Zgoraj: Novo romunsko šolsko letalo RG-G, konstrukcija ing. V. Novickega je dvosedežnik z motorjem Praga D (G5 KM). Doseže lahko največjo hitrost 170 km/h, z zalogo goriva lahko leti 5 ur in doseže največjo višino 3200 m. Zdaj bodo to letalo !l"radill v seriji. zgradili pa bodo po njem tudi akrobatsko izvedenko RG-7, ki bo opremljena z močnejšim motorjem

Moderen navigacijski pripomoček, zelo prikladen v uporabi, je za­nesljiv pomočnik navigatorjem, ki morajo pilota pri daljših, poletih usmerjati po natančno določeni

zračni poti

Reakcijsko lovsko letalo De Havilland »Venom« angleške konstrukcije, ki ga uporabljajo tudi na letalonosilkah

.Jl

65.

v .L!.L/~ _ / ceoua<e,

! ~

1 »/I,eiI,a« -1

GLASILO GLAVNEGA ODBORA LETALSKE ZVEe;E SLOVENIJE

Izhaja dvomesečno

3 Maj - Junij 1957

Urej uje urednl:Škd. odbo,r: Cedo MOikole, Ciri'l Trček, TUgomir Tory, Zoran Jerin, ing. Franci H.1.l­

lin ger , Marjan Slanovec

Odgovorni uredndk: Janko ColnaT

Naročnina:

celoletna 240 din fPlO!lletna 12i) din četrrtletna 60 d1n

Posamezna Šltevi1ka OO din

Tekoči ,račun: 001-600-1-601

Na,slov uredniiŠtva dn uprave: Ljub10alIla, Lepi pot 6

T1s,k 1m kli:šej:i: T,1skarna »Jože M:ook.tič«

Ljubljana

Čestitke maršala Tita letalcem »Ob petnajsti obletnici našega vojnega letalstva 'poširljam prisrčne

pomrave in tople čestitk.e vsem našim letalcem, vojakom, podoficirjem, oficiirjem in vojnim uslužbencem.

Naše Vl()jno letalstvo, ki je bilo · ustvarjeno v narodnoosVIObodilnem boju,je šlo skozi težavno šolo, v kateri si jepridobUo dragocene izkuš­nje. V teh hudih dneh je znatno prispevalo, čeprav z zelo pičUmi sJ'ledstv;i, k oSV1obodlitvi naše dežele, zlasti v 'zaključnih ,operacijah, kar je pri.pisati herojstvu in požrtvovalnosti njegovih ,prvih 'kad,rov.

, . V povojnem obdobju je dobilo naše vojno letalstvo pomembno mesto in je zdiaj, v sklopu naših oboroženih sU, važen člnitelj v zago­tovitvi miil'lne j,zgradinje naše socialis,tične domovine. JUg'OSiIavi~a uve­ljavlja ,miJ'loljubno zunanjo :polli,ti'ko, U!pošteva pa tudi, da je nujno potrebno, da IOhrani svojo neodv,isnost, in zal'ladi tega posveča svojim oboroženim .silam vso pozornost.

TovarilŠi I'etalci, prepričan sem, da boste, upoštevajOč vse to, tudi v prihodnje neutrudno delovali za nadaljnjo kl'lepitev in stalno izpo­pol:njevanje našega vojnega letalstva. Proučujte najsodobne,jšo leta;ls'kio tehniko, vzgajajte se ob Islavnih tracticijah našega herojskega na:J'lodno­osvobodilnega boja in še naprejrazvijajte odnose medsebojnega tova­rištva, zaupanja in skrbi 'za mlajš,e, ,k'ar ' je temelj moralno - politične enotnosti naše Armade.

PO .tej poti . ,pošiljam pri'Srčne čestitke ;tudi vsem pripadnikom Letalske zv,eze JugoslaVIije in našega civilnega letalstva, prav tako pa tudi vsem deloynim 'klOlek.tilvom naše letalske industrije.«

65

VRHOVNI POVELJNIK OBOROZENIH SIL FLRJ MARSAL JUGOSLA VIJE JOSIP BROZ TITO

Novinarji pri komandantu Jugoslovanskega vojnega letalstva

mcne kulture. V tem pogledu je LZJ pl1ispevala zelo veliklo. Seveda. · je bilo tudi nekaj določenih slabo­sti, venda.r pa lahkoO na splošno­ugotovimQ, da je Letalska zveza. Jugoslavije dobra ~n zelo koristna. organizacija.

V dneh od 20.-26. aprila je Letalska zveza Jugoslavije pri­redila v Vršcu seminar za novi­narje jugoslovanskih listov in radijskih postaj, da bi jih ob 15. letnici Jugoslovanskega vojnega letalstva seznanila z našim voj­nim in civilnim letalstvom. Ob zakljUčku seminarja je na leta­lišču v Batajnici komandant JVL, generalni polkovnik Zdenko Ule­pič sprejel novinarje. Prinašamo nekaj odlomkov iz odgovorov tov. Ulepiča novinarjem.

Na vprašanje novinarjev, kako sodi o našem vO'jnem letalstvu v petnajstih letih njeg.ovega obstoja, razvoja in napredka, je generalni polkovnik Zdenko Ulepi'č med dru­gim dejal:

»Nedvomno je nujno treba ra­zumeti predvsem to, da je naše le­tal,sivo i~lo iz na;rodnoosvobodHne borbe v docela specifičnih pogojih in na -docela specUičen na;čin. Naše letalstvQ se je formiral'o v času vojne, koO so za to bm ustva.rjeni pog~ji. Razvijalo ,in izpopolnjevalo se je v trdi šaH vojne. V prvih letih vojne so letaIla .sode·loyala z armado samo periodično lin posamič. VemQ, da sta 21. maja 1942 'pilota Kluz in Cajevec op'ravila 'prve bojne polete, kar .simbolično 'Označuje tudi rQj­stvo našeg1a vojnega letalstva. Ta epi'1Joda je imela večji politični, kot vojaški. pomen, toda za tedaj je vendal1le bila zelQ pomembna za oboje.

O sodelovanju naših borbenih eskadrilj z ' našo armado lahkoO g'o­vorimo od tedaj, Iko so se pojavi,le prve 'es·kadriije, formirane v Se­vemi Afriki in ,ko je bila ob QSVO­bodi,tvi Beograda fQrmirana g,rupa divi,zij. Ta je sodelovala priproboju Srems.kte f'roll1te. Naše letalsk'e enQte pa soo nadailje uspešno sodelovale v borb3lh v letih 1944/45, koO smo imeli dve letalski divliziji in dva samo­stojna lovska pol'ka. Sodelovanje teh enot v operacijah je bilo zelQ po­membno. Spomnite se prOitiudarca Nemcev na Sr·emski f'ronti, ko je njihovo letalstvo nudiiQ intenzi·vno pomoč vojski. T3Ikr3lt soo naša letala v211etela v boj PQ šest do osemkrat dnevno in prav hrabrim let3llcem gre levji delež pri zlomu nemš,ke ofenziv,e. V celoti lahko rečemo, da se je tedaj letalski poloOžaj bistveno spremenil. Kajti, dokler so Nemci skQraj dQcela gospod3lriJ.i po našem nebu in preganjl\ili celo vsakQ po­samezno naše letalo, soo imeli oni premoč. Ko pa so se pojavila naša bojna letala, so Nemci popustili in na nebu so postali gospodarji naši letalci. To je bil občuten prispevek k udarni moči naše armade.

NedvoOmno je, da je naše letal­stvo v vojni pr,idobilQ določene iz­kušnje, ker soo tedaj številni mla-

deniči šli skozi letalske enote. Ko je bila formirana grupa divizij, se je za pilotsko službo prijavilo veliko številQ kandidatoOv. Glede na velike potrebe, ,ta:krat ni,smo imeli prilož­nosti preverjati, ·kakšni so ti piloti in tak'O so biH takr3lt sprejeti šte­vilni, ki ni-so bili še piloti, pač pa le jadralni '},etalci. Vend3lr so po večini vs,i v zelo kratkem času obvladali potrebno znanj,e, v čeme.r je -dokaz, da jim je kobvladanju dokaj zahtevne tehnike vojnega pi­lotiranja pomagala že sorazmerno kratka predprilprava v športnem letalstvu.

Glede na perspektive vojnega letalstva je tovariš Ulepi.č novinarjem 'PO'jasnil nj e svoje misli:

razvoja Zdenko nasled-

»Priče .smo hitr.ega in veJ.iJkan­skeganapredka leta:lstva v svetu, kar je pl1avzapravposledica dveh faktorjev - prvič politi onega fak­torja, faiktorja nenehne hladne voj­ne, delitve sveta na bloke, medse­bojna oboroževalna tekma in drugo, na d'rug;i ,str3lni pa napredek tehnike, 7J13lsti še motorilke, elektronike, nu­klearnega orožja, itd. Ce vse to po­vežemo, vidimo, da je I·etalst:vo v taki tekmi med dvema bIlOkoma postalo faJktor, Iki je dQbil precej večji ,poliltično-stl'ateš~i pomen od tistega, 'Ozko v,ojaškega 'pomena, ka­kršnega je imelo doslej.

Nadalje je komandant JVL .no­vinarjem g'ovoril o' najporih za zgra­ditev naš'e lastne letalske industrije in o njenih dosedanjih uspehih, nato pa je prešel na v:prašanje deleža Letalske meze Jugoslaviije našemu vojnemu letalstvu in za tehnično vzgojo, zlasti mladine.

Lahko rečemo, da je Letalska zveza Jugoslavije odigrala SVQjo dQ­ločeno vlogo, mOl"da ,pred leti v večj,i med kot v zadnjem času. M,islim pri tem na čas, Iko je Letalska zveza storila več na politi onem Ikot na strokoOvnem polju - pri zbir·anju mladine, na množičnih manife,sta­cijah, na letals.kih 'prireditvah PQ Vlojni, Ikjer so se zbirali sto tisoči ljudi in, ki so uspele kot nekakšne naciona;lne manifes,tacije.

Nedvomno je, da je Letalska zveza Jugoslavije storila mnQgo, ko je s pritegnitvijo številne mladine v svoje vrste prispevala, da se je mladina izogni,la raznim škodljivim vplivom, ki so negativno delovali na širjenje splošne, zlasti pa še teh-

T.ovari1š Zdenko Ulepič je nadalje poudalril, da smatra delo LZJ za pravilno in zadostno, če LZJ v.zgaja mladino in ji vliva voljo in željo udej.stv.ovaU se v l'etalskemšportu in, če vsaj del te mladine, 'ki si je v LZJ prid-obHa osnovne pojme o letalstvu, pOZlI1eje stopi tudi v vojno letalstvo.

Menimo, da mora Letalska zveza. JUg10slavije še nadalje biiti organi­zaciJa, ki bo del.ovala na širokih osnovah,torej množična organiza­cija, v ,kateri se bo mladina lahko vzgajaila v padalce ter jadralne in motorne pi:lote, katerIh del bo po­zneje prav gotovo našel pot v vrste vojnih letalcev, ,kjer SlO nenehno po­trebni mladi, zdravi ktadr,i.

Ko je generalni polkoVl11ik Zdenko Ulepič izrazil neikaj misli .o dvigu rez'ervnega l'etalskega kadra, je pre­šel na vprašaJnj.e sodelovanja vojnih in športnih letaloev. Pri tem je po­udaril, da je zlasti med piloti reak­cijskih letal spri-čo zahtevnih vsa­kodnevnih nalog težko pričakovati. da se bodo ti piloti lliaJ primer udej­stvovaJ:i v jadralstvu ali: drugih športno letalskih panogah. Več mož­nosti za tako sodelovanje imajo pač mehaniki in drugO' tehnilČno 'Osebje vojnegla letals·1;va in ponekod je prišlo že do zadov.oljivega udejstv.o­vanja pripadnikov vojnega letalstva v vrstah športnih in jadralnih pHo­tov ter 'padalcev.

Komandant Jug'oslovanskega voj­nega letalstv·a je svoja izvajanja zaključil z vprašanjem in možnostmi za razvoj· goQspodarskega in turistič­nega letalstva, kakor tudi z vpraša­njem našega letalskega prometa, nato pa je ob slovesu novina'rjem izrazil željO', da bi v prihodnje več pi.sali o našem letalstvu in svoje bralce ter poslušalce pogoOsteje se­znanjali z d.osežki v domačem in tujem letalstvu, ki so prav gotovo stvar, ki zani'ma tudi širše ljudske množice,

PO s preje mu pri komandantu JVL, generaLnem pol'kovn1'ku Zde~: ku Ulepiiču, so si pris'otni novinarJI podrobneje ogledali moderno vojno letališče v Batajnki, nato pa se polni novih vtisov 'i:n spoznanj vrnili v svoje redakcije, kjer bodo pri­dobljen.o znanje lahk.o koristno izra­bili 'za obveš·čanje bralcev 'o zani­mivih inšimih podr.očjih sodobnega letalstva.

Glavni .odbor Letalske zveze Slovenije ter uredništvoO in uprava revije »Krila« čestitajo k Dnevu letalstva vsem vojnim in civilnim letalcem ter kolektivom naše letalske indust.dje in letals·kib us,tanov!

66

PRVI A NE ZADNJI • • • (Zgod:ba o prvem parti~ans'kem ,letal eu)

Preprosta mati iz Hrvatske Du­bice ni vedela, da se bo čez enain­trideset let pretrgala življenjska nit bitja, ki ji je utripalo pod srcem. Ni vedela, da bo to življenje za vse­lej ostalo v spominu tistih, ki so se sko'zi kri, ogenj, trpljenje in nad­člo,veške napore prebijali in prebili v nov, svetciJ svet. A ne samo v spominu le-teh, temveč kot veličast­na legenda tudi v spominu pokolenj novega sveta. Ne, vsega tega pre­prosta hrvatska mati ni vedela, ko je devetnajst sto trinajstega leta rodila sina. V kmečki Kluzovi dru­žini je zavekal novorojenček, ki so ga krstni za Franja.

Cas je tekel. Fant je zlezel iz plenic, v srajčki se je potikal po domačem dvorišču, se gnal za ko­košmi in racami in domačim psom.

Kdo ve - morda je že tedaj v svoji otroški duši zaslutil širna ob­zorja onstran domačega plota ... Morda se je tedaj kdaj zastrmel v nebo, jasno, čisto in umito, sončno, saj otroci čestokrat tolikanj radi strme v jasnino nad seboj . .. Morda se mu je v otroški duši že takrat prav nekje na dnu prebudilo hre­penenje -- leteti, saj so se ščebeta­joče lastovice kot v posmeh po bli­skovo spreletavale nad hišo, nad

dvoriščem in izginjale onkraj doma­čije - kdo ve kam daleč . .. Obzorja - širna in neznana. - Kdo bi ne koprnel' po njih? .. Otroci so rado­vednejši od odraslih - kaj je tam zadaj, kakšen svet... in lastovke imajo peroti ...

Življenje je teklo. Franjo je iz srajčke zlezel v hlače, stisnil pod pazduho sveženj zvezkov in šel v šolo • .. Tu se mu je jel odpirati nov svet ...

Stiri gimnazije je napravil, po­tem pa se- je znašel kot pisar v neki advokatski pisarni. Moral je. Doma ni bilo denarja, Franjo ni mogel študirati naprej . .. In tako je zako­pan med fascikle jel spoznavati no­vo plat življenja . .. Pred njegovimi mladimi, svetlimi očmi se je odpiral prepad . " Iz fasciklov in aktov se mu je režala beda majhnih, neznat­nih in revnih ljudi, ki jih je življe­nje potisnila na dno ... Iz fasciklov in aktov pa se mu je hkrati režal pokvarjeni obraz celotne družbe . .. Med temi akti se mu je v vsej stra­hotni goloti odkrivala propalost go­spode, ki se je izgubljala in propa­dala pa spet »velecenjena« in »spo­štovana« uganjala lopovščine naprej. Mlademu fantu se je pogled vse bolj temnil, krčila pest, jasnilo spo-

67

znanje in tedaj je zavestno kre­nil na drugo pot~ na tisto, ki je bila prepovedana - zato, ker je bila edino pravilna in mogoča . ..

Morda sta mu gnus in odpor spet priklicala v spomin otroška le­ta . " domače dvorišče, jasno nebo nad domačijo in lastovice, po bli- · skovo izginjajoče onkraj plota ... lastovice . " krila... daljna obzorja.

In Franjo je· vstopil v podoficir­sko pilotsko šolo. Leteti, leteti -biti pilot, a ne samo pilot letala, biti pogumen pilot tudi v življenju. Franjo se je učil, študiral dneve in noči, poglabljal svoje znanje, ga ši­ril - in dajal naprej .. . Bil je naj­boljši med najboljšimi - a vendarle napredovati ni mogel. Znal in vedel je več kot je bilo oblastnikom prav. Nikomur ni bilo neznano in Franjo tudi ni skrival, da misli drugače kot oni. .. To je bilo več ko dovolj, da so ga njegovi starešine ustrezno oce­nili in pokazali, da je nezaželen ... Franjo se je tako prvikrat spoprijel s sistemom, kateremu je čas odmer­jal zadnje sekunde ...

6. april 1941! Franjo je pozabljen in preganjan narednik na letališču v Skopju, srcu Makedonije. V teh usodnih dneh se mu odkrije prav do dna vsa sramota, vse izdajstvo, vsa gnilo ba. Cuti, da je zapel mrtvaški zvon. " Kapitulacija!

Franjo stisne pesti in se vrne do­mov. A ne za dolgo ... Tovariši niso pozabili nanj.

»Franjo, potreben si nam! Letalec si!«

»Pa ne ustaški! ,( »A prav v njihovem letalstvu

nam lahko koristiš in pomagaš! Od­loči se!«

Franjo tuhta, razmišlja, pretehta- ' va možnosti in predvsem sebe - ali bom sposoben izpolniti naloge in upravičiti zaupanje, ki ga imajo vame?

Potem se odloči! Vstopi v ustaško letalstvo.

V Jugoslaviji se je že razplamtel požar . .. Vstaja! Upor! Partija kli­če! In Franju je toplo pri srcu ... Načrt dozoreva • .. Okolnosti so več ko ugodne... samo pravega trenut­ka še čaka! Ne dolgo!

1942! Prijedor je osvobojen! Fra­njo Kluz ve, da je pravi trenutek tu!

»Stari, dobri ,.Potez« - zdaj me ponesi!«

Da, »Potez XXV«, stari francoski poldrugokrilnik, ki ga je stara Ju­goslavija drago plačala, ne da bi ji to staro letalo moglo kakorkoli slu­žiti. Kaj boš s »Potezom« proti »Messerschmi ttom« in »Heinklom« in »Junkersom« in »Dornierjem«? Nebogljenček! Toda v starem letalu je mlad, resnično mlad človek .. . In pomladi se tudi letalo!

Ta dan so si vsi dobro zapomnili. Bilo je. vedro jutro - 21. maja 1942. Vsi so opravljali svoje delo, v na­rodnoosvobodilnem odboru pa so se pogovarjali o osvoboditvi Prije­dora. Tedaj se je nad vasjo poja­vilo letalo. Stari francoski poldru­gokrilnik »Potez XXV «! Letelo je skoraj pri tleh. Ljudje so se razbe­žali. in iskali kritja, saj so dobro poznali ustaško navado: spustili so se čisto nizko, potem pa s strojni­cami zaprašili med ljudmi... Toda to letalo je začuda dolgo krožilo -kakor da bi nekaj iskalo. Tudi stre­ljalo ni. Naposled je preletelo ja­blane na travniku in se spustilo.

»Ljudje, ta je prišel pa k nam,« se je razveselil predsednik odbora. »Prišel je k partizanom. Zdaj bomo imeli tudi letala ... «

Vsa vas je bila na nogah. Mlado in staro je hitelo na travnik. Pred­sednika pa je le zaskrbelo:

»Stojte, ljudje! Kaj pa če je zanka? «

Toda nihče ga , ni poslušal. Tisti , ki so bili urnejših nog, so se prvi znašli ob letalu. Komaj so ugledali smejoča obraza dveh letalcev, so zakričali onim, ki so zaostali:

»Ne, ljudje, ni zanka. Naši so. Tu je Ivica, ki je bil včasih pri nas!«

Toda ob Ivici, ki so ga poznali že od" prej, je stal oni drugi, mlad in krepak fant, po rasti majhen, a širokopleč. Na sebi je imel letalsko bundo in zimsko kapo. Smehljal se je ljudem, ki so ga obkrožili. Na­posled se je prebil do njega zasopIi predsednik odbora:

»Je to partizansko letalo.« »Da, partizansko letalo!"

»In ti si priletel na njem od ,onih'?«

»Tako je. « ,'Pa od kod, če se sme vedeti?«

je vprašala neka ženska, ki je bila prepričana, da bo s tem vprašanjem sprožila daljši razgovor. In res se je razlil ko voda. Kmetje so zvedeLi, da se pilot piše Kluz, da mu je ime Franjo in da je bil že dolgo po­vezan s partizani. Zdaj, v ugodnem trenutku, pa je priletel »čez« ... No, še marsikaj so se pogovorili, in ljudje so kar v trenutku vzljubili tega pilota s kostanjevimi lasmi in z velikimi modrimi, pametnimi očmi. Dva starca sta celo trdila, da po­znata njegovega očeta in sta rekla, da se spodobi, da »človeku nekako sporočijo, da je njegov sin tu, na naši strani . .. «

To je bilo 21. maja 1942. leta. Ta dan velja danes za Dan jugoslo­vanskega vojnega letalstva.

* Franjo je bil vesel in srečen,

srečen še bolj zategadelj, ker sta istega dne pobegnila z letalom iz Banja Luke v Prijedor še dva nje­gova tovariša - Rudi Cajevec in Miša Jazbec.

Da bi ohranili letala, je bilo za­ukazano, da odleti Franjo v Med­juvodje pod Kozaro, Rudi Cajevec pa naj ostane v Prijedoru ...

In potem se je začelo! Ze neko­liko dni po prebegu je dobil Franjo kot prvi partizanski pilot svojo prvo bojno nalogo: bombardirati Crno, Franeticevo ustaško kolono na premiku i z Dubice proti Bosan­ski Gradiški.

»Stari, dobri " Po·tez«, zdaj po­kaži, kaj zmoreva! Zdaj sva oba partizana!«

Franjo leti... Pod njim hrvat­ska zemlja, čudežno lepa, kakor za­sanjana .. . A vendarle vsa strašno krvava, .mučena, podjarmljena ... Franjo stiska zobe in išče.. . Da, pod njim je Orahovica... tamle cesta. .. in na cesti črna ustaška kolona. • . Franeticeva kolona. ... Nihče se ne zmeni za letalo, saj ga poznajo. " »Potezi« so tudi v se­stavu ustaškega letalstva - torej je njihov! ...

Franjo zgane rOko in nogo. " le­talo se nagiba v zavoj... se izrav ­nava . .. Franjo usmeri letalo na cesto. . . Roka potisne palico malo od sebe ... nos se rahlo povesi . . . motor tuli . .. Letalo šine pod kotom nad cesto... Roka odtisne ročico .. . bombe odpadejo. . . Eksplozi je . . . ogenj. .. panika... Crna kolona se v hipu razbeži , raztrga, razbije ... Franjo dvigne l etalo, se ozira - in smehlja . .. Cesta je pokrita z ubi­timi in ranjenimi... drugi tišče glave v jarek na obeh straneh ce­ste. .. vsi smrtno prestrašeni ...

Parti z an s ki napad iz zr aka! V Zagrebu strmel Nekaj se plazi v krvnike, nekaj, kar je več kot strah! Nekaj, kar strah po­raja! Nemočen bes! Krvniki cenkajo - kdor uniči partizansko letalo,

68

dobi pol milijona kun nagrade! In črni roj fašističnih letal dan za dnem išče stari »Potez«. Zaman!

* Bilo je neke nedelje, konec maja

1942. Sovra'žna letala so ves dan od jutra do noči iskala Franjev »Po­tez«. Tega dne je Franjo ogledoval točke sovražnikove koncentracije. Sovražnik se je pripravljal za ofen­zivo na Kozaro. Naši so kot v po­smeh metali letake nad Bosansko in Hrvatsko Dubico, nad Kostajnico in okoliškimi vasmi. Pri Bosanskem Novem pa so opazili sovražno zbi­rališče.

Franjo se spet smehlja... I z majhne višine požene letalo v na­pad. " Odvrže bombe . .. Potem se vrača in tolče s strojnicami . . . Na­sprotnik je zaprepraščen, zbegan, polblazen od strahu... Iz višin e niti ne 200 metrov toLčejo parti­zanske strojnice! . . .

Toda bombe! Ena njih ni eksplo­dirala. Strmeli so vanjo in se stra­homa čudili: bila je narejena i z - ­vodovodne cevi! Poslali so jo v Za­greb - in tam) so spet zaprepaščeni strmeli! Nepojmljivo jim je bilo, da se dado delati bombe tudi na tak način. Da, i z ljudskih src j e rasel tisti odpor, ki ustvarja čudeže zato, ker mu je temelj najgloblja ljube­zen in smrtno sovraštvo hkrati! To spoznanje je bilo za krvnike po­razno! Povišali" so nagrado na mi­lijon kun. .. In črni, fašistični kro­karji so se - ne iz ljubezni do do­movine, ampak iz pohlepa! - raz­leteli, da bi uničili staro francosko letalo. . . Ta stara škatla je postala v rokah pilota - partizana strašno orožje, ki so ga zdaj na vse krip­lje preganjali »Messerschmitti« in »Fiati« ...

12. julij 1942! Franjo se priprav­lja na bombal'diranje objektov pri Bosanskem Novem. Toda ni bom­bardiral. Nesreča je hotela, da so ga fašisti odkrili. '. Navalili so nanj ko pobesneli... In od prvega par­tizanskega letala je ostal samo kup kadečih se ruševin . . .

