AJ DELA ZVEZA ffi KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DEL]

Kako. organizirati mednarodna tekmovanja Na podlagi 4. člena DO o pog­

ojih organiziranja in skupnega financiranja mednarodnih špor­tnih tekmovanj v SFRJ (Ur. list SFRJ št. 1/85) in 31. člena Statuta ZTKJ (SI. list ZTKJ št. 3/80), je konferenca ZTKJ na seji 7. V. 1985 sprejela

NAVODILA ZA UPORABO DO O

POGOJIH ORGANIZIRANJA IN SKUPNEGA

FINANCIRANJA MEDNARODNIH ŠPORTNIH

TEKMOVANJ V SFR JUGOSLA VVIJI

1. člen

Kandidat za organizatorja me­dnarodnega športnega tek mova­nja, navedenega v 3. členu DO (velja za tekmovanja vseh staros­tnih kategorij), predloži odgo va­rjajoči športni zvezi Jugoslavije zahtevek z dvema izvodoma ela­borata, v katerem je predračun skupnih stroškov izvedbe tekmo­vanja ter 12 izvodov prezimea (najvažnejši podatki) elaborata s predračunom skupnih stroškov.

2. člen

Športna zveza Jugoslavije takoj predloži 1 izvod dokumentacije Zvezi za telesno kulturo Jugosla­vije.

3. člen

Zveza za telesno kulturo Jugo­slavije razpravlja o zahtevi in obli­kuje svoje mnenje v 30. ' dneh od dneva, ko je dokumentacijo spre­jela. Mnenje se posreduje odgova­rjajoči športni zvezi Jugoslavije .

4. člen

Odgovarjajoča športna zV1!za Jugoslavije posreduje zahtevek in rezi me elaborata s 1 predračunom skupnih stroškov ter mnenjem Zveze za telesno kulturo Jugosla­vije (v 1 izvodu) vsem podpi­snikom družbenega dogovora.

Po 1 izvod kompletnega elabo­rata spredračunom sk.upnih .

stroškov izvedbe tekmovanja se nahajata v Zvezi za telesno kul­turo Jugoslavije in v športni zvezi Jugoslavije ter sta na razpolago udeležencem družbenega dogo­vora.

5. člen

Udeleženci družbenega dogo­vora se izjasnijo o predloženi zahtevi kandidata ~ organizato­rja v 60. dneh od dneva sprejema dokumentacije in o tem obvestijo Zvezo za telesno kulturo Jugosla-vije. '

6. člen

V primeru, ki je naveden v 6. členu družbenega dogovora, ko kandidat ~ organizator želi pri-

Sekretar Mirko je tokrat Izjemoma umanjkal s svojim rednim ln popu­larnim poročilom KAJ DELA ZVEZA (beri 3B!). PO telefonu je

, rekel v svoji značilni pozl samo: "Imate seminar, skupičino - kaj pa le hoče\el?cc (Posnetek Jureta Pestotnika je s seminarja v Portor-

. o!u, o katerem Izčrpno poročamo v Vestniku)

spevek v financiranju mednarod­nega športnega tekmovanja, mora poleg že naštetega predložiti za federacijo in druge republike ter avtonomni pokrajini razrez sofi­nanciranja znotraj 15% od celotne predračunske vrednosti stroškov.

7. člen

V pril1)eru , navedenem v prejš­njem členu, Zveza za telesno kul­turo pripravi samoupravni spora­zum o sofinanciranju, v katerem predvidi delež federacije , republik 10 avtonomnih pokrajin .

Federacija, republike in avto­nomni pokrajini - po medseboj­nem usklajevanju, sprejmejo na­vedeni samoupravni sporazum.

8. člen

V primeru, da vsi udeleženci družbenega dogovora soglašajo z zahtevkom, Zveza za telesno kul­turo J. ~goslavije o tem takoj obvesti sportno zvezo Jugoslavije, ki nato kand}dira za prireditev pri o~govarjajocl mednarodni špor­tOl zvezI.

V primeru, ko soglasja od v-seh udeležencev družbenega dogovo­ra ni, Zveza za telesno kulturo !ugoslavije o tem takoj obvesti sportno zvezo Jugoslavije, ta pa kandidata - organizatorja .

9. člen

Po prejemu obvestila o končni odločitvi mednarodne športne zveze, športna zveza Jugoslavije o njej obvesti Zvezo za telesno kul­turo Jugoslavije in organizatorja.

Z~eza za telesno kulturo Jugo­slaVije, po prejemu obvestila, z odločitvijo mednarodne športne zveze seznani ostale udeležence družbenega dogovora.

Zveza za telesno kulturo Jugoslavije Predsednik

DAUT JAŠANICA, s. r.

Opomba: družbeni dogovor o pog?jih <?rga!"iziranja in skupne­ga ~lOanclranja mednarodnih špo­rtOlh tekmovanj, ki jih prirejamo v Jugoslaviji smo objavili v TK Obvestilih štev. 2/85

str . 4

str . 8

str. 30

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XVI 1< FEBRUAR 86 1< ST. 2

Gradnja in izstreljevanje raket je danes najzahtevnej§a tehnolo§ka panoga in po tele· vizij i smo imeli preko satelita prl/olnost v livo videti, da se tudi profesionalcem ne po· sre(!1 zmeraj. Clovelke/n gmotnelrtve pionirjev letalstva so bile vedno neizbelen in kru davek napredku (!Ioveltva: in Ikar ln Rusjan ln Gagarin in u(!lteljica McAullffe. Ceprav s« .pektakularno.t njihovih podvlgov ne zmanjluje, pa" Jandnji vlolek posameznika, razselnost takega tveganja vendarle vse manjIi. McAl1liffovaje bila celo zavarovanaz. miii/on dolarjev pri L/oydu. Edino golo livljenje je le vedno -livljenje, vsaj kar njegove· ga lastnika zadeva. Za producente projektov pa .0 livljenja morda najmanjIi stro.ek· (!e se spomnimo na Vietnam all kakIno podobno ekspedicijo, §e zlasti ... Toda vrnimo •• k napredku (!Ioveltva, k lirjenju leta/.ke kulture, k razvoju znanosti ln tehnologije. TL smo lahko heroji prav v.i, tudi •• kromno rlketlco Saturn lb, s kakrIno je Osije(!ln ao· fin Kvesic osvojil prvo mesto na jesenskem zveznem VII. pokalu Ljubljane in memorll/t V.Komarova (posnetek na naslovnici je naredil Miro Enge/.berger Iz Splita). Herojlzna· nja in tehnolo§kega napredka! * Za to 'teviIko nIlegi (!a.oplsa se je nabrl/o tollke prvovrstnega gradiva, da .mo ji morili predvideni ob.eg s 24 raz§iriti ni 32 .tranl - l Vestnikom vred imlte torej v rokah kar 41 .trani letilikega branja, po nalem mnenju dc zadnje (!rke zanimivegi, nekaj pa le celo pQmembnega povrhu: od jadrlnja veteranov l Jungfraujocha in poro(!l/a ndlh (nllvetollnem mejdanu zadnja leta le odpisanih) ju· nakov iz Avstralije do sklepov seminlrja v fi'ortorolu, rangir~nja §portnlkov in letalikili §ol ter §portnega koledarja za 1986. * Na hlo.t pa je ostalo v belelki mnogo novic, kijiIi nismo utegnili preveriti Ili PI .0 pr"/e prepozno, da bi lih lahko 'e uvrstili. Naj jih ni­'tejem .. mo nekaj: dodelitev zlitega orla LZJ za leto 1985, buren sestanek predsedstv. LZJ o jadra/.ki problematiki, prepoved letenja za vseh 38 vukov v Jugoslaviji z oceno, ki jo je ZI to nale letalo napisal svetovni jadralski as in prvak Ingo Renner, ko je z njim let.1 v Subotici, prepoved letenja z UL letali v Jugoslaviji, obvezna prijava lastne gradnje leta­la komiteju za promet in zveze v Beogradu, seminar Zvezna uprave za kontrolo letenja za upravnike letalskih §ol od 10. do 14. marca na Sur(!inu, majsko drlavno prvenstvo zma­jarjev in §e pa §e." Potrudili s. bomo do prihodnje §tevilke, ko bo kaj ve(! znanega tudi s prvomar(!evske skup§(!ine nalih delegatov v Ljubljani. Lep pozdrav,

Se enkrat z Jungfraujocha I Povratek odpisanih ... Letalska polta Modelarski profili

UREDNIK

4 Nova gradiva ln zasnove (UL) 22 8 Pilot, ki je bombardiral rajh 24

14 LelCanl Cetrtl na EP v Avstriji 30 18 LETALSKI VESTNIK (vložek)

retL,4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. 'LePi pot 6 .;, Revija iz haj a vsak mesec . razen julija in avgusta .; .. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubi telj i letastva brezpl ačno. Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvneg a posnetka. uporabl jenega za naslov no stran. Za t očnos t vsebinesvojih pr ispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poroči li in slikami, ki obravnavajo deja~ nost i. kot: mode larstvo, jadralstvo. padalstvo. motorno letenje . rake tarstvo. prosto letenje. balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati , dopolnit i al i prilagodi ti pr ispevke glede na prostorske in kakovost ne zahteve v reviji ,:, Uredni!ki o dbor: Gustav Ajd i č. Mirko Bitenc. Stane Bizilj . Janez Brezar. Tone Cerin. Jože Cuden. Rok Go lob. Dominik Gregl . Belizar Ker!ič. Ivan Konavec. Taras Kr;venko. Leon Mesari č. Jure Mežn ar!ič. F ranček Mordej. Marjan Mo!kon (glavni in odgovorn i urednik ). Jože Perhavc. Jure Pestotnik. Srečo Petric in Ciri l Trček .;, Nas lov uredn iMva: Marjan Mo!kon, po!tn i predal 33, 68001 Novo mesto .;:, Prispevki za obj avo v KRILIH morajo bit i v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide nasledn ja številka .... ~ Rokopisov in slik ne vračamo, razen ba rvnih diapozit ivov in tuj ih knjig , če j e priložena ovojn ica s povratnim naslovom in potrebnimi znam­kami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, po! tni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504 , tekoči račun pri ZLOS, ! tev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporoč ite upravi revije t er obvez no n ap i~ i te stari in novi naslov, upravi rev ije sporOČi t e tudi , če rev ije ne prejemate redno -;.~ Letna na roč n ina 1500 din, cena posamezne ! tevilke 150 din " Graf ična priprava DIC, tozd Grafika, Novo mesto - tisk : Tiskarna. Novo mesto.

Pogumni mladci od 77 doBO let, ki so septembra lanl- po 50 letih..-- spetzajadralI ssedla Jungfraujoch (3454 m) Levi je Aco Stanojevic (vse ilustracije v tem prispevku so Iz njegovega arhiva) .

Znamka v poeastltev Edvarda Rusjana

Novogoriško filate­listično društvo »Dr. Franc Marušič« je podprlo predlog slo­venskih PTT podjetij, da bi izdali posebno priložnostno poštno znamko v počastitev letošnje 100. obletnice rojstva in 75. obletnice smrti prvega sloven­skega in tudi jugoslo­vanskega letalca Ed­varda Rusjana. Novo­goriški filatelisti nam­reč menijo, da bi se tako oddolžili spominu na pionirja našega le­talstva, ki se je rodil 1886 v Trstu, živel in ustvarjal pa predvsem na Goriškem, in sicer v Renčah, Gorici in Mir­nu. Načrtujejo, da bo osnutek za znamko oblikoval akademski kipar Božidar Jakac.

(Delo)

Ob 50-letnici prvega med­narodnega alpskega jad­ralnega prvenstva v Svici

Preteklo je 50 let, odkar je bilo od 4. do 18. septembra 1935 na planini Jungfrau v Švici prvo mednarodno alpsko jadralno prvenstvo, ki sta ga gmotno podprla švi­carsko civilno letalstvo in pokrovitelj društvo »Jungfraubahn« (Jungfrau žel­eznica), kije izkoriščalo železniško progo od Interlakna do Jungfraujocha (sedlo pod vrhom Jungfrau). Družba »Jungt­raubahn« je za to tekmovanje dala vsem sodelujočim brezplačne vozovnice in jim prepeljala letala iz doline do končne pos­taje na višini 3454 m, od koder so tekmo­valci startali.

Tekmovanja seje udeležilo 20 jadralnih pilotov s 17 jadralnimi letali in sicer: štirje · Nemci s štirimi letali, pet A vst~ijcev s štiri­mi letali, dva Jugoslovana z enim letalom in devet Švicarjev z osmimi letali. Po opravljenem tehničnem pregleduje komi­sija zavrnila sodelovanje treh letal na tekmovanju.

Po pravilniku o organizaciji se je tega tekmovanja lahko udeležila le ekipa, kije imela tekmovalcazosvojeno »0< značko, torej za tiste čase ustrezne izkušnje ter visokosposobno letalo . Te pogojeje imela tedaj le jadralna skupina »Deveti« iz Beograda, katere člana sta bila Aco Stanojevic in Borivoj Ivkovic, ki sta se

šolala v znanemjadrainem centru na Rhe­nu v Nemčiji. Aco Stanojevic je bil poleg tega takrat nosilec jugoslovanskih rekordov v doseženi višini nad štartnim mestom (1100 m) in dolžini preleta (21 km), medtem ko so rekord trajanja držali bloški jadralci. Imeli so tudi vosokospo­sobno jadralno letalo tipa» Komar«, ki so ga ob gmotni pomoči beograjske občine sami zgradili v približno 3.000 urah . Le­talo so preizkusili v avgystu tega leta na zemunskem letališču. V Svico so se napo­tili s posebno zgrajeno prikolico, ki jo je vlekel prirejeni avtomobil »Dodge«, eki­pa, kije štela devet članov paje potovala z majhnim avtobusom, znamke »Fiat«. Tovarna padal »Knebl in Ditrich« iz Indije je ekipi prispevala reševalno pa­dalo. Ekipa je imela enotne uniforme.

Razlog za odhod tako številne ekipe s samo enim letalomje bil utemeljen zželjo, da nekaj najboljšihjadralcev Jugoslavije, v kateri je bila ta zvrst športa šele v pov­ojih, vidi razvoj te dejavnosti v drugih državah in, da bi si pridobili novega zna­nja, ki bi obogatilo mlado jugoslovansko jadralstvo. Nihče iz ekipe ni gojil iluzij, da bi kdo od naših tekmovalcev lahko za vzel kakšno vidnejše mesto na tekmovanju. Naši se nisq mogli meriti z nemškimijad­ralci, ki so takrat »držali« vse svetovne rekorde, ali pa z avstrijskimi in švicarski­mijadralci, ki so bili s svojimi uspehi daleč pred našimi . In vendar je prišlo do presenečenja. Aco Stanojevic je zavzel drugo mesto in nagrado v disciplini »tra­janje poleta , medtem ko je bil prvi Avst-

Padalsko SP 1900 v Lescah?

Alpski letalski cen­ter Lesce zbira potreb­na soglasja, da bi lahko prijavil kandidaturo za organizacijo jubilejne­ga 20. svetovnega pa­dalskega prvenstva v klasičnih disciplinah v letu 1990. Doslej sta njegovo namero že podprli Letalski zvezi Slovenije in J ugosla­vije ter predsedstvo O K SZDL Radovljica. Za tekmovanje ne bi bilo treba zgraditi drugega kot objekt za službe in tekmovalce, za zla­ganje padal in servisi­ranje, ter morebiti izb­oljšati dostop do leta­lišča . Predvidevajo, da bi se tekmovanja udel­ežilo več kot 300 tekmovalcev in tekmo­valk izvečkot25držav. Kandidaturo bi morali pri Mednarodni letal­ski zvezi prijaviti do decembra letošnjega leta. Glede tega, dajim mednarodna zveza or­ganizacije ne bi zaupa­la, pa jih v ALe ne skr­bi. Doslej so namreč med drugim uspešno organizirali tudi prvo svetovno padalsko pr­venstvo v letu 1951 in deseto v letu 1970.

(Delo)

V Adenu skoraj uničili vojno letalstvo

Med nedavnimi boj i v Adenu so uničili okrog 80 odstotkov or­ožja južnojemenskih pomorskih sil in okrog 90 odstotkov vojnega letalstva. V intervjuju za dnevnik Al Itihadje poveljnik pomorskih sil Ahmed Abdulahde­jal, da so si le, zveste strmoglavlj enemu pre­dsedniku Aliju Naserju Mohamedu, v bojih za adensko mednarodno letališče uničile 34 vojaških letal , na leta­lišču Alat v provinci Lahadž pa še 50 letal sovjetske izdelave.

(KUNA)

Preizkusni pilot-veteran Aco Stanojevic v mladih letih ...

Spominska plaketa, ki so jo dobili udeleženci ob 50-letnici mednarodnega jadralskega tabora

rijec Bruno Gumpert s časom 4 ure 45 mi­nut. V disciplini "dolžina preleta« je zma­gal Nemec Ludvig Hoffman , kije preletel 110 km, v disciplini »dosežena višina« pa Nemec Heini Dittmar s 1066 metri nad štartnim mestom. Za najboljšo ekipo tekmovanja v moralnem pogledu, glede discipline, delavnosti in tovarištva je bila razglašena jugoslovanska ekipa.

Tekmovanje se je odv ijalo na naj­večjem leden iku , na sed lu pod Jungf­rauom, odkoder so tekmovalci poletali s pomočjo gumijaste štartne vrvi. Izra­bljajoč višinsko razliko okoli 2.500 m, so tekmovalci lahko pristajali na letališčih v Thunu, al i Interlaknu, po potrebi pa kjerkoli v dolini. Vsekakor je bilo to tekmovanje pred petdesetimi leti, o katerem bi se dalo še veliko napisati , izreden podvig mladih letalskih zag­nancev, katerim niso predstavljale nobene ovire niti neraziskane snežne višine okoliških planin in slabo znanje o meteoroloških razmerah nad njimi , niti

JUNGFRAUJOCH

ne kdovekako preštudirane konstrukcije . tekmujočih letal.

Letalska zagnanost nekdanjih še živečih tekmovalcev in želja švicarskega aerokluba , oz. nekdanjega pokrovitelja tekmovanja - družbe Jungfraubahn, se­danjega Jungfrau kantona,je po petdese­tih letih pripeljala do proslave nakdanje­ga tekmovanja jadralnih letalcev.

Lani 17. maja 1985 j~ namreč na naslov LZJ prispejo pismo iz Svice, s katerim so zaprosi li, da jim pošljejo naslov nekda­njih jadral nih tekmovalcev Ace Stanoje­viča in Borivoja Ivkoviča s tem , da bi se udeležila slavnosti ob 50-letnici prvega svetovnega alpskega jadralnega prvens­tva. Aco Stanojevič, najstarejši aktivni le­talec v Jugoslaviji, se je z zadovoljstvom povezal in domenil zBorivojem Ivko­vičem, ki živi v Sao Paulu v Ameriki,dase udeležita proslave in letenja , kije bilo na­črtovano v času od 29. avgusta do 4. septembra preteklega leta. Ivkovič je prispel v Evropo in 28 . avgusta sta se s Stanojevičem sestala v Thunu, kjer sta do večera počakala na prihod osta lih pri­javljenih za proslavo, ki pa so ta dan že opravljali polete s sedla Jungfrau in pris­tajali na 70 km odda lj eno Thunsko leta­lišče. Zvečer sta se našla v družbi 26 pri­javljenih jadralcev .za to proslavo, med katerimi je bilo 22 Svicarjev (dve ženski , en Američa n) , Anglež in dva Nemca. Od tekmovalcev prvega a lpskega prvenstva so bili prisotni štirje od samo še pet živečih, leteli pa so samo trije , ker Ivkovič nima več veljavnega letalskega dovolje­nja. Nekdanji tekmovalci , ki svoje zag­nanosti niso opustili, niti v jeseni svojega življenja, so: Peter Riedel , star 80 let, iz Amerike, diamantni jadralec, ki je vse pogoje napravil na leta lu »G runau Baby«, sedaj pa je let~l na leta lu K-8 ; Willy Bauer, star 77 let, Svica r iz Zuricha, ki je tokrat letel na letalu K-Lb Jn Aco Stanojevič , jugoslovanski leta lski vete­ran , star 77 let pa vendar od vseh treh na­mlajši, ki je letel na K-8 in ta štart vpisal v svojo letalsko knjižico kot 48.022 štart.

Vsem prijavljenim udeležencem te pro­slave je bil omogočen enkratni polet s sa mo v lesu zgrajenimi jadralnimi letali, z istega mesta na sedlu pod Jungfrauvom in to s pomočjo gum ijasteštartne vrvi, kot pred 50 leti . Vsa letala so morala obvezno imeti smučko namesto kolesa. Da bi bila zagotovlj ena varnost takega načina vzle­ta, so morali vsi tekmovalci napraviti po tri štarte na letališču Thun in šele potem so lahko štartali z ledenika.

Najint e:resantnejše v letenju ob tej pro­slavi je to, da so nekateri udeleženci leteli na letalih , zgrajenih pred zadnjo vojno . Tako je Anglež letel na letalu »Rhnbus-

JUNGFRAUJOCH

Na španskih letališčih odpovedali februarske stavke

Kontrolorji poletov na španskih letališčih so odpovedali vrsto stavk, predvidenih za februar, vendar so zagrozili, da bodo mar­ca stavkali 13 dni, če jim ne bodo zvišali plač. Njihovo združe­nje je sporočilo, da so februarske stavke od­povedali zaradi javnih koristi, da pa se s pristojnimi v civilnem 4:talstvu niso mogli sporazumeti o zvišanju plač za 20 do 30 odstotkov. Če v krat­kem ne bodo našli skupnega jezika, se bodo marca začele stavke.

(Reuter)

sard" , Nemci na »Cumulusu" in na »Mu­l3d«, zgrajenem leta 1936. Švicarji so imeli letalo •• Minimoa »iz leta 1936,,, »S-19« iz leta 1937, »Moswey III", »B4-PC Il " in »S-18« iz leta 1944, .>K-2b« iz leta 1957, »K-8« iz leta 1961. leta in »KA-6«. Razstavljena letala je na štartno mesto prepeljeval reševalni helikopter in jihje v za to posebej zgrajenem »nosilu« prevze­mal v dolini pri »Grindelwaldu«. Za pre­magovanje višinske razlike (okoli 2.500 m) je potreboval helikopter 18 minut. Tekmovalci so se na štart no mesto prepe­ljali z zobato železnico, ki od »Eigergletscherja« (2320 m) do »Jungf­raujocha« (3454 m) pelje samo v tunelu.

