{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL) Odprt aerodrom SARAJEVO

V torek 17. januarja je olimpijsko Sarajevo dobilo še en pomemben objekt. Kemal Halilo­vic, član sveta republik in pokrajin SFRJ, je svečano odprl novo le­tališko poslopje. Tako se je Sarajevo s poda­ljšano stezo (2600 met­rov) in novimi pristo­i:mimi lučmi, novim kontrolnim stolpom z meteorološko postajo in sistemom vizuelnega komuniciranja, razširi­tvijo platforme za leta­la in parkirišča za 400 avtomobilov ter dru­gim uvrstilo med naj­sodobnejša letališča v Jugoslaviji, saj lahko v eni uri sprejme šest do osem letal s 1500 pot­niki.

(Glasilo ADRIA)

Soko odpravil nad urno delo

S sklepom delavske­ga sveta delovne orga­nizacije letalske indu­strije Soko iz Mostarja so z novim letom pov­sem odpravili nadurno delo. To je daljnosežen in pomemben sklep, ne le za to delovno orga­nizacijo, marveč za vse mesto. Tako bo na­mreč več kot 200 de­lavcev, predvsem pri­pravni kov, d obilo ta ko zaželeno zaposlitev.

(Tanjug)

Decembra smo dobili dve lepi pri­znanji: Delavski svet DO Aero­drom Ljubljana nam je podelil zla­to plaketo za dol­goletno uspešno sodelovanje (slika levo), komandant ljubljanske arma­dne oblasti pa sre­dnjo plaketo JLA ob dnevu naše ar­made (sliki desno - foto: S. Bizilj)

Strokovni seminar Na strokovnem seminarju . v Porto­

rožu, ki ga PS ZLOS·organizira vsako leto, so sodelovali vsi upravnik in mehaniki letalskih šol, predsedniki stro­kovnih komisij, inšpektorji ZKPZ, pred­stavniki LZJ , predstl\vniki V. P. 2050 Ljubljana in RSTO,predstavniki Zadra, predstavnik tehničnega muzeja Slove­nije, kontrolorji ZUKL in predstavnik meteorološke službe Brnik. '

Na seminarju smo temeljito analizirali nesreče v letu 1983, se dogovorili o varnosti v letu 1984 ter sprejeli strokovni program za leto 1984.

Skupni plan strokovne dejavnosti v le-tu 1984 bo znašal:

13.700 ur letenja z jadralnimi letali 142.250 preletenih kilometrov 8.112 ur letenja na motornih letalih 5.330 padalskih skokov Dogovorili smo se tudi o realizaciji

pogodq,enih nalog za V. P. 2050 Ljublja­na, RSTO in K Vlo Za realizacijo celotnega programa bomo potrebovali 200 ton goriva , kar bo znašalo cca 20,000.000.- din.

Organizirali bomo republiška tekmo­vanja v vseh panogah. Udeležili se bomo vseh državnih prvenstev. Bomo pa tudi organizatorji 3. Evropskega jadralnega prvenstva v klub razredu v ALC Lesce.

Pri načrtovanju programa smo up­oštevali stabilizacijske napore, zato smo sk upni plan sprejeli v okviru lanskole­tnega. Za realizacijo tega programa bo

potrebna osebna odgovornost sleherne­ga člana naše organizacije. Pa tudi sam­oupravni organi naših članic bodo mora­li bolj odgovorno sodelovati pri realiza­ciji plana . Le tako bomo uspt;li v celoti uresničiti zastavljene naloge v tem letu .

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

stran 4

stran 24

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV FEBRUAR '84 ST.2 DAGL Bloke nas v tej številki podrobneje seznanja z ultra lahkimi le­

tali, ki na veliko osvajajo mlado in staro po vsem svetu. Denar in pred­pisi so namreč še vedno nepremostljiva ovira za "najširše množice ", ki si tudi žele - leteti. Proizvodnja "pravih" letal je namreč strašno tve­gana (in zato tudi strašno draga!), saj letalo še ni postalo pravi indust­rijski izdelek, ki bi ga bilo kot šla ger sezone mogoče prodajati v neomejenem številu ... da bi bilo dostopno takorekoč vsakomur, kot recimo bicikel ali tičko ali čoln z motorjem ... Zato neumorni človeški duh kar naprej vrta, kako bi si zgradil dostopno zračno plovilo. Bodo to motorni zmaji, kakršne smo predstavili v prejšnji številki, morda avtogiri, ali pa mogoče ultra lahki? Počakajmo še nekaj let, pa bomo videli, če nam bo res spet uspelo biti - zadnji! - Slovensko-bosenska zračna flota je že obogatena z dvema kanadskima ptičema, o katerih smo v januarski številki komaj prvič pisali (res pa beograjska Avio revi­ja že celo leto objavlja velike barvne oglase za Dash 7), danes boste o njih lahko prebrali še kaj novega! - Dobršen del revije smo tokrat posvetili našemu izjemno zaslužnemu rojaku inženirju Cijanu ob njegovem življenjskem jubileju, ki ga slavi te dni. Naj bo to naš skrom­ni prispevek k hvaležnosti vseh letalcev za njegov veliki delež v razvoju letalstva.

Na naslovnici še en atraktivni posnetek novega (nadzvočnega ?) Or­la, o katerem smo tudi že pisali v zadnji številki (Foto: Ivan Laznik)

Kako bomo leteli jutri? Letalska pošta Novi letali na našem nebu Kako varno leteti Cijanovih šestinpetdeset letalskih let... Z Dimono smo se srečali v Portorožu Vestnik

4 8

10 13 14 24

ke'L4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 -::. Revija izhaja vsak mesec , razen julija in avgusta ',';.' Gradi vo za objavo v KRILIH prispevaj o ljubiteJji letalstva brezplačn o. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , ko t: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balo­narstvo, Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji {; Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko , Dominik GregL Belizar Keršič , Leon Mesarič , Jure Mežnaršič , Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odg ovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (tehfjični urednik) in Ciril Trček t; Lektor: Marjan Bauer t; Na­slov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 6800'1 Novo mesto -ti Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami -te Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, pO$tni pred.1496, 610P1 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504 . tekoči račun pri ZLOS, $tev. 50101·678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi reviJe ter obvezno napiŠite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno t; Letna naročnina 500 din, cena posamezne številke 50 din t; Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto ,

ULTRALAHKI

Vojaški svet o posodabljanju JLA

V Beogradu je bila 26. janua rja seja voja­škega sveta, ki jo je vo­dil zvezni sekreta r za ljuds ko obrambo ad­miral fl ote Branko Ma­mula. Obravnava li so neka tera vprašanja v zvezi z nadaljnjo po­sodobitvijo in razvo­jem JLA, v tem okviru so posebno pozornost posvetili vojaškemu le­

I ta lstvu in Rrotiletalski obra mbi . Clani voja­škega sveta so v zvezi s tem obrav nava li tudi reba lans načrta izpo­pol ni tve JLA v leto­šnjem in prihodnjem letu. Beseda je tekla še o izboljševanju šo lanja rezervnega sin itetnega starešinskega kadra , pa tud i o nekaterih vpraša njih s pod ročja zaledne zašč i te .

(Tanjug)

Naši čl a ni že vrsto let pozorn o spre­mlj ajo dogajanj a na področju grad nje ult ra lahkih leta l. Razvoj je spo nta no ub­ra l dve raz li čni po ti . Sp o nta no zaradi te­ga, ke r do pred kra tkim to področje ni nikjer bil o us merjeno s p redpisi.

V eno smer so šli dobri ko nstruktorji , ka teri so vgradili mo torje od 18 do 36 KS na izred no majhna in aerodina mič n o zelo dobro zas no va na leta la. Z ahva­lj uj oč do brim ko nst ru kti vnim rešitvam, izbra n im materia lo m in tehn o logiji dela so ta leta la tudi iz redn o la h ka . Med nje štejem o BE D E-5 , C RI-C RI , MIRK O IMP, M O NI, QUI C KI E in d r uge. Značil nos t te h leta l je, da so ze lo hitra.

Na d rugi poti so se znaš li letenj a željn i ent uzias ti , ki so ustva rj a li z enostav nimi sredstvi . Upo ra blja li so najenostav nejšo tehno logijo, bo lj doseglji ve materi a le in njihove stva ritve niso presegale osnov aerodina mike. T a kšna ultra lahka leta la U L imajo ena ke mo to rje ka ko r prva , ve nda r je hit ros t letenja majhna , vz let na steza ze lo kra tka ( domač t rav nik! ) in nu­dijo p rijetn o pro menad no letenj e. Za ra­d i tega in za radi enosta vne gradnje so ta­ka leta la zelo po pularna, osvajajo srca ml adih in sta rih in nj im je na menjen da­našnj i p r is pevek.

Slika levo: Swall­oW,,8"

Razvoj "Mo t o rizira nih l e t eč i h plaht" gre s il ov it o naprej . V Z D A se vsa ko leto rodi nekaj deset novih in a t ra kti vnih ult­ra la h ki h U L in ti sti izpred de nimo štirih ' le t so že zvečin oma zasta reli . Delav ni ce,

:, fi !l > ~ :: ~ >

.!; ~ ~

~ ~ .. ~ e c m > m ., m m ~ " ~ c ~ ~ .. ~ .. .. .. C~ ..... ~ ~ ' U ., C ., m m .5~ ~~ '" '0> .,

m ~ ~ ~ o., o o ~ "' ~ ;: : > ., ;; t!' ~ ~ ;; ~~ !!'" N .N ., . .,)~ .. .. . o ~ . ~ ., ~ o ~> ~ ~ ~ ON c.o .u 0.'" " o. C .. '" .<: ." .<: .<: .<: "C> Oc.

Quic\{ailver 9 . 6 1 4 .4 100 1 21 Cuyuna 4 37 69 RP 15 15 1111. (U SA) 30 KS

Vector 610 10 .7 12.3 AB 206 Zen oah 43 64 BB 30 13 . 7 (USA) 22 KS

f( o tec Rall y 9 . 5 13 9 7 206 Cuy un a 29 62 ' Ro 25 13 2B (USA) 30 KS

Phantom R.7 11.9 100 23 4 j{a vasa. 6 39 BR 11 2 20 ( USA) 37 K';

Sun burst 11 1 3 l oA 239 <.:uyur. a 4 J7 60 95 30 13 . 6 (US A) )0 KS

Fera t r on ~ .. ~ 1 3 . 4 BA 2 10 Hot a x 2'1 56 Ro 20 ( USA ) 2A KS

Zi p per A.6 11.7 90 lA9 P.U . l.. 22 40 AR 30 1 4. 6 Aa n a da 2; KS

Humme r 10 . 4 12 7J 168 Ze n oa h 2 36 48 Ao 60 Au s t ra l ij e 22 ,tj Pa th fi n de r ~ . A 15 125 225 r' u ~ i 3 40 q7 110 50 1 5 ( GB ) 32 KS Ba r oude u r 14.4 8'4 202 ".lJ . L. 35 100 120 40 14 (t'R ) 22 KS AW 222(CH) 10 . 2 11. 7 100 210 40 1 20 17

ICefL4 5

ki pro izvaj ajo "kite", ras tejo kot go be po dežju . Avto rji knjig in ka ta logov po iz­ku šaj o razvrstiti UL po ka tegorij a h in ge neracijah , venda r ko li ko r av to rj ev, to lik o ka tego rij .

Leta 1983 so a meriške letals ke o bl as t i FA A na podl agi FA R Pa rt 103 izda le prvi predpis, ki prav i: Ult ra la hko leta lo sme tehtati prazn o naj več 254 funt ov (115 kg), sme imeti rezervoa r z največ 5 galo no v (20 lit rov) go riva, sme doseč i naj večjo hitrost (v vodo rav nem letu ) 55 vozlov ( 100 km/ h) in najma njšo hitros t (brez pl ina) 24 vozlov (43 km/ h). Na le­ta lih , uskl ajenih s temi o mejitva mi, lahko leti ose ba brez li ce nce, oziroma pil otskega do vo ljenj a . Za krše nJe zgo r­njih o mej it ev bo upo ra bnik leta la kaznova n z glo bo do 5000 d o larjev. Se­daj smo pa ta m! Ne regist rira no leta lo s pil o t o m b rez li ce nce v mojem zračnem prostoru , prav i kont ro lo r le tenja. Ja, tu­di t o je regulira no . Do vo lj enaje tudi up­o ra ba javnih l e t a li šč, vendar ne ti stih , ka tera s lužij o za potniški pro met.

Na os nov i ta kšne defi nicije ni važno, ka kšno o bli ko ima U L. Ne ka tere to­va rne j ih de lajo iz pl astike, ka ko r jadra l­na leta la (Dia na, Sirocco). Ce na te h je zelo viso ka in uvoz prepoveda n. Ne na­za dnj e, ta ljubk a leta la pogosto ma ni so po perfo rma nsa h nič bo ljša od enos­tav nejš ih us pelih ko nstru kcij.

Ne kaj uspelih ultra la hk ih leta l va m p redstav lj amo v posebni ta beli . Cene se giblj ejo med 5000 in 7500. Pa še nekaj! Ne išč it e nač rt ov uspelih U L, ker jih ne boste d o bili . D o kler so ko mercia lno za­nimiva , jih ko nstrukto rji vnovč ij o s pro­daja nje m ko mpletov a li ki tov.

V ta beli so U L z repnimi površi na mi in klas i čnim krmiljenjem , pa sem tak o nehote posegel v ka tegori zira nje z oziro m na n ač in letenj a . To ne po meni , da s mo proti krmilj enju s pre mika njem pil ota. O ba načina imata dol očene prednosti . Zmajarji se lažje odl očajo za slednjega, ker so ta ko že navajeni , tudi leta lo je lašje in ga je moč preva ža ti z ose bnim avto m.

Vse os ta lo so va ri a nte. Za letenje po trav nik ih je bo lj po membn o, d a je UL hi t ro ses tav lji v, d a je ses tav nih spoj ev ma lo , da so dosto pni in do bro vi dni , ko t pa recim o večja hitros t letenja. V tem primeru je tudi do lžina vzletne steze po membn ejša od hit ros ti letenja.

V za dnjem čas u je vse več U L u pravlji­vih po vseh treh ose h leta la . Po vzdo lžni osi up o ra bljajo tudi klasična krilca (teža !), izvij a nj e ko ncev kril , a li pa zavore na zgo rnji stra ni kril, ki j im rečejo spojlero ni (ka ko r Quicksil ver ). Po gosto­ma premik ajo krmila ka r z bovdn i, ka kor na m ot o rnih čolnih .

.. Challenger" je pristal

Po oscmdn evnem le­tu v vesolju je v Cape Canaveralu na Floridi pristal rdketoplan "cha­IIcnger". To je prva vesoljska ladja v zgo­dovini ameriških veso­ljskih ra / iskav, ki je pristala 10 .. istem mes­tu , s katerega je tudi vzletela. Od prejšnjih devetih poletov a me­riškega vesoljskega ra­ketoplana "chailen­ger" se jih je osem ko­nčalo s pristankom v letalskem oporišču Ed­wards v Kaliforniji, enkrat paje raketoplan pristal v oporišču Whi­te Sands v Novi Mehi­ki. V "challengerju" je bila tokrat petčlanska posadka. Vesoljca Me­ccendless in Stewart sta bila med tem poletom okoli pet ur v vesolj­skem prostoru, ne da bi bila privezana na rake­toplan. To je bil prvi "vesoljski prosti let" človeka v zgodovini .

(Tanjug)

Kontrolorji lete­nja v Bohinju

Bohinj je bil gostitelj blizu 300 kontrolorjev letenja iz skorajda cele Evrope, ki so se na 9. prvenstvu "Golden Fli­ght Level" (najboljši nivo letenja) pomerili v veleslalomu in smučar­skih tekih. Tekmova­nje, tokrat prvič v Jugoslaviji, so pripra­vili člani Jugoslovan­skega združenja kon­trolorjev letenja, pri or­ganizaciji pa so jim priskočile na pomoč še delovne organizacije IAA, JAT, Elan, Alpi­na, Almira in Vezeni­na . V Bohinju so se letos zbrali zastopniki kar 40 področnih kon­trol letenja iz Ig držav. Jugoslovanski kontro­lorji, letenja so na tem tekmovanju prvič na­stopili leta 1979, najve­čji uspeh pa so dosegli lani v Italiji.

(Po DELU)

Quick Silver na zletu graditeljev letal v Franciji (Foto: T. Krivenko)

UL so v hitrem razvoju , Uporabnost širijo tako, da z manjšo kabino ali vetrobranom ščitijo pilota . Dodajajojim plovke in se malo večja mlaka spremeni v idealno letališče. Vročekrvneži monti­rajo smuči in združijo belo opojnost s si­njimi višavami.

Za pogon uporabljajo stabilne dvo­taktne motorje, katerim zmanjšajo šte­vilo vrtljajev kar z zobatim jermen om (razmerje cca 2: 1) in elise dobijo malo ve­čji premer, kar je ugodno za te pogoje letenja. Nekateri uporabljajo tudi direk­tniprenos . V Italiji sem letel z Bagalinije­vim rogalom z repnimi površinami in vg­rajenim DAF 44 in se je kar dobro obnesel. To niso idealni motorji za UL. Tudi tukaj razvoj ne počiva. Pojavljajo

se novi motorji, ki so zasnovani prav v ta namen. Firma Lotus (angleški izdelo­valec dirkalnih motorjev) je razvila štiri­taktni motor z močjo 28 KS ki skupaj z vgrajenim reduktorjem tehta 14 kilogra­mov.

V našem društvu "BLOKE" je dog­rajeno UL TOM 1, katerega je skonstrui­ral in izdelal Tone Mirnik . Drugo letalo je tudi v delu. Elise izdelujemo sami. Za pogon pa smo nabavili sledeče motorje: DAF, Trabant, Citroen in VW.

Nekaj ultra lahkih že leti po Sloveniji. Nekaj jih je v gradnji, veliko je pa takih.

. kateri bi gradili . Prosimo vse, da nam pišejo in da se včlanijo v naše društvo.

TARAS KRIVENKO

Vector lahko pristane s smučkami tudi v globok sneg na nepripravljen teren

8-737 zanimiv samo za Ameriko

Po Boei ngovi h po­datkih je do zdaj pet svetovni h družb naro­č il o 38 iptal B-737-300, petdeset pa je reze rvi­ranih. Ed ina družba izven Amerike - Orion Airways (evropski čar­terski prevoznik) - je naročila pet leta l. Ca­nadian Pacific je na­ročila 161etal (rez. 30), US Air 10 leta l (rez. 20). Western A irlines pa 3 leta la. Inačica s 140 sedeži ne ustreza .Jatovim standardom , ker ima premalo stra­nišč in premalo prosto­ra v bifejih.

(G lasil o J AT) Avtor prispevka Taras Krivenkose je poskusil tudi v Italiji na .. Leonaldinu" konstruktorja Bagalinnija

Cobra lahko pljuskne tudi na takole skromno vodno stezo ...