Franju se je stisnilo srce. Morda je v tistih hipih prvikrat v življenju zajokal. .. Bilo je, kakor da mu je padel tovariš, s katerim sta doživ­ljala veLike trenutke strašnega, a zmagoslavnega pohoda... -

* Franjd je odšel na novo dolžnost

v Operativni štab za Bosansko Kra­jino. Spet se je boril, z vsemi svo­jimi sposobnostmi in znanjem. po­tem je prišla četrta ofenziva. Rešiti čim več municije in orožja! To je bila notranja zapoved, to je bil ne­usmiljen ukaz njegovega lastnega srca, ki je neskončno ljubilo in so­vražilo. Operativni štab je vedel, kaj in kdo je Franjo. Pohvalil ga je za vso njegovo požrtvovalnost. -

Prišel je november 1943. Italija poražena! In Franju, ki dela v tem času v I. letalski bazi v Livnu, je toplo pri srcu, saj ve, da je k po-

razu prispeval tudi on svoj delež. Zdaj velja tolči tiste, ki so še ostali! Z drugimi tovariši letalci odide v Italijo, potem v Severno Afriko -v lovsko pilotsko šolo! Franjo -pilot lovec! Tokrat vse drugače misli na svoje otroštvo, na domačijo, na lastovice ' . .. Zdaj bo letel tudi on kakor lastovice! Samo žal mu je, strašno žal, da bo njegova lastovica morala ubijati ljudi.. . Ljudi? Fra­njo nabere čelo v gube. Ljudi? Ne, saj cilji pred njegovimi topovi in strojnicami niso ljudje - to so fa­šisti! In Franjo zapre srce. Studira, se uči, izpopolnjuje pod žarkim son­cem severne Afrike . .. Postane pilot lovec! Franjo se vrne v Italijo, v operativno bazo našega letalstva. In odtod leti dan za dnem nad sovraž­nika, tolče in bije ga vzdolž vse obale našega sinjega Jadrana. -»Poljubljajte, fašisti, s krvavimi usti naš dalmatinski krši Tu poginite, na tej zemljici - za opomin vsem in vsakomur!« In strojnice in topovi pošiljajo poslednji pozdrav med črne kolone . .. -

V arhivnem oddelku Vojno- zgo­dovinskega inštituta JLA, v svežnju »Historiat letalstva« in v dokumen­tu, označenem »Bojne operacije Prve eskadrilje«, so zapisani kratki po­datki o akciji, imenovani »Operacija št. 28.« Posebno pozornost zbudi po­datek, podčrtan s svinčnikom: »Na­še izgube: 1 pilot ... 1 letalo.« Po kratkem pojasnilu bojne naloge be­remo: »Vse bombe zadele cilj. Pr i

napadu je bil izgubLjen kapetan Franjo Kluz ... «

To je bilo 15. septembra 1944. Kapetan Sime Fabijanovic, eden iz­med pilotov Kluzove skupine, pri­poveduje:

»Kakor da bi bilo danes, tako natanko se spominjam tistega po­poldneva. Nalogo in povelje za na­pad smo prejeli okoli 15. ure. Za­poved je bila kratka: »Bombardirati živo silo sovražnika in njegovo teh­niko v Omišu.« Akcijo je bilo treba opraviti natančno ob 18. uri. Franjo je kot vodja četvorke vodil vse pri­prave. Točno ob 16.55 smo vzleteli. Vreme je bilo lepo. Tu in tam kak cirus. Pod " nami azurna modrina Jadrana. Upošte'vaje zemljepisni po­ložaj Omiša, ki leži med planinski­ma masivoma Biokova in Mosora, je bilo treba po Franjevi zamisli izvesti napad ne neposredno v smeri Vis-Omiš, temveč tako, da bi oble­teli Biokovo in dosegli Omiš od vzhoda. S tem bi se, upoštevaje ob­likovitost zemljišča, neopazno pribli­žali cilju in sovražnika presenetili.

Komaj smo obleteli vzhodne ob­Tonke Biokova, smo zaslišali v šle­mofonih komandantovo zapoved:

»Pripravi se za napad! ... Zvrstili smo se v kolono in se

trudili leteti v pravilnem redu. Ko-maj smo ugledali Omiš, smo šli v napad. Prvi je strmoglavil vodja. Z očmi sem nenehno spremljal Fmnja. Tedaj pa me je zaslepilo zahajajoče sonce, za trenutek sem izgubil Fra-

nja izpred oči. Strmoglavljal sem s svojim letalom in odvrgel bombe. Lahka protiletalska orožja so tolkla po nas. Ko sem izvlekel letalo iz strmoglavega poleta in se vzpenjal ob pobočju hriba, sem videl za se­boj eksplozije svojih bomb, ki so zadele cilj na samem pristanišču, desno pred seboj, malo dlje od obale pa spenjeno morje ...

Ko smo se nad Hvarskim kana­lom spet zbrali, smo opazili, da nas je manj.

»Stevilka 2 v redu.. . številka 3 v redu!... številka 4 v redu! ... smo se po radiu javljali drug dru­gemu. Samo številke 1 ni bilo slišati.

»Franjo, javi se ... Nekaj minut smo krožiti nad

Hvarskim kanalom in mu po radiu sporočati svoj položaj . .. Nič . .. Sele tedaj smo se zavedeli, kaj se je zgo­dilo. Nekaj mrzlega mi je stisnilo srce: spenjeno morje med luko in obalo pod Masorskimi obronki! ... Tam je moral treščiti v morje Franjo . . . «

Da, tako je tudi bilo. Franjo je strmoglavil svoje letalo na črno gnezdo, iz katerega je bruhal ogenj. In tedaj je udarilo vanj... Smrto­nosna črna žoga iz protiletalskega topa se je razpočila ob njem ter raztrgala kabino in človeka v njej. Smrtno zadet se je zvrtinčil - pa­dajoči komet - v sinja globino ... Nad grobom prvega partizanskega letalca se je morje razpenilo in SP

spet umirilo... F. T.

Na sliki vidimo model reakcijskega štirimotornega potniškega letala Convair 880, ki služi za preizkušanje s kakršnim bodo opremili letala tega tipa. Model je .p.revlečen s tenko plastjo bronze tako. da ima V modelu je vgrajen oddajnik električnih signalov. vse te preizku se pa izvajajo kar na strehi tovarne. ~Q''''~' ''''V_J~

69

NAPAD OB 09.00 - Jasno! -Sestanek je vojaško kratek, na­

loga jasna. PoOrušiti moOst na reki Dravi, nato s f.otogr,afiranjem ugoO­toviti uspeh napada. Le maloO besed je bilQ izgubljenih o možnosti sov­ražnih lovcev in 'o ;protiletalskem topništ\nu. To je pri vsaki podQbni nalogi samo po sebi umevno in s tem morajo letalci ra,čunati.

Jutro na enem od naših voOjaških letališč . Zgodaj je i,n s once je še komaj pozlatilo vrhove bližnjih gri­čev. V jutranji rosi se blešče beton­ska vzletišča, ki so se kakor neena­komeren križ za·žr.la v zelenoO pokr,a­jino. Ob vzletišču so v dveh dolgih vrstah postavljena letala »Thunder­bokli.« - mogočni jekleni lovci, oz. predvs,em lovs~i bombniki. .

Matorj'i· iin ,štiriikraki propelerji so še zavarovani s platnenimi pre­vlekami pred' nočno vlagoO. ČUdno. Te platnene prevleke zmanjšujejo njihoOvo mogočnost, in koO tako stoje tu v dveh poravnanih vrstah, so videti kot elegantni kovinski stroji, narejeni človeku v zabavo in igrač­kanje. Toda kmalu se bomo pre­pričali , kakšno moč skrivajo v sebi in kako zeloO .te igra'čke »ugriznejo «.

Cudovit mir je .še vse naokrog. Samo stražar z enakomern~m kora­kom odmerja svojih deset metrov naprej in spet nazaj . In čri'ček ne­ugnano prepeva. Pa ne· bo doOlgo. Jeklene pošasti, ki zdaj še spe v aluminijastih telesih, se bodo kmalu rj.oveč prebudHe in pregluši1e črič­kovo pesem. Na le.tališ'ču ,se boO začel nov delovni dan. T,akšen lmt je bil včerajšnji ,in kakršen bo ju­trišnji. Sprožil se bo zapl'eteni me­hanizem, ki usmerja vso dejavnost tega velikega mravljišča. Mehaniki bodo vžgal·i motorje, radiotelegra­fisti bodlO n aravnali radijske antene in pripravili svoje sprejemne in od­dajne aparate, ·or.ožarji bodo pritr­jevali na stroje bombe in rakete ter polnili okvirje z municijo, po be­tonu bodo križem kražem ropotali traktorji in vlačilci; gasHci in bol­ni'čarji bodo pripravili sVQj'e pri­prave in vozila - za vsak primer in letala se bod,o pognala v svoj element ter 'se po opravlj·enih na­logah spet vračala .

Kdo bi mogel v kratki reportaži opisati vso zapleteno dejavnost na letališču. Zato se bom omejil na do­ločeno ,naLogoO skupine pilotov. Vem, pri tem bom malo krivičen do osta­lih, ki so za oOpravljanje letalskih nalog prav taiko potrebnd. Do me­hani,kov, meteorologov, radiotelegra­fistov, orožarjev in drug,ih. Njihove naloge niso ' nič manj važne od pi­lotovih, saj je od njihove natanč­nosti .in skrbnega dela ,odvisen uspeh vsake akcije in tudi življe­nje pilQtov. Toda je že tako, da naša malce romantična domišljija občuduje predvsem junake zračnih višav.

* Delovni dan letalca se ne začne

šele zjutraj. Lahko bi dejal, da že prejšnji dan, ,ali še prej. V komandi soo bile vse današnje nalQgeže vče­raj razdeljene koOmandantom posa­meznih skupin ali pa tudi posame­zni,kQm. Do skr,ajnosti natančno so bili proučeni vremensk,i pogoji, tOČl!lQ dQločene mar>šrute posameznih

skupin letal, čas vzleta, trajanje poleta itd. itd.

Ura bo kmalu osem. Skupina letaleev - ,kapetan No­

vak in podporočnik Jankovič, Pe­trovskiin Novič stopijo pred svo­jega komandirja. Vsi so že v leta.l­skih kombinezonih, 'čez rame jim visijo mape z zemljevidi, v rokah nosijo bele letalske čelade.

- Tovariši! Vaša dai!l,ašnj,a na­loga je naslednja. Porušiti most na reki Dravi. Maršruta - PTM GrediIia. Moškanjci,cilj . Polet oOb 09.00. Pripr,avnQst oOb 8:30. Udar iz­vršiti v dveh napadih. V prvem odvreči obe bombi, v drugem rake­tiratI. Zbor na PTM, po,let do cilja v ni21k'em letu v višini 100 metrov. Udar iz višine .2000 metrov, višina odmetavanj,a bomb HOO metrov. Vzlet po paDih, nato zbor v levem borbe­nem 'krogu. Nad PTM borbena for­macija in takoj prehod na nalogo. Brisani let do cilja. 15 dQ 20 km pred ciljem na višino 2000 metrov in s te višine v napad. Po napadu zbor v nizkem .letu in takoj vrnitev na IetaUšče. P.osebej vas opozarjam na hr~bovitost terena, na možnost sovražnih lovcev in na protiletalsko obrambo. Vodj,a skupine je kapetan Novak, njeg·ov spremljevalec, pod­poročnilk Petrovski. V,odja druge dvo'jke poročnik J'anik;ovič, njegov spremljevalec poročnik Novič. Sku­pina poročnika J·ankQviča mora ob­vezno s fotQgrafiranjem ugotQviti uspeh na:pada.

Jasno? -

Med tem s o letala, že priprav­ljena za polet. Bombe so pritrjene - manevrske, cementne seved'a -nalogo raket in strojnic pa bodo opravile fotografske kamere, ki točno pokažejo, kam bi rakete in strojnice v primeru resničnega na­pada, zadele. Hrami so /polni goriva. Dan je lep, jasen, le po d.olin·ah se vlečejo tanke, prozorne meglice, ki bodo verjetno ovirale vidlji'Vost pri napadu.

Pred letali se letalci ponovno zbero. Kapetan NoOvakše enkrat na kratko poj-asni nalogo in da še zad­nja navodila. Nato povelje:

- V letala! -Zda'j gre vse natančnQ po že prej

določenem naiČrtu. Vsak od pilotov si še enkrat .ogleda letalo in se sam prepriča o vseh podrobnostih. Ne, da bi ne zaupal mehanilku. Toda dva para oči vidita, več kot en sam. In pedantna natančnost je pred pole­tQm nujno potrebna. Vsaka po,vrš­nost se lahko strahotno maščuje. Nato zle~e pilot v letalo in se pri­veže na sedež. Mehanik je že pri­pravljen, da vključi poseben aku­mu'lator, s katerim vžge motor.

Dva tisoč ,štiri sto koOnjskih s il, ki so doslej spale v jeklenem oklepu, se je zbudHo. Za zdaj je nji­hovo hrumenje še slabotnQ, kot da

Pilota na lovskih letalih si pred vzletom še zadnjič ogledata karto in po njej pot, po kat.erl bosta letela na svoJo nalogo

70

bi tipali ali lahko z vso silo pri­hrume na dan. , Pilot le počasi do­daja plin, kajti mQtor se mora naj­prej .ogreti in šele potem ga lahko požene s po~nim številom vrtljajev. Vojak, ki je bil za vsak primer pri­pravljen z gasilskim aparatom, je le-tega spet 'spravil. Ob vžiganju bi lahko nastal požar, ker je motor pred vžigom napojen z gorivom.

Natančno .ob 09.00 letala vzlete. Zdaj so piloti v ;svojem elementu. Motorji enakomerno brne svojo pe­sem, na tleh, !ki so komaj sto me­trov pod letali, se rišejo njihove Qrjaške sence. Kapetan No;yak v pr­vem letalu polglasno brunda predse svojo najljubšo melodijo. Roka mu l e nalahno počiva na krmilni palici, zdaj rahel pritisk pr,oti sebi, nato spet naprej . . Letalo uboga na naj­rahlejši premik. Potrebna je skr.ajna koncentracij-a, kajti letala se tako rekoč plazijo po dolinah med griči in se moOrajo prilag,oditi vsaki spre­membi na tleh.

Že ne!kaj minut so v zraku. Kako hitro. mineva čas. V trenutkih, ko je pilot sam s svdjim letalom, se spomin t~o rad vrača nazaj. V čas, ko je še kot kratkohlačnik drsal po šolskih klopeh in se navduševal <?a lesene modele letal in padala, ki jih je naredil kar izžepnega 'robca. In matere, ki je bila vedno (prestrašena Gb misli, da bi naj bi:! njen sin pilot.

Nato olkupacija in z žicQobdana Ljubljana. Pa partizani in letalska šola . J e to res že tako daleč? Iz razmišlij anj a ga zdrami grgrajO'č glas v slušalkah:

- Sokuli, SokOol 1. Tu Evada. Kako me slišiš? -

To jle domače letaJlišče, ki gia kliče.

- Tu Sokol loTu Sokol 1. Slišim s pet. .

- Sokol 1. SokQl 1. Tu livada. Sovra.žn~k je v Itvojem obmolčju. -

Skoraj žal mu je, da ga je glas v slušalkah zmotil v njegovih spomi­nih. Naloga je otežkočena s tem, da so stopili v akcijo tudi »sovražni« lovci. Ali !bodo napadli?

- Sokol 2, 3, 4. Tu So.kQl 1. So~ vražnik je v našem ,področju. Nada­ljujemo. polet naravnost proti cilju. SokQI 2, skrbno opazuj nebo! -

In spet se pletejo misli. O nalogi, ki je pred njimi, pa o njem samem. Bo dobro izpolnil nail.·ogo, ki mu je zaupana? Kako je že dejal podpol­kovnik Verbič, ko so ga otroci vpra­šali, kdo je najboljši pilut? Pri na's ni najboljših pilotov. Vsi se tru­dimo, da bi bili najboljši.

Minute hitijo in ni več časa za razmišljanje. Letala, so neposredno pred ciljem.

- Sokoi 2, 3, 4. Tu SokoIl 1, pre­hajamo v napad! -

Letala soo se strmo dvignila na 2000 metrov. Pod njimi je Drava, ki se kakor srebrn tvak vijuga med zeleno pokrajino. In tam, tam je most, ki mu veljla napad.

Toda že je tu tudi pozdrav z zemlje. Drobna lučka se je zasve­tila na lev·em bregu reke, za njo še ena in še in še. To 'je protiletal­sko topništvo, ki je sprejelo letala z gostim zapornim ognjem. Sedaj se pojavljajo topovi tudi na drugem bregu reke. Novak pozabi, da je vse skupaj le vaja. Lučke na tleh občuti kot resničnega sovra'žnika, ki bi mu hotel preprečiti, da izvrši postavljeno nalogo.

Z rahlim gibam krmilne palice prevesi letalQ na krilo in se nato v strmoglavem poletu spusti (proti cHju. Ve, da mu sledijo tudi ostali.

Z vrtogJ.avo hitrostjQ pada le-talo pr·oti zemlji.

1500 metrov .. . 1000 metrov .. . 800 metrov .. . Pritisk na gumb in letaJo se

olaj.šano za 1000 kilogramov težko bombo strmo dvigne spet prQti nebu. Motor hrumi, pod pritiskom kon-ice kril nalahno vibri~aj o. Stra­šen pritisk na telo je popustil in v levem zavQju ,se letala spet zbirajo za ponoven napad ...

Spet brunda ka:petan Novak pol­gLasno svojo melodijo.. Kot razposa­jena čreda gamsov preskakuj ejo letala hiše in drevesa. Še enk-rat doživlja kapetan Novak ves potek napada. Še enkrat strmoglavlja naravnost proti odprtim žrelom pro­tiletalskih tOlPOV. l{iajti mi se ti, da je povsod tam, kjer se na zemlji zasv,eti drOobna lučka, odprto žrelo topa, ki meri naravnost vate. Am-

Cez nekaj sekund bo •• Thunderbolt« že v zraku

pak samo !prvi trenutek. POltem po­zabi.š na vse. Samo padalš in padaš. In zgrabi te ·občutek, kot da bi ho­tel padwti tako .naprej in naprej . Prevzame te neke vrste strast ·in komaj se obvladaš, da se 'Ile zariješ naravnost v zemljo, !ki se ti vse bolj približuje. Od silne hitrosti in bla­znega pad.anja so 'živci napeti do skrajnosti. Potem izvlačenje letala in obč-utek olajšanja, ko se spet vzpenjaš proti nebu, da bi najrajsf zavriskaJ.

- Da, kako je že dejal polkovnik Verbič? Vs·i se trudimo, da bi bili najboljši piloti! -

In z veselim glasom zakli.če v mikrof.on:

- Sokol 2, 3, 4. Tu Sok'oJ 1. Cesti­tam k uspešno opra,vJjeni nalogi ...

-zz~

Naše reakcijsko lovsko letalo »Thunderjet« je vzletelo s po­močjo štartne ~rakete - ..

Proslava Dneva letalstva v Zagrebu

TIsoče oči je Mio uprilih v letala

Zgodnje jutro tistega dne nas ni pozdravilo z vedrim, sončnim ne­bom kot bil si ga letalci za SV'Oj pra­znik želeli, marveč z gosto KQpreno oblakov, iz 'katerih se je ponujal dež.

Prizmam, da si zlepa že nisem tako želel boljšega vremena, kot prav tega dne - na letošnji Dan .letalstva. Kot gost Letalske zveze Slovenije naj bi se namreč popeljal v Zagreb z enim od treh športnih letal, !ki naj bi ta dan vzletela z lju­bljanskega letališča in se udeležila velikega letalSIkega mitinga na čast praznika letalcev, na letališ,ču Ve­lika Gorka pri Zagrebu. Novinarji ne letimo vsak dan z 'letalom - s športnim še celo n.e - in zato je bila moja 'želja razumljivo še bolj vroča.

Tudi dvomotorno letalo »Mosquito« je vzbujalo zanimanje udeležencev mitinga

Vem, da v reviji, ki jo bero ljud­je, navajeni letalskega brn'enja, ne kaže na dolgo in široko popisovaJti občutkov med poletom, čeprav sem skoraj prepričan, da je tudil špOT't­nemu pilotu vsak polet doživetje. Daleč za nami je že ostalo letališče, s katerega smo vzleteli z dve in po.} urno zamudo (vreme nam j-e le po­stalo bolj naklonjeno). Le ,še nekaj minut imamo do Zagreba.

Pilot je ujel radij sko zvezo z Za:­grebom :in najavlja naš prfuod . . Na letališču, ki ga ~e lepo vidimo, se tare množica ljudi. Prihajamo prav na sam začetek mitilnga. Drzen ni­zek nadlet množice, v pO'zdrav Dne­vu letalstva, nato se je letalo v zavoju strmo vz;pelo in potem že pristaj.amo na betons ko stezo.

Na mitingu, ki mu prisos'tvujemo in, ki ga je priredila Letalska zveza Hrv'atske, organiziral pa Aero-klub Zagreb, sodelujejo v prvem delu člani aerokluba, jadralna in športna letala ter padalci, v drugem delu pa bodo nad glavami gledalcev za-

hrumela naša vojna letala, celo reaktivna.

Miting owarja z lepim skokom I9-letna padailka Nada Tankosi.c in izroča 'šopek cvetja podpredsedniku Izvl'ŠIlega sveta Sabora Hwatske Ivanu Kra.jalči:eu, nav:wčemu 'med častnimi g,osti na tribuni. Tesno nad v nebo uprtimi očmi - ocenjujem, da jih je kakih 15.000 parov -br·enčijo kot Č'mrlj :i letalski modeli, visoko pod oblaki pa že krožiia dva »Jastreba« in izv·ajata akrobacije, da g,ledalcem zastaja dih. Sledi jima »2erjav«, za njim pa se dv~gne »Bi.icker« s pilo tom Vladom Kova­čičem, Slovencem, ki se prev'rača po zraku, kot da bi bilo šal,a leteti obrnj en na glavo komaj nekaj desei metrov nad množico. Izvaja naj­drznejše akrobacije.

Padalci! S~upina naših državnih reprezentantov in rekorderjev izvaja iz .»Junikersa« vse vrste padalskih skokov: z zadržko, skupinski in skok na ci'J.j . Gledalce !posebno navdušijo skoki z zadržka, 'ko padalec pada z

Reakcijsko lovsko letalo »Thunderjet« pred vzletom

razširjenimi rokami prosto skOili zralk kot lastovka, padalo pa odpre šele nekaj sto metrov nad zemljo. Nad letališčem ves ta 'čas kroži dvomotorno letalo, iz katerega sne­majo padalske skoke za zagrebško televizijo.

Na betonski s tezi vzletiščal za­hrumita reakcijska motorja dveh »Thunderjetov«. Pravka'r sta se po­gnala po vzletni stezi. Eden vzleta normalno, drugi - izreden prizor za gledalce! - pa s !pomočjo »Jato« rakete, ki ga s trmo odlepi od tal in v nekaj trenutkih dv~gne, d a izgine izpred oči.

V zr.a-ku nad -letališčem se nenadno pojavi eskadrilja lovcev domače izdelave tipa ·»S - 49, - C«. Napadajo. cnje na zemlji in jih uni­čujejo z r·ak-etnim ih strelnim orož­jem. V naletu na:padajo, medtem ko drug drugega ščitijo v ~raku; pri­'ka;zujejo nam skupinski napad in medsebojno obrambo lovcev hkrati.

od ci.ljev na zemlji, ki< se belo. popleskaniostro odražajo od trave in jih je s prostora za gledallce lepo videti, že po prvem naJpadu ni več dost~ ostalo. Za'četo dokončaiaše »Thunderjeta.,« kr se kot streli ~­javita nad letali.ščem in uničita tarče z »Napalm« bombami. Za pre­ciznimi zadetki 'ostaja le plaJmen, ki se po nekaj trenu1ikih spre meni v orjaške gobe gostega ·črnega dima.

Polni vtisov zapuščamo letališče in se z .množico vred zgrinjamo skozi okrašena izhodna vrata v me­sto. Na vhodJIJ.i str·ani je nad njimi napisana dobrodošlica. Letaki so ta dan nadvse prisrčno sprejeli tisoče ljudi, s katerimi 'so skupno proslavi'li Dan našega. vojnega letalstva.

Prireditev na letališču Velika Gorica !pri Zagrebu nam je še en­krat pokazala lepe uspehe dela Letalske zveze, na drugi strani pa tudi veliko borbeno. pripravlj enost in sposobnost pHotov našega voj­nega letalstva. Pa.n

Eskadrilja reakcijskih lovskih letal »Thunderjet« na betonski vzletni stezi

Ob robu Mehiškega za­liva v Floridi se razprosti­ra obširno, približno 200000 hektarjev veliko (deseti del Slovenije!) poizkusno le­talsko oporišče ameriškega vojnega letalstva, =ano pod imenom Air Proving Ground. Tu preizkušajo vse, kar sodi v ameriško vojno letalstvo, od najno­vejših gigantskih reakcij­skih bombnikov do naj­manjših inštrumentov, ki jih uporabljajo letala. Tu­kaj so tudi 'številna streli­šča, kjer letala preizkušaj,o naj'različnej,še orožje, s ka­terim so oborožena.

Edinstven na svetu pa je nedvomno velik ,klimat­ski hangar. Ta hangar je klimatsko in ,toplotno izo­liran tako, da v njem lahko preizkušajo,. kako na letalo in njegove inštrumente de­lujejo različne temperatu­re, različna vlaga in svet­loba, razni vetrovi in po­dobno. V tem klimatskem hangarju lahko s posebni­mi hladilnimi napravami ohladijo zrak na - 450 C,

Klimatični hangar za preizkušanje letal.

lahko pa ga tudi segreJeJo na + 700 C. V nj'em lahko letalo prekrijejo z umetnim snegom, peskom, prahom ali pa ga izpostavijo dežju, skratka letalo lahko podvržejo najslabšim in najrazličnejošim pogojem, v ka,terih se lahko znajde bo­disi v pušča vi, džungli ali v polarnih krajih.

Obseg tega poizkusnega hangarj.a lahko poljubno menjajo, pač kakršna leta'­la želijo preizkušati. V njem je tudi stratosferska kabina, v kateri v 12 mi­nutah znižajo zračni pri­tisk na 87 mm, kar ustreza VISIm 16000 m! Istočasno pa se tempera tura zniža na --570 C. Ta pritisk lahko znižajo celo na 25 mm vod­nega stolpa, kar ustreza v,išini prioližno 265,00 m! V urpetno povzročenem »si-

birskem« mrazu se letalo odene z debelo ledeno pla­stjo, ki jo pokriva ivje. Vse te spremembe na letalu opazujej.o strokovnjaki v udobnih klimatiziranih gi­bljivih kabinah.