Naš letalski veteran je poletel na švi­carskem jadralnem letalu 2. septembra okoli enajste ure ter pristal v Thunu ob 12.55. Med potjo je izkoriščal pobočne zračne tokove, saj je bilo vreme brez naj­manjše termike, brez oblaka in le s slabo­tnim vetrom.

Letenie je potekalo po vseh predpisih lCAO . Ceprav je bilo srečanje načrto­vano do 4. septembra , se je končalo že 2. septembra, ker so vsi sodelujoči do takrat opravili po en polet. Po končanem letenju je bila v Interlaknu posloviina večerja in razhod , na katerem so sklenili izbrati nekoga izmed udeležencev, ki bo vzdrže­val zvezo z vsemi prijavljenimi za to pro­slavo . Sklenili so , da se bodo čez 25 let,

torej leta 2010 znova sestali na istem mes­tu ter da bodo obnovili jadralno tekmo­vanje na Jungfraujochu , ki naj bi preraslo v nekakšno mednarodno jadralno tekmovanje.

Med tem časom je Aco Stanojevic že prejel od organizacijskega komiteja ju­bilejne proslave poz iv za sestanek in dogovor, ki bo 1. marca letos v Interla­knu. Verjetno bodo ustanovili odbor, ki bo začel uresničevati sprejete sklepe za obnovitev tega tekmovanja. Jasno je , da bodo zajugoslovanskega delegata na tem sestanku določili Aco Stanojevica, nek­danjega udeleženca tega tekmovanja , ki bo znal uspešno zastopati hotenja jugoslovanskih jadra lcev .

Naj omenim še to , daje Aco Sta nojevic, ko je prisostvoval omenjeni proslavi , vz­budil med navzočimi izredno za nimanje in začudenje, ker je prinesel s seboj do­kumentacijsko gradivo in fotografije s prvega tekmovanja , kar vse je skrbno zb­ral in ohranil v svoj em arhivu. N avzoč i so z velikim zanimanjem pregledova li to gradivo in sečudiIi hrabrosti in zagna nos­ti tedanjih tekmovalcev , Aci Stanojevicu pa čestitali za ohranjeno dokumentacijo, ki je po vsem sodeč edinstvena. Prav tako je Aca tudi s te proslave zbra l štev iln e priloge in fotogra fij e ter jih uvrstil vsvojo ogromno zbirko letalskih doživetij.

GUSTAV AJD i Č

Jadr.alci ~o se zbr~li ob s~Oj!h letalih pred gostilno na sedlu in - nezaslišano - leteli z več desetletij starimi letah ... pri nas pa se z novimi ne moremo!

PoVratek o isanln.! Takole se Je slIkala brkata Jugoslovanska reprezentanca v Jadralnem letenJu nekega vročega dne v AvstraliJI. Od leve proti desni $Imenc, Starovič, Blaflč, Kolarič, Peperko, Pristavec, Ferlan ln KranJc (Foto: Robert Berry, Benalla)

V jugozahodnem delu Avstralije opazlllletee& krožni ke

30. januarja zjutraj so sporočili, da so prejšnjo noč približno ob 23.30 v jugovzhod­nem delu Avstralije opazili leteče krožnike. V mestecu Orange v Novem iužrtelI' Walesu so štirje mladi ljudje od 16 do 21 let) povedali policiji, da so kakih 50 metrov nad tlemi videli močno osvetljen leteči predmet, kijedelal tudi velik hrup. Robert Wren, eden od oči­vidcev, je dejal, da je neznani leteči predmet svoje močne žaromete usmeril navzdol, s tem pa preplašil čredo konj, ki so pobegnili. Noč je bila zelo jasna in tudi NLP se je videl zelo dobro.

Poročilo o nastopu jugoslo­vanske reprezentance na predsvetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v BenaIIi (Avstralija)

Reprezentanca je odpotovala na pot v Avstralijo 10. januarja. Zaradi vrste težav s prostorom na JATovih letalih sva s Šimencem odpotovala naprej, glavnina pa se nama je priključila šele 12. januarja. Tako sva s Šimencem uredila vse potrebno za sprejem ekipe, ko so fantje pripotovali za nama. .

Ze na začetku moram omeniti izredno pomoč, ki smo jo bili v Avstraliji deležni od Slovenijalesa oziroma njihovega podjetja v Melbournu, imenovanega Eurofurniture, še posebej moram omeniti njihovega direktorja Cveta Stantiča' in predvsem Florijana Gabrošvka, brez katerega pomoči si težko predstavljam, kako bi vse probleme lahko rešili v tako kratkem času. Tako je tovariš Gabrovšek prevzel letala v prinastnišču, jih

strokovno razložil iz kontejnerja in jih ~arno uskladiščil. Ko sva prispela s Simencem, najuje čakal na letališču in po­magal voziti letala v BenaIlo (okrog 270 km v eno s~) in namšclna wkeDrav Dr; vsaki stvari. Še posebno pomemben delež Ima pn posredovanju rezultatov v Slove­nijo, saj je moja poročila po teleksu posredoval naravnost uredništvu Dela, za kar se mu v imenu naše ekipe najlepše zahvaljujem.

Ko smo se zbrali končno vsi skupaj v BenaIIi , smo prve dniporabili za pripravo letal m trenmg, svojo priložnost za tre­ning pa sta dobila tudi Kolarič in Pris­tavec tako, da smo obdobje treninga maksimalno izkoristili .

Na tekmovanju smo odlično začeli . Še posebej se je izkazal Starovič, ki je po prvih dveh dneh z eno dnevno zmago celo vodil v standardnem razredu, kjer je tekmovalo 33 pilotov iz 12 držav. Sicer pa se je na prizorišču prvenstva našlo 77 pilotov iz 19 držav sveta, med njimi prvič tudi ekipa Kitajske, s katero smo zavezali prisrčne stike.

V nadaljevanju prvenstva je Starovič v preveliki želji za novo odlično uvrstitev

AUSTRAGLlDE 86

Spet Adria aviopromet

Beograjska poslov­na skupnost, Intereks­port se je preoblikovala v sozd. Ljubljanski le­talski prevoznik Inex Adria, ki se je pred leti vključil v to poslovno skupnost zlasti zato, ker mu je dala zagoto­vilo za posojila, kijihje najel za nakup reaktiv· nih letal, se ne namera­va Vključiti v novonas­tali sozd. S poslovno skupostjo so sodelova­li, niso paimeliznjopr­oizvodnih odnosov. So­delovanje z novim sozdom naj bi se nad­aljevalo tudi v prihod­nje. Ker paslovenski le­talski pr~yoznik ne bo več član Intereksporta, tudi ne bči več vozil pod njegovim imenom, pač pa kot Adria aviopro­met.

(Delo)

•

Great Australian Bight

naredil napako v osmem tekmovalnem dnevu. Pristati je moral na polovici poti, dobil za razdaljo le skromnih 149 točk in tako izgubil vse možnosti za uvrstitev v vrh v skupni uvrstitvi. Kljubvsemuje letel do konca dobro in seuvrstil na solidno 19. mesto v skupni uvrstitvi.

Peperko je letel zelo dobro, po njegovi oceni z malce preveč rezerve, celo tekmo­vanje držal konstantno formo in svoj na­stop kronal z odmevno zmago osmi tekmovalni dan, ko sta s Šimencem, ki je tedaj zasedel drugo mesto, z uglašenim letenjem in še posebej izrednim doletom na cilj navdušila vse prisotne na prvens­tvu. Na koncuje dosegel odločno deveto mesto, imam pa vtis, da je naš Ferenc spQsoben doseči še dosti več.

Sime ne je začel precej zadržano, sicer brez napak, zato pa svojo formo iz dneva v dan stopnjeval in zadnji dan z lepo zmago dokazal svojo vrednost. Prava škoda je bila, da se je prvenstvo že ko­nčalo, saj bi Ivo s takšnim letenjem posegel po najvišjih mestih, tako pa je osvojil na koncu odlično sedmo mesto.

Tudi kot ekipa smo lahko z odličnim petim mestom več kot zadovoljni . Razveseljuje zlasti podatek, da v tem tre­nutku razpolagamo vsaj s tremi piloti , ki

<" ~"

.~ ~'

"e

~URR MS/Oa ~

• / Chompionships : Tasks within -.:

Ih ; , ce9;on I .\

• • High gro vnd , obove 1000 fi .

• Gliding Site

o 500km ~' ----~----~~S-,071.~------L---~1

so se sposobni uvrščati v svetovni vrh . Če upoštevamo še , da sta svojo

možnost za trening v avstralskih razme­rah dobila mladi in perspektivni Boštjan Pristavec iz ALC Lesce in Igor Kolarič iz Ptuja, ki se je ekipi priključil v zadnjem trenutku s pomočjo velikega razumeva­nja svojega podjetja JAT ' potem mo­ramo biti z izkupičkom več kot zadovolj­ni. Tri dnevne zmage pa nam dajejo dobro upanje tudi za vnaprej.

Omeniti moram še pomemben delež zemeljske ekipe, kjer smo poleg dveh že naštetih pilotov bili še Boris Blažič iz Ce­lja, Miško Kranjc iz Škofje Loke in moja malenkost v vlogi vodje, meteorologa in dopisnika.

Tekmovanje je potekalo brez večjih težav, kljub precej površni organizaciji. Briefingi so bili ob 9.30, postavljanje star­ta do 12. ure, vzletanje pa običajno okrog 13. ure s pet minutnim presledkom med posameznimi razredi. Za vleko so u pora­bljali pretežno letala tipa pony, videli pa smo tudi prave oldtimerje in vseh vrst cessen (celo tip 206). Višina vleka je bila 600 m, kar je pomenilo pravo loterijo, saj je nemalo pilotov takoj po odklopu mo­ralo pristati in še enkrat vzleteti. Start za posamezne razrede je bil odprt 20 minut

, -91

/'<('-9"

Tasman Sea

Tekmovalno območje (označeno s prekinjeno črto) je veliko skoraj toliko kot Jugoslavija. Karo označbe so jadralna letalIIča, Ilfrlran pa je teren, vlljl kot 1000 čevljev

@ EMf. ACENCY ItUNWt.Y

@ CAF:PARKIt.IG

@ OPf;N CL ASS - HOlD AItEA F ..... I

DRAINS - FIELD liNSERYICEA9LE

ACCESS ROItOS

MARSHALLlNC TRACKS

CLIDER GRlO

Pregledna sklca letali !iča z voznimi povr!iinaml in vzletno-pristajalnlml stezami v BenaIIi

Naili pogreiano letalo

26. januarja popold­ne so na pobočju Male­ga Obirja našli na višini 1800 metrov že 2 dni pogrešano dvomotor­no letalo »Beech 60«. Hans-Jurgen Roelhng (46) in Hans Ulrich­Reiter (40) sta poletela iz Stuttgarta proti ce­lovškemu letališču in se potem, ko se je - tik pred nameravanim pri­stankom - najprej pretrgala radijska zve­za, izgubila. Bil je močan snežni metež, 350 žandarjev, gasilcev in gorskih reševalcev je iskalo na področju Žitara vas-Dobrča vas-Sinca vas pog­rešano zasebno letalo. Ker niso našli nobene sledi, niso izključili niti možnosti, daje padlo v Klopinjsko jezero. Gor­ski reševalci in policaji so ostanke letala našli na težko dostopn.em pobočju Malega Obi rja.

(Delo)

In'Nfr POIHrS IM> nNJSH Lm!S

~ '86/WO!I.D GLmIlC OWf>ICMSHlPS ' 87

~

.. ' frfNfZ l'ODn' 2 _Rot &a_nf'l'_y int_..et.lon

~ bt. ... erE rlnJ.sh it,. "ni .... tco. • ..11 •. J.ngar. thlOU#a

wi~to'Jl'Oolld..nt_.

PlAi __ tR. .. ...11 •. ~. to ...... lU9'91i""~.

nni .... tn:. s a.~ 9fOIft! .-rle.-. ol tM s .hfi.UI tx;:vdary.

Pln.i .... tro. r: a.t:wNtt ~ .-rken along ~~ot..lrU.ld.

Startne točke za posamezne razrede (standardni je navadno uporabljal točko 2) in ciljne linije iz vseh štirih smeri

~ "'n · &,4~ ~, 31/, /OC

_____ ~ __ .I\o,. ~'" ~?:::::'!:;~::~:~";~;: ·:~:::::IZ.M:~~fu::':: ~.:~" ~ __ ." •• lAHlICH'I(NAll A .• StARt POINT OPE N Clns5SPEEOT~

-----~--.~. leo 1 TP 30 801 deo"

~,.

' .... 122.1

U..., t llo",rh 122., - ,.lIIhh C.hI22.9

~,-

..... ~,

Sy"_"I. SII~III." u .6~ .. n:.

l!.!!!.t.~t;.o_o'p'!',,!,. ' .

!l!:!.!!:!!..l:~,-

/ r ..... " Ifl"~'

Ilo IS'

loo Z TP 7 U .. rr .... u...t t oe~ rZD <lao I't ! leg 3 TP , 00".110 l0~ deg I't

STflFlYPOINT 3

Lcg l LegI Leg]

1P24

'" , .JI> 4

STnrH POINT Z

legI II' leg l TP Leg] TP 4

Tot.r O' li tt .. .cC "

OI'FI(lflLl5 11 CLA~S TASICS FOR OM ! 1

IS rl CLnSSSF'EEO l~

Remu .. l3urru"bul l oc~

O!!.I b. 58.6 ~ ..

359 deg. ti 079 dcg.tI 209 dcg."

IlfFIClflLSIO. Cln~5 rn~~s Fon (lAY r,

SlU. C U'I~S 5PEEO TIISIC 1

l4!,.r loo" &l ldolc

101.4 k" 336 deg.rI 60.0 k .. 100 deQ. "

200 ocg."

Pou ",'- rr/ Of':. '1t1tJfC. H1./T INC, ,."T" ~ol("cvA,. : COMHENTS:

1>1" F,A"Ei b1V n>My.

Dokumentacija za 11. tekmovalni dan

ZDA lahko zašeitijo izraelska letala pred libijskimi lovci

Ameriško vojno le­talstvo lahko izraelska potniška letala zaščiti pred ugrabitvami libij­skih lovcev, piše New­sweek. Tednik, ki se sklicuje na dobro obveš­čene kroge v Pentago­nu, trdi, da so ZDA sklenile uvesti stalno zračno in pomorsko kontrolo libijske obale. V Pentagonu trdijo, da ladje ameriške šeste flote ne bodo plule čez .. mejo smrti«, ki jo je določil vodja libijske revolucije Moamer el Gadafi , kljub temu pa ne izključujejo mož­nosti, da bodo to - če bo potrebno - storila ameriška vojaška leta­la.

po zadnjem tekmovalcu, tekmovalci so imeli poleg FOTO-TIME fotoaparatov na voljo tudi zemeljsko uro, ki so jo me­njali vsakih 15 minut. Da bi zmanjšali gnečo v zraku , so morali piloti v vsakem razredu pri startu slikati svojo startno točko v območju letališča .

Dnevne discipline so bile dolge povprečno 300 km za standardni razred in kljub nekaterim zgrešenim nalogam , ne moremo obsojati organizatorja, da je hotel postavljati rekorde .

Letališče je dokaj veliko, precej grbi­nas to in na žalost izredno prašno. Pri vzle­tanju je bilo toliko prahu, da nisi videl ne jadralnega ne vlečnega letala dokler se nista dvignila v zrak. Vzletanje je trajalo odločno predolgo - tudi do ure in pol, čeprav so imela vlečna letala stalno pripeto vrh . Posebno grajo zasluži račun­skaslužba, ki ni bila sposobna posredova­ti rezultatov niti z dvodnevno zamudo. Tudi glede namestitve pilotov in spremljevalcev si organizator ni belil glave. V barakah brez vsake izolacije sta bila dva pograda brez posteljnine in opreme tako, da smo bili prisiljeni stano­vati v bližnjem motelu .

Sicer pa so bili ljudje v organizacijskem odboru, kot tudi ostali Avstralci, izredno ljubeznivi in so nam skušali pomagati v vseh težavah , čeprav se ne morem znebiti

vtisa, da bi pri nas takšno tekmovanje dosti bolje organizirali.

O meteorološki službi ni veliko pove­dati. Meteorolog ni imel zadostne opreme za zbiranje podatkov (satelitski sprejem­nik ves čas tekme sploh ni deloval!) in prav takšne so bile v večini primerov tudi njegove napovedi .

Vreme v BenalIi je bilo poglavje zase. Domačini so trdili , daje hladno in vlažno poletje, nam se je zdelo suho in vroče. Večina dni je bila brez poletja , nam se je zdelo suho in vroče . Večina dnije bila brez oblačka, kar je sprva povročalo težave tekmovalcem, pravo »avstralsko vreme« smo doživeli samo enkrat in sicer deveti tekmovalni dan ko so bile poprečne poto­valne hitrosti do 152 km/h (odprti razred) in v standardnem razredu do 142 km/h . Zanimivo je, da je bila vremenska si tuaci­ja dosti boljša južno in severno od Be­nalle, kije ssvojo širšo okolico imela daleč najslabše pogoje.

Marsikdo se bo spraševal , kako smo se privadiIi na avstralske razmere: sonce opoldne na severu, namesto dneva noč , namesto zime poletje, promet se odvija po levi strani ceste in še kaj ... Sam sem imel prva dva dni precej težav z aklimatizacijo in podobno se je godilo vsem v ekipi.

Se beseda o stroških tekmovanja. Pora­bili smo približno 12.500 avstralskih

Nesreea z zmajem

28. januarja približ­no ob 16. uri so člani društva za prosto lete­nje Posočje iz Tolmina trenirali letenje z zmaji. Pri tem je po 50 metrih letenja 31-letni Branko K. iz Tolmina padel na zemljo in se ranil. Zd­ravniško pomoč so mu dali v tolminskem zd­ravstvenem domu.

(Delo)

Tipičen potek tem­perature z vitino za področje BenalIe (de­sno). Na sliki lepo vi­dimo prizemno inve­rzljo do 1000 m ln subsidenčno inverzi­jo na viiini 1500 do 2000 m .

• oalun CHAa' .oa ...... 9 .... ~.!'L 011 .l.5.-.l:M,_ 'IIUID _ .' .. _ ..... ______ :J.Lt-.!1. 011 .J.~;J._:M .

. Weather forecast for-·gam today

Primer vremenske situa­cije za avstralsko polet­je, kot jo objavljajo avst­ralski dnevniki (zgoraj in desno)

Združitev v ZDA V Ameriki sta se zd­

ružili letalski družbi North West Orient in Republic Airlines, ki sta deveta oziroma sed­ma največja letalska druŽba v ZDA.

Weather pattern at noon yesterday

AUSTRAGLlDE 86 "e,u, 13

Prvo naročilo za ATR-72

Letalska družba Fi­nnair je pri italijans­kofrancoskem izdelo­valcu letal Aeritalia -Aerospatiale naročila pet letal A TR-72. Prvo od petih letal, za katera bo Finnair plačala 80 milijonov dolarjev (25 milijard dinarjev), bo ta družba dobila leta 1989. To je prvo na­ročilo za to potniško le­talo s 70 sedeži, ki je nekoliko večjeod »bra­ta« A TR-42, ki ga italijansko-francoska družba uspešno proda­ja po Evropi.

(Delo)

Devetdeset mrtvih v letalski nesreči

GUATEMALA, 19. januarja - Na severu Guatemale se je včeraj zrušilo potniško letalo caravelIe, v katerem je bilo 90 potnikov in članov posadke. Kot poroča agencija AFP, nihče ni preživel nesre­če. CaravelIe je letela na redni progi med Guatemalo in Santa Eleno, v njem pa so bili večinoma turisti , ki so potovali v Tikal, da bi si ogledali ruševine iz majevskih časov. Med potniki je bil tudi nek­danji venezuelski zuna­nji minister Aristides Calvani z družino.

Že 330 airbusov Evropski konzorcij

Airbus je doslej izdelal že 330 potniških letal in sicer 240 tipa A-300, 70 tipa A-31 O in 20 letal ti­pa A-300-600. Doslej so ti airbusi opravili 2 milijona poletov oziro­ma 3 milijone ur , prepeljali pa so več kot 300 milijonov potni­kov. V Evropije Airbus prodal 125 svojih letal, v Aziji 90, na Srednjem Vzhodu 41, v Afriki 17 in v ZDA 57.

dolarjev - točne številke v tem trenutku še niso na voljo, ker čakamo še na vračilo denarja od zavarovalnice v Avstraliji. V tej vsoti so zajeti vsi stroški od najema avtomobilov, bencina , namestitve, hra­ne, kotizacije, vleke, zavarovanja in drugo .

Da smo se tekmovanja sploh lahko udeležili, gre zasluga vrsti organizacij zd­ruženega dela, ki se jim je ekipa (ali pa se jim še bo) oddolžila z učinkovitim na­činom reklamiranja njihovih proizvo­dov ali storitev.

Tu je na prvem mestu JAT, kije prepe­ljal naše moštvo zastonj v Avstralijo in na­zaj, Jadranska slobodna plovidba iz Spli­ta je prepeljala zastonj letala, begunjski ELAN nam že vseskozi pomaga na vseh področjih , pa tudi letalska prevoznika Inex Adria Aviopromet in Aviogenex sta izredno priskočila na pomoč . Gorenje Velenje s svojo avstralsko firmo Gorenje Pacific in Cinkarna Celje zaključujeta spisek pokroviteljev, zraven njih pa imamo še celo vrsto podjetij in zaseb­nikov, ki so nam pomagali:

AIRles Železniki, Marmor H o tavlje, LTH Škofja Loka , Geodetski zavod SRS, Color Medvode, Emona Globtour, Donit Medvode, Metalka, Uniles, Tehnounion, Unis TOS, Slovenija Šport, ČGP Delo, Svilanit Kamnik , Slovenijales, Fructal Ajdovščina, Belinka, Jugotekstil , Farco Trst, ljubljanski Dnevnik, Labod Novo mesto, Kompas, Zavarova lna skupnost Triglav, Ljubljanska banka, Autoco­mmerce, SM EL T , Sava Kranj , Radenska, Iskra IKM, Lek LjUbljana, Elektrotehna, Krka Novo mesto, Dekorativna LjUblja­na, lU Vrhnika , TOKO in Univerzale iz Domžal, Kemična tovarna M oste, Stol Kamnik , Zlatarne Celje, Aurea Celje, Emona tozd Obala, Železarna Jesenice, Aerodrom Ljublja na , Marko Skubic in Tone Čižman pa staekipo opre mil a z lepi­mi nalepkami in značkami z znakom reprezenta nce.

