ZlOB ZlOB ZlOB ZlOB

I{aj ti misliš o tem? Ko imam pred seboj statistične podatke Letalske zveze Jugoslavije za leto 1986 s področja

jadralnega športa, se nehote vprašam, kaj pomenijo te številke za kvaliteto doma in v tujini.

Da boste sami lažje ocenjevali rezultate jad­ralnega športa v Jugoslaviji in da li subjektivno oceno objektivne realnosti, vam bom postregel z osnovnimi rezultati te dejavnosti v letu 1986 po republikah in pokrajinah.

Jadralni piloti so: v SR BIH z 28 jadralnimi letali naleteli 2.683

ur in preleteli 24.282 km v SR Črni Gori s 4 jadralnimi letali naleteli

651 u r in preleteli 450 km v SR Hrvaški s 36 jadralnimi letali naleteli

3.699 ur in preleteli 19.095 km v SR Makedoniji s 7 jadralnimi letali naleteli

1.008 u r ter preleteli 9.600 km v SR Sloveniji z 91 jadralnimi letali naleteli

12.980 ur ter preleteli 154.849 km v SR Srbiji s 16 jadralnimi letali naleteli 1.326

ur ter preleteli 800 km v AP Vojvodini z 20 jadralnimi letali naleteli

2.751 ur ter preleteli 58.306 km v AP Kosovo s 5 jadralnimi le tali naleteli 237

ur ter preleteli 250 km To pomeni, da so piloti LZJ v letu 1986 z 207

jadralnimi letali naleteli samo 25.211 ur ali v po-

Letalsko gorivo Za realizacijo strokovnega programa ZLOS

za leto 1986, to je šo lanje, trenaža in športna ak­tivnost jadralnih in motornih pilotov ter padal­cev, smo v letu 1986 nabavili navedene količine goriva 100 LL. Za pravočasno zagotovitev te ko­ličine goriva smo imeli veliko težav tako glede deviznih sredstev za uvoz kakor tudi za nakup goriva od RV in PVO. Gorivo smo prejeli:

- uvoz preko Petrola - nakup preko RSTO - za pogodbene naloge VSJ - za pogodbene naloge V. P. 2050 Ljubljana

Skupaj

136.187 kg 40.000 kg 24.370 kg

17.420 kg

217.977 kg

Vrednost tega goriva znaša 54,494.250 dinar-

vpreCJu 121 ur po letalu· ter prele teli 267.382 km. Za mene osebno so ti rezultati za »kraljico« letalskega športa prava grozljivka. Ali sp loh kdo v tej Jugoslaviji razmišlja o pome­nu te dejavnosti in o tej problematiki? Mislim da nihče, najmanj pa PK LZJ. Povprečni nalet jadralnih pilotov LZJ za leto

1986 znaša od 6,32 ur do 20 ur po pilotu, ka r je skrajni minimum kvantitete, da o kvaliteti sploh ne govorimo. Minili so časi, ko so naši pi­loti z delfini osvajali zlate in diamantne »C« značke. V letu 1986 niso osvojili niti ene, kar je glede na sodobno tehnologijo prava neznanka.

Se bolj kritično pa je število jadralnih le tal v Jugoslaviji. Mislim, da smo v tem pogledu med zadnjimi v Evropi, pa čeprav smo bili rie kaj le t po drugi svetovni vojni v samem svetovnem vr­hu po številu in kva lite ti domačih jadralnih le­tal. Spomnimo se samo meteorja, košave, ilin­denke, orla itd. Najbolj zanimivo pa je, da za takšno stanje ni nihče kriv!?

In kaj ti misli š o tej oceni oziroma problema­tiki in kaj predlagaš?

Mirko Bitene

jev brez tečajnih razlik za celotno uvoženo ko­ličino v letu 1986, ki jih Petrol še ni obračun al, zaradi česar so še vedno odprte akontacije tudi s kupc i. Prav tako so nastopile težave s plačili tega goriva v tujini. LB še vedno dolguje za uvoz goriv v letu 1986 za ZLOS 10.862 dolarjev. ZLOS trenutno nima niti kilograma goriva. Kdaj bo­mo uspeli zagotoviti uvoz goriva v letu 1987 še nihče ne ve, kljub temu, da smo zahtevek za 200 ton goriva za leto 1987 poslali uradno že v le tu 1986. Zato ape liramo na vse samoupravne orga­ne letalskih šol na skrajno varčevanje z le ta l­skim gorivom in naj se posvetijo primarni de­javnosti v prvem polletju, ta jejadralne mu športu.

Sekretar PS ZLOS Mirko Biltene

marec· allrD. 1987

rev1Ja le'talcev Jn 1Jub1'te1Jev le'tals'tva

S pričujočo drugo številko letošnjih Kril se soočamo s staro in novejšo problematiko naše revije. Staro je pač to, da nik­dar ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, novo pa to da bi rabili vsaj za tretjino večji obseg, kot ga imamo. Zadovoljni smo z gradivom, ki nam ga pošiljate, veseli pa bi bili, če bi močneje zaživelo sodelovanje s klubi, letalskimi centri in le­talskimi šolami. Morda je razlog v tem, da smo se šele pred dobrim mesecem preselili na našetravnike, in da se je pravo delo šele začelo . Upam, da je temu tako in v tem duhu načr­tujemo tudi tretjo številko naše revije.

Orhideja iz domačih logov - DG 500 M

Marca meseca letos smo dobili novo jadralno letalo s pomožnim motorjem

Urednik

4

Benalla 87

- prvenstvo presenečenj

Dostojno in delavno

Želja Ivanu Čučku:

še veliko lepih ur v zraku

Za nepoznavalce: kaj je para-ski?

Jubilejni skok Dušana Intiharja

Vojna vihra nad Boko

Slike so prispevali: Miran Ferlan, Ivan Čuček , Jure Pestotnik, ly1atija Hu-dovernik, Janez Zerovc, Jo-že Meden in Tone Polenec

PRILOGA LET ALSKI VESTNIK

10

17

19

23

26

28

KRILA Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 * Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezpla(:no. Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka. uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarJajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raketarstvo. prosto letenje. balonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredni§tvo si pridružuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji * Uredni§ki odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj. janez Brezar. Tone Cerin. jože Čuden. Rok Golob. Dominik Gregl. Belizar Kermč. Ivan Konavec. Taras Krivenko. Leon Mesarič. jure Mežnarmč. Franček Mordej. Marjan Mo§kon. Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik). jože Perhavc. jure Pestotnik. Srečo Petric in Ciril Trček. Milena Cestnik. Drago Drmota. Zlatko Dragovič * Naslov uredni§tva: ZLOS. Lepi pot 6. po§mi predel 496. 61001 Ljubljana * Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni§tvu najpozneje do 10. dne v mesecu. pred mesecem. v katerem izide naslednja §teviIka * Rokopisov in slik ne vračamo. razen barvnih diapozitivov in tujih kjig. če je priložena ovojnica s povramim naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. po§mi predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222 504. tekoči račun pri ZLOS. §t. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi§ite stari in novi naslov. upravi revije sporočite tudi. če revije ne prejemate redno * Letna naročnina 3500 din * Grafična priprava in tisk Tiskarna Tone Tom§ič . Ljubljana.

3

TONE POLENEC

Orhideja iz domačih logov - DG 500 M Marec mesec. To je mesec pomladi. Dan je bil sicer po vremenu gledano bolj aprilski.

Vendar smo bili dne 27. marca vsi, ki nam je jadralno letenje drago, ki nam je tako hobby kot sprostitev, zelo vznemirjeni. Znana tovarna Elan namje za ta dan obljubila predstavitev novega dvosedežnega jadralnega letala na motorni pogon. Tako se je tega dne na Brniku zbralo lepo število uradno povabljenih, pa tudi zgolj slučajno prisotnih ljubiteljev jadralnega letalstva. Prisotni so bili predstavniki tovarne Elan, Jugoslovanske ljudske armade, letalskega inštituta iz Beograda, družbenopolitičnih organizacij itd. Po kratkem uradnem delu predstavitve, ki jo je opravil tovariš Aljančič kot predsednik poslovodnega organa tovarne Elan, pozdravnih besedah gospoda Glaserja kot predstavnika tovarne Glaser·Dirks je nekaj besed povedal še tovariš Čerin. Nato smo se odpravili na ploščad pred hangar Adrie Avio-oprometa. Iz hangarja so potisnili novo jadralno letalo. Občutki vseh, ki so bili tam so bili resnično enkratni. Nova orhideja je bila tam. Gospod Dirks kot pilot, je s tovarišem Korošcem, ki je bil nekoč vojaški pilot, sedaj pa navdušen športni letalec, na drugem sedežu opravil krstni let novega jadralnega letala z motorjem. Za tovarišem Korošcem je poletel še major Jelen kot predstavnik preizkusnega letalskega centra JVL. O novem letalu se je zelo pohvalno izrazil. Predvsem je pohvalil upravljivost letala pri minimalnih hitrostih. Tovarna Elan je s tem izdelkom ponovno dokazala svojo vrhunsko tehnologijo na področju izdelave jadralnih letal. Svoje novo letalo je v propagandnem gradivu predstavila takole:

Na zgornjih slikah je predstavljeno novo jadralno letalo z motorjem tovarne Elan

4

Novo ELAN-ovo letalo je dvosed nove gene­racije, ki s svojimi štirimi izvedenkami na celo­vit način zadovoljuje potrebe po uporabnosti od začetniškega šolanja preko nadaljnjega šola­nja tehnike preleta od visoko sposobnega in tekmovalnega letenja. Uvlačljiv motor nudi neodvisnost starta, neokrnjene letaine sposob­nosti in s tem nove možnosti zajadralno letenje.

DG-500 M ELAN je visoko sposobno letalo odprtega razreda z uvlačljivim motorjem. Deli­tev krila (z zakrilci, razpetina 22 m) je izvedena tako, da omogoča preprosto sestavljanje, pogon krilc se spoji avtomatsko. Gibljivo nosno kolo omogoča odlične manevrske sposobnosti pri vožnji po tleh .

Pomembne značilnosti izvedbe z motornim pogonom so:

- upravljanje z motorjem je v celoti možno z obeh pilotskih sedežev;

- uvlačenje, oziroma izvlačenje motorja je iz­vedeno električno s pritiskom na stikalo;

- 2-taktni vodno hlajeni motor Rotax 535 z e lektronskim dvojnim vžigom ima moč 60 PS (44 KW) in omogoča krate k zalet pri vzletu in dobro hitrost vzpenjanja (ca. 2,5 m i s);

- zagon motorja je preprost, saj ima elek­tronsko vbrizgavanje;

- elektronski varnostni sistem onemogoča . nepravilno upravljanje z motorjem;

- kontrolni instrumenti za delovanje motor­ja in njegovega uvlačenja - izvlačenja so izvede­ni z digitalnim LeD displayem (mikro­procesorsko) za vsakega pilota posebej;

- zaradi prestavnega razmerja 3 : 1 in pro pe­lerjavelikega premera 1,58 m, je hrupnost po­gona majhna.

DG-500 L ELAN je visoko sposobno jadralno letalo identično izveden ki M - le brez motorja.

DG-500 ELAN, s krilom razpetine 18 m z za­krilci je izvedenka, ki je posebej primerna za nadaljnje šolanje tehnike jadranja in preleta. Opremljanje z motorjem je seveda mogoče tudi pri tej izvedenki.

Izvedenka TRAINER, s krilom razpetine 18 m, brez zakrilc in z neuvlačljivim podvozjem bo posebej prilagojena potrebam začetniškega šolanja.

Najbolj pomembne skupne konstrukcijske značilnosti izvedenk DG-500 ELAN so:

- najsodobnejša tehnologija uporabe oglji­kovih, aramidnih in steklenih ojačanj;

- majhna občutljivost profila na nečistočo in mušice;

Jadralno letalo s pomožnim motorjem DG 500 M tovarne Elan v hangarju AA pred uradno predstavitvijo.

5

= <==>

[].b -5 OlJ- L ELAN IJ.b -5 OlJ- M ELAN

~I '.IF! ~~~

'----- 5750 -------&!E!fj---- 6500 ___ --OJ

------------ 22000 ---

Silhueta letala v varianti OG-SOO L in OG-SOOM

3170

6

1taoI!f----- 1000 ---------'

Silhueta letala v varianti OG-SOO Elan

Tehnični podatki: DG-SOOM ELAN

Razpetina Površina krila Vitkost Dolžina Sirina trupa Višina trupa Teža praznega letala

Maks. teža v letu Krilna obremenitev Maksimalna hitrost Rezervoar za gorivo-trup Rezervoar za gorivo-krila Vodni balast Minimalna hitrost padanja (G = 640 kg)

Najboljše drsno razmerje (g/S max)

- povezanost odklonov krilc in zakrilc je op­timalna aerodinamična rešitev, ki napravi tudi upravljivost letala primerljivo tisti, ki pri 17 (15) mrazpetine velja za zelo dobro;

- spoj vseh komand leta je avtomatski; - cockpit ustreza sodobnim standardom za

udobje in varnost (dvojna lupina); - velik dvodelni pokrov kabine zagotavlja iz-

Pogled v cockpit nove orhideje nam razo­deva udobnost in funkcionalnost.

DG-SOO ELAN

m 22 18 m2 18,29 16,65 / 26,5 19,45 m 8,66 8,66 m 0,73 0,73 m 1,00 1,00 kg 525 (z baterijami

in osn. instrumenti) 370 kg 825 750 kg/m2 33,5-45 38-45 km/h 270 270 1 39 / 1 40 / 1 160 200 mis 0,51 0,65 pri km/h 80 80 / 47 40 pri km/h 110 110

reden pregled med letom z obeh sedežev; - vzmeteno uvl~čljivo podvzoje ima učinko­

vito hidravlično zavoro; - upravljanje vseh komandnih ročic (tudi za

motor) z levo roko, tako da desna roka pri vseh manevrih ostane na pilotski palici;

- učinkovito zračenje z nastavljivima šoba­ma na obeh sedežih.

Detajl motorja rotax z močjo 44 kw, ki letalu omogoča samostojen vzlet.

7

Med povabljenimi gosti so bili tudi predstavniki letalskega inštituta VOC iz Beograda, ki so si z zanimanjem ogledali novo letalo, tovariš Jelen, major JVL (levo) pa je z njim tudi poletel.

110 fJO 110 fSO ------ 1 ·· .. _-.- -. "-- ' 1' itO 110 - - I

-1-----------~----~~~~~----~ --------~--------

ELAN t-2.1-- ---+-----=-------+-1-----1- ,

I ELAN

I 35

____ 1. ______ _ -----'----- ---- ----------

Polara jadralnega letala DG-SOO - za varianti 500 M in 500 L

8

Tovariša Korošec in Aljančič med uradnim krstom novega letala.

Tovariš Korošec na zadnjem sedežu in gospod Dirks kot pilot tik pred vzletom.

Jadralno letalo DG 500 M s po možnim motorjem je počasi zapeljalo proti vzletni stezi letališča Brnik. Še nekaj minut manjka do trenutka, ko bo opravilo krstni let s tovarišem Korošcem in gospodom Dirksom v kabini.

MIRAN FERLAN

BENAT.T.A 87 ~ prvenstvo presenečenj Oči vseh ljubiteljev jadralnega letenja so bile letošnjega januarja uprte v majhno

avstralsko mesto BenaIla, kjer se je odvijalo najmočnejše tekmovanje jadralnih pilotov letos. Kljub veliki oddaljenosti in s tem povezanimi velikimi stroški se je tekmovanja udeležilo 109 pilotov iz 29 držav sveta.

Jubilejno xx. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju je bilo eno najtežjih tekmovanj doslej, saj ga je krojilo izredno vetrovno in spremenljivo vreme.

Takole je korakala naša ekipa na svečani otvoritvi.

Naši piloti Simenc, Peperko in Kolarič (tekmovali so v standardnem razredu na letalu DG 300 ELAN) in Starovič v IS-metrskem razre­du (na izposojenem letalu ventus b) so leteli so­lidno, vendar so njihove uvrstitve slabše kot smo želeli in pričakovali. •

Od favoritov je edino domačin Ingo Renner opravičil svojo vlogo in dosedanjim trem naslo­vom dodal še četrti naslov svetovnega prvaka in tako postal najuspešnejši jadralni pilot vseh časov.

Jugoslovansko reprezentanco, kije nastopala na prvenstvu, so sestavljali: Ivo Simenc s po-

10

močnico Jano Simenc, Franc Peperko s pomoč­nico Urško Pe perko, Igor Kolarič s pomočni­kom Tonetom terinom, Vojko Starovič s po­močnikom Borisom Blažičem, Miran Ferlan kot vodja ekipe in Stanislav Menegalija kot vod­ja delegacije. V Avstralijo je ekipa pripotovala šele 4. januarja, medtem ko so ostale ekipe pri­potovale dosti prej (nekateri že v začetku de­cembra). Vzrok za tako pozen prihod je bilo po­manjkanje prostora na Jatovih letalih, saj je li­nija za Avstralijo razprodana tudi tri mesece vnaprej. Po kratkem postanku v Melbournu, kjer smo najeli avtomobile in dvignili letala,

smo se od peljali v Tocumwal, saj je bila BenaIla zaradi predpisa FAI zaprta za vse tekmujoče do pričetka uradnega treninga.

Tocumwal, ki I~ži 90 km severno od BenalIe, je izredno ugodno izhodišče za prelete, saj leži na severni strani reke Murray, ki predstavlja ločnico slabega in dobrega terena za jadranje. Tam smo pripravili letala in instrumente in iz­koristili dokaj ugodno vreme za trening. Staro­vič, ki se je na novo letalo hitro privadil, je s podaljšanimi krili (17m) na ventusu poskušal tudi 1000-kilometrski preletet, ki pa mu zaradi poslabšanja vremena ni uspel. Precej kriv za to je bil tudi organizator letenja v Tocumwalu, saj je dal ta dan na voljo le dve vlečni letali in so ta­ko piloti startali vsaj uro in pol prepozno.

V BenaIlo smo prispeli 9. januarja ob 16. uri -točno tedaj, ko so letališče odprli za prihod tek­movalnih ekip. Zanimiva je bila naša pot iz To­cumwala, saj so tokrat zemeljsko ekipo navigi­rali piloti iz zraka in pri tem tudi pazili, da ne bi vozili prehitro - kazni za prehitro vožnjo so v Avstraliji namreč zelo visoke.

Od 10. do 17. januarja je bil uradni trening, že v tem času pa so se vremenske razmere pričele slabšati - zlasti močan je postajal veter, ki je ve­čini pilotov povzročal obilo preglavic. Na sveča­ni otvoritvi je našo zastavo nosil lanskoletni dr­žavni prvak in tudi sicer naš najuspešnejši pilot Ivo Simenc. Naša ekipa je bila izredno toplo po­zdravljena od številnih gledalcev, med katerimi je bilo veliko število Slovencev iz bližnje in dalj­ne okolice. Za našo udeležbo so izvedeli preko radia Melbourne, ki ima vsak teden dve oddaji v slovenskem jeziku in je naši ekipi posvetil še prav posebno pozornost.

Že prvi dan tekmovanja je organizator nare­dil napako pri postavljanju tekmovalnih disci­plin. Pilotem v vseh treh razredih so dali pred­olge naloge, povrhu vsega pa je bil prvi del na­loge postavljen proti močnemu čelnemu vetru, kar je povzročilo, da je kar 105 od 109 pilotov moralo predčasno pristati. Veliko težav je imel ta dan naš Peperko, ki je komajda varno pristal na letališču v Bendigu - zaradi močnih spušča­jočih se tokov in turbt1lence je zelo hitro izgubil višino in ker na tistem področju ni varnih tere­nov za izven letališki pristanek, si lahko pred­stavljamo njegove občutke, ko je komajda rešil letalo in sebe, hkrati pa že prvi dan izgubil prav vse možnosti za boljšo uvrstitev. Največjo smo­lo je imel ta dan novozelandski tekmovalec Rix, ki je po prikazanem letenju na uradnem trenin­gu - kar trikrat je zmagal - sodil v ožji krog fa­voritov. Na izvenletališkem pristanku proti niz­ko zahajajočemu soncu je spregledal ograjo in

Udeležbo naše reprezentance na prvenstvu so omogočili: JAT, ki je zastonj prepeljal ekipo

JADRANSKA SLOBODNA PLOVIDBA, ki je zastonj prepeljala letala

SLOVENIJALES TRGOVINA kot generalni pokrovitelj s svojo avstralsko tovarno Eurofurniture in

,

SLOVENIJALES

SLOVENIJALES TRGOVINA UUBUANA

ELAN Begunje, ADRIA AIRWAYS, KONUS, GORENJE, TOP PORTOROŽ kot pokrovitelj reprezentance.

Veliko pomoč so tudi tokrat nudili: AVIOGENEX, SCT, CINKARNA, KOMPAS, DROGA, LABOD, SLOGA Zrenjenin, EMONA COMMERCE - Tozd GLOBUS, TOKO AUTO­COMMERCE, AUTOTEHNA, ISKRA CEO, LEK, SMELT IN PETROL.

Posebno zahvalo je reprezentanca dolžna Florjanu Gabrov§ku, uslužbencu SLOVENIJA­LES-a, ki je uspešno pomagal reševati vse težave in probleme v Avstraliji, za kar se mu ekipa naj­topleje zahvaljuje.