Za tuje turiste cenejši letalski prevozi

Avsatralsko mini­strstvo za turizem se je dogovorilo z domači­mi leta lskimi prevoz­niki, da bodo od 1. marca letos za tuj e tu- . riste znižali cene prev­ozov po Avstraliji za 50 ods totkov. Za ceno 500 dolarjev bodo lah­ko tuji turisti prepoto­vali do 6.000 kilomet­rov po Avstraliji, za XOO dolarjev pa do IO.OO() kilometrov.

(Po DELU) Takihle Rally 2B, pravijo, da je že več kot 2000 prodanih po vsem svetul

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Napad na poslo­valnico Jata v Bruslju

6. februarja okrog 21. ure so neznani sto­rilci vrgli steklenico z vnetljivo tekočino v poslovalnico .Jugoslo­vanskega aerotranspor­ta v bruseljskem sre­dišču. Nekatera zna­menja kažejo. da gre najbrž za dejanje al­banske emigracije.

Vržena stcklenica z vnetljivo tekočino je povzroči la poža r pri vhodu v poslovalnico. razbila vhodna vrata. poškodovala tla in ste­ne. vcnda'r ni povzroči­la večje gmotne škode. Slučajni sprchajalci so takoj po napadu obves­tili gasilce. ki so ogenj lokalizirali in pogasili.

To je bil v zadnjih le­tih že tretji napad na predstavništvo .J AT.

(Po DELU)

Prvi Svicar v vesolju

Claude Nicollieršvi­carski astronom in pi­lot. je tretji Evropejce. ki bo kot član Evrop­ske agencije za razi­skovanje vesolja sode­loval v skupnem ame­riško-evropskem veso­ljskem programu. Kot .. specialist" odprave" bo poletel z ra keto EOM-I. ki jo bo ja­nuarja 1985 izstrelila NASA. Pred Nicollie­rom so poslali v vesolje Zahodnega Nemca UI­ara Merbolda. ki je bil član posadke ameri­škega ra ketoplana Co­lumbija in evropskega vesoljskega laborato­rija. Tandem Colum­bia-Spacclab je bil v vesolju od 28. novem­bra do 9. decembra lani.

(Po DELU)

Ustanovitev aerokluba "Koper"

Simpatizelji in aktivni delavci ter športniki v zvrsti letalskega športa smo us­tanovili. bolje rečeno. ponovno oživeli AK-Koper. Večina članstva po Sloveniji ne ve. da je bil AK-Koper ustanovljen že 1955. I. in da še sedaj živijo trije člani ta­kratnega upravnega odbora v Kopru.

S strani Geodetsk(; upravc je bilo zak­oličcno bodoče letališčc. in to zelo blizu I1)csta Koper. PPS jc bila zakoličena iz Sk()(janskcga zaliva proti današnji tovor­ni želczniški postaji. Torcj. zamctki tcga Icpcga .športa scgajo preccj daleč nazaj in šk oda je. kcr sc ni mogel normalno razvija­ti naprej.

Že doscdajje iz območja občinc Koper. kljub ncaktivnosti AK-Kopcr . .flo prccej mladine v vojaškc šolc ter so postali člani avio~tchničnc službc. piloti. stevardcsc in tako daljc. Mladinec Jožc Lahajner jc postal na koncu šolanja v Akadcmiji Titov gojcnec in kot aktivni pilot sc rcdno Z(mi­ma za na.š klub.

Pristopnc izjavc in misli za ustanovitcv AK-Kop('/' .10 napisali sami starcjši člani. ki so bili nckoč aktivni: modelarji. jadral­ci. motorni piloti in padalci. nckatcri so .šc aktivni piloti in učitclji Ictcnja z liccncami. Pristopno izjavo za ustanovitcv AK-Ko­pcr .1' svojimi mislimi jc dal tudi prvi ko­mamlant partizanskcga Ictališča v Beli Krajini I 94J. I. in scdqj prcdvcdni Zvczc borccv ob. Kopcr tov. Stanc Obcrstar. Razen posamcznikov so izjavo napisalc tu­di raznc ustanovc in krqjcvna skupnost.

Okoli ustanovitvc AK-Kop('/' so bilc določcnc težavc zaradi O I. (,-Portorož. toda ŽC prcd ustanovitvijo jc bilo na ."·oc. zvezi in drugod povcdano. da žclimo illleti dobre odnose z vsemi letalskimi kluhi. posebno pa .ve z nam najbli~jim OL(,-Por­torož.

AK-Kop('/' sc jc ŽC ob ustanavljanju ozrl na aeroklubc v sevcrni Primorski in to na AK-AjdovJčina. Nova Gorica. Tol­min. Idrija. ki zbirajo srcdstva na svojcIII območju in tako samoupravno delqjo in vo­dijo svoje klubc.

Rcgistrirani smo bili v juniju 198J in smo do scdaj veliko dclali z modclarji ter cclo izšolali ŽC dva jadralna pilota. Mi­slimo. da je za začctck to zclo vclik uspeh in trudili sc bomo. da bo šlo dclo tako na­prcj. Uspch bo. čc bo našc delo nalcu'lo na razumcvanjc pri določcnih Ijudch in uprav­nih organih.

Prepričani smo. da bi bilo potrebno šc kjc drugje. da bi sc ustanovil kak.vcn aero-

klub v Sloveniji. ki bi povezoval mladino in simpatizerje v tem lepem športu ter jih sez­nanjal z letalsko dejavnostjo in tako bi čla­ni razvijali svrj duh in obrambno sposobnost. Clani AK-Koper smo prc­pričani. da bomo nalctcli pri ostalih klubih na razumevanjc naših začetniških težav ter na vsestransko sodelovanjr

LUSIN VOJKO Koper. Vojkovo nabrežje 8

Rangiranje RC modelarjev

V tckmovalni sczoni 198J jc bilo 5 tckmovanj v ZLOS za modelOljc. ki sc ukv(JIjajo z Ictalskimi modeli na daljinsko vodcnjc. OrganizatO/ji tch tckmovanj so bili AK Ljubljana. AK Kranj in LT EMO Ccljc.

Modclarji ZLOS so sc v pretckli sczoni udcležili tudi državncga prvcnstva v Zagrcbu in dvch tckmovanj v inozcmstvu.

Na državncm prvcnstvu. rcpubliškcm pl'l'Cn.ltvu in rcgijskih tekmovanjih jc bilo udeležcnih iz . ZLOS skupaj 76 tckmo­valccv iz 4 klubov. V odnosu na sezono 1982 jc udclcžba tck 1110valccv manj.ša za 25%. a klubov za 60%.

Manj.vc štcvilo tckmovalccv in udcležba klubov .1'0 prcdvscm zaradi izpada dvch tckmovanj. ki so~jih v pretcklih sczonah organizirali klubi iz Maribora iII M.

Sobotc. Tudi v sezoni 198J .1'0 izboljšani rezulta­

ti - prcdvscm kvaliteta. ki sc jc nqjbolj pokazala na državncm prvcnstvu v Zagrc­bu. Mcd }() prvouvr.Včenih na tcm prvcns­tvujc 6 tekmovalccv iz klubov ZLOS.

Na IIIcdnarodnih tckmovanjih jc uvrs­titcv ::1'10 slaba. To prcdvscm zaradi slabe prcskrbc z matcrialolll za gradnjo 1II0dc­lov in ostale oprclllc. ki jc nalllcnjcna za vodcnjc lIlodcIol'.

Na' Tek movanju v ČSSR jc bilo udeležc­nih 60 tckmowilcev. od u~ga iz ZLOS 4 Tcklllovalci. ki so sc uvrstili od JJ. do 60 . IIIcsTa. Na Tckmovanju v Miinchcnu je sodclovalo 79 TcklllO·valcev. od Tcga 'iz ZI.OS 7 Tcklllovalcev. ki so sc uvrsTili od 47. do 72. lIIe.l'la. razen cm'ga. ki je bil deVeTi.

Z željo. da bi ovrednoTili dosežcnc .vporllu' i'czultate 1110delarjev. ki se ukva­rjajo :: modeli na daljinsko vodcnje. na podlagi sprcjeTih propozicij vam posrc­dujem generalno uvr.I·TiTev. ki Telllclji na petih bolj.vih rezultatih tekmovalne sczone.

točk

KlaIIčišal' Martin (L T f:'MO Celje) 1.075 2. Perpar Borut (AK j..·ranjJ · 918.3

mA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI

Pentagon: novo vesoljsko orožje

Pentagon je po več­mesečnem odlašanju pripravljen preskusiti svoje novo vesoljsko orožje, s kate rim je mogoče uničevati sate­lite. Čeprav je ameriški kongres pri določanju vojaškega proračuna prepovedal vse teste "proti ciljem v ves­o lju", je Pentagon vl­ožil v razvoj "protisate­litskega'· sistema štiri milijarde dolarjev. "Mo­rilca satelitov·', kot ne­kateri imenujejo novo orožje, bo spravi lo 18.300 metrov visoko bojno letalo F-15 . Ra­keta , dolga 5 metrov in pol, se bo spusti la niže in začela lov nasatelite. Predvidevajo, da bodo v drugi fazi preskuša­nja novega vesoljskega orožja za cilj uporabili visoko leteče balone. Po izjavah nekaterih funkcionarjev Pcnta­gona naj bi ameriški "protisatelitski sistem" začeli uporabljati leta 1987. Pentagon trdi,da Sovjetska zveza že ima vesoljsko orožje in da je od leta 1968 naredila 20 poskusov.

(AP)

Kitajska preiz­kusila prvo do­mače letalo

V Kitajski so prciz­kusili prvo domače le­talo. Kot poroča list Remmin Ribao, ima dva motorja , lahko preleti 2000 kilome­trov , ne da bi pristalo, v njem pa je prosto ra za 4X potnikov. Izdela­li so ga v neki tovarni v srednji Kitajski, up­orabljal o pa ga 120 ci­vilno letalstvo iz Sa ng­haia. Konstruktorji pravijo. da ga je moč zelo hitro pretkiati tu­di I.a vojaške namene.

(Reuter)

3. Hluch), Otokar (AK Ljubljana) 780.6 4. Halec Marko (AK Kranj) 767.7 5. Lenart Milan (AK Kranj) 701.7 6. Perčič AlJton (AK Kranj) 609.9 7. Miholič Stefan (LT EMO Celje) 564.8 X. Novak Filip (AK Kranj) 552.7 9. Krašovec Sašo (A K Kranj) 395.9

lO. Sekirnik Boris (AK Ljubljana) 247.0 11. Čenre Primož (ZOTK Radovljica) 239.8 12. F/ajnik Grega (AK Kranj) 227.6 IJ. F:erpar Marko (AK Kranj) 227.0 14. Smid Marko (AK Kranj) 203.3 15. Arhar .Ianez (AK Ljubljana) 165.3 16. Gornik Andrej (AK Celje) 129.0 17. Golob Anton (AK Kranj) 117.0 18. AId .Ione (AK Kranj) 57.5 19. Umnik MO/jan (MK Velenje) 36.0 20. Špeh .lože (MK Velenje) 1.5

HI.UCHY OTOKAR

Iz Kluba letalcev Vrhnika

Malo kdo ve. da na Vrhniki obstaja le­talska dejavnost že 35 let. Prva leta po drugi svetovni vojni so se dogovorili mladi fgntje in pridno izdelovali letalske modele. Ze leta 1947 in 48 smo imeli na Vrhniki svojega .Yrabca". s katerim smo na Hrušovci delali do 100 m dolge skoke. Iz vrst teh mladih navdušencev jih je nekaj odšlo v večje letalske cen tre in tam nad­aljevalo šolanje za jadralne in motorne pilote.

Toda na Vrhniki nismo nikdar povsem opustili letalske dejavnosti. Res je. da so prepovedali letenje na gumo po hribu na­vzdol. Nadaljevali pa smo z izdelavo letal­skih modelov. v začetku v telovodnem dru­štvu " Partizan .. Vrhnika in nato v mode­larskem krožku na osnovni šo li. Vsako leto smo se udeleževali številnih .tekmo­vanj po S lovel1lji. Od dvajsetih obstojeČih modelarskih klubov v Sloveniji smo s svojo dejavnostjo in nastopanjem na tekmova­njih zavzeli po vsakoletni oceni ZLOS zlato sredin o. Bili so tudi primeri. ko so naši modelarji zavzemali prva mesta na republiških tekmovanjih. Nekaj mladih fantov iz vrst modelarjev se je opredelilo ::a letalstvo in so nadaljevali s šolanjem v aeroklubih in vojnem letalstvu. Danes so ti fantje jadralni in motorni piloti in celo učitelji letenja.

Leta 1978 .Imo ustano vili samostojni Klub letalcev Vrhnika in se vpisali kot društl'o v register društel' pri Skupščini občille Vrhnika. V klubuje danes okrog 50 ljubiteljel' letalstva. Seveda je najl 'eč pio­l1irjCl' in mladih. ki se ukvarjajo z izdelal'o

modelov. Imam o celo šest modelarjev. ki imajo radijsko vodene modele. Leta 1980 nam je prvič uspelo. da smo s pomočjo Postojnskega aerokluba izšolali dva jad­ralna pilota. v naslednjih letih pa smo iz­šo lali še štiri. Tudi letos· nameravamo šo lati vsaj dva začetnika.

Že od vsega začetka smo v svoj program vključili tudi šolanje padalcev. saj imamo na Vrhniki svojega učitelja padalstva. ven­dar smo zaradi znanih težav z letali uspeli opraviti le nekaj skokov. sedaj pa je ta de­javnost precej zamrla.

Poskusili smo tudi letenje z zmaji. pa smo ostali le na začetku z malimi skoki. Zaradi slabega zmaja in majhne skupine fantov večjega uspeha ni bilo. so pa v naši občini nekateri posameznik(, ki se z zma­jarstvom intenzivno ukvarjajo.

Poleg modelarjev je v našem klubu še najbolj aktivna jadralna sekcija. ki je us­p!la konec leta 1982 nabaviti tudi DG 100. Ceprav je bilo letalo zaradi raznih peripe­tij registrirano šele sredi lanskega maja. je kljub temu na njem 7 naših pilotov letelo preko 100 ur in 2000 km. udeležili pa smo se tudi republiškega prvenstva v Lescah. Ker nismo mogli pravočasno nabaviti us­treznega variometra (celo sezono smo leteli z nekompenziranim teleoptikovim desetmetrskim variometrom) se nismo udeležili državnega prvenstva. Zato pa smo se pridružili ljubljanskim jadralcem l' Bovcu. kjer sta dva naša pilota pre1ivela čudovit teden nad našimi vršaci.

.ladralni letalci tudi pozimi ne mirujejo. Gradijo nov zaprt transportni voz in seve­da pridno delajo v "proizvodnji". Letošnjo sezono nameravajo doseči vsaj dve dovoljenji jadralnega pilota in leteti (s šolanjem na Blaniku vred) 200 ur in 4000 km.

MILOŠ RI.JAVEC Vrhnika

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso dalj~i od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po~iljajte na na· slov uredhi~a: Marjan Moikon, D. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupujemo dva nova zmaja ili polovna u ispravnom stanju. Ponudbe slati na adresu: Aeroklub .. Ovčar - Kablar" Brace Glišic 6, 32000 Čačak.

Gospodarsko le­talstvo Beograd

V leto 1984 stopa Gospodarsko letalstvo Beograd (Privredna avijacija "Beograd") z 29 letali, kar je za 4 več od lani. Načrtujejo 9164 ur letenja, kar je po le­talu 316 ur, storilnost pa naj bi bila 65 hek­tarov na uro. Čeprav bo po planu 10 odstot­kov manj letenja, bo obseg dela za 29 odst. večji od leta 1983, ker uvajajo letalo M-18, ki je znatno produktiv­nejk

(Glasilo JAT)

Dolgo napoveda ni letali ka nadskega proizvajalca de Havillanda Dash 7, na­menjeni slovenskemu zračnemu prevoz­niku Inex Adrii Aviopromet, sta pristali na brniškem letališču 30. janua rja ob 14. uri , kjer so ju pričakali delavci IAA in novinarji . Letali s oznakama YU-Al E in YU-AlF, sta ostali v Ljubljani do konca tedna, v nedeljo 5. februarja pa sta se predstavili jugoslovanski javnosti na otvoritveni slovesnosti v Sarajevu ter bili s tem tudi uradno sprejeti v Adriino floto.

Sprejemu v Sarajevu so prisostvovali predstavniki de Havillanda s predsed­nikom Johnom Sanfordom na čelu,

predstavniki IAA ter delegacije iz Slove­nije, Srbije, BiH in mesta Sarajeva.

DASH 7 namenjen Olimpijadi, nato pa rednim regionalnim po­vezavam

"Letali sta prileteli v Jugoslavijo in v olimpijsko Sarajevo tik pred začetkom Olimpijade. S tem IAA izpolnjuje svojo obljubo in daje istočasno svoj prispevek Olimpijadi," je v pozdravnem govoru de-

jal generalni direktor I AA Janez Kocija­nčič po pristanku letal na sarajevskcmle­tališču . Pričakujemo, da bosta opravičili svoj namen in za sedaj ima mo napoveda­nih že ne kaj letov proti Dubrovniku.

V redni promet IAA se bosta vključili s 1. marcem in povezovali Sarajevo z drugimi regionalnimi jugoslovanskimi letališči ter z regionalnimi letališči v prostoru Alpe-Jadran. Letali bosta leteli v rednem domačem in mednarodnem prometu, ob koncu tedna pa se bosta vključili v Adriin čarterski promet. Osnovna poslovna odločitev načrtuje delitev na medn a rodni in domači promet v prid mednarodnega.

Vključitev v redni promet zahteva veliko priprav

Od ideje IAA o nakupu manjših letal v letu 1981 do uresničitve načrtov je preteklo precej časa, izpolnjenega z neštetimi tehtanji, razgovori in dogovori z različnimi proizvajlaci tovrstnih letal.

I AA se je odločila za soedelova nje z republiko Bosno in Hercegovino in sredi lansekega leta podpisala okvirni spo­razum o osnovanju delovne enote v Sa-

POTNIBKO LETALSTVO r:etL4 11

rajevu , ki bo za potrebe te republike opravlja la z račni pro met. Odločili so se za nakup dveh letal tipa Oash 7 ka­nadskega pro izvaja lca leta l de Havi ll a n­da, ter pričeli z urejanjem vseh pot rebnih dovoljenj. Zataknilo se je pri pogojih kreditiranja in pl ač ila, tako, daje celoten projekt obs ta l do novembra . Ko je bil o tudi to dokončno urejeno, so se v I AA zače l e obsežne in naporne priprave, ki so za hteva le izredno prizadevnost vseh de­lavcev, vk ljučenih v priprave za sprej em, posebno še za ra di časovne stiske.

Med najtežj imi nalogami so bila poleg pridob it ve štev il ni h soglasij vpraša nja kadrovske, organizacijske in tehno loške nara ve. Prva skupina osmih pilotov, teh­nikov in inžinerjev iz službe za vzdrže­vanje letal se je že vrnila s šo la nj a v Ka­nadi. Sledila jim bo še ena skupina pil o tov in mehanikov, medtem ko se bodo osta li delavci prešolali do ma. Do začetka sezo ne računajo v IAA usposo­biti 18 pilotov, medtem pa se bodo za to leta lo prešo la le tudi vse steverdese. Šolanje pilotov in mehanik ov poteka tu­di v Jugoslaviji pod mento rstvo m ka­nads kih pil o tov - instrukt o rjev in tehnik ov.