Vsem, ki so nam kakork o li priskočili na pomoč še enkrat najlepša hvala v ime­nu cele ekipe.

MIRAN FERLAN

AV ~iI RAG-'=-1_J2~~6_-.i:;LJ.~~QJ~r:.u;;L~ .. ·~.P .... p e -t...~~Li n D.

HP9000 COMPuter SysteM Courtesy of HEWLETT PACKARD (Australial Date: 01/0Z/86 OFFICIAL STO. CLASS SCORES TO DAY II TiMC: 8.30aM Place Pilot nirer.1t Day 1 3 ·9 ID 11 12 13 11 lotal Irophy

l· B .Broc:khoff 50 oi5eu5 O 956 092 dne Oil 1000 911 721 912 019 1000 901 O 9011 915 2 B .G .. tenbrink ZU oi5eu5 B 1000 091 dne 965 111 900 611 912 961 711 OSI DOm 900 lll>.5ehr.ntM! · liP oiseu5 8 910 096 dne 90S 091 910 511 150 915 111 9tI9 O 0611 891 1 C .lind,nann IZ[ L51 O %1 097 dne 910 onu 910 651 n9 028 778 095 B59J 090 5 J .Anderson GIDGlOD 112 818 dne 919 695 lono 61 J 951 811 1116 601 0102 010 6 J.Ui1l5 IlO L51 011 809 dne. 9B2 112 910 551 005 111 900 121 Mil Blo 11.5incnc R9 oGlOo 170 011 dne mODO 910 666 991 690 136 9J2 1011 81 S 8 J .OeIafield IUI Oi5eu5 121 819 dne Oil 101 911 101 09B 113 998 616 1866 81 S 9 r .Peperko El OGlOO 901 190 dne 156 69B 195 101 1000 610 519 711 7160 751

lD.-O.Lem.. ru Oi5eU5 O 921 OJ6 dne 'JOD 60l 195 395 561 703 911 661 7001 711 II! .Heufield PM , lS1 O 791 5% dne 789 706 910 159 000 716 617 766 701 B 717 11.I.Seabour"" UK, lS1 O 90l 015 dne 671 715 195 117 115 761 911 010 6991 711 Il B.Spmkley UZ Cirru.75 619 567 dne G15 610 195 61l 910 596 99l 611 6717 699 11 U.Krt...J.r HE lS1 577 79l dne 110 619 019 716 77l 561 137 059 66J5 607 IS O .. Guntert QK 06100 571 79l dne 796 SOO ODI 111 91l 191 B56 10B 6561 6BO 16 H.Binder HZ OiSCU5 B m 709 dne 1000 598 195 l17 922 m m 265 6100 m 17oB;B';"tl,tt (ijO lS1 R 651 697 rlne J17 500 910 199 911 SlO 511 7JO 6110 616 IB- " .. IIeU5 HH1I Jantar l 109 561 dne B50 691 91B 1BJ 169 B56 liS lB7 6055 617 19 U.5Iaroui~ CP OGlOO 906 1000 dnr. 710 OB1 157 111 119 7J9 111 111 5911 m 10 S.Oye 61' DlilOO 907 919 dne 051 Dli 195 101 915 dlle doc dne 5150 531 21 J .BiIf1OlIlyne no lS1 n 1(.9 75J dne l75 621 119 2BI 627 719 572 1B1 5050 52l 22 Qi;Vanj... lUD J .. ,t., 1 1)7 1011 dne 116 55(. 790 157 l76 505 616 126 1lZ9 110 Il G .Speight uun .Rstir C5 551 101 dlle J69 665 O l67 131 391 500 561 1311 11B 21 LSi...kautnJ och. K6 l51 711 951 dne B51 Bl5 195 211 dne dne dne dne 1086 25 li Kalh. [f Clr"" 290 150 dne 1Z0 J6B m 111 591 161 176 571 100l 115 16 R.P"""U 61 Hornd 106 190 16l dne m JOD IDO 131 110 105 111 11l l109 llZ i7 J .field.n 10 L51 O Sil 131 dne m JOD 90 119 306 511 O dne J096 JII zj II. I,anorl nG Cirrus 75 190 150 dne l6l lOO l21 IlO l61 111 m 13l 1911 lOI 19 P .1~š CI li~eJI, 2010 l61 150 dnr. l65 65 111 dne ·l71 100 2ll 1175 ll6 lO G.E.... HG Cirrus 298 dlle dne dne 169 151 III 171 111 l25 III 110l llB 31 I.CutJl.y UE Cirrus 75 dne dne dne dne dne due dne dne 6Jh 075 dlle 1511 157 ~1 r.nay COL "l51 166 570 due s11 dne due dlle dne dne dne dlle 1l7B IH n "-Foche t1U Hornd dne dne dne dne dnr. dlle dne dne 5J5 lil dne 67B 70

Uradni rezultati prvenstva v standardnem razredu

A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEI

Clani AK Ptuj med skupAčino

Letalski potnllki promet se bo le poveeeval

Ameriška tovarna za proizvodnjo letal Bo­eing trdi, da bodo le­talske družbe v priho­dnjih 20 letih od zahod­nih izdelovalcev kupile 2500 letal. Ocenili so, da se bo potniški promet povečeval od 5 do 7,2 odstotka na leto, zato v tej tvrdki menijo, da bodo zahodni izde­lovalci letal v obdobju od 1985 do 2004 proda­li skupno 1500 letal za promet na dolgih raz­daljah in še 1000 ma­njših letal. Boeing ni sporoči l , koliko letal bodo izdelali pri njih , vendar pa so v minulih 15 letih v tej tovarni izdelali 55 odstotkov zahodnih letal, namen­jenih potniškemu le­talskemu prometu.

(France Presse)

Letna skupičina aerokluba Ptuj

31. januarja 1986je bila v domu Franca Krambergerja letna skupščina Aerokluba Ptuj. Po pozdravnih besedah predsednika kluba Stanka Lepeja so pregledali delo sek­cij kluba. program d,ela za leto 1986 ter srednjeročni plan kluba in naloge članstva kluba.

Predsednik SO Ptuj, tovariA Teplčkovič izroča Red zaslug za narod s srebrno zvezdo upravniku Ivanu Cučku

Cestitka Alojzu Gojčlču za zlato značko AK Ptuj (fotografije: Marko Pestotnik)

Po poročilih o delu vseh sekcij se je raz­vila živahna razprava, posebno še o bodočih nalogah in o posodobitvi gmotne osnove kluba: nabave jadralnega letala DG-300, nabave padal KLUZ-l, dokončati - opre­miti kontrolni stolp na letališču in izgra­dnja skladišča za gorivo.

Predsednik skupščine občine Ptuj tova­riš Tepičkovič je predal upravniku aeroklu­ba Ivanu Čučku odlikovanje Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim je klub odlikovalo predsedstvo SFRJ ob njegovi 3D-letnici in za razvoj letalstva v Sloveniji kakor tudi za uspešno organizacijo zaklju­čka 28. aerorallya za pokal Maršala Tita.

Predsednik PS ZLOS Alojz Gojčič je pozdravil prisotne in v kratkih besedah ori­saI, kaj čaka klub in ZLOS v letu 1986 ter do leta 1990. Nato je predal priznanja članom kluba za doseiene uspehe v letu 1985. Podeljeno je bilo 7 zlatih značk aero­kluba za posebne zasluge za razvoj kluba in letalstva v Sloveniji. med drugimi so jih prejeli: Alojz Gojčič, Jurij Pestotnik, AK Maribor in AK Murska Sobota.

Po končani skupščini je bil ogledjiIma -video kaset ob zaključku 28. 'JAR -aeromiting.

MARKO PESTOTNIK Brdice

Poročilo iz AK Edvard Rusjan Sezono v letu 1985 smo začeli že v prvih

spomladanskih mesecih. Delavnico in gozd smo zamenjali z letališčem konec marca. Po številnih delovnih akcijah nam je kar odleglo. ko smo zopet prijeli za krmilne palice naših jadralnih in motornih letal.

Posebno zagnani so bili bodoči tekmo­valci. ki so vedno leteli na najboljših leta­lih. Zagnani so bili tudi učenci. ki so končali tečaj. saj so hiteli s šo lskimi leti. da so jih sami komaj šteli. Mladinci so nestrpno čakali na tekmovanje. Prvi so ga dočakali člani. bolje rečeno člana. ki s ta zastopala naš klub in sicer Stegovec Srečko in Mugerli Evgen. Tekmovali so na našem domačem letališču v Ajdovščini. Strahotne priprave so se obrestovale z dobro organizacijo in nemotenim potekom tekmovanja. Pri tem ne smemo pozabiti. da so veliko truda v pripravo in organiza­cijo vložili prav piloti našega kluba. Naša tekmovalca sta dosegla v hudi konkurenci in težkih disciplinah dobri uvrstitvi. Mugrli Evgen je zasedel 20.. Stegavec Srečko pa 21. mesto.

Tudi mladinci so dočakali svoje tekmo­vanje. čeprav z zamudo. Veselo so odpoto­vali v Novo mesto. Tam so nas zastopali Maraž Aleš. Gravnar Iztok in FioreIIi Hobert. Ceprav se je tekmovalo samo en dan. so naši tekmovalci dosegli odlične

~A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEI uvrstitve. saj je Maraž Aleš prinesel domov l . mesto. FiorelIi Robert 12.. Cravnar Iztok pa 13. mepo. S tem so tudi potrdili drugo mesto Spacapan Aleksandra na predklubskem mladinskem prvenstvu.

Po tekmovanjih smo prišli na vrsto še ostali pi/oti. dokler nam niso odpeljali naših DC-jev na akcijo preletav v Mursko Soboto. Tja so odpotovali z letali vred štirje naši piloti in tako so uživali za ves preostali klub. Med zaslužen im počitkom našega upravnika. smo se z letali preselili v Bovec in se tako preizkusili še v alpskem letenju.

Za dober konec smo športno dovoljenje jadralnega pi/ota dosegli trije. dovoljenje za let brez zunanje vidljivosti pa dva člana našega kluba.

Naši DC. pilatus. blanika in piper že dolgo časa počivajo v hangarju. mi pa s spomini na preteklo sezonoJopet zače­njamo z delovnimi akcijami. Zelimo pa. da bo naslednja sezona še lepša.

VILJ PERIC AK Edvard Rusjan

Nova gorica

»KRILA KLUB •• Krško bo tu­di v letu 1986 organiziral šolo prostega letenja za začetnike in pripravnike. Novost v tem letu bo šola motornega letenja za začet­nike.

Teoretični del tečaja se bo začel februarja , praktični del pa se bo nadaljeval v marcu. Vsi ki jih zani­ma letenje z zmajem, lahko dobijo podrobnejša pojasnila na naslo­vu: "KR ILA KLUB« Krško, Ces­ta krških žrtev 141, 68270 K RŠ­KO ali po telefonu 068 79-322 (popoldan).

BORUT MLAKAR, predsednik 10 KK

Ker sem optimiSt.. Spoštovani!

V letu 1985 sem prejemal revijo Krila preko zmajarskega kluba v Krškem. Ker je bilo v Krilih malo člankov o prostem letenju. se je večina članov odločila. da re­vije Krila ne naročamo več.

Ker pa sem optimist. Vam bom sedajle (sem na pošti) plačal letno naročnino za 86. V upanju. da bo v Krilih manj kGl'ika­tur, ki se pojavljajo iz š/evilk e do .f/evilke.

, 1 inles , ,

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061)861·411

~A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEI V ZDA odpovedali izstrelitve vesoljskih letal

Zaradi eksplozije Cha­llengerja so izstrel itve vesoljskega letala, pre­dvidene za letošnje leto, odpovedali . Prvi naslednji poletjebil na­povedan za 6. marec, namenjen pa je bil pr­oučevanju Halleyeve­ga kometa. Namen drugega (IS. maj) in tretjega (20. maj) pa sta bili izstrelitvi vesolj­skih sond proti Jupitru in Soncu.

Strmoglavilo malezijsko letalo

4. februarja zjutraj je cessna malezijskega vojnega letalstva med rutinskim poletom str­moglavila na otok Borneo. Zaradi teh­nične napake v letalu se je ubilo vseh osem članov posadke. Preds­tavnik malezijskega ob­rambnega ministrstva je sporoči l , da so reše­valne ekipe našletrupla vseh žrtev.

Dobiček družb Evropske letalske

družbe letos pričakuje­jo okoli 900 milijonov dolarjev (284 milijard; din) čistega dobička (lani 745 milijonov dolarjev).

in da bom lahko v vsaki številki prebral vsaj en članek o prostem letenju. Vas tova­riško pozdravljam.

/ MITJA SERŠEN Brezno 4. Laško

Hvala za pozdrave . V Krilihje bilo na­ta nko toliko člankov o prostem letenju, kolikor so jih člani društev za prosto letenje poslali - zmajarski klub iz Krškega še nobenega! Karikature rišejo mojstri za denar, s tem pa smo že tri­najsto leto bolj na suhem ... Sličice, ki jih ponaVljamo, so samo vinjete za popest­ritev - naredili so jih trije prijatelji le­talcev zastonj. Imate tudi vi kakšnega ta­kega prija telja?

Sicer pa smo v uredniškem odboru prav tako optimisti in bomo po naj­boljših. močeh do konca leta skrbeli za Krila . Ze zarad i tistih zmajarjev, ki vanje radi pišejo. Lep pozdrav,

urednik

Modelarji tudi v AlC V preteklem letu j e bila pod okriljem

ALC Lesce ustanovljena modelarska sek­cija. ki naj bi združevala vse modelmje bližnjega okoliša. Na letališču imamo svojo sobo. kjer se enkrat mesečno sesta­jamo. izmenjujemo izkušnje in se pogova­ljamo o bodočem delu. V sezoni se ob sobo­tah in nedeljah dobimo na modelarski st­ezi. kjer še praktično preizkušamo svoje letalske sposobnosti.

Ugodne pogoje za daljše jadranje imamo na pobočju Katarine nad Zasipom pri Bledu. kjer lahko »ostaneš gor« celo popoldne. Tja pridejo tudi tuji turisti s sv­ojimi modeli. pa je za ljubitelje tega športa zelo zanimiv pogled v nebo.

Naša dru§čina je zelo raznolika. Starost je od pubertetniških pa do upokojenskih let. Tudi poklici so različni: učenci. študentje. šoferji. tehniki in kapitan boeinga 727. Prav tako je jata naših modelov zelo pest­ra: od Slavčka. gumenjaka. penjačev in RC cin·usa. nimbusa. weihe. PO-2 vse do največjih. caravelle. Leporta in DC-9. Verjetno se bo v tej sezoni pokazalo .*e kaj novega.

Začeti bomo morali tudi s tekmovanji. da bOl1Jo še bolj upravičili obstoj naše sek­cije. Ceprav še nimamo preveč izku.~eni. bomo s treningom in dobrimi modeli že kaj dosegli. Zanimiv bi bil tudi kakšen »mini miting«. da bi tako pridobili nove člane in ljubitelje tega lepega špoUa.

.laZE PETERMAN ALC Lesce

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljŠi od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Dolenjski letalski center v Novem mestu za pos li leta lskega mehanika z veljavnimi pooblastili za motorna in jadralna letala. Informac ij e po telefonu (068)-21-107 in 21-106. Pismene prijave s podat ki pošljite na naslov: DO LENJSKI LETALSKI CENTER, Prečna 46, p.p. 9, 68001 NOVO MESTO

Ugodno prodam MULTIPLEX »PRO­FI« Schmalband FM - system - 35 MHz s pripadajočo opremo in servo motorji. Telefon 066-79-725 a li 79-650.

Letališče v Portorožu je bogatejše za novo pridobitev - delavnico (levo) in garažo za gasilsko vozilo (Foto: J. Pestotnik)

Odstranili spominsko tablo generalu Lohru

Na zahtevo ministra za gradbeništvo Heinricha Uebleisa so 4. febru a rja odstra­nili spominsko tablo, posveče n o Alexandru Lohru kot ustanovitelju avstrijskega vojne­ga letalstva (1935). Tabla , ki je visela v. du­najski deželni obrambni akademiji , je zadnj e čase vzbuja la precej po lemik . Du­najski ae roklub je kasnejšemu Hitl erjeve­mu genera lu in vojnemu z l očincu v spomin obesil tablo sredi lanskega decembra. Gla­silo avstrijskih socia listov »Arbeit er Zei­tung« je uprizorilo od tedaj naprej pravo gonjo zoper tablo, vendar so jo odstranili šele po tem , ko je vmes posegla vlada.

(B . G.)

Življenjsko delo Štiriinšestdesetletni Hidero Takaha ra iz

Hi rošime se skoraj pol sto letja uk varja z izdelovanjem leta lskih modelov . Za svoje življenjsko delo ima model ameriškega lov­ca republic P-47 thunderbolt , za katerega je porabil ni č manj ko t 3800 delovnih ur. Le tos bo Hidero Ta kaha ra ko t prvi Japonec nastopil na svetovnem tekmova­nju modela rjev v Oslu .

Indijsko letalo strmoglavilo zaradi eksplozije bombe

Indijska vlada je uradno sporočil a , da je njihovo potniško letalo 23. junija lani strmo­glavilo v morje v bližini irske obale zaradi eksplozije bombe v sprednjem delu prostora za prtljago. Vladno poročilo pravi, da je bila bomba skrita v kovčku nekega potnika , pri­padnika Sihkov, ki ni bil v letalu. V nesreči je umrlo 329 potnikov in članov posadke. V omenjenem poročilu je rečeno, da so v Kanadi vzeli v neko drugo letalo še en kovček z bombo, ki naj bi ga v Tokiu premestili v indijsko letalo na progi Tokio-Bangkok-New Delhi . Bom­ba pa je eksplodirala na tok ijskem l e tali šču Narita. (Tanjug)

"e'iR 17

BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikaci­

je, računalniške kasete ln pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo :

št. pri merkov oz.

št. izvodov

1. Kaseto Mavrični grafikoni Sp,48 k a 1.300.- din 2. Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in

48 k -1 .200 din 3. Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr. 48k s

priborom - v mesnik in svetlobno pero a 18.000.­din

4. Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč . 3 a 5.000.- din

5. Kaseto Perfect ba se za Commodore C 64 a 1.300.- din

6. Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr. 48k a 800.­din

7. Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k a 800.- din 8. Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k a 800.-

din . 9. Kaseto Angleiko-slovenski slovarček za Spectr. 48

ka 900.- din 10. Zbi rko Razumljivo in preprosto z osebnim računal­

nikom a 3.200.-11 . Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in prepro­

sto ... « a) Učenje z računalnikom a 1.100.- din b) Uvod v računalništvo a 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu a 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre a 1.100.- din

12. Računalništvo v 45 minutah a 300.- din 13. Osnove letalskega modelarstva a 100.- din 14. Raketno modelarstvo za mlade a 250.- din 15. Pravo orodje za velike in male mojstre a 360.- d in 16. Radiotehnika in elektronika a 350.- d in 17. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del a 480 .­

din 18. Prosto letenje (zmajarstvo) a 500.- din 19. Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana

in izbor sidrlšč v lukah od Pirana do Kotora a 650.­din

20. Za ekološko svetlejši jutri, a 950.- din 21 . Tehnika programiranja a 1.100.- din 22. Programiranje M 68000 a 1.500. - din 23. Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. nat is) a

3 .000.- din, ce lo platno a 3.500.- din 24. Numerične metode a 1.600.- din 25. Integralske transformacije, integralske enačbe a

1.000.- din 26. Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne

funkcije a 1.000 .-27 . Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Varia­

cijski račun a 2.000.- . din

MITJA ZUPANEK:

MOdelarski Droftli

0,0«>

q006

qOO2

o

"-

Nadaljevanje in konec

Upor turbulentnega dela profila je odvisen od Re števila krila in od razpore­ditve hitrosti mejne plasti. Če označimo pričetek turbulentnega območja z xo , dobimo:

0,074 Reo.2

'c

S q smo označili brezdimenzijsko hitrost, ki pove, kolikšna je hitrost mejne plasti v primerjavi s hitrostjo izven mejne plasti

q = ~ Da si bomo lažje predstavljali razliko

med uporom laminarne in turbulentne mejne plasti, si oglejmo diagram 1, ki

-t:::--- TUl?8uLENTNA

"b .......

b --r--L,J,HINARNA

r--

~OOO 60.000 10.000

DlAGR.AM f

TOCKA ZASTOJA

o4-----------~~---------------L-

-i . -/

a ) SLIKA 6

kaže upor na eni strani ravne plošče. Pri Re številu 50.000 je upor turbulentne za dobrih 40% večji od laminarne. Za uvite konture je razlika še večja.

Te vrednosti dobimo, če vstavimo Ux = U in q = 1, torej pogoje neuvite konture.

Celoten upor profila dobimo z vso­to uporov po posameznih področjih, čemur moramo ' prišteti še upor, ki ga povzroča turbulator. Na žalost pa v tem trenutku teorije turbulatorja še ne poz­nam dovolj, da bi mogel podati kakršen­koli podatek za njegov upor. Seveda pa potrebujemo še razporeditev hitrosti po profilu in lego točke spremembe Xa, kar bomo dobili iz optimalizacije vzgona .

VZGON PROFILA Vzgonski koeficient se računa s

pomočjo koeficienta pritiska Cp

I I

C y [f CpdX] - [f CpdX] o o

SPODNJA ZGORNJA KONTURA KONTURA

C = P - poe P Y2., V 2 0e

Razumljivo je.,?a bo Cp pozitiven tam , koder je nadpntIsk ln negatIven tam, koder vlada podpritisk. Torej seoba dela enačbe v bistvu seštevata. Vidimo tudi , da je razporeditev hitrosti q edina stvar, ki vpliva na velikost vigona. Slika 6a kaže tipično razporeditev hitrosti nor­malnega modelarskega profila , 6b pa optimalno oziroma maksimalno.

6)

STRArf:OROOVA RA7:PORE DIT~V

MODELARSTVO

Egipt dobil letali tipa awacs 12C

Egipt je pred krat­kim dobil najsodobne­jši letali tipa awacs 12C, je sporočil egip­tovski obrambni, mi­nister maršal Abu Ga­zala. Po njegovih bese­dah se egiptovski piloti že urijo za letenje s te­ma :letaloma, ki ju bo vojska začela redno u p­orabljati kO.nec tega ali v začetku prihodnjega leta, Maršal Gazala je izjavil, da bodo v ra­darski sistem teh letal vključili tudi protiletal­ski raketni sistem na Sinaju. .