11

Ivo Šimenc: Napravil sem par napak, ki si jih ne morem oprostiti, letel pa sem pod svo­jimi zmožnostmi. Napake so me stale 10_ mesta_

popolnoma uničil letalo DG 300 ELAN in pr­venstvo se je zanj že prvi dan končalo.

Že na treningu se je pokazalo, da bodo veliko težavo predstavljale velike skupine letal pred startom in kasneje med samim tekmovanjem -še posebej v pogojih suhe termike.

Tako sta že na treningu v zraku trčila irski in avstralski tekmovalec, na srečo brez posledic za pilota, letali pa so uspeli pokrpati do tekmo­vanja. Podobne nevarne situacije so se nadalje­vale celo tekmovanje in dosegle svoj vrh pri tr­ku poljskega tekmovalca Viteka in svetovnega prvaka iz Rietija Italijana Brigliadorija. Letalo slednjega je pri trku izgubilo polovico višinske­ga krmila in zahvaljujoč le izredni prisebnosti in seveda izkušnjam, je najboljši italijanski tek­movalec vseh časov srečno pristal.

Veliko smole (in hkrati tudi srečo) je imel naš Šimenc, ko ga je drugi tekmovalni dan skoraj zadel ameriški tekmovalec Byrd.

To tesno srečanje gaje tako vrglo iz tira, daje moral tik pred ciljem pristati in je tako izgubil ogromno število točk in s tem seveda tudi mest

STANDARDNI RAZRED Pilot - država Letalo II. III. IV.

1. Kuittinen (Fin.) Discus a 931 947 934 343 2. Opltz (ZDA) Discus b 995 893 977 255 3. Aboulin (Fran.) Discus 892 819 924 363 4. Delylle (Fran.) Discus 931 607 888 352 5. Pybus (Avstral.) Discus b 992 965 931 335 6. Ottosson (Šved.) Discus b 913 883 921 173 7. Selen (Niz.) DG 300 940 698 924 334

8. Anderson (Dan.) OG 300 959 579 939 290 9. Wills (Angl.) Discus 967 944 840 230

10. Widmer (BraziL) LS 4a 954 703 879 279 19. a ....... c (Jug.) DG 300 938 284 883 290 29. Kolllrlč (Jug.) DG300 905 570 537 216

34. Peperko (Jug.) DG300 262 454 859 176 TEKMOVALO JE 44 POSADK.

v končni uvrstitvi. Kljub temu si ne upamo niti pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi se v zraku za­letela ....

Tako se je že po dveh tekmovalnih dnevih pr­venstvo za naša dva najboljša pilota praktično končalo - vsaj kar se tiče uvrstitve v sam vrh oziroma med prvih deset, kar je bil po tihem naš cilj.

Kolarič in zlasti Starovič sta letela solidno,

S.P.I RACECOURSE BUILDlNG

36' 31 ' 39" S 145' 58' 41" E 530 ' ASL

1 km Start point Is racecou .. e bulldlng W of racecourae

and 4 km NW of alrlleld

S.P.I

S.P.l 26.11 .86 S.P.l

Preden so se piloti podali na oblet tekmoval­ne doscipline so morali slikati štartno toč­ko; eno od štirih vidimo na sliki. Štartne toč­ke so se vsak dan menjavale za posamezni tekmovalni razred.

TEKMOVALNI DNEVI

V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Skupaj

881 1000 837 954 827 978 999 925 10.536

823 944 891 1000 902 972 974 967 10.393

898 942 621 927 1000 945 974 976 10.281

981 928 708 901 997 922 965 983 10.163

818 660 951 848 835 973 985 590 9.863

669 845 950 915 854 932 1000 972 9.827 -730 616 965 884 832 950 965 904 9.740 741 860 863 976 918 914 878 514 9.431

746 491 829 948 844 979 987 550 9.355

865 894 621 957 894 383 994 929 9.352 751 607 544 591 835 935 976 581 8.566 672 560 605 797 821 917 976 589 8.165

329 828 656 843 749 938 976 560 7.830

Končni rezultati prvenstva za standardni razred

12

Franc Peperko: Z njim se nismo pogovarjali, prepričani pa smo, da bi se strinjal s kolegi iz ekipe in dodal še kakšno o močnem vetru, ki je presenetil tekmovalce v prvih dneh pr­venstva.

vendar sta tudi onadva v nadaljevanju tekmo­vanja napravila eno večjo napako (beri pristala pred ciljem), s čimer sta izgubila veliko število točk in upi po dobri uvrstitvi so šli po vodi ...

Kljuib slabemu štartu naši fantje niso obupa­li in so leteli do konca prvenstva po svojih naj­boljših močeh, toda napake iz prvega dela tek­movanja se ni dalo več popraviti.

Tekmovanje je predvsem prvi teden motil iz­redno močan veter - pri tako močnem vetru se pri nas doma večinoma ne bi letelo - ker ima BenaIla dve pravokotno sekajoči se stezi, ni bilo težko najti steze, na kateri so piloti vzletali in pristajali proti vetru. Spremenljivo vreme se je odražalo tudi v temperaturah: najvišje so dose­gale 42 ·C, najnižje pa celo samo 5 ·C (zjutraj). Skratka izredno spremenljivo vreme, ki ga niso bili vajeni niti domačini, saj je domačin Cubley (tudi DG 300 ELAN) pristal na 21. mestu, pred prvenstvom pa je veljal za enega od favoritov v standardnem razredu.

Na tekmovanju, ki je trajalo od 18. januarja do 1. februarja, je bilo izvedenih kar 12 tekmo­valnih dni. Drugo polovico prvenstva se je vre­me deloma popravilo in tedaj je prišla do izraza velika izenačenost tekmovalcev. Med prvo uvr-

Hi-r.n BAZBa:! Pilot - država Letalo II. III. IV.

1. Spreckley (Angl.) LS 6 966 943 1000 421 2. Back (ZRN) LS 6a 972 799 721 528 3. Jacobs (ZDA) LS 8b 1000 854 924 354 4. Musters (Niz.) Ventus an 964 927 679 480 5. Navas (Fran.) LS 6 975 986 803 449 6. Watt (Angl.) ASW 208 960 662 849 345 7. Meuser (ZRN) Ventus bn 861 872 855 529 8. Hangnander (Šved.) LS 6 898 882 809 320 9. Wells (Angl.) LS 6a 966 851 723 158

10. Pare (Niz.) Ventus b 872 987 739 420 30. St.lOvič (Jug.) Ventus b 681 747 822 405 TEKMOVALO JE 43 POSADK.

ščenim in petindvajsetim v posameznih dnev­nih disciplinah je bilo večkrat manj kot 50 točk razlike od 1000 možnih. Kako najhna razlika je to, si lahko ponazorimo s smučarji, kjer bi se morali vsi razvrstiti v času, krajšem od ene se­kunde.

Daje bilo prvenstvo prava loterija, kar se uvr­stitve tiče, priča pogled na končno razpredelni­co, saj z izjemo Inga Rennerja prav nihče od fa­voritov ni opravičil svojega ugleda. Ce pomisli-

»UK&.4U U ••• II.U"U&AA.I ''"'U ........ IAIIV'. 0-.-0, .

~ 'MUf ~Jto ..... \t.~ .. :"-4 - .. -.-.-. ;>.."-... "",, .. ~-.-- '31. loJ': 7 . ~"'_'_' ___ '"'-:_' __ '''''_''' _ ' _ '' __ ' _ __ '_.'_' __ ' H __ '' ____ . , __ • __ . -_" .-_ .. "

. 'p "1

~~ I 114/n I~,", I~'

I I I~O ~. ~oo 0'1.., I • .., 11<r' 1200 I~DC 170. 1\", f~

..... ~ It.( I z(.{

I I ,S- ~- I I I I ,oz. 2~.{ :3<>( 1,-0 13.0 14-- '3'3 lZ- Z"I ' 1'>-.7 I (en (,"" '''' ~.!.. 't~ ,( .. r.7,oo

I .1 .. U'( - .. .. - 7". ,(00 l~

I I (- ~" I + -,- ~, I

~ Ks i .. 2.~ - (., - 'f - (., - ... ;to

Izmerjeni potek temperature /debela črtal in vlage /tenka črtal za BenaIlo v zadnjem tekmovalnem dnevu. Vzporedne poševne črte kažejo višino terrnike v čevljih (ft.). V spodnji tabeli vidimo prognozirane urne vrednosti za temperaturo, višino termike in dviganj lv vozlih/.

V. TEKMQVAlNI DN~' VI. VII. VII. Il(. l(. XI. l(11. Skupaj

811- 1000 835 747 979 707 942 990 10.341 870 904 925 789 797 1000 949 1000 10.254 842 432 1000 1000 980 891 884 93610.077 543 922 900 918 830 923 942 988 9.996 788 989 972 891 833 488 942 890 9.986 797 941 913 808 986 889 912 870 9.912 489 930 947 ·781 735 963 909 980 9.851 757 908 742 891 957 872 949 861 9.844 822 904 824 799 954 957 982 893 9.833 442 664 908 824 905 704 1000 981 9.446 409 755 794 600 42 601 881 799 7.536

Končni rezultati prvenstva za IS-metrski razred

13

Igor Kolarič: Da je imel Ivo veliko smolo, je evidentno. Sam pa bi bil zadovoljen za pet mest boljšo uvrstitvijo.

mo, da Ingo vsako leto preleti do 1000 ur v jad­ralnem letalu in da sploh ne pozna mrtve sezo­ne, saj se seli iz Evrope v Avstralijo, kakor nare­kuje sezona - potem nas njegova uvrstitev ne sme preveč začuditi.

S svojimi uvrstitvami so poleg domačinov za­dovoljni še Francozi, Finci, Angleži in Američa­ni, vsi ostali pa so bili več ali marij nezadovoljni.

Kako ocenjevati uvrstitve naših, je težko reči v tem trenutku. Za Jugoslovane in še posebej Slovence, kjer je vsaka uvrstitev, ki ne prinese medalje, neuspeh - je odgovor samo ta.

ODPRTI RAZRED Pilot - diž8va Letalo 1. II. III. IV.

1. Renner (Avstral.) ASW 228 999 781 776 705 2. Schroeder (Franc.) ASW 228 962 726 901 742 3. Gantenbrink (ZRN) Nimbus 3 724 826 1000 651 4. Chenevoy (Franc.) ASH 25 949 700 894 732 5. Gavazzi (Ital.) Nimbus 3 737 705 784 585 6. Centka (Polj.) ASH 25 748 660 920 713 7. Lynskey (N. Zel.) Nimbus 3T 983 695 871 747 8. Peter (ZRN) Nimbus 3T 706 722 877 655 9. Lee (Angl.) ASW 228E 721 827 934 617

10. Kurstjens (Niz.) Nimbus 3 786 692 907 660

TEKMOVALO JE 21 POSADK. JUGOSLAVIJA NI IMELA PREDSTAVNIKA.

Končni rezultati prvenstva za odprti razred

14

Za poznavalce razmer, ki vedo, s kakšnimi te­žavami se je morala otepati reprezentanca, da je sploh lahko prišla na prvenstvo, je to soliden uspeh, ki bi bil z majhno mero športne sreče lahko precej boljši. Seveda se bo našlo veliko strokovnjakov, ki bodo znali povedati, kako le­teti bolje, ker pa se letenje na tekmovanjih še vedno močno razlikuje od modrovanja na tleh oziroma za mizo, se fantje bojijo, da njihovih na­svetov še lep čas ne bodo mogli porabiti. Seve­da tudi piloti s svojim letenjem in uvrstitvami niso bili zadovoljni, o tem so se že pogovarjali na sestanku v Ljubljani, kjer so analizirali napa­ke in si zadali vrsto nalog za priprave, boljšo

JOt .. IIOat.Do GLlDlIG CaUlP101SIllP S

litAnIJ. rOI.lCAn ~ D"n-.It" I. f . J ' l TlXlt:n'GQ.r.

TIM!. lO 000 10

~~r-~~~--------------~------~'

Dokumentacija, ki so jo dobili piloti na ses-tanku pred letenjem zadnji tekmovalni dan.

TEKMOVALNI DNEVI V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XU. Skupaj

946 977 934 1000 974 938 1000 989 11 .019 1000 857 995 810 1000 872 994 1000 10.859

946 992 1000 825 969 941 962 934 10.770 985 827 782 826 923 836 949 949 10.332

959 1000 770 861 835 773 941 940 9.870 824 744 831 845 886 775 899 989 9.833 994 797 725 814 727 824 386 878 9.441 931 825 685 827 932 760 937 490 9.347 799 654 925 772 810 896 901 422 9.278 872 789 475 800 579 798 958 951 9.247

PILOT 8RIEF"lH8 rORl1 t •• ued I 31 .JAN: 198J! Ti •• I 09~7 hr ••

Vojko Starovič: Mislim, da smo bili po opre­mi in letalih kar enakovredni ostalim eki­pam. V prednosti so bile tiste ekipe, ki so si vzele več časa za temeljit trening v Avstraliji.

tehnično opremljenost itd., o čemer bomo ob­širno pisali veni prihodnjih KRIL.

In še na eno stvar ne smemo pozabiti - večina najboljših pilotov iz drugih držav je profesio­nalcev in tako nimajo težav ne s časom ne z de­narjem.

Dokumentacija zadnjega dne prvenstva je~ tako, kot v vseh dneh tekmovanja, podala tu-di možno varianto za slučaj spremembe tek­movalne discipline.

'j------------:---op;;:;-~1;;;------T---i'5-;-~r;;;-----;-~~ 1 _______ ._. _____ ..... _ .. _ .. ______ _______________________ • ________ ... ___ • __ ._,

I TASK I St.rt Point:3 I St.rt Point.. l Start Point 1 I Md; I Oi.t : 264 I 121.8 kM : 258 / 184.8 k. I 249 I 1"'9.3 k. I 1.t Turn I ::50 El~r. :S3 Bridgewater I S &.ndigo 1--------------------------------------------------_·-________________ _ I Hd; I 01.t I 006 I 106. 2 kili : 027 I 147.3 k'" 4 037 I 153.3 k. I 2nd Turn r :10 O.niliquin 110 D."iliquin ~28 Toc~l 1----------------------------------------------------... ____ .. _________ _ I Hdg / Dl.t 1 113/238.7 k. : 12~ / 191.9 k. , 119/ 1:53.9 k. 1 3rd Turn I : 19 Mt Be.uty :~8 CHES~T '86 POREPUr«Nt 1-----------------------------------------------------_________________ _ I Hdg / Di.t : 270/ 104.8 kili : ~:5 / 4:5.9 k. , 270 J 81.3 k. 1 F"ini.h I : Ben.11. I BRAVO I Ben.l1. t BRAVO 'Bet'.11. I BRAVO 1: 1 , : TOTAL DIST.: :571 . :5 k.: :569.9 k. _ :537.8 k. : : ................. _ ....... _ ......................... __ ._._._-_ ....... _-----------, : RESERVE : St.rt Point 3 : St.rt Point 4 I Start Point 1 1 1 Hdg / Di.t I 310 / 146.0 k. I 309 / lSO.0 k. I 339 / 131.9 k. 1 1 1.t Turn I :10 Deni1iquin 110 Deniliquin 114 J.ri1derie 1 1------------------------------------------------------------------------ I I Hdg"/ Di.t: 11:5 / 217.3 k. I 092 / 14:5.2 k. I 070 J 91.7 k. 1 I 2nd Turn t :86 POREPt..INKAH : 1 e.lld.l. 117 Lockh.rt I 1------------------------------------------------------------ ------------1 I Hdg / Di.t : 1 173 / 106.2 k. 1 181 / 1:53.7 k. 1 I 3rd Turn I : 1:58 CHESHUNT 181 MDYHU 1 1---------------------,..--------------------------------------------------1 I Hdg / Dl.t I 270 /" 81 . 3 k. 1 ~:5 / 4:5 . 9 k. 1 264 / 32.3 k. I 1 F"inish I : 8.n.l1. I BRAVO I B.n.11. I BRAVO I e.n.11. 1 BRAVO I I 1 1 : 1 : TOTAL DIST.: 444.6 kM: 447.4 kili I 409.6 k. 1 1--------.. -.. · ........ · .. · .. -· .. · .. · .. · .. · .... ··· .... -.... ···-........ ·-· .... · .......... -....... -........... 1 I C •• era .id.: RIGHT 1 RIGHT 1 RI8HT I earogr ... pl1?: VES 1 VES 1 VES I Grid Order I 3 1 1 1 2 I : ------------------------------------------------------------------------1 NOTE I All he.ding •• re ... gn.tle .

HARSHALLINGI fin i .h ••• t 1130 hrs. Runway 26 LAUNCHI Start Tim. 1200 L.unch by notic. ti_ 131:5 Cio •• Ti •• 1430 START GATEI Op.n. 10 .in .ft.r l .... t 1.uncl1 for •• ch cl ••••

Cio ••• 90 .in " ... fter .t.rt g.t. op.n. for •• ch cl.~ •• GROUND CLOCKI Cio... 1:500 F'lNISH LINE I Op.n. 1630 Cio ••• 20:5:5 LAST LII3HT 20~ SAR" TIPE 2200 HEIGHT RESTRICTIONS I Con.ul t IlEC .nd VTC eh.rt •• fREIilUENCIES IN USE. St.rt Lin. 122. 9 MHz finish Line ~24.8 PtIU:

Infor.ation Servic. 120. 8 11Hz Tug. 122.:5 t'lHl' Er1ERGENCY 122.9 MHz INTERNATIONAL DlSTRESS 121 . :5 MHZ

OUTLANDING REPORTING PHONES I (0:57> e.2 1013 (0:57) 62 3827 Pri .... ry (0:57) 62 :512:5 (0:57.> 62 4760 Second.ry

AIRSPACE INF"ORt1ATION Albury 9w CTA r ... ,.ed to 10000 ft from 1:500 to 2000 hr. Not. prod_ity of St.nd.rd Cl ••• tr.ck. to 4000 ft li.it I1.1bpurn* NE CT" r.i •• d to 10000 ft frotll 1300 to 1600 hr.

COMI1ENTS/HAlAADSI TOTAL fIRE BAN H."g Glid.r. T •• lci"g froftl I1t Buffalo SWER LINES

Delovnim organizacijam, ki so reprezentanco podprle, so se fantje skušali oddolžiti z učinkovitim reklamiranjem njihovih proizvodov oziroma storitev. Takole se je ekipa slikala ob transportnem vozu, ki je bil oblečen v barve generalnega pokrovitelja SLOVENIJALES TRGOVINA.

15

Se beseda o organizaciji tekmovanja: kljub velikemu trudu organizacija ni bila najboljša, še posebej veliko težav so imeli z računsko službo, ki tudi po štirih dnevih ni bila sposobna izraču­nati uradnih rezultatov. Tudi postavljalec tek­movalnih disciplin ni imel najbolj srečne roke, posledica tega je bilo veliko število izvenletališ­kih pristankov in s tem povezanimi velikimi stroški in neprespanimi nočmi. Namesto, da bi se skušali izogniti veliki gneči v zraku, so več­krat dajali skupne rute za vse tri razrede, kar je bilo zelo nevarno. Tudi skušnjavi, da bi dali na prvenstvu najdaljšo disciplino do sedaj, se niso znali upreti. To razdaljo je uspelo preleteti le peščici pilotov iz odprtega razreda, vsi ostali so morali ta poskus plačati z izvenletališkim pri­stankom. Vseeno pa bo razdalja 839 km še dol­go časa najdaljša disciplina, ki je bila kdajkoli preletena na kakšnem tekmovanju.

Tudi tokrat je udeležbo reprezentance na pr­venstvu omogočila vrsta delovnih organizacij, ki imajo posluh za najlepši letalski šport.

Za pomoč in sodelovanje se jim v imenu ce­lotne reprezentance najlepše zahvaljujem z že­ljo, da bi tudi naprej uspešno sodelovali.

Detajl repa letala s katerim je letel Briglia­dori in z njim tudi varno pristal.

Pano prvenstva z vsemi sodelujočimi piloti in z dekoracijo, kor si jo lahko samo zaželimo.

16

ALOJZ GOJČIČ

Dostojno in delavno Preteklo leto smo dostojno praznovali - obeležili 100. obletnico rojstva Edvarda Rusjana. Članom organizacijskega odbora se tudi ob tej priložnosti lepo zahvaljujem za trud, s tem

pa tudi za vloženo delo in sredstva, tako pri uspeli razstavi likovnih in drugih del slovenske mladine, letalski razstavi, svečani akademiji, zlasti pa pri uspelem letalskem mitingu.

Zahvala gre nedvomno starešinam in voja· kom vojnega letalstva in protizračne obrambe, ljubljanskega armadnega območja, RŠTO ter pitomcem članom pevskega zbora iz Rajlovca. Vestno so svoje delo pri urejanju prometa in varnosti opravili delavci notranjih zadev in me· dicinska služba.

Bili smo tretjič (1972, 1982 in 1986) v gosteh delavcev letališča Brnik, ki so bili prav dobri gostitelji in sodelavci v pripravah in izvedbi vseh prireditev na letališču . Ocena odbora je, da smo na vseh prireditvah gostili preko 150.000 obiskovalcev, od tega preko 50.000 pio· nirjev in mladine.

Vse, kar smo na Brniku lani 12., 13. in 14. sep· tembra prikazali na zemlji in v zraku ostane v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega letal­stva zabeleženo kot naš skupni uspeh.

Kako smo uresničili strokovni program v ZLOS v letu 1986?