Kad rovs ko vprašanje rešujejo v I AA s preraz po reditvami delavcev. V novi del o vni enoti bodo delali Peter Marn kot

Naši dve sedmici pred poletom v novo domovino (slika Ip,vo v naslovu) in na letališču Brnik (sliki zgoraj - foto: N. Serajnik)

nt tli 12

Manevrirne ra­kete na Comisu

Milanski list II Gior­nale poroča, da je prispel v letalsko opo­rišče Comiso na vzho­du Sicilije prvi kon­tingent manevrirnih raket. Te so po delih naložili na zakamufli­rane tovornjake, ki so jih spremljala vojaška in policijska vozila. Vi­ri, ki so blizu mestni hiši v Comisu, so potr­dili pisanje milanskega lista in navedli, da so policijske sile v času, ko so prevažali te rakete, zaprle ceste v neposredni okolici oporišča.

(Reuter)

Nezgoda na br­niškem letališču

Pri šolanju ene od posadk novega letala Inex Adrie A viopro­meta DASH-7, ki po­teka pod nadzorstvom kanadskih inštruktor­jev, je prišlo pri pris­tanku na brniško leta­lišče do manjše nezgo­de, pri kateri ni bil poškodovan nihče od članov posadke, spor­oča republiški komite za informiranje.

(PO DELU)

vodja enote, Milan Jakšič kot pomočnik vodje letalske opetaritve, cpt. ins. Ladi­slav Stopar, cpt. ipt. ins . Venčeslav

Žakelj, cpt. ins. Aleksander Colja kot piloti instruktorji, Matjaž Sonc kot vo­dja tehnične baze in Rajko Kovšek kot vodja operativnega centra .

Pred delavci delovne enote pa tudi celega podjetja pa so še odgovorne zad­olžitve, predvsem izdelava reda letanja, saj planiramo 1700 ur letenja po letalu.

NADA SERAJNIK

POTNISKO LETALSTVO

Dash 7 je danes na svetu edino 50-sedežno transportno letalo, ki temelji na sodobni tehnologiji, in je hkrati najtišji med vsemi v uporabi. Na­menjen je predvsem za krajše proge, ki so za prevozniško tržišče čedalje zanimivejše.

Največji dolet Dash 7 je skoraj 2600 km, vendar je praktični približno polovico manjši. Za vzlet potrebuje okrog 750 metrov, za pristanek pa okrog 650 metrov steze, kar je zlasti zanimivo za letenje po goratem svetu in v slabih vremenskih razmerah. Potovalna hitrost na višini 8000 čevljev je okrog 430 km/h (231 VOZlOV), največja delovna višina pa je 25.000 čevljev. Minimalna hitrost s flapi je 122 km/h. Štirje turboprop motorji Pratt and Whitney PT6A-50 s 1120 konji ženejo šti ri krake Ha­miltonove propelerje s 1200 obrati na minuto ter lahko kurijoj ET A, JET A 1, JP4, JP5 ali JET B goriva.

Dash 7 je dolg skoraj 27 metrov, čez obe krili meri 31 m, visok pa je 8,75 m. Notranjost letala je klimatizirana in pod pritiskom. Namesto potnikov lahko nese 5 ton tovora.

Trenutno je v prometu po svetu ~ okrog 90 teh letal, ADRIA pa je šesta evropska letalska družba, ki ima Dash

7. (Priredil M.M.)

SARA1EVO - Prihod novih letal ;oDash-7«, ki ju je Inex Adria kupila od kanadske družbe »De 5' Hawilland Canada«, je na butmirskem letališču vzbudil veliko pozornosti. Krilati lepotid bosta med ul igrami na voljo udeleiencem in gostom, pozneje pa ju bodo prav tako koristno uporabljali v letalskem O prometu, saj so njune tehnične sposobnosti kot nalašč za naše razmere. Na sliki: med nagovorom o generalnega direktorja lAA Janeza Kocijančiča ob sprejemu letal v Sarajevu (Foto: Joco Žnidaršič). e:.

VARNOST

SKLEPI

Odprli novi ter­minalletališča v Zagrebu

Predsednik izvršne­ga sveta skupščine me­sta Zagreb Bogdan Tomašic je 30. janua­rja odprl novi terminal letališča Zagreb. Kot je povedal · generalni direktor letališča Dra­ga n Blagov ic . so na­stale z dograditvijo prve etape velike mož­nosti za nadaljnji inte­nzivnejši razvoj te med­narodne letalske luke. ki ima v letališki zgrad­bi zdaj 15.000 kvadra­tnih metrov prosto ra. do leta 1990 pa naj bi ga imela 35.000 k vad­ratnih metrov. kar po­meni. da bi lahko sprejela 3.5 milijo na potnikov na leto.

(Tanjug)

Deset največjih dosežkov

Ameriško združenje inže nirjev . ki ima XO tisoč članov. jc narc­dilo seznam desetih najpomembnejših teh­ničnih dosežk ov v za ­dnjih petdesetih letih . Mednje so inže nirji uvr­stili tudi najlon. tra­nzistor. srčni spodbu­jevalnik. projekt "Apo­Ilo". kiječl ovcka pope­ljal na Mesec. laser.le­talo "boe ing 707".clck­tro nski numerični in­tegrator in računalnik . Izbo rsoa meri ški znan­stveniki objavi li na le­tni skupščini v San Franciscu. Tehnični doscžk i. ki so prišli v poš te v pri tem tekmo­va nju . so bili najprej razdeljeni v d ese t sku­pin. iz katerih so potem izbrali zmagovalca.

(Po DELU)

Kako varno leteti Da bi leteli varno. je potrebno upoštevati sklepe učiteljev motornega letenja iz seminarja v Celju z dne 23.4. 1983. Ker so ti sklepi vedno aktualni. jih v celoti objavljamo z željo. da jih tudi v praksi izvajamo I. Enotna metodologija šolanja a- Za metodologijo šolanja športnih

pilotov obstoja program dela, katerega je izdala Zvezna u prava za civilno zračno plovbo. Ta program se v vseh letalskih šolah uporablja. Učitelji na ta program nimajo pripomb in po njem tudi delajo.

b- Pri šolanju posvetiti več časa teoretičnemu znanju. poseben p<'udan;k na praktične priprave na zemlji.

c- Uporabljati več praktičnih pripo­močkov - makete. slike. risbe. modele itd .

d- Zaradi neenakega načina ekspl­oatacije aviona Utva 75. za katerega čakamo navodilo komisije pri VSJ, začasno pripravita navodilo za enotno eksploatacijo tega aviona Hojnik in Kolarič . AK Ptuj.

e- Ob priliki marš rutnih letov od pilotov zahtevati popolno izpolnjevanje na vigacijskega plana z vsemi elementi (upoštevanje vetra. popraVke . potne hitrosti itd), ter obdelavo meteorološke situacije.

f- Pri izbiri kandidatov za učitelje motornega letenja strogo upoštevati mo­ralno pedagoške sposobnosti pilotov.

g- Spremljati delo pilotov tudi po uspešno opravljenem izpitu za DŠP za nadaljnje usposabljanje (prešolanje na drug tip aviona, vlek jadralnih letal, me­tanje padalcev). Vzpostaviti tesnejše kontakte za lažje delo in kontrolo med učitelji in piloti. 2. Testiranje pilotov pred začetkom sezone

a- V vse h letalskih šolah uvesti pismene teste - kjer jih še ni.

b- V teste vnesti življenjske podatke o eksploataciji letal.

c- Uves ti ust mene teste, katerih rezultate je potrebno vpisati in priložiti v mapo pilota.

d- Največji poudarek pri testih posvetiti prisilnim postopkom.

e- Pred praktičnim preverjanjem omogočiti pilotom tudi poseben let pod kontrol o učitelja.

f-:- Sam praktični preizkus naj zaje­ma del o v pil otažni zon i l. vsemi dovolje­nimi elementi. let po šolskem krogu in imitacijo odpovedi motorja. 3. Enoten kriterij vprašanj za DŠP in litnatura

a- Pred letom določena komisija de­la prepočasi. Manjka še nekaj predmetov.

b- Nov sistem vprašanj, ki jih je pri­pravil član komisije Kočevar,je z manjši­mi korekturami sprejemljiv.

c- Pospešiti izdajo vprašanj, saj so po snovi modernizira na in zajemajo nove clemente.

d- Vprašanja pripraviti kot teste - s tremi odgovori. V klube pa poslati samo vprašanja brez odgovorov.

e- Letalskim šolam reprezentirati možnost nabave literature preko Višje zrakoplovne šole Zagreb.

f- Večina odgovorov za predmet avion. motor in instrumenti so vzeti iz­ključno iz Flight Manuela.

g- Uporabljati tudi obstoječo litera­t uro, k i jo je pot rebno sproti dopol njeva­ti.

h- PS ZLOS uredi rinansiranje iz­daje vprašanj in testov s komisijo. Komi­sija pa mora svoje delo končati čim prej . 4. Prisilni postopki

a-Splošne prisilne postopke in po ti­pih letal izobesiti v učilnicah.

b- Od pilotov zahtevati znanje pri­silnih postopkov na pamet.

c- Občasno izprašati pilote o prisil­nih postopkih in za to voditi posebno knjigo.

d- Omogočiti in priporočiti pilotom, da imajo ček listo prisilnih postopkov pri sebi.

e- Večkrat preizkusiti pilote s prak­tično imitacijo prisilnih postopkov. 5. Izdelava enotnih ček list po tipih avionov

a- V vsakem avionu ZLOS je ček lis­ta obvezna.

b- Priložiti tudi prisilne postopke. c- Izdelati ček liste za avione ZLI N,

e 172. UTVA 75 - zadolžen Kolarič Kost ja, AK Ptuj. Za PA IH, CH 10, PA 3H zadolžen Kralj Franc, LC Maribor. Za UTVO 66 zadolžen Petrovič, AK Murska Sobota.

d- Vse ček liste objaviti v reviji KRILA . 6. Varnost letenja

a- Striktno uporabljati navodila za cksploatacijo aviona.

b- Vso skrb posvctiti temeljiti pri­pravi Icta. C~ Večjo pozo rnost posvetiti tre­

nutncmu psihofizičnemu stanju pilota pred letenjem.

d- Pos.:bno pozornost posvetiti v začetku sezone. kot najbolj kritičnemu času letenja .

c- Priporočamo letalskim šolam uved­bo posebne knjige za vpis izrednih primerov zaradi analize izkušenj.

f- Izredne primere po možnosti objaviti v reviji KRILA.

Zapisal: JOŽE MAJHEN

SPOMINI

V delavnici aka­demske jadralne letalske skupine v meščanski šoli v Mariboru leta 1931 - levo B. Cijan, desno Vojko Hu­mek (slika na levi strani)

Concordi bodo leteli do Miamija

Britanska letalska družba Britisch Airways je izjav ila, da bo 27. marca odprla novo redno progo med Lon­donom in Miamijem na njej bodo trikrat na teden vozila nadzvo­čna letala concorde. Miami bo tretje ame­riško mesto, poleg Washingtona in New Yorka, ki bo povezano z evropsko celino z nadzvočnimi poleti. Vožnja iz Londona v Miami bo trajala s 50-minutnim postankom v Washingtonu vred 6 ur 35 minut, približno, dve uri in pol manj kot na drugih direktnih komercialnih progah.

(AFP)

Japonci izstreli­li televizijski satelit

Iz japonskega ve­soljskega središča Ta­negašima so izstrelili raketo N-II, kije pone­sla v ves.olje prvi tele­vizijski satelit v svetu za neposredno prena­šanje programa v tele­vizijsko mrežo. Kot poroča agencija UPI, naj bi satelit BS-2 dosegel višino okrog 36.000 kilometrov pri­bližno nad Novo Gvi­nejo. Po izjavi pred­sednika japonske agen­cije za raziskovanje vesolja (NASDA) bo satelit pričel delovati maja. Uporabljala ga bo izključno japonska tdevi zijska mreža NHK.

(UPI)

nfL415

Dne Il. februarja letos slavi naš znani konstruktor in letalec, Mariborčan prof. dr. inž. Boris Cijan svoj 75. rojstni dan. Slavljencu uredništvo revije Krila čestita ob visokem življenjskem prazniku in mu želi: "Še na mnoga leta!". S člankom, v katerem pa gotovo ne bo zapisano vse, kar bi moralo biti, pa želimo, da bi slavljenec v jeseni svojega življenja ponovno osvežil dogodke in delo na področju letalstva, kateremu je ostal zvest do dana­šnjih dni. Hkrati pa želimo seznaniti bralce z dosedaj še neobjavljenim podvigom, ki gaje naš slavljenec napravil, ko je kot vojni ujetnik med drugo svetovno vojno pobegnil iz žel­ezniškega transporta, ki je vozil jugoslovanske vojne ujetnike v nemško taborišče.

Boris Cijan se je zapisal letalstvu že 1. 1928, ko se je kot študent stroj ništva vpi­sal na ljubljansko univerzo. Po uspelem prvem letalskem mitingu, ki ga je ma­riborski aeroklub priredil 27. maja 1982 na Teznem so ga letala, ki so izvajala razne bravure, tako navdušila, da se je sklenil posvetiti letalstvu. Ko se je leta 1930, v času šolskih počitnic, vrnil v Ma­ribor, mu je njegov prijatelj, tudi študent, Vojko Humek pokazal ogrodje krila jadralnega letala, ki ga je sam konstruiral in tudi izdelal. Ugotovila sta, da so krila predimenzionirana in zato pretežka, zato sta začela kot prva v drža­vi izdelovati tedaj v tujini že uveljavljeno jadralno letalo tipa Zi:igling, hkrati pa sta sklenila ustanoviti akademsko jad­ralno skupino pri aeroklubu v Mariboru.

Junija 1. 1931 je bila v Mariboru us­tanovljena akademska jadralno-letalska skupina, ki jo je vodil študent Boris Ci­jan . Po dograditvi letala je Cijan 4. septembra 1931 organiziral na travniku gostilničarja Schickerja v Sv. Marjeti ob Pesnici prve poizkusne "skoke" z le­talom, s katerim so kasneje skoke nad­aljevali tudi na Teznem.

Cijan je odšel naslednje leto študirat v Prago, kjer je pričel intenzivneje prebira­ti letalsko tehnično literaturo. Iz vsega tega se je "rodila" nova revija; kot ured­nik je izdal novembra 1932, prvo in, žal, tudi edino številko na roko pisane revije Jadralno letalstvo, ki naj bi izhajala vsa­ka dva meseca pod pokroviteljstvom aerokluba Maribor. Za sodelovanje pri reviji je pridobil tudi priznane domače in tuje letalske strokovnjake, ki naj bi obdelali razna letalska področja.

V letnih počitnicah je 15. avgusta 1932 organiziral 14-dnevni letalski tečaj na Črnem vrhu na Pohorju. Tečaj so opra­vili s svojim letalom, kijedobilo ime Ko­bilica, na katerem pa je pobudnik samogradnje Humek medtem izdelal posebno konstrukcijo kabine, kije profi­lirala trup po celi dolžini. Skupina si je v tem času pridobila prve dragocene le­talske izkušnje, ki so jo še bolj podžgale, da nadaljuje delo.

Da bi si zagnani vodja Cijan pridobil več znanja v jadralnem letenju, je v šol­skih počitnicah meseca julija 1. 1933 odšel na šolanje v jadralno šolo v Bez­miechovo na Poljsko; tu je v času od 5.

julija do 8. avgusta kot prvi v skupini osvojil A, B in C značko in pridobil "uradni C" izpit ter postal učitelj jad­ral nega letenja.

Po opraVljeni diplomi se je 1. 1934 kot inženir vrnil v Jugoslavijo. Kot že iz­kušenega jadraica ga je beograjska univerza za prosila, da je organiziral akademsko jadralno skupino, s katero je odšel raziskovat tere ne na planini Zla­tibor. S poleti, ki jih je opravil na obm­očju te planine, je dokazal, da ta planina nudi izredno ugodne pogoje za razvoj jadralnega letalstva. pa so kasneje na tem terenu zgradili akademski jadralni center. Ob tej priložnosti je z letalom "Holz der Teufei" dosegel do takrat naj­daljši polet v Jugoslaviji, in sicer - 4,5 km.

Na služenje vojaškega roka je bil po­klican v pilotsko šolo prvega letalskega pol ka v Novem Sadu, ki jo je uspešno ko­nčalleta 1935. To muje tudi omogočilo, da se je kot rezervni podporočnik-pilot zaposlil v civilnem oddelku KVL v Ze­munu, kjer je bil dalj časa odgovoren za jadralno letalstvo v bivši Jugoslaviji. V tem svojstvu je sodeloval v vseh komisi­jah, ki so raziskovale terene zaradi us­tanovitve jadralnih letalskih centrov v Jugoslaviji ali pa so kako drugače prispevale oziroma pomagale razvijati jadralstvo. Mnogo je prispeval k temu, da so Bloke postale center predvojnega slovenskega jadralstva. Sodeloval je na raznih konferencah jadralnih letaleev pri osrednjem odboru aerokluba Naša krila v Beogradu in v slovenskih aeroklubih, posebno pa se je rad udeleževal ses­tankov jadralne skupine, katere sous­tanovitelj je bil.

V želji, da bi si pridobil vrhunsko znanje in izkušnje za jadranje, je 1. 1936 letal v nemški jadralni šoli v Darmsta­dtu , kjer je 15. avgusta z jadralnim le­talom Presider.t dosegel jugoslovanski rekord: 5 ur in 17 minut (dotedanji rekod je bil I uro in 5 minut) in izpolnil prvi pogoj za srebrni C. Dosegel je tudi jugoslovanski rekord v višini: povzpel se je 980 m nad štartno točko . Tudi v letu 1937 je bil na trenažnem letenju, to pot v Bezmiechovi, kjer je zjadralnim letalom SG-3 13 . avgusta preletel 72,6 km, in dosegel višino 1360 m ter si tako kot prvi Slovenec in drugi Jugoslovan pridobil

UIti. 16

Jumbo-jet po eksploziji varno pristal

Nekemu francoske­mujumbn-jetu seje us­pelo varno vrniti na le­tališče v Karačiju. če­prav je med poletom prišlo do eksplozije. zamdi katerejeizletala naglo uhajal zrak. Med zasilnim pristankom ni bil ranjen nihče od 261 potnikov in članov po­sadke. Po sporočilu predstavnika pakistan­skega civilnega letals­tva je sksplozija odje­knila samo 30 minut po vzletu.

(Reuter)

Nov kitajski sa­telit v vesolju

Kitajci so 30. janua­rja izstrelili v vesolje nov eksperimentalni satelit. Kot poroča agencija Xinhua. je to 14. po vrsti, odkar so leta 1970 izstrelili pr­vega. Zadnjega so po­slali v vesolje avgusta lani.

(Xinhua)

značko .. sr. C ". Višina, ki jo je dosegel Cijan, je bila dalj časa državni rekord.