(KUNA)

V čem je pravzaprav bistvo problema? V tem, da so hitrosti zgoraj čim večje, spodaj čim manjše, da pa pri tem ne pride do trganja oziroma odcepitve. Statford je podal enačbo upočasnjevanja mejne plasti na tak način, da ima mejna plast še ravno toliko energije, da se še ne utrga in to po celi poti zaviranja. Kakršnakoli drugačna razporeditev hitrosti v tem delu ali ne dovoljuje tolikšnih hitrosti, ali pa povzroča turbulentno odcepitev. Drugo vprašanje, ki se postavlja, je vprašanje hitrosti na koncu profila. Ta mora biti enaka hitrosti leta modela oziroma q == 1, in to na zgornji in spodnji konturi, sicer zopet dobimo vrtinčenje za krilom. To sta torej najosnovnejši izho­dišči konstrukcije profila, z njima smo računali že tudi pri definiranju upora (nobenega vrtinčenja). V nos nem delu in na spodnji konturi naj bosta hitrosti konstantni, vsaj dokler govorimo o idealnem profilu.

Stratfordova enačba sloni na koefi­cientu pritiska relativno na Cp v točki, koder pričnemo zavirati. Označimo ga s Cp. Ima dve obliki

odvisno od intenzivnosti zaviranja. V modelarstvu pade optimum v področje prve~a izr~z.a, kod~~ Cp ne preseže 417. PravI koefICIent prItIska Cp se tako glasi

Uo predstavlja hitrost mejne plasti v točki xo, in za katero smo rekli, da naj bo v nosnem delu konstantna . Ker mora biti Cp na koncu profila enako nič, x pa je

~r--If- -+-~-+---+--+-

1.6~-+--+-++...o....o,---iI---+-

~l!-:--+--_ _ _ _ _ __

o qj q. ~ q6 47 a,., 49 .Ito .....

SLIKA 7

"~'LA 19

tam enak 1, dobimo z vnosom teh dveh vrednosti v gornjo enačbo neposredno zvezo med xo in qo ' Vsaki vrednosti Zli xo odgovarja svoja vrednost za qo, to pa pomeni neskončno mnogo možnih reši­tev razporedjtve hitrosti na zgornji kon­turi profila. Ce povežemo vse točke za xo, dobimo karakteristično sliko (glej sliko 7).

To so torej možne rešitve, ki zadov­oljujejo prva dva pogoja: da ne pride do odcepitve in da je mejna plast pravilno upočasnjena na koncu profila. Vendar pa ne smemo pozabiti, da v tej fazi stvari idealiziramo. Kasneje se bo pokazalo, katere korekcije so potrebne, da bi bil profil življenjski (primerjaj sliki la in lb).

OPTIMALlZACIJA V uvodu tega poglavja sem omenil dve

stvari, ki vplivata na izbiro profila. To sta pračkanje in minimalno propadanje. Pračkanje nas tu ne bo zanimalo. Opti­malizacijo bomo izvršili glede na mini­malno propadanje, se pravi glede na masimaini C 1

3/ Cd 2• Glede na to, da nas v tem trenutku pravi vrednosti vzgona in upora še ne zanimata, sem na Sinclerju napravil program samo za zgornjo kon­turo, ker so vrednosti na spodnji v vseh primerih enake in na optimalno točko/ne vplivajo. Točko spremembe Xo sem varii­ral od nič do ena po en procent vsaksebi in za vsak xo izračunal vzgon, upor in C1

3/Cd 2• Integracija je izvršena nume­rično po Simpsonovi metodi s stotimi točkami. Rezultat kaže slika 8. .

Vhodni parametri so tako Xo ter trije pogoji: mejna plast je zgoraj v področju slemena (konstanten qo) laminarna , od tu dalje pa turbulentna. Hitrost pada tod po Statfordovi razporeditvi . Upošteva se samo zgornja kontura.

Izkaže se, da je optimalna lega xo pri 53% , čemur odgovarja maksimalna hitrost v slemenu qo == 1,405. To nam bo podatek za izračunavanje koordinat profila.

Na spodnji kon turi razmere idealizi­rajmo, čeprav se kasneje pokaže, da so potrebne korekture. Idealno bi bilo, če bi bila hitrost preko celega spodnjega dela enaka nič in bi šele na zadnjem robu nezvezno skočila na q == I. Prav to nez­veznos! pa bomo kasneje morali spremi­njati. Ce bi nam te idealne, predposta­vljene razmere mejnih plasti uspelo tudi doseči v praksi, potem lahko vidimo s pomočjo slike 8, da bi bil maksimalni možni vzgon modelarskega profila okrog 1,7 pri uporu cca 0,025, kar bi pomenilo C I

3/Cd 2 nekako 7800; v resnici ta vrednost ne presega 150. Opazimo lahko,

1200

a7

fa6 ,ru 000"",

0.5 1'-,

~ ,02 600 /

Q3 L

~ of xx)

Q{

o o,f

Rakete malega dometa umaknili Iz Zahodne Evrope?

Poveljnik oborože­nih sil NATO za Evropo general Ber­nard Rogers je izjavil, da je atlantska zveza iz Zahodne Evrope uma­knila vse rakete malega dom eta tipa MGR-l B, bolj znane pod imenom »honest John« . V izja­vi, ki jo je dal v sedežu generalštaba oborože­nih sil NATO za Evropo v bližini bel­gijske vasi Castelau, pa general Rogers ni pove­dal, koliko raket so umaknili .

V nesreel enskega letala osem mrtvih

(AP)

Približno 200 kilo­metrov južno od San­tiaga, se je v goro zaletelo policijsko le­talo. Mrtvihje bilo vseh šest potnikov - štirje Američani in dva čilska državljana - in oba pilota.

MODELARSTVO

V ~-----MZ L I

L '----------- -!-- ---- -

... --:.~

Re = 45.000 r-

Cpte==O

I q2 0,3 0,4 0,5

SLIKA 8

koliko izgubimo zaradi spodnje konture, katero običajno narekuje trdnost gradnje: čim debelejši je namreč profil, tem večje so spodaj hitrosti, kar veča upor in manjša vzgon.

IZRACUN KOORDINAT Razen Stratfordove rešitve upočasnje­

vanja turbulentne mejne plasti je bilo računanje koordinat uvitega profila po vnaprej določeni hitrosti mejne plasti matermatikom najtrši oreh. Metodo, ki jo uporabljamo danes, je uvedel J . Weber. Naj jo vsaj na kratko opišem. Če profil preslikamo v krog in temu

primerno spremenimo koordinatni si­stem, je računanje veliko preprosteje predvsem zato, ker sloni vsa naj­osnovnejša teorija vzgona na krogu. Pa tudi potrebne zveznosti hitrosti med zgornjo in spodnjo konturo (zgornjain spodnja polovica kroga) postanejo lažje določljive. Potem se okrog kroga izraču­na novemu koordinatnemu sistemu primerna razporeditev hitrosti q v fik­snih točkah profila . Po inverzni metodi se nato s pomočjo namišljene skeletnice in namišljene debeline dobijo korekcije kroga, ki bi tako razporeditev omogočal, iz teh koordinat pa potem preslikamo »krog« nazaj v normalen profil. Posle­dica inverzne metode je postopno raču­nanje koordinat krožnice, koder s predpostavljeno končno vrednostjo ra-

c:-- r-- '\ ~ 1,\ ~\

'\ _1:0 ,,\ ,

~\ --- 1-- --_. -- r-~ I

I

~ 0,7 0,9 4,-

čunamo hitrost, ki smo jo določili. Koor­dinate nato toliko časa popravljamo, da je hitrost na koncu enaka predpostavlje­ni. To počnemo za vsako od vnaprej določenih točk . Razumljivo je, da brez računalnika tu ne gre.

In prav tu so nastali problemi. Doslej sem lahko delal na Sinc1airju, za opisano metodo pa je 48K spomina premalo. Uporabil sem že vse trike z raznimi datotekami itd , vendar je delo zastalo. Izračunati sem uspel le par točk, za dokončanje izračuna pa bom moral počakati na nov računalnik.

Delo se potem nadaljuje takole: naj­prej odpravimo nezveznosti hitrosti v nosu in na repu do te mere, da se da določiti tam koordinate. Potem dobimo kot rezultat nekaj prav čudnega: nega­tivne koordinate realnega profila, špi,ce itd. Celoten postopek ponovimo od začetka s popravljeno razporeditvijo hitrosti na spodnji konturi, dokler ne dobimo realnih koordinat (glej sliko la). Tedaj preidemo v drugo fazo optimaliza­cije, kajti neidealne razmere spodaj spre­minjajo tudi razporeditev hitrosti na zgornji strani. Ta vpliv je najočitnejši pri vrednosti CPIC (pritisku oziroma hitrosti na koncu profila), katere predpos­tavljena vrednost je bila nič . Izkaže se, da mora biti nekako 0,1 do 0,2. To nam seveda spremeni položaj x() za nekaj procentov. K sreči postopek hitro konvergira. Pri prejšni metodi, koder smo Stra tfordovo razporeditev simuli-

MODELARSTVO

MOOna eksplozija na Soncu povzrOOlla magnetni vihar

Ameriški strokov­njaki iz observatorija Boulder v Coloradu opozarjajo, da je mo­čna eksplozija na Son­cu povzročila magne­tni vihar, ki bo motil visokofrekvenčne ra­dijske signale in oviral kroženje nekaterih umetnih satelitov ok­rog Zemlje. Poleg tega bo prišlo tudi do motenj na telefonskih zvezah in pri navigaciji. Tako močno ekspl­ozijo so zadnjič odkrili 22. januarja lani.

(UPI)

British Airways bo znova pregledala svoje boeinge 747

Britanska letalska družba British Airways bo znova, tokrat veliko natančneje, pregledala svoja letala tipa boeing 747, ker so pri nekate­rih tovrstnih letalih drugih prevoznikov od­krili razpoke v plašču trupa. British Airways ima 16 boeingov 747, zato domnevajo, dajih bodo vse pregledali šele do konca marca.

(KUNA)

Prihaja concorde M.2

Francoska letalska družba Aerospatiale, ki je skupaj z British Aerospace razvila slo­VIto nadzvočno letalo concorde, napoveduje, da bo verjetno razvila nov tip concorda. Po napovedih bo concor­de .. št. 2" večji, brez pristanka bo lahko preletel 8 tisočkilomet­rov, dosegel pa bo hitrost 2500 do 2700 kilometrov na uro.

(Delo)

rali s cosinusovo krivuljo, je bilo potreb­nih okrog pet ponavljanj .

ZAKLJUCEK Normalno bi bilo, da delo najprej

končam in ga šele nato pošljem v Krila. Za tako zgodnjo objavo sem se odločil predvsem zato , ker je sedaj sezona dela in je morda še pravi čas , če spregovorimo tudi o prifilih, ki so že vrsto let stvar osebnega okusa posameznika. Cela vrsta člankov je bila objavljena na primer o turbulatorjih in vsi ga po starem pre­pričanju postaVljajo na nos profila ; resnica je drugačna. Stanjšim turbu­latorjem nekako 20% debeline mejne plasti tik pred Xo napravimo veliko več. Potem je vloga zgornje konture, ki prvenstveno vpliva na vzgon in če je zadnji del profila slabo izpeljan, še na trganje in s tem na upor. Pametneje kot preveč uviti zadnji del je izpeljati ga

V Mariboru pristal prvi jumbo Januarja je na mariborskem letaliAču

pristal pravcati velikan: letalo Lockheed tristar zahodnonemAke čarterske družbe L TU iz DUsseldorfa. Jumbo, kakrAnega na mariborskem aerodromu Ae niso videli, lahko sprej me več kot270 potnikov, dolg je 54,44 m, tehta pa kar195 ton. Na uro porabi 9000 litrov goriva, vtankih paje prostora za desetkrat toliko. S trlstarom je v Maribor pripotovalo tudi pet članov družbe L TU, in sicer dva kapitana, dva kopilota in inženir poletov; Oba kopllota sta nekaj ur vadila vzlet in pristanek, saj se usposabljata za

1Cef'~ 21

ravneje . Debelina profila je tista, ki uničuje vzgon, ki se ustvarja na gornji konturi in veča upor (primerjaj sliki la in lb). Najbolje bi tako bilo z uporabo sodobnih materialov pričeti graditi tanj­še profile. Ta dejstva sicer niso neposre­dno vidna iz formul, pač pa se pokažejo predvsem v drugi fazi optimalizacije in kasnejši korekturi spodnje konture, koder žrtvujemo kvaliteto za trdnost.

Je pa še nekaj. Ni namreč rečeno, daje ravno visoko-vzgonski profil najboljši . Po opisani metodi konstruiran profil ima zelo majhen koeficient momenta , kar pride prav pri modelih, katerim se hitrost med letom spreminja. Pri pračkanju so boljši profili, ki dovoljujejo večjo hitrost odpet ja, torej nizkovzgonski . Pri mode­lih, koder reglaža ne bi smela delati problemov, raje izberimo profil, ki bo malo manj uvit in malo debelejši, ker imajo strmejše spreminjanje gradienta upora in to omogoča solidnejše kroženje v termiki in manj težav s· spiralo med pračkanjem . Še bi lahko naštevali . Vidimo pač, da je izbira profila odvisna predvsem od namembnosti modela. In če bomo imeli pred očmi teh nekaj omenje­nih dejstev, bo namen članka dosežen .

pilotiranje prav tega tipa jumba. Tuje družbe se vse bolj zanimajo za lolanje pilotov v Marlboru: Švicarjem, katerih vadbenih preletov nad mestov so domači­ni že kar vajeni, so se zdaj pridružili zahod­ni Nemci, letalllče pričakuje družbo L TS z boelngom 757, februarja pa bodo vadili Avstrijci (AUA). Kapitan DIetmarSchmidt, L TU: "Od Švicarjev smo Izvedell,dajevale letallAče za Aolanje zelo primerno. Resda je Inajhno, toda Ima nadvse ugodno lego, dobro vidljivost ln dobro je opremljeno. Zadovoljni smo.cc

(POVECERU, posnetek Danilo Škofič)

Uspešen začetek leta

Za ameriškega pr­oizvajalca letal Mc­Donnell Douglas, ki ima v Boeingu in Air­busu huda tekmeca, ~e je to leto zelo dobro začelo . Ameriška letal­ska družba Delta Air Lines je namreč naroči­la 30 njegovih .letal MD-88, napoveduje pa še nakup 20 letal. Leta­la bodo stala 2 milijardi dolarjev. (624 milijard din).

(Delo)

Sestrelili sovjetski letali

Agencija MEN A se sklicuje na oddajo ra­dia Karači in poroča, da so afganistanski mudžahidi v nedavnih spopadih v območju Haidarabada sestrelili dve sovjetski letali. Po vesteh radia Karači so mudžahidi v bojih z vladnimi silami zasegli precej vojaške opreme, orožja in streliva. Vlad­ne sile so izvedle napad blizu afganistansko­pakistanske meje.

(MENA)

Nova gradiva in zasnove Razstavni prostori lanske

svetovne letalske razstave v Parizu so bili preplavljeni z ult­ralahkimi letali, kajti kljub viso­kim cenam za razstavni prostor so se mnogi za vsako ceno odl­očili prikazati svoja, na zunaj krhka letala.

Čeprav največji svetovni proizvajalec ultralahkih letal »Eipper formance Inc« ni imel svojega uradnega razstavnega prostora, je bil na salonu dobro zastopan z letali, ki so bila prikazana pod imeni lastnikov. Vpliv Eipprovega izrednega letala »Quicksilver« na svetovno pr­oizvodnjo ultralahkih letal je še vedno, po desetih letih proizvodnje zelo izrazit, kajti pri veliki večini prikazanih letal so obdržali geometrijske in energetske pa­rametre svojega velikega bolj znanega predhodnika.

Opazno je bilo, da se pri gradnji ultra­lahkih letal vedno bolj uveljavljajo nova gradiva in nove zasnove letal. Glede no­vih materialov kaže, da so vedno pogostejše razne sestavine (spojine), seveda najpogostejše steklo - plastika , kar že dolgo uporabljajo pri gradnji jad­ralnih letal. Kevlar sramežljivo uvajajo v posamezne dele sekundarnih struktur, predvsem zaradi sorazmerno visoke cene, kot tudi zaradi izredlJo dragih strojev za njegovo obdelavo. Se nadalje so krom molibdenske cevi glavni elemen­ti primarne (nosilne) strukture, v kombi-

naciji s posebnim impregniranim plat­no!O in jeklenimi vezmi.

Se pred dvema, tremi leti je bilo pri ult­ralahkih letalih dovolj, da so po svoji zg­ra~bi bila dovolj t:dna in so vzdržala pre­dVidene obrememtve, ni pa bila toliko pomembna njihova aerodinamična zu­nanjost. Danes pa so za razliko ultralah­ka letala izredno lepo oblikovana, kar še zlasti velja za trupe, kot glavne nosilce zračnega upora. Do tega je privedla up­oraba stekla-plastike, katero oblikujejo v kalupih . Čeprav so serije teh letal zelo majhne, ali pa o serijah še sploh ne moremo govoriti, se gotovo visoke cene takšnih kalupov ljubiteljem ultralahkih letal na zahodu, kot je videti, ne zdijo previso.~e. Priznati je treba, da jim je raz~mlJlvo kljub vsemu znatno laže, kot našim samograditeljem, že tudi zaradi te­ga, ker nimajo težav z nabavo katerega koli gradiva, začenši pri krommolibden­skih ceveh raznih kakovosti, do kadmi­niziranih vijakov. Zgraditi letalo pri ta­kšnih pogojih prav gotovo ni preveč težko, seveda, če ima graditelj zadostna finančna sredstva, ki znašajo približno okrog dveh milijonov dinarjev.

Tipični primer tako urejenih so letala »Barometer«, istoimenske francoske dru­žbe in »Thruster Model 447« avstralske firme Thruster.

Obe letali sta klasične zasnove, pri čemer je Model 447 zelo enostavne gradnje, hkrati pa zelo varno letalo. Kri­la imajo samo en nosilec, prevlečena pa so s platnom. Zanje so uporabili klasični

ULTRA LAHKI

$TEVILO TIPOV 'oo

J I

,.0 '20

,OO

I '0 II

I V

.. l.r 1

.. 71 71 '0 t2 14

LETNA PROIZVODNJA UL LETAL V TISOCIH , • • 2 L

• 1/ • iJ • iJ • / 2

V rt 71 10 I? ..

POVPRECNA PRODAJNA CENA V 1000 DOLARJIH

L j,

s / /

// / • /. V 3

.IV 2

,-' ~ 7' 11 10 12 14

Letalo se je vrnilo Letalo družbe Pan

American, ki je letelo na progi Miami-Caracas (v njem je bilo 225 po­tnikov in 15 članov po­sadke) se je kmalu po vzletu moralo vrniti na letališče v Miami, kerse je pilotska kabina na­polnila z dimom . Ra­njenih je bilo 31 po­tnikov, II pa so jih prepeljali v bolnišnico.

(AP)

NSA profil, ki ga šele v zadnjem času uvajajo v gradnjo ultralahkih letal in omogoča boljšo nosilnost letala pa tudi povečuje varnejše letenje, ob večji trdnos­ti krila. Na glavno trupno sredino so pos­tavljeni motor, krila in repne površine, medtem ko je zelo udobna pilotska kabi­na obešena pod njo. Motor z močjo 60 kim. mu omogoča, da leti s hitrostjo 90 km/h, pri vzlet ni masi 370 k.m. Obstaja tudi dvosedežna inačica z vzporednima sedežema.

Letala "Quicksilver« sicer niso razsta­vili, vendar pa zasluži, da v njem spregovorimo nekaj besed, posebej še za to, ker so se z njim pojavili neki, sicer neuradni standardi v ultralahkem letals­tvu. Nosilna struktura krila je iz cevi, s' polnosilci na čelni in zadnji strani, prekri­ta pa s posebnim impregniranim plat­nom. Trup je rešetkast in obešen pod kri­la, pri čemer je motor pritrjen na spodnji strani krila in opremljen s potisno eliso . Zanimivo je, da je 90% uporabljenih cevi enakih, kot pri planerju prav takšnih dimenzij, kar vsekakor jJoenostavi in poceni gradnjo. Proizvajajo ga v nekaj inačicah: MX, MXL in MXII, medtem ko je model MX osnovni model, ki se je pojavil l. 1972. Za 5.400 dolarjev omog­oča prijetno letenje, njegove karakteris­tike pa so naslednje: za vzletanje je dovolj 25 m dolga pista, pristane pa z višine 15 m na 140 m. Hitrost vzpenjanja je 4 m/sek, največja hitrost 76 km/h, doseže do 3.000 m višine. Opremljeno je z Ro­taxovim dvocilindričnim motorjem -model 337 z močjo 33,5 k. m. in porabo (glede na režim leta) 8 - 17 lih. Pristaja s hitrostjo 46 km/h, medtem ko je njegova minimalna hitrost 36 km/h.

Model MXL so razvili iz MX in je aerodinamično bolj dovršen in ima sliv­nike nad kolesi, prurejeno višinsko kr­milo in izpopolnjen sistem krmilja in je dvosedežnik s podobnimi karakteristika­mi in ceno. Obstaja tudi inačica vodnega letala, njegova uporabnost pa se vidi tudi iz tega, da ga v Downeyu policija upora­blja za snemanje avtomobilskega prome­ta . Znani avtomobilski dirkač Mario Andretti in kozmonavt Jim Irwin sta zadovoljna lastnika in uporabnika ta­kšnega letala.

"Ultralight Soarning Inc.« je izdal ce­nik svojih letal, ki so kopije "Quicksilve­rja« . Glede na uporabljeni motor in druge konstrukcijske elemente se naku­pna cena giblje med 3.495 in 6.220 dolarjev (v kompletu). Letalski motor Yamaha s 15 k.m. stane 1500 dolarjev, najdražji pa je Rotax s 47 k. m - 2.225 dolarjev.

"Pravim« letalom se je še najbolj pri­bližal angleški model "Shadow« serije B.