Jadralno letenje Letelo - jadralo je 656 pilotov, od tega 487 pi­

lotov z jadralnim dovoljenje m. Šolali smo 181 jadralcev, odleteli skoraj 13.000 ur, tako da je povprečen nalet po pilotu znašal 20 ur. Pri na­letu in osnovnem šolanju smo plan presegli, v doseganju športnih značk in novih dovoljenj pa plana nismo dosegli. 101 jadralno letalo ni do­volj izkoriščeno, saj smo imeli 142 ur povpreč­nega naleta. Učiteljska vrsta je v ZLOS močna, lahko smo na njih ponosni, saj danes šteje 95 učiteljev.

Športni uspehi Ivo ŠIMENC je na evropskem prvenstvu

Tovariš Alojz Gojčič med pozdravnim govorom na letošnji letni skupščini Zveze letalskih organizacij Slovenije.

17

klubskega razreda dosegel zavidljiv uspeh - pr­vo mesto, mnogo slabše smo se odrezali na sve­tovnem prvenstvu v Avstraliji, kjer je bil med našimi najboljši ponovno Ivo SIMENC z 19. mestom, ostali sodelujoči pa so KOLARIČ Igor 29. in PEPERKO Franc 34. v standard nem raz­redu ter Vojko STAROVIČ 30. v 15-meterskem razredu.

Motorno letenje V letalski sezoni 1986 je letelo 376 motornih

pilotov. Solali smo 49 novih kandidatov, kar je 60 odstotkov preko plana, vse preveč pa je tis­tih motornih pilotov, ki predolgo odlašajo s po­laganjem izpitov. Nalet je znašal preko 20 ur po pilotu, s tem da načrtovanega naleta nismo do­segli, preleteli pa smo 758 ur z 69 motornimi le­tali.

Učiteljska vrsta šteje 57 učiteljev motornega letenja. S številom in delom učiteljev smo lahko zadovoljni.

Med športnimi dosežki motornih pilotov mo­ramo zabeležiti uspeh Ota VERBANČIČA, na našem državnem prvenstvu preciznega letenja, kjer je dosegel prvo mesto, na JAR-u je bil dru­gi.

Padalstvo Načrtovane skoke smo preteklo leto presegli,

preko plana realizirali osnovno šolanje, po­vprečno število skokov po padalcu je bilo 67, pa vendar nismo zadovoljni s trenutnim položa­jem padalstva v ZLOS. Zadovoljivo je število učiteljev v tej dejavnosti, imamo jih 20, velike pa so težave z letali za padalstvo in samimi pa­dali. Dejavnost se je skoncentrirala le še v tri klube:

ALC, Maribor in Ptuj, nekaj malega pa života­ri v Murski Soboti, Ljubljani, Portorožu in Bov­cu. Stanje v padalstvu je zaskrbljujoče.

Sportni dosežki padalcev pa kljub temu v preteklem letu niso bili slabi. JUG Bogdan-ALC je svetovni mladinski prvak v skokih na cilj ter državni mladinski in članski prvak za 1986. leto.

Modelarstvo Naša osnovna-temeljna dejavnost, tako smo

jo vsaj razglasili v vseh naših načrtih in delov­nih programih. Zal pa temu primerno modelar­stva ne podpiramo v okviru letalskih šol, v de­lovnih, šolskih in krajevnih sredinah. Lahko tr­dim, da zadnja leta beležimo trend upanja član­stva, s tem pa tudi kvalitete našega dela in us­pehov. Nisem prepričan, da smo naredili vse, da vsaj zadržimo »slovenski modelarski slo­ves«. Res je, da je modelarski material iz dneva v dan dražji, da ga je težko dobiti, prepričan pa

lR

sem, da je med pionirji in mladinci neusahljiva želja in volja postati modelar, postati pilot.

Upam, da nam zagretost za delo z mladino v modelarskih klubih ne upada!

Med športnimi uspehi preteklega leta pa lah­ko omenim VELUNSKOVO prvo mesto na tek­movanju za Stajerski pokal in udeležbo na sve­tovnem prvenstvu sobnih modelov v Angliji, kjer je VELUNSEK pristal v zlati sredini med 50 tekmovalci.

Vse večjo integracijo v ZLOS-u bo potrebno doseči z ostalimi dejavnostmi, kjer je dobilo do­micilno pravico zlasti prosto letenje in raketar­stvo. Več pa moramo narediti za oživitev balo­narstva in samograditeljske dejavnosti.

O uspehih posameznikov, klubov, oziroma društev ne bom govoril, saj smo pravkar razde­lili priznanja najboljšim - pa vsem skupaj iskre­no čestitam .

Če sodimo po številu nesreč v pretekli letal­ski sezoni, lahko trdim, da smo zadovoljivo skrbeli za varnost. Nismo imeli katastrof, pa tu­di težjih nesreč ne. Ni pa odveč opozorilo - le­talska sezona je na pragu, začetek sezone nam vselej nastavlja največ pasti.

Preventivno poskrbimo za vse, da se nam ne pripeti kakšna nesreča ali celo katastrofa.

Kako in kam zreti v prihodnost? Obče družbeno-ekonomske razmere se za­

ostrujejo, s tem pa je naš položaj v družbi vse težji. Težave se nam kopičijo pri obnavljanju le­talskega parka, padalskih in drugih potrebnih sredstev. Letos se zaostruje tudi oskrba z letal­skim gorivom - v družbi ni dovolj deviz.

Upam, da še nismo pred odločitvijo biti ali ne biti. V bodočnost je nujno zreti z velikim opti­mizmom, z veliko mero zagnanosti, da bi dose­gali vsaj rezultate preteklih let.

Zaključki so lahko povsem identični lanskim, predlanskim, saj že nekaj let govorimo: prvič -o obnovi podpisa družbenega dogovora in po­krajinskimi štabi TO ter KRV o obnavljanju na­še materialne baze. V družbenem dogovoru tiči naša bodočnost. Bo ali ne bo podpisan? Smo v pat poziciji. Dogovarjanje se ne premika s po­lževo hitrostjo;

drugič - kljub zadovoljivemu sodelovanju z JNA, tako z vojnim letalstvom kot z RSTO in z ljubljanskim armadnim območjem, bo potreb­no to sodelovanje še izpopolniti, poglobiti, saj brez razumevanja armade za naš obstoj in us­pehe težko preživimo;

tretjič - največ zaupanja nam ostane v nas sa­me, v lastna prizadevanja in napore. Brez opti­mizma, poleta in zanosa ne bo uspehov.

Za sodelovanje v preteklem letu se vsem iskreno zahvaljujem!

MILENA CESTNIK

v "

Zelja Ivanu eueku: še veliko lepih ul v zraku Na skupščini Aerokluba Ptuj so člani podelili zlato značko Aerokluba za posebne zasluge

in razvoj kluba in letalstva v Sloveniji Ivanu Čučku, upravniku. Kdo ne pozna Ivana Čučka, upravnika ptujskega aerokluba? Malone vsak letalec, pa naj

bo iz primorskega, prekmurskega, leškega ali komaj ustanovljenega konjiškega aerokluba, je že vsaj slišal zanj. Pred kratkim sem bila v Beogradu, pa me je vprašal pilot iz Niša, od kod sem. A s Ptuja? Pozdravi mi Čučeka na Ptuju.

Ivan Čuček je izšolal mnogo fantov, ki letijo kot športni in poklicni piloti. »Kriv« je za marsikatero sodelovanje med klubi s svojo dobro voljo, vedno pripravljen pomagati. Nastopal je na mnogih letalskih mitingih in vodil letalske prireditve na ptujskem letališču. Kot pilot je preživel v zraku več kot 5000 ur!

Ivan Čuček se je zapisal letalstvu s prvim skokom 1954. leta, je bil zaposlen v Aeroklubu Ptuj 29 let, 10 let je bil mehanik, nato pa 19 let upravnik. To je eden najdaljših stažev v slovenskih aeroklubih. S l. aprilom gre Ivan Čuček v pokoj. Za bralce Kril sem se pogovarjala s tovarišem upravnikom, kakor ga kličemo, 31. januarja, dan po skupščini.

Ivan Čuček, do· 19o1etni upravnik AK Ptuj. Svojo pot v letalstvu je začel kot pada­lec, postal motor­ni pilot, pa meha­nik, inštruktor, upravnik ...

Vi ste upravnik ptujskega kluba že zelo dolgo. Od kdaj pravzaprav?

Delovna doba v AK Ptuj mi je začela teči jese­ni 1958. leta. Takrat sem končal šolanje za mo­tornega pilota in sem se zaposlil na delovnem mestu letalskega mehanika. Upravnik pa sem od 1967. leta.

To je najdaljši staž upravnika v AK Ptuj. Kaj pa v Sloveniji?

Ne vem. Kot upravniki so se upokojili tudi Maks Arbajter, Franc Kuheljnik, Edi Lorencon.

Ivan Čuček se je včlanil v AK Ptuj pozimi 1953/54, da je lahko obiskoval padalski te­čaj. Prvič je skočil 29. maja 1954. leta. Kako ste se odločili, da greste v padalski tečaj?

Že od nekdaj sem se navduševal za mehani­zacijo. Oče je imel motor, kar je bilo takrat red­kost. Videl sem učitelje padalstva. Nosili so značke , na katerih je bil še obesek s številom skokov.

Kako je šlo naprej?

Naslednjo zimo sta bila na Ptuju organizirana dva tečaja - posebej za delavsko mladino in po­sebej za gimnazije in študentarijo. Jaz sem obi­skoval prvega. Poleti 1955. leta sem začel leteti. Jeseni sem šel v vojsko.

V letalstvo?

Ne. Čeprav sem bil zdravstveno sposoben, ni­sem bil sprejet. Po odsluženju vojaščine, 1958. leta, sem šel na šolanje za motornega pilota na staro ljubljansko letališče . Nato smo vsi športni piloti, spomnim se Maleka, Ganza, Kuheljnika, Šporna, bili prešolani za rezervne vojaške pilo­te. Leteli smo na aeru-2, nato na 213.

Kaj pa vaša športna pot?

Moj največji uspeh je bil zmaga na republiš­kem prvenstvu v motornem letenju 1974. leta. Istega leta sem postal član državne reprezen­tance in s citabrio sodeloval na prvi balkanijadi.

Kateri letalski šport vam je najbolj prira-sel k srcu? .

Ne bi mogel reči. Ko sem bil padalec, mi je bi­lo zelo všeč, kasneje sem videl, da je letenje ne-

19

kaj drugega. Letel sem ogromno za potrebe drugih - metal padalce, vlekel jadralna letala, poslovno letel. Vse to imam rad.

Kaj bi rekli o mitingih? Se na njih lahko pilot najbolj izkaže?

Nikoli nisem mislil na to. Na mojo pobudo in ob Bitenčevi pomoči smo na Ptuju začeli leteti skupino štirih letal, tako imenovano četverko, prvič na aeru-2, nato na aeru-3. No, danes je težko priti do štirih ene kih letal na enem leta­lišču. Vendar Ptujčani še vedno letimo četver­ko.

Ste vedno vodja skupine?

Ja, pravzaprav res. Pomembno je, da letijo vedno isti piloti, da vadijo, tako da se ne zgodi kaj nepričakovanega.

Koliko ur že imate?

Motornih 4340. In 704 ure zjadralnimi letali. Moj cilj je, da bi imel tisoč jadralnih ur in zlato C z vsemi diamanti.

Včasih je bilo obvezno nositi čelade. Pilot Ivan Čuček v kabini letala 213.

20

Kaj je po vašem mnenju najtežje v delu up­ravnika?

Hm. Najtežje je to, da si dostikrat prepuščen samemu sebi. te se izkaže, da je bila odločitev dobra, je vredu. te pa ne, so vsi nezadovoljni. Clani potem sitnarijo: Kaj še nisi zrihtal? Jaz pa ne morem. V Vršcu na primer obljubijo, potem pa ne naredijo. In nič ne morem. Vedno sem moral dosti sam narediti. Najhujše paje, če pri­de do nesreče, loma. Potem skoraj vedno osta­neš sam, razen v izjemnih primerih.

Kaj bi lahko rekli, da je najlepše

Najlepše je, če je lep, sončen dan, vsa jadralna letala v zraku, padalci skačejo. In zvečer, ko se­dimo na terasi in je vse pospravljeno in smo vsi zadovoljni. Velikokrat rečem jadralnim pilo­tom: Vi na tleh morate ravno tako uživati, kot oni v zraku. Mlajši še niso vsi navajeni na to.

Vi ste bili cele dneve na letališču. Kako se je družina navadila na to?

Vsaka družina se očitno ne navadi, tudi vsaka žena ne. Dostijih ima probleme, pa se razidejo. Moja žena je kdaj rekla:Tako pa ne bo več šlo -ali aerodrom alijaz! Pa semji rekel: Veš kaj, ma­lo ti, malo aerodrom. Vse življenje sem obljub­ljal: te ne prej, ko bom v penziji, bo boljše.

In zdaj? Najbrž boste še veliko na letališ­ču? Vem, da so vas iz Murske Sobote snubili v odbor za izvedbo zaključka letošnjega dr­žavnega relija?

Ja, v Murski bom pomagal pri mitingu. Sicer pa, če bom še kaj delal, bom delal za svoj klub, če bo potrebno.

Vsi želimo doseči skladnost s svojimi že­ljami in delom, ki ga opravljamo. Imate vi občutek, da ste to dosegli? V letalstvu?

Želel sem leteti in delati v letalstvu. To sem uresničil. Nikoli mi ni bilo žal ur, ki semjih pre­živel na letališču tudi izven delovnega časa. Vedno sem želel, da so tudi starejši v klubu, da še letijo, zato sem se trudil, da dovoljenja za le­tenje naših članov niso izgu bila veljavnosti. Jaz sem za maso. Vsak naj spoštuje člana, kije deset ali več let v klubu, vsak je dal svoj čas, življenje, tudi denar v klub. Mladim takoj povem, kaj jih čaka. Da bodo morali biti dosti na letališču, da bodo malo leteli. Da se bo včasih zgodilo, da sploh ne bodo leteli.

Učitelj Ivan Čuček je dal zadnje napotke pred vzletom. V aeru 3 je Vojko Primec.

Za seboj imate zelo veliko pedagoškega dela - kot učitelj letenja. Bi lahko povedali, kdaj vidite, da se bo začetnik razvil v pilota, v dobrega pilota?

To se vidi že v prvem letu šolanja. Pomembno je, kako se kdo zanima. Več kot je na predava­njih in pozneje na letališču, več bo iz njega. Mlad učenec mora biti zagnan in imeti čas za le­tališče. Pozneje v življenju je vedno manj časa.

Kaj se je spremenilo na ptujskem letališču v času, ko ste bili vi upravnik?

Ogromno se je spremenilo. Okoli starega hangarja ni bilo niti pločnikov. Ni bilo terase, ne bencinske črpalke, ne asfalta pred hangar­jem. V mojem času smo kopali luknje za cister­no, asfaltirali cesto do letališča, napeljali nočni start, zgradili novi hangar, stolp ... Čisto v začet­ku smo posadili breze, lipo, ki je zdaj ogromna, sem jaz pripeljal z Mestnega vrha s kolesom ...

Kaj pa letala?

Prvo letalo v hangarju je bilo UT- 2M, potem PO- 2, KB-6, čavka, roda, jastreb, vaja, žerjav ... Zdaj ima AK Pt~ razmeroma številen in dober park ...

Koliko ur se je naletelo v AK Ptuj v vašem času?

Če zračunava ... približno 30.000 ur v dvajsetih letih. .

V tem času je izšlo iz AK Ptuj kar nekaj po­klicnih pilotov?

Ja, kakšnih deset.

Je kakšen dogodek iz časa vašega službo­vanja, ki se vam je posebej vtisnil v spomin? Lep ali pa nevaren?

Lep? Zelo lepo se mi je zdelo, ko je venem dnevu pet pilotov napravilo prelet do Celja za srebrno C značko. To se ne trlore ponoviti.

Vznemirljivo je bilo, ko sva se s Stalcerjem enkrat vračala iz Vršca. Nisva bila najavljena kontroli letenja, a ne po najini krivdi, zato naju je vojaški dežurni letalski par prisilil, da sva pri­stala v Zagrebu. Izkazalo se je, da sta vojaški le­tali letela Štalcerjeva nekdanja učenca ... Mid­va sva bila s PO-2. Enkrat drugič sva vlekla grunau baby iz Vršca za Celje. Povsod lepo, sončno vreme, v Celju pa megla. Morala sva se obrniti proti Ptuju. Ko sva pristala doma, se je izkazalo, da ga je še č isto malo. To je bilo dejansko tvegano. Pa zimski le­ti, ko smo dali PO-2 na smučke in je vlekel čav­ko ...

Zdi se da ste optimist. Predvsem lepih stvari se spomnite ...

Dosti je lepega. Včasih je bilo tudi več dru­žabnega življenja v AK Ptuj. Imeli smo letalski ples, razne prireditve. Neprijetno? Ja prvič ko se je ponesrečila Obranova Milena s čavko. La­širal sem tik pred njo, z 29 vzleti. Z učiteljem smo leteli na rodi, nato pa si šel sam s čavko. To je bila velika razlika, predvsem zaradi Trirnerja, ki ga čavka ni imela.

Vse nesreče so težko breme. Dosti razmiš­ljam, kaj bi lahko vsi skupaj naredili bolje, da do nesreč ne bi prihajalo ... Lepo paje, če sosednji klubi med seboj sodelujejo. Ko veš, da boš po­magal, če boš lahko, in tudi drugi pomagajo.

Kaj bi rekli, svetovali nasledniku?

Ja, pomembno za upravnikaje, kakšen odnos ima do članov. Člane moraš navaditi delati. To je upravnikovo delo. Seveda morajo najmlajši največ delati in pomagati starejšim.

Najboljši prinašajo pokale v klub. Z leve Drag~ Krepfl, Vinko Pišek, Milan Kralj, Ivan Cuček in Janez Petrovič.

21

za dober dan in mirno noč Na osnovi dolgoletnih izkušenj Leka, enega najuglednejših farmacevtskih proizvajalcev pri nas, in stoletnih spoznanj o uporabi zdravilnih rastlin so Lekovi strokovnjaki izdelali paleto proizvodov pod skupnim imenom LEKOVA DOMAČA LEKARNA. Vsi izdelki iz LEKOVE DOMAČE LEKARNE so preizkušeni in zagotovo učinkujejo. Vsebujejo izključno naravne učinkovine, ki nimajo nezaželenih učinkov niti pri dolgotrajnejšemu uživanju. Izdelke iz LEKOVE DOMAČE LEKARNE lahko kupite v vseh lekarnah brez recepta.

22

.-~~ ' ';' :: " ," .. : ..... . . . ... " .

. .. .

FRANCE PRIMOŽIČ

Za nepoznava!ce: kaj je para-ski? Padalstvo je razmeroma mlada športna panoga, katere začetki segajo v prva leta po 2.

svetovni vojni. Mednarodna letalska federacija (F Al) je v letu 1950 na predlog Letalske 'zveze Jugoslavije sklenila, da se uvedejo svetovna prvenstva v padalstvu in prvo je bilo nato leta 1951 v Lescah.

Z razvojem padalskega športa in njegove op­reme-padal se je sčasoma razvilo več disciplin padalskega športa. Tako danes poleg disciplin, v katerih se je tekmovalo na 1. svetovnem pr­venstvu (skoki na cilj in likovni skoki) in se se­daj imenujejo "klasične« discipline, poznamo in so tudi že vpeljana in uveljavljena svetovna prvenstva za:

- skupinske likovne skoke in - skupinske likovne skoke s kupolami. Nacionalni aeroklubi alpskih držav, med nji­

mi je bila tudi Jugoslavija, so leta 1973 v Flimsu v Švici ustanovili SVETOVNI POKAL PARAS­KI, ki se je razvil iz paraski tekmovanj, ki so jih pred tem organizirale nekatere alpske države, zlasti Svica in ZR Nemčija.

Potem ko je bilo uspešno izvedenih od 1973 do 1985. leta enajst tekmovanj za PARASKI SVETOVNI POKAL in vsako leto veliko tekmo­vanj za EVROPSKI POKAL, so se v Mednarodni letalski federaciji dogovorili in odločili, da se namesto svetovnega pokala uvede svetovno pr­venstsvo v PARASKIJU kot četrta zvrst padal­skega športa s samostojnim svetovnim prvenst­vom. Prvo svetovno prvenstvo v paraskiju bo letos v organizaciji Letalske zveze Jugoslavije in Letalske zveze Bosne in Hercegovine v Saraje­vu od 7. do 15. marca 1987.

Ker je v javnosti zelo malo znano, kakšna so sploh PARASKI tekmovanja, v nadaljevanju ne­kaj tudi o tem.

Paraski tekmovanje je kombinacija dveh tek­movanj:

- tekmovanja v veleslalomu po pravilih FIS in

- tekmovanja v skokih na cilj, ki mora biti po­stavljen na strmino z najmanj 20-stopinjskim nagibom.