PO vsem tem si lahko predsta,vljarno zamotanost številnih problemov, ki jih je bilo treba rešiti, preden so zgradili poslopje in ga usposobili, da brez škode prenaša vse fizikalne spre­membe, katerim je vsak dan podvrženo. Za primer naj navedemo, da so gla,v­na vrata tega klimatskega hangarja sestavljena iz. dveh delov, katerih vsak tehta 200 ton! Vrata se od­pirajo in zapirajo na elek­trični pogon. Robovi vrat pa so opremljeni zgrelci tako, da se tudi po poizku su, ki povzroči zamrznjenje

73

vseh zapahov, vrata hitro odpro. Vse delo v hanga,rju opravlja velik strojni od­delek z ogromnimi elektro­motorji, številnimi kompre­sorji, ventilatorji itd., ki povzročajo visoko vročino

ali pa hud mraz. Ne da bi se spuščali v sistematično naštevanj.e vseh tipov letal, ki jih trenutno uporablja ameriško vojno letalstvo, naj omenimo, da so v tem hangarju preizkušali naj­novejša ameriška reakcij­ska lovska letala vrste »Starfigter« in najnorvej,še realkci}sike bombniJk:e »B-5·2« in »B-58«.

V tem klimatskem han­ga,rju so uspešno preizku­šali tudi delovanje najno­vejših radarskih naprav, ki so namenjene letalskim oporiščem na Granlandu, predvsem znanemu opori­šču Thule, kakor tudi vrsto najnovejših vodenih iz­strelkov. Poslužujejo pa se tega klimatskega hangarja tudi za preizkUšanje naj ra-

. zličnej-ših motornih vozil, oklepnikov in tankov.

Zračna ladja Hrvata Davida Svaroa Stiri desetletja je živel David Svarc

na svojem posestvu blizu Zagreba kot skromen posestnik. Nekaj deset delav­cev je sekalo njegove gozdove in če se je v teh letih njegovo ime sploh omenjaiQ, je bilo to v kavarniških po­govor.ih trgovcev z drvmi ali pa je bilo napisano na 'železniških na.potni­cah.

V tem mirnem človeku, ki je po delu vsak večer v krogu svoje družine glasno čital klasilke, ne bi nihče iskal bodočega pionirja letalstva.

Toda v Davidu Svarcu je počivala ogromna energija. Ko 15'0 prQti koncu prej'Šfljega stoletja polete!le :prve zračne ladje, je trgovca z drvmi iz hrvatskih gozdov 'Obsedia ideja, ki je 'Obogatila in hkrati skrajšala njegovo življenje.

David Svarc gradi zračno ladjo

Odvrgel je kla,sike, pa tudi delavci ga niso več videli. Njegovo pisarno so preplavile letalske revije, izre2'Jki Lz ča­sopisov in učne knjige ij{emije, fizike in meteorologije. Dneve in noči je presedel pri knjigah, študiral in risal .prve skice. .

David Svarc je videl, da so se .prve zračne ladje v zralm vžigale in je bil preprIčan, da svila in les nista ma­terial ki bi imel bodočnost v letalstvu. Hotel' je konstruirati zračno ladjo, ki ne bi zgorela. Mesece je študiral razne materiale in nekega dne je ves pre­vzet od svoje ideje zapustil domače. Odšel je kot delavec v tovarno alu­minija.

Njegova teorija je bila potrjena. Našel je material za svojo zračno ladjo - aluminij, najlažjo znano kovino.

Svarc je takoj prešel na delo. Pri­čel je graditi ogrodje svoje zračne ladje. Plašč in motor balona sta mo­rala biti iz aluminija.

Delo je .požiralo ogromne vsote de­narja in ko je bil konstrukcijski na­črt izdelan, je ostal Svarc brez denar­nih sredstev. ZaUjpajoč v sv·oje delo, je bil prepri'čan, da bo vojska uvid ela,

da ima lastnik zračne ladje prednost v vsakem boju. Toda avstrijski vojni minister, baron Edmund Freiherr von Krieghammer je .projekt zračne ladje gladko odbil.

Izumiteljeva odisejada

N~}{ii višji ;ruski častnilk je obiskal Svarca. Petrograd je zaupal v njegov projekt in mu dal na razpolago ljudi, tovarno in denar.

Dve leti je Svarc gradil v Rusiji svojo zračno ladjo. Dva poskusna leta sta uspela. Določen je bil tudi že da­tum tretjega leta, ij{ateremu naj bi pri­sostvovali najvišji predstavniki ruske vojske. Govorili so, da bo .prisoten tudi car.

KQnstrukter ni niti slutil, kaj ga čaka. Neke noči Ipa mu je njegov pri­jatelj, gardni <ča,stnik, prinesel prepis povelja za njegovo aretacijo. Prijatelj mu je pojasnil, da .ga hoče carska Voj­na uprava spraviti s poti, da bi si takQ prisvojila njegov .izum.

Svarc je 'še tisto noč pobegnil, še prej pa razbil vse stroje, ogrodje in plašč balona .

V nekaj dneh je bil v Berlinu. Pru­ski vojni minister jeSvarca navdušeno sprejel. Ukazal je letalskemu oddelku voj,ske, naj pregleda njegove načrte. Prusija je hotela na vsak način ob­držati vojaško premoč v Evropi.

Na Tempelhofer Feldu so pričeli graditi pod Svarcovim nadzorstvom ogromno delavnico za izdelavo zračne ladje. Konstrukterju je finančnQ po­magal tudi fabrikant lahkih kovin iz West:falije, Karl Berg. Računal je, da se bo povpraševanje po aluminiju moč­no povečalo, če bo Svarc s svojimi po-skusi uspel. .

Leta 1896 je bila zračna ladja pri­pravljena za poskusni polet.

Tedaj pa SQ se pojavile težave. Vo­dik, pridobljen v Strassbur.gu, ni imel dovolj moči, da bi zra·čno ladjQ dvig­nil. Svarc<ivQ življenjsko delo je bilo v nevarnosti!

Dvomotorno letalo - 'dvoživka, ki lahko pristaja bodisi na suhem aJi na VOdi, zelo ustrezno za poslovno letenje .

74

»MESSERSCHMITTI« ZOPET V ZRAKU

Znani nemški letalski konstrukter prof. Wi11i Messerschmitt, eden naj­bolj znanih nemških gradi­teljev vojnih letal v drugi svetovni vojni, si je pri­služil ogromno premoženje. PO vojni, 'ko je bilo Nem­čiji z mirovno pogodbo prepovedano graditi letala, se je prof. W. 'Messerschmitt

. »umaknil« iz Nemčije ter se ukvarjal z graditvijQ to­varn za poljedelske stroje najprej v Juž. Afriki, nato pa je odšel v Spanijo.

Blizu mesta Sevilje je tako zgradil novo tovarno, kJer je začel s pomočjo svojih nekdanjih inženir­jev, ki so Se tudi znašli v Spaniji, izdelovati na:črte za nova nemška letala,če bi kdaj napočil tako ,ime­novani »trenutek X «. Toda ta trenutek ni prišel in prof. W. Messerschmitt' je moral le predolgo 'čakati na svoj veliki čas.

Zdaj, ko sme Nemčija končno spet imeti svoje le­talstvo, se sme tudi prof. W. Messerschmitt spet po­kazati pred nemško in se­veda tudi svetovno jav­nostJo. In to je storil na res svojstven način. Pred nedavnim je namreč vzle­telo prvo nemško rea:kcij­sko letaIQ, izdelano v -nemški letalski tQvarni! Seveda je nj<egov prvi polet spremljala bučna reklama po nemških časopisih, ka­tere cilj. je bil lahko do­jemljiv za vse,ki poznajo, kako je trpel nemški »po­nos« z mirovno pogodbo, ki Nemčiji ni dovoljevala imeti lastnega letalstva. Za prof. W. Messerschmitta je to pomenilo še poseben uspeh, saj je nemška letal­ska tova:rna, ki je izdelala to prvo nemškQ reakcijsko letalo, bila omenjena nje­gova tovarna v Spaniji.

Podatkov o letalu sicer iz razumljivih razlQgov ni­so objavili, tudi ni znano, če in kakšno ima oboroži­tev, kakšno hitr'Ost in ko­likšen akcijski radij. Vsem, ki se spominjajo prvih Messerschmittovih šolskih letal po prvi svetovni voj­ni znanih Messerschmittov »Me-10B« - »Tajfun«, ki jih je bilo mogoče z nekaj pri­jemi iz športne izvedbe » preobleči« v izvrstno lov­sko letalo, pa taki podatki tudi niso potrebni ... !

PLASTICNI LETALSKI REZERVOARJI ZA GORIVO

Br.itanske letalske tovaJ"ne so začele .izdelova'ti plasti'čne

dopolnilne letalsk·e .rezervoarje za gor.ivo, katerih se kot zna ­no, poslužujejo predvsem re­akcijska lovska letala, pa 1udi nekatera večmoto·rna :reakcij­ska letala, ki na ta način ob­čutno povečajo svoj dolet. Do­:slej so take rezervoarje j,zde­lovali izključno j,z .kovin. Novi plastični reze·rvoarj.i, ki SO jih zač·ela up()ITabljati britanska reakcijska leta.Ja, niso le lažj i in cenejš i, kot so bili kovin­skt rezervoarji, temveč imajo od le-teh tudi precej boljše

. aerodinami'čne la·stnosti. Lov­ska reakci jska letala, oprem­ljena s temi novimi rezervo­arji, so že večkrat prebi.Ja zvočni 'zid .in letela z n ad­zvočnim.i hitrostmi, ne da bi j.ih novi rezervoarji lp.ri tem ovirati. Celo več! Poizk .usn i poleti so pokazali , da lahko letala S 'plastičnimi re,ze.rvoarji letijo z nadzvo·čno Mtrostjo povsem brez značilnega t r ese­nja, k t nastane na letalu pri prebijanju »zvočnega zidu« .in, k .i ga je slišati in občutiti pri l etalih, opremlj enih s starimi, k ovinskimi rezervoar ji i-stih oblik in velikosti.

Nove plastične hrame .izde­lujejo v :stand·ardni velikosti in o·bliki. Vsa nova britanska il'eakcjjska letala, k il potrebu­jejo dodatne rezervo.ar je za gorivo, bodo ,preuredil:i tako, da bodo lahko uporabljali te nove ,plastične rezervoarje, se­danja le tala pa bodo, ko.likor bo to seveda pri posameznih tip.i h mogoče, preuredili 1ako, da bodo lahko .tudi pri nji h stare kovli.n.ske dodatne hrame nadomestili 'z novimi.

Plastični hrami jmajo raz­lično kapaciteto, in to od 227 litrov navzgor, VS1 pa so izde­lanj v treh delih, od kaierih so srednji deli razljčnih veli­kosti, prednji nn zadnji deli pa so enake veli.kost:i in ob­like, Tako je mogoče z ustrez­njmi kombinacijami sestaviti vedno tako velike hrame, ka­kršne letalo trenutno potre­buje. Srednja del mama v bi­stvu nj nič drugega, kai veUk vaiel valj.

Posebnost novega tridelne­ga plastločnega hrama pa je v tem, da dovoljuje, ne glede na svojo velikost, .trdno namesti­tev, hkrati pa ga je moč

&lahka sneti nn razstaviti. Tako ga lahko na letališču trije me­han~ki sestavi jo v desetih da petnajstih minutah, kaJ" je pač odvisno od nje.gove velikosti.

Vzorna skupina šti rih šolskih vojaških letal domače konstrukcije "Aero-2.

Delo, neuspehi in preganjanje, vse to ga je tako izčrpalo, da je umrl tri dni IPO tem, ko je dobil telegram, da so iznašli način za pridobivanje čistega vodika, ki bi zračno ladjo lahko dvignil.

Zena nadaljuje moževo delo

Švarceva žena se je odločila nada­ljevati moževo delo. Sklenila je po­godbo s Karlom Bergom, ki je ponudil zračno ladjo v nakup pruski Vojni upravi.

Prusko vojno ministrstvo je izdalo o zračni ladji naslednje poročilo:

»Švarcova zračna ladja, preračuna­na do potankosti, je mojstrsiko delo model'lle metalurgije, s katerim je do­kazano, da je izdelava tako velikih votlih teles mogoča. «

Toda pojavile so se nove zapreke. Vojno ministrstvo je prepovedal.o leteti z zračn.o ladjo vsem prLpadnikom le­talskega oddelka.

Karl Berg je za poskusni polet mo­ral najetibiv,šega pripadnika letalske­gaoddel,ka - B. Jagelsa.

Švarcova zračna ladja je bila dolga 40 metrov, cilindriČlle oblike, z gondolo na spodnjem delu trupa. Poganjal jo je motor Daimler s 16 KM.

75

Tretjega novembra 1897 je B. Ja­gels vzletel. Motorji S.o v redu delo­vali in zračna ladja se je dvigala. Ker je .Jagels prvikrat vodil zračno ladjo, se mu je obrnila s kljun<>m proti vetru in vezi, ki 'so vezale propelerje z mo­torjem, so zdrsnile.

Zračna ladja je letela kot balon, ker je niso večpoganjaIi motorji. Pilot Jagels je izgubil kontrolo nad smerjo poleta in je odprl ventile. Plin je za­čel uhaj ati in. zračna ladja je lPočasi padala. Šest minut po vzletu je ležala razbita na robu mesta. .

Švarcova žena je poslala zmagosla­ven telegram:

Polnjenje in vzlet uspešna. Zračna ladja se je dvignila tisoč čevljev. Za­radi manjše okvare je pris,tala !pred ča­som. Ladja poškodovana. Pilot nepo­škodovan.«

Toda vojno ministrstvo ni od,kupilo zra'čne ladje Davida Švarca in vsa za­deva je bila ikmalu pozabljena. Edini, ki je najbrž imel korist od poslkusnega poleta zračne ladje iz kovine, je bil Zeppelin, ki se je tega dne nahajal med gledalci.

Ceprav časopisi in kronika nis.o pi­sali .o drznem in ponesrečenem delu nekega Hrvata, bo njegovo ime zliJpi­sano na straneh zgodovine našega le­talstva poleg imen Rusjana, Mercepa in Petrovica.

Čudovita in z-arnmiva je zgodovina našega prvega v·odnega letala med na­rodnoosvobodilno vojno. Začne se sep­tembra 1943. Italija je bila pred kapitu­lacijo. Narodnoosvobodilna vojska je nezad.ržno napredovala.

V tem času je živel poleg itaUjan­skega oporišča v Divuljah bivši jugo­slovanski pilot, narednik Cirilo. V svoji koči je točil alkoholne piJače italijan­skim vojakom in po ukazu komandanta Trogirskega partizanskega odreda, zbi­ral podatke o oporišču italijanskih vod­nih letal.

Prvič je Cirjlo videl vodno letalo, ko so _ga Italijani poklicali in mu uka­zali, naj leti s tem sta·rim šolskim dvo­krilcem. Cirilo na to ni pristal.

Napravil pa je načrt. Nagovoril je nekega italijanskega vojaka, da je z vodnega letala snel magnete in mu jih prinesel. Letalo je bilo onespos-obljeno.

Osmega septembra 1943 je v opori­šču zatulila sirena. Italija je kapituli­rala. Italijanski vojaki so bili hitro razoro·ženi in Cirilo je venem izmed hangarjev našel vodno leta·lo, s katere­ga so bili sneti magneti. Hitro joe pre­gledal motor, inštrumente 'in komande. Vse je bilo v redu. Vstavil je magnete in motor je deloval.

Iz Trogira je !še isti dan prispel me­hanik, ponoči pa staže letela proti Spodnjemu Segetu, našemu prvemu oporišču za vodno letalo.

Prvi izvidnišld polet

Nedolgo tega je Cirilo dobil prvo povelje, ,ki se je glasilo:»Nekje okoli Imotskega se premika nemška motori­zi·rana kolona. Ugotoviti smer premika­nja in kraj, kjer se kolona nahaja! «

Letalo je bilo pripravlj.eno za polet. Pol ure pred sončnim zahodom sta Ci­rilo in izvidnik vzletela. Nekaj pred Imotskim je izvidnik zagledal nemško kolono. Pilot je ugasnil motor .in letalo se je pričelo neslišno spuščati. Točno sta videla, da je kolona razdeljena na dva dela. Deset tank-ov je bilo na čelu prve kolone. Videla sta tudi 40 kamio­nov in 15 topov.

Nenadoma so Nemci izstrelili nekaj raket, ker so mislili, da je leta·lo nji-

hoOVoO. Ker pa niso doObiliodgovora, so prižgali reflektorje in pričeli streljati s protiletalskimi topovi. Letalo se je komaj izvleklo iz nevarnega položaja in odletelo proti ImoOtskemu.

Bombardiranje

Nekega dne je vodno letalo odletelo na bombardkanj,e. Na jadrnici, ki je čakala na njegov pov,ratek, so sedeli mornarji, se pogoOvarjali in kadili.

Ko so zaslišali 'brnenje letala, so se vsi oddahnili.

- Ali je naš, je vprašal neki mornar. - Naš je, naš, so 'odgovorni meha-

niki, ki so poznali letalo po zvoku mo­torja.

Ko se je letalo spustilo, so ga zvlekli na ·obalo, obkolili pilota an ga spraše­vali, kako je bilo. Cirilo je pripove­doval:

- Nekaj 'časa sva letela in nisva opazila nič posebnega. Letela sva nad Biraočkim kanalom. Od Makarske sva krenila na kopno, preko BioOkovskega grebena. Nenadoma sva v daljavi za­gledala množico prižganih avtomobil­skihž-arometov. 2arometi se niso pre­mikali. K·ol·ona je počivala in ker so se Nemci počutili sigurne, sploh niso ugas­nili ,žarometov. Kmalu ,sva bila blizu lwlone. Najbolje bi bilo, 'če bi se lahko nenadoma spu.stila,tod-a najino letalo ni smelo strmoglavljati več kot sto me­trov, ker bi mu drugače odpadla krila. Odv,rgla sva dve bombi, spodaj pa sta se jasno videli dve eksploziji. Avtonw­bilskižarometi ,so začeli ugašati. Nemci pa so začeli streljati na naju. Komaj sva se rešila z nevarnega mesta.

18. oktobra 1943 se je naše prvo vodno letalo dvigniloO na svoj zadnji polet. Komaj je dobro vzletelo, že se je zrušilo med hi'še Bola na Bra-ču. Cirilo j,e os,tal ržJiv, toda hudo ranjen, nJegov sopotnik pa se je ubil.

Več kot mesec dni je naše prvo vodJno iletala vsak dan letaloO nad našim morjem, obalo in otoki. Izvr.šenih je bilo 25 poletov, od njih 16 bojnih. Šestkrat Je bomba.rdiralo nemške ko­lone na cesti Split. Opravljalo je izvid­ni,ške polete, prevažalo funkcionarje in prenašalo nujna povelja.

Novo nemško letalo za zvezo Dornier Do-27 vzleta z zelo kratkega prostora

let ala V H met ij S tv u Če izvzamemo vojaško

letalstvo in letalstvo veli­kih potniških letalskih družb, je kmetijsko letal­stvo v ZDA na vodilnem mestu, takoOj za privatnim poslovnim letalstvom.

Podatki o uporabi letal­stva v kmetijske namene za leto 1956 kažejo stalno naraščanje ter presegajo celo leto 1955, ki je bilo do­slej rekordno v tem po­gledu.

Zapraševanja iz zraka, ki so jih izvedli v letu 1956, so imel;rdo'slej največji ob­seg. Zaprašili so baje nad 2 milijona hektarov zemlji­šča po ZDA. Uporabnost letala v te namene najbo­lje izpričujejo podatki, ki govore o zaprašenih povr­šinah v teku zadnjih let. Tako so 1. 1953 zaprašili 600 000 ha, 1. 1954 1 (JoOO 000 ha, 1. 1955 1700000 ha in 1. 1956 nad 2 000 000 ha.

Te številke ne vsebujejo zapraševan}, katera so opravili farmarj.i z lastnimi letali in na ,svoj račun . Ta­ko cenij-o, da je bilo v letu 195-5 zapra,šenih iz zraka najmanj 24.000 (}OO ha, iz česar sledi, da so večino dela opravili sami kmeto­valci.

Enako obetajoča je za kmetijsko leta10 tudi pri­hodnost. Za letošnje leto predvidevajo široko šest­tedensko akcijo proti tako imenovani »ciganski muhi«. Akcija naj zatre ta mrčes v področjih New Jersey, Pennsilvania in v severnem delu države New York in to v sistematičnem trilet­nem zapra:ševanju površi­ne, ki meri 1 600 000 ha.

V dosedanji praksi so zapraševali večinoma z manj;šimienomotornimi le­tali. Zaradi vedno večjih zahtev po zapraševanju in zaradi . ugodnih terenskih razmer za zapraševanje iz zraka, t. j. zaradi velikih strnjenih obdelanih površin na ,ravnem terenu, bodo v bodoče poizkusili zapraše­vati s štirimot-ornimi letali - z letečimi trdnjavami iz druge svetovne vojne.

-S-c-

Naši prvi nadzvočni fit aerodinamični tuneh

SodQbne letalske tehnike si ne moremQ zamisliti brez modernih le­talskih inštitutov in laboratorijev, .opremljenih z vsemi sodobnimi na­pravami za najrazličnejša raziskQ­vanja in meritve, ki · so potrebne pri gradnji letal. T'O SQ ustanove, brez katerih ni napredka letalske tehni­ke. Se pred nekaj. leti s takimi na­pravami pri nas nismo razpolagali. V prvih letih po vojni so bili naši letalski kons.trukterji pri svojem delu odvisni od letalskih inštitutov v inozemstvu, ki SQ zanje 'Opravljali potrebna aerodinamska r·aziskova­nja in meritve v vetrovnikih. Pogo­stokrat S.o morali pri tem čakati na izvrši.tev naročil tudi po več mese­cev, razen tega pa S'O inozemski le­talski inštituti za sVQje delo zaraču­navali visoke zneske.

Vse to in pa naša naglo se raz­vijajoča letalska industrij.a, je nare­kovala potrebo za zgraditev Iletailskiih inštitutov z vetrovniki doma. Tako smo pred leti dobili naše prve dQ­mače vetrovnike, ki so našim letal­skim strokovnjakom omogočili, da so lahko vse meritve in raziskova­nja, potrebna pri kQnstruiranju in graditvi naših domačih letal. izvršili dQma.

Navadni vetrovniki za raziskava­nja današnjih modernih .reakcijskih letal, ki letijo z nadzViočno hitrostjo, ne zadostujejo več. Danes vse vo­dilne države na podrQčju letalske tehnike gradijo nove moderne ve­trovnike, v katerih doseže zračni tok večkratne zvočne hitrosti. Takega bomo v kratkem dobili tudi v naši državi, ko bo dQgrajen novi letalski inštitut Tehniške vis,Okešole v Beo­gradu. Zamisel o zgraditvi tega le­talskegainštituta ni nova, saj segajo njegovi začetki še v 1. 1937, toda te­daj, v predvečerje druge svetovne vojne, je ostalo le pri načrtih . Ti načrti SQ predvidevali zgraditev mO­dernega aerotehničnega inštituta v

Zunanji izgled aerodinamičnega tunela

bližini Beograda na Ripiškem polju. Grajen naj bi bil v skladu in s po­trebami tedanjega stanja letalske tehnike. Načrt je celo predvideval zgraditev posebnega preizkusnega bazena za vodna letala, ki bi ga do­bili z zajezitvijo rokava Save v bli­žini Ripi.§kega polja pri Adi Cigan­liji. Na letalski razstavi v Beogradu 1. 1!)J38 so .obiskovalci lahko 'Videli tudi maketo tega aerotehnične.ga in­štituta. Vendar do uresničitve tega načrta ni prišlo.

P.o vQjni, 1. 1945, so se okrog na­šega znanega letalskega strokovnja­ka, prof. Nenadoviea, sedanjega predstojnika letalskega oddelka Tehniške visoke šole v Beogradu, začeli zbirati njegovi predvojni so­delavci, ki so preživeli vojno vihro ter mnogi mladi študenti, ki so si za svoj .študij izbrali letalstvo. Z nji­hovo ' ,pomočjo je prof. Nenadovie začel uresničevati sv.oj življenjski cilj - zgraditev s'od-obnega letalske­ga inštituta, opremljenega z vetrov-

niki in ostalimi napravami, potreb­nimi za obvladanje sodobne letal­ske tehnike. Seveda pri načrtih iz 1. 1937 ni moglo ostati. Letalstvo je medtem doseglo stopnjo razvoja, ki je nujno narekovala zgraditev temu ustreznega, sodobnega aerotehnične­ga inštituta.

Delo prof. Nenadovdea in njegovih sodelavcev pa ni bilo lahko. K ures­ni·čitvi načrta prof. NenadQviea so prispevale tudi 'številne naše tovar ­ne, ki so mu odstopile razne napra­ve, katerim j.e prof. Nenadovie našel in odredil pravo mesto v svojem bo­dočem letalskem inštirtutu. Prav tako so pozneje naše tovarne .izdelale vso potrebno opremo za novi letals ki in­štitut po načrtih strokQvnjakov. To je nedvomno nekaj, na kar smo lah­ko še posebej ponos ni!

Maketa bodočega letala med preizkušanjem v vetrovniku

Počasi, korak za korakom, je naš aerotehnični inštitut začel rasti in se razvijati. Na mestu, kjer so de­lavci pred leti zastavili prve lopate, stoji danes velika in moderna s tav­ba. Dela na njej gredo h koncu. V njenem primčju strokovnj aki 00-končujejo naš prvi veliki vetrovnik. Tu bodo najrazličnej ši stroji in na­prave kmalu dobili svoje dokončno mesto. V pr.ostorni dvorani je nad­zvočni vetrovnik. Tudi on j.e d Lplom­sko delo enega izmed študentov prof. Nenadoviea. V tem vetrovniku je bil prvič pri nas fotografiran tako ime novani Machov val, ki nastane, ko neko telo prekorači zvočno hi­trost. Ta vetrovnik pa je po izjavah naših letalskih strokovnjakov le prvi iz serije nadzvočnih vetrovnik,ov, s katerimi bo opremljen ta ' letalski inštitut. Dograjujejo tudi že velik nadzv.očni vetrovnik, v kat erem bo­do dosegli celo večkratne zvočne hi­trosti! Tako bo naša letalska indu­strija kma1u dobila prepotrebno ustanovo, v kateri bodo naši letalski strokovnjaki lahko preizkušali svoje zamisli in izsledke.