Krilo je izdelano po tehnologiji, ki jo up­orabljajo pri gradnji kriljadralnih letal in ima del od zadnjega nosilca do zadnjega roba krila prekrit s platnom, ima kompletno mehanizacijo, vključno zak­rilca. Kabina je nekoliko skrčena, vendar pa na zunaj zelo čisto oblikovana. Opremljena je s šestimi osnovnimi inst­rumenti. V zadnjem delu je nameščen motor Rotax s 40 k. m. (model 447) in čeprav med ultralahkimi letali nima naj­močnejšega motorja, ga prištevajo med težja letala (348 kg največja vzletna teža), je najhitrejše ultra lahko letalo doslej. Le­ti z maksimalno hitrostjo 156 km/h , nor­malna paje od 120 - 140 km/h, pristaja pa s hitrostjo 62 km/h . Mejna obtežit..:v je kot pri pravem letalu 7,2 g in - 5 g (primer Utre: +6 gin -4 g), izdelano pa stane 10 tisoč funtov (v kitu pa 5.900 funtov).

Po obliki in karakteristikah mu je zelo podoben ameriški "Falcon«, s tem, daje pri slednjem uporabljen "canard« sistem vzgonskih površin. Manjša hitrost od le­te pri "Shadowu« (103 km/h) je najbrž slabši motor (Rotax 277 - 25 km. m.)

Iz leta v leto ultralahka letala vse bolj uporabljajo tudi v gospodarstvu, zlasti v kmetijstvu . Posebno zanimiva so postala farmarjem, ki si lahko na sorazmerno preprost način pridobijo letalsko dovo­ljenje, letalo pa tudi ne stane več kot na­vaden traktor. Proizvaja lec Wizard je enega izmed svojih modelov opremil z rezervoarji za kemikalije s prostornino 75 do 100 1, kar zadostuje za manjše parcele in računa, da se bo to letalo hitro uveljavilo v proizvodnji hrane.

Najcenejše ultralahko letalo je še vedno kategorija motornih zmajev. Kot najresnejši proizvajalec se je predstavila francoska firma CMY FAA. Njen dvosedežni motorni zmaj, ki ima sedeža drug za drugim in drug nad drugim je do­kaj duhovito rešitev, zlasti za šolanje in trenažo zmajarjev . Proizvajalec priča­kuie prodor zlasti na arabska tržišča, zato je (kot ni v navadi) na razstavi delil prospekte predvsem v arabščini .

Ultralahko letalstvo dobiva vse večjo veljavo in ljudi, ki jih gradijo in ,!a njih letijo ne štejejo več za čudake . Zal pa lahko ugotaVljamo, da pri nas na tem področju za svetom močno zaostajamo, zlasti še zaradi gradiv, ki so vse dražja, predvsem pajih doma.ni moč dobiti . Up­ajmo, da bodo novi predpisi vsaj do neke mere olajšali razvoj ultralahkega samog­raditeljskega letalstva pri nas. Za vse informacije o naslovih proizvajalcev in o cenah se obrnite na Aerosvet, revijo LZ Vojvodine.

PREDRAG LEKIC (po Aerosvetu)

NAŠA ZGODOVINA

Sporazum o prvi francoski letalonoslIki na jedrski pogon

Francoski obrambni minister Paul Quiles je podpisal sporazum o prvi francoski letalo­nosilki na jedrski po­gon, kijo bodo imeno­vali Richelieu. To je sporočilo francosko ob­rambno ministrstvo. le­talonosilko bodo začeli delati leta 1987 v Bres­tu , nared pa naj bi bila leta 1996. NjeIla najve­čja hitrost bo 37 vo­zlov, na palubo pa bo mogoče spraviti 40 letal. Proračuni kažejo, da bo letalonosilko ce­lih osem let delalo 1400 ljudi, stala pa bo nekaj manj kot osem milijard frankov (okoli mili­jardo dolarjev).

(Reuter)

Končno sem dosegel naš zračni prostor in nizko ter z največjo hitrostjo preletel Maribor. Mislim, da boš uganil, zakaj! Prebivalci z obrobja mesta, ki so lahko nekoliko dlje spremljali ta polet, so se tudi dolgo zatem spomnili nizkega preleta nekega jugoslovanskega letala 6. aprila 1941, katerega sta preganjala dva nemška lovca in ga z besnim obstrelje­vanjem skušala sestreliti. Nekaj ,za Tez­nim sem na mojo srečo naglo spremenil smer poleta in po vsem sodeč sta me tu lovca izgubila iz vida.

O sovražnem zasledovanju nisem imel pojma do pristanka, saj v letalu nisem imel z nikomer od posadke, niti telefonske, niti radijske zveze pa me zato tudi strelec, ki mi je ščitil hrbet pred zadetki sovražnih lovcev, ni mogel opozoriti na nevarnost, ki nam je pretila. Tu in tam sem sicer slišal delovanje strelčeve strojnice, misleč , da tudi on ob­računava s sovražnimi cilji na avstrijskih cestah. Ko sem že omenil manjkajočo ra­dijsko zvezo, moram reči, da je bilo dovolj te opreme in to povsem nove v skladišču na našem letališču , vendar je

lCe'i425

niso montirali v naša leta la , kar je vse­kakor odkrivalo slabo organiziranost, ali pa sabotažo v tedanjem letalstvu.

Po dvajsetih minutah poleta sem srečno pristal na našem letališču. Na sta­janki, kot smo imenovali prostor za pa­rkiranje letala, nas je radovedno priča­kalo številno moštvo. Raport o opravlje­ni nalogi sem predal svojemu komandir­ju, ne da bi omenil, da sem spremenil določeno smer poleta. S komandirjem sem odšel v šotor poveljnika letalske bri­gade ter mu razložil potek naše naloge. Posebno sem poudaril, da sem na leta­lišču pri Lipnici opazil sovražne štuke in hkrati predlagal, da bi s še dvema letalo­ma napadli maskirano letališče. Brez raz­mišljanja je poveljnik odgovoril, da ta­kšno bombardiranje ne pride v poštev. Presenečen nad hladnim odgovorom sem se vrnil .k letalu, kjer so tudi moji kolegi želeli zvedeti kaj več o problemih, s kate­rimi smo se srečevali na poletu , oz. pri opravljanju naloge.

Ko so vprašanja nekoliko pojenjala, je začel moj strelec Malešic pripovedovati, kaj se je dogajalo, .. ko smo se vračali z

Risba »slečenega" Bristol Blenheima Mk 1. Največja hitrost 426 km/h, največja potovalna hitrost370 km/h, najbolj ekonomična hitrost 265 km/h (vse na vili ni 4575 m = 15.000 čevljev), doseg 1480 km pri 265 km/h, vzletna pot 713 m čez ovire 15 m. Teža 5013 kp, s tovorom 5947 kp, razpon 17.17 m.dolžina 12,12 m, viII na 3.89 m. Desno za pilotskim sedežem je pros tor za navigatorja(bombarderja, vsredlni trupa pa za radijskega operaterja/strelca. (PO AIR ENTHUSIAST /SIXTEEN, risba Pilot Press-Avlagraphica; vizvirniku jeseve­da tudi vseh 125 pojasnil za posamezne dele letala)

, '

'Ed!!n izmed 20 Blenheimov, ki jih Je dobilo JKRV od RAF v Z/ilč;,lku leta 1940 (spodaj)

KOVinske barve in s številko 160 l!! lo eden od dveh v Britaniji zg­raJenih Blenhelmov, ki g3 je do­bilo JK.RV koncem 1937 in po-kazalo na beograjskem Letal­skenl salonu maja 1 S38 (zgoraj). Eden izmed 40 Blenheimov, ki so Jih naredili Y Ika rusu in lakira!i po Ir/barvni kaml.lflažni shemi, ki jo je JKRV sprelelo leta 1938 {desno in 9podaj).lovo: Krilna znamenja Jugoslovanskega kraljevega voj­nega ,letalstva JKRV (po AIR ENTHUSIAST /SIXTEEN)

Nesreča mehiškega letala

V gosti megli blizu mehiške tihomorske luke Los Mochis je strmoglavilo letalo za­sebne mehiške letalske družbe Aerocalifornia tipa DC-3 . Mrtvih je bilo vseh 18 potnikov in trije č l a ni posadke. Predstavnik družbe je sporočil , da se je ne­sreča zgodila, ko je pilot, ki je čakal na dovoljenje za prista­nek, v gosti megli krožil nad l etališčem , obda­nim s hribi .

(AP)

borbene na loge . Že nad avstrijskim ozemljem , je rekel, sta naše letal o zače l a zas ledovati dva lovca tipa »Messersch­mit«, ki sta nas občasno o bstreljevala. Nas pa je reševalo samo nizko in viju­gavo letenje, za to pa nemška lovca nista mogla natančno meriti in st relj a ti . Potr­dil je, da sta nas lovca zasledovala do Ma ribora, po tem pa ju ni več videl. Pri pregledu leta la smo ugotovili , da sta bil a d va zad etka v repu, kar pa na s rečo ni ogrozilo varnosti našega po leta.

Tako se je torej odvija l naš bojni polet nad Gradcem, a ne tako , kot ga je opisal tisti Avstrijec. Mora m priznati , da v celo­tni akc iji , torej v celotnem poletu , niti enkrat ni sem videl no benega leta la nad njihovim ozemljem, še najma nj pa, da sem se vključil v rep, to rej na ko nec njihove vra čaj oče se formacije. Po

z w w

~ ~ ti; « vi ::::> J: l­Z w II:

~

mojem mišlj enju so objavili tako por­oči lo sa mo zato, da bi se opraviči li pred svoj imi zaradi nepripravljenosti na na­pad našega letalstva in pa, da bi ohranili pres traše ne mešča ne z zago tovil o m, da se ' kaj takega ne bo moglo več zgod iti .«

O opravljeni na logi sem si ustvaril povsem jasno sliko, za nim alo pa me je, a li je Karel vedel, če ga spremlja naše lovsko leta lo.

»Kot sem že rekel, nisem imel z nik omer nobene radijske zveze pa tako tudi obvez ne zveze ne s s prem lj ajoči m lovce m . Ali je bil o tisto leta lo nad A lek­sandrovcem moj sprem lj eva lec, ali ne tu­di pozneje nisem izvedel, pač pa so mi povedali , da bi me moral spremlja ti Slovenec ka p . II. ki-pilot lovec Janko Do bnika r. ln četudi bi me leta lo spre­mlj a lo, kaj dosti koristi ne bi pomenilo

NAŠA ZGODOVINA

Kitajski satelit je dosegel tir

Drugi kitajski tele­komunikacijski satelit je dosegel geostacio­narni tir. To fazo, ki so jo izvedli s pomočjo posebnih manevnr­nih raket, so končali v predvidenem času. Ki­tajske znanstvenike ča­ka še zadnji manever: umetni satelit bodo morali namestiti v določeno točko na geostacionarni orbiti nad ekvatorjem. LR Kitajska je svoj prvi telekomunikacijski sa­telit izstrelila že leta 1984.

(Xinhua)

ZDA preizkusile vodenje raket

Ameriško zrako­plovstvo je sporočilo, da so uspešno opravi­li prvega od štirih po­skusov sistema vode­nja medcelinskih ba­lis tičnih raket mid­getman. Test so izvedli 17. decembra v zrakoplovnem sre­dišču Holoman. Izde­lava 500 raket midge­tman bo po uradnih ocenah stala blizu 40 milijard dolarjev. Do­končno se bodo o izdelavi teh raket odl­očili v drugi polovici naslednjega leta. Kot so sporočili včeraj, so preizkusili sistem vo­denja družbe General Electric, ki izračuna­va tirnico izstrelkov po položaju zvezd. Druga dva sistema za vodenje raket midge­tman izdelujeta kor­poraciji Honeywell in Litto industries. Te naprave bodo preizj kusili med januarje"1 in majem. Za katere­ga med sistemi se bodo odloči li , bodo sporočili januarja 1988. leta.

(UPI)

zaradi mojega nizkega poleta, ker bi on moral pač leteti na zanj ustrezni, varni višini. Sicer pa en sam lovec, če bi me na­padlo več sovražnih letal , ne bi bil kdove kakšno zagotovilo za varen polet edinega bombnika. Tudi če bi ugotovil , da me naš lovec ne spremlja, si zato ne bi belil glave. Verjel sem svoji zasnovi napada in po njej tudi uspešno opravil zastavljeno nalogo .

- V objavljeni vesti avstrijskega časopisa je bilo rečeno , je bilo ob napadu na železniško postajo porušenih tudi ne­kaj hiš v okolici mestne bolnišnice. Kaj meniš o tem?

»Res je, da so v časopisu nekaj dni zatem objavili, kako je bilo bombardi­rano tudi nekaj hiš v samem mestu, ven­dar kaj takega namerno moja posadka ni storila. Tudi sam sem se lahko prepričal o storjeni škodi čez nekaj mesecev, ko so me Nemci kot nezaželenega v Mariboru deportirali v Nemčijo na prisilno delo. Na poti skozi Gradec sem videl rušiini učinek naših bomb, pri čemer je bilo poškodovanih tudi nekaj zgradb v mes­tu. Ker samega mesta nismo bombardi­rali, je do tega prišlo le tako , da se nad ciljem niso odpele vse bombe, pa je verjetno ena izmed njih odpadla šele pozneje pri obveznem mehaničnem spraznjevanju nosilcev bomb, ko sem se pri dviganju nad mestom vračal z opravljene naloge proti domu.

Sicer pa je bila to edina borbena nalo­ga, ki jo je naša grupa opravila ta dan na ozemlju Avstrije pa čeprav smo imeli že povsem blizu meje izredno pomembne sovražne cilje.«

- Tako je bil torej končan prvi dan vojne v tvoji enoti. Kako pa je bilo na­slednje dni?

»Ko se m noč po opravljenem bombar­diranju odšel spat, še do lgo v noč nisem mogel zaspati. Razmišljal in razmišljal sem o tem, kako malo zanimanja je po­kaza l komandant za moj predlog, da bi bombardirali letališče pri Lipnici. Kar naprej mi je v ušesih zvenel njegov odgovor, da kaj takega ne pride v poštev . Zanj napad na tako zanimiv objekt tik ob meji ni prišel v poštev , mene pa so lahko samega poslali v oddaljeni Gradec, kar ni bilo daleč od samomora. Očitno je bilo , da odgovornim v nižjih poveljstvih ni

yilo posebno pri srcu logično razmi-šljanje pa se zato sami niso zavzemali za določanje nalog, ki bi jim lahko prinesle težave . Z višjo komando , pooblaščeno za daj anje ukazov, da se bombardira ta, ali oni stra teško pomemben objekt pa že v prvih dneh vojne ni, bilo zanesljivega sti­ka, zaradi uničenih , a li slabih zvez. Poleg tega je neorga nizira nost v poveljevanju

uspešno izkorišČa la tudi peta kolona, ki je s svojimi neresničnimi poročili in z za­kasnelimi ter napačnimi ukazi že na samem začetku vojne vnašala med zveste in borbi naklonjene privržence letalstva zmedo in malodušnost, kar je negativno vplivalo na naše razpoloženje. Mi pa smo bili željni borbe in maščevanja, zato je med nami naraščala nestrpnost.«

- Kako pa se je odvijala dejavnost vaše borbene enote v naslednjih dneh?

»Oblačno jutro, ki me je naslednji dan po slabo prespa ni noči že zarana spravilo pokonci, ni obljubljalo nič prijetnega. Se skoraj v mraku so v poveljnikov šotor poklicali komandirja eskadrilje in mu ukazali, naj troje letal bombardira želez­niško križišče Fering na Avstrijskem, hk­rati pa naj ogledujejo teren ob jugoslo­vansko-avstr.jski meji, predvsem zaradi tega, če Nemci niso skoncentrirali svoje vojske ob meji. Komandir kapetan 1. kI. Sergej Voinov, ki je bil določen za vodjo formacije, je izbral mene za levega, vojnega uradnika IV. kl.-pilota Jovica pa za desnega spremljevalca. Zaradi precej­šnje oblačnosti smo morali leteti proti ci­lju v zgoščeni formaciji. V predvidenem času, leteč po kursu, je formacija v Avst­riji bombardirala neki večji objekt ob progi , vendar nismo mogli ugotoviti , če je bil objekt uničen in , ali je bil bombar­dirani objekt načrtovano križišče, kajti zanj nismo imeli nobenih natančnejših podatkov. Pri vračanju na matično leta­lišče pa bi naša letala kmalu postala žrtev lastnega protiletalskega topništva, ki je na področju Zagreba močno streljalo na nas. Na srečo nismo bili poškodovani in smo srečno, sicer nekoliko presenečeni pristali na našem letališču .

Isti dan smo z vsemi razpoložljivimi in sodobnimi letali polka, žal tudi tokrat brez tako potrebne lovske zaščite, na­padli železniške postaje , leta lišča in objekte v Segedinu in Pečuju v Madžar­ski . Po vrnitvi "trojke« z bombardiranja v Avstriji , je sklical poveljnik 68. "grupe« v svojem šotoru sestanek vseh letalcev in komandirjev, da bi dobili navodila za nove borbene naloge, ki jih bomo opra­vljali na področju južne Madžarske . Major Donovic je ukazal , da poletijo vsa za let sposobna letala, na bombardiranja letališča, oz. rezervnega cilja-železniške postaje v Segedinu, za kar je odredil dve "pari« in " trojko« letal. Prvo "paro« s spremljevalcem Lazarevicem je vodil sam, za vodjo druge "pare« pa je odredil komandirja eskad rilje kapeta na-pilota Sergeja Voinova, ki si je za svojega spremljevalca izbral mene . Imena "troj­ke« se ne spominjam več. Odredil je viš ino odleta na cilj, ki naj bi znašala

nfL~28

Vajen je rekordov

CHARLES ELWO­OD YEAGER, dvain­šestdesetletni upokoje­ni ameriški letalski ge­neral, človek, ki je 14. oktobra 1947 prvi pre­bil zvočni zid, je pred dnevi postal novi hi­trostni rekord. V ko­maj petih urah in triin­dvajsetih minutah je preletel »vso Ameri­ko«. 3954 kilometrov dolgo pot od Burban­ka v Kaliforniji do New Yorka na vzhodni obali. S tem je za dobro uro izboljšal rekord, ki so ga dosegli pred letom dni.

»Vsak izziv je zame užitek. Pogledal sem v knjigo hitrostnih re­kordov in videl, da je nekaj takšnih, ki jih je treba posekati ,« je izja­vil Chuck Yeager, či­gar podvigi so opisani v knjigi The Right Stuff in v istoimen­skem filmu, ki smo ga pri nas gledali z na­slovom Pot v vesolje.

Letalo v nasip Neko brazilsko po­

tniško letalo, v katerem je bilo 69 potnikov in članov posadke, je trčilo ob nasip ob pris­tajaini stezi letališča v Sao Paulu. V nesreči je bilo ranjenih vsaj deset ljudi, poroča agencija AP. Kot je povedal predstavnik letaliških oblasti, je bilo letališče zaprto zaradi megle.

(AP)

2.500 m in smer po maršruti leta­lišče-Bosanska Gradiška-Osijek­Segedin.

Ko je major Donovic ugotavljal ses­tavo posadk, je ugotovil , da je zaradi odsotnosti, ostal brez svojega opazoval­ca. Zahteval je, da se nekdo javi na njegovo mesto pa zato ni nihče imel interesa. Ko je tretjič ponovil svojo zahtevo se je nepričakovano javil poroč­nik-opazovalec Panda, kije bil sicer moj stalni član posadke. Bil sem nezadovo­ljen s to odločitvijo poročnika Pande, na katerega mesto je komandir odredil rezervnega poročnika-opazovalca Slo­venca, ki pa ni želel leteti z menoj. Iz nepredvidene zagate nas je rešil prosto­voljec Slovenec, rezervni podporočnik­pilot Bino Božič, za katerega šem šele po vojni zvedel, daje bil predvojni komunist in je bil med prvimi, kot talec ustreljen v Miklavžu pri Mariboru. Ob zapuščanju šotora, je h kapetanu Voinovu ne"' pričakovano pristopil poročnik Panda s prošnjo, da bi se vrnil v mojo posadko. Komandir eskadrilje, ki je zaradi odl­očitve poročnika Pande, da bo letel s ko­mandantom imel nepotrebne probleme, je Pando zavrnil z besedami: Šta tija mo­gu, kad se trpaš gde ti nije potrebno. Revežje morda slutil, da mu bo to posle­dnji polet. Letalo komandanta je bilo na tem poletu sestreljeno.

Med potjO od šotora do letal, sva se z mojim voditeljem kapetanom Voinovim dogovorila o postopku in manevru pred in nad ciljem. Tako je bil dogovor, da se bom moral, potem ko bom opazil. da on maha s krili, preuredi ti z oočne spre. inljave in se postaviti v črto za njim ter gfl spremljati v razdalji okoli 200 metrov daleč do cilja. Ukazal mi je, da moram dob JO spremljati vsak njegov gib in šele, ko bom opazil, da so z njegovega letala pričele padati bombe, sme moj opazo­valec odpeti bombe na našem letalu. Ta zahteva komandirja mi ni bila po volji, saj je pomenila, da nima zaupanja v našo posadko. Kako pa sem opravil bombar­diranje Gradca sem se vprašal? Ob koncu najinega dogovora sem predložil kapeta­nu Voinovu, da bi odletela do državne meje v nizkem poletu, nato pa bi se zara­di uspešnega odkrivanja cilja in varnega bombardiranja d-\li.gnila na večjo višino. Z nizkim poletom bhi tudi skrajšala čas letenja in bi morda lall\o prispela na cilj še pred »paro« majorja Donovica. Čeprav je Voinov soglašal s predlagano višino, sva proti cilju letela na višini 1.500 m. Mejo sva dosegla s povečano hitrostjo zaradi spuščanja do višine 700m, skoraj hkrati s "paro« majorja Donovica, ki se je nahajal na višini 2.500 m. Kapetan

NAŠA ZGODOVINA

Voinov se je spuščal proti cilju in na okoli 300 metrih sem opazil mahanje s krili. Brž sem se postavil v vrsto za njim in, ko je pričel bombardirati, sem opazil, da na­padava železniško postajo. Tudi moj opazovalec je odpel naše bombe in sam ne vem, v katerem momentu sta me na­padla dva nemška lovca. Messerschmi­dta, ki sta me skušala v navzkrižnem og­nju sestreliti. Bil sem priča, kako je pred menoj v plamenu padalo letalo majorja Donovica. Lovca sta me spremljala kar naprej in užigala po letalu. Venem tre­nutku je zadetek prebil zastekljeni del pilotske kabine, ki se je razletela, jaz pa sem z največjim naporom letalo obvlado­val. Da bi fingiral nevarno poškodbo le­tala, sem se v strmem spuščajočem poletu oddaljeval od poprišča boja, vendar ne proti jugoslovanskemu ozemlju, temveč proti Romuniji. S to potezo sem uspel prelisičiti napadalca, ki sta misleč, da sem nevarno zadet, odnehala od nad­aljnjega preganjanja. Po nekaj minutah nenavadnega poleta, sem spremenil smer in se v blagem zavoju napotil proti naši meji. Letel sem na najmanjši možni viši­ni, upajoč da se tako ne bom srečal s sov­ražnimi napadalci. Z zadnjimi močmi, vendar kleno vztrajnostjo sem pristal na svojem letališču. Letalo je bilo vsepovsod zrešetano, na srečo pa nobeden od zadetkov ni poškodoval vitalnega dela na letalu, ki bi onemogočil nadaljnje letenje.