Njegova gra diteljsko-izumiteljska de­javnost se pričenja leta 1937, ko je po razpisu kraljevskega aerokluba konst­ruiral svoje prvo jadralno letalo Galeb. Vzorec tega letala so preizkusili v aerodi­namičnem predoru jadralnega inštituta (lTS) v Lwowu (Poljska) pod strokov­nim vodstvom inž. Vieslawa Stepni­ewskega, ki je bil po vojni glavni aerodi­namičar v tovarni helikopterjev .. Piase­cki" v ZDA . Čeprav je bilo v aerodina­mičnem smislu to letalo boljše od tedaj priznane konstrukcije "Grunau Baby II" , je do uresničenja načrta prišlo šele le­ta 1946 v Vršcu. Na istem razpisu za konstruiranje letal je Boris Cijan v sodelovanju z Landsbergom v Zemunu skonstruiral začetniško letalo Skakavac, ki je bilo zgrajeno še isto leto. Po oceni in pregledu prispelih konstrukcij je stro­kovna komisija dodelila 27. marca 1938 konstruktorju Cijanu za prvo konstruk­cijo nagrado v višini 4.500 din, za drugo pa 3.900 din. V svoji predvojni konst­ruktorski in znanstveni dejavnosti je leta 1939 sodeloval na razpisu za konstruk­cijo motornega letala, ki ga je razpisala K Vlo V sodelovanju z inž. Petkovičemje skonstruiral svoje prvo motorno letalo nizkokrilec .. Aero 1". Leseno letalo je bilo zgrajeno še to leto in ocenjeno za najboljšo konstrukcijo, ki je prejela zato tudi prvo nagrado K Vlo Oktobra 1. 1945 sta konstruktorja izpopolnila prvotno konstrukcijo, jo opremila z motorjem s

SPOMINI

160 KS doma če proizvodnje in tovarna lkanls je za potrebe vojnega letalstva izdelala precej teh letal, ki so jih poimenovali z "Aero Il ".

Po 1 \. svetovni vojni je bila Cijanova konstruktorska dejavnost še plodnejša. Skonstruiral je nekaj zelo uspešnih konstrukcij visoko sposobnih jadral nih letal , ki so dosegala izredne rezultate na svetovnih prvenstvih. S iOdelavcema Mazovcem in Obadom je k nstruira lle­tali Orao in Meteor, kateri rezultati so znani po vsem svetu. Konstruiral je tudi dvosedežno jadralno letalo Kobac, po leg tega pa še zelo popularno motorno letalo Trojka, na kateri se je izšolalo precej motornih pilotov. Najdaljšo življenjsko dobo paje doživela njegova konstrukcija motornega letala Kurir, ki je ogromno pripomoglo k dejavnosti jadralnega le­talstva v ilo precej časa edino letalo, s katerim so opravljali acro-zaprege. Dru­ga inačica tega letala je Hidro-Kurir, ki pa, žal, ni bil izdelan serijsko. Pri konst­rukciji Kurirja je sodeloval tudi Mazo­vec, iskreni Cijanov prijatelj in sodela­vec.

Leta 1938 je Cijan prvič sodeloval na kongresu ISTUS v Bernu, na katerem je imel referat ojadralnem letalstvu v Jugo­slaviji . Na kongresu je bil izvoljen za čla­na olimpijskega komiteja za jadralno le­talstvo. Po vojni je bil dolgoletni član OSTlV in predsednik tehničnega ko­miteja te organizacije. Na kongresih OS­TI V je redno objavljal svoja znanst vena dela in je bil eden izmed pobudnikov za

Boris Cijan ob letalu "Holz der Teufei" na Zlati boru leta 1934 po rekordnem preletu, ki je trajal 9 minut ln 7 sekund

SPOMINI

:~

'ilC -'"

B. Cijan pred letalom FP 2 v pilotski ioll v Novem Sadu let~ 1935

Japonsko-ame­riški manevri

Navkljub demonst­racijam o pozicijskih strank. sindikatov in mirovnih organizacij so se na Japonskem začele velike skupne letalske vaje ameriških in japonskih oborože­nih sil. Številni demon­strantje. ki so se zbrali pred japonskim letal­skim oporiščem Njuta­o obtožili vlado. da je krepila vojaško sode­lovanje z ZDA indaso te vaje povezane z veli­kimi manevri z na­slovom Timski duh. ki so jih ameriške oboro­žene sile organizirale v Južni Koreji skupaj z južnokorejsko armado.

(Tanjug)

uradno uvajanje standardnega razreda jadral nih letal s IS-metrsko razpetino kril, ob tem pa tudi sestavljalec pred­pisov za gradnjo jadral nih letaIOSTIV.

Pred vojno je bil v letih 1939-1940 profesor na letalski vojni akademiji v Pančevu, kjer je predaval aerodinamiko, po vojni pa redni profesor univerze v Novem Sadu. S kapetanom Antonovim je 1. 1940 napisal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo, izdal pa je še brošuro Ispi­tivanja jedri lica u letu. Leta 1949 je samostojno izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo, kije predstavljala tudi edi­ni priročnik v jadralnem letalstvu. Ve­liko je študiral metode za določanje razporeditve obremenitev po razponu krila pri vseh primerih leta. Precej časa je posvetil študiju aerodinamike, posebno za majhna Re številka, in strukturi letal. Poglabljal se je v lastnosti konstruktiv­nih materialov, ki so jih uporabljali pri graditvi letal, in v analizo težinskega problema. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo bogato; kar dokazuje tudi na-

ntL417

slov doktor. V vseh znanstvenih institu­cijah je cenjen in priznan strokovnjak, za kar mu je mednarodna letal ska orga­nizacija OSTIV za dolgoletno in plodno mednarodno sodelovanje kot drugemu človeku na svetu dodelila leta 1960 srebrno plaketo OSTIV. Boris Cijan ima tudi številna domača priznanja za dosežene uspehe na področju aeronav­tike, prejel pa je tudi več nagrad in odlikovanj.

V letalskem pomenu je bil izredno dober letalec, tako z jadralnimi kot z motornimi letali. Letal je na vseh tipih jadralnih letal, ki jih je premoglo predvojno in povojno jadralno letalstvo v Jugoslaviji . Nosilec je zlate C značke, katere zadnji pogoj, višino, si je "zaslužil" šele leta 1957 na zračnih valo­vih na področju Bihača .

Kot motorni pilot je leta 1938 po ko­nčanem šolanju v lovski pilotski šoli pos­tal pilot-lovec. Letal je na vseh tipih lovskih letal, ki jih je premogi o bivše vojno letalstvo. Po opraVljenem državnem izpitu za pooblaščenega inženirja, ki ga je delal pred državno komisijo, katere pred­sednik je bil letalski inženir-polkovnik, nek­danji študent pariške višje letalske šole Srbobran Stanojevic, je bil Cijan določen za preizkusnega pilota v letalskem preiz­kusnem centru KVL v Zemunu. Polkov­nik Stanojevic, ki je bil načelnik letalsko tehnične službe K VL, je ocenil Cijana kot izredno sposobnega inženirja in letal­ca, ter ga predložil za uradnega preiz­kusnega pilota. V tem svojstvu je preiz­kusil vsa v tovarni letal Zmaj izdelana le­tala tipa Hurricane in 85 lovskih letal Me-109 E, ki so bila kupljena v Nemčiji. Letal je tudi na dvomotoi •• em nočnem bobni ku Blenheim, poleg tega pa tudi na vseh drugih šolskih in športnih letalih.

Ob začetku zadnje vojne je bil v enoti lovskih letal, ki je s sedmimi letali Hurri­cane v Kačanički klisuri dne 7. aprila 1941 napadla sovražno motorizirano kolono. Eskadrilja, ki jo je vodil poročnik-pilot lovtc Boris Cijan, se je, čeprav je bila sovražna obramba zelo močna, s šestimi letali srečno vrnila v bazo Knič, eno poškodovano letalo paje prisilno pristalo pod planino Kopaonik. Ko je 10. aprila prišel v enoto ukaz "višjih", da je treba letala uničiti, sta Ci­jan in kapetan Bajagic iz te enote brez odobritve odletela vsak s svojim Huric­canom proti letališču Radinci , kjer je bila enota lovcev Me-109 E, da bi se jim pri­ključila. Pri nadletu letališča pa sta opazila, da so vsa letala na zemlji uniče­na, zato sta se podala na letališče v Ze­munu, ne vedoč, da je le-to že zasedel sovražnik. Po pristanku na letališču in

Takole je malicala komisija KVL za ogled terena na Pobočju Pečnika na Blokah leta 1936. Zadaj za Ifsemi je učitelj letenja Stane Raznožnik, pred njim sedi B. Cijan

V osrednji Kubi osvobodili bra­zilsko letalo

Ugrabitelji pot ni· škega letala brazilske družbe "Varig" so se 5. februarja predali ku­banskim oblas tem na l etališču Camaguey v osrednj i Kubi, 400 ki­lometrov jugovzhod· no od Havane. Več kot 150 potnikov, ki so v času ugrabitve bili v le­talu, so ugrabitelji os· vobodi li po pristanku v Paramaribu, glav­nem mestu Surinama, v zameno za gorivo. Po prihodu na Kubo so ugrabitelji spusti li na prostost posadko in se predali oblastem, sporoča Prensa Latina.

Jatov avto servis

Letos bodo Jatovi avtobusi prevozili SO.OOO kilometrov, lahka vo­zila pa 35.455 km. Pri avtobusih je to za 1,8 odst., pri lahkih vozilih pa za 4,6 odst. manj kot lani.

(Glasilo JAT)

vožnji po stezi, so pred Cijanovo letalo skočili oboroženi J.vo lksdeutscherji", ki so ga presenetili . Ce bi imel v rezervoa­rjih letala še količkaj goriva, bi zanes­ljivo poizkusil pobegniti, kot se je to po­sreči l o njegovemu kolegu, ki je, videč položaj , v katerem se je znašel Cijan, do­dal motorju plin in se usmeril proti Valje­vu. Tu je moral zaradi po manjkanja gori­va prisilno pristati , pri čemer pa so ga naši zaradi nesporazuma sestrel ili .

Nemškutarski napadalci so Borisa Ci­jana razorožili in mu odvzeli leta lski kombinezon ter ga odpeljali v neko gos­tilno v Franctalu pri Zemunu , od koder pa jim je zaradi njihove neopreznosti us­pel pobegniti . Od tu začenjajo zelo težki dnevi našega slavljenca. Okoli tri mesece je bil v Zemunu brez dela, moral pa se je kot rezervni oficir redno javljati mestne­mu vojaškemu poveljstvu v Zemunu. Končno se je zaposlil v valjarni pločevine kot obratni inženir, kjer je delal do jeseni leta 1942. Tedaj ga je namreč po prijavi nekega domačina aretira la vojna policija in ga odpeljala v Gestapo v Beograd. Tu so ga gestapovci z uporabo zastraševanja in trpinčenja večkrat zasliševali, zatem pa odpeljali v zapor n~ Banjici , kjer je os­tal oko li mesec dni . Stevilo zapornikov pa se je v njegovi sobi z vsakim dnem ma­njšalo, ker so oku patorji vse češče strelja­li talce. Tudi Cijan se ni nadejal drugega, zato mu je delno popustila duševna na­petost , ko so ga nepriča kovano preselili v Glavnjačo v Beogradu, kjer je bil voja­ški režim. Okoli tri tedne je preživljal žalostno življenje zloglasnega zapora, nato pa so ga s transportom poslali v ta­borišče Oflag XIII B v Nurnberg, v

katerem so bili samo jugoslovanski rezervni in aktivni oficirji. Tu je bil leto dni, ko so ga premestili v taborišče Hammelburg blizu Wasserkuppe. Tudi to taborišče je bilo samo za Jugoslovane, kjer so bilc nekoliko boljše življ enjske razmere. Da bi prebrodil brezdelje, si je iz gradiva, ki ga je imel na razpolago, izdelal let eč i letalski model, ki ga je občasno metal z nižje taboriščne vzpe­tine. Zopet mu je v mislih tlelal že lj a po letalstvu. Posrečilo se mu je priskrbeti tehnične knjige, med njimi Jossovo teoretično fiziko, iz katere je obdela l vsa na univerzi nepredelana poglavja, ki niso bila v programu študija. Okoli leto dni je bil v tem taborišču , nato pa so ga preselili v taborišče Stry na Poljskem v nekdanje kasarne. Tukaj je bil v zimskem obdobju 1. 1943-1944 ko so morali Nemci evakui­rati taborišče zaradi približevanja ruske fronte in so jih v železniških vago nih vozili proti Strasbourgu Fort Bismarck. Med vožnjo proti Strasbourgu je Cijan okoli pol pete ure zjutraj zmajorjem Arsom Boljevičem pilotom-lovcem in kap.l.kl.llijom Deretičem pobegnil iz vagona na način, ki je najbrž edi nstven podvig v Il. svetovn i vojni.

Cijan z zanosom pripoveduje o tem podvigu:

"Bili smo prepričani. da bodo morali Nemci prej al i slej izprazniti naše ta borišče . saj je bila ruska fronta januarja 1944 že zelo blizu. Sluti­li smo ta odhod, ki paje bil odvisen od položa· ja na fronti. Razmišljali in razpravlja li pa smo v ožji družbi somišljenikov o možnosti. da bi pobegnili , prepriča ni . da nas bodo odpelja li z železnico nekam proti zahodu.

Zbralo se nas jc pet tovarišev. k i smo pričeli resno razmišljati o pobegu in snovati vse

SPOMINI

Ameriška veso­ljska postaja s stalno posadko

Predsednik Reagan je sporočil sklep o gra­dnji ameriške vesoljske postaje s stalno po­sadko, postaje, ki bi kr­ožila okoli Zemlje. Za­hteval je, naj se v pro­računu za leto 1985 nameni približno sto milijonov dolarjev za prvo fazo gradnje pos­taje, ki naj biJo izstrelili leta 1991, potem pa bi dve leti krožila oKoli našega planeta. Skupni stroški bi dosegli osem do 20 milijard dolarjev.

(Reuter)

Brasilsalt: 15. februarja

Prvi brazilski satelit Brasilsalt naj bi izstre­lili 15. februarja 1985iz nekega oporišča v Gva­jani. V vesolje ga bi ponesla raketa Aria­ne-3,ki so jo zgradili strokovnjaki petih ev­ropskih držav.

potrebno za uspešen pobeg. Morali smo si priskrbeti najpotrebnejše orodje, oceniti razne načine pobega ob upoštevanju nemške­ga zavarovanja proge, predvideti najpotreb­nejše količine suhe hrane in zimske opreme in razmišljati o vsem drugem kar nam bi zagoto­vilo uspeh. Tovariši so predlagali klasičen pobeg iz vagona z izskokom med vožnjo ali pa ob zaustavljeni kompoziciji. Tak način pa je bil povezan z možnostjo resnih telesnih poškodb, če bi bil izskok med vožnjo, izhod iz vagona ob mirovanju železniške kompozicije pa je bil nevaren, ker bi nemško spremstvo osvetljevalo vlak z močnimi reflektorji.

Na misel pa mi je šinila popolnoma druga­čna ideja, ki je bila zasnovana na vsakodnevnem opazovanju vlakov, ko sem še kot fant, sin šefa majhne železniške postaje veno,!l1er spre­mljal prihode in odhode vlako\'. Se od te­danjega časa sem se spomnil, da so osi železni­ških vagonov precej višje kot pa spodnji del šasije lokomotive. Na osnovi tega sem izdelal načrt za pobeg med vagonoma s spuščanjem telesa med tračnice na pragove železniške proge. Predvideval sem, da bi to bilo najbolje tedaj, če bi kompozicija mirovala, sicer pa pri zaustavljanju ali pa v začetku pomikanja kompozicije, ko so hitrosti še zelo majhne. Pri tem načinu bi se ognili nevarnostim poškodb zaradi hitrosti, hkrati pa bi se ognili tudi opazovanju stražarjev 'pri osvetljevanju ali obhodu le-teh. Varnejše prizemljenje med tra­čnice je zagotoavljala tudi snežna odeja, torej bi bile ugodne razmere za uspešen pobeg. Svoj načrt sem razložil tovarišem-soudeležencem, še posebej pa polkovniku Brani Zotoviču, ki naj bi zagotovil orodje za izrez desk na čelu vagona v obliki odprtine 40 x 60 cm.

utL419

Poleg razlage o samem načinu pobega, o izhodu in spuščanju pod vagon, je bilo potrebno že vnaprej določiti tudi druge na­loge, ki naj bi jih posameznik opravil že pred pobegom. Od vsega je bilo najpomembneje ugotoviti, gledajoč skozi rešetke vagona, kako je zavarovana proga, ali hodijo po njej straže, kako se le-te obnašajo in kje je spre­mljajoča straža našega transporta , kajti prav od vsega tega je bil odvisen trenutek pobega iz vagona. O vsem smo soglašali in tudi o času pobega, da namreč izhod opravimo tedaj, ko se bo kompozicija pričela pomikati železniške postaje, saj bo tedaj hitrost najmanjša.

Polkovnik Brana si je oskrbel večji in močnejši nož in ga s pilo za kovino primerno nazobil. Orodje je bilo pripravljeno in tudi mi, ubežniki, smo si pripravili nujno potrebne zaloge suhe hrane in nekaj zimskega perila. Tako je vse bilo pripravljeno za akcijo. Ostala je samo še ena naloga, ki je pripadla !)'leni, glede na to, da sem znal poljski jezik. Se na začetni postaji, pred odhodom vlaka, bi bil moral zvedeti od nekega železničarja, kdaj bi bila po voznem redu železniška kompozicija zemljepisno najbližja slovaški državni meji. Naš cilj je bil, da bi prišli po pobegu čimprej z ozemlja "Generalnega guvernimana", torej iz Poljske, na Slovaško in tam v stik s slovaškimi partizani.

Rusi so uspešno potiskali fronto proti zaho­du. Prišel je dan, ko so nas Nemci morali izse­liti, sicer so morali računati s tem, da se bomo priključili sovjetski vojski. Vkrcavali smo se v postavljeno kompozicijo disciplinirano in brez naglice. Nas pet, dogovorjenih za pobeg, smo vstopili v isti vagon. Zagledal sem želez­niškega prometnika in ga vprašal, kdaj bo

t I Avgusta 1937 ob jadralnem letalu SG-3 v Jadralski šoli Bezmiechova na Poljskem

,Iovltl Jadralni Orao z razpetino 19 m na vl"iačkem letalitču leta 1949

Trije boeingi za Egipt

- Egipčanska le­talska družba Egyptair je naročila tri letala ti­pa Boeing 767 -200in bo takojulija, kojih bo dobila , postala osem­najsti kupec tega tipa letal , ki so jih doslej izdelali 182. Za letala , ki bodo letela tako na domačih kot tujih pro­gah, bo družba Egyp­tair skupaj z rezervni­mi deli odštela 230 do 250 milijonovdolarjev . (PO DELU)

Gospodarsko le­talstvo Vršac

Gospodarsko letal­stvo Vršac (Privredna avijacija "Vršac" ) bo letos razpolagala z 22 leta li . Načrtujejo 6070 ur letenja, kar je po le­talu 276 ur pri sto­rilnosti 69,20 hektara na uro. Zmogljivosti bodo i zk orišča li 18 ods\. bolje kot lani, obseg dela pa bo za 29 ods\. večji kot lani.