77

8 rskam po knjižici letenja, prav­zaprav po kopici teh knjižic. Pra,. vijo sicer, da so številke suhoparne, toda številke, ki jih srečujem v teh knjižicah niti zdaleč niso le mrtve številke. To so dragoceni zap.iski. Te številke žive in govore. To so številke, ki pomenijo življenje, ki pripovedujejo življenje pilota, ki že od leta 1929 sedi za krmili raznote­rih letal, katera varno vodi skozi sinj-ino. Pripovedujejo o velikih iz­kušnjah pilota, ki je preletel že blizu 12000 ur in v tem času nad 3 milijone kilometrov. Osemindvaj­set let plodnega pilotskega življe­nja, osemindvajset let bogatih do­življajev!

Se leta 1929 srečamo Rodoljuba Milovanovica, ko je za krmilom lov­skega letala položil. zahteven izpit za pHota lovca. Kazal je izredno nadarjenost za ta poklic, zaradi če­sar so mu učitelji prav kmalu za­upali. V njem so videli človeka, ki je rojen za dobrega in preudarnega pilota, za pilota, ki ne bo pilot le na papirju, pilot s povprečnim zna­njem. In v svojih ocenah se učitelji niso zmotili. Milovanovic je zares po­stal pilot v polnem pomenu besede. Pilot z bogato ~ivljenjsko zgodbo, s stoterimi doživljaji in z izkušnja­mi, ki bi mu jih ma:rsikdo lahko zavidal.

Ko je v vojnem letalstvu položil še izpit iz visoke pilotaže, se je leta 1930 poslovil od vojaškega stanu in v tem obdobju doštudiral na pravni fakulteti. Toda bil je letalec, bil je pilot, ki brez svojih kovinskih ptic ni zdržal dolgo. Kakor riba na su­hem ne! Srce ga je neusmiljeno vleklo v višine in tako ga kmalu po tem vidimo v potniških letalih tedanjega»Aeroputa«. Kot pilot potniških letal je do začetka vojne preletel že nad 500000 kilometrov in potniki v letalih, ki jih je vodil Rodoljub Milovanovic, so bili za svoja življenja docela vami. Rodo­ljub jih je vselej. srečno pripeljal na cilj. V njegovih rokah so bili vami.

Ob izbruhu druge svetovne vojne se je moral Milovanovic posloviti od .»Aeroputa« in prve dni vojne je kot kurir jugoslovanskega general­negaštaba upravljal dvomotorno letalo Lockheed ·»Electra«. Na po­letu v Atene se je s svojim letalom nenadoma znašel sredi vroče letal­ske bitke med angleškimi in nem­Akimi lovci. Preden se je utegnil umakniti iz nevarnega območja, so neznani izstrelki preluknjali njego­vo letalo. Moral je zasilno pristati na polju blizu Aten. In tu se za­čenja njegova pisana in razburljiva vojna zg,odba.

Od tu ga je ,pot privedla v Egipt, kjer je vstopil v angleško vojno letalstvo. Na nebu Severne Afrike si je Rodoljub Milovanovic pridobil prve bojne izkušnje. Mnogi piloti Rommel-ovih eskadrilj so se srečali z njim in to srečanje največkrat tudi grenko obžalovali. Rodoljub je bil drzen, hraber in neusmiljen pHot lovec! V boju z lIlemškim~

piloti si je pridobil vrsto pohval in angleških odlikovanj, med njimi tudi red Afriške zvezde!

Sredi leta 1.943 se je Milovanovic poslovil od vročega afriškega neba. Njegovo lovsko enoto so premestili na zahodno fronto, kjer se je boril do konca vojne. Tu je slednjič lov­sko letalo zamenjal za bombnik, pozneje pa za transportno letalo. Družno z ostalimi piloti je bil nemško vojno industrijo, železniška križišča in druge vojne cilje. Na pobudo predstavnika jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu, Milovano­vicu ves ta čas niso dovolili, da bi letel nad ozemljem Jugoslavije, ker so sumili, da bi se Rodoljub rad pridružil partizanQm in v njihovih vrstah nadaljeval zagrizen boj proti fašističnemu zavojevalcu.

Nad pet sto dni v zraku

Neke noči je bombardiral Ham­burg, pa se je ob tej priložnosti s svojJm »Wellingtonom«21apletel med vrvi zapornih balonov. Tedaj mu je predla trda in že se je videl na tleh, sredi gorečega mesta. Toda k sreČi so bili motorji tolikanj močni, da so premagali ovire. Tudi to pot, čeprav komaj za las, je Rodoljub odnesel zdr,avo kožo iz tega ognje­nega plesa med zapornimi baloni. Akcija, kot mnoge prej in pozneje, je bila srečno opravljena in Milova­novicev» Wellington« se je n~ško­dovan vrnil v svoje oporišče.

Proti koncu vojne je Rodoljub doživel nekaj, ,česar, sam pra'vi, ne bo nikoli pozabil. Takrat je letel v skupini blizu 300 transportnih letal, ki so prevažala municijo, opremo, orožje in hrano za armado zavezni­ških padalcev, ki so ,se v Belgiji spu­stili Nemcem v hrbet. Z Milovano­vicem je tedaj letel tudi koman­dant eskadrilje, polkovnik Carboth Rhuthford. Letela sta okrog 700 m pred množico težkih letal. Angleški lovci so jih spremljali do evropske obale. Komaj nekaj minut je Rhuth­foroova formacija letela nad Bel­gijo, ko je Rodoljub na levi opazil nemško letalo ,»Focke Wulf«, ki se je osamljeno z vi,šine usmerilo na njegovo transportno letalo. Položaj je bil videti porazno resen. Težko otovorjena letala so se počasi gnala proti svojemu cilju in napadajoči sovražni lovec pač ne bo imel težkega dela, ko so vsa letala neoborožena! . .. Rodoljub je pred seboj ugledal droben oblak! Morda rešitev!? ..

Pognal je stroje s polno močjo, toda J Ovec je bil hitrejši. Letalu Milova­

novica se je približev.a'l z blazno na­glica. Zdaj zdaj je Rodoljub priča­koval ogenj iz njegovega orožja! ... Vendar - nič! ... Nemec je bil že tako blizu, da bi: s svojim krilom malone oplazil Rodoljubovo letalo, toda streljal ni!... Zdajci se je »Focke Wulf« ostro nagnil na krilo in omahnil v globino. Milovaoovic ,in komandat Rhuthford sta tedaj opa­zila, da je bil nemški lovec dodobra preluknjan. Najbrž je komaj ušel angleškim lovcem, ki so ga dobili v kremplje. Verjetno je bil pilot tudi hudo ranjen in je slednjdJč iz­gubil oWast nad letalom, ki je tik Rodoljubovega zdrknilo v svoj zad­nji napad.

Ko se je vojna že bližala svoje­mu koncu in so bile zavezniške bombarderske akcije vedno redkej­še, so Rodoljubu Milovanovicu pove­rili drugo nalogo. V spremstvu lov­skih letal je moral na transportnih letalih letati iz Londona v Kalkuto, New Delphi, Karači in nazaj. To progo je do konca vojne preletel nič manj kot dvainštiridesetkrat v vsa­ko smer! Tudi o teh njegovih pol~ tih so večkrat pisali britanski listi in njegovim odliJkovanjem se je pri­družilo še eno - »Star 39/41«. V angleškem letalstvu je dosegel čin kapetana. Zadnjič se je njegovo ime pojavilo v britanskem tisku, ko je po kapitulaciji Japonske s svojim letalom prepeljal v Anglijo prvo skupino zaveznišlcih častnikov, ki so bili v japonskem ujetništvu.

Vojne je bilo konec, toda Rodo­ljub Milovanovic je bil tedaj še ved­no daleč zdoma. Za leto dni so ga zaposlili pri skariddnavski letalski družbi »SAS«. Tudi tu je naletel lepo število ur in si pridobil drago­cene pilotske izkušnje. Toda Rodo­ljubu je biloroaj sveta že dovolj . Srce ga je vleklo v domovino in tako ga slednjič najdemo v novi Jugoslaviji. Dobil je mesto, ki mu gre in na katerem dela z vso svojo resnostjo in bogatim znanjem. Da­nes leti · Rodoljub Milovanovic kot inštru,ktor in eden najbolj izkušenih pilotOv pri JAT. Na letalih Jugoslo­vanskega aerotransporta je preletel sto in sto tisoče kilometrov.

Vedno nasmejan in vedrega hu­morja, vsak dan v svojo knjižico letenja pripisuje nove ure letenja, nove stotine kilometrov, nove zma­ge v svoji osemi.ndvajsetletni letal­ski službi. Kop~čijo se poleti, pre­letni kilometri: in ure letenja, vedno več pa je tudi potnikov, ki mu brez­skDbno zaupajo svoja življenja, saj poznajo roke Rodoljuba 'MUovanovi­ca in zatrdno vedo, da bodo te roke še dolgo varno vodile leta.la JAT na nevidnihzra·čnih poteh.

-Jo-

Vljudno naprošamo naročnike, ki . še niso poravnali narocmne za leto 1957, zlasti pa one, ki jo dolgujejo še za leto 1956, naj svojo obveznost čim prej izpolnijo in nam tako olajšajo poslovanje!

78

letalo se ni vrnilo • • • Mile Pavlin

Zvezde so bledele in za Mosor­jem se je jelo svetlikati. S celine je potegnil svež veter.

Poročnik Franjo se je v svoji spalni vreči pretegnil in si s pestmi zatisnil ušesa, zakaj za letališčem, nedaleč od šotorov, so mehaniki že preizkušali motorje. Vijaki so pod polnim plinom tulili, da je platno na šotorih drhtelo od zračnega pri­tiska. Kljub temu je še ujel ščepec spanja.

»Fantje! Na noge! Akcija!«, ga je zdramil glas nad posteljo.

»Le brž, mudi se! Zajtrk že čaka. Letala so pripravljena. Nemška mo­torizirana kolona! Izpadla je iz Ne­vesinja in hiti proti osvobojenemu ozemlju. Kmalu po polnoči ... Nujna brzojavka štaba armade .. . «, je od-sekano pripovedoval dežurni.

Stekli so k letalom, ki so jih oto­vorjena s strelivom in raketnimi bombami, že čakala. V naglici so popili po skodelico čaja in prigriz­nili nekaj koščkov prepečenca. Po­tem so štirje »Spitfirei« zdrsnili po rjavi, prašni površini letališča, ne­kajkrat odskočiti in se drug za dru­gim pognali v zrak. Urezali so jo čez morje proti izlivu Neretve. Bli­zu Mostarja, ko so v medli jutranji svetlobi že zagledali obrise Veleža, so letala pritisnili k tlom. Nevesinje je ostalo za njimi, pred njimi pa je ležala širna ravnica. Ceznjo se je kot bel oblak vlekla cesta. N{L njej so ugledati osamljen osebni avto­mobil. Nekaj ljudi iz njega je po­skakalo v obcestni jarek. Toda nihče ni hotel trositi municije zanj.

Potem so se na cesti pokazali sledovi gum in gosenic. Krpe snega po pokrajini so postajale vedno bolj goste in se slednjič strnile v belino. Preleteli so gorečo hišo, za katero je v snegu ležalo nekaj trupel. Pred hišo je stala gruča vojakov v ze­lenih in rjavih uniformah. Na mah so se raztepli in poskrili med ka­menjem. Odtod se je cesta jela vzpenjati in izginjati v soteski. In potem je Franjo zagledal pod seboj vrsto rumenkastih tovornjakov, po­kritih s šarastimi plahtami. Med njimi je bilo tudi nekaj vlačilcev s topovi.

»Vključi orožje! Napad!«, je Fra­njo komaj utegnil zakričati v mi­krofon. Naslednji trenutek je že pri­tisnil na sprožilec. Iz'pod letala se je vsul curek kresnic. Na cesti se je zaprašilo. Med vozili so se kresnice ugašale, pa spet vžigale. Pogled mu je .zdrsnil naprej. Na čelu kolone so se gnetli tanki. Franjo ni čakal. Ni pomislil, kako visoko je in, če napad v tej soteski zanj ni preveč tvegan. Roka mu je sama zgrabila za sprožilec za rakete. Letalo se je streslo, zaječalo in odskočilo kvišku. Izpod kril je bušnil ogenj. Potem je letalo spet vrglo kvišku. PO radiu je nekdo zaklical:

»Hura, naši so! Zdaj pa le po njih!«

Tedaj je nekaj strašno zahre­ščalo, nato pa je vse postalo tako čudno tiho. Franjo je tik pred mo­torjem zagledal ostre robove pe­čevja. Potegnil je krmilno palico nase, toda letalo ni več ubogalo. Zadnji hip je nagonsko udaril po stikalu za izključevanje vžiga. Spet je strahovito zahreščalo in zabob­nelo. Močan sunek ga je vrgel z obrazom naprej. Udaril je s čelom v obod kabine. Naslednji udarec ga je zbil na dno kabine. Pod njegovo težo se je jeklena krmilna palica zvila kot bi bila iz gume. Se en sunek. V želodcu je ?ačutil bole­čino, potem mu je glavo potegnilo

7'9

med noge in okrog njega je nena­doma zavladal mrak.

Cez čas se je 1Prebud;iL Robat glas je zaklical:

»Poglejte, angleški komunistični aeroplan! Pilot se je ubil.«

Toda, brž je nekdo drug zaklical: »V kritje! Gori, eksplodiral bo!

Bežite!" Franju se je polagoma začela

vračati zavest. Po vsem telesu ga je zbadala neznana bolečina. Ko je počasi odprl oči, j~ skozi rdečkasto meglo pred seboj · zagledal trnjevo grmičje, na gosto polito s črnim oljem. Med kamenjem se je valit dilm in mu dušljivo silil v nos. Zdaj '"* je bilo vse jasno in v trenutku se fe spomnil, kje je in kaj Je z

njim dogaja. Segel je po vezeh in odpel zaponko. Padel je na glavo v oljno brozgo, ki se je scedila iz raz­bitega "Spitfirea«. Pobral se je s tal in zagledal, kako tenki pla­menčki, ki so že požrli rep njego­vega letala, hitijo proti kabini in bencinskim hramom. Vsak čas lahko eksplodira! ' In Franjo se je izpod razbitin pognal v beg.

Spet hreščeč glas, to pot povsem jasen in razločen:

"Pozor! Partizanski oficir! Za njim!«

Nekaj krogel je sičnilo mimo njega. Razdrobljeno kamenje pa je brizgalo na vse strani, Franjo pa, je bežalt, se opotekal, padal in spet bežal. Krogle so neusmiljeno sičale . okrog njeg'ove glave. Za njim je za- " rezgetala še brzostrelka.

" Juriš! Zivega ujemite!« Med brezglavim tekom je Franjo

segel za pas . . Še vedno je bil tu nje­gov zvesti prijatelj, nabit samokres. V tresoči roki ga je držal za primer, če bi mu noge odpovedale in ne bi mogel več bežati. Ziv Franjo ni maral četnikom . v roke. Ko je po grušču in skozi trnjev o grmičje pri­bežal na ozko snežišče, se je sele utegnil pogledati. Bil je ves raztr­gan, napol gol in brez čevljev. Ven­dar časa za razmišljanje ni biLo-. Preganjalci so bili blizu, rešitev pa tako neznansko daleč. Cezenj so spet brizgale svinčenke. Treba se bo nekam skriti. Toda kam? Cutil je, da mu pojema sapa, čutil, da noge komaj še vleče za seboj. Psov ke za­sledujočih četnikov je slišal že blizu za seboj. Stisnil je zobe in se pognal še nekaj korakov do vrha grelJena, nato pa čezenj. Tu je bilo več snega, vmes pa so še vedno iz njega štrleli kamni. Franjo je skakal in opletal po njih, da ne bi -v snegu puščal izdajalske sledi.

Skozi ozek pas nizkega gozda je zdajci zagledal raztreseno vas. Tekel je ob robu gozda mimo nje. Nad vasjo se je znašel pred dolgim le­senim koritom. Stalo je naslonjeno na skalo in z vrha je po njem cur­ljala vod'a. Med koritom in skalo je bila majhna vdolbina. Naslednji hip je že bil v njej, v druščini ne pre­več prijetnih kravjekov in blatne brozge. Stisnil se je v vdolbino. Nad seboj je videl modrino neba.

Komaj se je malce oddahnil, že so mimo korita pribesneli zasledo­valci. Nekaj jih je zdrvelo v vas, drugi pa so se raztepli po gozdiču, da bi ga našli. Potem se je okrog njega umirilo. Srce mu je začelo normalno biti in poleg utrujenosti je začel čutiti tudi bolečine. Na je­ziku je imel okus po krvi. Na smrt je bil žejen, toda ni si upal pre­makniti.

Potem spet koraki in robat glas: "Hudič naj ga vzame! Kot bi se

bil vdrl v zemljo!... A, ga bomo že dobili!«

Med besedami je curljala voda v pločevinasto posodo. Franjo je za­držal dih in se znova zavedel $vo-

jega težkega položaja. Krčevito je v desnici stiskal ročaj samokresa. Ce ga opazijo... potem ničesar več ko strel v glavo! .. .

Glasovi so znova potihnili. Ostal je sam, sam s svojimi mislimi in bolečinami. Ko se je stemnilo, se je izkopal iz vdolbine, se odžejal in umil okrvavljeni obraz, toda oditi ni ' mogel. Premagala ga je slabost. Omahnil je v blato. Kdo ve kako dolgo je ležal, preden se je spet ovedel. Vzpel se je v gozd. Ni vedel ne kod ne kam, le proč odtod je moral, ker je bil preblizu neusmi­ljenih četnikov.

Tedaj se je za hip spomnil svojih tovarišev na letališču, ki morda prav ta trenutek sedijo pri barbi pjeru in na njegovo zdravje srkajo črnino. Morda jim je hudo za njim, a vse­kakor bodo debelo pogledali, ko se bo spet znašel pred njimi. Toda zdaj ni bilo časa za modrovanje. Poiskal je povoj in si obvezal rano na stegnu. V žepu je našel še tablico čokolade in je polovico na mah po­jedel. Ostanke svojega kombinezona je raztrgal in si primitivno, a moj­strsko napravil nekakšne copate. Zdaj je bil nared za svoj težavni pohod.

V gozdu si je ulomil močno gor­jačo, poiskal na nebu zvezdo Se­vernico, nato pa odšel v smeri, kjer je slutil morje. Tam blizu je upal, da bo najlaže naletel na partizane, ki mu bodo pomagali nazaj na le­tališče. V desnici je stiskal samo­kres, z levico pa gorjačo. Kaj čuden samotni nočni popotnik! .. .

Pot po ostrem kamenju je bila vse prej ko prijetna, vendar je Franjo vso noč kar dobro korakal in prešel dobršen kos poti. V mraku je prečkal cesto, na kateri so bili še dobro vidni sledovi gosenic in gum, zdaleč pa je bilo slišati streljanje.

. Tod je šla ta prekleta kolona, za-radi katere se le stežka prebija na­zaj proti morju. v: gozdičku onkraj ceste si je zdaj poiskal varno za­vetje, v katerem je moral preda­niti. Podnevi bi bila pot napre.? pre­nevarna. Med skalovjem si je našel razpoko, v katero se je komajda stlačil in ne preveč udobno poči­vajoč čakal, da bo sonce spet zašlo. Zaspal je in se prebudil pod večer. Onstran, na griču je tedaj opazil gručo ljudi, ki so se drug za drugim pomikali tja nekam proti Nevesinju. " Vojska! «, mu je spreletelo možga­ne. »Morda naši? «. Toda bili so pre­daleč, da bi jih mogel spoznati, Počakal je rajši, da so se neznanci izgubili daleč za robom, potem je v mraku pojedel ostanek čokolade.

Spet je hodil, vso dolgo noč in zdelo se mu je, da je vso noč hodil po istem kamenju, po istem skalovju in skozi isto grmičevje. In vendar je lep del poti ostal za njim in zju­traj, ko so zvezde na nebu začele ugašati, se je utrujen znašel sredi pritlikavega gozdička. Prešel ga je, ko se je bilo že dodobra zdanilo in ugledal v ' dolini . pod seboj večjo

80

vas. Zrl je po bornih domačijah in si na vso moč zaželel, da bi lahko stopil mednje, k ljudem, ki bi m~ povedali, kje in kod naj hodi, da bo najprej pri svojih. Toda, kdo ve kakšni ljudje bivajo v teh domovih? Morda ni nikogar med njimi, ki bi mu bil pripravljen tova.riško poma­gati in svetovati? V dvomih je sled­njič opazil drobno kočico, osamlje­no, ki se je stiskala k robu gozda. Vrata so bila priprta, iz dimnika pa se je prijazno, sukljal sivkast dim. Morda? Morda pa le najde dobrega človeka? . .. Počasi in previdno se je splazil bliže in pregledal okolico hiše. Nič sumljivega ni našel in to ga je navdalo s pogumom, da je potrkal na priprta vrata. Preden se je bil kdo oglasil, je Franjo že vstopil, s pištolo in gorjačo v rokah. Pred njim se je znašla mlada, ' v črnino odeta žena, z otročič kom v naročju. Rahlo je zavrisnila od stra­hu, otrok pa je zavekal.

»Dobro jutro! Kje so partizani?« je Franjo brž iztisnil skozi izsušene ustnice.

Zena ga je premerila od nog do glave. Videla je njegove oficirske našitke na rokavih in to ji je dalo moč, da je premagala strah in spre­govorila.

» Srečo imaš, tovariš! V vsej sre­nji je partizanska le moja hiša. V vasi so Nemci, partizani pa morajo biti v tistihle hribih.« Z drhtečo roko je pokazala v smer, kamor bi se bil Franjo že sam od sebe obrnil. A zdaj mu je bilo vendarle še laže, ko mu je pot pokazala mlada žena. Izvedel je od mlade vdove, da so ji ustaši že prve dni vojne ubili očeta, pred nedavnim pa Nemci moža in zdaj je z detetom ostala sama v tej samotni kočici, sama sredi podiv­janosti vojska, ki so se gnale tod mimo za partizani.

Zena je dala Franju že precej ponošene italijanske hlače in napol preperele opanke Nalokal se je to­plega mleka in najedel polente, kos pa jo je dobil še s seboj. Potem j e Franjo odšel. Dobra žena ga je spre­mila do vrat.

»Tovariš pazi, tudi oni radi sti­kajo po hribih!«

Naprej je hodil podnevi. I zogibal se je čistin in predelov, odkoder ni videl okolice. Okrepčan in spočit je zdaj hitreje napredoval in proti pol­dnevu je nedaleč pred seboj zavo­njal dim. Previdno je pospešil ko­rak. Po nekaj minutah je na stezi pred seboj ugledal dva oborožena moža. Počenil je za grm in počakal, da sta se oddaljila. Potem je šel naprej, ne več po stezi, temveč ob njej, da bi se laže skril, če bi bilo potrebno. Skoraj priplazil se je na rob rebri in v dolinici pod seboj zagledal gruča na pol razcapanih in zaraščenih starejših mož, oblečenih v raznovrstne uniforme. Tu med grmovjem je začutil še ostrejši vonj po ognju in dimu. Na kamen je stal naslonjen »Bren« s krivim okvirjem. Med možmi se je sukalo mlado

IB A IR O IK A A'vfIlE IR A V Letalsko-medicinskem inštitutu

JugoslolVansikega vojnega letaJIstva so pred nekaj meseci postavili eno najmodernej-ših barokamer na svetu. Izdela-li so jo v Zahodni Nemčiji,

dekle, s torbico z rdečim križem čez ramena. Le kdo so? Partizani? Čet­niki? Sklenil je, da bo iz svojega zavetja taborišče opazoval tako dol­go, da bo spoznal, kdo so ti ne­znanci.

Dolgo je bolščal skozi vejevje v dolinico, predEm je spoznal. K ognju je tedaj prišepal mladenič v rjavi oficirski uniformi. Na rokavih je Franjo razločno videl zastavniške našitke. Torej le partizani! Zastav­nik je imeL čez ramena obešeno angleško brzostrelko. Franjo se je odločiL, Hotel je biti čimprej pri svojih! Vzravnal se je v svojem skrivališču, za vsak primer pa še vedno stiskal pištolo v desnici. .

Možje ob ognju so bliskovito naglo zgrabili svoje orožje in zdrk­niH za skale. Franjo jim je zaklical, da je partizan. Toda · na lepo besedo niso verjeli. Ostali so v svojem kritju in napeto' čakali, kako se bo končal razgovor med prišlecem in zastavnikom, ki sta se pogovarjala z naper:tenim orožjem v rokah.

Končno so mu verjeli. I zvedel je, da ga že dva dni iščejo po okolici, vendar zaman. Bolničarka mu je razkužila in prevezala rane. Tova­riši so ga nasitili in zvečer, ko so se četniki in Nemci spet umaknili v svoje postojanke, se je četa parti­zanov s Franjom spustila v bližnjo vas. Franju je odleglo. Spet je bil pri svojih, sredi ljudi, ki so delili z njim vse tegobe borbe z močnej­šim sovražnikom.

Ponoči je Franjo, zavit v star ovčji kožuh, na oslu odjezdil proti morju.

načrte zanjo pa so pripravili naš i strokovnjaki iz tega inštituta v Ze­munu. To je Itorej naša konstruk­cij.a, čeprav zaradi kompliciranosti izdeJana v inooems.tvu.

Kakor pri vseh barokamerah, tudi; pri tej posebne črpalke, ki jih poganja elektromotor, -črpajo zraik iz hermeUČllo zaprteg.a prostora. Na ta nač"in dosežejo v barokameri po­ljubno razredčenost zraka, kakršna pač ustreza določenim vilŠinam.