Ekipo oziroma reprezentanco za to tekmova­nje tvorijo štirje tekmovalci. Ker ni posebej tek­movanj za dekleta in posebej za moške, so ekipe lahko tudi mešane. Vsak tekmovalec vozi dva veleslalomska teka in vsak tekmovalec opravi šest skokov na cilj. Doseženi resultati v velesla­lomu so osnova za ugotovitev plasmaja v tej dis-

ciplini, doseženi rezultati skokov na cilj pa os­nova za plasma v skokih na cilj. Vsota doseže­nih mest v razvrstitveni listi tekmovanja v ve­leslalomu in tekmovanja v skokih na cilj istega tekmovalca so nega tivne točke za izračun razvr­stitvene liste v kombinaciji-posamezno in vsota mest vseh tekmovalcev iste ekipe v tekmovanju v veleslalomu in v tekmovanju v skokih na cilj pa so negativne točke za izračun razvrstitvene liste v kombinaciji-ekipno. Tekmovalec in eki­pa, ki na ta način zbereta najmanjše število točk, sta zmagovalca v kombinaciji posamezno oziroma ekipno (republiški, državni, svetovni prvak) v PARASKIJU posamezno oziroma ekip­no.

V Jugoslaviji so to športno panogo v pretek­losti najbolj razvijali in negovali v Alpskem le­talskem centru Lesce. Prvo paraski tekmova­nje, katerega so se udeležili padalci ALC Lesce, je bilo leta 1968 v Bad Wiesseju v ZR Nemčiji, kjer so bili kot začetniki v tej vrsti tekmovanj med zadnjimi. Vendar pa je bil zabeležen zelo viden napredek in rezultat 5 let kasneje na 1. svetovnem pokalu v PARASKIJU v Flimsu v Švici, ko je Janez Solar osvojil srebrno medaljo v veleslalomu in bronasto v kombinaciji. Tudi na naslednjih tekmovanjih za svetovni pokal so padalci ALC Lesce zabeležili nekaj vidnejših re­zultatov, tako je:

-leta 1976 v Courchuevelu v Franciji Štefan Pesjak osvojil zlato medaljo v skokih na cilj;

-leta 1977 v Savogninu v Švici Pavel Ješe bro­nasto medaljo v veleslalomu in ekipa srebrno medaljo v kombinaciji;

- omembe vreden je tudi plasma, ki ga je eki­pa ALC osvojila v veleslalomu, ko je v letih 1974, 1975, 1976 in 1977 zaporedoma osvajala srebr­no medaljo.

S prirejanjem državnih prvenstev v paraskiju smo v Jugoslaviji pričeli leta 1976, ko je bilo v Tetovu 1. državno paraski prvenstvo. Doslej je bilo šest državnih prvenstev, na katerih so v kombinaciji-posamezno vedno bili državni pr­vaki tekmovalci iz ALC Lesce. V kombinaci­ji-ekipno pa je od dosedanjh šestih prvenstev

23

naslov državnih prvakov pripadel petkrat ekipi ALC Lesce.

Tudi na slovenskih prvenstvih, ki so bila do­slej štiri, so bili zmagovalci le tekmovalci in eki­pe ALC Lesce.

Iz teh razlogov in ker je letos tudi prvo sve­tovno prvenstvo, smo se odločili, da prevzame­mo organizacijo 7. državnega prvenstva, ki bo za slovenske tekmovalce hkrati štelo tudi za 5. republiško prvenstvo. Tekmovanje bo skoraj v celoti financirano iz sredstev vplačane tekmo­valne takse nastopajočih, le za manjši del stroš­kov upamo na pokrivanje z namensko dotacijo TKS Radovljica, katera pa seveda še ni odobre­na. Za prvenstvo se je prijavilo rekordno število

tekmovalcev, skupaj 51, iz naslednjih aeroklu­bov: Banja Luka, Bihač, Kraljevo, Maribor, No­vi Sad, Ptuj, Sarajevo, Skopje, Valjevo, Zagreb in ALC Lesce. Na prvenstvu bo tudi izbrana dr­žavna reprezentanca za nastop na svetovnem prvenstvu v Sarajevu.

Pred prvenstvom so v Lescah od 3. do 11. 02. 1987 skupne priprave enajstih kandidatov za sestavo reprezentance, med katerimi sta po eden iz skopskega in zagrebškega aerokluba, trije iz Aerokluba Sarajevo in šest iz ALC Lesce. Potrebna denarna sredstva za skupne priprave je zagotovilo Predsestvo Letalske zveze Jugosla­vije, helikopter s potrebnim gorivom pa povelj­stvo vojnega letalstva.

Značke Zveze letalskih organizacij Jugoslavije Na osnovi odločbe Predsedstva konference Letalske zveze Jugoslavije št. 01-1070/31 z dne 25. II.

1986. leta je strokovna služba LZJ naročila značke LZJ, in sicer:

l. Svečana značka LZJ, pozlačena

2 Značka LZJ z barvno zvezdo

3. Značka motornega pilota LZJ

4. Svečana značka F Al, pozlačena v petih barvah

cena 400. din

cena 300 din

cena 250 din

cena 700 din

Značk pod številko 1 in 4 je naročenih po 500, značk pod 2 in 3 pa po 300. Glede na to, da so sredstva za te značke pri LZJ zamrznjena, vas prosimo, da s svojimi naročili in

vplačili prispevate, da bomo lahko omenjena finančna sredstva aktivirali. V pričakovanju vašega naročila vas tovariško pozdravljamo!

prodam. - kupim. Prodam večjo količino steklene tkanine

30g/mz po ceni 3.000 din za 1 mZ. Pošljem tudi po povzetju, vendar ne manj kot 1 mZ. Naročila na naslov:

Bogo Štempihar Krpanova 5 61370 LOGATEC tel.: (061) 741-435

24

SEKRETAR PREDSEDSTVA KLZJ polk. Valter Kučera, dipl. ing.

Na razpolago je:

80 timerjev FIA, cena 9.967.-din 30 timerjev FIB, cena 1O.680.-din motorji, uvoženi iz SZ: 1,5 ccm AAC 74,15 $ 2,5 ccm AAC 81,52 $ 10 ccm 140,05 $

Dolarske cene bodo preračunane v dinarje po tečaju za devize na dan dobave. Naročila za zgoraj navedene predmete sprejema Vazduhoplovni savez Jugoslavije, Modelarska komisija, Beograd, Uzun Mirkova 4/1.

odmevi odmevi odmevi odmevi

MATIJA HUDOVERNIK

Jubilejni skok Dušana Intiharja Padalstvo je pri nas predvsem atraktivna.

športna zvrst, saj družba zanj nima pravega po­sluha. O tem, kako so se pogoji za ta vrhunski šport po srebrni medalji gorenjskih padalcev v Vichyju v Franciji celo poslabšali, ne bi govorili, saj bi se to utegnilo zgoditi tudi po lanskem zla­tem odličju Bogdana Juga v Ankari ali celo po treh medaljah s svetovnega prvenstva v Saraje­vu.

Prav zato smo toliko bolj veseli jubilejnih skokov naših padalcev in večja je številka pred tremi ničlami, večje je naše veselje. Ozkemu krogu (zares škoda, da je ozek) padalcev z na­jvečjim številom skokom oziroma z največjo številko pred tremi ničlami, se je za lanski dan

Dušan Intihar takoj po jubilejnem skoku

republike pridružil odličen padalec Alpskega letalskega centra iz Lesc, sicer Jeseničan, Du­šan Intihar. Kot se za tako priložnost spodobi, je jubilejni skok opravil z višine tri tisoč metrov; s sotovariši pa so v zraku izoblikovali lepo pe­terokrako zvezdo. V njej je bil tudi Branko Hrast, ki ima v Sloveniji največ skokov, letos pa bo praznoval že 20-letnico aktivnega skakanja.

Zares torej lahko upamo, da bodo našim pa­dalcem, vsaj glede na uspehe v minulih letih, za­sijali lepši časi in da bodo naši velmožje opazili, kako je mogoče biti uspešen tudi s skromnimi denarji, oziroma da je denar, ki ga z lastnim de-

lom vložijo padalci v treninge in udeležbo na tekmovanjih (za Ankaro ga je več kot polovico

Z leve proti desni: Darko Svetina, Branko Hrast, Dušan Intihar, Roman Pogačar, Branko Mirt (petorica v jubilejni zvezdi) in trener Drago Bunčič

zbral ALe), dobro naložen denar. Žal pri rias za­koni trga pri športnih rezultatih ne zdržijo - us­pehi so pogosto obratno sorazmerni z vloženim

Le kam bo sedel padalec

denarjem. Sicer pa, celo beograjski, sicer držav­ni klubi, imajo močne mecene iz naše republi­ke.

25

Izšla je knjiga Bojevniki neba Pri založbi Mladinska knjiga iz Ljubljane je končno le izšla prva knjiga izmed šestih

predvidenih, ki sestavljajo zt,irko z naslovom »I1ustrirana zgodovina letalstva«. Založba Mladinska knjiga je do sedaj s svojimi knjigami oziroma zbirkami že nekajkrat posegla po področju, ki je bilo še do nekaj let nazaj v slovenski knjižni zakladnici skoraj povsem, da ne rečem popolnoma neobdelano, to je letalstvu. Zbirka Ilustrirana zgodovina letalstva je torej logično nadaljevanje začetega dela s tega področja.

Sama zbirka predvideva šest knjig, ki naj bi obdelale letalstvo tako po zgodovinski in teh­niški plati, kot tudi po posameznih področjih letalstva. Zasnova zbirke je nastala po zbirki šti­riindvajsetih knjig z isto tematiko, ki jihje Mla­dinska knjiga tiskala za neko nizozemsko založ­bo. Vendar pa je urednikom Mladinske knjige uspelo z izrednim občutkom za polnost vsebine izločiti vse nepotrebno besedičenje in narediti skrajšano izdajo, ki pa po svoji vsebini ne izpus­ti nobenih pomembnih podatkov. Poleg tega, da pač morajo knjige te vrste bolj ali manj na­števati zgodovinska dejstva (kraji in datumi do­gajanj, vrste letal, opravljene letalske operacije, zmage oziroma porazi posameznih letalstev), je založbi uspelo vse to zelo tekoče povezati z zelo lepo berljivim besedilom.

Posebej je treba poudariti, da je tenkočutno izbranoslikovno gradivo, tako da v knjigi ni opaziti prevelike natlačenosti z njim. Poleg fo­tografij je v knjigi tudi precej skic letal, ki so so­lidno narisane in to v barvni tehniki. Se posebej je treba dati priznanje tiskarjem založbe za nji­hov trud, saj so predvsem iz fotografskega gra­diva starejšega datuma, pa naj bodo to črno-be­le ali barvne fotografije, naredili solidne slike.

Prva knjiga z naslovom »Bojevniki neba« za­jema čas od prve uporabe letal v vojne namene v daljnem letu 1911, to se pravi v obdobju, ko so se letala šele začela pojavljati na nebu, do vključno druge svetovne vojne. Knjiga opisuje velike letalce tega obdobja, ki so izvajali resnič­no junaška dejanja predvsem na samem začet­ku uporabe letal za vojne namene. Junaška za­to, ker je bilo takrat vse v zvezi z letenjem še bolj ali manj neznano, da o tehnološkem pogledu iz­delave letal sploh ne govorimo. Slikovito pripo­veduje o kar viteškem obnašanju med nasprot­niki na samem začetku bojevanja v zraku. Knji­ga govori o vseh težavah šele razvijajoče se teh­nike letalskih bojev, o nasprotovanju uporabe letal v vojne namene med samimi vojaki in pod­obnem.

Knjiga začenja svojo pripoved v času vojnih operacij med italijansko-turškim spopadom v Libiji. Nadaljuje z opisi zračnih bojev pred

26

Skadrom in se dotakne obdobja vojn na Balka­nu. Zelo velik del knjige opisuje letalce in njiho­ve bitke v prvi svetovni vojni. V tem delu so po­samezno opisani vsi veliki letalci takratnega ča­sa vseh vojskujočih se strani. V nadaljnjih po­glavjih lahko preberemo zanimivo poglavje o zračnih bojih med špansko državljansko vojno. Temu poglavju sledijo opisi letalcev ter njiho­vih zmag in porazov z začetka druge svetovne vojne - boji za Francijo, velika zračna bitka za Anglijo. Knjiga nadaljuje z dogodki med drugo svetovno vojno. V tem delu žal niso opisani do­godki, ki so se odvijali na Tihem oceanu, saj ve­mo, da so tudi tam potekale velike letalske ope­racije, ki so imele svoje zmagovalce in poražen­ce.

Knjigaje zelo lep izdelek, ki bo pri bralcih na­šel velik odmev. Pri naslednjih knjigah pa bi bi­lo priporočljivo, da bi na koncu vsake knjige dodali tudi kakšno preglednico vseh podatkov (datumi, piloti, njihove zmage, podatki o letalih in podobno), ki bi združila celotno gradivo v ne­ko zgoščeno celoto. To je nujno potrebno zato, ker je količina raznih podatkov tako velika, da si jih tudi zelo pozoren bralec ne bo mogel za­pomniti niti po večkratnem branju knjige.

Smučarski dan primorskih letalcev

D.D.

Letalska sezona se bo kmalu začela in spet bomo polni moči tekali po travniku.

Preko zime smo se spočili, vendar pa se nis­mo hoteli poleniti. To smo primorski letalci do­kazali prav na pustno soboto, ko smo priredili že drugi veleslalom letalcev.

V sobotnem jutru smo se člani Aerokluba Ed­vard Rusjan iz Nove Gorice in Aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine zbrali na letališču v Ajdovš­čini. Namazane in nabrušene smuči smo zme ta-

li v klubski kombi. Potem smo se vanj »zbasali« še mi in veselo odbrzeli proti Predmeji. Na smu­čiščuje naš prijatelj Zubalič postavil progo in že smo en za drugim zdrveli v cilj. Kmalu zatem smo speljali še drugo vožnjo in si privoščili za­služeni počitek. Sodniško delo smo prepustili kolegom iz smučarskega kluba VIPA, ki so nam bili v veliko pomoč. Na cilju smo vsi tekmovalci napravili še fotografijo za »v zgodovino«. V da­ljavi smo zaslišali glas letalskega motorja in prav kmalu zagledali našega WARRIORJA, s ka­terim nas je prišel pozdravit naš upravnik Sto­kelj . Tedaj smo začutili, da je bil to res pravi le­talski veleslalom.

Tako smo zaključili naš dan na snegu in se počasi odpeljali v dolino, da smo podelili meda­lje najboljšim in spodobno proslavili ta dan. Vsi letalci smo veseli, da smo izvedli takšno sreča­nje v zimski sezoni, ko se veliko manj videvarno kot poleti.

Misel o podobnih srečanjih se je porodila že pred leti, vendar ni prišlo do realizacije. Lansko leto pa se nas je vendarle zbrala peščica in tako smo organizirali I. veleslalom letalcev v Črnem vrhu nad Idrijo. Moram reči, daje bilo prav za­bavno. Letošnjega veleslaloma se je udeležilo že večje število tekmovalcev in v prihodnje si želi­mo, da bi se nam pridružili tudi člani sosednjih klubov. Tudi tako bomo prispevali k boljšim odnosom in sodelovanju med klubi.

Sonja Nikolic AK Josip Križaj

Ajdovščina

Društvo za modelarstvo in aeronavtiko

»Modra ptica« Domžale prireja 24. maja !987 ob lO.uri Mednarodni

modelarski miting daljinsko vodenih modelov RC-! in RC-3. Vabimo vse klube iz Slovenije. da se mitinga udeležijo. Po končanem mitingu bo družabno srečanje.

ZMAJAR SKI HUMOR Ali že veste . .. da neki zaslužkarski kamniški rokodelec namera·

va začeti s serijsko proizvodnjo šolsko- trenažnih ~lI1ajev. Istočasno se ukvarja s kamnoseštvom I/agrobnih spomenikov. Podobna kombinacija bi hita, če bi-na primer lugoplastika venem tozdu i~delovala preluknjane ola-gume, v drugem pa utroške dudke.

S puhom porasle KAVKE iz Kamnika!

--.=;J;. ~

v predhodni številki revije smo objavili vest o novih letalih, ki prihajajo iz Sovjetske zveze. Sedaj lahko že objavimo nekaj več tehniških podatkov, kakor tudi silhuete posameznega letala. Na zgornji sliki je predstavljeno letalo 11-96-300, ki bo imelo štiri motorje s 16.000 ki­lopondi potiska. Maksimalna teža tovora, ki naj bi ga prevažala, bo 40 ton. Maksimalni do­let s 15 tonami tovora naj bi bil 11.000 kilomet­rov. Turbopropelersko letalo 11-114 za kratke proge po svoji zasnovi precej spominja na bri­tanski ATP. Z maksimalno količino goriva bo imelo dol et 4800 kilometrov. Maksimalna te­ža tovora, ki ga bo lahko prepeljalo, bo 6000 kilogramov. Zadnji (spodnja slika) izmed predstavnikov novih potniških letal iz Sovjet­ske zveze je Tu-204. To letalo bo lahko prepe­ljalo maksimalno 21 ton tovora in imelo mak­simalni dolet 4000 kilometrov.

·fltii·· .. ;a

27

N

cx

) ~-'

\.4'"

. . ,

a

<~

~

~.

c)

el -..

........

.....

=~

Mn

og

o b

esed

je

bil

o ž

e n

apis

anih

kak

o s

o p

ote

kal

i b

oji

ob

vd

oru

fašističnih z

avo

jev

alce

v

v n

ašo

do

mo

vin

o -

To

je

še e

den

izm

ed z

apis

ov

, k

ako

so

se

mo

rali

v času

naš

e v

elik

e p

reiz

ku

šnje

ob

min

imal

nih

po

go

jih

vo

jsk

ov

anja

izk

azat

i n

aši

pil

oti

~

~<

trl ::o

:5.

~ ~

~ =

II· = ~

c)

Sreda - 9. april ... Tega dne smo spet leteli na opazovanje pristanišča v Brindisiju. Nalogo je opravil

pilot Ivan Koroša. Med letom je opazil štiri sovražne konvoje v spremstvu osmih ru­šilcev . Kljub izredno veliki nevarnosti se je v strmoglavem letu spustil na enega izmed njih ter odvrgel obe bombi - zadetkov ni bilo.

Ob 17.00 je poletel dornier naše eskadrilje na snemanje luke Drač zaradi vesti, da je polna italijanskega ladjevja ... Čez dobro uro so to vest fotografije potrdile: luka, polna sovražnikovega okupacijskega ladjevja »Messina«, s tremi večjimi plovnimi objekti pred vstopom v pristanišče!

Sledil je takojšen posvet poveljstva in že smo dobili povelje: nočno bombardiranje luke Drač s tremi DO-22H 20. eskadrilje! Piloti: Koroša, Meden, Obradovič .

19.30 Bombe so pripete - mrak pa se že plazi v glo­

boke kotorske zalive. Zvok treh hispanovih mo.­torjevostro odmeva o.d obalnega skalo.vja ...

Pred menoj zdrsi Koroška s svojim leta­lom . .. Cez nekaf minut mu sledim, Obrado.vič pa za menoj. Draču naj bi se približali s pet mi­nutnimi presledki.

[zvijem se iz glo.bo.kega zaliva in še vedno na­biram višino., da se čim prej skrijem v spodnjo. plast oblakov. Vidljivost je izredno majhna po tem mraku. Tudi vreme je še naprej kislo. in vlažno . . . Vsak hip pričakujem tudi dež.

Koroše ne vidim pred seboj. vendar se otepa z istimi neprijetnostmi. Ves napet sem in zno­jim se ... Slutim, da zna to pot biti hudimano vroče, vsaj glede opisa sovražnega ladjevja. Tokrat voham o.genj!

Se bolj nesrečnega se počutim ob misli na sovražne lo.vce, ki jih je mo.rda prebudilo izvid­niško letalo, ki je pred dvema urama fotografi­ralo naš cilj, in sedaj nekje v skritem kotičku ne­ba pričakujejo. svoj plen ... Tako. nebo.gljenega in ranljivega se počutim v svojem dornierju ...

Oblačno.st se malo razlije, vendar se mrak neusmiljeno gosti, tako. da le še s težavo sledim sicer do.bro poznani o.bali. Tisoč metro.v levo. pod sebo.j bo.lj slutim ko.t vidim Drimski zaliv, ki ga v dveh 10.kih o.bro.bja nizka, že sko.raj v no.č zavita o.bala ...

Zdaj preletim južni del ko.nice po.lo.to.ka, ki objema zaliv in že spreminjam smer to.čno. na jug. Se devet minut leta v kurzu 180 in znajti se moram to.čno. nad so.vražniko.m ...

Letim mirno. in še vedno. tik po.d o.blaki, do. katerih me Io.či komaj sto. metro.v. Vidljivo.st je iz minute v minuto manjša. Ce bi bilo. čisto. in jasno, bi zdaj verjetno. že videl pričako.vano. svetlikanje, ki naj bi JO' po.vzro.čala artilerijska

obramba ob napadu prvega bombnika. Mrzlič­no držim kompas kot prilepljen in uspe se mi dvigniti še za kakšnih sto. metro.v ... Zdaj , zdaj moram zagledati Drač!

Mine še minuta negotovosti - napenjam o.či, kajti tisto do.li mo.ra biti draški zaliv. Da, tu je! Ves črn je v poltemi s še bo.lj črnimi nepremič­nimi ladijskimi trupi v grozeči glo.bini daleč spodaj.

Istočasno že zagledam prvo. mežikanje pro.ti­letalskih topov, ki pričenjajo svoj uničujo.či po.­zdrav - prve granate eksplodirajo. v o.blakih nad menoj z bledimi bliski ... Letim naravno.st ... Se ne kaj sekund, da si izberem cilj pod levim krilom ...