(Glas ilo JAT)

vlak najbliže slovaški meji . Sklepal sem, da je razumel moje vprašanje, kajti odšel je v pi­sa rno, verjetno zato, da bi po voznem redu ugotovil ob kateri uri bomo blizu Sl ovaške. ze se je prometnik vračal in s pomembnim pogledom povedal , da bo to ob pol petih zjut­raj pri železniški postaji Wola Rzedzinska pred Tarnovo. Pomislil sem: to je dober začetek, pomagal pa mi je Poljak.

Zapis kala je loko motiva in kompozicija se je premaknila. Razmišljal sem še o tem , če ni tudi na koncu vlaka, ka kšna lokomotiva , in pa, kje približn o je naš vagon v tej kompozici­ji. Na prvi krivi ni sem ugotovil , da na koncu kompozicije ni nobene lo komotive, da pa je naš vagon skoraj v sredi ni .

Vreme je bilo precej hladno, bilo je 15. ja­nuarja 1944. V vagonu je bila popolna tišina. Vsak se je pogl obil v svoja razmišljanja, sa mo mi iz skupine smo budno spremljali pokra­jino, po kateri so ropotala kolesa našega transporta. Počasi se je pričelo mračiti. Naši opazovalci na rešetka h okna sporočajo, da je na vsak kilometer videti človeka s puško. To je tako vplivalo na moje štiri prijatelje, da so mi z žalostjo v oče h sporočili , da odstopajo od svoje namere, kajti v takih razmerah je beg brez po mena. Po leg tegaje vzn iklo vprašanje, če niso morda Nemci na koncu kompozicije vgradili mrežo, ki bi onemogoč ila pobeg. Po kratkem molku izjavlja m, da se česa takega, Nemci za nes lji vo niso domislili, saj gotovo ne računajo s tem, da bi si .. zarukani Balkanci" lahko kaj pametnega izmislili. Nekdo si je tudi pripom nil , da begunca la hko ubije s puščena ali odpeta kljuka, ki spenja vagone med seboj. Tudi na \o pripombo sem ugovarjal, češ, da že lezn ičarji redno pregledujejo poveza nos t vagonov na vseh pos tajah. Kljub mojim teh-

tnim odgovorom, ki naj bi ohrabrili tovariše za pobeg le-ti ostajajo pri svojem. Vsi odsto­pajo od na ka ne in ostaja m sa m. Nekdo na koncu vagona pripomni , daje pobeg podoben samomoru. Mene to ne gane in ker ura kaže že poln oč, poprosim Brano, da začn e s svojim o rodjem odpirati sprednjo lese no steno vago­na. Naloga je kočljiva , delo pa utrudljivo in počasno. Nakaže m mu višino, kjer naj bi bila odprtina, in Brana pričn e delati. Pomagajo mu tudi drugi tovariši ne glede na či n in s ta ros \. Delo počasi napreduje, trenje je ve­liko, zalO Bra na n amoči rezi lo v ma rgar ino. Vse bolj hiti čas k uri, ob kateri bo m moral za­pustiti vagon in tovariše.

Opazova lci na okenski rešetki še vedno s poročaj o, da so ob progi tu in ta m ljudje s pu­ška mi in da se od časa do časa pri žge nekje spredaj refl ekt or. Vse to me ne odv rača od mojega naklepa. Tipam po torbi, d a bi ugoto­vil , če je v njej ves potreben pribor. zavezujem jo in jo predaja m Brani , da jo bo vrge l za men oj, ko se bom spustil iz vagona. Znova a nali zira m svoj nač rt za pobeg in ugotavlja m. da je najp ome mbneje spustiti se varno na tla med železniške tire. Zavedajočc se neva rnost i. ki mi preti , se nehote spo mnim na neva rnos ti . ki sem jih dožive l vdneh aprislkcyojnc, napa­daj oč nemške o kl opne kolone. Se vedno mi odzva njajo rarali nemških topov, katerim sc m se uspešno umaknil , za to se m prepričan, d a mi bo tudi ta pobeg uspel.

Iz teh misli mc zdra mi gIa, mojega dohrega tova ri ša, tudi pilota-Iovea Arsa 13oljevica. Le­ta je nekaj časa poslušal razgovore naše sku­pine , ko pa je vilic I , da se m os ta l sam za pobeg, me je vprašal, če bi se mi sm cl pri­ključiti. To me je razvese lil o, saj je akcij" w-

SPOMINI

Zanesljivi A-300 Trans A,,,tralia Air­

lines je d o bila decemb­ra la ni pelO letalo A-300-200 1. mo torji Ge­neral Llcct ric C r6-50C2. s čimer je bilo izpolnjeno naročilo il. decembra 1979. Flota Airbusov je od junija In i do zdaj pri tej dru ­žb i letel a I X.XOO ur v 14. 700 pos lov ni h pole­tih . Pov preče n Ict je traj a l UrD in dvajset mi­nut. zanesljivost leta la pri odp re mi pa je dose-

(Glasilo J AT)

V Čadu sestrelili francoski jaguar

v Čadu so 25.janua­rja sest rdili francos ko bojno leta lo jaguar. Pil o t je bilmrLev. To je spo roči l o fran cos ko obrambn o ministrstvo. Le tal o je zadel a raketa ze mlja-zrak. V prvih ncura dnih komentar­ji h v Parizu d o mne­vajo. da so ktaloscstre­lili libij sk i voja ki . Zara­di sestrelit ve ktala je zasedal v Parizu voja­šk i svet. ki ga je sklica l franc osk i predsednik Fra ncois Mitterrand.

(Arp)

11 ko la že o pra viti v paru kot pa sam . A rso mi postavi nekak še n pogoj. da mu namreč do v­o lim. d a o n prvi za pusti vagon zalO. ker je zelo visok in zalO bo lj naroden, d a bi zlezel skozi odprtino. Prista l sem na to , ker se m.bil vesel. da mc bo spremljal odločen Č rnogo rec . Ome­nil pa se m mu , naj si priskrbi kak šno vrečo ali kaj podobnega, da na baše vanjo nekaj oseb­nih predmetov. Potem se m ga seznanil s faza­mi pobega, s poudarkom , da bo moral biti pri spuščanju il. vagona čim hitrejši in zelo paz­lji v, ko bo .. pri stajal " med tra č nicami. Opozo­ril sem ga tudi ,w ne va rnost , ki mu preti, če bi se prijel za odbijač vago na . Vse mu je bi lo raz um ljivo in jasno, za hva lil se je za navodila , češ da se jih bo držal. Po pogovoru z Arsom, me Brana obvesti, da bo vsak čas napravljeno o kno v svobo do. Ura je že š tiri zjutraj, torej je še do bre pol ure ujetni štva pred men oj, po te m pa usodi naproti ..

Medtem ko sva se še pogova rjala z Arsom, se je nenado ma oglasil kapetan Ilija [Jeretic z besedami : .. Tudi jaz bi se ti priključ il. če mc vzameš s seboj." Sprva nisem bil nič kaj ",dovoljen s ponudbo, saj moram podučiti novega č lana () vsem v zvezi s pobegom. Ko n č n o sem po pustil. kajti dejstvo je, da je o kno odprto za vse , ki so v te m vagonu . Seve­da pa tudi Ilija prosi,da bi rad izstopil iz vago­na tak oj za Arsom, češ da je tudi on precej moča n in neroden tc r se boji hit rosti pri izsko­ku. Malce sem ra zmislil. nat o pa pristal. ugo­ta v lj ajoč . da kompozicija pri vsake m postan­ku le počasi pridobi va hitrost.

Bran a me pokliče na "slovesno odpiranje" o kna in skozi odpr itino vdre rezek mraz zimske noči. Izvrs tno je narejeno -lahko ga je sneti in zope t zap reti . Ura se bliža po l peti in t oč no oh tem času obču tim o. da vlak zma­nj šuje hitrost. Naš vagon preleti postajno poslopje in se zausta vlja dobrih sto metrov dlje . Pos ta vlja nlll se drug za drugim pred .. okno ", po vrsti tako. kot je bilo d ogovorjeno. Bli zu so tudi naše stvari . katere bodo vrgli za

Prototip Hidrokurirja na Donavi pri Zemunu

nami il. vagona. Postajno pos lopje je slabo osvetljeno, tudi no benih stra ž ne opazimo, torej za zdaj ni nobenih ovir.

V napetos ti pričakujemo premik kom pozi­cije. Sledi kratek pisk lokomotive in ko mpozi­cija se s tcžavo prične premikati . Čep rav zaje te n, je Arso kot bi mignil izginil il. vagona. Ilija mu sledi kar uspešno, ko pa pride vrsta na mene, se vse nekako zaplete. Pri plazanju sk­ozi odprtino se mi zatakne kožni pas na p l ašču za rob odprtine in jaz se ne morem i zvleči .

Potegnili so me za noge nazaj v no tra njos t vago na , in znova sem sc skušal bo lj natančn o izvleči . Tokrat se mi je pos reč il o, spustil se m se na vzd ol in skušam s hitrejšim teko m med vagonoma zmanjšati neva rnost, ki mi preti za-r adi Že znatne hitrosti ko mpozicijc. Uspešno se vržem med tračnicc in mislim , d a se m sliša l tudi kako je tak oj zatem udarila o b tla moja prtljaga . Zaprtih oči in s sklonjeno glavo v sncžno plast posluša m grmenje vagonov nad seboj, ki pos taja vsc močnejše Udarci ko les ob tračnice mi postajajo vse neznosnejši, čas pa vse predolg. Končno nastopi premor. Privz­dignem glavo in v temi noči zagledam končne rdeče luči ko,!,pozicije. Oddahnem se, vendar samo za hip. Ze v naslednjem trenutku stopim nekaj korakov naprej in najdem svojo revno prtljago, med katero jc tudi odeja, katere vo­gal je priše l pod kolo vagona. Vsa s reča , da se je zgodilo odcji' Stojim in prislušk uj em. V da­lji prcd postaj nim pos lo pjem stoji človek s sve­tilko. Nekaj časa glcda v mojo smer, nato pa od ide v postajno poslo pje . Predpos tav lja m, da mc je opazil. vendar je to Po lj a k, ki me ne bo prijavil. ampak je samo priča mojega pobega .

O b progi se oprezno po mikam proti žek;~ ni ­

ški postaji. Ob nasipu proge opazim ni zko grmovje, med tračnicami pa drugo za drugo najdem prtljago tistih, ki sta pobegnila prcd ma no. Zadovoljen sem, da ne sreča m nobenc­ga od njiju, kajti to pomeni , d a sta se uspešno .. pri ze mljila ". Rahlo zažv ižgam v temno n oč.

~LI'22

Greija bo razve­ljavila sporazum z ZDA

Grška vlada bo raz­veljavila sporazum o letalskem prometu z Združenimi državami Amerike, in sicer z ob­razložitvijo, da gre za dokument "enostran­skega in kolonialnega značaja ". Sklenjen je bil že leta 1946 in, kot je izjavil uradni preds­tavnik vlade, daje znat­no večje pravice ameri­škim letalskim druž­bam in utira pot .. za in­vazijo piratskih podje­tij". Vlada grških soci­alistov se z ZDA poga­ja tudi o razveljavitvi ali spremembi vseh 108 pogodb, .ki so jih desniča rs ke vlade in vojaška hunta sklenile kot sestav ni del prej­šnjega sporazuma o ameriških vojaških oporiščih v Grčiji.

(Tanjug)

Tišina me obdaja in z nestrpnost jo priča­kujem njun odgovor. Končno sta drug za dru­gim pokukala iz gostega grmovja. Vsak si je vzel svojo prtljago in brez besed smo se odda­ljili od proge. Hladno je, mi pa smo vseeno preznojeni. Malce dalje od proge smo se zaus­tavili in se brez besed objeli . Prvi del našega podviga je uspešno končan, vendar moramo čim hitreje proti jugu, v Slovaško, kjer se šele lahko nadejamo zaneslivejše svobode. Do tja pa je še okoli 65 km, to pa pomeni še najmanj 5 do 6 dni pešačenja .

Edini vodnik v tej mrzli noči mi je majhen kompas, ki mu sledimo v smeri juga. Dogovo­rili smo se, da se bomo ogibali vseh naseljenih krajev, dokler ne bomo ugotovili, kako je z nemškimi postojankami v teh krajih. Poljakom zaupamo, da nas ne bodo izdali, toda kaj, če bi na leteli na nemško patruljo? Toda že prvi dan, to je 16. januarja smo doživeli prve težave. Od daleč smo opazili osamljeno kmečko hišo, se ji približali in vstopili v hlev, v katerem je bilo nekaj krav. Jutro je še precej mračno in nismo opazili, da so v hlevu štirje ljudje, ki nas z izbuljenimi očmi in strašnim vpitjem podijo iz lileva. Poizkušam enega izmed njih pomiriti toda vse zastonj, on še na­prej vpije in nas opazuje, nas , ki smo oblečeni v angleške plašče , le jaz sem imel kožnatega. Pod plašči smo imeli oficirske uniforme s čini jugoslovanske vojske, toda vsega tega ni bilo opaziti . Prestrašil sem se, da neznančevo vpitje ne bi priklicalo v hlev neželjenih oseb, za to sem neznancu zagrozil, da ga bom zada­vil. Vprašal sem ga, če ima kaj mleka. Odvrnil je, da ga nima, zato smo se od te hiše hitro od­daljili. Pod nas je vodila zopet proti jugu in ta­ko smo dočakali prvo jutro v svobodi. Ceprav smo bili precej utrujeni, smo ves dan pešačili, da bi čimveč poti prehodili podnevi . Med potjo smo srečevali posamezne kmete, a se z njimi nismo spuščali v pogovore, pa tudi sami

SPOMINI

nas niso zaustavljali. Na nekem pobočju pa smo srečali nekega "gospoda", ki nas je su­mljivo pogledal in vprašujoče dodal : "Vi ruski parašutisti?" Nismo mu odgovorili, samo po­dvizali smo se, da nam se ne bi dogodilo kaj nepredvidenega.

Hodili smo že nekaj dni in se pričeli vzpe­njati po hribovitem predelu. Neko noč smo okoli polnoči izčrpani prišli do hiš. Potrkali smo na prva vrata, prikaže se mlad moški, ki se nas ustraši in nas roti, češ da ima mlado ženo in otroka, zato nas ne more sprejeti pod streho. Prestrašen nas vpraša, če nas je kdo videl. Na naš negativen odgovor nas povabi v hišo. Ugotovimo, da je govoril resnico, zato mu z zaupanjem zastavimo nekaj vprašanj, med drugim tudi, kje so najbliže Nemci. Pres­pimo na slami , po dogovoru nas pa še pred zoro odpelje iz vasi. Okoli šeste ure odrinemo in se že po kratki poti pričnemo pomikati sk­ozi neko sotesko. Sneg je vse višji in peš ne bo šlo več dolgo, zato si bomo morali omisliti kakršnekoli smučke. Okoli poldne, za gle­damo osamelo domačijo. Brez strahu, kajti ta je nekje zunaj naseljenega kraja, se napotimo v hišo. V njej je bilo polno otrok , domačin pa prijazen Poljak , ki nas je takoj povabil v hišo. Kar tri dni smo se zadržali v tej hiši. Gospodar je izvedel vse o našem podvigu in nam predla­gal , naj nadaljujemo pot na smučkah. Tudi smučke nam je priskrbel, niso bile sicer ne vem kako ugledne, vendar nam bodo koris­tile. Deretic, ki je prvič v življenju nataknil smuči , se nikakor ni mogel ,.stabilizirati '·. Pri­jaznega domačina smo nagradili za usluge, on pa nas je seznanil s krajem , kjer smo bili in nam dal napotila za najboljši prehod meje v Slovaško. Poslovili smo se in pot nas je vodila vse više \' hrib. Da bi oba prijatelja, ki ni sta bi­la vajena smuči, laže sledila mojemu tempu , sem jima delal pot oz. smučine v snegu. Počasi sta mi sledila.

Ob otvoritvi VIII. kongresa OSTIV Junija 1960 v Gurzenlchu pri K61nu - v sredini CIJan s srebrno plaketo

L _ .'- • witL . c 4 ,-LGL~e.en5~"'..r "" . _ ~ .5·hp - roundeu wlngtlps. curved (429· kW) Hispano-SulZ8 9Va new wide-traek landtng

History and Notes pilot and pupil lpassenger in side-by­!'lide seats and wes powered by a Walter Mikron II engme. In 1953 an improved vers ion, with revised canopy and lO,l)· hp (7S·kW) Walter Minor 4·111 engi ne. entered pro­duction ,

99 mph (160 km /h): crui sing speed 90 mph (145 km hI: service cedlOg 12.795 ft (3900 ml: range 367 ml!es (590 km)

During 1946 the Yugo<:Jav :llf fnrce organized a competitIOn for the design of 8 two-seat trs lner sllItable for both clvii and mlhtary use. The winner of thls competilion was Boris Cijan and the resulting Cijan C-3 Trojka. built by the Govern­ment Factorles. W8S first Hown as a

Weight s: empty 827 lb (375 kg L maximum take-oft l.J;j:.! lb (6V4 kgJ Dimensions: spa n 34 ft5. ln

(lO.50 ml: length 29 rt 0+ 10 (885 ml: height 6 ft IQ-1m (2. 10 ml: wmg area 166.85 sq ft (15.50 ml)

Specification in lete 1947

low-wing monoplane cons truction. It had

landmg gear, an accommodatlng a

~~:~~~i:~st~a~nuetiJb~h;~~~~:~) Wal ter :vIIkron II 4-cyhnder inverted ini ine plston englne. Performance: mar.imum speed

Simple butwell suited to the capabilities of the renasceni Yugoslav aero industry and the needs of the youthful Yugoslav 'ir force , the Cijan C-J Troika tr.iners w.r. cost-.H.ctiv8 aireraft.

V svetovni ilustri­rani enciklopedlji letalstva je objav­ljena tudi eljano­va Trojka, ki jo zlasti povojni pilo­ti dobro poznajo

88 naročil za A-320

Po poročilu Airbus Industrie ima ta proiz­vajalec 88 naročil in opcij za svoje letalo A-320. Air France je na­ročila 25 letal, 25 pajih je rezervirala, Air Inter je naročila 10 in rezer­virala 10 letal, British Caledonian je naročila 7 in rezervirala 3letala, Ine x Adria pa je na­ročila 5 letal in 3 rezer­virala. Do zdaj še no­beno letalo, ki bi ga izdelovala družba izven Amerike, ni imelo toli­ko naročil še pred začetkom proizvodnje.