V tej barokameri se piloti pri­pravljajo na letenje v večjih vi:ši­nah\ v njej pa bodo opravljali tudi raziskovanja vlPliva vi5jih plasti atmosfere na organ~zem Ž'i·vih bitij . V njej lahko dosežejoo pogoje, ki docela ustrezal-O onim na višini nad 300.00 metrov in to ne samo v po­gledu razred-čenosti zraka, temveč tudi padcatempera1Jwre, vlaJŽnosti in sestava atmosfere v tej višini.

81

PET PADALSKIH REKORDOV V POl:ASTITEV

DNEVA MLADOSTI

V zveznem -letalskem centru v Vršcu so v počastitev Dneva mladosti dosegli pet novih padal­skih ;rekordov. Padalec Mladen Miličevič je postavdil nov rekord v skoku na eLlj . z ~ine 1500 m (brez zadrika) - 35,39 m od cilja. Vera Cibrič je ponoči z višine 600 m doskočid'a 54,16 m od ci.Jja, medtem ko je Dorde Simič v tej disciplini dosegel razdaljo 30,50 m od oilja. Padalec Stane Debeljak je pri skoku s 1000 m (brez za­'drike) pristal le 29,97 m od cilja. Vsekakior najlepši uspeh - re­kord, ki dosega že svetovno vred­nost, je doseg'la skupina pada.lcev: Simič - Kostelnik. - KUJkavica, ki je pri skoku z vti.šillle 600 m pri­stala povprečno 6,96 m od cilja. Svetovni rekord v tej disciplini znaša 7,38 m od enja. Uspeha na­ših padaJlcev žal ne morejo pri­znati za svetovni rekord, ker je za tako priznanje potrebno, da je novi uspeh za najmanj 10 0/t boljši od prejšnjega. Tak/() so naši padalci dostojno 'proslavili letošnji Dan mladosti - 25. maj.

Na kontrolni plOŠČi so inštru­menti za dol-očevanje Iprocenta kisi­ka, ogljikovega dio'ksida in duš ika v zraku. Z enostavnim pritiskom na gumb, dobimo. avtomatiooo v notra­njosti baroik-amere zaželeno zmes; plinov.

Na sUkah v-idimo zuna:nji i!l1 no­tranji videz barolkamere.

82

Sovjetska vojaška Sovjetska zveza vlaga v zadnjem

času precejšnja sredstva v moderni,. zacijo letalskega transportnega par­ka. Vkljub velikemu številu srednje veLikih transportnih letal, Iljušin Il-12 in Il-14, je sovjetskemu letal­stvu močno primanjkovalo težje transportno letalo za daljše proge. Močno povečana gradbena dejavnost v zadnjih letih pa je tudi tu zapol­nila vrzeli, z nOVIml vojp.škimi transportnimi letali konstrukterjev Tupoleva in Antonova.

Kolikor je mogoče povzeti iz so­vjetskega tiska, razvija Tupolev iz svojega dosedanjega bombnika . s štirimi turbopropelerskimi motorji, težko transportno verzijo tega le;" tala. Letalo bo tehtalo kakih 120 do 140 ton, poganjale pa ga bodo štiri izredno močne propelerske turbine. PO svojih transportnih sposobnostih bo to letalo s puščičastimi krili morda celo boljše kot ameriški Douglas C-133. Zelo verjetno pa je, da bo letalo služilo, tudi kot leteča cisterna, ki naj bi med poletom na­pajala z gorivom bombnike z veli­kim akcijskim radijem.

Predstavnik čistih tUl1boreakcij­skih vojaških trans'portnih letal bo verjetno znano potniško letalo Tu-1M, prilagojeno seveda vojaškim potrebam. Iz objavljenih podatkov civilne verzije tega letala smemo sklepati, da bo letalo primerno za izrazito dolge transporte. Njegova 1losilnost je pri potovalni hitrosti 8.25 km/h nekako 6000 kg, dolet pa

' 3500 km. preteklo leto 'so Sovjeti na tra­

dicionalnem »Dnevu letalstva« pri­kazali tudi novo transportno letalo konstrukterja Antonova, An-4. Po­ganjata ga dva turbopropelerska

Od zgoraj navzdol:

Tupolev Jak-24 Antonov An-2 MIH

transportna letala mO'tO'rja, od katerih vsak razvija kakih 4500 KM. Letalo je namenje­nO' v prvi vrsti transportom na sa­mem podrO'čju bO'j1šča.

StandardnO' transportnO' sredstvo sO'vjetskega vojnega letalstva pa sta letali Il-12 in 11-14, ki pa ju UPO'­rablja,jO' tudi v civilnem prO'metu. Njune odl·ike SO' v izredni delovni zanesljivosti in enostavnem vzdrže­vanju.

Na pogled okornO' se zdi letalo AntO'nov An-2, ki sodi v kategO'rijo manj.ših transportnih letal, n . pr.: kO't 'sta kanadska »OTTER« in »BE­AVER«. NO'si lahkO' 15 O'premljenih vO'jakO'v ter vzleta in pr.istaja na najmanjših zemljiščih.

Tudi na podrO'čju helikopterjev je Sovjetska zveza napravila v zad­njem času velik korak naprej. Heli­kO'pter z dvema rotO'rjema JAK-24 sodi v težjO' kategO'rijO', saj nO'si 40 vO'jakO'v, ali pa več avtomobilO'v s priklop nimi toPO'vi. Vsak rO'tor tega helikO'pterja PO'ganja pO' en mO'tor Ash-8~. ki razv.ija pri vzletu 1850 KM.

Nekaj lažji je :helilwpter Mil-4; ki pO' O'bliki sPO'minja na helikO'pter Sikorsky S-55. PO'ganja ga mO'tor Ash-82 s 1850 KM. Vrata za nakla­danje bremen pa so na zadnjem delu gondO'le.

In 'končno še nekaj besed o' štiri­mO'tornem letalu AntonoV'a »Ukraj,i­na«, k.i je opremljeno s turbilllSk.imi motorji. Njegova potovalna hitrost znaša 5,80 km/h in lahkO' nosi 85 PO't­!lli'kov ter 3000 !kg Pl"tlj.aJge. 'DrdijO', da je zelO' ekonomičnO' in ga bodo . uporab1j,a:li na letalskih prO'gah na da'ljll1i vzhod. Verjetno ga bodo v predelani ver~iji uporabfjali tudi v vojaške namene.

Od zgoraj navzdol:

Antonov An-4 Tupolev Tu-1M DJušin IL-14 Antonov »UkraJlna.

-S.-

83

Zgodba o»Beli ptici« Bilo je pred tridesetimi leti .. .

Zgodnje nedeljsk'O jutro 8. maja 1927.

Nad Parizom se vali grmenje. Na sevff'Ozahodu se vzpenja in grozeče razveša črna 'Oblačna zavesa, ki se s slednjo minuto približuje. Soparica mOrE~če pritiska na letališče Le Bo­urget.

Tisočglava mnOZlca, ki se je zbrala kljub zgodnji uri, zaskrbljeno pričakuje pJ:"ve kaplje, ki utegnejo pas tr slednji trenutek.

Sredi širokega kroga, ki ga zapi­raj'O številni pOlicisti, stoji samotno snežnobel dvokrilnik brez razpo ­znavnihznakov in številk. Na trupu ima naslikano fe črno srce z belo mrtvašk'O glavo, belo krs to, dvema belima svečama in z dvema prekri­žanima kostema v dnu . . . Samo ne­kaj višjihčastnik,ov ·in članov po­slanske zbornice sme k letalu.

Časnikarji hlastno pDpisujejD strani sVDjih beležnic, zakaj njih'Ove redakcije napetD in nestrpnD čakajD, da bDdD m'Ogle pDstreči sVDjim bral­cem .ob nedeljskem zajtrku z izčrp­nimi nadrobnostrni 'o vzletu 'Obeh le­talcev - Charlesa Nungesserja in Fran~Disa Colija - na veliki pDlet iz Evrope v Ameriko. Letalo se ime­nuje »Bela ptica« .. .

Charles Nungesser, ki stopa zdaj s težkim kDrakDm vojnega invalida k sVDji ",Beli ptici« - njene hrame pravka'r polnijD zgDrivDm - ni za VSD FrancijD samo priljubljen, hra­ber mlad mož, ki hoče tvegati prvi čezDceanski pDlet iz Evrope v Ame­rikD. Charles je tudi' junak iz prve svetDvne v'Ojne, saj je kDt pilDt l'Ovec sestrelil 4'3 Nemcev. V'OjnD je začel kDt navaden vojak: 'Ob premirju pa je bil kapetan. OdlikDvali so ga z redDm Častne legije, z vojaško ko­lajnD, s 23 palmami in2 zvezdama na vDjnem križcu, z angleškim od­likDvanjem MHitary CrDss, z Leo­pDldovo kronD in z belgijskim V'Oj­nim križcem, z ameriškim redom Distinguished Service in z več pDr­tugalskimi in srbskimi 'Odlikovanji, med njimi tudi s KaradjDrdjev'O zvezdD. .. Na telesu mu je ostaID štiriindvajset brazgDtin štir iindvaj­setih ran... DDlga leta po vojni je živel mal Dne povs em skrit in nevi­den, dDkler ga ni stari bDjni tDvari.š Fran~Di'S CDli, ki je v vojni izgubil enD 'Oko, nekega dne poiskal, da bi ga prid 'Obil za prelet severnega Atlantika.

Ze leta 1919 je angleška zračna ladja ,»R 34« pod SCDtt'Ovim pDvelj­stvDm preletela Atlantik v 'Obeh smereh. sto 'Osemdeset ur je trajal ta nevarni, tvegani pDskus.

PD stranpoti ,čez Azore SD ameri­ška mDrnariška letala pod ReadD­vim v'DdstvDm maja istega leta sreč­n'O preletela velikD vDdovje 'Od za­hDda na VZhDd.

Angleža Alcock in :arDwn sta s sVDjim težkim dvomDtDrnim Vicker­SDrn' »Vimyjem« le mesec dni pDzne­je celo z Nove Fundlandije dosegla IrskD.

Toda pDlet v smeri od vzhoda na zahod je bil znatno težji in nevar­nejši. Nevarnejši celo od pDletDv čez Ocean v JužnD AmerikD. Severni Atlantik je bil v tej smeri še vednD nepremagan. Nič čudnega, lče je Fran!;Dis CDli hDtel pridobiti slavD prvega preleta sVDji deželi, Franciji,

Charles Nungesser z odlikovanji, ki si jih je p ,riboril v vojni

tisti, ki je dala tudi Louisa Bleriota, prvega zmagDvaIca RDkavskega pre­liva! . .. Če bi celo Rene FDnck, ki se je prav tak 'O pripravljal na veliki SkDk, utegnil prDpasti na pDletu 'Od vzhoda prD ti zahodu, bi bil CDli tve­gal kljub temu.

In Nungesser je bil kmalu ves v 'Ognju.

DDbila sta si mDrnariškD letal'O tipa Levasseur,DpremljenD s 450 KM mDčnim mDtorjem »Lorraine«. PO­sebnDst tega letala je bila celična gradnja trupa za primer zasilnega pristanka na mDrju. Četudi bi bile nekatere celice pošk'OdDVane, bi se letaID lahk.o še vedn'O 'ObdržalD na , pDvršini'. MimD tega je imel trup čDlnastD 'Oblikovan trup prav 'zaradi mDrebitnega pristanka na mDrju. K'Olesa je letalD pDtrebDvalo samD za vzlet. PDtem jih jeodvrglD . ..

c Oba letalca sta za pDlet zainte­resirala ministrstvD. OpDzorila sta na priganjanje časa, zakaj v števil­nih deželah s'O bili letalski pionirji živ.o na delu, da tvegajD isti poskus. Angleži, Nemci, PDljaki, Italijani SD gradili bDlj ali manj pDtihem nDve

84

konstrukcije. Nungesser in njegov tovariš CDli sta v resnici imela SilD vzleteti prva.

N.i bilDČudn'O, da je bila mnDžica na letališču vročičn.o vznemirjena. Ni bilD čudnD, da je bil'O celD v si­cer mirnih ministrstvih tega nedelj­skega jutraživahn'O.

Ko se je »Bela ptica« 'Ob 5.21 po dDlgemštartnem teku težko odlepila od zemlje, je bli:žajoča se nevihta 'Obema hrabrima pionirjema pDslala v pozdrav ,gr'Ozeče grmenje . . . Jele SD padati prve težke kaplje. Mn'Ožica se je naglD razbegnila; pod števil­nimi pDlkrDžnimi hangarji iz valD­vite pločevine SD si ljudje iskali kritja. RepDrterji SD navalili na tele­f'One in spDrDčati svoje zabeležke re­dakcijam pariških liStDV . ..

Belo letaID je PD nekaj minutah izginilo izpred 'Oči na sivem obzorju. Dva samDtna, hrabra mDža sta bila na pDti v Ameriko ...

V AmerikD? Na poti v nepDvrat . .. Te nedelje je ves Pariz vpraševal

sam'O enD: kje sta Nungesser in Coli?

Str'Oga pripravljenDst včasniških redakdjah! . ..

StrDga pripravljenDst v vseh 'Obalnih pDstajah! . ..

Najstr.ožje dežurstvD pri meteor'O­lDgih, ki so za .oba letalca slednjD urD oddajali vremenska poročila! . .. Te prDgnDze pa žal niso bile ugodne! Iz CherbDurga SD spDrDčili, da se je pDjavil močan severDvzhodnik, ki se je razbesnel v vihar. DDver je SPD­r'Očil, da se je razvlekla nad RDkav­skim prelivDm gDsta megla. Dublin je 'Obvestil, da je vreme skrajno slabo: megla, vidljivDst - O . ..

O »Beli ptici« n.obenega glasu .. . O »Beli ptici« nDbenega sledu . . . Kje je? PrDti P.oldnevu pa je vendarle

prišla iz LDndona vest, da S'O 'OkDli 7. zjutraj med Exterjem dn Barn­staplejem v Južni Angliji slišali br­nenje letaIskega mDtDrja ...

In pariški 'časniki SD spremenili sVDje naslove:

),Polet čez Ocean poteka po na­Čl'tu! PO dobrih dveh urah sta Nun­gesser in Colli 'p 'l'eletela Južno An­gliijo!«

Toda zakaj se oba letalca sama ne javita? MislijD, da se jima je ra­dijska aparatura spričD vednD huj­šega viharja pDkvarila . .. Ljudje se gnetejD pred velikanskimi zemljevi­di, na katere nameravajD vrisavati PDt 'Obeh letalcev. Debela rdeča črta že teče čez Irsko na Atlantski 'Oce­an .. , Tam nekje leti zdaj nad raz­divjanimi val'Ovi »Bela pUca« ...

Ko s'O zgDdnji Parižani v pDne­deljek zjutraj naglD preleteli še vlažne 'časnike, se jim je pDgled ustavil na pDročilu iz New YDrka. PD njem je letaID že v nedelj 'O 'Ob 10.50 preletelo južnD IrskD.

OpDldne je prispelD !llDVD ameri­ŠkD pDročilD:

»Letalo ,Bela ptica' prisilno pri­stalo na oceMlU ! Posadko il'ešila neka ladja!«

Uro pozneje so poročilo ' prekli­cali, ..

V Pa'rizu so se vznemirili. Nihče ni imel za mogoče, da bi se dva tako izkušena letalca mogla ponesrečiti.

V ponedeljek pod večer' pa je ves Pariz spet živ' . .. Smeh in šale od­mevajo v toplem pomladnem večeru po padškihbulvarjih... Vse je sproščeno. .. Pravkar je namreč »Paris Soir« izdal posebno izdajo:

Okoli 11. dopoldne so videli le-tali) nad Novo Skotsko!« .

Ko je čez .kako uro izšla nova po­sebnai~daja, so jo ljudje kar trgali kolporterjem iz rok, zakaj 'črno na belem se je tam bralo:

»Nungesser in Coli ob 16.50 nad pristaniščem New Yorka!«

Silno navdušenje se je razlilo po Parizu. Čisto tuj,i ljudje so se med sabo objemaH in poljubovali. V majhlIlih !pivnica:h, v buffe1Jih in v velikih restavracijah - .povsod je vladalo brezkončno in nenehno na-vdušenje... .

Državni tajnik francoskega letal­stva pa je na vprašanje po telefonu sporočil, da mu o vsem tem ni ni­česar znanega... Toda kaj bi to! Oblasti so tudi tokrat capljale za­daj ... Medtem je ameriški poslanik v Parizu poslal francoskemu zuna­njemu ministrstvu pismo z iskreni­mičestitkami, ker se je posrečil čezoceanski polet ... Trgovinski mi­nister Bokanovsky je na svojo od­govornost ukaza'i, da je vzletelo nad Pariz posebno letalo, ki je nenehoma spuščalo svetlorumene svetleče 'kro­gle. " Eifflov stolp so slavnostno razsvetlili:. .. Vojni minister Pain­leve je poslal 'čestitke Nungesserjevi materi in letalski tovarni, ki je le­talo prired.ila za specialno nalogo ...

»Vive la France! Vive Nungesser et Coli:!« ...

A siInemu, razviharjenemu, na­vdušenemu vrvežu ponedeljkovega večera je sledilo pepelnatosivo tor­kovo jutro. V'čerajšnja zmagoslavna poročila so s prvih strani izginila. Namesto tega mora tisk redkobesed­no, boječe objaviti, da so se glasovi o pristanku v New Yorku, da, celo poročila o tem, da so letalo videli nad ameriškim kontinentom, žal iz­kazala ,kot preuranjena ...

Ugotavljajo, da sta Nungesser in Coli vzela s seboj goriva samo za 40 ur, torej bi morala najpozneje v torek ob 16.00 pristati! ...

Ladje, ki prihajajo v Evropo, po­ročajo, da je ležala nad Oceanom gosta megla ...

Ista poročila prihajajo zdaj že tudi z Nove Fundlandije ...

V poslanski zborn,ici zavoljo pre.., zgodnjih čestitk izžvižgajo ministra Painleveja. Množice na ulicah se zgrnejo na Operni trg in zažgo ve­likansko grmado časnikov. Proda­jaki po kioskih zapro okenca', ker jim razburjeni ljudje trgajo in od­našajo časnike, da jih vržejo na gr-

mad,o. Okenska stekla v redakcijah se razletavajo pod udarci kamnov, ki jih meče vanje razjarjena mno­žica. Nihče ne more in noče verjeti, da Nungesserjev in Colijev polet ni uspel! ...

Razpoloženje pa se znova naglo sprevrže, ko pride iz . Amerike vest, da je Cunardov prek,omot:nik »Ca­meronia« našel oba letalca in ju vzel na krov. A globok obup se vnovič poloti ljudi, ko se izkaže, da vest ni resnična ...

V Lakehurstu se je dvignil ameriški vodljivi zrakoplov »Los Angeles« - lIlekdanji nemški ce­pelin ZR III - in odletel na iska­nje . ..

Zaman! Nungesserjev brat kot poveljnik

nekega aviza je preiskal podolgem

Drzna letalca vstopata v svojo »Belo ptico« z. značilnim znamenjem na trupu

in pnčez ves Rokavski preliv ... Vrnil se je brez uspeha ...

Potem ' je sinil spet droben žarek upanja: dva ameriška ribo},ovca sta baje v ponedeljek ob jutranjem svitu slišala brnenje nekega- letala, ki je letelo od vzhoda proti zahodu. To je billo v Ta!ble Bayu, na novo­fundlandski obali.

Tri ure pozneje je slišal neki drugi ribolovec isto brnenje na vzhodni obali pri Anticostu... Če je »Bela ptica« letela v smeri k New Yorku, potemčasoVlI1i razmik med obema zaznavama dr'ži! '" Toda vsa druga obvestila so izostala... Še živi upanje, da je našla in pobrala oba letaka kaka od ribiških ladij, ki so se mudile na morju v okolici Grand Banksa. Nobena teh ladij ni imela radiotelegrafskega sistema -in tako je po sili razmer trajalo skoraj tri tedne, da je svet zvedel, kar so opazile... .

85

Potem sledi najnovejša verzija: ... prisilno sta se spustila na La­

bradorju. Na Ašuanijskem jezeru so opazovali neko letalo, ki je dokaj nizko letelo proti zahodu. Malo po­zneje so slišali močno eksplozijo. Čez čas se je daleč v smeri Misti­niškega jezera dvignil pod nebo črn steber dima ...

Lovci na krzno so slišali v noči od ponedeljka na torek - kakor so izpovedali šele pozneje na poštni postaji v Hudsonskem zalivu -brnenje nekega letala nad reko. Ro.­maine. Nekateri drugi so zatrjevali., da so videli nad samotnimi gozdovi Severa celo signalne svetlobne ra­kete ...

Medtem je nemški parnik »Max Weidtmann« pred norfolško Qbalo našel v morju letalsko krilo. z o.značbo WT 5 123~24-04. Tudi to je bH alarm v prazno, zakaj to. so bili ostanki nekega ponesrečenega an­gleškega bombnika . . .

Neki nizozemski parnik iz RQt­terdama je opazil razbitine nezna­nega letala 200 milj južno od Mas­sachusettsa . . .

Ladja, ki je tihotapila rum iz Evrope v prohibicijsko Ameriko, je javila, da je ob tem času pri Kap Sableu opaziila .neko leta:lo v višini okoli 3000 čevljev ...

Pri Falmouthu in Boulogne-sur­Mer so našli ribiči dve plavajoči pošti - steklenici s sporočilom. Bese­dilo se je glasilo :

»Pristala 75 milj od Irske. Letalo razbito. Najditelj naj se javi H. Lawrenceu, RAF.«

V drugi steklenici je bil listek: »Sva brez živil. ZbogQm! Nun­

gesser, Coli! « Obe poslanic.i so natanko pre­

iskali. Izkazalo se je, da sta bili potvorbi ...

Ko se je 8. maja 1927 »Bela ptica« oolepila od zemlje na letali­šču Le Bourget in izginila v nizkih deževnih oblakih, je letela narav­nost v smrt ...

Na belem trupu je nQsHa srčasti črnQbeli emblem smrti ...

Natanko trinajst dni pozneje -21. maja 192'7 - ob 2.2.22 se je na istem pariškem letališču Le Bourget, s katerega sta odletela Charles Nungesser in Franc;ois Coli, spustil mladi, komaj petindvajsetletni ame­riški poštni pilot Charles Lind­bergh. Prvi, ki je sam samcat preletel veliko vodQvje severnega Atlantika! V triintridesetih urah in pol je zgradil sinji most med Ame­riko in Evropo!

Charles Lindbergh - zmagQva­lec!

Charles Nungesser in FranC;Qis Coli - premaganca!

Čas je tekel . . . Prihajale in minevale so Po.mla­

di, PQletja, jeseni in zime . .. In tako je prišla tudi šesta pomlad. Pomlad 1933,. .. Svet je pretresla novica:

». . . na nQvofundlanski obali so lovci na krzno našli dve okostji in

(Nadaljevanje na strani 86)

Vsaka črka je okrvavljena Mile Pavlin

Vreme je bilo. lepo. in pilo.ti Prve eskadrilje S'O se na kasarniškem balko.nu pripravljali za Po.lete. Ne­nadoma je mednje sto.pil majo.r Jež. Dežurni je hQtel javiti priso.tno.st, tod.a Jež je samo. zamahnil z ro.ko. in vprašal:

>~Kaj bi sto.rili, če bi vam odpo.­vedal moQtor po vzletu, na višini sto. metro.v? Vii, to.variš zastavnik, v prviklo.Pi. «

»To.variš .majo.r, poskušal bi o.br-niti letalo. iri ·se vrniti na letališče.«

»Pa vi, tovariš Po.dporQčnik?« »Prav tako.!« Major Jež se je z am,is li 1. Po.gled

mu je splaval čez glave pilo.to.V tja pro.ti plavkastim goOram na oQbzo.rju. NatQ je ošinil s pogledom v~e na­vzoče, le pri Mihi, plavoOlasem do.l­ginu, ki je sedel v zadnji klopi, se je ustavil.

,»Vi, .to.variš podpo.ro.čnik,« je de­jal Jež, »Po.vejte mi pro.sim, kaj je za tak primer predpisano. v Pravilih letenja? BiH ISte v šoli v ino.zemstvu. Kaj so. vas " tam učili? KakQ je treba ravnati v takem primeru?«

Miha je vstal in 'o.drinil klo.P, se o.dkašljal in počasi začel:

»V .šQli smo s·e učili drugače ... Treba je pristati naravno.st pred sebo.j. Le udarcu ,o.b prepreko. se lahko izo.gnemo na ta način, da se odvrnemo. s pritisko.m . na nOŽIla krmila. To. se pravi s $.mernim krmi­lo.m. Isto nasuči:joQ tudi Pravila letenja.«

»No., v,id'ite,« mu je 'Vpadel v sta­vek majo.r Jež.

»2e, toda ... « je nadaljeval Mi­ha" »veste, našemu ko.mandirju eskadrilje se je pripetilo nekaj ta­kega. Vrnil se je na letališče in rešil letaloO. Bil je Po.hvaljen. Odslej so. nas vedno tako. učili. Tisto v Pra­vilih letenja je le bo.lj teorija ... «

Jež se je zravnal in z ro.ko. Po.­kazal Mihi naj sede:

»To.variši,« je za'čel s povišanim glasom, »prav zato sem prišel k vam Po.gledat, kako se pripravljate za letenje. · HoQtel sem se prepričati, če vas je res tak'O učil vaš ko.mandir. Na žalost v.idim, da je re"s. Zato sem mu prepo.vedal letenje. Sedaj ga prepo.vedujem tudi vam. Zavedajte se, da Pravila letenja niso. teo.rija, ampak pravila, :pisana s krvjo sto.­terih padlih, ki soo žrtvoQvali svoja življenja za napredek letalstva. Prav vsaka črka je o.krvavljena. Vašemu komandirju je e!učajno. nekaj uspe­IQ, t'Oliko. drugih pa se je Po.nesrečilo.. Dokler se ne odPo.veste vaši zmo.ti z vašim kQmand.irjem na čelu, ne bo­ste leteli!«

NagiQ je odšel iz učilnice in za­loputnil vrata za sebo.j. Piloti so. mo.lčali.