Tu je! Dolg, črn masiv nedaleč od po.mola je obdan z številnimi manjšimi ladjami, ki mi nu­dijo imenitno tarčo ... Rahlo se vzpnem ter z vso. silo potisnem krmilo v levo, da se mi letalo. v trenutku zavrti preko levega krila naravnost \' nos. Pričenjam svoj strmoglavi napad. Osemsto

razpenjenih konj motorja mi tuli pred nosom, protiletalska pa se razbesni, da se miježijo lasje. Zdaj se že vse pristanišče svetlika v neprestanih

Letalo tiger-moth angleške izdelave, ki ga je jugoslovanska mornarica uporabljala za šo­lanje novih pilotov.

29

salvah, istočasno pa začne pobliskavati proti meni tudi ladijska obramba ...

Letalo postavim čisto na nos, kajti z blažjim kotom pikiranja si ' ne upam drezati v to ognjiš­če tisočerih gejzirjev flaka! Spuščam se že s 400 kilometri, ko me nevar­

no blizu strese oslepljujoča eksplozija .. . Cilj lo­vim v vizir, hitrost pa mi skokoma narašča. Z vseh ladij nažigajo dvojčki in četverčki, ki mi nevarno pobliskavajo pred očmi . .. Granate pokajo že na vseh straneh okoli mene, kar me s trdimi kratkimi sunki grdo pretresa . . .

Zdaj drvim s 500 kilometri na uro .. . 550 ... 580 . . . Točno v oči se mi bližajo štiri rumene proge izstrelkov, ki se v zadnjem hipu usločijo pod menoj ... Mimo krila poblisne dolg rafal, drugi pa se preko kabine zarije v oblake.

Zdaj je osma sekunda napada, hitrost paje že blizu 600, kar že zdavnaj presega kritično ... Obramba se je razdivjala do skrajnosti ... Des­no spodaj se zasvetijo položajne luči - bolniška ladja z oznakami rdečega križa ... Jaz pa drvim proti sivi gmoti, s katere na obeh koncih švigajo proti meni ognjeni curki ...

V delčku sekunde pomislim, da sem jo že skupil - zamižim - in izstrelek je mimo .. . Z vseh pomo lov in ladij se bliska kot na sodni dan! Kakšen f1ak!

600 metrov sem visoko - višinomer pa se mi še kar odvija!

Sem tik nad ciljem in že moram izravnati, da se ne zaletim. Sredo bežna sila me zabije v sedež in za trenutek, dva se mi stemni pred očmi ... Izvidnik je že odpel bombi.

Hitrost je za moje letalo predivja, pa vendar, obešen na propeler, kar hlastam proti obla­kom, od katerih me loči še nekaj sto metrov ... Spodaj se dvakrat močno zabliska, toda učinka bombardiranja ne vidim ... Z vseh strani me okvirjajo ostri svetleči rafali, ki se nevarno kri­žajo pred menoj ... Da bi le že bil v oblakih!

Slednjič me le zajeamevlažen mrak in skrije pred točo izstrelkov. Zdaj šele pošteno zaja­mem sapo.

»Tavžent hudičev, kakšen pekel!« izdahnem v olajšanju.

Prvi hip niti ne dojamem vsega, le motor pred menoj neusmiljeno rjove še vedno pod polnim plinom, kar mi da vedeti, da sem cel in zdrav! Letalo počasi umirim in usmerim na na­jkrajšo pot proti domu ... Poglobim se v slepo letenje - še vedno sem v oblakih - okoli je že tr­da tema!

V Boko se spuščam čisto po posluhu in ne vem, kako mi v taki temi sploh uspe pristati -in to med številnimi bojami, za katere so navad-

Slovenska posadka ob najmodernejšem vodnem letalu tipa DO-22H, ki je letalo v zadnji vojni; letala so v začetku vojne piloti odpeljali v Egipt, kjer so se vključila v zavezniške pilotske enote.

30

Sidrišče hidroplanov v Divuljah pri Splitu l. 1936. Letalo na sliki je dornier DO-D z dokaj močnim motorjem 450 KS, kot lahko torpedno letalo, vendar nikoli ni služilo svojemu namenu.

no privezovali vojaške ladje ... 21.00, letalski dan se počasi izteka. Slutim, da se bo nocoj še vlilo ...

Orahovac ... V sobi za letalsko osebje smo bi­li trije piloti. Koroša kar ni mogel verjeti, da na­ju vidi živa. Kar majal in majal je z glavo:

»Kdo bi si mislil, da se bosta tudi vidva izvlek­la iz tistega pekla!« se je čudil in naju meril z ut­rujenimi očmi.

Ker je prvi napadel,je tudi prvi okusil vso ob­rambno moč draške luke. On se je sicer izvle­kel, prepričan paje bil, da bo naju pokopala. Ali so Italijani od strahu pred napadom toliko bolj nažigali, ali pa je bila tam skoncentrirana kar vsa italijanska obramba - vem le to, da se imam zahvaliti svojemu dobremu DO/ H-311 , ki je te­daj izdržal veliko več, kot sem pa pričakoval!

Učinki bombardiranja so bili očitni. Veliko kasneje smo izvedeli, da je bilo potopljenih ne­kaj ladij - in to edinih, ki so jih potopili jugos­lovanski letalci.

Naslednji dan nadaljujemo z izvidniškimi po­leti. Vojna mornarica zahteva stalno sliko polo­žaja na tem delu Jadrana. Spet je na vrsti Brin­disi in kasneje Otranto. Popoldne drug izvidnik

leti nad Bari. Med potjo opazi italijanski tanker in ga bombardira, vendar brez uspeha ... Z raz­vitimi filmi je poveljstvo zadovoljno.

11. april . .. Spet kisel in vlažen dan , neprime­ren za letenje. Raztrgani stratusi se vlečejo pre­ko hribovja skoraj do gladine morja . . . Letala prevlečemo v bližnjo enoto na dodelavo moč­nejše protiartilerijske obrambe - predvideni so močnejši mitraljezi za obrambo letala. Dvanaj­stega aprila je vreme še slabše.

V nedeljo, 13. aprila, navsezgodaj premakne­mo letala na varno in jih zamaskiramo. Potem se vreme za malenkost izboljša in že nas Italija­ni bombardirajo. Tarča sta rušilca »Beograd« in »Ljubljana« na sidrišču v Boki Kotorski. Lov­ci se podijo v nizkih letih in tolčejo po vojaških objektih v pristanišču. Tokrat je naša obramba pripravljena in se krepko upira. Ko se val napa­dov poleže, dobimo okrepitev treh DO-22 iz 25. hidroeskadrilje .

14. april ...

Po povelju tretjega hidroplanskega povelj­stva moramo ugotoviti, od kod prihajajo itali-

31

janski lovci. Ali je to Drač ali pa italijanska oba­la? Sredi dneva se delno razjasni tako, da pole­tijo trije DO na tri različna področja. tez pol ure poročnik Petrovič že poroča, da je na 5000 metrih nad Budvo opazil pet letal fiat G-50 in jih spremljal pet minut proti italijanski obali v smeri jugozahoda. Na srečo ni prišlo do borbe! Ob petih popoldne poleti še eno letalo slikat re­zu lta t našega napada na Drač .. .

IS. april . ..

Delamo na vzdrževanju letal ... V zraku čuti ­mo neki razkol - nič več pravih povelij! Govori se o kapitulaciji ... Se istega dne jugoslovanska vlada razglasi kapitulacijo.

Sidrišče Kombor v Boki Kotorski l. 1935 med nekim slavjem mornarice - 3. hidro­planska komanda.

Toda za letalce 20. hidroeskadrilje vojne še ni bilo konec. Kljub ukazu poveljstva, da se raz­orožijo in predajo okupatorju vsi nepoškodova­ni vojaški objekti in material, nočejo sprejeti te­ga povelja. Ustanovijo posebno enoto prosto­vo ljcev ter se od ločijo nadaljevati boj proti fa­š izmu, pa čeprav na drugem kontinentu.

Naslednjega dne zjutraj ob 5.00 odleti iz opo­ri šča Orahovac šest letal DO-22H pod povelj­stvom poročnika bojne ladje Petroviča proti jugovzhodu "':' smer otok KRF. Kasneje poleti ta še dve letali . V prvem je pilot, poročnik bojne ladje Avgust Grošelj, ki je kasneje lete l kot po­veljnik bomb ne eskadrilje v Sredozemlju pri RAF, drugi paje poročnik fregate Mileta Protič, kasnejši komandir naše prve partizanske es­kadrilje spitfirejev na Visu. Za njima poleti še e no letalo . . . V zaščiti noči odpluje iz Boke sku­pina ladij pod poveljstvom kapitana bojne ladje Kerna v kursu 180 s topinj - smer Aleksandrija.

KONEC

32

Potniško letalo s hitrostjo 25 machov

Po grenkih mesecih razočaranja, dvomov, ne­zaupanja, očitkov in tudi pranja umazanega pe­rila, ki so sledili Challengerjevi katastrofi pred več kot letom dni, so si Američani, kot kaže, opomogli. Postopoma, predvsem pa oprezno bodo nadaljevali prekinjeno serijo vzletov ve­soljskega čolnička Shuttie, za nas, ki smo v vsa­kem primeru zgolj radovedneži, pa so bolj kot obstoječi program zanimivi načrti za prihod­nost.

Cilj vse dejavnosti, kijo usklajuj e NASA,je se­daj aero-vesoljsko plovilo (aero-space plane), ki naj bi ob prelomu tisočletja zagotovil ZDA nes­porno prednost v aero in vesoljski tehniki. De­monstrator in preizkuševališče tega obsežnega programa bo letalo z oznako X-3~. Gre za letalo, ki bi bilo zmožno vzleteti in pristajati v vodo­ravnem položaju kot običajno letalo, pospešiti na 25-kratno hitrost zvoka in doseči nizko zem­ljino orbito ali križariti na višinah med 35 in 70 km, oziroma iz Amerike doseči Tokio v dveh urah.

Prednosti v civilnem transportu pričakujejo porast števi la potnikov in zahteve po hitrejšem transportu še posebej na linijah do dežel na obalah Pacifika, kamor naj bi se po napovedih selilo težišče svetovnega gospodarstva. Vojaško nudi takšno letalo Združenim državam global­no prisotnost na vsej obli saj je z njim moč iz kontinentalnega dela ZDA v uri ali dveh prile­teti skoraj kamorkoli. S stališča približevanj a vesolja gre za staro željo po absolutni ponovn i uporabnosti plovila, ki služi za dostop do zem­ljine orbite, Space Shuttle je namreč le' delno ponovno uporabno.

športi športi športi

Revidiran športni koledar za modelarstvo za leto 1 9 8 5

Letalsko modelarstvo

SP F3B Osnabriick - ZR Nemčija 24. 7.-2.8. SP FIABC rhouars - Francija 10.-16. 8. EP F2 ABCD Nyk0f:ing-Oxelosund - Švedska 19.- 26. 7. EP FID Wroc aw - Poljska 25 .-31. 8. FAI FIABC Memorial Izet Kurtalič - Livno 1. 8. FAI FIABC Soko pokal - Mostar 28.-30. 8. FAI FI ABC Pokal republike - Zagreb 10. ID. DP F3B Novi Sad 13. 6. DP F2 AB CD Novi Sad 20.6. DP FIABC Zrenjanin 2.-5.7. DP F 3 A, F4 C Osijek 2.- 5. ID. DP FI D, D 1 ? ? zr F2 ABCD Pokal Doboja - Doboj 17.-19.4. zr F3B Pokal rrešnjevke - Zagreb 25.4. zr FI D, D 1 Ptujski pokal - Ptuj 25.- 26. 4. zr F2ABC Kurentov pokal - Markovci 9.- 10. 5. zr F3B Pokal Kombinata že lezarne Sisak - Sisak 23. 5. zr FIABC Pokal bratstva in enotnosti - Mostar 29.-31. 5. zr FIABC Memorial Djordje Žigič - Beograd 6.6. zr F3B Pokal Crvenke - Crvenka 6.6. zr FIABC Pokal Kombinata že lezarne Sisak - Sisak 5. 9. zr F3B Pokal Ljubljana - Ljubljana 12.-13.9. zr FIABC Štajerski pokal - Celje 19.9. zr F 2 AC, B 2 Pokal osvoboditve Bečeja - Bečej 3. ID. zr F3B Pokal osvoboditve Subotice - Subotica 3.-4. ID.

le t. in rak. mod. Zle t letalskega podmladka - Zadar 19.- 22.6. RP FIABC člansko - Ljubljana 9.5. RP F3B č lansko - Celje 30.5. RP FI A, Al pionirsko - AjdovŠČina 13.6. RP B2 pionirsko - Vrhnika 12.9. RP FID č lansko in mladinsko - ? RP F2ABC č lansko - ? ? MK FI ABC, Al Memorial Stojana Kranjca - Novo mesto 21. 3. MK F3B regijsko - Domžale 12.4. MK F 3 B Idisc. Al Primorski pokal - Ajdovščina 26. 4. MK F3B regijsko - Lesce 10.5. MK FI A, A 1 Pokal dneva mla dosti - Slovenske Konjice 30.5. MK FI ABC, Al Pohorski pokal - Slovenske Konjice 12.9. MK FI ABC, A! Primorski pokal - Ajdovščina 26.9. MK FI A, Al Pokal Notranjske - Vrhnika 3.10. MK FI ABC, Al Dolenjski pokal - Mirna 17. 10.

Raketno modelarstvo

SP SlA, S3A, S4 B, S 5 C, Beograd S 6 A, S 7, S 8 E 7.-13. 9.

DP SlA, S3A, S B, SS C, S6 A, S 7, S 8 E Pokal Zemuna - Beograd 4.- 5. 7.

RP S 3 A, S 4 B, S 6 B, S 6 A, S 7, S8E člansko in mladinsko - Sevnica 13.-14.6.

MK S 3 A, S 4 B, S 6 C, regijsko - Ljubljana 18.4. MK S 3 A, S 4 B, S 6 C regijsko - Ljubljana 17. 10. MN SlA, S 3 A, S4B, SS C,

S 6 A, S 7, S 8 E pozivno - pokal Ljubljane, Logatec 10.10. 6 A, S 7, S 8 E Ljubljana Il. ID.

33

zanimivosti zanimivosti zanimivosti

Po precej bučni ceremoniji 14. februarjua letos, ko so prvič javno prikazali letalo nove generacije za kratke in srednje proge Airbus 320, je letalo 22. februarja opravilo svoj krstni let. Let je trajal 3 ure in 23 minut. Prvo letalo nove generacije potniških letal je opremljeno z dvema motorjema CFM56-5Al, katerih vsak ima 10.660 kilopondov potisne moči.

Motorje te znamke bodo leta 1988 zamenjali z motorji IAE V2500Al, s temi motorji bodo opremljena tudi letala, katera bo imela v svoji floti naša Adria Airways. Pripravljajo pa že povečano varianto -200, ki bo imela motorje spotiskom 11.340 kilopondov.

Uspešen let Fokkerja 50 Prvi serijsko narejen Fokker 50, turbopropelersko le­talo nizozemske tovarne Fokker, je opravil svoj prvi let 13. februarja. Letalo sodi v kategorijo letal za kraj­še razdalje. Letalo je po svoji zasnovi podobno sovjet­skemu I\-1 14 in britanskemu ATP. Samo letalo je iz­vedenka nam znanega letala Fokker 27, ki ga je upo­rabljala tudi naša Pan Adria. Prvo letalo bodo upora­bili za dokončanje preizkusov in pridobitev vseh po­trebnih dovuljenj za proizvodnjo in uporabo na red-

Norveški lovci prestregli 8u-21 Norveške oblasti so sporoči le, da sta njihova lovca F-16 sedmega januarja letos prestregla sovjetski lovec Su-27 I 10 kilometrov severno od finske meje. To je bi­lo prvič, da so letala pakta NA TO prestregla lovec te­ga tipa. Predvsem je to zanimivo zato, ker Sovjetska zveza letala tega tipa še le uvaja v standardno oburo­žitev svojih letaskih si l.

"'h"~ij'h~=><6

NAROCILNICA 5001

DA, želim naročiti zbirko 0167202 ILUSTRIRANA ZGODOVINA LETALSTVA v šestih knjigah

2340 00000

Cena prve knjige BOJEVNIKI NEBA je 15.400 din za kupce ki bodo naročili vso zbirko. sicer pa je nakup prve knjige za 30 odstotkov dražji to je 16.000 din. Naročniki zbirke bodo za drugo knjigo PEKEL IZ NEBA plačali 15.400 din. Tisti . ki bodo kupili samo drugo knjigo. pa bodo odšteli 22.000 din. Zbirko bom plačal( a):

l i po povzetju. to je v enkratnem znesku ob prevzemu posamezne knjige LJ v treh zaporednih obrokih za posamezno knjigo Ta naročilnica zavezuje naročnika in Založbo. Morebitne spore rešuje pristOjno sodišče v LjubljanI.

Datum:

Ime in priimek ...... .

Ulica in hišna št .. .

Pošta

Zaposlen(a) .

Podpis:

Poštna št. st. osebne izkaznice

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: MLADINSKA KNJIGA. TOZD ZALOZBA. Titova 3. 61000 LJUBLJANA, Prodaja po pošti. Pod istimi pogoji lahko naročite zbirko ILUSTRIRANA ZGODOVINA LETALSTVA tudi v vseh knjigarnah in pri založniških poverjenikih Mladinske knjige. HVALA ZA NAROCILO!

NAROOD.NlCA1 ~ 0RG!IN1ZACL1 ZA TEHNICNO ElJllURO SIDIIENJJE

pri ZOTKS - Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p . p. 99, 61001 LJUBLJANA. nepreklicno naročam: KNJIGE

A. ltaČUMJnIiIVO 1. Tehnika programiranja 2. Mikroprocesorji - delovanje

in uporaba 3. Basic - jezik i programiranje

- v srbohrv. jeziku 4. Programslci jezik C 5. Knjiga orobotih

pri nas lahICO naročite tudi

učbenike,

cena za izvod

~. izv.

1.100 __

5.000_

3.900 __ 3.000 __ 9.000 __

KNJIGE

B.OsWo 1. za ekolo&ko svetlej!i jutri 2. Značiloosti plovbe in Izbor

sictmč 3. zgradimo majhno hidroelektrar­

no - 1. in 2. del 4. Zgradimo majhno hidroelektrar­

no - 3. del 5. Zgradimo majhno hidroelelctrar­

no - 6. del (gradb. izvedba) 6. Zgradimo majhno hidroelektrar-

no - 4. del (električna oprema) 7. Navtil<a 8. Športni potapljač 9. Pravo orodje za velilce

in 'male mojstre 10. Video pri nas doma

ki smo jih izdali v sodelovanju z Dru§tvom matematikov, fiziIcov in astronomov (DMFA) in sicer: 1. Rajko Jamnik Matematilca - broo. 4.000 __

Rajko Jamnik Matematilca -platno

2. Janez Strnad, FiZiJCa, 2. del (elelctriJca. optilca)

3. Janez Strnad FiZiJCa, 4. del (molekule, Icristali, jedra, delci)

4. Zvonimir Bohte: NwneriČll8 metode

5. Anton Suhadolc: Integralslce transfonnacije, integralslce enačbe

6. Bogdan KnSč: Funkcije kom­plelcsne spremenljivke, SPeCiaIne funlc "e

7. ~ Križanič: Navadne in parci­alne diferenciaIne enačbe, Ivan Vidav: Variacijski račun

Posredujemo lahICO tudi nekaj lcnjig v

v angleškem jeziku, in sicer:

4.500 __

2.750_

2.750_

1.500_

1.000 __

1.000_

2.000 __

8. Jože Grasselli: Linearna algebra, Alojzij Vadnal: Linearno programiranje

9. Rajko Jamnik Trigonometrijslce vrste, Stieltjesov integral. Lebesguov integral

10. Bogdan Kruaič: Dvojni in mnogoterni integral. Ivan Vidav: DiferenciaIna geometrija v prostoru, Marija Vencelj: Velctorslca analiza

11. Rajko Jamnik Verjetnostni račun in statistiIca

12. Janez Strnad: Posebna teorija relativnosti

I. commodore C 64 ROM'alteYe.led, broAirano, 216 strani. cena 4.500 din 2. TIle AImOa Book ol o.m. (aa oric Nova 64), broAirano, 145 strani. cena 3.500 din 3. TIle AImOa programmer (aa oric Nova 64), brOOirano, 184 strani. cena 3.500 din 4. 40 - EdUC:aIiarUW o.m. tOl' the oric AImOa (aa oric Nova 64), brOOirano, 168 strani. cena 3.500 din 5. oric and AImOa MaChIne cede (aa oric Nova 64), broAirano, 150 strani. cena 3.500 din 6. TIle IBM penocmal CompuIer, brOOirano, 188 strani. cena 4.000 din

pri nas 90 vam na voljo tudi

kasete z nbmaIniikImI progrunl in dOCWIr:I aa ..am.JnIk: A. za sinclair spectrum 48 IC: 1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban §teje 3. Ciciban računa 4. Angle4ko slovenal:i slovarček 5. Kontrabant I (lO programov) 6. Yehtzee, Mastermind (igri) 7. Mavrični diagrami 8. Hidroenergetske osnove 9. Vmesnilc

Datum naročila:

1.300_ 1.300 __ 1.300 __ 1.300_ 1.650 __ 1.300_ 1.200 __ 1.200_ 9.000 __

B. za commodore e 64: '1. Perfect basa (podatkovna baza) 2. Video kabel e. ltasete za ORJe I. Oric kalk 2. !'oker zid 3. Perfect basa 4. Oric cad 5. Avtor 6. Oric mon

Naročnik natančen naslov:

Cena za izvod

it. izv.