(Glasilo JAT)

work was resumed as a nationa li zed industry. The first product of in­digeno us design was the 8-49 single­seat fighter. basical1y a redesign of

Pa se je zgodilo, da ju dlje časa ni bilo za menoj, zato sem sam nadaljeval pot do prvega primernega prostora za počitek. Znočilo se je že, a mojih prijateljev od nikoder. Neizkušena na smučkah sta namreč opešala in se sklenila vrniti nazaj k tistemu gospodarju, ki nas je oskrbel s smučmi. Med potjo pa sta naletela na nekega tihotapca, kateremu sta ponudila "cekin", če bi ju prepeljal čez mejo vSlovaško. Dobra nagrada ga je odobrovoljila in vodil ju je po neki bližnjici proti meji in jima naročil kako in kje naj nadaljujeta po\. Srečno sta pre­šla mejo in se tam priključila slovaškim partizanom.

Moja nadaljnja pot pa ni bila tako srečna. Okoli poldne naslednjega dne sem navede prekoračil slovaško mejo, vendar pa, ker je bi­la na tem mestu meja izkrivljena, imela je na­mreč nekakšen žep, sem čez čas znova prišel na poljsko ozemlje. Opazil sem neke gozdarje, a se jim nisem mogel več izogniti, to paje bilo usodno za mene. Prijeli so me, bili so sodelav­ci okupatorja in so me na sankah odpeljali v nemško žandarmerijsko postajo. Nemci me niti zaslišali niso pošteno, celo spanje in hrano so mi privoščili, naslednji dan pa so me odpe­ljali v okoli 20 km oddaljeno mesto Gorhce, kjer so me predali gestapu. Ob sprejemu so mi dejali, da se iz te "ustanove" še nihče ni vrnil živ. To me je seveda presunilo in resno sem pričel razmišljati o moji usodi. Ker so takOJ ugotovili, da sem vojni ujetnik, so me še tisti dan predali vojni policiji, ki me je v spremstvu dveh oboroženih policistov odpravila z

Z velikim zadovoljst,vom sem v zadnji številki revije "Krila" prečital o akciji. ki jo je sprožil ZLOS, da se izda slovenski priročnik za jadralne pilote. Pozdravljam hvalevreden korak. ki pa predstavlja resno delo vseh sode­lujočih v realizaciji te zamisli. Skupini avtO/jev posameznih poglavij bi svetoval. da temeljito razmislijo o tem, da bo vse­bina prii-očnika vsebovala čimveč snovi. ki je potrebna za napredek jadralnega letalca.

Sodelujočim želim veliko uspeha! prof dl'. inž. Boris Cijan

vlakom v Strasbourg Fort l:3ismark v O!lag Xlll b k mojim prejšnjim prijateljem. Najprej sem dobil pet dni zapora v samici, nato pa so me priključili ostalim ujetnikom ... "

Tako se je končala Cijanova desetdnevna svoboda. V Strasbourgu pa je naš slavljenec imel priložnost opazovati močan letalski na­pad ameriških bombnikov, ki so uničevali mesto Munchen. Ta napad pa je bil za Cijana, kot je rekel sam .. najlepši letalski miting, ki sem ga videl v življenju ... "

Ob koncu leta 1944 je bilo taborišče, v katerem je bil Cijan, zopet premeščeno in sicer v Pomeranijo, v Barkenbriigge, kajti fronta se je zopet zelo približala. Januarja 1945, ko je bila usoda tretjega rajha že zapečetena, so se morali vojni ujetniki peš umikati proti zaho­du. Naš slavljenec pa se tudi tokrat ni želel po­miriti z usodo. S kapetanom 1. razr. Brano Zotovičem sta se skrila v neko šupo, kjer sta dočakala noč. Zjutraj je bilo taborišče že prazno in nezastraženo. Napotila sta se proti vzhodu Rusom naproti. Že venem dnevu sta prišla z njimi v stik. V dobrih dvajsetih dneh pa se jima je v nekem improviziranem tabo­rišču priključilo še okoli 80 ubežnikov. Orga­nizirano so se na čelu s polkovnikom Vjeko­slavam Kolbom meseca februarja 1945 srečno vrnili v domovino.

Cijana so takoj poklicali v štab 6. skupine letalskih divizij in ga postavili za načelnika tehnične službe, tu je ostal do jeseni leta 1945, nato pa je postal prvi upravnik VOc. Leta 1946 je bil kot letalski major-pilot demobilizi­ran in nastavljen v službo v VTI, dislociran pa v tovarni Ikarus pri gradnji letal "Aero Il."

Pred nekaj leti je bil Cijan upokojen. Vse do upokojitve je bil profesor na tehnični fakulteti v Beogradu, še prej pa se je aktivno udejstvo­val v aeroklubu v Zemunu kot učitelj letenja. Njegova pomoč v letalski zvezi je bila izredno koristna, žal je odgovorni niSO znah vsest­ransko izkoristiti. ln čeprav je ogromno prispeval za napredek jugoslovanskega jad~ rainega športa, so ga, žal, nekaten odgovorni tako pozabili, da ga ne pokhčejo niti na pomembne letalske proslave in manifestacije , katerih bi se prav gotovo udeleŽIl. •

GUSTAV AJDlC

V iskanju najboljših rešitev, kako premostiti energetsko krizo tudi v športnem letalstvu, iščemo

° najrazličnejše rešitve kako bi najceneje izpolnjeva li svoje naloge .

V času seminarja upravnikov in mehanikov letal­skih šol v Portorožu je avstrijski proizvajalec Holl­Illan predstavil svoje jadralno letalo z motorjem H­J60IMONA.

Letalo lahko skuži za šolanje in urjenje jadralnih pilotov, kakor tudi za vadboniotornih pllo'tov, saj je · ktenje zaradi majhne potrošnje goriva in enostavne­ga vzdrževa nja izredno ceneno . Letalo je plastično, z v/ met nim podvo/.jem , podobno motornemu ktalu in zelo enostavno upravljivo. Tisti, ki so ga preizku­sili menijo, da je v/oraku odličnoupravljivo in enos­tavno za pilotiranje. Kabina je dok aj udobna, z dve­ma sedcže ma , opremljena z vse mi pilotskimi inst­rumenti in instru ment i I.a kontrolo delovanja

motorja. Vgrajeni so tudi radionavigacijski inst­rllmenti z responderjem. Letaloje izredno praktično za ra zstavljanje in prevoz. Pri razstavit\'i letala , ki je izredno cnostavna, sta potrebni dve osebi . Krila sc s posebnim sistemom pritrdijo ob trupu in takn je k­talo pripravljeno za transport, ki jc možcn po lastncm pmlvo/.ju, s priklopom na vkčno HI/i lo. V letalojc vgrajcnmotor tipa L1MI3ACH L 2()()() EH II X() PS moči, z dvokrako plastično eliso s sprcmc' njlji­vim korakom .

Lctalojc izdelann v več i/\'cdbah , edo strikrako eliso s spremenljivim korakom.

Cena ktala VO dinarjih je okrog 4,()()().()()(), kar je sicer prceej, vendar bi bila pri izračunu pnrabe gori­va - gorivo je aVlOmobilskn - in pri cnnstavnem obratovanju ta cena v ktalski šnli kmalu pokrita.

ADOLl · ŠUŠTAR

Po Bend!ovl razlagi so si Suitar in kolegi temeljito ogledali kokpit in celotno letalo, ki je takole pri­kupno stalo na portoroiki stezi (Foto: Jurij Pestotnik)

~ LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS *Ieto IX. *številka 2. februar 1984

Kaj smo sklenili v Portorožu ZAPISNI K seminarja upravnikov, mehanikov in ostalih strokovnih delavcev ZLOS, ki jc bil v času od 19. do 22. januarja 1984 v Portorožu.

Prisotni: AK AJDOVŠČINA - Vidmar - TEH. MUZEJ Slovenije, Lorencon Edvard , Štokelj Stojan, Turk Janez - V. P. 2050 Ljubljana, ALC-Lesce - Kadunc Bojan, Hlad- Pestotnik Jure - V. P. 3363, Čeravic nik Vojteh, Bunčič Drago, AK Savo, Rajic Milenko - V. P. 6537 Za-CELJE - Karner Peter, Gajšek dar, Ajdič Gustav -:- preds. prop. Franc, AK LJUBLJANA - Pire Ma- kom. pri PS ZLOS, Suštar Adolf-rjan, Janežič Franc, Le MARIBOR preds. teh. kom. pri PS ZLOS, Golob - Erjavec Rudi, Vrečko Edi, Majco- Rok - preds. športne kom. pri PS novič Zvonko, AK MURSKA SOBO- ZLOS, Primožič Milan - RKPZ, TA - Petrovič Stanislav, Brodar predstavnik ACR VP Ljubljana, tov. Franc, Pfajfer Vlado. DLC NOVO Ferlan - metco. služba Brnik in MFSTO - Kos Slavko, Nahtigal predstavniki firme OFAG iz Avstrije. Božo, AK POSTOJNA - Jaklič Seminar je potekal po programu se-Franc. Širea .Jože, Podbevšek Jancz, minarja, obde lane so bile vse strokovne OLC PORTOROŽ - Ličer BenJa- panoge, ter sprejet program dela La min, Marjanovič Vlado, AK PTUJ - leto 1984 z določcnimi zaključki 7.a po-Čuček Ivan, TOPIČ, AK SLOVENJ same7l10 dejavnost. GRADEC - Tretjak Alojz, AK Strokovn i program posamell1ih le-VELENJE - Leskovšek Marko. talskih šol za leto 1984 je na tabelah v DAG L ,,13 LOK [" - Krivenko Taras, prilogi tega zapisnika .. AK TOLMIN - Bajc Bogomir, DS - V uvodni besedi je tov. Gojčič pri PS ZLOS - Bitenc Mirko, Bi/ilj Aloj7 , izčrpno semanil vse udeležence Stanc in Blclar Jancz. seminarja o družbeno ekonomskih in

Ostali lunanji sodelavci in gostje, ki političnih odnosih doma. v sosednjih so bili prisotni na seminarju in pri deželah. ki mejijo z nami in v svetu. dogovorih: Gojčič Aloj/. - prcdsed- Opozoril je na težavne ra/merc gospo-nik PS ZLOS. Stepančič Peter - darjcnja \ vsesplošnih stabililacijskih sekretar PK VSJ, Isakovic Miroslav, naporih in s tem tudi na tcžave, ki jih Ivaščenko Gligor - SVI ZKPZ. tov. bomo imeli pri reali/aciji našega prog-

Predsednik Alojz Gojčič med uvodnim nagovorom (vse slike v Vestniku je posnel Jurij Pe,stotnik)

rama v letošnjem letu. Poudaril pa je, da nobena težava ne sme vplivati na VARNOST letenja, ki mora biti boljša kakor v preteklem let u.

ANALIZA NESREČ V LE­TU 1983

Podana je bila ana liza nesreč in poškodb letal v letu 1983, ki so se zgo­dile v naših letalskih šolah. In špektorji SVI-ZKPZ, pa so seznanili udele­žence L nesrečami, ki so se zgodile v drugih republikah in podali analizo inspekeijskih pregledov naših letal­skih šol v času letalske seLOne I oceno dela. Splošna ocena jc, da se je delo in s tem tudi varnost letenja, bistveno izboljšala v odnosu na predhodna obdobja, vendar se s temi ugotovitva­mi ne smemo zadovoljiti. Pri našem delu imamo še vedno preveč napak in neorganiziranosti pri vodenju letenja.

Dogovor za bodoče delo na osnovi ugotovitev

- \' zimskem času moramo orga­nizirati utrjevanje teoretičnega znanja pilotov. Vso pOlOrnost posvetiti poz­navanju eksploatacije letal in izrednih postopkov v sili,

- poostriti oz. striktno moramo izvajati splošno pripravo za letenje, ugotovljeno je, da se celo predpoletni pregledi letal ne vršijo v vseh letalskIll šolah,

- po 12. členu Zakona o zračni plovbi so bile vse letalske šole dolžne formirati komisije za varnost, a le te ne delujejo povsod. V letu 1984 mo­rajo te komisije v vseh letalskih šolah delovati s polno odgovornostjo.

- ugotovljeno je bilo, cia je znanje kandidatov za nove učitelje letenja na izpitih porazno . V prvi vrsti so la to odgovorni upravl1lki letalskih šol, ki pošiljajo nepripravljene kandidate na izpite. V bodoče naj se v vsaki letalski šo li določi učitelj, ki bo prevzel

mentorstvo nad kandidatom za nove­ga učitelja in bo odgovoren za njegovo pripravo,

- obravnavano je bilo delo Komi­sije za nesreče v preteklem letu in na osnovi ugotovitev je bilo sklenjeno sledeče ;

a) klub kjer se je zgodila nesreča ta­koj o tem obvesti ZKPZ in ZLOS,

b) klub pokliče člane komisije za raziskavo nesreč, ki so v naši pristojnosti iz seznama članov Komi­sije za nesreče pri PS ZLOS.

c) član komisije na osnovi ugoto­vitev izdela predpisano dokumenta­cijo katero je klub dolžan takoj dosta­viti na ZKPZ (12. čl. ZZP).

Komisija za nesreče za leto 1984

LC Maribor AK Celje AK Ajdovščina ALC Lesce

AK Ptuj

DLC Novo mesto

AK Ljubljana

OS - ZLOS

Jakšic Andrija Glinšek Drago

Lorencon Edvard Štular Bruno

Hladnik Vojteh Vules Milivoj

Kolarič Kost ja Šuštar Adolf Pekolj Iztok Ajdič Gustav Pipan Janez

Brezar Janez

- za vse zgoraj navedene dogovore so v prvi vrsti odgovorni upravniki le­talskih šol. PRIMARNA naloga vseh

upravnikov v času letalske sezone pa je ORGANIZACIJA in SKRB ZA VARNOST LETENJA.

MOžnosti letenja tujcev v centrih ZLOS

Podana je bila vsestranska informa­cija o dosedanjih naporih ZLOS in RKPZ. da dobimo soglasja od pristoj­nih organov za letenje tujih pilotov, ki bi želeli leteti na naših letališčih. Če dobimo soglasja za nudenje uslug tu­jim pilotom. moramo biti za prevzem tega dela organizacijsko pripravljeni in zato je bilo dogovorjeno sledeče;

Potencialne letalske šole, ki bi glede na svojo opremljenost in kadre lahko nudile te usluge so sledeče;

Jadralno letenje - sprejem tujih jadralcey

ALC Lesce, LC Maribor, Ajdovšči­na, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Ptuj. Motorno letenje - sprejem tujih letal

ALC Lesce, Ajdovščina, Murska Sobota, Velenje, Celje, Slovenj Gradec, Ptuj in Bovec.

Padalstvo - skakanje tujih padal­cev

ALC Lesce. LC Maribor, Murska Sobota, Ptuj, OLCPortorož in Bovec.

Vse .navedene letalske šole morajo najkasneje do 10. februarja 1984. po­slati na ZL.OS pismena soglasja, da so pripravljene prevzeti nudenje teh us­lug tujim pilotom.

- .. Ček liste" o pogojih oz. krite-

rijih. ki jih mora izpolnjevati letalska šola za sprejem tujcev izdela ALC Lesce. ALC tudi izdela cenik uslug za tuje letalee, ki mora biti v vseh letal­skih šolah enak oz. enoten.

Za prelete tujih motornih letal na naša letališča oz. sprejem le-teh, pa moramo predhodno rešiti sledeče;

- vse letalske šole morajo izdati uradni dokument o odprtosti letališča (o tem obvestiti AKL LjUbljana . Ma­ribor in Portorož). V tem času mora biti na letališču oseba, kije pooblašče­na za sprejem tujega letala;

- vse osebe, ki sprejemajo tuja le­tala morajo dobro poznati angleško proceduraino konverzacijo. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno. da se na leta­lišču Brnik organizira seminar. kate­rega sklicatelj bo AKL Ljublja­na-Brnik. (seminar bo za jadralne in motorne učitelje, določene za sprejem tujih letal oz. letaleev),

- vsaka letalska šola mora imeti zadostno število AlP kart naših leta­lišč. za tuje pilote, ki preletajo na dru­ga letališča.

- od AKL LjUbljana smo opozor­jeni. da aerodromske zone Brnik ve­ljajo za vse letalee, t udi za tuje. Dogovor o zonah z AKL Brnik imajo vse letalske šole in je veljaven tudi v bodoče;

- letališče Bovec mora kot poten­cialni kandidat za opravljanje tega de­la predhodno rešiti kadrovsko vpraša­nje vodje letenja. a predvsem vprašanje radijske zveze na letališču z letali v zraku.

JADRALNA DEJAVNOST

Osnovno šolanje učencev v jad­ralnem Icotenju in s tem tudi kandi­datov za SROA v let u 1984 je v.okviru potreb šolanja novih kadrov. Solanje bo v internat ib posameznih letalskih šol, edino Celje in Velenje bosta tovrstno šolanje imela združeno.

Osnovno šolanje s pomočjo vitla bodo imele: Murska Sobota (TO ST), Celje-Velenje (TOST -dogovor z M. Soboto), Ajdovščina (Herkules), Maribor (Herkules). AK Slovenj Gradec je planiral šolanje na vitli TOST, vendar je v tem letu ne dobi,od AK M. Sobota.

V zvezi z uporabo vitle TOST, ki je v Murski Soboti, a je last KR V je bilo dogovorjeno:

- vitlo se ne sme uporabljati za ni­kakršno klubsko šolanje vse dotlej, dokler se ne konča internat pogodbe­nega šolanja učencev;

- primopredaja vitle se izvrši v M. Soboti. Pogoj za prevzem vit le je iz­šolan upravljalec vitIc s podpisanim pooblastilom za to delo;

- dogovorjena cena za uporabo vitle TOST v letu 1984 znaša 150.- din za štart;

- Murska Sobota je dolžna voditi na posebnem kontu prihodke in odhodke za vitlo TOST. Na kraju se70ne se napravi obračun in dogovor je, da klubi, ki so uporabljali vitlo,do­plačajo event. presežek od bod kov nad prihodki.

Taborjenja jadralnih pilotov ZLOS

V letu 1984 klubi ne načrtujejo ta­borjenj svojib članov v Subotici in Titovi Korenici. AK Ptuj planira ta­borjenJe svojih pilotov v ALC Lesce - alpsko jadranje. Za toakcijo se oba omenjena kluba dogovarjata medse­bojno.

Podana je bila informacija o

možnosti taborjenja na novemu leta­lišču Cerknica. Vsi dogovori v zvezi s taborjenjem na tem letališču morajo potekati preko ZLOS.

Mladinsko republiško jadralno prvenstvo in pokal "B - 4"

Organizator tekmovanja bo OLC Novo mesto ob pomoči ZLOS. Tekmovanje bo v času od 11. do 14. maja 1984. Rezervni dan je 15. maj.

- Pravilnik tekmovanja ostane enak kakor preteklo leto in mora biti dostavljen letalskim šolam najkasneje do 11. 4. 1984.

- Predračun stroškov tekmovanja OLC dostavi ZLOS, da na njegovi osnovi jadralna komisija določi višino kotizacije za tekmovalno ekipo.

- ZLOS dostavi v Novo mesto 2000 kg goriva B - 80 za to tekmo­vanje in da soudeležbo za pokrivanje org. stroškov v višini 50.000.- din.

- OLC je dolžan do 1. 3. 1984. dostaviti ZLOS dodatne obratne točke, da se pravočasno dobi soglasj e za slikanje iz zraka.