Naslednji dan jim je pomo.čnik komandanta Po.lka ves dan pripo.ve­dQval 'o nevarno.stih o.bračanja letala pri majhnih hitro.stih in višinah. Tabla v učilnici je bila vsa Po.pisana s fo.rmulami in skicami. V prvi klo.pi je tiho. sedel ko.mandir, podPo.ro.čnik Gojko..

Čez dva dni je eskadrilja spet letela, le brez ko.mandirja. Go.jka nis'O zlepa prepričali. VztrajnQ je gnal' sv,o.je. Šele 'čez štirinajst dni je Go.jkoQ izjav.il, da se zaveda svo.je zmo.te.

»Upam, da ste iskreni,« je rekel komandant po.lka.

Gojko. je ,gledal v tla in ni ,rekel no.bene.

Minulo. je do.bro. leto. Po.lk se je medtem prese1il na majhnoQ o.bmor­sko. letališče;

Nekega zgo.dnjega pomladanskega jutra je spet letela Prva eskadrilja.

. Od mo.rja sem je pihala sveža sapi­ca, dišeč,a po. vodi in soli. Le hribi mi obzo.rju so. bili pokriti s snegom. Za leta.Jiščem so. že cvetele breskve.

Po.dporoQčnik Miha in Go.jko sta sedla v letalo.. Mehanik je nekajkrat obrnil vijak ·.in mQto.r je z a'č el de­lati. Počakala sta, da se je mo.to.r ogrel, potem pa je M·iha z ro.ko za­pro.sil do.vo.ljenje za vzlet.

,»Miha, ali si 'Odprl bencin?« je krič·al Go.jko medšumenjem vetra in brnenjem mo.to.rj a.

Miha se je sklo.nil, zavit v debelo. usnjeno. 'Oblačilo.. PQgledal je dro.ben vzvod Po.d no.gami. Za hipec je o.kleval. Ni se takoj sPo.mnil, v kak­šnem polo.žaju mo.ra 'biti ventil, ka­dar je odprt. Ali ga mora potisniti od sebe ali povleči Jr sebi? Sunil ga je z nogo. in do.dal plin.

Letalo je zdrknUo po prašni Po.­vr.šini letališ'ča, nekajkrat -odsko.čilQ in se· jelo Po.časi dvigati. 2e je bilo nad bodečo. letališčno. . o.grajQ. Tu se je začenjalo plo.ščato sleme, Po.suto z o.strim in ro.batim kraškim pečev­jem.

Takrat je mo.to.r zakašljal. Me­haniku je zastal dih, piloti so dvig­nili glave in prisluhnili.

No.S letala se je pobesil pro.ti zemlji. -Nato. se je letalo nagnilo. na stran. Slednjič se je obrnilo na hr­bet, zdrvelo. pr'Oti zemlji in izginilo z·a slemeno.m. Samo ko.vinski tresk se je slišal, potem se je i~a sika[ovja pokadilo. GasUski in sanitetni avto. sta zapeljala čez letališče, za njima pa so. se vsuli ljudje.

V razbitinah letala so. našli dve ožgani trupli.

PodPo.ro.čnik Go.jko je :hotel Qo.­kazati, da: je pred leto.m dni imel prav o~, ne pa tisti, ki .so. sestavili Pravila letenja.

86

PTUJSKI MODELARJI SO TEKMOVALI

V nedeljo, 9. junija se jna leta­lišču v Mo.škanjcih zbralo. lepo šte­vHo. · mo.delarjev, ki so se med: sebo.j p.o.merili za naslov najboljšeg.a mo.­delarja v okra,ju. T:ekm'Ovali: so. z jadralnimi modeli in Po.kazali veliko. požrtvo.valnost in borbenost, pa tudi zadovoljive rezultate. Najbo.ljši med njimi so po (ko.nčanem tekmo.vanju prejeli praiktiične nagrade, sa,mi tek­movalni uspehi pa S'O jim priJili nove v'Olj.e 'Zadelo v .leta1skem -mo.­delarstvu. Na tekmo.rvanju si je prvo. mes,to. prihoril modelarski kvo~ek iz Ormoža, drugo. krožek z osnOlVne šole Kog Ipri Sred~šču, tretje pa kro.­žek iz Desterniika. Med posamezniki so biH najboljši: Ludvih Cigler iz Ormo.ža s 382 tO'čkami, Franc Hlebec iz Koga z 226 to' Čik ami , Marija Šo­naja z 22·2 točkami, Drago. Lah s 197 in Bro.nja Bezjak (vsi iz Ormoža) s 145 točkam.i. Preho.dni ,pokaJ o.kraj­nega komiteja LMS si je priboril modela.riS/ki kro.žek iz Ormoža.

Opoldne je ilZ Celja nepri,čako.­vano pri!letelo. letal'O »Ma.tajur«, s katerim S'O najboljši modelarji do­živeli svoj»zračni ikrst« in prvič Po.leteli v vilšino. To. je bilo. zanje še PQsebno. doživetje. Na poti proti ČaikoV'cu sta se potem poja,vili še dVie jadralni letali~ ki ·sta so.delolVaU na II. republiš1kem jadralnem prven­stvu v Celju. Da je hilo. zado.vo.ljs.tvo. mI.adih ptujskih mo.delarjev ta. dan še večje, so domaČi padalci izvedli nekaj uspelih skoko.V in tako med ude:leženci 'tega tekmovanj a prav goto.'Vo vzbudili vro.čo željo, da bi poznej-e tudi o.ni postali piloti, ja­dra.lci in padalci, katerih najlepši trenutki 'življenj,a ISO. pač visoko med nebo.m in zemljo..

ZGODBA »0 BELI PTICI« I

(Nadaljevanje s strani 8'5)

-znglenele o.stanke nekega letala. Ko so najdbo. preiskali, so ugo.to.vili, da sta bili o.be o.kostji neko.č Charles Nungesser in Fran~o.is Co.li, zogle­nele razbitine letala pa njuna »Bela ptica'« . .. Kaže, dasta mo.rala o.ba letalca prisilno pristati na zapuš'čeni novo.fundlanski o.bali; Iz 'čudne lege zo.glenelih o.stanko.v letala sodijo., da sta o.ba brodo.lomca si'stematično. za­žigala ko.S za ko.som svo.jega letala, da bi tako o.Pozo.rila nase ladje, ki S'O plule mi.mo ... Domnevajo, da sta umrla zaradi lakQte!«

A nekateri trdijo. še danes - po. tridesetih letih -, da je za hrabrima franco.skima pionirjima izginila vsa­ka sled. »Bele ptice« da še n.ihč~ ni našel ...

Eno je gotoOvO.: Charles Nunges­ser in Fran~o.is Coli sta mrtva.

In Atlantik molči. V sebi nosi skrivnost dveh junaških smrti ...

Muzej našega vojnega letalstva lje, tedanje jugoslovansko vojno le­talstvo ni pomenilo tistega obramb­nega orožja, ki bi ga v posameznih primerih sker lahk'O. Tem večja ju­naštva pa so v tistih težkih dnevih naše zgodovine pokazaJi posamezni piloti, zvesti sinovi našega neba, ki so kljub stoteri premoči junaško na­padali sovražna letala ter v neena­kih, dramatičnih zračnih bitkah uni­čili 'številna fašistična letala. Mnogi med njimi so tega dne darovali za' naše nebo največ ,kar So imeli, svoja življenja.

Zgodovina našega letalstva, ki se za'čenja že sedem let po prvem po­letu bratov Wright, ,ko je izdelal MiJhajlo Mer6ep iz Beo'grada naše prvo letalo, bo ,kmalu zbrana pod skupno streho. Naše vojno letalstv'o je dobil'O moderno urejen muzej, ki so ga ' odprli za limsko proslavo Dneva armade v Beogradu. Njegov namen je prikazati razvoj jugoslo­vanskega vojnega letalstva od leta 1912 do danes, v tehničnem pomenu torej, vse razvojne stopnje, ki jih je prešlo naše vojno letalstvo, od najstarejših tipov do sodobnih re­a~cijskih letal, s katerimi razpolaga naše v'Ojno letalstv'O danes. Razum­ljivo je, da bodo v muzeju zavzemali posebno mesto izdelki domače letal­ske industrije in naših letalskih konstru.kterjev. Nekatera letala na­meravajo postaviti v muzej kar v originalu, kar mu bo dalo vsekakor še posebno privlačnost, izdelali pa bodo tudi makete vseh tipov voja­ških letal, ki S'O bila uporabljana v našem vojnem letalstvu od 1. 1912 d.o danes. Doslej S'O izdelali že 80 % maket v merilu 1 : 120, ostale makete pa bod.o izdelali v najkrajšem 'času.

V muzeju bo razstavljen tudi vo­jaški letalski material ter vse, kar je kar koli vzvezi z razvojem naše­ga vojnega Jetalstva: vojne trofeje; številne fotografije .in ostali d.oku­menti bodo dopolnjevali celotn.o sli­ko razvoja našega vojnega letalstva.

Marsikomu ni znano, da sega zgodovina našega vojnega letalstva, oz. našega -letalstva sploh, še skoraj v leta, k'O je človek prvič sedel v le­talo, .opremljeno z motorjem ter se dvignil v zrak.

Začenja se 1. 1910, ko je 27. de­cembra pilot Rusjan Edvard, Slo­venec, poletel z letalom nad Kale­megdansko trdnjavo. Ta prvi polet se je končal tragično. Tega dne je pihala namreč nad Beograd'Om moč­na košava tn Rusjanovo letalo je strmoglavil.o.

Toda že dve leti pozneje se je Novak Drago, po poklicu mehanik, dvignil z drugim letalom, ki ga je konstTuiral Mihajlo Mercep, 150 m visoko, kar je pomenilo tedaj velik uspeh, ta~o pilota kot tudi letala.

Aprila 1. 19,12 je odpotovala iz Srbije tudi prva skupina naših bo­dočih pilotov na šolanje v Francijo, ki je tedaj pomenila letalsko vele­silo št. 1 in kamor so prihajali na šolanje piloti z vseh strani sveta.

V tej skupini naših pilotov je bil tudi Mihajlo Petrovič,ki se je kmalu po izbruhu balkanske v.ojne vrnil v dom'Ovino. Postal je prvi srbski pilot, toda že 21. marca 1913. leta je pri izv~evanju svoje vojaške dolžnosti padel. Smrt ga je doletela pri napadu na vojaške položaje Bar­baluša pri Skadru. Bila je to prva žrtev v zgodovini našega vojnega letalstva, pa tudi prva žrtev vojnega letalstva na svetu.

Na evropskem bojišču so opravili srbski pil.oti številne uspešne polete. »1. Aeroplans.ka eskadra«, kot je do­bila tedaj ime prva eskadrilja srb­skega vojnega letalstva, je bila usta­novljena za Novo leto 1913 v Nišu, njen poveljnik pa je postal major Kosta Miletic.

Zlasti uspešni so bili naši prvi vojni letaki na solunskem bojišču, kjer je 19,. marca pilot Vu.kosavljevic Brank.o sestrelil prvo sovražno le­talo. To je bila prva zračna bitka v zgodovini našega v.ojnega letalstva in tudi prva zmaga.

Ta naša prva eskadrilja vojnega letalstva se je pozneje nagl.o pove­čala Iter dobila v svoj sestav tudi večje število novih letal, tako da je že 1. avgusta 1. 1918, torej tik pred probojem s.olunske fronte, razpola­gala s 60 letali tipov »Nieuport«, o> Spad« in '»AR«, ,ter !kot taka pred­stavljala najmočnejš'O letalsko eska­driljo na solunskem bojišču.

PO končani 1. svetovni v.ojni je v stari Jugoslaviji letalstvo p'Ostalo poseben rod vojske, in sicer 1. 1927. Podobne odločitve .o samostojnem formiranju vojne.ga letalstva S'O te­daj zaradi naglega razvoja tega ro­du vojske sprejele tudi številne druge države, ;ta~o v Evropi, kot tudi v Ameriki.

Slaba organizacija ter zlasti iz­dajstv,o vodilnega kadra, je imelo za posledico, da 6. aprila 1941, ko so Jugoslavijo napadle nemtke eskadri-

Njihovo nedokončano delo soo na­daljevali tovariši v narodnoosvobo­dilni vojski Jugoslavije. Ze 1. 1942 so imele partizanske enote dvoje le­tal, od katerih je z enim priletel s sovražnega 'Ozemlja 21. maja 1942 pi­lot Franjo Kluz, ki je pozneje padel junaške smrti, drugo pa je pripeljal s sovražnega teritorija pilot Rudi Cajevec,ki je padel 21. julija 1942 pri bombardiranju sovražnih utrdb okrog Banja Luke. P.oložila sta te­melj v'Ojnemu letalstvu nove Jugo­slavije, ki je v naslednjih letih do­bilo sodobna letala. Tako je bila 22. aprila W44 ustanovljena prva lovska eskadrilja narodnoosvobodil­ne vojske Jugoslavije. Ta eskadrilja in ostale, ki so se ji kmalu pridru­žile, so ,odločilno posegle v boje za dokončno osvoboditev naše domo­vine.

To -je na kra,tko zgodovina našega vojnega letalstva, ki bo ~brana v našem novem letalskem muzeju v Beogradu, ko bo le-ta dokončno urejen.

Posrečen vzlet Ivana Sarlea z letalom lastne konstrukcije ln opremljenim z motorjem, kI ga je naš letalski pionir sam izdelal. Tudi Ivan Sarie iz Subotice je poleg Rusjana. Mereepa, ing. Stanka Bloudeka in drugih naših pionirjev, dal pomemben delež k

razvoju našega letalstva

87

POSLEDNJI TRENUTKI »MUCKE«

MDgoče so bili tudi bDljši piloti oo Harrisona, toda jaz jih nisem srečal. Harrison · je bil miren, sirri­patičen in neverjetno vzdržljiv.

Bil je eden tistih velikih, suhih, <:!rnolasih Avstrakev, ki se počutijo v Angliji kot doma.

Ne spominjam se več, ali mi je pripovedoval on aH kdD drug, da ima vsako letalo kakor tudi vsaka ladja, svoje posebne lastnosti in, da nikoli ne moreš najti dveh letal, ki bi se ne razlikovali v dobrem ali slabem.

So piloti, ki svojemu letalu po­polnDma zaupajo, se zaljubijo vanj in ga smatrajo za živo bitje. Trdno

so prepri'čani, da jih bo njihovo le­talo vedno pripeljalo nazaj v bazo, pa naj se zgooi kar koli.

TakD je bilo s HarrisDnom in nje­govim letalom. »Mucka« je bila ve­lik močan štirimotorni Short »Stir­ling«, praVD nasprotje ljubkujočemu ' imenu. Pa vendar je Harris'on s svo­jim letalom preživel mnDgo razbur­ljivih trenutkov.

Nekoč, ko je letel na bombardi-. ranje Bresta, mu je zamrznila od­prtina za bomlJe. To je bilo zelo ne­prijetno. Ko pa se je vračal v baz,o, mu je odpovedal še desni zunanji motor. Harrison se je mmal s to­vorom bomb in samo s tremi motQrji spustiti v temi ' na,jetališče ...

Dogajale pa SD se tudi druge stvari. NekQč so mu nagajala zakril­ca ... , potem spet ni mogel izvleči

podvozja ali pa se mu je pokvaril radio. Toda to vse ni Qmajalo Har-

G. B . L .

risonove ljubezni do »Mucke«. Ved­no je letel samo s tem letalDm in popolnD11la zaupal vanj.

O tej svoji ljubezni do letala ni Harrison prj,povedDval nikomur. Pred drugimi ga je imenoval »dDbro letalo«, izjemoma »oolično letalo« in nič več.

Vse do velikega letalskega napa­da na Brest, je vse '»muhe« svojega letala Short »Stirling« smatral za »manjše nezgooe«. Napad SD izvedli nekega jasnega zimskega dne. Sonce je imelo oranžnD barvo, na obzDrju pa se je dvigala lahna meglica.

V napadu je sodeloval tudi Har­rison s svojo ·»Mucko«.

Napadlo ga je deset Messer­schmitov, drug za drugim. Onespo­sobHi so mu vsa strelska gnezda. Krogle so sikale . skozi letalo. Har­riSDn je bil ranjen. Interfon je bil uničen in mehanik težko ranjen. Vsa notranjost letala je bila oškropljena s krvjo.

Na srečD so prileteli spremstva in pregnali schmiUe.

lovci iz Messer-'

Harrison se je hotel kar najhi­treje umakniti iz borbe in se vrniti v oporiš,če. Uspel je, 'čeprav je bilQ njegovo letalo dodobra »zdelano«.

. Ko je priletel nad oporišče, se je previdno spustil in letalo se je na­lahno dotaknilo zemlje. Tedaj pa se je zgodilo, česar nihče ni pričakoval.

Letalo je pr,ičelo dobesedno raz­padati, kot bi bilo sestavljeno iz žic

88

in paplrJa. Into nenadoma in' -mQgQče se smešr1D sliši - načrtno.

Najprej je" odpadel propeler des­nega zunanjega motorja, takoj za njim desni notranji mQtQr. NatQ je odpadlo levo krHo in začelo goreti.

KQ je letalo prenehalo brneti, se je desno krilo dvignilo visoko v zrak in ostalo v tem polDžaju visoko in nepremično - kot roka utop­ljenca,

Ne vem, kakQ SD Harrison in po­sadka prišli iz gorečega letala in rešili težko . ranjenega mehanika. Glavnih vrat ni bilo mogDče odpreti, vsak trenutek pa so pričalwvali, da bo letalo eksplodiralo.

Pa vendar so se nekako izvlekli in tudi do eksplozije ni prJšlo.

Ko sem pri-šel naslednje jutro mimo na pol zgorelega letala" sem naletel na Harrisona. Hodil je sem in tja, pobiral zgorele koš čke svoje »Mucke« in jih spet nežno spuščal na tla.

Nekaj časa sva stala 'skupaj in ogledov ala sledQve krogel na nezgo­relih delih letala. Nato sem odšel.

Harrison pa je še dolgo nepre­mično stal pri žalostnihoSltankih le­tala. Zdelo se mi je, da gleda nekaj, česar ne more videti. Videti je bil nekam izgubljen sredi širnega polja. Bil je podDben mornarju, ki Qgle­duje kraj, kjer se je morje zgrnilo nad njegovo ladjD in, ki jo poskuša še enkrat zagledati tam, kjer ni več ničesar.

Prevedel D. O.

V zadnjoem tednu februarja 1957 je bila odprta prva zračna prometna zveza med Kopenhagenom in Tokiom - čez Severni tečaj. Skandinavska letalska družba, katere 'članice so Danska, Nor­veška in Svedska, je s tem odprla te­čajne poti tudi komercialnemu letal­stvu. Dosedanje zveze med Evropo in Daljnim vzhodom so s tem skrajšane za 22 ur letenja. Uspešno opravljena naloga, ki jo je hkrati opravilo dvoje letal tipa DC-7 C, joe pomembna tako s komercialnega kot s tehničnega gledi­šča. Leta:ti sta si leteli naproti, to se pravi, da je eno vzletelo v Tokiu, drugo pa v Kopenhagenu. Srečali sta se v bli­žini Severneg'a tečaje.

Dosedanja proga, ki je vezala Ev­ropo s Tokiom čez Srednji vzhod in jugovzhodno Azijo, je bila dolga 16500 km ter je zahtevala 52 ur lete­nja. Nova zveza čez Severni tečaj pa je dolga ,»samo« 12 800 km, kar zahteva le še 30 ur letenja. P,rihranek na ča,su znaša torej 2'2 ur ter je zares tolikanj pomemben, da se je letalskim promet­nim družbam izplačalo sprejeti boj s tehniškimi težavami čeztečajnih po­letov.

Proti zahodu leteče letalo je vzle­telo iz Tokia ob 00.13 po japonskem času ter je predvidevalo 12 ur letenja do Anchoragea na Aljaski, kjer bi se ponovno založilo z gorivom za drugo polovico poti do Kopenhagena. Ta krak poti je dolg 5800 km. Vremenske raz­mere na začetku poleta so bile ugodne. Letalo j~ letelo na všini 6000 m z moč­nim vetrom v ,rep, ki je zahteval zmanjšanje moči motorjev, da bi »vozni red« časovno ustrezal. VzdoJž Aleutov pa se je veter obrnil ter je

pihal s hitrostjo 50 km/h v nos letala. Zaradi tega je ta del poleta trajal 12 minut čez predvidenih IG!. ur.

V Anchorageu je letalo pristalo ob polnoči po krajevnem času. Tu je za­menjalo posadko ter se oskrbelo z go­rivom. To je trajalo poldrugo uro, nato pa je. odletelo naprej, čez tečaj v Ko­penhagen. Na tej poti se je moralo boriti s stalnim čelnim vetrom, kar je imelo za posledico pristanek v Oslu, zaradi dopoln~tve goriva. Za ta del poti, dolg ,6500 km, je porabilo letalo 16 ur in 46 minut.

Čeprav sta bila oba prva poleta usmerjena čez geografski tečaj, ima »SAS« vrsto vzporednih poti, za odsek Anchorade-Kopenhagen. Glavna smer vodi čez te~aj, ostali pa mimo njega, odklonjeni več ali manj proti Gr6n­landu. Poleg tega je predvideno 5 do 6 'alternativnih letališč vzdolž Noweške in Aljaske, za · primer zasilnih pri­stankov.

Ko je letalo v Oslu dopolnilo zaloge goriva, je vzletelo proti Kopenhagenu, kamor je prispeloO z enourno zamudo. Za vso pot od Tokia' do Kopenhagena je ,bilo potrebnih točno 30 ur 7 minut letenj'a .

Veliko pozornost so posvetili var­nosti čeztečajnega letenja in s tem v zvezi nenehnemu stiku letala z letališči ob poti. Teh ni malo, so pa ' seveda vsa vojalŠka ter pripadajo ameriškemu ali kanadskemu vojnemu letalstvu. Čez­~ečajna pot je izbrana tako, da letalo nikdar ne boO oddaljeno od enega teh letališč za več kot 2,5 uri letenja. V primeru, ko letalo ne bi moglo doseči enega izmed nj-ih, je še vedno odprta

(Nadaljevanje na strani 91)

89

II. jadralno prvenstvo SlovenijB letos v Celju

V nedeljo 9. junija se je v Celju za,čelo II. jadralno prven­stvo Slovenije, na ka,terem sode­luje skupno deset tekmovalnih ekip iz Aeroklubov: Ljubljana. Celje, ptuj, Maribor in iz Alp­skega letalskega centra v Lescah. Razen enega tekmovalca vsi tek­mujejo na visokozmožnih letalih »Vaja«, kar daje prvenstV1ll še posebno vrednost - jadraki bo­do pod ena!kimi 'POgoji dokazali. kdo je boljši.

Ze prvi dan tekmovanja so. bili doseženi prav zadovoljivi uspehi:, saj je pet tekmovalcev iz Celja preletelo v skoraj IDO km oddaljeni Čakovec, katerega je tekmovalna komisija določBa za prvo tekmovalno disciplino -hitrostni prelet na določeni cilj.

Ker tekmovanje v času za­kljUčnih redakcijskih del še tra­ja, bomo o II. jadralnem prven­stvu Slovenije v Celju podrobne­j,e poročali v prihodnji številki revije »Krila« in OIbjaviU tudi vrsto zanimivih posnetkov s tega tekmovanja.

»8alamandra« pred vzletom z vrha Bradatke na Blo,kah

K. V.

Kdo naših malo starejših jadral­nih pilotov ne pozna imen »Sala­mandra« in »Grlik«?

Večina ne pozna samo imen, am­pak je imela tudi priložnost leteti, če že ne na obeh letalih, pa vsaj na »Salamandri«, ki je bila dolgo vrsto let najboljše šolsko in trenažno ja­dralno letalo za jadranje na pobo-č­jih. Veliko je tudi takih, ki dolgu­jejo 5-urno jadranje - pogoj za d osego »Srebrnega C« izpita prav »Salamandri«, ki so jo v-od il i nad Bloškimi pobočji in ob njih. Morda pa ne vedo vsi, da je to letalo polj­ske konstrukcije in da prihaja iz dežele, kjer ima jadralno letenje že zelo staro tradicijo in od koder iz­vira vrsta zelo 'Uspelih -konstrukcij.

SALAMANDRA

Salamandra je šolsko trenažno letalo, namenjeno pilotom z 'že do­seženo A in B pilotsko zna,čko, ki delajo pogoje ' za dosego C značke . Je zgornjekrilnik, podprt z oporni­cami in vrvnimi zategarni. Trup ima spredaj gondolo s pilotskim sede­žem, zadnji del pa je izveden kot <!vovzdo}žni nosilec, okrepljen z vrvnimi zategami. Cela konstruk­cija je lesena, krila in rep so pre­,kriti s platnom. Salamandra je na­menjena jadranju ob pobočjih, zato ima sorazmerno zelo efektno krmi­lje, posebno smerno, in majhno hi­trost propadanja.

»S. G. 3 bis/3'6«

Letalo S. G. 3 je bilo konstruira­no leta 1936 in je namenjeno visoko­sposobnemu jadranju. Je z,gornje­krilnik z galebjim lomom kril pro­stonoseče izvedbe. Trup je ovalnega preseka - celotna konstrukcija je lesena in prekri ta z vezanim lesom in platnom. Krila imajo že diferen- ~ ciaino odklanjanje.

Pod at ki: Razpetina 17,30 m; dolžina 7,05 m; površina kril 16,75 m 2 ; vitkost krila 18,7; teža prazne­ga letala 156 kg; teža letala V letu 236 ,kg; obtežba krila 14,2 kg/m2; drsno število 25 ,in najmanjša hitrost propadanja 0,65 m Is.

»P. W. S. 101 «

Letalo P. W. S. 101 je bilo zgra­jeno leta 1937 in ga še danes štejejo za eno najuspelejših poljskih kon­strukcij. Na njem so Poljaki dosegli tudi več nacionalnih in nekaj med­narodnih rekordov. Je srednjekril­nik z galebjim lomom ,kril in neko­liko navlZgor uvitim trupom. Grad­nja je lesena in delno prekrita z ve­zanim les-om, delno pa s platnom.

Pod a tki: Razpetina 19 m; dol­žina 7,26 m; površina kril 19 m2; vitkost -~rila 19; teža 'p,raznega le­tala 220 kg; ,teža v letu 305 kg; ob­težbakrila 16 kg/m2; drsno število 26; najmanjša hitrost propadanja 0,65 mIs.