1.500 __

1.200 __

1.200 __

1.100 __

4.000 __

2.500 __ 1.200 __ 1.500 __

1.500 __ 2.400 __

3.500 __

2.500 __

2.500 __

3.000 __

2.000 __

1.450 __ 9.000 __

2.000 __ 2.000 __ 2.000 __ 2.000 __ 2.000 __ 2.000 __

KRILA NEBA NA NEBA Al ROKI CESTI

V času, ko je letalo le le nujnost človekove vsakdanjosti v miru in vojni, 88 vse več lju­di z radovednost jo ozira v pretek ost člo­vekovih kril, ki 80 doživela silovitejii in sli­kovitejii razvoj kot katerikoli drug izum 20. stoletja. Takinim bralcem je namenje­nih lest knjig izbranih poglavij ILUSTRIRA­NE ZGODOVINE LETALSTVA britanske zaloIbe ORBIS in nizozemske založbe LEKTURAMA. Pri založbi Mladinska knjiga bodo izhajale po naslednjem vrstnem re­du: BOJEVNIKI NEBA, PEKEL IZ ZRAKA, KRILA VOJNE, tRNE PTICE, LOVCI RAZ­DAW, SODOBNIIKARI. Tako bo slovenski

$EST KNJIG O eLOVEKOVIH VRHUNSKIH DosEžKIH Prva knjiga BOJEVNIKI NEBA je že Izila, sredi junija Izide druga

. knjiga PEKEL IZ ZRAKA.

bralec prvič dobil obsežno delo s skoraj ti­soč stranmi velikega formata, ilustrirano z več kot 1200 dokumentarnimi fotografija­mi in iteviinimi izrednimi barvnimi tehnič­nimi risbami letal; izvedeli boste neiteto zanimivostmi o razvoju vojnega in civilne­ga letalstva, seznanili p 88 boste tudi z najzanimivejiimi poglavji iz z odovine ju­goslovanskega letalstva, napisanimi pose­bej za to zbirko.

r9LETALSKI~ \fSJv EST N I K\C) I Organizacijsko glasilo PS ZLOS * Leto XII., št. 1 * april 1987

Letna skupščina ZLOS: največji pr9blem - pomanjkanje sredstev Zaradi pomanjkanja sredstev je pred Letalsko zvezo Slovenije prelomno obdobje - postavlja se vprašanje obstoja zveze, problem izhajanja revije Krila -:- Pri svoji dejavnosti bodo morali .AK dati poudarek modelarstvu in jadralnemu letenju

ZAPISNIK letne skupščine Zveze letalskih

organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne 14. marca 1987.

Prisotni: predsednik PS - Alojz Gojčič, podpredsednika PS -Leon Mesarič in Danijel Nardin, sekretar PS - Mirko Bitenc, gI. urednik Kril- Tone Polene, pred­sednik motorne komisije - Jože Majhen, predsednik modelarske komisije - Janez Grošelj, predsed­nik komisije za prosto letenje -Zlato Vanič, Rok Golob in Janez Brezar DS pri PS ZLOS.

Prisotni delegati iz: AK Ajdov­ščina, ALC Lesce, AK Celje, AK Bovec, AK Ljubljana, LC Maribor, AK Murska Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Porto­rož, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec.

AK Velenje, AK Brežice, AK Novo mesto, AK Nova Gorica, AK Vr­hnika, MK "EMO« Celje, MK Šempeter pri Gorici, MK Domža­le, MK Polzela, MK Logatec, ARK »Komarov« Ljubljana, Balonarski klub Ljubljana, Klub letalcev Slo­venije.

Gostje: General Edo Pavšič in p. polk. Jože Topolovšek - RŠTO, Milan Primožič - AP Ljubljana­Brnik, Leopold Possnig - RKPZ, Vojko Starovič - AP Portorož, do­bitniki plaket ZLOSa in športniki leta posameznih panog letalstva. Skupščino je otvoril predsed­

nik PS tov. Alojz Gojčič, pozdravil delegate in goste ter podal pred­log za delovno predsedstvo orga­nov skupščine. Predlog je bil sog­lasno sprejet, in ,sicer: predsednik Danijel Nardin ter člana Oto Ve­lunšek in Franc Jaklič .

Delovni predsednik je nadalje­val delo skupščine in predlagal člane ostalih organov: verifikacij­ska komisija - Ličer Benjamin, Glinšek Drago in Pavle Magister; . zapisnikar - Janez Brezar, overo­vate lja zapisnika - Gustav Ajdič, Janez Grošelj.

Predlog dnevnega reda skup­ščine so delegati potrdili in spre­jeli z dodatnim predlogom, da je pod točko lOl a razprava po vseh poročilih in predlogih programa dela.

• Ad. 3 Proglasitev najboljših športnikov in organizacij za leto 1986, ter pode litev priznanja za športne dosežke v tem letu. Za dolgoletno organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razvoju Zve­ze letalskih organizacij Slovenije je bilo podeljenih enajst priznanj Zlate plakete ZLOS članom oziro-

Po sklepu PS ZLOS z drie 12. 12. 1986 prejmejo za dolgoletno delo in uspešno sodelovanje pri razvoju športnega letalstva v Sloveniji zlato plaketo ZLO S-naslednje tovarišče, tovariši in delovne organizacije:

CARL Franc RSTO GA VRANIC Dragoje GREGORIČ Marička JANUSKA Milan KARNER Peter KERSIČ Belizar KNEZ Friderik MANDIC Gojko MARTELANC Ivan PEPERKO Franc

V. P. 3363 Cerklje Petrol Ljubljana AK Slovenj Gradec AK Celje

JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT ŽELEZARNA JESENICE

AK Vrhnika AK Celje KRV Turistična zveza Slovenije AK Celje

Sekretar ZLOS tov. Mirko Bitenc med razpravo na skupščini Zveze letalskih organizacij Slovenije

ma organizacijam. Posebno pa se je predsednik PS v imenu skupš­čine zahvalil za dolgoletno delo tov. Stanetu BiziIju in tov. Ivanu Cu?ku, ki odhajata v pokoj in jima izročil spominska darila kot skromno priznanje skupščine za njeno dolgoletno in nadvse uspeš­no delo.

Ad. 4. Poročilo verifikacijske' komisije. Od 42 včlanjenih organi­zacij ZLOS je na skupščini prisot­nih 25 delegacij - s tem je po 20. členu statuta ZLOS skupščina sklepčna in lahko nadaljuje delo.

Ad. 5. Izčrpno poročilo pred­sednika PS ZLOS o delu naše or­ganizacije v letu 1986. V celoti je de lo v tem letu ocenjeno kot us­pešno, še posebno velja to za športno-tekmovalno področje. V bodoče bomo morali še več po­zornosti posvetiti kvalitetnemu letenju in skakanju, kajti splošne družbeno-ekonomske razmere, ki se zaostrujejo nam bodo v letoš­njem letu narekovale, da bomo

. morali še bolj'varčno leteti, a teži­ti moramo, da bomo s tem lete­njem dosegali enake rezultate (celotno poročilo predsednika bo objavljeno v reviji .Krila).

Ad. 6. do Ad. 9. Realizacijo stro­kovnega programa za leto 1986,

2

zaključni račun PS ZLOS za to o b­dobje, zaključni račun sklada soli­darnosti in revije .Krila za leto 1986 kakor tudi program dela ZLOS za leto 1987 so delegati pre­jeli v materialih za skupščino. Na poročilo o realizaciji, zaključnih računih in programu dela za leto 1987 delegati niso imeli pripomb in skupščina jih je potrdila in sprejela.

Ad. 10. Predlog predračuna PS ZLOS za leto 1987 so delegati do­bili v materialih za skupščino. Ker še niso znani prihodki ZLOS za to leto, je skupščina pooblastila PS ZLOS, da izvrši rebalans predra­čuna, ki se bo sprejel in potrdil, ko bodo znani vsi prihodki ZLOS v letu 1987.

Ad. lO/a V razpravi o poročilih in načrtovanih pianih dela v na­slednjem obdobju ni bilo veliko razpravljalcev, ker problemi, ki nas tarejo niso novi, ampak so po­vsem enaki tistim v preteklosti, za katere smo že sprejeli ustrezne laključke. Izvirajo iz financiranja naše dejavnosti.

Sekretar PS je prodal informa­cijo o težavah, ki so nastale pri iz­dajanju revije KRILA. Stroški tis­ka in papirja so tako narasli, da je

resno ogrožen nadaljnji obstoj re­vije. Realnega izhodišča za rešitev tega problema ni. Edina možna rešitev je v predlogu delegata ALe, da se poveča število reklam­nih oglasov v reviji KAR JE DO LŽ­NOST IN MORALNA OBVEZA VSEH ČLANOV ZLOS« (zbiranje oglasov).

Sklep skupščine je sicer bil do­končen , da se revija ne sme ukini­ti oziroma mora še nadalje izhaja­ti v zmanjšanem obsegu (6 šte­vilk), vendar predloga za rešitev financiranja revije ni bilo. Sprejet je bil sklep, da naj to vprašanje re­ši PS ZLOS na eni svojih prvih sej.

Predsednik modelarske ko­misije pri PS ZLOS vprašanje fi­nanciranja modelarske dejavnos­ti oziroma odnos do modelarstva v nekaterih klubih ni primeren. Problemi pa so večji pri priznava­nju te dejavnosti v TKS občin in ne nazadnje pri ZTKOS. Vsi ti pro­blemi niso novi, vendar nekaj problemov tiči tudi v naši neorga­niziranosti. Dejstvo je, da tej pa­nogi letalstva resnično posveča­mo velikokrat premalo pozornos­ti, pa čeprav je to osnovna panoga za vse ostale dejavnosti. Potrjen je bil predlog, da se predlaga P~ LZJ, da je osrednja točka nasled-

nje seje letalsko modelarstvo. Isti predlog je bil potrjen in sprejet za sejo PS ZLOS.

Podan je bil tudi predlog, za ne­zaupnico delegatu ZLOS na PK LZJ. Predlog ni biJ sprejet. V zvezi s tem vprašanjem je sekretar PS ZLOS informiral delegate skupš­čine o delu DS pri PK LZJ in sa­mem PK LZJ. ZLOS je na osnovi sklepov PS ZLOS poslal že nešte­to nujnih vprašanj, katera bi mo­rala priti na dnevnem redu sej PK LZJ, pa žal v vseh letih do tega ni prišlo. Naš delegat je bil pri vsem tem nemočen.

Delegat AK Vrhnika - v zvezi z

modelarsko dejavnostjo je pred­ložil, da naj modelarska komisija pri PS ZLOS izdela celovit načrt de la vzgoje modelarskih kadrov po kategorijah in stopnjah zahtev­nos ti za vse AK in MK v ZLOS. Prec!.log je bil potrjen in sprejet.

RSTO - Topolovšek - pozdra­vil skupščino v imenu RŠTO in za­gotovil, da bodo tudi v bodoče po­glabljali sodelovanje z nami v ok­viru svojih možnosti in sredstev pri vzgoji in trenaži letalskih kad­rov.

Ad. 11. Za skupščino LZJ, ki bo 28.3. 1987 v Beogradu so bili izvo­ljeni naslednji delegati:

- Alojz Gojčič, predsednik PS ZLOS

- Danijel Nardin, podpredsed­nik PS ZLOS

- Stane Menegalija, delegat ZLOS pri LZJ

Janez Grošelj, preds. mod. kom. pri PS ZLOS

- Gustav Ajdič, AK Ljubljana Zaključke skupščine ZLOS bo

oblikovala na svoji prvi seji PS ZLOS. Objavljeni bodo v reviji KRILA.

Overovatelja: Zapisnik sestavil: Gustav Ajdič Janez Brezar Janez Grošelj

Zakljucni racun PS ZLO S za leto 1986 PRIHODKI:

ZTKOS za dejavnost ZLOS 1986 TKS Slovenija za jadralno l-eprezentan­co TKS Slovenije za Krila RIS - proslava Edvarda Rusjana RIS - za Krila PIS PZ za program PS ZLOS PIS PZ za učbenik Jadralno letalstvo PIS PZ za Krila Kulturna in raziskovalna skupnost za Krila SlS za letalsko dejavnost za Krila SlS za letalsko dejavnost za miting Skupščina mesta Ljubljana za miting ZOTKS za program PS ZLOS ZOTKS za jadralno reprezentanco Pogodba s PK VSJ Pogodba z RŠTO Pogodba z V. P. 2050 Ljubljana RŠTO za plačilo utva-75 Krila - pogodbe o sofinanciranju OZD KriJa - letna naročnina Krila - reklame Obalna poslovna skupnost za B. l. Organizacijski odbor mitinga IS SRS kredit za papir za Krila Knjiga Jadralno letalstvo Jadralna reprezentanca (EP in SP) O~tali prihQdki (mod. mat. izpiti itd.) Skupaj

ODHODKI: Delovna skupnost: - OD za redno delo - pogodbeno delo - nadomestilo prevozov na delo - nadomestilo prehrane na delu - sklad skupne porabe Funkcionalni: Najemnina, ogrevanje, čiščenje PTT stroški - telefon PTT stroški - poštnina Potni stroški - organizacijski

din

13,792.270

500.000 300.000 250.000 300.000 400.000 200.000 100.000

520.000 850.000

1,500.000 1,200.000 1,400.000 1,000.000 4,313.475 4,830.000 5,683.626 3,100.000 1,300.000 3,270.492 1,733.000

32.847 2,299.091 1,147.130 9,079.771 7,605.181

730.124 67,437.007

6,455.894 2,653.043

115.980 162.400 100.000

447.880 81.338 73.418

311.238

Potni stroški delegatov na sejah VSJ Skupščina ZLOS - plakete Fotokopiranje za članice Tisk poročila ZLOS za leto 1985 Pisarniški material Uradni list in bilteni LZJ Zavarovanje prostorov Provizija SDK Reprezentanca Prispevek 19. enote TKS Nakup strokovnih knjig Prenos na sklad solidarnosti Medalje in pokali Seminarji ZLOS in VSJ Akcija DC-3 Otok - urejanje prostora Barvanje letala DC-3 Revija Krila - stroški Knjiga Jadralno letenje - priprave Grafična priprava in tisk knjige Poštnina odpre me knjig Nagradni izlet učencev OŠ - Brioni Letalski miting Brnik Posojilo LZJ za odkup deviz Prenos športnega dodatka (Šimenc, Sta­rovič) Jadralna reprezentanca EP in SP Modelarski pokal v Beogradu Padalska reprezentanca in trener Bun-

292.966 208.642 126.546 118.000 275.398

19.750 1.299

112.134 46.636

7.000 284.080 280.000 131.393 491.597 141.009 55.000

7,004.231 196.424

7,165.238 119.187 127.321

2,776.143 200.000

570.270 5,734.526

234.870

čič 1,050.000 Vezava sredstev 5,000.000 Pogodba z LZJ 6,049.122 Pogodba z RŠTO 4,432.400 Pogodba V. P. 2050 Ljubljana 3,634.000 Skupaj 57,277.373

Avansi letalskih šol za gorivo 100 LL v letu 1986 so znašali 45,323.092 din, avansi Petrolu in KRV pa 42,149.293 din. Razlika znaša 3,173.799 din in je name­njena za plačilo tečajnih razlik za 130 ton goriva. Ob­računa še nismo prejeli.

Razlika med prihodki in odhodki znaša 10,159.634 din in se prenese v prihodke za leto 1987.

Sekretar PS ZLO S Mirko Bitenc

3

Razpravo tov. podpolkovnika Topolovška, predstavnika TO, so vsi prisotni zamišljeno spremljali

Zaključni račun sklada solidarnosti za leto 1986 PRIHODKI: Člansarina organ izacij Prispevek LŠ od gospodarskih dejav. nos ti PS ZLOS po ZR za leto 1985 Plačilo a nuitet na kredite Obresti od kreditov Ob resti od vezave LŠ za rad iopostaje

Prihodk i v le tu 1986 Prenos iz leta 1985

Skupaj

ODHODKI: Posoj ila članicam ZLOS Prometna p rovizija SDK

Odhodki v letu i 986 Prenos v letu 1987

Skupaj

din 302.000

600.000 280.000 969.600 384.480 541.479 600.000

3,677.559 1,666.643

5,344.202

din 3,000.000

5.844

3,005.844 2,338.358

5,344.202

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc

4

Zaključni račun revije I{rila za letn 1986 PRIHODKI:

TKS Slovenije RIS PIS PZ KSS + RSS SlS za letališko dejavnost Kredit 1986/ 87 Pogodbeno sofi nanciranje OZD Letna naročnina Reklame Skupaj

ODHODKI:

Tisk in odprema Nakup papirja Adrema Honorar ured niku Potni stroški PTT stroški - opomini Materialni stroški Obresti na kredit 1986/ 87 Skupaj 20 odstotna provizija od reklam Skupaj Presežek prihodkov Skupaj

din

300.000 300.000 100.000 520.000 850.000

1,147.130 1,300.000 3,270.492 1,733.000

9,520.622

din

5,890.469 651.900

58.275 284.328

9.534 22.27 1 69.414 18.040

7,004.231 222.000

7,226,231 2,294.391

9,520.622

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc

Seminar upravnikov - problemi, problemi, problemi . . . Na seminarju so obdelali vsa področja dejavnosti, ki se odvijajo v aeroklubih, varnost letenja, program dejavnosti za leto 1987, problematiko materialne baze in kadrovske težave, socialno sigurnost profesionalnega kadra itd. itd.

ZAPISNIK Na seminarju upravniko.v, me­

haniko.v in o.stalih stro.ko.vnih de­lavcevZLOS, kije bil v času o.d 17. do. 21. 2. 1987 v Po.rto.ro.žu.

PrisQtni: AK AJDOVŠCINA - Što.kelj Sto.­

jan, ALC LESCE - Kadunc Bo.jan, Lajo.vic Franc, AK BOVEC - Lo.­renco.n Edi, AK CELJE - Karner Peter, Ko.čevar Ferdo., AK LJUB­LJANA - Pirc Marjan , Hladnik Vo.jteh, LC MARIBOR - Vrečko. Edi, Majceno.vič Zvo.nko., AK M. SOBOTA - Adam Miha, Škrilec -Emil, DLC NOVO MESTO - Ko.s Slavko., AK POSTOJNA - Jaklič Franc, Po.dbevšek Janez, OLC PORTOROŽ - Ličer Benjamin, AK PTUJ - Cuček Ivan, Ambrožič Leo.po.ld, To.mašič Vili, AK SLO­VENJ GRADEC - Po.to.čnik Sta­nislav, Štruc Danica, AK VELE­NJE - Lesko.všek Marko., DS pri PS ZLOS - Bitenc Mirko., Go.lo.b Ro.k, Brezar Janez.

Ostali zunanji so.delavci in go.st­je, ki so. bili priso.tni na seminarju in do.go.vo.rih:

Go.jčič Alo.jz - preds. PS ZLOS, gen. Pavšič Edvard, To.po.lo.všek Jo.že - RŠTO, Ko.vačevi'c Stevo. -V. P. 2050 Ljubljana, Pesto.tnik Ju­re - V. P. 3363 Cerklje, Niko.lic Mi-livo.j, Bo.ljano.vic Zo.rica ZKPZ- SVI, Mo.žina Bo.ris - AP Po.­rto.ruž, Go.rjup Janči - Šo.lski cen­ter AA, predstavniki avio.servisa Krems (Austrija).

Seminal- je po.tekal po. pro.gra­mu seminarja, o.bdelane so. bile vse struko.vne pano.ge ter sprejet pro.gram dela za letu 1987 z do.lo.­čenimi do.go.vo.ri za po.samezne dejavnusti. Stro.kuvni pro.gram za leto. 1987 je na tabe lah v prilo.gi te­ga do.go.vo.ra.

Uvo.do.ma je predsednik PS ZLOS to.v. Alo.jz Gojčič izčrpno. seznanil vse udeležence seminar­ja o. po.litičnih razmerah ter druž­beno.eko.no.mskih o.dno.sih do.ma in v tujini, težavnih razmerah go.s­po.darjenja in s tem tudi o. teža­vah, ki jih bo.mo. imeli pri realiza­ciji načrto.vanega pro.grama v le­to.šnjem letu. Dane razmere bo.do.

zato. zahtevale o.d nas do.bro. o.rga­nizirano.st in kvalitetno. letenje in skakanje.

ANALIZA NESREČ V LETU 1986

Po.dana je bila analiza nesreč in po.ško.db letal v letu 1986,.ki so. se zgo.dile v naših letalskih šo.lah v tem letu. Ravno. tako. je bila po.­dana tudi kratka analiza o. nesre­čah v drugih republikah. Splo.šna ucena je, da se varno.st letenja in skakanja izbo.ljšuje, vendar je ma­terialna ško.da prevelika. Še ved­no. je vo.denje letenja premalo. o.r­ganizirano. in ne nazadnje tudi pi­Io.ti su pri izvajanju nalo.g premalo. disciplinirani.

Obravnavano. je bilo. vprašanje republiških ko.misij za raziskavo.

KQmisija za nesreče za leto. 1987

1. Lo.renco.n Edvard 2. Štular Bruno. 3. Karner Peter 4. Ko.larič Ko.stja 5. Škrlec Matija 6. Vrečko. Edi 7. Vules Milivoj 8. Rupnik Franc 9. Brezar Janez .