Izredno močna nemška lovska obram­ba je pričakala naše nezaščitene bomb­nike in jih z lahkoto uničevala. Sestrelje­nih je bilo v akcijah ta dan 8 letal in iz­gUbljeno 24 naših letalcev, isti dan pa so

. bila poškodovana še tri letala na zemlji. Poleg drugih letal cev so bili v teh akcijah sestreljeni: oba komandanta »grup«, major Dobrosav Tešic in major Lazar Donovic ter komandirja eskadrilj kap. 1. kI. Vladimir Jovičic in kap. 1. kI. Sergej Voinov, od slovenskih letalcev pa narednik-pilot Vladimir Ferant in pod­narednik-mehanik strelec Dragoljub Če­rne.

Še danes, po tolikih letih , se zgrozim ob misli na katastrofo, ki je tega dne doletela našo »grupo« nad prostranimi ravnicami Madžarske. Neustrezna takti­ka in izbira ciljev ter opravljanje nalog v majhnih skupinah, ali posamič, brez spremljajoče ustrezne lovske zaščite so dokazova11, da se vodilni niso dovolj po­glabljali in trudili opravljati borbenih na­log svojih enot, kar je povzročilo ogromne izgube ljudi in letal.

Ko je pristalo samo moje letalo, ki je bilo videti kot oskubljena ptica, zadeta z nekaj šibrami, je postalo moštvo na leta-

V Indiji preizkusili meteorski sistem za komunikacije

Indijski strokovnja­ki za obrambo so ide­lali in preizkusili si­stem za komunikacije prek meteorjev. Di­rektor nekega indij­skega vojaškega labo­ratorija za elektro­niko dr. Svarup zatr­ju je, da bi ta sistem obratoval tudi v pri­meru jedrske vojne, ko bi bržkone odpo­vedali vsi drugi ko­munikacijski sistemi. Preizkusili so ga že pred meseci - takrat so znanstveniki vzpo­stavili zvezo z New Delhijem. Meteorji redno padajo na Ze­mljo, njihovo krožni­co pa je moč predvi­deti, ker »potujejo« z velikansko hitrostjo, za seboj pa puščajo ionizirano sled, ki jo znanstveniki uporab­ljajo za prenos viso­frekvenčnih radijskih valov.

(PTI)

80 miIijanI za letaliita i

Po podatkih časopi­sa Airports Internatio­nal bodo do konca stoletja vsvetu nameni­li 80 milijard dolarjev (25 tisoč milijard di­narjev), za izgradnjo

"novih in modernizacijo že ~grajenih tetališč.

Trčenje ameriških vojnih letal

Ameriški vojni le­tali sta trčili v zraku na območju Deux­Pontsa v ZR Nemčiji, nedaleč od francoske meje. Policija je spor­očila, daje umrl eden od pilotov, da pa so padajoči deli letal po­škodovali pet ljudi na zemlji.

(AFP)

Notranjost pilotske kabine Blenhelma. Pilot, ki gleda nazaj, Je v MurkovI pripovedi omenjeni Vladimir Ferant, sestreljen nad Szegedinom. Navigator bombardersedl desno od njega (PO AIR ENTHUSIAST SIXTEEN)

lišču zaskrbljeno. Videvši razbito kabino in nas, ki smo se s težavo in počrneli izvlekli iz zrešetanega letala, je postalo vsem jasno, da je bila akcija pogubna za enoto. Zaman smo čakali in se nadejali vrnitve še katerega izmed naših letal. Nihče ni več priletel do matičnega leta­lišča , enota je bila gmotno in kadrovsko močno prizadeta.

Naše že tako težko psihološko razpo­loženje pa je popoldne še poslabšal ne­pričakovan napad devetih nemških lovcev Me-l 09, ki so posamično v strmih naletih napadala ostanek že tako one­sposobljenih na,ših letal injih nekaj doce­la uničili. Z bližnjega letališča Alek­sandrovac so se v obrambo sicer dvignili naši »Hurricani« in se spustili z Nemci v boj~ toda sovražnik je med tem že opravil svoJe.

V trajnem spominu mi je ostal boj na­šega lovca z dvema »Messerschmidto­ma«. Našemu pilotu, ne spomnim se več imena, se je posrečilo, da se je približal sovražnikovemu repu in letalo neprene­homa obstreljeval. Pričakoval sem, da se bo zdaj zdaj nemško letalo v plamenu

, zrušilo. Ostrmel sem, ko se je že v na­slednjem trenutku naše goreče letalo obr­nilo na hrbet, takoj nato pa se je iz njega oddvojila črna točka, ki je pričela padati proti zemlji. Vse se je odigralo bliskovito, da sem komaj doumel, da je drugi sovra­žni lovec na enak način, torej za njego­vim repom, spremljal našega lovca in ga z ~žigalnimi naboji zlahka spremenil v gorečo baklo. Vsovražnem nabojniku (redeniku) so zanesljivo bili zažigalni na­boji, v našem pa jih zanesljivo ni bilo.

Kdo bi vedel, zakaj jih ni bilo? Nad pa­dajočo točko , rešenim narednikom­pilotom Matičem, se je razširila velika kupola padala. Toda dvema nemškima lovcema to ni bilo všeč, zato sta v nekaj naletih poskušala našega padajočega le­talca ubiti . Na srečo je hrabri narednik, ranjen je bil v roko , le srečno pristal na zemlji .

Katastrofalne izgube naše enote so vnesle med nas nelagodno razpoloženje. Proti večeru smo se razšli molče in z bol­ečino v srcih. Izgubili smo dva koman­-danta grup , dva komandirja eskadrilj in precej dobrih letalcev in prijateljev, s katerimi smo se leta in leta družili.

Prihodnjič: RAZPAD

o zimski opremi za letalIita V Ljubljani se je Il . februarja začel tridnevni

sestanek znanstvello-tehničnega sveta za razvoj civilnih letališč SEV . Udeleženci razpra­vljajo o ponudbi najustreznejše zimske opreme za civilna letališča v državah članicah SEV. Sestanek so sklicali na pobudo strokovnjakov iz Nemške demokratične republike in Jugosla­vije, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Bolga­rije, Romunije in Češkoslovaške. Okrog 20 ~trokovnjakov omenjenega sveta bo razpra­vljalo o tehničnih podatkih o najsodobnejšem plugu in krožni krtači za čiščenje pristajalnih stez in o posebnem vozilu za posipavanje stezv primeru poledice. Med organizatorji sestanka je bila tudi delovna organizacija Riko iz Rib­nice, ki p'roizvaja to opremo in jo je doslej zelo uspešno prodajala na zahodnoevropskem trgu. (Tanjug)

Panorama tekmovalnih terenov (s krogi so označena prizorišča posameznih disciplin): 1. skoki na cilj pred hotel iport v Bad Kleinkirchheimu, 2. skoki na cilj nagiba 40 stopinj na spodnji postaji Kaiserburgbahn, 3. štart he­likopterja na Strohasck. Start je bil na višini 1800m,skokiso bili izvajani navišini1 080 in 1120 m. Padalci sosena štart helikopterja peljali strosedežnico 45 iz doline, tako da se je bilo treba helikopterju dvigniti samo za 200 m. Starti so trajali po 2-3 minute, transport padalcev do sedežnice je bil opravljen s kombijem. Takšen način je dokaj poceni in izredno hiter, 4. štart veleslaloma, cilj na spodnji postaji Kaiserburgbahn.

Leščani četrti na EP v Avstriji V avstrijskem športnem središču Bad

Kleinkirchheim,je bilo od 29.januarja do 1. februarja tekmovanje za evropski po­kal para-ski . Sodelovalo je 44 tekmo­valcev v Il ekipah iz 9 držav. Jugoslavijo je zastopala ekipa padalcev ALC Lesce

leška posadka Intihar, Svetina, Smid in Mirt pred odločilno četrto serijo skokov na hrib (Foto: D. Bunčič)

Bled v postavi Qušan Intihar, Da rko Sve­tina, Benjamin Smid in Branko Mirt , vo­dil pa jo je trener Drago Bunčič . Para-ski tekmovanja so pred 20 leti vpe­ljale a lpske države. Za njimi so sta li veliki interesi turizma in industrije, ki so dobili dokaj poceni možnost reklamiranja sv­ojih turističnih možnosti in izdelkov. Tu­di v Bad Kleinkirchheimu seje potrdil0 to pravilo. Naše ekipo so podprli Elan, AI­mira , Vezenine Bled in Sukno Zapuže s svojimi izdelki.

Para-skI Je kombInaCIja treh padalskIh skokov na ravnino, treh skokov na pobočje z nagibom 30-40stopinj in dveh voženj veleslaloma. Točkovanjejeekipno in posamezno.

Tokrat so padalci imeli skupinske skoke z višine 1000 m, cilj je bil pred hotelom v sred išču mesta, zato si je prire­ditev ogleda lo veliko število gledalcev. Vendar pa je tekmovalcem nagajalo vreme, saj so se morali znajti v močnem vetru (5-7 mis) s sneženjem. Ob rem so se morali spoprijeti tudi z močno tu­rbulenco in zrakom (-12 C na tleh in -17 C na 1000 ml, cilj je bil postavljen v zavetju pod hribom.

Prvo serijo skokov so na ši padalci ko­nčali na tretjem mestu. Največje breme v

PARASKI

Zadnji krik: heliski

Pariški modni kre­ator Cimalp je za smu­čarje , ki se bojijo trdih padcev, izdelal t.i ... he­Iiski«, torej kombina­cijo helikopterja in smuči kar si človek na­takne - in če je ze lo spogledljiv, si nadene še vijak na glavo (na slik i se slabo vidi l. Za fotografe je bila napra­va "preizkušena« na Eli zejskih poljanah v Parizu, verjetno pa bo prišla tudi na mondena smučišča po svetu.

ekipije bilo zopet na Intiharju, kije skakal prvi, saj se vsi drugi iz ekipe ravnajo po prvem. V težkih razmerah je Intihar dosegel nekoliko slabši rezultat, vendar so bile možnosti za dobro končno uvrs­titev še vedno velike.

V drugi seriji so imeli naši zaostanek samo 0.61 m, v tretji pa z izredno dobrim skokom le 0,05 m. Zaradi slabega vreme­na so nato izvedli samo še eno serijo skokov v hrib, nagib je bil 40 stopinj. Pri hitrosti vetra 6-7 mis so se naši tekmo­valci najboljše znašli in skok opravili z majhnim zaostankom 0,34 metra.

V skupinskih skokih;: ~ ciljje tako zma­gala ekipa ALe Lesce Bled, ki je v šes­tnajstih skokih dosegla rezultat 2.68 met­ra. Druga je bila Švedska s 3.07 metra in tretja Avstrija l s 3, 1':1 metra. V konkuren~ ci posameznikov je bil najboljši Darko Svetina z rezultatom 0,04.m, tretji pa Mirt Branko z 0,09 metra . Smid je osvojil solidno 13. mesto z 0,48, Intihar pa je bil 24. z rezultatom 2.07. m.

V veleslalomu so bili naši slabši kot smo pričakovali. Progaje bila postavljena bolj za superveleslalom, na njej so bili v prednosti težji tekmovalci , naši pa so pre­lahki za takšne razmere. Dosegli so na­~Iednje uvrstitve: 17. Mirt, 29. Svetina, 32. Smid in 33. Intihar. Kljub slabšemu vele­slalomu so na koncu osvojili odmevno četrto mesto v skupni razvrstitvi, med po­samezniki sta bila Mirt šesti, Svetina pa deveti.

DRAGO BUNČIČ

Najbližje sreeanje Ameriška vesoljska sonda Pioneer 12 seje 3.

februarja približala Halleyevemu kometu na 40 milijonov kilometrov, kar je najbližje srečanje take ameriške sonde s kometom, ker ZDA edine od »yesoljskih velesil« proti temu nebesnemu telesu niso poslale nobene spe­cialne sonde. To so storile Japonska (dveson­di), Sovjetska zveza (prav tako dva vesoljska raziskovalna sistema) in evropska vesoljska agencija, ki je organizirala izstrelitev sonde Giotto. NASA je svojčas.tlameravala izdelati in izstreliti posebno sondo za spremljanje Halleyevega kometa, vendar ameriška vlada ni hotela dati denarja. Pioneer 12 so izstrelili leta 1978 zaradi raziskovanja Venere, decembra la­ni pa so mu delno spremenili tir, da bi se pri­bližal Halleyevemu ~ometu.

(Delo)

erna luknja obstaja Zelo mogoče je, da vsredišču naše galaksije

obstaja črna luknja. Ameriški astronomi na­mreč sporočajo, da so spet našli nov dokaz za to trditev. Po sporočilu, ki gaje lani poleti obja­vila skupina astronomov kolumbijske in ka­lifornijske univerze, da so namreč z radijskim teleskopom v Novi Mehiki odkrili močne tokove plina v osrčju .našega ozvezdja, se je oglasila še skupina astronomov, ki sporočajo, da so približno v istem času odkrili tri sk­rivnostne »potoke« radijskih valov, ki pa priha­jajo z nasprotnega konca naše galaksije. Tako močne tokove plinov in radijskih valov so doslej astronomi najpogosteje opažali v drugih tipih ozvezdij , prav tam, kjerdomnevajo,daso črne luknje.

Naši fantje z zlatimi kolajnami za skupinske skoke na cilj po razglasitvi rezultatov: Intihar, Svetina (z zlato kolajno posamezno), Mirt (z bronasto kolajno posamezno) in Šmid (Foto: D. Bunčič)

*~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~,~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *

* * * * * * * * * * * * : V.l130 nA 998~8 :xalal : * gg6-G~8 (~90) :uOjalal : : ~V eAowJed 'eue[IQn[l OOO~9 * : ·o·d ' 6U!J!U9~U! U! AOW9IS!S llPI~!UleUn~eJ e!upoAz!oJd : : ell90 eJ)jsl :

* * * * * * * * * * * * * * * * * t : * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * : e~,ap !llJa~ !S !"1~!U,e : * R * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

i ellaa BJ>lSI i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ •••••• *

LETAL KI V'E TNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS ',:; leto XI., št. 2 ti februar 86

Kaj bomo počeli v tej sezoni Dogovori na seminarju upravnikov, mehanikov

in ostalih strokovnih delavcev ZLOS, ki je bil v času od 3. do 7. 2. 1986 v Portorožu.

Prisotni: AK AJDOVŠČINA - Stojan

Štokelj, I~tok Kompara, ALC LESCE - Bojan Kadunc, Milan Jukič, AK CELJE - Peter Karner, AK LJUBLJANA -Marjan Pirc, Vojteh Hladnik , LC MARIBOR - Edi Vrečko, AK MURSKA SOBOTA - Miha Adam, DLC NOVO MESTO -Slavko Kos, AK POSTOJNA -Franc Jaklič, Jane~ Podbevšek, OLC PORTOROŽ - BeQ.iamin Ličer, AK PTUJ - Ivan Cuček, Vili Tomašič, AK SLOVENJ GRADEC - Stanislav Potočnik, Danica Štruc, AK VELENJE -Marko Leskovšek, DS pri PS ZLOS - Mirko Bitenc in Jane~ Bre~ar.

Ostali zunanji sodelavci in gostje, ki so bili prisotni na semi­narju in dogovorih:

Aloj~ Gojčič - predsednik PS ZLOS, Miroslav Isakovic, Dejan Gajič, Ljubiša Djordjevic, tv!ilivoj Nikolic, Miroslav Savic, Zarko Do~et-ZKPZ, SVI, SUKL, Jure Pestotnik - V.P. 3363, Mika Stamenkovic - V,P. 2050, Gus­tav Ajdič - predsednik propa­gandne komisije Rok Golob -predsednik športne komisije Adolf Suštar - predsednik tehnične ko­misije , Ivan Hladnik - tehnični instruktor AA, Maša Višnar -»KOMPAS •• , Janči Gorjup - ŠČ AA Brnik, Edvard Lorencon, Ferdo Prinčič - Bovec, Boris Možina - AP Portorož.

Seminar je potekal po progra­mu , <;>bdelane pa so bile vse strokovne panoge ter sprejet prog­ram dela ~a leto 1986 ~ določenimi dogovori ~a posame~no dejavnost .

. V tej in prejšnji številki Vestnika objavljamo pre­težni del gradiv za sku­pščino ZLOS, ki bo v soboto, 1. marca 1986 v Ljubljani. Ne prezrite športnega koledarja za leto 1986 in izide rangira­nja športnikov, modelar­skih klubov in letalskih šol!

Inšpektorji imajo besedo - od leve proti desni letalc~m dobro znana imena: Isakovic, Nikolic, Bitenc in Gajic (Vse fotografije iz Portoroža so delo Jureta Pestotmka)

Zbrani upravniki, mehaniki in drugi letalski strokovnjaki so najprej prisluhnili uvodnim besedam predsednika Gojčiča

Strokovni program za leto 1986 je na tabelah v prilogi tega dogovo­ra.

V uvodu je predsednik PS ZLOS Alojz Gojčič izčrpno sezna­nil vse udeležence seminarja o družbeno-ekonomskih odnosih doma in v tujini, težavnih razme­rah gospodarjenja in s tem tudi težavah , ki jih bomo imeli pri rea­lizaciji načrtovanega programa v letošnj em letu. Vse to pa nikakor ne sme vplivati na VARNOST

letenja 10 skakanja v letošnjem letu .

ANALIZA NESREC V LETU 1985

Podana je bila analiza nesreč in poškodb letal v letu 1985, ki so se zgodile v naših letalskih šolah. Inšpek torji SVI pa so seznanili udeležence z nesrečami , ki so se v tem letu zgodile v drugih repu bli­~ah in podali kratko analizo le-

Inšpektor magister Nikolič: .. Polovico manj nezgod v 1985 kot leto preje!«

teh. Splošna ocena je, da se je va rnost letenj a in skakanja izb­o lj šala, vendar je ma teria lna ško­da prevelika in še vedno je preveč neorganiziranosti pii vodenju le­tenja in ne nazadnj e tudi nedisci­pline pilotov pri izvajanju nalog.

Dogovori za bodoče delo na osnovi ugotovitev:

o do 1. 4. 1986 morajo vse le­talske šole o rganizirati seminarje za obnovo teoretičnega znanja z vsemi jadralnimi in motornimi piloti v letalsk i šoli . Na teh sem i­narjih so upravniki letalsk ih šol dolžni seznaniti vse pilote z na­činom uporabe novih letalsk ih ka rt lCAO. Seminarji v leta lskih šolah morajo biti dokumentirani, s pregledo m pri so tnosti pilotov na predavanjih, O vse pre l ~te z jadralnimi leta li je v bodoče brezpogojno treba naj­aviti kontroli letenj a , a piloti mo­rajo javljati svojo pozicijo pri preletu določenega območja (zra­čn e poti , oz. aerodromske cone). V primeru, da se ponovi lanskole­tni incident (Brnik) bo sledi la prepoveq jadralnega letenja za celotno Slovenijo, O jadralna ko misij a pri PS ZLOS in st rokovni sveti v leta lsk ih šo lah 2

\

morajo pred pričetkom letalske sezone natančno analizirati vse lome letal v preteklem obdobju pri izvenletališčnih pristankih. Le-teh je preveč in materialna škoda prevelika. Pilotom, katerim se tovrstne nesreče ponavljajo, je treba prepovedati prelete, oz . jih odstraniti iz letenja,

O obravnavano je bilo vprašanje republiških komisij za raziskavo nesreč, pristojnost te komisije, do­kumentacije, oz. pokrivanja na­stalih stroškov. Vse to ni rešeno, a po zagotovilu predsednika ZKPZ bo to natančneje v določilih nove­ga ~akona o zračni plovbi, O klub, v katerem se je zgodila nesreča, mora takoj obvestiti ZK­PZ, VSJ in ZLOS ter poklicati čla­na komisije za raziskavo nesreč, ki so v naši pristojnosti iz seznama članov Komisije za nesreče pri PS ZLOS, O član komisije na osnovi ugoto­vitev izdela predpisano dokumen­tacijo, katero je Klub dolžan T A­KOJ dostaviti na ZKPZ - SVI, ZLOS, VSJ in Javnem tožilstvu pristojne občine , O za vse člane Komisije za razi­skavo nesreč ZLOS izda pooblas­tiia za to delo, O Komisija za nesreče za leto 1986 (Rešenje ZKPZ štev. IS/lod 3. 2. 86)

i. Edvard Lorencon, Ajdovščina (motorno-jadralno letenje), 2. Bruno Štular, ALC Lesce (moto­rno-jadralno letenje), 3. Gustav Ajdič, LjUbljana (jadralno letenje),

4. Franc Rupnik, Postojna (mo­torno letenje), 5. Janez Brezar, ZLOS (padalstvo). O Podana je bila informacija o jadralnem letenju »VUK - T«, ki ima prepoved letenja in nadaljnje proizvodnje. Na letalu je treba od­praviti konstrukcijske napake, že izdelana letala pa modificirati, O zaradi nesreč v preteklem in letošnjem letuje SVI izdal prepo­ved letenja z motornimi »zmaji« in UL letali. Prepoved letenja bo v veljavi vse dotlej , dokler se zakonsko ne uredi: registracija plovil, dovoljenja letalcev in pra­vilnik letenja s temi plovili, O sprejet je bil dogovor, da se o tem vprašanju poda pismena informacija RKPZ. Informacijo s kompletno problematiko izdela komisija za prosto letenje pri PS ZLOS in komisija samograditel­jev, O inšpektor tehnične službe pri SVI je podal informacijo, da kljub jasnim zakonskim določilom sa­mograditelji ne prijaVljajo pričet­ka gradnje letal. Vsi samogradite­lji morajo pred pričetkom gradnje

. letala, prijaviti gradnjo, dostaviti . načrte letala ZKPZ v odobritev (oddelek za gradnje in plovidbe­nost - Bulevar AVNOJ 104). Ta informacija naj se objavi v »Krilih.«

JADRALNA DEJAVNOST

Osnovno šolanje učencev v jad­ralnem let~nju in s tem tudi kandi­datov za SROA v letu 1986 je v

. 3 Del udeležencev seminarja v Portorožu

okviry potreb šolanja novih kad­rov . Solanje bo potekalo v inter­natih posameznih letalskih šol.