- Letala za vlek s pilotom za to tekmovanje dajo:

AK Velenje letalo LC Maribor letalo' AK Ajdovščina I letalo

- Predvideno število tekmovalcev - udeležencev tega tekmovanja: AK Ajdovščina I letalo A Le Lesce 3 letala AK Celje 2 letali A K LjUbljana 4 letala LC Maribor 4 letala AK M. Sobota 2 letali OLC Novo mesto 5 letal AK Postojna I letalo A K Slovenj Gradec 3 letala A K Velenje 2 letali Skupaj: 26 letal

Republiško jadralno prvenstvo Organizator tekmovanja je AK

Celje ob pomoči ZLOS in bo v času od

A. Šuštar med razlago o napakah na letalu Utva-75

18. do 26. maja 1984. - Osnutek pravilnika za to tekmo­

vanje izdela AK Celje, a dokončno ga oblikuje in potrdi jadralna komisija pri PS ZLOS.

- Pravilnik tekmovanja mora biti poslan vsem letalskim šolam naj­kasneje do 18. 4. 1984.

- A K Celje je dolža n do 1. 3. 1984. dostaviti ZLOS seznam dodatnih ob­ratnih točk. da se pravočasno zagoto­vi soglasje za slikanje iz zraka.

- Višino kotizacije za tekmovalno ekipo določi jadralna komisija pri PS ZLOS na osnovi stroškovnika, ki ga dostavi AK Celje.

- ZLOS dostavi za to tekmovanje v Celju 3.000 kg aviogoriva in prispe­va za organizacijske stroške 50.000.­dinarjev.

- letala za vlek s pilotom za to tekmovanje dajo sledeči klubi:

LjUbljana I letalo V-53 Maribor I letalo V-53 M. Sobota I letalo V-53 OLC Portorož I letalo V-53 Ptuj I letalo V-53 Velenje I rezerva

- Predvideno število udeležencev - tekmovalcev Ajdovščina ALC Lesce Celje Ljubljana LC Maribor Murska Sobota OLC Novo mesto Postojna OLC Portorož Ptuj Sloveni Gradec Velenje Skupaj:

2 letali 6 letal 7 letal 5 letal

4 letala 2 letali

4 letala 3 letala I letalo 3 letala 2 letali

3 letala 42 letal

Državno jadralno prvenstvo To tekmovanje bo organizirano v

času od 7. do 16. junija 1984. Kandida­ta za organizacijo tega prvenstva sta AK Banja Luka in AK Murska Sobo­ta. Sprejet je bil sklep, da mora PK VSJ javiti svojo odločitev o orga­ni/atorju tekmovanja do 15. 2. 1984. Po tem terminu Murska Sobota orga­nizacije ne sprejme.

- Pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem izdela jadralna komisija pri LZJ.

- ZLOS se tega tekmovanja udel­eži s selekcijo po določilih tekmo­valnega sistema. sprejetega na ravni republike.

- ZLOS plača udeležbo kotizacije za člane naše selekcije v višini 100.000.- din.

Evropsko jadralno prvenstvo -klubski razred

Organizator tega tekmovanja je ALC Lesce in bo l ' času od 30. 4. do 13. 5. 1984, , tem, da jc od 30. 4. do 2. 5. 1984, uradni trening tekmovalcev.

- Na tem tekmovanju lahko sode­luje R ekip iz S fR]. Državna repre7cn­tanca je 4 - 5 član;ka in sprejet je bil dogovor, da do dovoljenega števila ekip da ZLOS svoJe tekmovalce in la njIh plača kotizacijo, ki znaša 25.000.­din za tekmovalca.

- Letala I.a vlek na tem tekmova­nju, s pilotom.

1. Vse letalske šole, ki imajo 21etali UTVA - 75 dajo I letalo

2. Aeroklub Ptuj da I letalo.

Dogovor sprejet za letala UT­VA - 75, kijih bodo klubi daja­li za vsa jadralna tekmovanja v letošnjem letu.

- Vsi piloti vlečnih letal morajo biti Izkušeni v vleki jadralnih letal in I

zadostno trCnaLo do prihoda na tekmovanje.

- Dogovorjcna cena 7a letalo V-53, ki jo organiJator tekmovanja rc­fundira klubu lastniku letala, maša la leto 1984. 1.500.- din za uro letenja.

- Poleg plačila resurza je orga­ni/ator tekmovanja dolžan izplačati pilotu dnevnico v višini 400.- din in

mu nuditi hrano in stanovanje za časa tekmo\'anja.

- Če klub pošlje na tekmovanje drugo vlečno letalo namesto UTVE -75, se resurs ure letenja plača po dogovorjeni ceni za UTVO - 75.

Ostali mednarodni program jadralne dejavnosti

Predstavnik VS] informira udele­žence, daje nacionalni aeroklub fran­cije organinltor Evropskega prvens­tva v standardnem razredu. Tekmo­vanje bo v času od 22. Junija dalje. Mnenje vseh udelcžencev je, da ,e tega tekmovanja moramo udeležiti, vendar la to pride, poštev edino jadralno k­talo DG - 300.

- Predlaga se, da ZLOS pošlje na osnovi reprocitete klub - klub par tekmovalcev - reprczentanto, v Rie­ti-Italija (Icta 1985 S] P). Iste možno­sti so 1 Madžarsko (la to je zainteresi­rana M. Sobota. a ZLO Vojvodine lO

že par let prakticira). - Materiale o možnosti i7mcnjave

jadralnih pilotov na osnovi repr­ocitete VS] pošljc na ZLOS, da se posredujejo letahkim šolam.

Izpiti za dovoljenja jadralnega pilota in pooblastila

Spomladanski izpitni rok - termin 15.-17.6. (22. -24. 6.

rel. ) - organizator: Slovenj Gradcc Zadnji rok za pošiljanje prijav in ta­

ks na ZLOSje: 15.5. 1984!!! Kandidat za organinlcijo "pitov ta

UČiTELJE v tcm roku je Ol.e Portorož.

Jesenski izpitni rok - termin 21. do 23. 9. 1984. - organizator: LC Manbor Zadnji rok la pošiljanjc prijav in ta­

ks na ZLOS je 21. 8. 1984.!!! KaDdidata la organi/acijo i/pitov

la UCITELJl: v tcm roku sta: DLC Novo mesto in LC Maribor.

Ostali dogovori in vprašanja v jadralni dejavnosti

- Na postavljeno vpra,anje ~aJ JC 1 radIjskimi postajamI /a Ictala, ki jih JC v letu In3 nabavljal VS.I prcko SSNO. smo dobili slcdečc pojasnilo: Od cca 200 naročcnlh postaj bil vcrjctno nabavljcnih od SOdo 60 kom. Ccna postaJc bo okoli 120.000.- dIn. ralllelilnik po rcpub!Jkah narcdl PK VS].

- Dogo\'orjeno je bilo. da Illorajo vsc letalske šolc v času sC/one delatI na frekvenci 123,5 MH/, Ic Ictalskc ,olc, ki imajo dvc ali več Icmcljskih postaj smcjo na cni od njIh delati na drugIh frekvencah s svojimi pilotI.

- PO'>lavljeno je bilo v pra,anJc rC­viliJ na letalih "Blani~ ", le te so pos· tale v ČSSR silno drage. O tcm JC tO\. Lorencon i,črpno seznanil "sc uddc­iencc s postopki ln prcdplSanlmi nor­mati" Ja to Ictalo Ol. dcli Iln revlllji letala. Ta dela bi sicer lahkoddala nc­ka naša organilaci.1a. vendar bl \'''1;

dele, kI se morajo pri reviliJI Illenjati. morali uvollti il ČSSR. Pri rcvi/iji Čehi vse vitainc delc rcntgcni/irajo. poscbno so tu občutljivi prikljuckl na letalo la letenje 1 vitiom. V IVCII s tcm je bilo dogovorjcno. da ZI OS laprosi '" pI,meno Informacijo RZ "Zmaj" Lagrcb glede revizij letal "BlatnI!..".

- Dogovorjeno jc bilo, da na.! Jad­ralna komISija pn PS ZI OS imcnuJe republiškega trenerja la jadralnI šport. Rav no ta ko jc bilo dogovorjeno. naj 'e na prv i scstanck jadralne komI­sije vabI tudI prcdscdnika strt)kov ne kom"ijc la prosto letenje laradI us­kladitvc športnih programO\ la letoš­nje leto I vidika VARNOS'II LI 11 :­NJA.

- Predstavnik meteorološke po­staj~ letališča Brnik tov. rerlanje se/­nanil udeležencc o svojcm do lgoict­ncm metcorološkem opalovanju vre­m~na, apliciran o na jadralno leteniC Ol. , tej panogi doseganja vrhuns~ih rClultato\. Na osnovi svojih dognanj nam je podal nekaj sugestij, kako bi lahko Iclo hitro ilboljšali kakovost letenja.

Prvo njegovo lapažanje je, da naši piloti nenavadno slabo poznajo mete­orologijo, kar se odraža na naših dosc­žklil, ki so skromni glcde na IetenJc. Predlaga, da ta predmet predavajo mctcorologi in da ta predmet v novem učbcniku, ki sc pripravlja, obdela in napišc mctcorolog. V Iveli I vsem tem in brc/plačno pomočjo, ki nam jo nu­di na tcm področju metcorološka pos­taja Brnik . .Ic bilo dogovorjeno:

- Po dogovoru s tO\. rerlanom se prcd letalsko sC/ono organizira na le­tališču Brnik predavanje 7a \·se jad­ralnc pilote ZI OS, prvenstvcno naj bi bila udeležba učiteljev letenja obve7lla.

- Na letališču Brnik \ meteorolo­š~i postaji naj bi se formirala central­na knjižnica tO\Tstne literature s čital­nico. Tu sc apclira na ''>e klube in pilote, ki imajO kakršnokoli meteor. Itcraturo (našo ali tujo), da jo odsto­Jljo knjižnici.

- Vsako našc letališče naj bi opre­nili s t. im. meteorološkim zaklonom , najosno\,l1cj~il1li opu/oval nimI inst­'umenti. Z metcor. podatki il naših le­ališč bi nam po,>wJa Brnik lahko daja-

la veliko točnejše prog nOle Ol. nam olajša la letenje-prelcte.

- Vse Ictalske šo le, ki uporab ljajo usluge metcor. postaje Brnik, opoza­rjamo na sledcče:

1. Podatl.i la tekočI dan se dobijo dnemo po 8 uri. Vsak pilot, ki sprašuje la podatke naj ima metcorološki vpraša lnik - formu lar, ki je bi l objavljen v reviji KRILA junij-julij 82.

2. Prognw,tične podatkc pa lahko dobite vsakodnevno po 12. uri.

- Seznanjeni smo bili tudi o možnostih koriščenja komercialnih teleprinterjev za meteorološke po­datke iz t. im. "meteor. bank podatko­v". O uporabi telepnntcrjev v te na­mcne bodo upravniki podrobneje sez­nanJeni na seminarju, ki bo organiziran na Brniku.

- Katalog - dešifrant podatkoV, ki jih bomo dobili steleksom ra7mn­o7i ZI.OS in ga pošlje vsem letalskim šolam.

Strokovni dogovor o eksploataciji letala Utva - 75

:;trokovni dogovor z upravniki letalskih šol

MOTORNA DEJAVNOST Po programu dela te dejavnosti

bomo v letošnjem letu šolali 19 učencev - začetnikov. Število je realno glede na kontinuiran razvoj te dejavnosti. Vendar so bili vsi upravni­ki ponovno opozorjeni na dogovor 07.

sklep PS, da moramo vsakega učenca izšolat i do dovoljenja v dveh letih. Večina letalskih šol bo svoje učence šolala v lastnih internatih 07. bo po medsebojnem dogovoru združeno šo­lanje dveh šol.

Vse internate učencev so letalske šole dolžne prijaviti ZLOS-u in na ZKPZ.

Pri šolanju začet ni kov pa se nam postavlja vprašanje stažiranja kandi­datov za učitelja letenja. V letošnjem letu bo polagalo izpit 10 kandidatov, ki bi morali po obstoječih zakonskih določilih izšolati 30 učencev -začet ni kov .

V zvezi s tem so bili podani nasle­dnji predlogi:

- da se stažiranje uČiteljev poda­ljša na dve leti;

- da se zmanjša predpisana nor­ma treh učencev na dva. ki ju mora kandidat za učitelja izšolati v toku stažira nja .

Seznanjanje z odpravljanjem napak pri letalu Utva-75

Razlaga tehničnega oficirja VVA o načinu polnjenja noge letala

Republiški aero-rally Tekmovanje bo organizirano v času

od 22. do 24. 6. 1984. Organizator tekmovanja bo AK Velenje ob pomoči ZLOS.

Pravilnik in vsa ostala določila v zvezi s tekmovanjem izdela in določi motorna komisija pri PS ZLOS.

Tekmovanja se bo udeležilo sledeče predvideno število letal : AJDOVŠČiNA - 2 letali ALC Lesce - 2 letali CELJE - 2 letali LJUBLJANA - 2 letali MARIBOR - 3 leta la MURSKA SOBOTA - 2 letali DLC NOVO MESTO - 3 letal a POSTOJNA - I letalo PORTOROŽ - 2 leta li PTUJ - 2 letali SLOVENJ GRADEC- 3 letala VELENJE - 2 leta li Skupno: 26 letal

Republiško prvenstvo v akro­batskem letenju

Tekmovanje bo v času od 25. do 27. avgusta 1984. Organizator tekmova­nja boaeroklub Ajdovščina. Pravilnik in vsa določila, vključujoč višino ko­ti zac ije, določi komisija la motorno letenje pri PS ZLOS.

Jugoslovanski aero-rally Tekmovanje bo v ča~u od 2. do 6.

junija 1984. na ruti Banja Luka - Dr­var - Cakovec - Ptuj (laključek /

aeromitingom). Organizator tekmo­vanja je VSJ. Posadke za udeležbo na tem rallyju na osnovi določil pravilni­ka imenuje motorna komisija pri PS ZLOS na osnovi veljavnih določil tekmovalnega sistema v Sloveniji.

Državno prvenstvo v akro­batskem letenju

Tekmovanje bo v času od 2. do 9. septembra 1984. Organizator tekmo­vanja je VSJ, potekalo pa bo na leta­lišču Ohrid. ZLOS se bo tekmovanja udeležil ze kipami po določilih tekmo­valnega sistema v Sloveniji.

Ostala klubska-medklubska te­kmovanja, ki jih načrtujejo klubi

Rally .. Alpe - Adria" - Bovec v času od 10. do 12.8. 1984.

Rally .,Trans-Adriatic" OLC Por­torož - od 30. 6. do 1. 7. 1984.

Rally .. Pokal Portorož" OLC Por­torož - od 31. 8. do 2. 9. 1984. Natančno letenje - Ajdovščina,

čas ni določen Natančno letenje - Postojna, čas ni

določen. Motorna komisija pri PS ZLOS bo

uskladila čase in ostala načelna dol-

Ocenjevanje uspeha kandidatov

očila pravilnikov tekmovanj. Pravil­nike naj izdelajo klubi organizatorji in jih pošljejo vsem letalskim šolam naj­kasneje mesec dni pred pričetkom tekmovanja.

Izpiti za dovoljenja športnega pilota in pooblastila Spomladanski izpitni rok

- čas: 15. do 17.6. 1984. - organizator: AK Slovenj Gradec Zadnji rok za pošiljanje prijav in ta­

ks na ZLOS je 15. 5. 1984. Jesenski izpitni rok

- čas: 21. do 23. 9. 1984. - organizator: LC Maribor Zadnji rok za piši ljanje prijav in ta­

ks na ZLOS je 21. 8. 1984, Kandidata za organizacijo izpitov za

učitelje motornega letenja sta: v spomladanskem roku - OLC Portorož v jesenskem roku - LC Maribor ali DLC Novo mesto

Ostali dogovori in vprašanja v motorni dejavnosti

- Preskrbljenost z gorivom je do­kaj dobra, a se v drugi polovici leta z ozirom na s plošne gospodarske težave lahko poslabša. Gorivo moramo tr-

ošiti varčno in strogo namensko za realizacijo načrtovanega programa.

- V zvezi zgorivomje predstavnik V. P. 3363 tov. Pestotnik opozoril vse upravnike na obvezno kontrolo gori­va - prisotnost vode - in redno čiščenje cistern za gorivo.

Vse letalske šole morajo takoj vrniti V. P. 3363 sode, ki jih dolgujejo tej vojni pošti.

- Postavljeno je bilo vprašanje glede rezervnih delov za letala UT­V A-75. Rezervnih delov ni in letala često zaradi malenkostnih okvar, ne morejo leteti. To vprašanjese mora ta­koj posredovati VSJ oz. rešiti do pričetka letalske sezone.

- Obravnavano je bilo tudi vpra­šanje odkrivanja gozdnih požarov in onesnaženosti morja s strani naših pilotov med rednim letenjem. ZLOSje v zvezi s temi vprašanji pričel široko akcijo pri pristojnih institucijah, ven­dar žal nimamo deja~skih pokazateljev o dosedanjem delu na teh področjih.

Sklenjeno je bilo, da letalske šole ta­koj pošljejo na ZLOS poročilo o odk­ritih požarih v preteklem obdobju in akcijah, ki so bile izvršene na našo po­budo Ol. javljanje.

- Postavljeno je bilo vprašanje glede tehničnega sekretarja na ZLOS, ki bi reševal vso problematiko teh­nične službe. Podan je bil predlog, naj bi ga plačevale vse letalske šo le oz. zd­ruževale sredstva za OD z dajatvami in režijske stroške njegovega poslova­nja.

- Imenovana je bila komisija za strokovne izpite za aviomehanike, ki jo sestavljajo. Ajdič Gustav - Ljubljana Hladnik Vojteh - ALC Lesce Šuštar Adolf - DLC Novo mesto Krivenko Taras - DAGL Velenje Majcenovič Zvonko - LC Maribor Gajšek Frane - AK Celje Marjanovic Vlado - OLC Portorož

PADALSKA DEJAVNOST Po programu te dejavnosti bomo v

letošnjem letu šolali 30 učencev za če­tnikov. Dogovorjeno je bilo, da se vsi učenci šolajo v organiziranemu inter­natu, ki bo v času od 26. 4. do 6. 5. 1984. v Mariboru.

Vodja internata bo tov. Vrečko Edi in Le Maribor. Vsi učenci, ki pridejo v internat iz drugih letalskih šol, morajo biti teoretično izšolani , z zdravniškim spričevalom in vso predpisano do­kumentacijo . V matičnih letalskih šo lah jih teoretično lahko usposa­bljajo samo učitelji padalstva.

Nadaljevaino šolanje ali internat B športne skupine bo organiziran v ALC Lesce. Internat bo v času od 22. do 30. 6. 1984. Merila za udeležbo bo predpisala padalska komisija pri PS ZLOS. Udeležbo v internatu pa bo po predhodnem medsebojnem dogovoru določil A LC Lesce.