JADRALNA DEJAVNOST

Bo.vec ALC Celje Ptuj LjubIjaHa Maribo.r Ptuj Po.sto.jna ZLO S

Osno.vno. šo.lanje učencev v jad­ralnem letenju in s tem tudi kan­didato.v za ŠROA v letu 1987 je v ukviru po.treb šo.lanja no.vih kad­ruv. ŠOlanje se bo. izvajalo. v inter­natih po.sameznih letalskih šo.1.

V zvezi z upo.rabo. vi tla TOST, ki je v Murski So.bo.ti, a je last KRV, je bilo. do.go.vo.rjeno.:

- vitel lahko. upo.rabljajo. tudi druge letalske šo.le, vendar samo. v terminih po. ko.nčanem interna­tu pugo.dbenega šo.lanja,

- prevzem vit la se o.pravi v Murski So.bo.ti po. predho.dnem pismenem do.go.vo.ru s to. šo.lu. Pu­guj za prevzem vi tla je izšulan vo.z­nik s predpisanim po.ublastilum za vitel TOST ali pa mo.ra biti vo.z­nik iz AK Murska So.buta.

vzro.ko.v nesreč, pristujno.sti teh ko.misij, do.kumentacije o.ziroma po.krivanje nastalih stroško.v v zvezi s tem. Slednje je po.jasnil predstavnik ZKPZ, ki je po.vedal , da se o.bračun dejanskih stro.š­ko.v, nastalih v zvezi z do.lo.čeno. nesrečo., po.šlje na ZKPZ, ki bo. le­te po.ravnal.

Vsi člani ko.misije ZLOS mo.rajo. tako.j po.slati dve fo.to.grafiji (na ZLO S), da jim ZKPZ izda do.vo.lje­nje o.ziroma po.o.blastilo. za delo. .

Clan ko.misije izdela na o.sno.vi ugo.to.vitve predpisano. do.kumen­tacijo., katero je KLUB do.lžan TA­KOJ do.staviti na ZKPZ- SVI, ZLOS, VSJ in javnemu to.žilstvu pristojne o.bčine.

Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Jadralno. letenje in padalstvu Mo.to.rno. letenje Mo.to.rno. letenje Padalstvo.

- AK Murska So.bo.ta izračuna na usno.vi dejanskih stro.ško.v vzdrževanja vitla TOST ceno. štar­ta. Specifikacijo. cene dustavi na ZLOS, vendar duko.nčnu ceno. do.­Io.či jadralna kumisija pri PS ZLOS.

- Upurabu vitla TOST načrtu­jejo.:

AK CELJE - AK VELENJE (skupni internat) mesec JULIJ pu internatu po.gudbenih nalo.g

AK PTUJ - v mesecu AVGUSTU

AKCIJA PRELETOV 1987

Akcija preleto.v bo. tako. kut lan­sko. leto. urganizirana v Murski Subo.ti v času pu internatu pugud­benega šulanja, tu je o.d 10.7. 1987 dalje . Prijave udeležencev in ter-

5

min pošljite AK Murska Sobota pismeno. Vlečna letala, učitelje, gorivo in ostalo v zvezi z udeležbo na akciji preletov rešujejo udele­ženi klubi z AK Murska Sobota.

Pogoji za sodelovanje in vsa os­tala določila ostaneju enaka ka­kur v preteklem letu.

TABORJENJE V BOVCU

Vsi klubi, ki načrtujejo tudi v le­tošnjem letu organizirati letenje svojih članov v Bovcu, se morajo prej o tem dogovoriti z AK Bovec.

MLADINSKO REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO

Organizator tega tekmovanjaje bil prvotno AK Murska Sobota, a tekmovanje naj bi bilo v mesecu juniju. UO AK Murska Subota se je organizaciji tega tekmovanja udpuvedal zaradi obilice drugih nalog (pogodbeno šolanje, JAR, miting). Pooblastil za prevzem or­ganizacije tega tekmovanja up­ravniki letalskih šol niso imeli in je bilo dogovorjenu, da naj to vprašanje reši jadralna komisija pri PS ZLO S (organizator, termin , pravilnik in ostala določila v zvezi s tekmovanjem).

- Predvideno številu tekmoval­cev - udeležencev tega tekmova­nja AJDOVŠČINA ALC LESCE CELJE LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA DLC N. MESTO PTUJ Slo GRADEC VELENJE Skupaj:

REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO - ČLANSKO

3 letala 3 letala 2 letali 2 letali 3 letala 3 letala 2 letali

1- 2 letali 2 letali 2 letali

23 (24) letal

Organizator tekmovanja je ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE. Tekmovanje bu od 21. do 31. maja 1987.

Pravilnik tekmovanja je že izde­lan in poslan vsem letalskim šo­lam. V zvezi s tem tekmovanjem je bilo dogovorjeno:

- vodja tekmovanja bo: Štular Bruno ALC

- vodja letenja: določi urgani­zator (učitelj jadralnega in motor­nega letenja)

6

- glavni sodnik: duloči komi­sijo za jadralno letenje pri PS ZLOS

- ustale člane tekmovalne ku­misije predlaga glavni sodnik, pu­trdi pa jih jadralna komisija pri PS ZLOS

- člane žirije določi jadralna komisija pri PS ZLOS .

- ALC uredi, da bo lanskoletni zmagovalec dostavil PREHODNI POKAL za zmagovalca

- letala za vlek za to tekmuva­nje daju:

ALC LESCE 2 .Ietali . + I rezerva

LJUBLJANA I letalo PTUJ . I letalo MARIBOR . I letalo OLC PORTOROŽ 1 letalo

Uporaba letal bo obračunana po dogovorjeni ceni za UTVO-7S, ki znaša za leto 19875000 din brez gur-iva; pilot dobi dnevnico

- predvideno število udeležen­cev tekmovalcev:

AJDOVŠČINA ALC CELJE LJUBLJANA MARIBOR M. SOBOTA NOVO MESTO POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ Slo GRADEC VELENJE BOVEC Skupaj:

4 letala 8 letal

4 letala 4 letala 4 letala 3 letala 1 letalo 3 letala 1 letalo 3 letala 3 letala 2 letali I letalo

41 letal

DRŽAVNO JADRALNO PRVENSTVO

Organizator tekmovanja bo AK Novi Sad - VS Vojvodina. Tekmo­vanje bo od 5. do 18. julija 1987

- ' pravilnik tekmovanja in osta­la določila v zvezi s tem tekmova­njem izdela jadralna komisija pri LZJ oziroma organizator tekmo­vanja, ki določi tudi kotizacijo

- tega tekmovanja se morajo obvezno udeležiti kategorizirani športniki 'te panoge iz ZLOS

- predvidenu številu ekip iz le­talskih šol ZLOS:

ALC LESCE CELJE LJUBLJANA MARIBOR M. SOBOTA Slo GRADEC AJDOVŠČINA POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ VELENJE Skupaj:

4 3

3- 4 2 2 1 1 2 1 2 2

23 (24) letal

DRŽAVNO JADRALNO PRVENSTVO -ŽENSKE

Organizator tekmuvanja bu AK Subotica. Tekmovanje bo od 10. do 20. avgusta 1987.

Pravilnik in ostala določila tek­movanja so enaka za člansku DJP. Apelira se na vse letalske šule, ka­terih članice izpolnjujejo pogoje za udeležbo na tem prvenstvu, da jih pošljejo na tekmuvanje.

MEDNARODNO TEKMOVANJE JADRALNIH PILOTOV -»ELAN POKAL«

Organizator tega tekmovanja je ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE. Tekmovanje bo v sklopu 25. repvbliškega jadralnega pr­venstva, to je v istem terminu. Pravilnik tekmovanja je že izde­lan in poslan vsem letalskim šo­lam. Tekmovanje bo vodila ista tekmovalna komisija kakur re­publišku prvenstvu s tem, da bu ucenjevanje ločeno.

IZPITI ZA DOVOLJENJA JADRALNEGA PILOTA IN POOBLASTILA Spomladanski izpitni rok

- termin: prva polovica mese­ca JUNIJA

- urganizatur: AK SLOVENJ GRADEC.

Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 10. MAJ 1987!

Kandidatov za učitelje v tem ro­ku nimamo.

Jesenski izpitni rok - termin: prva polovica mese­

ca SEPTEMBRA - organizator: LC MARIBOR. Zadnji rok za pošiljanje prijav

na ZLOS je I. AVGUST 1987! Kandidat za organizacijo izpi­

tov za UČITELJE v tem roku je AK PTUJ. Izpiti bi bili v času od 15. do 30. SEPTEMBRA 1987.

Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS za te izpite je I. 8. 1987.

- Po določilu ZKPZ se morajo vsi kandidati za učitelje jadralne­ga letenja pred polaganjem izpita udeležiti seminarja teoretičnega usposabljanja. Seminar organizi­ra AK Ptuj in določi termin zanj. Predavatelje za program seminar­ja naj določi jadralna kumisija pri PS ZLOS.

MOTORNA DEJAVNOST

Pu programu te dejavnosti bu­mo v letošnjem letu šolali 18 učencev začetnikov (v tem številu su zajeti tudi učenci SROA). Orga­niziran bo internat šolanja v AK Ptuj za učence SROA, za učence, ki pa su izven pugodbenega šula­nja in bi se želeli priključiti temu iliternatu, je putreben duguvur z AK Ptuj (letalu, učitelj, gurivu ... l. Letalske šole, ki budo šulale učen­ce v lastnih internatih mutornega sulanja, so le-te dolžne prijaviti ZLOS-u in SVI (termine).

REPUBLISKI AERO RALLY

Organizator tekmovanja bo. AK AJDOVSCINA. Tekmovanje bo. ud

5. do 7. JUNIJA 1987. Alternativni termin je od 12. do 14. JUNIJA 1987. Pravilnik tekmovanja in vsa ustala določila v zvezi s tem tek­muvanjem izdela in določi mutur­na kumisija pri PS ZLOS.

Višino kutizacije določi AK Aj­Juvščina na osnovi stroškuvnika. O tem mora ubvestiti vse letalske sule najkasneje do 5 .. MAJA 1987. Du tega roka mura biti izdelan in puslan vsem letalskim šulam tudi Pravilnik tekmuvanja;

- vudja tekmuvanja: Grei!' Av­I!ust ~ - glavni sud ni: Golob Ruk.

Ostale člane tekmovalne kumi­sije predlaga glavni sodnik, pred­luge pa potrdi muturna kumisija pri PS ZLOS.

Predvideno. številu letal in pu­sadk tega tekmuvanja:

AJDOVSCINA ALC BOVEC CELJE

3 letala I letalu I letalu 2 letali

4 (5) posadki 2 pusadki 1 posadki 4 pusadk

LJUBJANA (\'1.ARIBOR MURSKA SOBOTA NOVO MESTO POSTOJNA

I (2) letalo 2 letali

2 (4) posadki 4 posadki

I letalo 2 posadki 2 letali 4 posadki I letalu 2 posadki

OLC PORTOROZ PTUJ

2 letali 2 posadki 3 letala 6 posadk

SLOVENJ GRADEC VELENJE

1 letalo 2 posadki

Skupaj: 22 (24) letal 38 (41) posadk

JUGOSLOV ANS KI AERO RALLY

Tu tekmuvanje bo. ud 17. Ju 21. JUNIJA 1987. Organizatur tekmu­vanja je LZJ s suurganizaturji (letalske šole na posameznih tuč­kah) in bo. putekalu med Skup­jem- Mursko. Subotu. V Murski Subuti je 21. 6. 1987 zaključek JAR-a z aeromitingum in letalsko. razstavo.. ZLOS se tega tekmova­nja udeleži z ekipami po dulučilih tekmuvalnega sistema v Sluveniji uziruma pu dolučilih Pravilnika tekmuvanja.

Pravilnik tekmuvanja in ustala duločila v' zvezi s tem tekmuva­njem izdela in doluči muturna ku­misija pri LZJ.

DRŽAVNO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU

Tekmovanje bo. v času uJ I. du 6. septembra 1987. Organizatur tekmovanja bo AK Bor. Tega tek-

movanja se lahko udeležijo pusa­mezniki iz letalskih šol ZLOS, ku­likor si zagotovijo potrebno. tre­nai.u na letalih ZLIN.

IZPITI ZA DOVOLJENJA SPORTNEGA PILOTA IN POOBLASTILA

Spomladanski izpitni rok - termin: 26. do 28. JUNIJ 1987, - urganizator: AK CELJE. Zadnji rok za pošiljanje pdjav

na ZLOS je 26. MAJ 1987. Jesenski izpitni rok - termin: druga polovica mese­

ca SEPTEMBRA 1987 - urganizator: DOLENJSKI LE­

TALSKI CENTER. Zadnji rok za pošiljanje prijav

na ZLOS je 15. AVGUST 1987. Kandidat za organizacijo izpi­

tuv za UCITELJEje AK PTUJ in si­cer v istem roku kakor za učitelje jadralnega letenja. V zve~i. s temi izpiti veljajo vsi doguvorl m rok~ za pušiljanje prijav, ki so navedeni za učitelje jadralnega letenja.

Predavatelje za seminar kandi­Jatuv duloči 'kumisija za muturnu letenje pri PS ZLOS.

Ostali dogovori o motorni de­javnosti

- AK Ptuj predlaga, da se v pri­četku letalske sezune organizira šolanje akrobacij na letalu UTVA-75 za učitelje motornega letenja pusarrieznih letalskih šol - nusil­cev šulanja. Seminar naj bi se or­ganiziral v AK Ptuj z instruktur­jem tovarne letala UTVA. Z uzi­'rom na sposobnost letal za to zv­rst letenja in s tem v zvezi na VAR­NOST so bila mišljenja o tej akciji deljena. Sklep je bil , da naj AK Ptuj urganizira tu šolanje sam v svoji letalski šoli, kulikor meni, da je potrebno.

Sekretar PS ZLOS tov. Bitenc Mirko je iz razloga varnosti proti izvedbi tovrstnega ~ola­nja.

- Dogovorjena je bila enutna cena za letala V-51 , V-53 in ZLIN za letu 1987, kulikor se posojajo. drugim letalskim šulam. Za vsa ta letala je cena 5000 din za uro lete­nja brez goriva. . - AK Ptuj ima letalo ZLIN, ki

ima prepoved akrubatskega lete­nja, a še dovolj ur in ga za trenaž­n'o letenje lahko. uporabljfljo tudi druge letalske šolc.

Duguvorjeno je bilo., da tu leta­lo uporabljajo:

AJDOVSCINA, prva pulovica septembra

ALC, mesec maj BOVEC, mesec junij LJUBLJANA, od 15.4. du 1. 5.

1987 MARIBOR, 15.3. do 15.4. 1987 MURSKA SOBOTA, mesec julij

- upurabljata ga skupno. po dogu'­voru

PTUJ, druga puloviea meseca septembra.

Poguj za uporabo letala ZLIN je, da ima letalski mehanik dutič­ne šole, ki si izposoja letalo v du­vuljenju za delu vpisano pooblas­tilo za vzdrževanje tega letala.

- ZLIN, ki ga poseduje AK Ce­lje, ima dovoljenje za akrobats~o letenje, a trenutno I1Ima moturja . Za letenje bo. uspusobljeno šele nekako. sredi letalske sezone. 00.­govurjeno je bilo, da se v mesecu septembru organizira šolanje pol­nih akrobacij in šolanje osnovnih akrubacij za kandidate, ki bodo v jesenskem roku polagali izpite za športna dovoljenja. Internat šula­nja akrubacij bi bil v letalski šuli AK PTUJ.

Kandidati za akrubatsku šula­nje:

7

Po končanem sindikalnem sestanku so se udeleženci še slikali za spomin

polne a krobacije osnovne a krobacije (DSP) .

AJDOVSCINA ALC LESCE BOVEC CEUE LJUBUANA MARIBOR MURSKA SOBOTA POSTOJNA PTUJ SLOVENJ GRADEC VELENJE

2- 3 2

1 3 2

2 1

3 3 2 \ 5 4 4 2 2 2 4 3

Skupaj: 14 kandidatov 34 kandidatov

I - Dogovorjeno je bilo, da mora

motorna komisija pri PS ZLOS ta­koj pričeti s pripravami za izdajo UCBENIKA ZA MOTORNE PILO­TE. Vprašanje tovrstne strokovne literature je v vseh letalskih šo la h pel-eče .

- Vse letalske šoJe, ki imajo sa­mo letala, ki so last KRV ali tiste , ki nameravajo s temi letali nuditi letalske usluge tujim letalcem, morajo za to delo dobiti PRE· HODNO SOGLASJE od SSNO! V primeru, da se ugotovi tovrstno letenje brez soglasja, bodo ta leta­la šo li takoj odvzeta. .

8

TEHNICNA SLUŽBA Ugotovljeno je bilo, da je naj­

bolj pereče vprašanje pri vzdrže­vanju letal kadrovsko vprašanje. Vse več je letalskih šol, ki nimajo letalskega mehanika. Izšolani me­haniki z lincencami nam odhajajo zaradi nizkih OD, a novih kadrov ni. Temu vprašanju morajo UO AK posvetiti več pozornosti. Se vedno so velik problem:

- rezervni deli za letala, revizi­je, popravila (beri devizna sred­stva),

- vprašanje sistemov vzdrževa­nja letal še ni povsem rešeno,

- izpitne takse za aviomehani­ke (ZKPZ) so tudi do lO-krat večje

kakor za pilotska pooblastila. Ti problemi so bili iznešeni na

. skupnem delu seminarja, stro­kovn i del pa je imela tehnična služba ločeno. Inšpektor SVI, ing. Zorica Boljanovič je v tem delu seznanil vse mehanike z ukrepi za letošnje leto oziroma svetovala , kako naj delamo, da bomo kljub slabostim v teh službah imeli leta­la dobro vzdrževana in da bomo lahko izpolnili načrtovani pro­gram dela.

PADALSTVO Po programu te dejavnosti bo­

mo v letošnjem letu šolali 26 učencev - začetnikov. To število učencev je dokaj nizko glede na pogodbene obveznosti, vendar dokaj realno glede na potrebe in sredstva letalskih šol. ki se bavijo s to dejavnostjo. Vsekakor se bo­do učenci šolali v skupnem inter­natu, vendar je termin in kraj ne­mogoče načrtovati, ker je to od­visno od letala (AN-2).

REPUBLISKO PADALSKO PRVENSTVO

MLADINSKO REPUBLISKO

PADALSKO PRVENSTVO

DRŽAVNO MLADINSKO PADALSKO PRVENSTVO

POKAL »PODLEHNIK« Organizator vseh teh tekmo­

vanj je AK PTUJ. Tekmovanja bo­do v času od 9. do 12. JULIJA 1987.

Vsa določila v zvezi s temi tek­movanji in pravilnike tekmovanj izdela padalska komisija pri PS ZLOS oziroma organizator tek­movanja.

V zvezi z ostalimi vprašanji pa­dalske dejavnosti je bilo dogovor­jeno, dajih reši padalska komisija pri PS ZLOS. To se nanaša na tek­movalno dejavnost, strokovne iz­pite, internate višjega šolanja in razdelitve uporabe letala AN-2 po regijah, ki imajo to dejavnost.

POGODBENE NALOGE V LETU 1987

- Internat pog dbenega šola­nja učencev gimnazije »M. Tito« iz Mostarja bo organiziran v Murski Soboti. Vsa vprašanja v zvezi z or­ganizacijo internata rešujeta ZLO S in AK -Murska Sobota, ko bodo znana pogodbena določila in število ·učencev.

- Internat šolanja motornih pi­lotov-kandidatov za SROA bo v AK Ptuj. Solanje teh učencev bo od 27. 6. do 31. 7. 1987, kolikor os­tane pogodbeni čas šolanja enako dolg. Vsa vprašanja v zvezi z orga­nizacijo tega internata rešujeta ZLOS in AK Ptuj, ko bodo znana pogodbena določila.

AK Ptuj organizira za kandidate tega šo lanja selektivne izpite iz teoretičnega znanja. Selektivni iz­piti bodo v soboto 16. maja 1987 ob 9. uri v prostorih ZLOS-a, Ljub­ljana, Lepi pot 6.

Vsak kandidat mora na izpit prinesti pismeno izjavo, da bo po končanem motornem šolanju v internatu na Ptuju odšel v SROA v letu 1987.

- Stevilo rezervnih pilotov za VL še ni znano. Ko bodo znana pogodbena določila in bomo sprejeli sezname pilotov, bo ZLOS takoj poslal pogodbe letal­skim šo lam. Izpolnjevanje pogod­benih določil mora biti temeljitej­št.' kakor preteklo leto. Upravniki so bili ponovno opozorjeni na pi­sanje in pošiljanje »SLUŽENIH OCEN« po končani trenaži, še po­sebno pa na spoštovanje rokov za pošiljanje.

- Pogodba z RSTO za leto 1987 še ni podpisana, vendar bo v ob­segu lanskoletne. Tudi tu so bili upravniki opozorjeni na spošto­vanje pogodbenih določil ozi\o­ma na realizacijo naleta posamez­nih pilotov in na pošiljanje poro­čil o realizaciji.

V letošnjem letu bodo vsi piloti in letala RSTO vpoklicani na skupno vojaško vajo, ki bo od 8. do 15. AVGUSTA 1987 na letališču DLC Novo mesto. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno:

- vsa letala morajo priti na vo­jaško vajo pregledana in kasko za­varovanq. Preglede letal bo izvrši­la V.P. 3363 Cerklje - mehanik Ra­šetič,

- sedeži vseh letal V-53, ki bo­do prišla na vajo, morajo biti op­l-emljeni s padali. RSTO bo z za­htevkom skušal urediti preko KRV, da dobijo letalske šole do­datna padala za V-53.