V zvezi z uporabo vitle TOST, ki je v Murski Soboti, a je last KRV je bilo dogovorjeno: O vitlo lahko uporabljajo tudi druge letalske šole, vendar samo v terminih po končanem interna tu pogodbenega šolanja, O primopredajo vitle je treba izv­ršiti v Murski Soboti po predhod­nem pismenem dogovoru s to šolo . Pogoj za prevzem vitle TO ST je izšolan upravljalec vitle, s predpisanim pooblastilom za to delo, O dogovorjena cena za uporabo vitle v letu 1986 znaša 400.- din na štart.

AKCIJA PRELETOV 1986

Dogovorjeno je bilo, da bo zno­va organizirana »akcija preletov« za jadralne pilote ZLOS. Akcija preletov bo v letu 1986 v Murski Soboti, od 10. julija dalje. Pogoj za sodelovanje v tej akciji je: • 100 ur samostojnega letenja (od tega 10 ur na tipu - Pravilnik ZKPZ), • osvojena srebrna »C« značka , • nalet v letu 1986 20 ur • 10 pristankov na letališču v določeni »kvadrat«

Letalska šola lahko pošlje na to akcijo tudi jadralne pilote, ki imajo dovoljenje jadralnega pilo­ta, a ne izpolnjujejo prvih dveh

Inšpektor Isakovič: .. Nove letalske karte leAO 1 :500.000 so tu ... cc

navedenih pogojev s tem, da pošljejo tudi svojega učitelja jad­ralnega letenja, ki bo vodil te pilote. Načrtovano število udeležencev

te akcije: AJDOVŠČINA 4 pilote LJUBLJANA 20 pilotov MARIBOR 4 pilote MURSKA S9BOT A 3 - 4 pilote PORTOROZ I pilota VELENJE ' 2 pilota

Za vlečna letala se Murska Sobota dogovori z ostalimi letal­skimi šolami v okviru potreb in števila udeležencev medsebojno.

MLADINSKO REBUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO

Organizator tekmovanja bo AK Murska Sobota. Tekmovanje bo v času od 12. do 15. 6. 1986 O Pravilnik tekmovanja ostane enak kot v preteklih letih in mora biti dostavljen letalskim šolam najpozneje do 12. maja 1986, O višino kotizacije na tekmoval­ca določi AK Murska Sobota in o tem obvesti ZLOS - rok 1. april (specifikacija stroškov), O v roku 1 meseca mora AK Murska Sobota poslati na ZLOS seznam obratnih točk, za to tekmovanje, da bo možno prav-

očasno pridobiti soglasje za sli­kanje iz zraka,

• vodja tekmovanja: Miha Adam • vodja letenja: Vlado Fajfar • glavni sodnik: Rok Golob

ostale člane tekmovalne komisije predlaga glavni sodnik, potrdi pa jih jadralna komisija pri PS ZLOS, O letala za vlek za to tekmovanje dajo:

Ptuj Ljubljana LC Maribor Murska Sobota

I letalo 1 letalo 1 letalo 2 letali

O dogovorjena cena letala UTVA - 75 za uro letenja je 2.000.- din brez goriva + dnevnica pilota, O predvideno število tekmoval­cev - udeležencev tega tekmova­nja:

AJDOVŠČINA ALC - LESCE CELJE LJUBLJANA MARIBOR SLOVENJ GRADEC MURSKA SOBOTA NOVO MESTO POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ VELENJE

Skupaj:

3 letala 3 letala 2 letali 2-3

3 letala 2 letali 3 letala I letalo I letalo I letalo 3 letala 2 letali

26 letal

REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO­CLANSKO

Organizator tekmovanja je AK Slovenj Gradec, tekmovanje pa bo v času od 1. do 11. maja 1986.

Organizirano trenažno letenje tekmovalcev bo v času od 26. 4. do 1. 5. 86 O pravilnik tekmovanja ostane enak, kot preteklo leto s tem, da ga AK Slovenj Gradec dostavi vsem letalskim šolam najkasneje do 1. 4. 1986, O višino kotizacije na osnovi stroškovnika bo določil AK Slo­venj Gradec in v toku enega mese­ca o tem obvestil ZLOS, O AK Slovenj Gradec je dolžan TAKOJ dostav iti ZLOS seznam obratnih točk, da ZLOS prav­očasno dobi soglasje za slikanje iz zraka, O organizator tekmovanja se bo pravočasno dogovoril z ALC Lesce (ura), AK Celje (Meteosat) , Meteo-Brnik (meteoro log, meteo podatki), da bo tekmovanje ne­moteno potekalo , O AK Slovenj Gradec bo uredil, da bo lanskoletni zmagovalec dostavil PREHODNI POKAL za zmagovalca,

• vodja tekmovanja bo: Stani-slav Potočnik 4

• vodja letenja: Jože Černič • glavni sodnik: Stan~ Bizilj ostale člane tekmovalne komisije predlaga glavni sodnik, potrdi pa jih jadralna komisija pri PS ZLOS O letala za vlek s pilotom za to tekmovanje dajo: SLOVENJ GRADEC CELJE VELENJE ALC LESCE PTUJ LJUBLJANA MARIBOR DLC NOVO MESTO - 2 letali

Letala se dajo po dogovorjeni ceni za UTVO - 75 brez goriva + dnevnica pilotu, O predvideno število udeležen­cev - tekmovalcev: AJDOVŠČINA ALC LESCE CELJE LJUBLJANA LC MARIBOR M. SOBOTA DLC NOVO MESTO POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ SLOVENJ GRADEC VELENJE SKUPAJ:

3 letala 6 letal 7 letal

5 - 6 letal 4 letala 3 letala 2 letali 2 letali I letalo 3 letala 5 letal

3 letala 45 letal

O pri razdelilniku goriva za leto 1986 letalskim šolam ZLOS da AK Slovenj Gradec v odkup + 3000 kg goriva, kot organizato­rju tekmovanja.

DRŽAVNO JADRALNO PRVENSTVO

Organizator tekmovanja bo AK Bitola - VS Makedonija,

5 Mehaniki na posvetu

tekmovanje pa bo v času od 25. 5. do 7.6. 1986 O pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmo­vanjem bo izdelalajadralna komi­sija pri LZJ, O kotizacija za tekmovalno eki­po znaša 42.000.- din, O tega tekmovanja se morajo ob­yezno udeležiti reprezentanti ZLOS Sime ne, Peperko in Starovič , O predvideno število ekip iz letal­skih šol ZLOS: ALC LESCE CELJE LJUBLJANA LC MARIBOR MURSKA SOBOTA POSTOJNA v (Vrhnika) PORTOROZ PTUJ VELENJE Skupaj:

4 2

2-3 l 1 1 i 1 1

15 letal

IZPITI ZA DOVOLJENJE JADRALNEGA PILOTA IN POOBLASTILA

Spomladanski izpitni rok - ter­min: druga polovica meseca JU­NIJA 1986, organizator: AK Slovenj Gradec . Zadnji rok za pošiljanje prijav

na ZLOS je 15. MAJ 1986!! Kandidat za orgamzacijo iz­

pitov za UČITELJE v tem rokuje ALC Lesce, termin pa isti kot za dovoljenja .

Jesenski izpitni rok - termin: druga polovica SEPTEMBRA 1986, - organizator : Letalski center Maribor

Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15. AVGUST 1986.

Kandidat za organizacijo iz­pitov za UČITELJE v tem rokuje AK CELJE.

Po odredbi SVI se morajo vsi kandidati za učitelje jadralnega letenja pred polaganjem izpita udeležiti seminarja teoretičnega usposabljalJ.ia. Seminar bo orga­niziran v SC AA - Brnik (že dogovorjeno) za vse kandidate za učitelje v letošnjem letu . Termin in predavatelje po predmetniku programa predlaga in določi jad­ralna komisija pri PS ZLOS.

MOTORNA DEJAVNOST

Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu Jolali 16 učencev - začetnikov. Stevilo je realno, vendar so bili vsi upravni­ki znova opozorjeni na sklep PS, da se vsak učenec izšola do dovoljenja v dveh letih . Večina le­talskih šol bo svoje učence šolala v lastnih internatih. Vse internate šolanja so letalske šole dolžne pri­javiti ZLOS in SV\.

REPUBUSKI AERO -RALLY

Tekmovanje bo organizirano v času od 27. do 29. junija 1986, or­ganizator tekmovanja pa bo AK Postojna. O Pravilnik tekmovanja in vsa ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem bo izdelala in dol­oči l a športna komisija pn PS ZLOS,

Predsednik Gojčič je seznanil prisotne z družbeno ekonomskimi odnosi doma in v tujini in o težavah, ki slede, kar pa nikakor ne sme vplivati na varnost letenja in skakanja v letošnjem letu

o višino kotizacije bo določil na osnovi stroškovni ka AK Postojna in o tem obvesti l vse letalske šole najpozneje do 27. 5.1986. Do tega roka mora poslati tudi vsem letal­skim šolam Pravilnik tekmovanja. • Vodja tekmovanja bo : Franc Jaklič • glavn i sodnik: Rok Golob

ostale člane tekmovalne komi­sije bo predlagal glavni sodnik, predloge pa potrdila motorna ko­misija pri PS ZLOS. O Predvideno števi lo letal udeležencev tega tekmovanja: AJDOVŠČINA ALC LESCE CELJE LJUBLJANA MARIBOR DLC NOVO MESTO POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ SL. GRADEC VELENJE

2 2 2 2 2 3 1 2 3 2 2 2 M. SOBOTA

Skupaj: 25 letal

REPUBLIŠKO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENU

JUGOSLOVANSKI AERO - RALLY »JAR«

Tekmovanje bo v času od 3. do 7.7. 1986. Organizator tekmova­nja je LZJ, a tekmovanje bo na ru­ti Varaždin - Borovo - Bor. ZLOS se bo tega tekmovanj a udeležila z ekipami po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. O Pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmo­vanjem bo izdelala in določila motorna komisija pri PK LZJ.

DRŽAVNO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU

Tekmovanje bo v času od 15. do 31. 8. 1986, organizator tekmova­nja pa bo AK Zadar. V zvezi s tem tekmovanjem velja isti dogovor, kot za republiško prvenstvo. Sprejet pa je bil sklep , da se tega

tekmovanja lahko udeležijo posa­mezniki, če si zagotovijo potrebno trenažo na letalu ZLIN.

IZPITI ZA DOVOLJENJE ŠPORTNEGA PILOTA IN POOBLASTILA

Spomladanski izpitni rok - ter­min : druga polovica meseca J U­LIJA 1986, - organizator: OLC Portorož.

Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15 .6. 1986.!!

Kandidat za organizacijo iz­pitov za UČITELJE v tem rokuje ALC Lesce , termin pa druga polo­vica meseca JUNIJA (izpiti za jadralne učitelje).

Jesenski izpitni rok - termin: druga polovica meseca SEPTEM­BRA 1986, - organ izator: DLC NOVO MESTO

Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15. 8. 1986.!! -

Kandidat za organizacijo iz­pitov za UČiTELJE v tem rokuje LC Maribor. Termin isti, kot za jadralne učite lj e. O Po odredbi SVI se morajo vsi kandidati za polaganje izpita za učitelja udeležiti seminarja. Semi­nar bo organiziran skupno s kan­didati za učitelje jadralnega lete­nja in velja isti dogovor.

Ostali dogovori v motorni dejavnosti O Dogovorjeno je bilo, da bo v pričetku letalske sezone organizi­rano šolanje akrobacij na leta lu UTV A-75 za učitelje motornega letenja posameznih letalskih šo l

Zaradi nejasnosti v zvezi z up- _ orabnostjo leta l ZLIN (pomanj­kanje rezervnih delov) po vsej verjetnosti ta leta la v teku letalske sezone ne bodo toliko časa v up­orabi, da bi vsem pilotom lahko zagotovi li trenažo, ki je potrebna za varno letenje na tekmovanju. Dogovor je bil, da orga ni zacija te­ga prvenstva v letu 1986 ne bi bila smotrna. Vedno dobrodošli .. penzionercc Edi še vedno polno živi z našo organizacijo 6

- nosi lcev šo la nj a. Orga ni za to r sem ina rja bo AK Ptuj ( uč it e lj po­kli cni pil o t UTVE), a li AK Postoj­na (učitelj Rupnik F ra nc). O Vsi uči t e lji mo to rnega letenj a se morajo takoj usposo bit i za vajo VRIJ na leta lu UTVA-75 (1 o b­ra t), a pozneje mo rajo le-ti za to vajo izšo la ti vse mo to rn e pilo te in uče n ce. O Poda na je bil a in fo rmac ij a, da bodo po od red bi KV L odvzeta le­ta la UTV A-75 vsem leta lskim šo lam, kjer nimajo meha ni ka z licenco in us treznim dovo lj enjem za de lo na tem t ipu leta la. O AK Postoj na, ki je os ta l b rez mo torni h leta l, posodi leta lo UT­VA - 75 OLe Po rtorož, za čas dok ler ne do bijo svoj ih leta l iz po­prav il a, oz. z revizije. O Vse leta lske šole naj T AKO] pošlj ejo na Z LOS fot okopije » t ehničkih na lazov« na pa k na le­ta lu UTV A-75, a li za htev kov za rezervne de le za to leta lo, v ko likor le-ti niso bili rea li zira ni . O Poda na je bila in for macija o go rivu - dosedanji preskrbljeno­st i, ki je bil a dokaj do bra. Zbran i so b ili poda tki o potrebnih ko li č i­nah go ri va za realizacij o načrto­va nega progra ma v letu 1986. Zb­ra ni so bili tudi podatki o po tre­bah za gori vo 8 - 80, a ZLOS bo uredil a vse po trebno s Petrolo m, da bo go rivo na bavljeno, če je re­sničn o pro izvajalec tega goriva domača rafinerij a.

PADALSKA DEJAVNOST

Po progra mu te dejavnosti bo mo v letošnjem letu šola li 38 učencev - začetniko v . D ogovo r­jeno je bilo, da se vsi ti učen c i šolajo v o rga ni ziranem internatu ,

Tovarišica Maša iz KOMPASA je povedala, da so pri njih zelo zainteresira­ni za dejavnost aeroklubov

ki bo v ča su od 26. 4. do 4. 5. 1986, v ALe Lesce, a li AK Ajdovšč ina. Vodjo internata in vse osta lo v zvezi s šo la njem uče ncev bo do l­oč il a padalska ko misij a pri PS ZLOS.

Nadalj eva ino šola nje, a li int er­na t 8 špo rtne skupin e bo o rga­ni zira n v času od 20. do 29. 6. 1986. v ALe Lesce. Norma tive za udeležbo v tem interna tu bo do l­oč i la pada lska ko misij a pri PS ZLOS , a sa ma udeležba v int ern a­tu bo dogovorjena z ALe Lesce.

REPUBLlSKO PADALSKO PRVENSTVO -CLANSKOIN MLADINSKO

'Tekmova nj e bo orga ni zira l Le Ma ribor in bo v času od I . do 4.7. 1986. O Pravilnik tekmova nj a mora bi-

ti dos tav lj en leta lsk im šo la m naj­pozneje do l. 6. 19l!6. O Višino ko tizac ije na os nov i stroš kovnik a bo do loč il Le Ma­ribo r in o tem o bves til vse letalske šo le do istega te rm ina. O Vodj o tekmovanja, sodniški kolegij in vsa osta la do loč il a v zvezi s tem tekmovanjem bo dol­oči l a padalska komisij a p ri PS Z LOS.

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO­CLANSKO

Tekmova nj e bo v času od 3 1. 7. do 3. 8. 1986, orga ni za to r tekmo­vanj a pa še ni dokončno odrejen (Les kovac, 8 0r , Osijek). Vsa do l­oč il a v zvezi s tem tekmova njem bo do l oči l a pada lska ko misija pri LZ] . ZLOS se bo tega tekmova­nja udeležil a po do ločilih tekm o­va lnega sis tema v Slovenij i. Te k­movalno ekipo bo do l oč il a pada l­ska ko misija pri PS ZLOS.

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTV,O -MLADINSKO

Tekmova nj e bo v času od 17. do 20. 7. 1986, o rga niza to r tek mova­nj a pa še ni zna n. Vsa do loč il a v zvezi s tem tek mova njem in dogovori o udeležbi ekipe ZLOS so enaka, ko t za č l a nsko prve n­stvo .

Ostala tekmovanja

7 Inšpektor Gajič je govoril o analizi lanskih nesreč Po ka l »PO D LE HNIK 1986« Tekmova nj e bo v času I. in 2. 8.

1986, organizacijo tega tek mova­nja pa v celoti prevzame AK Ptuj, vključujoč Pravilnik tekmova nja , špo rtn o komisijo in določi višino ko tizacije za udeležbo.

Pokal »CASINO PORTOROŽ ..

To klubsko tekmovanje z med­narodno udeležbo bo o~ganiziral OLC Portorož v času od 8. do 10. 8. 1986. Vsa določila v zvezi s tem tekmovanjem bo reši l organizator s tem , da mu je v pomoč pada lska komisija pri PS ZLOS.

IZPITI ZA DOVOLJENJE PADALCA

Izpi tn e roke bo določila padal­ska komisija pri PS ZLOS na osnov i pot reb, oz. števila izšo la­nih ka ndidatov. Organizator iz­pitov naj bi bila leta lska šola , ki bo imela n ajvečje štev ilo kandi­datov in leta lo za realizacijo te na loge.

Ostali dogovori v zvezi s pa­dalsko dejavnostjo O Višina odobrene kvo te na leta po pomoči KVL z letalo m AN-2, ali helikopterja MI - 8 za potrebe padalstva še ni znana. Razdelitev nal eta bo izv ršen a, ko bo znana višina odobrene kvote in to po prioriteti načrtovanega programa dela:

I.) internat začetniškega šola­nja .

2.) republi ško padalsko prven­stvo ,

3.) internat športne skupine B, 4.) po kal ,.PODLEHNIK«

POGODBENE NALOGE V LETU 1986 O Internat pogodbenega šolanja

učencev gimnazije ,.Maršal Tito« iz Mostarja bo organiziran v Mur­ski Soboti. Vsa vprašanja v zvez i z o rgani zacijo int ern ata rešujeta ZLOS in AK Murska Sobota medsebojno, ko bodo znana pogodbenega določila . O Interl!at šolanja motornih pi­lotov za SROA bo v AK Ptuj. Vsa vprašanja v zvezi z organ izac ijo internata rešujeta ZLOS in AK Ptuj medsebojno, ko bodo znana pogodbena določila .

Ak Ptuj bo organiz iral selek­tivne izpite iz teoretičnega znanja kandidatov. Vsi upravniki so bili opozorjeni , da morajo kandidati za tovrstno šolanje imeti soglasje od VO, oz. od Sveta za ljudsko ob­rambo občine. Za kandidate, ki bodo sprejeti na praktično šola­nj e, morajo letalske šole katerih č l a ni so učenci predati AK Ptuj le­talo UTVA - 75 v brezhibn.!lm stanju. V nasprotnem primeru učenc i bodo sprejeti na šolanje.

O Število rezervnih pilotov za VL še ni znano. Ko bodo znana pogodbena določila in bodo pre­jeli seznam pilotov, bo ZLOS ta­koj posla la pogodbe letalskim šolam. Izpolnjevanje pogodbenih določil pri tovrstni trenaži mora biti temeljitejše , kot v preteklem letu . Upravniki so bili znova opozo,!'jen i na pisanje in pošiljanje »SLUZBENIH OCEN « po ko­nčani trenaži . O Pogodba z RŠTO za leto 1986 še ni podpisana , vendar bo v obse­gu lanskoletne. Tudi tu so bili up­ravniki opozorjeni na spoštovanje pogodbenih določil, oz. na rea­lizacijo naleta posameznih pilotov in na pošiljanje poročil o realizaci­ji.

O Pogodba z V. P. 2050 Ljublja­na za leto 1986 je podpisana . Vsi upravniki so bili seznanjeni z dol-

Mehaniki so se slikali tudi pred novimi objekti na letališču v Portorožu

oči li pogodbe in na logami v letu 1986. S pogodbo za trenažiste bodo leta lske šole prejele tudi gra­fikone obvezn ih trenažnih vaj po določilih pogodbe , ki jih morajo sk rbn o izpo lnjevati in so sestavni del poročila o rea lizaciji . O Predstavnik V.P . 2050 Lj ubija: na polkovnik Mika Stamenkovic je opozoril upravnike letalskih šo l na napake, ki so se dogajale preteklo leto pri poši ljanj u letal na vojaške vaje . Letala so bila ,. neis­pravna«, brez svedrov za pritrje­vanje na park ingu (lengerjev) , pokrival in z nekompenziranimi kompasi. To se letos ne sme pono­viti, saj je s tem resno ogrožena varnost letenja ne samo na voja­ški h vajah, ampak predvsem v le­ta lskih šolah, ki uporabljajo ta ta­ko nevzdrževa na letala . O Upravniki letalskih šol so bili tudi RESNO OPOZORJENI na primere uporabe RR GORIVA \ nekaterih leta lsk ih šolah v prete klem letu .

To gorivo se lahk o uporab lja samo na osnovi PISM ENE ODO­BRITVE RŠTO!!!

OSTALI DOGOVORI NA SEMINARJU V PORTOROŽU O Obravnavano je bilo vprašanje odkJivanja GOZDNIH POZAROV z letali , a upravnik i znova opozorjeni na vodenje dnevnikov - evidenc o odkritih požarih , ki morajo vsebovati: • kdaj? datum in čas • kje? natančn a lokac ija, • komu je bil a posredova na informacija in kak o? O Vse leta lske šole naj takoj pošljejo podatke o preteklem letu , da bomo imeli potrebne a r­gumente za sestanek o tem vprašanju, ki bo sk li ca n na po-

8

budo našega predsednika v Posto­jni v letošnj em letu.

D V zvezi BORBE PROTI TOČ I z letali je bilo dogovorjeno, naj le­talske šo le , ki delujejo na tem področju pripravijo izčrpna por­oči l a o tovrstnem delu v letu 1985 do naslednje seje PS ZLOS, kjer bi to vprašanje podrobneje ob rav­nava li , D Vse letalske šole naj takoj , oz. naj kasneje do 1. 4. 1986 pošljejo na ZLOS svoje zahtevke za deviz­na sredstva v letošnjem letu , potrebna za revizije leta l, popravi­la, rezervne dele.