Delovno predsedstvo na letni sindikalni konferenci delavcev ZLOS (Petrovič in Hladnik)

Republiško padalsko prvenstvo - člansko in mladinsko

Tekmovanje organizira A K Bovec ob pomoči ZLOS. Tekmovanje bo v času od 1. do 4.julija 1984. na letališču Bovec.

Pravilni~ tekmovanja in vsa ostala določila, vključno s kotizacijo za udeležbo na tekmovanju , določi pa­dalska komIsija pri PS ZLOS.

Republiško "Para-ski" prvenstvo (tudi zvezno)

Tekmovanje bo v času od 22. do 25. 3. I n4. Organilator je A TC Bovec. Vsa določila v zvezi s tekmovanjem reši padalska komisija pri PS ZLOS Ol. VS.J. Tekmovanje bo organi7irano samo v primeru, če bo K VL dal v up­orabo helikopter MI-8.

Državno padalsko prvenstvo -člansko

Tekmovanje bo v času od 18. do 22. julija 1984 v ALC Lesce. OrganizalOr je A LC Lesce in LZJ. Vsa določila v zvezi s tekmovanjem določita orga­nizalOr in padalska komisija pri LZJ. Slovenija se tega tekmovanja udeleži po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. Tekmovalno ekipo določi padalska komisija pri PS ZLOS.

'Državno mladinsko padalsko prvenstvo

OrganizalOr in čas tekmovanja še nista znana (okvirni čas je od 13. do 16. septembra 1984). ZLOS se tega tekmovanja udeleži z ekipo, izbrano po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. Ekipo določi padalska ko­misija pri PS ZLOS.

Ostala tekmovanja Pokal "Podlehnik 84" Tekmovanje bo 4. in 5. 8. 1984. v

Ptuju. Organizacijo tekmovanja v celoti prevta me AK Pt uj, vključujoč

Pra vilnik tekmovanja, športno komi­sijo in določi višino kotilacije za udeležbo.

" Pokal CASINO" Portorož Klubsk o tekmovanje I mednarodno

udeležbo organizira OLC Portorol. v času od 17. do 19. avgusta v Portor­ožu Vsa določila v Iveli s tem tekmo­vanJcm rcši organizator s pomočjo pa­dalske komIsije pri PS ZLOS.

Izpiti za dovoljenje padalca Spomladanski izpitni rok

- ča,: 30. 6. do 1. 7. 1984. - organizalOr: A Le Lesce Zadnji rok /a pošiljanje prijav in ta­

ks na ZLOS je 30. 5. 1984. .Jcsenski i/pitni rok

- čas: druga polovica septembra - organizator: LC Maribor Zadnji rl)k la pošiljanje prijav in ta­

ks na ZLOSje 15.8.1984.

Ostala vprašanja in dogovori v zvezi s padalsko dejavnostjo

- Višina odobrenega štcvila ur letenja (pomoč V. P. 5551) I letalom AN - 2 za potrebe padalstva še ni znana. Ra/delitev kvote opravi padal­ska komisija pri PS ZLOS, upošte­vajoč načrtovane akcije programa de­la la leto 1984.

- AK Celje in AK Ajdovščina imata večje š tevilo šolskih in športnih padal, ki niso i7koriščena. Ta padala lahko dobijo na uporabo drugi klubi po medsebojnem dogovoru z imetniki padal.

- Zahtevek za letala V-51 je bil poslan na K VL. V kolikor dobimo pO/itivno rešitev, bomo o tcm ta koj obvestili letalske šole la prevlcmletal.

MUZEJ SLOVENIJE

Dircktor tchničnega mu/eja tov. Vidmar je scmanil vse udeleiencc I

dejavnostjo muzeja in pomembnostjo. da se tehhični dosežki prejšnjih in se-

danjih generacij ohranijo l<lnamc<'m. To je naša dolžnost oliroma dolg na­rodu. Tehnični mUlci ,e ralšIrja tudi na letalstvo in prav tu smo \ pretcklih letih že ,tmili nepopravljivo škodo. Mnošt\'o letal naših konstruktorje\' ln i/dclanih v naših delavnicah smo nll­bili. Za mnoge tipe Ictal, ki so bila 19-rajcna V Slovcniji. celo načrtov ni več. Osvestili smo se, toda pOIllO.

V Ivc/i s tem ,mo sc dogovorili:

- Vse letalske šole. ki imajo letala predVIdena in cvidentIrana la mUlCI .

naj le ta skrbno hranijo . . - I .vidcntirani so bili noVI tipI Ic­

tal. la ~,Ilerc nIsmo \edeiJ. da šc obs­tajajo. in teh. sredstva. ki JIh Je potrebno skrbno hranitI. (Vrabec. Link A 1 - 18, ,) padal)

- Ustanovljena je bila komisija. kI bo skrbela za letalske eksponatc v okviru ZLOS in Ibirala gradIVO la le­talski mU/cj Slovenije. Komisijo sesta­vljajo ,ledeči člani:

Ajdič Gustav. Bi/ilJ Stane. Golob Rok, Lorenco n Edi in Bitenc Mirko.

- Za jadralno letalo "V rabcc ". ki se trenutno nahaja \ Gorici . Je potrebno llaJtl sre(btva la naba vo pla­t_na. ker Je letalo že v ,Iabem stanJu. elam kluba OLe POrtOrol ga bodo popra\'Jii in ga usposobili la predajO mUleJu.

SERVIS "OFAG" AVSTRIJA

Na seminarju v Portorožu so bili prestavniki letalskega ,ervi,a ()I'A(j il Av,trije. SCll1anili SO na, lobsegom del. ki jih opravljajo na letalih in m07nostih popravila naŠIh letal la­padne tehnologije \" njihovih dela\' nl­cah. Znane so jim naše deviIne tcžu\'e oz. tcžavna pot do pridobitve dovoljc­nja la popravJio Ictala v tujini in plačI­la storjenih uslug. PredlagaiJ so, da bi skušali poiskati rcšitev la plačevanJc uslug na bali blago\'ne mcnjavc. na kar bi oni pristali. Vsekakor je to ena od možnosti la rešitev problema po­pravila naših letal in nabave nujno potrebnih rezervnih delov la letala.

To vprašanje bo ZLOSskušal rešiti prcko Gospodarskc 7bornicc Slove­nije, da se dobi seznam izvOlncga bla­ga, dogovorjenega po ~pora/lilllli I

Avstrijo Ol. blaga, ki bi ga ponudiiJ kot dodatni i/voz v 10 državo. Rešitev tega predloga ne bo enos[a\ na nitI ta­kojšnjU . a splača se potruditi. da ralbremenimo SISEOT / IUlšlml lahtevki in rešimo vprašanje popravI­la in rezervnih dclov.

LJsklaJe'lalec akcije mcd ()I A(J ln ZLOS jc sekretar PS ZLOS Mirko Bitcnc.

ZapisnIk se'>lavJi JANEZ BRFZAR

PADALSTVO - PLA\-"! 198/t'

II osq,. Do~ . Ucit s .... c zc.c· (-S' 2.'S· 3.d:J• , l:;-.E.TAL5KA.. .. ,sOLA Šcl .. " . ~o.d.. + ... Q. "C" .D .E" .F" • <4'

-\'JDOV.sCI \..lA. .3 2-

" t--

~L.c. ~2. 4- ~ 4- 2- 5

C .E.LJ.E.

L:JUBLJf\I4t>-

M L,R I BOR G S ~ S ~

M.SOe.OTA. .:5 ~ ~

hleve MESTO

Pes "-0::) \-.l A. ~ ~

PORTOROŽ -

Pru.:l S ~ ~ ~ ~ ~

.s1.. ~ 'R. A.D.f.C

Y.E.L.EI-4::J.E.

.s KUPA:J : 30 ~6 .:5 H 3 2- - 5 ------- ---. --.a....-........

\.la ~Q SkUI" .. j SI(OKOY sol .. ..ju ~_.,<l~. t-.. cI .. 1u •

~oo .:5 2. 5

2.5"00 ~o 22. 32-

~.42.o 8 ~7 !l.S

3,,"0 .:s 4- .,.

50 2 2.

900 S .1.3 AS

5.330 3~ 58 89

n ..... o'i ... · 1 :P."I'''ec. sl~lo.o"

'Zl/.l"Z ~O

.... ol.l ..

4- 2.0

26 98

22- 45

5 5~

-i 25'

~6 50

74 60

!

-c = ~ N = CD

• ... . Q

a

CD OO ~

:JADR.ALI-JO LE..TE .... ':)E ' PLA~ 1984-

LE.TA.LSKA. Osta. no ... ~ocl.l~it.. s ... ZI. ~osoji - ~J'. o~. ~ ... ~" SIl.UPAJ l>O""o\i e.:\

l'OVl'pe4.

.. J. .c~ c" A .c· ,. .. ~le.~o" - K.to( UQ. lelco...ju t<'e"..i,; ;l-.... I ... ~ u"

..sOLA I~ U··~ Slt)oO H 560 z.~"z. ,"o ~lo-4" to:1otQ Co'. le~~ .. 300 "a~ov

AJDCVŠČ.I~" 5 3 2- :2- 2- - - - - - '7.500 '7So ~:!> 3S" 48 39 ~5·.s7

ALe '" " 2 2- " 3 4 4 ~ 4 2.8.000 -2..800 2.. <08 89 74 ~~

,

C..s:.L:lE. 8 :3 2- 2 3 ~ ~ ~ ~ ~ ~8.00o ~800 49 52 G9 52 2.G

LJUBl..:JA.\-.IA. - 8 2- !t- It- 2 ~ ~ 48.000 ~30o ~'7 GS 82- 75 ~G , - " li ,

MAt2.IBO"R '7 '7 • .3 8 .3 5 - .3 - ~5.000 ASoo 49 44 <oo 48 2s I M.SOBCTA " 2- • ~ 5 2 2. - - - 8.000 800 8 :2.0 2.8 ~ 28'30

\

l-tcvo M.E.STO 4 4 2- It- I.t- 2- 2- 2 - - 8.000 Boo ~9 JH Go 45 13'20 I POSTO::JI-..lA. 5 .3 - .3 2- ~ 4 2- - - '1.5"00 b']S ~2. ~5 27 iB 2s

... POl2.TO~OZ 5 3 2. ~ 4 ~ - - - - 3.500 'too ~S 9 2.4- 9 ~6

PTU.:J .3 5 ~ 2- It- 4 4 - - - .U.Soo HSo 4~ 35 4G 40 25

,s.L. ~R.A.bE.c.. " -10 2 .3 8 4 2 ~ 4 ~ ~~.25o AJ\2S' " 39 4.s ~ 2s'

V.E.LE-~::JE " 2. 2- it- Lt 2 ~ ~ ~ ~ G.ooo bOO ~2. 2G 38 2.8 ~5'3o I

S ~U:PA.~: (;,.1 5<0 1,1 2.9 53 2.lt- 2.0 ~o 8 5 A42.~50 A3.700 ~70 ~ b'IG 4137 22:~5

MOTOR~O LETE.~:lE - PLA .... 198',.-

~ccblc.s~a", w s ... ~

~TA.LSK..A O~. . ~1'4' "1&1; SoIQ'!ie. - Vle."- - ... e.t. '-05,10""0 - 1..1 .... Iol.. ~~OU...; ~o~rr~

U~~. J..kro ~" ~~~ .... ic. "o...L .. I,-". 4 1")~'1.\-ii,,,o S ILu rcoj i-'-..ju ",."' ... ,,:,

&01-A.. šo!Q, .&0.1. c/.ooo. -n.~"'Q~ 'ZIL~Z ..~

UR. Uit. UR. UQ.. ~\MOV ... 10\10-4 ..

. A;:)DO~.šČI~ 2. 2. - - 2. .3 250 ~~o Ho Soo 4- ~'l 21 ~9 23'48

A.l....c.. 2- 3 - - 2. - 400 450 4-00 ,f~So (o 48 Sit. 5~ ~

C.~L:JE. - 2- - ~ .3 2. 209 4-00 bO "co7 2. 37 39 39 ~tl'~o

L::JUBL:)A\-tA. :5 ~ .3 .3 Ir - 4-00 300 "oo ~ooo ~ o S5 lOS IO~ 20

M A.l<.l SOl<. - 4- - - ~ 9 35'0 330 ~oo 780 4- 30 34- 34- 23

M.SO'BOTA :5 ~ - - 2. - 25"0 Hjo 2.0 4-2.0 ~ ~2 . 45 43 28

hlovo M~TO 3 ~ - 1 - - 250 25"0 ~oo 1000 10 ~8 21t- 20 25

:POSTo:::n.lA. ~ ~ - ,f ~ - ~3S ~2.0 - 2.SS 2. 8 ~o 9 2S

" :PO'RTO~OZ ~ It - ~ ~ 2- 2.(00 80 60 4-00 " ~8 2.4- 48 ~6

_ ... _---------A.,:P :P01LT01t.OŽ. - - - - - - - - Soo Soo - - - - -

PTU:J ~ - - ~ ~ 2. 34-0 300 ,foo 740 ~ 3l 32- 3~ 2.0

.sol. ~RAD.E.C. - - - - - - 2.5'0 450 - 4-00 2.0 2.0 2.0 2.0 -

V.E.~~~:J.E .3 ~ 2. 2- ~oo 2.00 - 300 .3 ~2. ~5 ~3 2.0

!:J Il U ;:> A::J : 49 2~ 3 ~o 49 48 ..3.~92 2..8"0 2. .060 8.~~2. 4-7 306 35..5 -3ea 2.~

Kaj naj dela naš sindikat Uvodne besede predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov de­lavcev zaposlenih v zvezi letalskih organizacij Slovenije na sestanku v Portorožu, 22. jan. 1984

Tovarišice in tovariši!

Mineva leto odkar smo se tu v Portorožu sešli na let ni konferen­ci OO ZS delavcev zaposlenih v ZLOS, ocenili svoje delo in se raz­šli v upanju, da bomo našli oblike aktivnega delovanja naše sindi­kalne organizacije. Več ali manj je ostalo le pri temu in smo se vsak na svojem delovnem mestu trudi­li, da kot delavci in člani sindikata naše delovne naloge čimbolje opravimo, saj nam to nalaga tudi naš Statut.

Tako lansko leto kakor tudi danes se zavedamo, da delo naše osnovne organizacije ne more biti tako aktivno kakor je to možno v organizacijah, kjer osnovno orga­nizacijo sestavljajo delavci ene TOZD ali delovne organizacije. Naša posebnost, da delamo v raz­ličnih krajih naše domovine, nam ne omogoča vsakodnevnih sre­čanj, pa tudi ne večkratnih. Ven­dar pa se moramo zavedati, da tu­di tako lahko uresničujemo sklepe sindikata, saj je tudi izpolnjevanje programskih nalog v organizaci­jah kjer delamo, sindikalna nalo­ga .

V nobenem primeru ne moremo ločevati našega vsakodnevnega dela od sindikalnega, saj toje eno, ka kor ne moremo ločevati. da naše delo ni družbeno delo in plod našega celotnega družbenoeko­nomskega razvoja. Sindikalno delo ni samo politika, ampak vse kar dobrega storimo za razvoj naše družbe in za dobrobit delovnega človeka. Zato lahko gredo razmišljanja, kaj imamo od tega sindi kata, le do tiste meje, dokler se ne začnemo zavedati kaj smo storili za to, da bi bili bolj ak-

tivni. Trenutna ekonomska situa­cija nam narekuje, da se bomo morali še bolj združiti, da bomo lahko premagali nastale tcžave.

Težnja po ,druževanju in skup­nem reševanju aktualnih nalog je na tem seminarju prišla večkrat do izraza. Pa ne samo na podrOČjU strokovnega programa, ampak tudi pri razreševanju nalog druž­benega standarda članov našega sindikata, delovnih pogojev in socialne problematike. Važno je, da te naloge strnemo v skupen program in se dogovorimo kako jih bomo uresničili. Nedvomno pa naša sindikalna organizacija na teh področjih s pomočjo širše družbe lahko pozitivno deluje .

Vzemimo samo nekaj prime­rov:

1. Bencficirana pokojninska doba letalskih mehanikov. V primerjavi 7 jugoslovanskim pro­storom smo mi najmanj storili. Ko je po nekaterih republikah že uveljavljena, pri nas proučujemo ali bomo šli v to ali ne. To nalogo že dolgo časa načrtujemo in si jo bo potrebno izboriti. Izborili pa si JO bomo le tako, da bomo navzoči tam, kjer se bo o tem odločalo.

2. Delovni čas. Vse pogosteje je slišati od naših članov, kako je ta neurejen, da nihče ne sprašuje v času sezone zakaj delamo po 12 in več ur dnevno in zelo hudo kri po­vzroča v i7vršilni telesih letalskih organizacij, ko terjamo , da prebiti čas na delu nadomestimo v zimskem času s prostimi dnevi. Ustava in zakon nam narekujeta, da je delovni čas 42 ur na teden.

To je zakoniti čas, ki ga lahko za­radi specifičnosti del in nalog pok­rijc!mo skozi celo leto. Prav jc. da na to opozorimo naša vodstva, da ne bomo začenjali nepotrebnih polemik , 7akaj nas v zimskem času ni na delovnih mestih.

3. Nagraj evanje. Osebni do­hodki so še vedno ra/lični kljub že večkrat ni m poizk usom ilenačeva­nja. V nagrajevanju je še vedno opaziti velike razlik e, ki slonijo na mezdnem sistemu in na tem koliko denarja kdo premore. V naši organilaciji smo si nalogo zastavili dobro, saj smo za to pri­pravili tudi osnutek pravilnika. S tem pravilnikom je bila odprta pot nagrajevanju po delu, žal pa smo ostali na lačetku poti in to predvsem zato, ker smo se v sam­oupravnih organih zbali , da bo to pov7ročilo visoke OD, ne pa učinkovito stimulativno nagraje­vanje, red itd. I mamo pač srečo , da je v Ictalcih še vedno več en­tuziazma kot pa koristoljubja, sicer bi morali tisti, ki o tem odl­očajo , drugače razmišljati o lju­deh , ki opravljajo te naloge in no­sijo velike odgovornosti.

Naštel sem le tri pomembna področja dejavnosti s katerimi se v sindikalni organwlciji srečuje­mo. Zavedam se, da jih je še ve­liko, ki bi "Islužila posebno ob­ravnavo, vendar če bi uredili ta , bi lahko beležili za naše člane že dovolj velike uspehe.

Nav/ven. do naše asociacije , to je do Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Vič, smo naloge redno i/polnjevali, enako odvajali članarino. Naš blagajnik bo v p'or­očilu podal naše finančno poslo­vanje.

V uvodu ne nameravam govori­ti o programu dela la leto 1984, ker to prepuščam nllprm 1, pač pa menim , da se resnično lotimo na­vedenih nalog, da pa ob tem po­skuša mo najti tudi nekatere druge oblike delovanja, ki bodo koris­tile na ši organizaciji.

Na koncu se lelim /ahvaliti vsem vam I.a dosedanje sodelo­vanje, s prošnjo, da vlpodbujate naš i7vršni odbor. da bo sprejete naloge opravil , seveda I vašo plodno pomočjo.

VOJTEII I1Li\DNIK , Predsednik OO ZS