- Podana je bila informacija, da ima RSTO za trenažo padalcev ZLOS-a odobren nalet na letalu AN-2 (40 ur). Letalo se bo uporab­ljalo prve dni maja' in sicer 1. in; ternat ALC, 2. internat Maribor, Ptuj.

- General Pavšič je seznanil vse udeležence o pomenu trenaže pilotov za RSTO, obsegu sedanjih nalog in potrebi za nadaljnjim razvojem usposabljanja letalskih kadrov. Vse to je ozko povezano s finančnimi sredstvi, s katerimi pa je tudi RSTO zelo omejen.

- Pogodba z V.P. 2050 Ljublja­na za leto 1987 še ni podpisana, vendar je že pripravljena in bo približno v obsegu lanskoletne. Vsi upravniki so bili okvirno sez­nanjeni z nalogami in določili po­godbe in opozorjeni na izpolnje­vanje pogodbenih obveznosti, ka­tere se morajo bolj skrbno realizi­rati.

- Vsi upravniki so bili ponovno opozorjeni na pošiljanje zahtev­kov za dela na letališčih, ki jih iz­vaja V.P. 2050 Ljubljana brezplač­no. Zahtevki, ki niso poslani do roka, ne morejo biti obravnavani. Za odobrena in izvedena ali neiz­vedena dela pa morajo letalske šole obvezno poslati poročilo V.P. 2050 Ljubljana (preko ZLOS-a), ker brez povratne informacije V.P. 2050 ne more ukrepati zaradi nekvalitetno izvedenih ali ne izve­denih del.

- Upravniki letalskih šol so bili ponovno opozorjeni na rabo uskladiščenega RR GORIVA.

To gorivo se 'lahko uporablja samo na osnovi predhodnega PISMENEGA DOVOLJENJA RŠTO!!!

OSTALI DOGOVORI NA SEMINARJU V PORTO­ROŽU ~ Obravnavano je bilo vpra_ša­

nje odkrivanja GOZDNIH POZA­ROV z letali, upravniki pa ponov­no opozorjeni na vodenje dnevni­kov - spiska o odkritih požarih, ki morajo vsebovati:

- kdaj (datum in čas), - kje (natančna lokacija), - komu in kako je bila posre-

dovana informacija? V letnih poročilih je potrebno

navesti, koliko ur letenja smo po­rabili za celoletno opazovanje. Pa­ziti na rok pošiljanja poročil!

- V zvezi BORBE PROTI TOCI z letali je bilo dogovorjeno:

- letalske šole, ki že delujejo na tem področju, morajo v dogovor­jenih rokih pošiljati izčrpna in na­tančna letna poročila,

- letalske šole, ki se namerava­jo vključiti v delo na tem področ­ju, morajo poslati zahtevke .preko ZLOS-a na Hidrometeorološki za­vod ' SRS zaradi dogovora (ali je možno ali ne) za delo z letali na določenem območju,

- letalska šola Murska Sobota naj izdela kratek elaborat in za­htevek za nabavo letala Cessna -turbo za borbo proti toči na njiho­vem, to je mejnem območju. Ta zahtevek je potrebno poslati pre­ko SIS-a za borbo proti toči na svojem območju. Za opremo leta­la (agregati) - dogovor z LC Mari­bor.

- Obravnavano je bilo vpraša­nje izpitnih strokovnjakov oziro­ma izbor le-teh, ki ga ZKPZ vsako leto napravi na novo. Izbor naj bo večleten, vsako leto pa naj se vna-šajo le dopolnitve. I

- Obravnavano je bilo vpraša­nje taks za izpite, ki naj bi se zmanjšale, ker stroški nastajajo pri organizatorju izpitov. ZLOS je bil primoran uvesti za pokrivanje teh stroškov dopolnilne takse. Takse se bodo ZLOS-u v bodoče ravno tako plačale pri prijavi za izpit.

- Pereče je postalo vprašarlje letalskih knjižic, dnevnikov, re­gistrov in ostale obvezne doku­mentacije, ki jo predpisuje zako­nodajalec. To vprašanje je potre b­no rešiti pred pričetkom letalske sezone. Skrajna možnost je, da tis­kamo v okviru ZLOS-a, vendar bomo v to akcijo šli samo po vnaprejšnjem naročilu in plačilu letalskih šol na osnovi predraču­na izvajalca.

Povzetek dogovorov sestavil Janez Brezar

9

o

LETALSKA. šO\..A.

A.Le..

MARlBOR.

\l" \ol" Slt..t'-j I>~-~ .. ~ š..l-J~ t-~ ",\et.., %.,,,,·z ... ';t.\'

2 ~ 300 400 400 ,,~o o . . tO 46 ~ 46 .24

. ...

'7

:3 {2. . ~z.o 300"30 4-5"0:5 ~2. ,~S 12. 3~ M. So BO T A 1-4--I--I---+---;-'~~-=3-=Q,-~-:r.ss:"""'::"""':+--o\-t--+-2.-4 9-Ei--4--3-"-O--~-_""";f-,,-.---l-,,-,-+-~-. -+-2.-8--11

.3 ~ ~ 50 ~2.0 ~ So 42.0:3 22. ?..5 25 W O VO M E. STOI---+-5-+-+----l·-+-+-3-3-4--+-"-!;-2.-+---\-~--4-2.-B-'7-e----l-E>-4-S"--+-:::S:---t-":-:S:--t-23-+-U-+-2,-e--iI

20

~ ~ '\2.0 80 2.00 - ~O ". 0 ,,~ 20 P O S TO':J ~A..1--+-+-~-+"":--+-"-~:"""':"'::~"':'3-· +---=S...:.,,-I--_--+--!;"3-6--+--=":..;":...4=----lf--:-. -;--:-"O-+--,,-,,-t--~O--+--i"':O~

., \11:3 300 4-0 100 4-00 2. t7" ~9 "7 2~ l' O R TO RO Z- D1.lIF--+-2..:....:f-,,~f--+-+-f-.{:-,,-:5-+---:-3-a-+--5-~-+--Eo~f>=2.:----+--2.-=-=r>=S":---t---:-4-t-,,-:-,..-l~4'::-8-+--:-44-:---+--::"-='7---11

~ ~ ~ 4 2. 380 300 ~:2.o 800 2."58 1" 0 39

P TU:::J Z -... - - 43 .. '" 2.t4-''Vt .toe·o'1 3&39 85~'"" ,.. 38 -"2. 38

20

A 2. 2. 280 2~0 ~o 55"0 2.2. ~'2 22 2~ SL.~~D.E.c;.I--L-+-+--+--~--~I-=-+-t.::.9;:.e::..·&-s+-".:3'7...:. • .:.40--l~4-=e:....a.:....,:-:·:+--2.-6-S=·'--+-::~-:~:-:8=-::·~ .. -:'-t-e.-r-:&A;:;:·=--1r-:-2..;::.s;..;....;:;e.:;;.-.,-+-.... 2....;; .. --iI

4 2.

l!EAL.\ ~Ac:.\J A 2.6 4, V -

~ O ~ O 'lJ r.. O

•

UR.

AS. coo ~Soo

2. - . - - -:Soo O 2 ~ ~ ~ ~ 45'.000 .

ALe.. - - - - - 35".1(.95'" 9 (o -

Bov.E.C-

2. S' . 4- 4- 4- 2. ~5.00o ~5"00 ' :>5 , 42.: '1'1 . SZ 20 MAR.l SoR

~"" a -5 :5 2 .3 .:, 2. .:, 2. 9.000 800 45' 2i ~c;, 22. 2.8

M ~ SOBOTA ~9-+-(-+--=--I---+----f-_-+-2.-l:-_-l'---+-+--:9:-.-o-:-lr-9--+-9-,,"-a-+S'-c;-s-.-... --t-9-+--R,-&-+-3-4 -t--t,.--t--i,,--t

'+ '+ 2. :3 ~ ~ 'rJ.Ood "[oo 4" 45 4'7 4'3 ), s' i-tO\fO M~S.TOJ..-..:G-+· -_-+~_+-_-+--\--I-_-+--lr-+-I-_-+-~3-a1l.--1--:8:-2-:'I-+-l>-l>-.,--t--:"-+--3-e-+--=-"-:-+-:-3-.-+--:8:---I

OO lZG

., :POR.'rO'Q.OZ

S 8 ~ 4 5 :3 2. 2. ~ .j -12 . 000 ~o'75 ~C;; 24- '+0 ::.2 2']

Si9

487 2.0

eJ »­'0 13 > r (j) -f < O

•

PADALSTVO 1986.

t ... so "Q 14. 0-./

. $lwt-i ~~ ? .. t--. A.k-l $k.a\ca1l . J...ET A.l..S \LA O~ .... 1>0", 'Xl. 1>4 1)2- b.3 \.1, ~ 1>.".

Uč.:t ~~ .... ", ~,~ Ilc. .... M.'·8 .1 ... - ~.l_. c: O" E." :r~ ".Ga •

,,,o~o., ;·t...i I~ ft::: ..,..1. s. O 1...A. t-L e4"':--1C -dt-'-ic . U1"z, ~ .. • .. .. Uit. ",,·8

Aa 4 Z 4 2- ~oo 2.4-00 2-5"00 io :2.8 ~'a :32 GG ALe -ta - - lt 2- - - - -I6S' 45'4-( 46'16 ".8 Z'I "'S- Z'1 ",04- ~ ~

:; 10 ~ 4- 3 -1 ~ 80 .(52.0 .(Goo G 23 t.9 2.51 47 MA~lBo~ 40 - - lt - - -. - ""0 <\"7.\9 ~'181 .t6 2.2. 39 .2~ 4'1 ",oo

, 5 3 ~ :s ~ Se -\Q.50 .(::'00 5 2.( 210 2 l l· 50

:PTU:J s' - - 4- .\ 89 412.33 <l3Z2 S 2.0\ 2.ci. Z", 5'"' M.50BOTA

.3 2 -1 -1 lt 30 390 4-20 3 'T '1 c;;. ~

.. - - - - 19 _ 2.88 :50'1 " It tj It- 6.

"Bov.s.c. $ ~o" .... ""J. c.. l "'

2- "8 tJ ~O 2. ~o2 fs-o 25"2 ~o 2 <12 2 2~

:PO R.TO R.O 'z. - " 2. 4'7 49 " i 2- " 2.s'

S- · 50 50 5" 5 .(0

l..:lU aLJ AI4 A.. 5 50 !oo s' - s' 0\0

-;PLA"" - B<; 38 4" S ,,~ 40 4 " 4l~ 5.'1<1.0 6.~~2. .39 '18 ""''1 9:5 52-

1i!l::.A.U % A.. Cl:r A 39 0\ OG- -12- 3 .Qo o&- :595' ~V198 8.49~ 47 '7fO .(2.3 7(; ro1

PLAN - 1987 MOTOI<~O LE.TE.hl:JE

LETALSKA Ot." ~~ t_'" "0 •• " It O\ ... H--. U.R ' UR UR. '-1.1\ ~" 0 •• .1. .... "....;. s~u~A.:J SkUP~ ... šol... .". U:'t. A." . . ~~ ;-',,,,jc. "'d&... : .. !f."t."' .... - , ~~ "ILO"". ZJt.ftZ . UIL.

~Ol...A. _0'" t..c.a.o.i. ... .t ...... t-v ~ , &.: č:." U~ ·'-"I~ ... ",t.'-a .. ...

A":JD O VSC.'~A. - 3 - - -- - 2.DO .(5'0 50 ~5'0 ~ ~9 2.2- 22- 2.0

A.Le.. 2- 2- - - - - ~S'o \ Sl»o 4-00 ~~80 Z 55' 51 61» 2.2-,

Bov~c - ~ - - - ~ .too 3ft ~:52. 2- 4 ci» S 2.2

C. E..L.. 'J E. - 5" - '. ~ V 2.5'0 400 uro 800 2- 4-. lt~ 44 49

L':J U 9al..JAl4 A. 2- S - 2 .- - 2.00 ~OO ~6"o 85'0 rt , '7 's 82 rrs to

M AC!.1 ~O~· 3 4- - 3 4 2- ,..(00 ~."o .too 830 '1 24 :sy, 30 23

M.SOBOTA 3 2- - 4 -- - ~lto 2.5"0 2.0 4to ~ U ~tt 4~ 25

\Jovo ·MESTO - • - - -- - 2.00 2.5"0 "!ro (000 ~ 22. 2.3 2.3 2.~

POSTO':)t-..lA • - - . - - 4 90 80 S-o 2~o .. ",o ·U -io 2.0

Ole. .poQ.ro~oi 4 2- - - -. 4 2.~S' S'S' 80 !too 4 49 2.0 "9 2.0

'II

A't> :PO RT"'O ROZ 5'00 500 2. 2- 2.

PTU:J • ~ - 4 - 2- :580 320 .t2.0 82.0 .3 38 4-'l .39 2.0

S,L·Gt~AP.E.C 2- 2. - ~ - 2- 2.00 .12.0 80 6'00 2- 2.!t 2s 2.5 2.0

V.E.L.E.f..1::J.E 3 ~ - 2. ..,. ~ -i'70 A!S'o 32.0 , ;(2- "9 .\6 4, PLA\-..J - 87 ~8 32 9' .~ 5 ' ~, 3.055 3.001 2.05"0 8.-142- 4-4 351 398 ~15 2.0

....... w

PLAN - 1987 :JADRAL~O LE.T.E.~:JE

l...E.TAl..S KA. Or,Q.. 1:> ... ~o1..\"1tl\~ =to:J.j' '2A. -+ DIJ. -~"'"..u. SR. Zlo. \.lQ. "Cl - S~\lPA1 l)o"e~t.Io\ .

\l"" t' \"'C.14..~o'" UR ~.I_ .. :::s. U;'t. i,\=t: II c." A. H SOO C" lel_ju ~, U'"' s.O~A t-~Iot .C ~f1.0ToV %.\<~x.

,"o t>,\csb #o ~oe 4

" OJ A.-::J OOV.sCI "'lA. <o 8 ~ ~ s' 4 - - - - 42.000 .. :s So Alt- 39 03 4-'7 25'

AJ....C 5 tO 2 2- ~ ~ ~ .. ~ A 4-0.000 :5000 b 94 9'1 9~ 3. ~OVl:.C .3 ~ - - - - - - - - t5"oo .tSo ~ 4 ~o tO U;

C. E. 1-:J E:" 40 !z. 2- 2 4- 3 :5 2. ~ ~ 2S.ooo -iaoo 2-c. 5'4- 80 Sit- 2.~

L:Ju B.LJ~~ A. 4 8 ~ .3 8 5' 5 2 2 2- 45.000 ~Soo "6 84- .too Bit- tS'

MA.~\soR. .(2 40 4- tO 5 .3 3 :3 ~ - .tB.ooo ~8oo 2.5' 48 V3 58 2.4

M . .sC5CTA. 6 3 2. 2 :5 - 2. 2 ~ - 8.000 800 45' 2.2 :5'9' 10 2.2.

lJovo MES\O 4- - ~ 2 :s - - - - - 3.000 500 e .'58 406 :58 ~o

POSTO::n .. JA 2- .:5 ~ 2. 2 - - - - - 6.000 600 40 .t8 2.s 2.0 2~

" Ole +>02TOSi!.OZ 4 2- - - - - - - - - 5.000 Soo tV 9 2.6 9 ~9

P '-u':) ,

~ 4"'.500 !It ltJt S 4- 2 2 4 2 2- - - U .. So S8 48 2.9

SI.. . Gt R~O.Ec. 6 7 ~ 2. lt 2- ~ 2- oj .. -iQ.oo-o ~2.00 46 :S2 lf.S ~2. 25'

V.E.L.EI-J:J.E: 8 5 2- :5 4- 2- ~ 4 4 ~ '1.000 tfoo ol!» 29 402 3't- -i6

PLA\..} - 87 t'/s Go .\9 2.8 48 2.0 ~8 ~3 Ao 7 ~b1·000 4lt.'35'O ~8G 542 698 6'44 24

-en

PLA~ - '1987 I='ADAL5TVO

. L&:TAl.. s &LA ŠOLA

A:3DovŠČ't..lA

Bov&:..e.

~o :5 2. :5 2. - - -

MA.R.lBO'R - 9 ~ 5 :s 2. .. -

M.SOBOTA :s - 4 4- -

J..lovo M~STO

Pos TO:J "-lA

:Po R.lO ~O Ž. .(0 ..

PTU::J :5 It- 32.--

-\00 :3000

2.0

~oo .('700

30

&0

~o2 6.470

30 2. .\0

~80o &0 (o

2.4-0 4 4 8 30

.to . 2. 40

8 2.4 so 20

6.872.

Potrjen koledar tekmovanj v sezoni 1987 ZAPISNIK seje motorne komisije pri PS ZLOS, 07. marca 1987 v Ljubljani

Navzoči: Majhen Jože, predsed­nik (LC Maribor), Štokelj Stojan, Ambrožič Bogdan (Ajdovščina), Lajovic Franc (ALC), Bauer Leon (Celje), Pirc Marjan (Ljubljana), Ambrožič Leopold (Ptuj), Bitenc Mirko, Golob Rok (PS ZLOS)

Odsotni: AK M. Sobota, DLC Novo mesto, OLC Portorož, AK SI. Gradec, AK Velenje

Sejo je vodil predsednik komi­sije, dnevni red je bil sprejet po predlaganem v vabilu.

1. Predsednik je podal poročilo o delu v motorni dejavnosti ZLOS v letu 1986.

2. Motorna komisija sprejme športni koledar:

- SP PRECIZNO LETENJE, Nummela - Finska, 10.- 16.8.

- EP akrobatsko, Ploessen -ZR Nemčija, konec junija

- DP rally - 30. JAR, Skopje -Murska Sobota, 17.-21. 6.

- DP akrobatsko, Bor, 1.-6. 9. - ZT mem. zagrebških pilotov,

Zagreb, 23.- 24. 5. - ZT mem. Ivan Sark, Suboti­

ca, 30. 31. 5. - ZT mem. prve partizanske

aviacije, Banja Luka, 13.-14.6. - ZT mem. Done Božinov, Ku­

manovo, 27.-28. 6. - ZT mem. Edvard Rusjan,

Beograd, 12.-13. 9.

- ZT mem. Fizir kup, Čakovec, 19.-20.9.

- ZT mem. Kraljevački okto­bar, Kraljevo, 10.-11. 10.

- RP rally - 23. republiško pr­venstvo motornih pilotov Slove­nije, Ajdovščina, 5.-7. 6.

Glede JAR motorna komisija odloči, da se vztraja pri prvi odlo­čitvi, da bo JAR zaključen v Mur­ski Soboti, kjer bo ob tej prilož­nosti letalski miting.

Motorna komisija ZLOS sprej­me načelo, da se morajo vsa zvez­na tekmovanja odvijati po šRort­nem pravilniku LZJ in da se mo­rajo enako točkovati. Razen tega je treba uveljaviti načelo, da mora biti glavni sodnik vsakega tekmo­vanja iz druge republike, ne iz tis­te, na ozemlju katere je tekmova­nje.

Glede republiškega prvenstva v Ajdovščini komisija potrdi dogo­vore, sprejete na seminarju v Por­torožu. V pravilnik tekmovanja pa se doda:

- da je udeležba tekmovalca pogojena, med ostalimi pogoji, s 100 urami samostojnega letenja (ne 200, kot do sedaj)

- tekmovalec lahko tekmuje -leti skupaj z enim sopotnikom

- pri določ ilih o ocenjevanju pristajanja se k tekstu »pristaja se na glavna kolesa« doda »s položa­jem letala s spuščenim repom«

- kazenskim določbam se do­da določba: - za dotikanje zemlje

z nos nim kolesom pred dokonč­nim pristankom na glavna kole­sa. .. diskvalifikacija disciplin e točnosti pristajanja

- kolesa tekmovalnih le lal or­ganizator oziroma prireditelj tek­movanja lahko oznči z belo barvo, da sodniki lahko ocenijo dotik ko­les s tlemi. Motorna komisija pri­poroča uporabo magnetoskops­kega snemanja na tekmovanju in pooblašča organizatorja in prire­ditelja tekmovanja da zagotovi uporabo aparature.

3. Glede akrobacij na utvi-75 ugotovijo, da do preklica velja od­ločitev PK LZJ o podaljšanju ve­ljavnosti prepovedi izvajanja ak­robacij na utvi-75 z dne 28. Il. 1986.

Motorna komisija odloči, da ZLOS vsem letalskim šo lam do­stavi program strokovnih pred­metov za polaganje izpitov za uči­telje letenja.

4. Seminar za kandidate za uči­telje letenja iz psihofiziologije in metodike bo v Celju 14 dni pred izpiti pod vodstvom predavatelja tov. Berginca, s katerim se poveže tov. Ambrožič Leopold iz Ptuja za­radi dogovora o organizaciji semi­narja.

5. V zvezi z izdajo Učbenika za motorne pilote skliče ZLOS sesta­nek vseh predlaganih po sklepu seje z dne 5. 4. 1985.

Zapisnik sestavil Rok Golob

vsem letalcem in ljubiteljem letalstva

čestitamo za

dan letalstva

21 .... aj uredništvo

16