V istem roku naj pošljejo tudi zah tevke za devizna sredstva za potrebe vrhunskega športa , oz. udeležbo na tek mova njih v tujini .

Vsi zahtevki, oz. zneski morajo biti navedeni v ameriških dolarjih!!! D Poda na je bila informacija o pomoči V.P. 2050 Ljubljana v de­lih pri ureditvi l eta li šč. Upravni ki letalskih šol: ALC, Bovec, Celj e, Ptuj in Velenje so bili sezna nj eni , s katero V. P. naj se ta koj povežejo za realizacijo teh del.

Zahtevke za tovrstna dela na le­tališčih v letu 1987 morajo poslati na ZLOS najkasneje do 1. 10. 1986. D Poda na je bila informacija o odo brenih sredstvih SlS za leta­liško dejavnost v letošnjem letu in sicer letalskim šolam: ALC, Celje, Bovec, Velenje, DLC Novo mesto in Pos toj na. Upravniki ALC, DLC in l e ta lišča Bovec so bili opozorjeni , naj tak oj uredijo vse potrebno za uporabo teh sredstev (komisijski pregled, do kumenta­cije).

Zahtevke za ta sredstva za leto 1987 pa je treba poslati na ZLOS najpozneje do 1. 10. 1986. D Predstavnik SUKL Miroslav Savic je informiral vse uporabnike letalskih šol o načrtih SUKL pri opremi naših l e ta li šč z Ra/nav. opremo (ALC , Ptuj , Porto rož). Dogovorjen o je bilo , da AK Ptuj takoj pošlje zahtevek prek ZLOS za dodelitev te opreme. D Podana je bila informacija o sem inarj u za vodenje letenja , ki ga bo orga ni ziral SUKL. Seminar bo v čas u od 10. - 14. 3. 1986. Udel e­žba na tem semi narju je OBVEZ­NA ZA VSE UPRA VN IK E LE­T ALSKIH ŠOL. Seminar je po­memben predvsem za tiste leta l-

9 ske šole. katerih l e t a li šča so v

Vojteha Hladnika so delavci ZLOS ponovno izvolili za predsednika svoje sindikalne organizacije

koridorj u , dovoljenem za letenje tujih športnih pilotov. Upravniki so prejeli potrebne materiale in po izpitih bodo v bodočnosti dobili li cence »Kontrolorjev letenja« .

O Upravniki so bili opozorjeni na ažurno vodenje in jaVljanje po­datkov o spremembah na leta­liščih SUKL za AlP športnih leta­li šč, ki se bo tiskal v angleščin i za tuje športne letal ce. O Predstavnica Ko mpasa Maša Višnar je podala informacijo o priprav lj enosti podjetja »Kom­pas«, da prevzame informiranje, reklamiranje naših uslug v tujini in tudi vodenje večj ih skupin le­talcev, ki bi želeli leteti , oz. koristi­ti usluge na naših l et a li šč ih . V zvezi s tem je nujno, da se čimprej sesta ne gospodars ka komisija pri PS ZLOS in usk ladi cene uslug v naš ih letal ski h šolah za leto 1986. O Podana je bila informacija o osnutku novega dogovora po m­oč i za obnovo materialne baze LZJ. Osnutek je s strani uprav­nik ov oce njen , kot zel o do ber, saj dejansko zajema najpotrebnejša sredstva, oz. je v predstavljeni ob liki zelo realen. O Obravnavani so bili OD uprav­nik ov in mehanikov letalskih šol ZLOS. Seda nj e sta nj e je zask r­b ljujoče saj znaša povprečni OD - januar 86 brez leta lskega do­da tk a: upravnik 76.100.-, meha­nik 5 1. DlW.- din. Temu vpraša­nju mora PS ZLOS in UO AK posvetiti vso pozorn ost , saj bomo z nada lj eva nj em ta ke po litike na-

grajevanja poklicno zapos lenih kaj kmalu osta li brez kadrov (pri tehn ični službi je to že prisotno). Menimo, da bi v odnosu na gospo­darstvo, izobrazbo, delovne po­goje, odgovornost OD uprav nika nekje moral znašati 120.000.­din , a letalskega mehanika z vsemi pooblastili 100.000.- din . Vsem je jasna problematika finan cira­nja letalskih šol, vendar menimo, da je tudi nagrajeva nje poklicno zaposlenih delavcev treba enkrat pričeti temeljito reševati na sa m­o upravni h strukturah naš ih leta l­skih šol. Več o tem vprašanju v za­pisniku sindikalne konference po­klicno za poslenih v orga ni zacija h ZLOS, ki je bil a v nadaljeva nju se­minarja upravnikov in meha­nikov v Portorožu.

Povze tek dogovorov sestavil JANEZ BREZAR

Janez piše zapisnike, kalkulira, ku­bicira in riše zbadljive karikature. Kaj, če bi se mu to vse pomešalo ...

MOTOQhlO LETE.h1"JE

I - o o · 0

so~,,~je r ~\LQ;~ I "o~~~~o ~ET~L5kA • l'ooblct.!',h 1= D~,~ . .st>Or fok.t. SkUP},:] ~c. hi,,, SlI.UI'A J l>o"ol; . :Pour~"

SOLA 'i.o : Q~ . <l0" . dov . U~'l- A.h · % UtL &o\",,,,~o -l.-~,'; ; fl.l.O"foV 'Z.\!.Pz. UR. "-' . o. IJs - 4.vt.4.c..'ž." "",,4. r=!.. _-iU~;~1-;C:kO ro ,.:do+u

-

A::JDOVŠČIN~ - 3 - - - - ::S50 , 5"0 100 ~oo G 2~ 27 24- Q.2

A.Le 2- 3 - - - - 3~ 4-00 4-00 ~ . A oo 6 46 52 46 2A

C.E.L:J.E 3 -3 - ~ 2 -3 2.80 It-oO 100 780 ~ 3;:, ~7 3G 21 I

LJUB.LJAJ-.lA " 4 1 2. 3 I 2::1 4-00 '750 ~.350 9 'li 80 75 l<.7 "oo I , I I

MAR.l Bai< 3 2. - 1 ~ 5 i 360 I 4-00 ioo 860 2 27 29 .:s~ 27 I I

Mu R.S kA SOBOTI, ::5 - - ~ 2- ~ 2.e I 300 ::So 450 3 H~ -{S 12 30

h.l OVO' MESTO - 3 - ~ - - ~Sc ~2.o . ~5"0 4-2.0 0 22 25 2S 20

1--"'1-,-_.

POSTO:J!-4A -. - - I 1 ~ ('2. 0 Bo - 20c - ~o {o 10 20

01.C POQ.\OR.Ož. - 3 - - - - 300 I 4-0 60 400 2- W ~9 ~7 2~

AP P012.TOl<.OZ I 050 bSo

PTU::::J ~ ~ 1 - -1 2 380 I 30<:> -iQo 800 I 2. 33 4-0 -39 20 , I

SL. CJ R.l\.D.E..C - - - 1 2- 2. 2.80 2.{0 60 I SSo i 22- 22 22. 2.S I

I ,

. VEl..E\-JJE 2- 4 - 2. - 2- ),1'7 o Bo - 300 i <o 12- 18 1G 1'1 I , I

PLAhi-56 AtO 27 2 I !

9 J ~Z_EI 3010 2930 2520 84-60 4-0 334- 374- 353 2-1

..... .....

PADALSTVO - "'PLAN -1986

A.LC ~o 4- 2.. 4- 2. ~oo I 2.4-00

CE1-J~ I I

50 I -Nl\R.l!30R

2.500 ~o 2.8 38 66 00

50 5" 40

2.3 29 29 47 ~ i 4- 1::; J, I ~ ;- / So I -\ ~)20 ~----------~~-+~~~I --+I --~--~-+------+-------~------4--.-------+--~--~--~

I N.SO~OTA 3 I 2.+-1~~-41 _4-+1 _-~1 _--+1 _-~ __ 3 __ 0 __ ~_0_9_0 __ +-__ 4_2_0 __ ~_3~ __ 4--4 __ ?~ __ G-4~6_0~ __ ~ \1 --+- lii I N GVO MESTO I I . 1 I I

I POST03NA Ili i I ~--+----'--+----+----I----+---+--~--+----iI

PO"RTORO~ l-lo Iz , - I - ! - ! - 1- ! - I -102 1\50 252 -lo 2. 1Q. 2. 2~ 10

! PTU~ .13

14

13 i 4 1 _ '~~'----5-0-4---\-Q-5-0--+--~-3-0-0--~5-4--~-4-2-(-;+-2-~~-5-0-4--A-O~

. Si.. GRl''.b.fC I I I I I I I I ' l' I.

~ \)~ 1 ~0 ~~ I li~ 1; ~I~ ~I ~,I' ~I! ~li ~ii ~---~~-~41---~~~~-~~~~~~~1 /1 ___ o . J~. , 1

. "JAOQP..LhiO LET .E. 1----: J.E. - :P.L t\ \-l -1 9 86

-~ -:: f -t===- -- ===f

LET..\LSkA D!;I'l. D ~IaJ; \o. L <)5°~' oz..« -'-'Ib" I \-.le>. ~ ... 1>o"r-l"eC c". SR Z r--- lj ' . t SKCPA;J l)o"o~.

.... ;) . ... Cl • " ~ I ' .-" .! .. r'l. r,..de 0'1 UR

?o'Q.~1.) 1rt. ... o;,.i Uit

.sOLA. ~o\Q'( '1 1 Uc,*- ~'Q\, o ~ C .. C :Soo li Ceo ~-=t.-- ____ .== .. ~llOTo" l:.1i.P"L 1''' t-\lc{

P' o . leA. " -I

A'0DOV.šČI ~/\ 10 10 2- :5 G 1 -i5 .000 ~Soo -\Q. '+4- 56 So 2.!>

A.Le '" 8 2- 2- 6 2- -1 ~ 1 ~ 45.000 :3000 ·H 80 9~ 80 3~

C.E...LJE .1.0 2 2- 2 ..3 2- ~ li ~ ~ I J.8 . 000 ~8oo ..\8 ;+0 S2- 2.S

LJU8.l..JA}...lt\ 6 8 • 3 8 4 4 4 I 1 ~ ! ~e.ooo ~Soo ~6 76 ..{6 1

% I 92 I I

M2\.t2.1 BOR. ),Q. lo 2- 2; . 5 4 ' 4- 4 2- T ·,s.ooo ~:;oo :3' . . , 42- 7'1 52 2.0

M.SOB OTA :; .3 2- .3 .3 2- 3 2- 9:000 800 ~5 ~H 36 22- 2.8

I I I WOVO M~TO lt- - lt- 12 .3 ~ - - - 1 7000 100 4- Lt-.3 4'7 Lt-.3 ~S . I

I

POSTO:J}...l.l\ ir .3 - 2- 2- G. oo O '700 ~o /0,.7 2.7 ..30 ZG \

I ~

I Ole :POQTOROZ 4- -3 - ~ ~ ~ ~ 4-.500 450 ..{:3 ~o 2'5 ,jo ~9 I

-I

PTU:J 5 5 - .3 4- 2- 2. - 1 - -14 . 000 .-\.'375 .-\4· 4~ 6·5 4-G 2s

. Si. ~ ~I\D.E.C 5 8 1 1 5 .3 2- 2 ~ ~ ~2 . 000 40'75 AlO 24- ~ ..32 27

VEL.E..!-4:J..E - 5 2- .3 3 3 ~ 1 ~ ~ I "7.000 700 ts 2G :S9 2.G ~8 _. --- .. .. .. l

+>l..A~-86 'G7 G~ ~8 ZG 4-9 25 11'1 ~3 ~ G ~7o .500 ~2..lroo l rJ lJ 4-5G G33 549 20 I Il

**********************************************************.********************* * * * * * * * * * * * * i ŠPORTNIKI ZLOS ZA LETO 1985 i : t * * * * : Raketno modelarstvo: Letalsko modelarstvo: t * ~ * * 1. Bogo ;)temrihar, (ARK Bratstvo- točk * : enotnost LJ.) 141,9 1. Oton Velunšek, (Ptuj) 49 t : 2. Miha Kozjek, (ARK Komarov, 2. Branko Leskošek, (EMO Celje) 38 i * Ljubljana) 124,9 Peter Bezgovšek, (Emo Celje) 38 * : 3. Marjan Čuden, (ARK Komarov, 3. Martin Klančišar, (EMO Celje) 32 t : Ljubljana) 123,) t * * : Jadralno letenje: t : 1. Ivo Šimenc, ALC Lesce 280,1 RANG LISTA t t 2. Franc Peperko, (Celje) 136,9 MODELARSKIH t * 3. Vojko Starovič, (Portorož) 114,2 * i Padalstvo-člani: KLUBOV ZA LETO 1985 ! t 1. Novomesto,(97197,15120) 112317 t * 1. Dušan Intihar, (ALC Lesce) 322,4 2. EMO Celje, (88 876, 16560) 105436 * t 2. Darko Svetina, (ALC Lesce) 315,8 3. Ljubljana, (74 064,11520) 85586 t : 3. Branko Mirt, (ALC Lesce) 310,6 4. Ptuj, (69761,6840) 76601 t t 5. Kranj , (31335,5760) 37095 t : - mladinci: 6. Litija, (23 593, 12060) 35653 t * 1. Roman Božič, (ALC Lesce) 130,0 7. Vrhnika, (14006,18900) 32906 * : 2. DušanFrank,(ALCLesce) 118,5 8. Slovenj gradec, (12653, 8460) 21113 t : 3. Edi Butolen, (Ptuj) 11 7,9 9. Slov. Konjice, (9 839,7560) 17399 : * 10. Celje, (9029,3600) 12629 * t Motorni piloti: 11. ALC Lesce, (6 841, 1 080) 7921 : * 12. Velenje, (4 314,1440) 5754 * : 1. Oto Verbančič, (Maribor) 280,2 13. Trebnje, (3 516, 1 440) 4956 t * 2. Vinko PišeK, (Ptuj) 268,0 14. Maribor, (3 054,720) 3774 * i 3. Karel Krepfl, (Ptuj) 209,1 15. Bela krajina, (969, 1 620) 2589 ! ** 16. Domžale, (907, 720) 1 627 ** * Prosto letenje: 17. MŠ Kranj, (526, 540) 1066 * * 1. Borut Pestotnik, Kavka - Kamnik 18. Mirna, (421, 360) 781 * t* 2. Branko Klemenčič, Posočje - Tolmin 19. Nova Gorica, (165, 360) 525 ! * 3. Bojan Marčič, Komet - Maribor 20. Polzela, (120, 180) 300 * * * * ~ * * i RANG LISTA LETALSKIH ŠOL i * * : skupaj jadral. padal. mot. let. model. : * * : 1. ALC Lesce 240,9 100,0 (1) 100,0 (1) 33,9 (5) 7,0 (6) t : 2. Ptuj 233,5 36,7 (4) 28,6 (3) 100,0 (1) 68,2 (3) t : 3. Ljubljana 175,7 46,9 (3) 52,6 (2) 76,2 (2) t : 4. DLCN.mesto 134,5 10,6(12) 23,9(7) 100,0(1) t * 5. Maribor 111,9 28,4 (7) 38,0 (2) 42,2 (4) 3,3 (8) * : 6. Celje 95,1 55,3 (2) 28,6 (6) 11,2 (5) t : 7. Ajdovščina 77,4 32,5 (5) 44,9 (3) t : 8. Slovenj gradec 61,5 28,5(6) 14,3(9) 18,7(4) t : 9. Velenje 50,9 24,8(9) 21,0(8) 5,1(7) t : 10. M. Sobota 37,0 19,4 (10) 4,7 (4) 12,9 (10) t : 11. Portorož 36,2 23,5 (8) 1,3 (5) 11,4 (11 ) t * 12. Postojna 21,2 14,0(11) 7,2(12) * * * : ". v oklepaju je mesto v panogi t * *

13 : * ... * .............................. *** ...... ****** ...... ***** ... **** ... ** ... **.**** ... * ... **** ...... * ......... * ...... ***** ............ * ............ * t

ŠPORTNI KOLEDAR ZA LETO 1986

LETALSKO MODELARSTVO

SP

FAl FAl FAl

DP DP DP DP DP

ZT ZT

-ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT

Rl> RP RP lIP RI'

MK MK MK

F 2 ABCD

F 1 ABC F 1 ABC F 1 ABC

F 1 D P 2 ABCD P 3 B P 1 ABC P 3 A

P 1 D P 2 ABCD F 3 B .p 2 ABCD P 1 ABC P 1 ABC P 3 B P 1 ABC P 1 ABC F 3 B F 3 B P 2 AC

P 1 ABC P 3 B A 1, F 1 A B 2 P 1 D

F 3 B

A 1, F 1 A

RAKETNO MODELARSTVO

DP

ZT ZT

RP

JADRAINO LETENJE

Madžarska

mem. I. Kurtalic Li vno Soko kup Mostar Kup republ i ke Lučko

Zagreb Mostar Beograd

? ?

ptuj ( v Onnožu kup Dobo j a

)

kup Trešnjevke Zagreb Kurentov pokal Ptuj pokal bratstva-enotnos.ti Beograd mem. vD. Žigic Beograd kup Zelezare Sisak kup Železare Sisak Štajerski pokal Ptuj pokal Ljubl j ane kup osvobodi tve Subot ice kup osvoboditve Beceja

Ljubljana Radomlje Sl ovenske Konjice - p ion i rsko Vrhni ka - pionirsko Ljubljana ( ha l a GR )

Radoml'je Radomlje model . miting Notranjski poka l Vrhnika

pokal bratstva-enotnosti pokal Ljubljane

Sevnica

8.-9.8.

8.-9.8. 16.8. 11.10.

? ?

28.6. 15.8. 30.-31.8.

3.4. 18.-20.4. 19.4. 17.5. 24.5. 14.6. 14.6. 6.9. 13.9. 13.-14.9.

,4 • .,..5.10 . 8.10.

3.5 . 18.5. 7. 6 . september IIIl\rl?e/ar.ril

27.4. 25.5. 19.10.

26.-28.9.

23.-25.5.

EP FAl razredi Mengen.,.. ZR Nemčija 9.-29.6 . , , ' EP klub. razre Rieti -Italija 29.6.-14.7.

ZMAJARSTVO

EP

DP

DP

MOTORNO LETENJE

SP SP

EP

DP DP DP

rally akrobatsko

prec. let.

rally prec. let. akrobatsko

ZT PAl ZT PAl ZT ZT ZT ZT ZT

RP rally

Cyongyros - Madžarska

KrUka planina

Kranjska gora

Castellon-Španija South Carney-V.Britanija

Lodz - Poljska

29. JAR Varaždin-Bor mladinsko ? Zadar

mem. mem. mem. mem. mem. mem . mem.

I. Saric Subotica Fizir kup Čakovec zagrebških pilotov Lučko prvih part. pilotov B. Luka D. Božinov Kumanovo Kraljevački oktobar Kraljevo E. Rusjan Beograd

Postojna

7.- 20.7. 17 . -25.5.

april

29.5.-1.6. 1.-17.8.

12.-17.8.

3.-7.7. ?

15.-31.8.

17 . -18.5. 24.-25.5. 31.5.-1.6. 14.-15.6. 28.7. 4.-5.10. 18.-19.10.

27.-29.6.

( vsa ZT' motorna tekmovanja so v preciznem letenju v sklopu DP v prec. letenjU)

PADAI.STVO

SP klas. disco SP canopy mT

EP para ski

PAl FAl cilj

DP para ski DP člansko

DP mladinsko

ZT ZT ZT ZT

RP mlad-člansko

MK

Ankara - Turčija

Toogoolavah - Avstr~lija

Bad Kleinkircheim - Avstrija

pokal Casino Portorož Celovec - Avstrija

Krnševo Bor, Leskovac , Osijek

?

pokal Sarajeva

?

skoki v vodo Bela Crkva alkarski pokal Sinj pokal Novega Sada

Maribor

pokal Podlehnik

5.-20.9. sept.-okt.

31.1.-2.2.

8.-10.8. 29.-31'.8.

13.-16.2. 31.7.-3.8. 17.-20.7.

5.-6.4. junij 9.-10.8. 10.-12.10.

27.-29.6.

1.-2 . 8.

II. ; mladinsk, ;~~j~:~t ;:;;;~;~~. [ ::E~~L:~~::: ~ ~f~E;!~~~g~. '~::::t;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::~:~:::~:~:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: :;::::::;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::~:::::::::::::::~:::::::::::~:::::::;:: :::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::{::~~~{::'

@ ZVEZA LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE

PREOSEDSTVO SKUPŠČiNE

$T .. GOo OATUM \9. 2.. \98G •

VAB 1 L O

61001 WUBWANA LEPI POT 6 JUGOSLAVIJA P. P. - . 4 9 6 TEL (061) 222·504

TELEGRAM LETZVEZA LJUBLJANA

Na osnovi 18. in 21. člena statuta ZLOS sklicuje Predsedstvo skupš~ine

Zveze letalskih organizacij skup~čino, ki bo

v soboto, 1. marca 1986 , ob 10 uri,

v Ljubljani, Hajdrihova 2 ( Elektrogospodarstvo Slovenije ).

Predlog dnevnega reda :

1. Pozdrav gostov in delegatov skupščine ter izvolitev delo~ega predsedstva

2. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter dveh overovateljev zapis­

nika in zapisnikarja

3. Proglasitev najboljših športnikov in organizacij ZLOS za leto 1985 ter po­

delitev plaket ZLOS

4. Poro~ilo verifikacijske komisije

5. Poročilo predsednika PS ZLOS

6. Zaključni ra~un PS ZLOS za leto 1985

7. Poročilo samoupravne kontrole

8. Razprava po poro~ilih

9. Sprejem srednjeročnega programa ZLOS do leta 1990, strokovnega programa

ZLOS za leto 1986 ter finančnega plana PS ZLOS za leto 1986

10. Dopolnitev statuta ZLOS

11. Volitve predsednika PS ZLOS, dveh podpredsednikov, sekretarja in pet ~la­

nov samoupravne kontrole

12. Izvolitev delegata za PK LZJ, petih delegatov za skupščino LZJ ter delega­

ta za 10 ZOTKS

13. Delegatska vprašanja in odgovori

Na osnovi 18. člena statuta sestavljajo delegacijo včlanjene organizacije trije

delegati s pravico enega glasa, na osnovi pismenega pooblastila,ki je v prilo­

gi vabila. Prosimo, da se delegati ter vabljeni udeležit skupščine ZLOS.