»ORLIK«

Orlik je zgrajen 1939. leta, in sicer na podlagi razpisa za jadralno letalo olimpijs.ke kategorije, za tek­movanje na Olim:pijadi leta 1940. Pogoji tega razpisa so zahtevali točne dimenzije letala. Orlik ima nekaj zelo zanimivih konstrukcijskih posebnosti. Izdelan je kot srednje­krilnik z galebjim lomom kril in aerodinam1čno zelo dognanim tru­pom. Rep je normalen. Kabina je zelo spredaj, tako da je nos letala zasteklen; to omogoča pilotu izredno preglednost. Posebnost je uporaba bikonveksnega profila v !krilu, kar daje letalu odlične aerodinamične sposobnosti, vendar nekateri piloti trdijo, da je precej muhavo za le­tenje. Zračne zavore imajo samo na­logo, da omejijo končno hitrost in so zato zelo neučinkovite pri pri­stajanju. So takoj v koren'U krila n a sprednjem spodnem robu profila.

Pod a tki: Razpetina 15 m; dol­žina 6,5 m; površina krila 14,8 m 2

;

vitkost krila 15,2; teža praznega le­tala 160 kg; teža letala v letu 245 kg;

P -o dat ki: 'razpetina 12,5 m; dolžina 6,45 m; površina kril 16,8 m!; 'teža praznega letala 110 kg; teža le­tala v letu 195 kg; obteŽlba krila 11,55 kg/m2; drsno število 15 in naj­manjša hitrost propadanja 0,83 mIs. Tudi naši jadralei ,so pred leti leteli na poljskem jadralnem letalu »Orlik«

90

Poljsko visokozmožno jadralno letalo »Jaskolka«

BOCIAN - Z joe dvosoo.ežno j,a­draLno letalo, s katerim so se lani P,oljaki udeležili svetovnega prven­stva v Franciji. Zaradi lepe opreme kabiine, se ga je tem oprijelo ime »Cadillac«. Pil-ota sedita drug za drugim v zas.tekleni kabini, ki je zli ta v konturo, aeI1odinamično zelo lepo oblikovanega trupa. Konstruk­cilja je lesena in razen kI1mil vsa prekriita z vezanim les om. Krila imajo naprej pomaknjeno puščičasto obliko, zato, da je konstrukter laže pri takšni raz;poreditvi pilotskih se­dežev, dosegel pravhlno lego težišča letala. Hkrati imata :pHota tudi prost pregled na vse strani. Zani­miv je greben pred smernim stabi­lizatorjem, ki naj bi povečal smerno stabHnost letala. in hkrati prepre­čeval »zasenčenje « krmila. Krila imajo zakrilca za zmanjševanje hi­trosti pri kroženju. obtežba ~rila 16,5 kg/m2; drsno šte­

vilo 24, najmanjša hitrost propada­nja 0,67 mis.

IS-4 »J ASTRZAB«

Letalo Jastrzab je bilo zgrajeno po vojni in je namenjeno vsem vr­stam akrobacij. Ima majhne dimen­zije in je zelo okretno. Je srednje­krilnik lesene gradnje. Spada med najmanjša jadralna letala, vendar pa po lastnostih ne zaostaja za dru­gimi.

Pod a tk i: Razpetina 12 m; dol­žina 6 m; površina krila 12 m 2 ; vi,t­kost krila 12; teža prazne,ga letala 150 kg; teža letala v letu 280 kg; ob­težba krila 24 kg/m2; drsno število 23,5; najmanjša hitrost propadanja 0,85 m i s.

IS-6 »Nietoperz«

Nietoperz je eksperimentalno ja­dralno letalo brezrepec. Cilj ,kon­strukterjev je bil raziskati lastnosti letala brezrepca in obenem z majhni­mi stroški doseči dobro in splošno uporabno letalo. Prototip letala je imel 'še smerno krmilo in stabiliza­tor, ki pa so ga kasneje po uspelih preiz,kušnjah odstranili. Nalogo vi­šinskega krmila opravljajo krilca v bližini korena !krila, ki se istočasno odklanjajo. Konstrukcija letala je lesena.

Pod a -t ki: Razpetina 12 m; po'­vršina Ikri,la 14,4 m 2 ; vitkost krila 10; teža letala v ,letu 265 kg; drsno število 23.

»JASKOLKA«

Jaskolka je visokosposobno ja­dralno letalo, enosedežnik, popolno­ma moderne koncepcije. Je srednje­krilnik z laminarnim profilom krila in aerodinamično zelo lepo obliko­vanim trupom. Na ' lanskem svetov­nem prvenstvu je Poljak Gorzelak zasedel z Jaskolko tretje mesto v

kategoriji enosedežnikov. Delajo jih v veli-kih serijah in polagoma izpod­rivajo vsa podobna letala na Polj­skem.

Pod ·a tki: Ra7lpetina 16 m; te­ža letala v letu 330 kg, dlrsno šte­vilo 27.

Podatki: razpetina 18.12 m, dol­žina 7.94 m, višina 2.56 m, obtežba krila: kot enosedežnik 24.2 krnim! in kot dvosedežnik 33.5 kg/m 2, naj­boljše drsno razmerje okrog 1: 30.

Odlično dvosedežno jadralno letalo »Bocian-Z«

»Moderna čarovnica« bi rekli le­talcu. ki preizkuša priprosto le­tal no napravo za eno osebo - na

reakcijski pogon.

91

(Na dalj evanj.e s strani 89)

možnost hitre pomoči, ki bi jo nudile vojaške letalske sile na teh letališčih.

Čeprav Sovjetska zveza z'aenkratše ne dopušča pristajanja letal na "Svojih sibirskih letaJi,ščih, je tu odprta še ena možnost za nadaljnje zmanjšanje raz­dalje poleta. Če bi letala letela čez Si­birijo ter pristajala zaradi zalaganja z gorivom na letališču Igarko v Zahodni Sibiriji,bi se razdalja med Skandina­vijo in Japonsko zmanj.šala na 80.00 km ali na 17 ur letenja.

Iz dneva v dan postaja zemlja manjša .in manjša. Z dokončno uvedbo reakcijs!kih potniSk:ih in transportnih letal pa bodo pos:tale razdalje, k.i jih dapU'§ča ikl'ogla, veHka !kot naša zemlj.a, še manj pomem'bne.

Nepozabna pot v '-'ranciio Ob spominu na tov. Branka Ivanuša

Na i2lbirnem tekmovanju sva s tovarišem Arpadom FaI1kašem do­segla prvo in. drugo mesto, kar na­ma je odprl'O :pot v Francijo. Tu naj bi se družno s tovariJ.šem Bran­!rom Ivarn.'ll:Šem na letalJ.u '»Bonanza.«. udeležila velikega mednarodnega le­talskega tekmovanja po Franciji. PO štirih dneh skupnih :priprav sm'O vzleteli iz Ljubljane na dveh odl~č­nih »Matajurjih« .

V po;poldanskih urah nas je pot v srednj'O Francijo vodHa 'čeZ Mila­no, !kjer smo prenočili, da bi zgodaj zjutraj nadaljevaJi POlt. Zjutraj sm'O raWčarani ugot'Ovi:li, da so vremen­ski pogoji za letenje zelo slabi. Toda priganjal nas je 'čas - še isti dal!1 Qb 17. uri bi namreč morali biti v Vichyu, !kjer je bil začetek napor­nega tekmovanja. Naše posvetova­nje je rodiIQ sklep - vzleteti, in vsekakor, ikljub slaJbemu vremenu pravočasno prispeti v Vkhy. Tova­riš Brankn nam je vlil zaupanja in vzletel prvi, za njim 'Oba »Mata­jurja.«.

Leteti iz Milana na zahod bi te­daj pomenHo samQmor - Qblačnost je bHa izredno ni2lka, Alpe pa se na tem predelu dvigajo v · dokajšnjo višin'O. Morali ,smo proti jugu -proti Genovi in od Milana naprej so bili 'Oblaki vedno bolj nizk'O nad zemljo. Dež in izredno slaba vidlji­vos t sta nas prisilila', da smo leteli v višini komaj 500 m, medtem ikQ so se okrog nas v temne oblake vba­dali precej višji vrhovi. Leteli, bolje plazili smo se po kotlinah in v dežju, čepraJv smo leteli v tesno strnjeni skupini, smo se med seboj slabo videli. Nebo pred nami se je vednQ bolj zapiralo.

nad kopnn, nad katerim smo hiteli proti Vichyju v višini komaj 200 m.

. Tu se je vreme IŠe bolj ;POIslabšaJo in z »luksuzne« višine 200 m, smo se mor,ali spustiti tik nad rkrošnj,e dreves. Dež je zdaj IH tako močnQ, da skozi steklo 'kabLne nismo več videli. Odpreti; smo morali kabin'O, da smo videlir vsaj nekaj metrov pred motor ",Matajurja«. Hrami s·o se vztrajno praznili. PO računih na­vigatorjev do letaJi§ča ni moglo biti več daleč . In res!

»LetaHšče!« je vzhj,(~eno nenado­ma vzkUkniI navigator. Pod krili je praVIkar izginil kontrolni stolp mar­seiUskega letališča. Spustili smo se k tlom, in se pripravili na pris,tan€ik - v pravcato morje, ki jepokri­valo leta,lmče. Še vedno je lilo, vmes s'O sekale strele - !kot bi se vreme zakl'elo proti letalcem. Na letališču je ·čakala vrsta potniških l,etail, ki zaradi strašne nevihte niso vzleteIa na svoje obi'čajne proge. Ko :so se kolesa ·»Ma'tajurjev« dotaknila vzlet­ne steze, je voda bri'Zlgnila visok,o nad kabino in krila. Toda vendar smo biH spet na tleh. Zapeljali smo leta,la na paI'lkirno mesto in izklju­čili utrujena motorja.

Tu nas je sprejel t 'ovariš Branko, vesel, da smo se tudi mi prebiH skozi neviht'O in srečno pristali v M.ar.seil1eu. Stisnil nam je roke in v njegovih očeh smo brali kako je ponosen na nas in naša »Matajurja«, ki sta to:pot zares prestala najtežjo preizkušnjo. V šali je dejal: »No, vidite, pa le nismo 'Od muh! «

Nevihta je še vednQ divjala, da je z »Matajurjev« Iila vooa v potQ­kih. ZaskrblJeno smOi ju ogledovali, zl,asti ,še njuna propelerja, ki sta ju dež in toča dodobra oglodaJa. A vrofŽala sta in vsO' potpra.v vzorn'O opravljala svojo zahtevno nalog'O. Preden se je vreme izboljšalo, smOi biUže prilče žalostnemu dogodku. Strela je udari;la v nekO' potniškO' letalo na letališču in ubila njego­vega pilota.

Šele dobro urO' pO' poštenn zaslu­ženem pristanku, so vzletela potni­ška letala, k'Ončno pa je prišla vrsta tudi na nas. NadaljevaU sm'O pot dOl V1chya v le za malenkost boljših vremenskih pogojih in 'čez težaik hribovit teren. Pred nami je bilo še 600 km! Kontrola let~mja nam je prijazno svetovala, naj Qstamemo v Ma.rseilleu, toda s slabim vremenom smo imeli zdaj že kar dobre izkuš­nje. Vzleteli smo, spet prvi tovariš Branko z »Bonanzo«,za njim naša »Matajurja«. Še dobrešti'ri ure bor­be z dežjem, nizko oblačnostj'O in slabo vidljivostj'O, a vendar smo uspeli. Branko je cenil naše napore, saj smo ta dan bili v zraku skoraj 8 ur, nenemo v najtežjLh vremen­skih prilikah, ki so od nas in naših letal terjale skrajne napare in nad­člOlveško vzdržljivost. Pri.šli smo pra­vočasno in ne zaman, saj smo med 76 Ikvalitetnimi tekmovalci zasedIi prvo, 'Osmo in deveto mesto.

Pot nazaj. v domovino je bila lahka, toda za naša srca še mnogo teržja. Vračali s m'O .se brez Branka, ponosnega zmagovalca tega velikega tekmovanja. Po veličastni zmagi ga je doletela prezgodnja smrt. Strla S'O se njegova drzna krila in, ko smo pristali v domovini, ni bilo Branka več, da bi nam toplo, očetovsko stisnil r'oko.

Mti.Uvoj Belančic

Mm'aU smo ,<premeniti smer. Na zahodu je postajalo svetlejše. Toda ulšteli ,smo se. Tu smOi znova naleteli na ;močan dež i.n ()bl~e, ki so se zaobešali na vrhove dreves. In spet nazaj, v smeri proti jugu, po ozkih kntlinah, komaj 3-5 fi 'krilo od krila »Matajurja«. Okrog nas temna obla·čnazavesa, za katero je prežala na nas negQtovost, nevarnost. M'Orda bi naJffi uspelo prebiti se na morje in potem najti prijetnej,šo pot do Vichya,. Vendar si tudi po tej poti nirsmo ()betali Ikaj :prida. Nekajkrat sm'O pOskusili, a zaman. MoraJ.i sm() se vrniti in ,č~rav ni bilo posebne vroiČine, nam je ;po 'čelu lil pot. Sreča le, da so bili naši navigatorji na mestu in so v teh težJkih okoli­ščinah z .neverjetno požrtv'Ovalnostjo skl1beli za praJvn smer in orientacijo, s primitivnimi pripomočki, ki smo jih imeli.

Konvertiplan - letalo, ki združuje hkrati lastnosti helikopterja (vzlet in pristanek) in navadnega letala tako, da nagiba celotno krilo z motorji .

Slednji,č smo se le znašli nad morjem, toda tudi tu nas je »pralo« taikQ močno, da smo pot do 150 km oddaljenega MarseHlea preleteli le nekaj pi.,člih metrov nad razpemje­nimi valovi. Od tu smo morali spet

92

»Obiščite nas v nedeljo v Murski Soboli{(

Ko je maH Stanko pred Dnevom letalstva sedel za mizo in napisal pismo s prisl'Čnimi 'čestitkami- mur­skosoboškim letalcem za njihov pra.mlik, najbrž ni nUi slutil, kakšno l~ presenečenje mu zato pripra,v­lja Aeroklub MtN"ska Sobota. Stanko M1lIvčec je učenec l.b razreda osem­letke v vasi Bogojina pri Lendavi. Letala ni: še nikoli videl od blizu, kaj šele, da bi: se peljal z njim. To mu je bila veliika, vroča želja, da tudi sam nekoč s,ede v llmvi:nasteg.a pti!Ča, ki naj bi ga med giasnim br.nenjem motorja ponesel v sinje višave, od· koder bi: tako lepo videl svojo vas in vse Prekmurje ...

Nekaj dni- po Prazniku letalstva pa je mali: Stanko prejel pisilno : »Hvala za 'čestitke! Obišči nas v ne­delj.o, v Murski Soboti bomo imeli letalsko prireditev. Pridi, d.a boš spoznal nCllŠe letalce, pa tudi pope": ljaH te bomo z enim od 'letal, ki jih boš lahko odo blizu občooov,al na letaHš'ču! - Aeroklub MUliSka 80-bota. «

Tako težko pričakovani dan je prišel. <EHa je to lepa, vedra nedelja,

Z modelarske razstave v Murski Soboti

polna sonca. Druga nede lja po za­ključku »Tedna mladosti«. Nad po­murjem so 'že zgodaj zjutraj bmela letala, prihajajoč iz Ptuja, Celja in Ljubljane na letalsko prireditev v Mursko Soboto. Na letališču sta pri-

93

staJi. dve letali UT-2, Po-2 in KB-6 »Matajur«. Med gledaki, tki se jih je nabralo oo Iblizu in daleč, je bill seveda tudi mali sta:nko z mamo. Z velikimi očmi je strmel v letala, ki so stala pred njjm na zeleni travi leta'lišča.

Po drugi uri :popoldne so I.etalski motorjizabrneIi - zače11ll se je pri~ reditev. Iz vis,oko nad glava'mi ,kro­žečega letala ISe je 'v globino ,pognal pooa,lec, !ki ga je bela :kupola pooala lepo prinesla na tla. Na prireditvi je nastopHo še več ' :padalcev - vsi člani padaJ:ske sekcije Aerokluba Murska Sobota, kr je posebno ak­tivna. Nato so drug za drugim po­kazali letald, :k:ajzmorejo njihova športna letala. Posebno se je i:l!kazal pilot mg. Kralj i'z Ljubljane, ki je s .svoji:m ,»Matajurjem« osvoj.il srea vseh gleda'lcev.

Zaključek priredHve pa je bH za gledalce seveda najbolj razburljiv. Aeroklub MUTs!k,a Sobota" !ki je or­ganiziral nedeUsko prireditev, je namreč za navzoče pripravi:! srečke in kdor je :potegni'l pravo, se je smel peljati z letaliom. To je bilo veselja med srečneži! Med prvimi, ki jih je brneče letalo poneslo vi­soko :pod nebo, je biJ. tudi ·mali Stanko. Ta dan se mu jej,zpolnila največja ,že!j.a in od sreče po po'letu ni .spravil iz ust niti besedice. .

Lepo uS/pela priredHev tisto ne­deljo je še bolj utrdila rod mladih športnih letalcev, 'ki ga v Murski Soboti vzgaja t1llmikaj'šnji Aeroklub. Dala jim je novega ,poleta pri nji­hovem delu. hkrati lpa jih je še bolj povezala z ljudmi, ki so tisto nede­ljo na letaUšču v Mursiki Soboti od blizu ,spoznali njihovo življenje in njihoV'o udejstvovanje v športnem letal~tVu. Pan

LeVQ: Oba posnetka pričata, da se je za sodelujoča letala zelo zanimala zlasti

mladina

INIAŠII LIEIAILCII V GI~AIU Na graškem letališču je bil 28. IV. medna­

rodni letalski dan - prva tovrstna prireditev avstrijskega aerokluba po dvajsetih letih! In zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. Ce pomislimo, da je v zadnjih desetletjih obiskalo letalske prireditve na dunajskem letališču Aspeen največ 70000 ljudi in da jih je bilo na zadnjem mednarodnem letalskem mitingu v Linzu le kakih 40000. tedaj pomeni letošnji mednarodni letals.ki dan avstrijskega aero­kluba vsekakor izreden rekord. Na graškem letališču Thalerhof se je zgnetlo namreč čez 1000000 ljudi. Zanimanje je bilo pr av zatega­delj toliko večje, ker je bila to prva tovrstna prireditev po dvajsetih letih ter po značaju mednarodna, saj so se povabilu avstrijskeg.a Aerokluba odzvali poleg Avstrijcev samih še Cehi, Zahodni Nemci in Jugoslovani. Tega dne so naš Jože Krumpak - »de·r ausgezelch­nete jugoslawische Luftakrobat« - odlični ju­goslovanski leteči akrobat - ter naši padalci Biberčic, Dobrinic, stanič in še posebej pa­dalka Fahvida Cerimagic doživeli izredno lep in prisrčen sp,rejem ter navdušeno p,riznanje za svoje točke.

Natanko ob 14.30 uri je na dano znamenje vzletel ka.petan avstrijskega vojnega letalstva Franz pliichl z reakcijskim lovcem De Havil­land »Vampire«, šinil med silovitim piščečim grmenjem s kakimi 900 km/h tik nad glavami gledalcev, se spet ostro vzpel, izvedel brez­hibni tono in se potem izgubil pod nebom. Graški letalski miting se je začel ...

»Saj bo treščil!« se je utrgalo iz ,preneka­terega grla, ko se . je aktivni pOdpolkovnik Wilfried Miiller-Rienzburg z italijanskim eno­motornim klasičnim šolskim letalom. . . FI 54 »Meteor« usmeril l~ ' zemlji. Sp'roščujoč od­dihljaj p 'a je bilo slišati, ko se je letalo le malo nad tlemi izravnalo in se vzpenjaje po­pravilo na novo bravuro. Menda je ta itali­janski tip najcenejše letalo Evrope, saj stane le okoli 3700000 dinarjev! - Medtem si je stari, dobri Fokker iz 1928. leta že nabiral višino. Ko je dosegel 2000 metrov, je iz nje­govega trupa padel klObčič, pa drugi, tretji, četrti in peti. Vseh ,pet je z naraščajočo hi­trostjo padalo, To so bili člani prvega avstrij­skegapadalskega kluba iz Graza. Medtem ko sta dr. Karl Manowa.rda in Heinz Taschner skakala z zadrž ko 1500 metrov, in šele v višini 500 m odp,rla padalo, so nad njima pod belimi kupolami nihali bolniška sestra Herta Polz, Josef Lenz in Josef Schleimer. Tudi Heinz Schiffmayer in Peter Kopp, ki ju je pilot Herbert Vyskocil s starim Fokkerjem ponesel na 2000 metrov, sta pokazala vzoren skok z zadržko.

»poglej no, to je pa za ·gotovo ženska, ko je tako pisana!« je komentiral nekdo med gledalci, ko Se je pod nebom kakor roža od­prlo ne belo, temveč rdečemodro in rumeno­zeleno progasto padalo. Možakar je uganil -pod 'p,isano kupolo je res nihala padalka, Ju-

goslovanka Fahvida Cerimagic, ki je pokazala izredno lep skok na cilj. Publika jo je navdu­šeno pozdravila. Nič manjšega priznanja niso bili deležni naši padalci Stanic, Biberčic in Dobrinic, ki so se prav tako 2000 metrov visoko iz Fokkerjevega trupa vrgli v praz­nino in prosto padali do 500 metrov, ko so se z glasnim pokOrn nad njimi odprla padala. Njihovo padanje pa je publika lahko zasledo­vala ves čas, zakaj za seboj so vlekli dolg dimast rep.

Medtem se je zahodnonemški jadralni in motorni pilot Albert Felberbaum s svojim jadralnim letalom LO -100 v letalski za:p·regi povzpel visoko pod nebo. Ob njegovih loopin­gih, ton6jih, hrbtnih preletih in svečah je gledalcem zastajal dih. Ko se je spustil Čisto nizko in z veliko hitrostjo preletel mnoŽiCO, so gledalci lahko razločno slišali šumenje in piščanje zraka ob krilu jadralnega letala. Al­bert Felberbaum je prikazal v umetnem lete­nju tudi novo nemško klasično moto-jadralno letalo Fischer RW 3. Njegov konstrukter Fi­scher, nekdanji pilot lovec, je ,priletel iz Braunschweiga v Graz šele malo .pred začet­kom mitinga. Po strokovni sodbi naj bi bilo RW 3 idealno letalo za »malega človeka«. Le­talo je konstrukcijsko res zanimivo - v na­V1Pičnem repu ima v posebni raZi propeler, ki ga p,oganja lahki Porschejev motor. To letalo lahko uporabljamo bodisi kot motorno ali jadralno. Potem, ko so letalCi sneli konce kril - če je letalo namenjeno jadranju, snemljivi konci kril ustrezno povečajo razpe­tino! - je Albert Felberbaum vzletel in pri­kazal akrobacijske sposobnosti tega zanimi­vega letala. Me d drugim je izvajal tudi 100-pinge, čeprav porschejev motor nima special­nega vplinjača za delovanje v zvrnjeni legi. Tako motor, ko je n. pr. med loopingom v kulminacijski točki letalo prešlo na hrbet, ni mogel več delovati. Toda - je dokazal Felberbaum, da to ni igralo nobene vloge.

Za letalske sladokusce je pripravil izbran program ing. Bruno Gumpert, član dunajskega aerokluba. S svojim klasičnim Biikerjem Bii 131 je navdušil vse. Kakor piše »Kleine Zeitung«, so se »celo blazirani obrazi zresnil) in postali napeto pozorni, ko se je stari moj­ster« - svojo letalsko kariero je začel pred 22 leti prav na graškem letališču - »S svojim dvokrIlcem navidez brezmočno in brez kon­trole nad letalom vrtinčil k zemlji, se ujel, se sukal okoli vseh treh osi, pokazal looping naprej in spet premetaval letalo, da bi ga takoj nato samo ob sebi umljivo uravnovesil, kakor da bi bilo žiVO bitje, ki mu slednji gib uspe brez človekove pomoči.« Zares, ing. Gumpert se je pokazal letečega velemojstra!

Zelo zanimiva točka je bil »plešoči heli­kopter« ameriškega porekla - Bell-47 G, s posadko podpolkovnik Hauck z vojaškega le­tališča zeltweg.in kapetan stangl. Helikopter se je tako rekoč sprehajal po zraku. se pozi-

Prvo povojno avstrijsko športno letalo OK-15 opremljeno z motorjem Walter Minor, z močjo 105 KM. To je dvosedežnik z razpetino 7,6 m, dolžino 6,5 ro, ki tehta prazen 504 kg, v letu pa 788 kg. OK-15 doseže največjo hitrost 205 km/h, medtem ko ima dolet

630 km, a vrhunec pri 4900 m

94

NEPOSLUSNA RAKETA

V New Mexicu v ZDA so se dolgo pripravljali na senzacionalen poizkus. Iz­delali so ,raketo, pravza­prav »super raketo«, ki naj bi dosegla višino 28000 km! Raketa je bila težka 7 ton in pol, oblo'žena pa z alu­minijem, katerega naloga je bila odbijati sončne žar­ke, da le-ti ne bi premočno segreli rakete med njenim poletom v v.i,šjih plasteh zemeljske atmosfere.

Raketa je predstavljala zadnjo besedo tehnike. V njej so bili najmodernejši inštrumenti za registracijo vs-eh poJavov v ionosferi. Strokovnjaki, ki so vodili poizkus, so pričakovali, da bodo .s to raketo dobili vr­sto doslej še neznanih po­datkov. Raketa bi morala vse, kar bi '» videla« in »sli­šala«, avtomatično po radiu oddajati na zemljo.

Končno je napočil dan, ko bi morali raketo izstre­liti. V White Sandu s o se tega dne zbrali strokovnja­ki iz vseh krajev ZDA. Pri­šli so tudi novinarji, ki naj bi poročali o tem velikem poiZJku.su. Raketo so name­stili na visok lansirni stolp, od koder so jo hoteli iz­streliti s posebno napravo. Toda prisotni so doživeli veliko razočaranje ... ! Ra­keta je sicer vzletela, ni pa dosega dorrisfere, pač pa je z v.išine3'OOO m padla nazaj na zemljo, nedaleč od mesta, kjer so jo izstre­lili. Strahovita eksplozija je končala veliki poizkus. Pogonski motor rakete ni deloval pravilno ter je do­cela odpovedal, ·ko je bilo porabljeno gorivo pomožne vzletne rakete, ki je na do­ločeni vIšini po prenehanju delovanja svojega .raketne­ga motorja odpadla. Ra­ketni motor glavne, poiz­kusne rakete niti ni začel delovati.

Katastrofa te tako re­klamirane »super rakete« je v ZDA povzročila pre­cej neugoden odmev. Stro­kovnjaki so si sicer prido­bili nove izkušnje, toda bi­le so zelo drago plačane. Delo na tej super raketi je trajalo več let, porabili pa so zanjo milijone dolarjev - da se je vse to lahko končalo s katastrofo in -afero. Zdaj preiskujejo, kdo je kriv za ta neuspeli po­izkus.

Jadralna letala za Burmo Junija 1957 je Inštitut LZS »Branko Ivanuš« predal burmanski ko­misiji zadnja od skupine jadralnih letal, ki jih je Burma naročila pri nas. zasto'pniki burmanskega letalstva so se , zelo pohvalno izra­zili o kvalitetni izdelavi teh letal. Izvedeli smo, da se nadalje tudi Indonezija zanima za dobavo ll,ri nas izdelanih jadralnih letal. , Obe sliki sta bili posneti ob prevzemu omenjenih jadralnih letal, ko so

jih na ljubljanskem letališču še preizkusili

LE TAKO NAPREJ! Po občnem Zlbovu v letošnjem

marcu je delo v Aeroklubu Cerklje pri Brežicah :z.nova o,živel0. Število članov je zlas t i v zadnjem času močno naraslo ilI1 vse ikaie, da se bo ta ,aeroikiub 'Ob pom'Oči lokalnih oblasti lahikQ d:vigniJ. iz mrtvila, ka­tero je doslej povzročalo pomanjka­nje sredste v . Poleg modela·rstva je zaživela tudi padalska sekcija, ka-

baval kakor bi korakal, krožeč celo prijetno p~pJe.saval, potem pa se pognal iz višine, s kakimi 160 km/h preletel publiko in se sp.et dvignil v vis. Tako je pilot Hauck s helikop­terjem, ki je imel ob straneh specialna ogrodna nosila za ranjence ali bolnike, zelo nazorno pokazal, kakšne so letalne zmoglji­vosti te zvrsti letal.

tere člani so po dveh teoretičnih tečajih že izvedli' prvih štirideset padalskih skoikov. Modelarji S'O si s pOižrtvovalnim delom uredili skrom­no delavnico, 'kjer bodo lahko svojo aktivnost še P'Ovečali. Za Dan letal­stva soo v njej priredili majhno mo­delarsko ra~ta,vo, ki je vzbudila med šolsko mladino veli'ko zanima­nje. Za najmlaj,še je Aeroklub dal

Salzburžan Theissenberger je s svojim češkim tipom Zlin »Trener« prav tako pOka­zal izredno lepo umetelno letenje, ,pri čemer je omembe' in ,pozornosti vredno to, da je letalo, kljub svoji turistični opremi in izvedbi istočasno sposobno za vse akrobacije!

• Potem pa se je čez graško letališče raz­legel sproščen in navdušen smeh. Z dežnikom in cilindrom je prišel na letališče naš Jože Krumpak, odlični ,pilot, ki pa se je po svoje posvetil tUdi igralstvu, prav za prav eni sami vlogi, vlogi človeka z dežnikom in ciIindrom, ki si vzame letalo in se »uči« letati .. . Graško letališče se je treslo od smeha pa tudi od resničnega občudovanja in navdušenja, ko je »odlični jugoslovanski leteči abrobat«, »leteči klovn«, »Groch zraka« - kakor so zap,isali av­strijski časniki o našem Joži - s svojim PO-2 uganjal resnične vratolomije v zabavo in raz­vedrilo več ko stotisočglave množice!

Nato je še ekrat vzletelo reakcijsko letalo »Vampire« s pilotom Pippanom, ki je švistnil nad glavami gledalcev in izvedel nekaj drznih akrobacij . Z njegovim pristankom se je med­narodni letalski dan avstrijskega aerokluba

izdelati 60 majhnih letak, ki jih zdaj veselo spuščajo po :tr:wnikih. Na gimnaziji so <pisali šolske naloge 'o letalstvu -in najb'Oljše dijaike na­gradili s poleti z 'letal'Om.

Aeroklub »Narodna krHa« v Cerkljah je torej znova poživil svoje delo, zato je prav in !I1ujno potrebn'O, da mu pomagaj'O poleg LZS tudi občinski in oikrajni ljudski odbor, zlasti š e, iker mu vso možno pomoč nudi tudi enota vojnega le­talstva v Cerkljah.

končal. T. T. Modelarji so v svoji skromni delavnici pripravili razstavo

95

Letalski miting v Ajdovščini

Od zgoraj navzdol: Množica -gledalcev iz bližnje in daljne okolice Ajdovščine posluša besede tov. Marka peršiča, predsednika Le­talske zveze Slovenije ob začetku uspele prireditve -pilot Albin Novak je gledalce navd'ušil z dovršenimi akrobacijami na jadral­nem letalu »Grunau Baby«. PO končanem mitingu so gledalci

»jurišaU. na letala in si jih dodobra ogledali in otipali

Mračno nedeljsko jutr.o nas je pozdravilo v Ajdov­ščini. Težki kopasti oblaki se nikakor niso hoteli dvigniti nad Vipavsko dolino. Toda kljub temu je vladalo povsod prazni-čno raZIpoloženje.

Proslave, otvoritve in druge svečanosti v čast veli­kega praznika s.o se odvij-ale točno po programu. Ulice, hiše in novi hangar na letališču je krasilo cvetje in ze­lenje. Na drogovih so plapolale za·stave ...

Nedeljsko popoldne dne 5. maja. Na severni strani letališča \so postrojeni jekleni .orli. Iz .oblakov rahlo rosi. Sekretar Cedo daje Zladnja navodila. Piloti, jadralci, padalci pazljivo poslušajo program. od vseh strani se zgrinjajo na letali·šče množice ljudi. Nestrpnost in veliko zanimanje jim sijeta iz .oči.

Miting se Zla.čenja . . .

V mikrofonu še odmevajo pozdravne besede pred­sednika Aerokluba Nova Gorica, ko nad letališ·čem že kroži dv.okrilno letalo. Tik nad zbrano množico se skoraj ustavi - motor utihne, nekaj metrov pod leta·lom se odpre bela kupola padala. Pozdravni skok }e lepo izvedla državna reprezentantka Ivimkia Jelenc iz Alpskega letal­skega centra v Lescah. Dež je ponehal, točke programa se hitro odvijajo naprej.

Zabrnel je motor ,avtovitle. Kot puščica je poletelo v zrak šolsko jadralno letaiQ - »Rod·a«. Vitka bela ptica reagira na vsak gib :pil.ota Sporna ..

Preden je pristala, sta zapi avali nad letališčem dve »Vaji«. Navdušenje gledalcev se 'še ni poleglo, ko je nad letališčem že krožilo jadralno letalo »Grunau Baby«. Pilot Albin N.ovak je z njim izvajal vratolomne akroba­cije, tako da je gledalcem zastajal dih.

Iz zavzetosti je pred.ramil množico ropot motorjev. Kljuni jeklenih ptic so .oživeli. .Bropelerji »Matajurjev« in »UT-2« s.o se zavrteli. Drug za drugim so se letala vzpenjala vedno više in više 'in izginjala na obzorju.

Kot kraška hurja so se <:ez nekaj minut pripodHa nad letališče. Kolesa so se slmrj dotikala tal. Zdelo se nam je, kot da izkušena pilota Belančič in Kralj kar tekmu}eta med seboj .

V Zl1aku je bil Jože Krumpak. Kot prejšnjo nedeljo v Gradcu, je tudi tukaj navdušil gledalce iz vse Vipav­ske doline s svojimi akrobacijami. Z letalom :80-2 je počenjal prav vse, kar se mu je zahotelo.

»Padalci! Padalci! « je zašumelo med množico. Z vi­šine tisoč metrov sta padala kot kamna proti zemlji državna reprezentanta Poličar ,in Plemelj iz ALe Lesce. Nekako 400 m nad zemljo ma se odprli barvasta in bela kupola padala. Cez nekaj sekund sta lepo pristala na tleh.

Kazalci na uri 'so se pomikali proti 16. uri. Kot zad­nji se je pognal s PO-2 nad letališ<:e naš drŽJavni prvak; padalec Danilo Damjanovie. Skočil je z višine 500 m in zanesljivo priJStal na , cilju pred množic.o,

Tedaj se je vlil dež. Program j'e bil pri ,kraju, na­vdušena množica ljudi pa se je vsula na letališče in kar zagrnila letala, ki sočaka1a za polet proti Ljubljani.

Nedeljska propagandna prireditev v Ajdovščini, ki jo je izvedla v počasu.tev ustanovitve 12 . .obletnice prve 'slovenske vlade Letals.kJa, zveza Slovenije, skupaj z mla­dim Aeroklubom »Nova Gorica«, je kljub slabemu vre­menu lepo uspela. Na letališču se je zbrala ta dan več­tisočglava mn.ožioa iz vse V.ipavske doline in z veHkim navdušenjem spremljala veliko letalsko prireditev.

Na :prireditvi, ki je bila roružena z otvoritvijo no­vega hangarja, so sodelovali Aer.oklubi: Nova Gorica, Maribor, Ptuj, Ljubljana in Alpski letaLski center Lesce. Nad letaUš'čem je .Možilo sedem motornih in lštiri ja­dralna letala. Sodelovali pa so najboljši piloti, jadralei in padalci iz vse Sl.ovenije.

Kristan Tine

96

' REPUBLISKI KRITERIJ All in A/2 JADRALNIH MODELOV

RepubliJškti. kriteriji za posamezne katego rije letečih modelov postajajo vedno bolj množi:člni in bolj popu­larni! med na!šimi modelarji. S to vrsto tekmovanj smo priJčeli pred tremi leti in ·talkra.t je sodelovalo !Da našem prVem kriteriju 34 tekmo­valcev iz petih aeroklubov. Kriteriji 7n-otornih modeLov in gumenjaikov so billi slabše 'Obiskani, !ker so te Jka:te~orije modelov pri nasš·e v. po-

. vojih. Mod·elarji, ki se ukvarjajo z ;motornimi modeli in gUJInen}aiki, si navadno ne !Upajo po~azati svojilh modelov, ker je na njih preveč za­očetni'ških napak; te pa najrajši re­:šujejo sami.

'LetOIŠnji republiški kriterij ja­draJnih model·ov je !presegel priiČa­Kov·anja, Udeležba. in ikvaliteta sta biH lIlepriča!kovalto ' visoki. Z A ll in A l2 modeli je tekmoval-o 84 tekmo­valcev, in socer v prvi skupini 27, .v drugi pa 57 tekmovalcev. Noben model ni bil izdelan površno! Tisti, Ki, je videl že več naših !kriterijev, lahko brez pomislekov ugotovi, da kvaliteta in š'tevHčnostnaiŠega mo­<lelarstva rasteta posebej v !katego­riji j.adralnih modelov. . Rezulta.ti tekmovanja z A ll ja­<tralriimi modeli:

1. Florjančič Janez (K'ranj) 418 točk; .

2. Volčič Borut (Madbor) 378 :točk;

3. Kunstelj Miha (Vrhnika) 368 točk; ',. . '

4. Amna,n Joško (Bled) 335 točk; 5. Semrl Igor (Zelezničar Lj.) 299

točk.

Novost v 'tekrrv>v·a.nju s temi mo­deli Je bila ta', ' da .so morali pionirji sami štartati svoje modele. Večina pionirjev je !pokazala, da že pozna

, precej .dobro štartapje ' modeLov z vrvico, nekaj pa je ,biJlo tudi takih, ki so šele prvič vlekli svoje modele

na :visokem štar.tu. Temse je vide­lo, da vlečej-o svoje modele brez. občutka in ne da bi paiili, kako jim modeli na nvki sledij'O. Ma'I'sikdo 'je ,zar·adi t ·ega razbil svoj model, .ki mu. je med vlekom zavil v s~an in treščil 'Ob tla, . . Z AJ2 modeli se tekm'Ovali po.­yečirii starejši, boljilz1kušeni mode.,. ladi in zato je bila tudi borba med njimi ostrejša. V prvih dvehtur~ ri.usIh se je povzpel na vrh lestvice tov.Kocjan!č~č Lado CZelezni,ča.r Lj.). V obeh !Štartih je dosegel maksimum iri je kazalQ, da. bo tak'O tudi Še v ostalih ' treh. MOdel je ' bil .ze19do::. ber, dobr-o je planir,al in lahko ~ro;:' žH v termiki. Pa so pričeli š<fudira.ti, ka.m bi model spustili, da ' bi bolj gotovo pri!šel v te'I'mi!ko. Tov. Lado se . je , zanesel na rek, ki pravi, da več gIa'V več ve ,in model so trikrat zapovrstjo 5(pustili mimo. TClQ{o. je toV. K,ocjan!či.č pa.del s prvega na .peto mesto, os 629 točkami, v borbo za . prvo mesto pa sta prešla .Sofeič Ljubo iz Maribara in Habjan. Peter od ZelezniJčarj .a. V 'tej bor1:;>i: je Z1'Q-a­gal Sofei'č z dvema toč~ama: (7-85 točk) pred Habjanom (783 točk)-. .

. V s,lovenski vrh ' se je ;povzpel tudi naš stari modelar Lorber"KQn.,. rad iz Maribo'!'člI, ki se j~iPonekaj­let!Deim premoru :oope( pojavil v mo­delarski all'eni. Z(isedel. je tretj~ me.,. sto s 709tdčikami. S · ,689 'točkami je zasedel Vrhovni!k Sla'Vko četrto me­sto. NaslednM pa. so 'bili: 6. Hrovat MUan (Kranj) 597 toi':!k, 7. Tr:pin Di­mitrij (C;rn~e) 569 toČk, 8 .. Omejc Milan (Kranj) 546 tOOk, 9. Rijavec Miloš (Vrhnika) ' '538 točk,iItd, . :. Zail smo poleg lEiPega na tekmo­vanju imeli prIložnost videti tudi ,tC)ke modelarje, ki so po prvih štar­.tih izgubiili ,~benost za,radi! tega, ].rer jim modeli ·niso letelj tako kot d'Oma, 'aH pa so vrgJi pušk:o v !ko­ruzo zaradI malih lomov !Da. mod.e.,. lih. Vsi ti so g~·edali na modelarstvo preveč idealno, mislili soo, da s.o nji­hoOvi modeli najboljši in so si morda že , !predstavlj(lli, kako se vraJčajo .s prvim mestom v žepu. Vsi' ti b.od'O moraJ.i 'Še veliko tekmovati, da si bodopridohlU tekmovalneg·a 'poleta in, da bodo cenHfvsako. mesto:, pri.­borjeno v pošteni inpoži':tvovalni borbi i več ali manj ' enakovrednim nalsprotniikoon. .' .

• Naši · modelarji soo ' se vrnili s Jekmo.Vanj,a , z novimi izkušrijarini in dognanji, da , bodo z njifIli la'že ' na,.. ;predova~] y" !tem športu ' in, d~ ' bo prihodnj i~tekmovanje še bolj ~a-'r'iimivo: '. , ... . .

:';P.- ;

K.ako si prlpraviJn() gUID.IJastl splet

je rp.zdalja med kljukico na gredi v.i.jalka in pritrditVimo prečko na, zadnjem delu trupa. V · tej ralL'dalji.. pribijemo v šablonsko desko dva .. žeblji'čka, okoli katerih navijemo­celotno dolimo 11raku- tako, da trak. ni napet. Začetek in konec zvežemo> s sukancem tako, da se ' oba :konca. .položena plosko drug ob drugem v nasprotni smeri, nekaj cm prekri­vata, nato ta del močno raztegnemo· in prevežemo s sukaneem. V spletu. naj ne bodo trakovi zaviti. Tako> narejen splet dobro namažemo z;: ricilIlovim oljem ali pa s kako drugo> posebej. za to /pripravljeno maržo.

Za motorje gumenjakov rabimo gumi razlirčnih oblik in ,kolikor mo­goče d()brih kvalitet. ,

Za splete pridejo v I poštev le trakov,i, ki s() lahko različnih pre­sekov. Navadno je dobi,ti v trgovin~ naslednje: pravokotni 1 X 3, 1 X 4 in 1 X 6 mm, kv;adratnt 1 X 1 in 1,5 X 1,5 mm ter, okrogli lIlekaj vetč kot 1 mm v premeru. Naš domači, borovski gumi, ,imamo le v pravo­kotnem preseku 1 X 4 mm. Trakovi so ra·zličnih barv, od svet10rjave do črne.

Gumiji različnih tvrdk so raz­lične kvalitete glede sprejemanj;a ilIl oddajanja energije, kakor tudi! glede trpemosti in razteznosti. Glede vra­čanjaenergi'je gumija se lahko pre­pričamo pri sami uporabi spleta na modelu. Nekateri .gumiji vračajo energ,ijo hitreje, drugi pa bolj leno, čeprav jih navijemo 'Ila enako šte­vilo navojev. Ceprav je ta lastnost gUmij.a zelo v~ha, je ne občutimo v roki, ko ITazteZallnO trak, a.mpak jo la·h'ko zadovolj.ivo ugotovimo bo­disi laboratorijsko, ali pa šele na modelu . .

Raztezljivost traiku lahko ugoto­vimo kar v trgovini. Ta se giblje med 6 in 8, to pomeni, da trak lahko raztegnemo lIl'a6-kratno oz. 8-kratno prvotno dolžino. P,ovedati moram še to, da ,ta kriterij .hi na,jholj mero­dajen, pač pa prejšnji, kakor tudi vzdržljivost traku. Pri preizkušanju raZiteglj·iJvosti lahko sklepamo še na !pTej opisani kriterij, namreč traik, ki smo ga do trdega raztegniH, se ne skrči potem, Jw ga .popustimo, na prvotno dolžino,ampak ostane daljši. Ta podaljšek se vrti okoli 6 % prvotne dolžine in je tem večji, čim bolj je gumi len, oz. čim več je v gumiju mešanega starega gumija.

Morda najvažnej'ša lastnost je trpežnost gum:i1jastip. trakov. Ta . se izraža v tem, kolikokITat zaporedoma .lahko trak napu'emo do kraja in zo­pet ohilapimo, dg. se trak pri zelo malem raztegu pretrga. Za prei~ku­šan.je te lastnosti vzamemo 10 cm d01g trak, katerega kolikor mogoče hitro z rokama napenjamo do kraja in popolnoma popuščamo. Dobri gu':' mij-asti trakovi morajo vzdržati okoli 5{)t~ih zaporednih raztezanj. Cim več jih vzdTžijo, tem boljši so.

Ce bo !kdo !kupoval gumijaste trakove za gumeIJ!jake v inozemstvu, mu priPoročam naslednje: Trakove tvrdke Dunlopp preseka 1 X 6 mm, pirelli preseka 1 X 6 mm in madžar.,. ske trakove okroglega preseka. Prvj so sivorjave barve, drugi temnosivi, tretji pa svetlo ali temnosivi.

Glede sile, s kartero se trak pre-:­trga, naj omenim, da moramo imeti občutek, pred·en pretrgamo trak, ka­kor, da je trak postal trd, nerailte­gljiv in, da je sila, s katero trak pretrgamo občutno večja od sile, s katero smo raz.tezalitrak malo prej, preden je postaJ: trd.

Ko smo našteli glavne ·· vidike, s katerimi ug9tavljamo lwaliteto gumijastih trakov, poglejmo še kako pripravimo splete za motorje. Pred­postavimo, d~ /pripravljamo splet za Walkefielda. Ta mora namae:an teh­tati najve.č BOgI', zato najprej stehta­mo 70 do 72· gr gumijastega traku, ki naj bo .po mOŽlIl,osti iz eneg,a ikosa, da bo tako v spletu čim manj vozlov. Ta gumi potem umijemo v topli v·odi, okoli 5{)0 C, v ka,teri raz­topimo neka\j luskin Lux-a. Voda ima takrat okoli 500 C, kada,r :komaj še držimo rake v njej. Gumi,ja v vodi ne smemo treti ampak, samo mešati 10 do 1<5 min., potem pa., ko ga vza­memo iz vode, ga 'ne smemo otreti s krpo pač pa samo otresti Ln obe­si,ti na v;rv v prostoru, ikjer je tem­peratura kakih 2()O C in kjer je čim bolj temno. Tako 'naj se gumi suši 12 ur. Najbol'je je, da sU'šimo gumi ponoči, ker ga bomo tako najmanje oprašili,

Iz taiko pripravljenega gumija šele lahko naredimo ,splet. Iz pred­postavljenega preseka spleta izraču­namo število trakov v spletu tako, da delimo celotni prese!k spleta s presekom eneg.a traku. Pri tem mo­ramo paziti, da bo število trakov vedno sodo 'število, da bomo lahko zvezal,i začetek s koncem. Nato . de­limo celotno dolžino traku s števi­lom trakov in dobimo dolžino spleta, ta mora bi'ti vsaj toliJkšna\ kakTršna

Splet je gotov. Pritrd·tti ga mo­ramo š~ v trup in potem pričeti z: navijan'jem oz. štartanjem modela_ Od tega, kako pričnemo splet navi­j:ati potem, ko je bil narejen, je v veliki meri odvisna njegova, življenj-­ska doba in zdr.žlj.iJvost. Najprej) navi.jemo splet le toii!ko, da uravna­mo zalklopno pripravo pri vij-aku" da imamo enakomerno naJpet 'splet: potem, ko zaklopna priprava ustavi vij,ak. Nato s.plet navijamo za vsak: štart po 50 navojev več. Najprej' navijemo splet na 100havojev int model srpustimo, nato na 150 in to> pOlnavIjamo do maksimalnih navo­jev. Med štartiz veliko navoji po­čakamo k,ak,ih 10 mm., da se gumi malo odpočije.

Na talk način pripravljeni splet: bo veUk~ trajnjlši in nam bo dal veli/ko za~stva. Potem gume­njaki ne bodo več strah modela,rjev,. ali morda »kategorija pedantov«.

-J.-

r---------------,~-------___;:;

Zgraruli SO modelarsko »letališče« •

V AerOklubu Zagorje ob Savi imajo požrtvovalne modelarje, ki so ~e konec marca lotili težke naloge. S prostovoljnim delom so začeli graditi modelarsko vzletišče, okroglo, s premer~rn 32 m, na _ katerem. b.odo lahko vzletale leteče makete in vezani brzinski modeli. pozrtvovalm~ m~~lar­je~ ki bodo morali izkOipati in izravn~ti nad ,900 m', so pnskočih na pomoč tudi zagorski padalci, uprava rudru~ PII: Jim je po;magala z buldl).. žerjem. Modelarska .pista bo prva v Slovemji, ln ne _ bi bilo nlli}llak, če bi zgledu zagorskih modelarjev sledili tudi drugod, saj bl z zgradltvijo ustrez­nih vzletišč za brzince, akrobatske modele in ve~a~e mak~te, to pan~go letalskega modelarstva lahko s tem še bolj razvili ln kvalitetno ~v1gniIl.

. Ker ;;e je gradnja omenjene modelarske steze ~avlekla, so zagorski mode­larji pripravili na drugem ustreznem mestu zasilno stezo.

Nekaj o zadnjem svetovnem prvenstvu A/2 jadralnihmodelov

LetaJišče b:l!izu Rima,. Vreme je bilo ldeadno za 'tek,movanje, brez vetra, suho <in zelo ",roče. Večjihterm.i,čn<ih vzgo.­nikov skoraj ni :biJo, le sLabi in o·zkJ stebri Ioplega uaka so se sem !In tja dvig,aH, zda'j na .tem kraju, drugtč na >dnIgem, tako da tekmov·alci nioo nikdar vedehl. kje oodJrži« in 'so morali modele spuščatibodj na slepo ..

Na teklmovanju je sodedoival0 66 tek­mav,alcev iz 16 <l<ž8,v; Novozela.ndčan1,

Američaln~ 1n JaponCi oo poslali modele in so ZM1Je te~mova,li rLta,lijanskl pro,k­siji. Tekmovale 'so eklipe Ceškoslo'vaške, S"ed8ke, Svice, MaJCiža'l"lSke, Belg1J,e, lDan,ske, NOIve Ze~8Illd:i.j,e, .zahodne Nem­čije, AIllgJ:i,je, F'r8lllciJe, Kanade, Holaill­dije, Italije, Ja'po!liSk'e, Avstrije lin ZDA.

\ Ekltpno zmago so odnesli Cehi, za njimi pa ostali v 'istem VU"Stnem Il"edu, 'kak<lT so naštebi v ,prejš'llljem ' odsta·vku. Zanilmtvo je, da. se 1!talijan:1 n:iJSO uvrntidi bolje, čeprav so poznali ~oje .mete­orološke pogoje iin bi siZM1Je lahko ,!izdelal'i modele, k 'i bi jimprdmes11 zma­go. Lahko sklepamo, d·a :Dtald,j,ant niso dOlV'Olj močni v .tej VTlSti mO'delov, saj se je njUhov na:jboljši tekJniov·a,lec pla­mal šel.e na '.22. mesto s · nI točkamL Prav ·tako ·so :trudj, ' A vstl1tj.cI pokaZ8>li, da njJ.how mode~1 niso za , 'ta'ko VIreme, ker so \Pr.evI!Č neoklretni, 'čePrav so aero­dinam.ično dowšen,l. Nj!mov:i mod eH, k1 ianajo ktila vcelOlti' .i,zde].ana jz badzovega lumtJJrja !In z zel9 tenk'~mi pra:1;Ui, leti(jo sicer v mi'l'nem '3 minute IS 50-metrske štart-ne žLce. Nem'ci 'se s svojim osmim mestom tudi ne mOIrejo ponašati, saj srno vISi pdčakova~i, da bodopok·azal1 kaj več, ~e si. že ne bodo til'etjič s -$Voji.m Lindnenjem Ip.r.ibOlrili poka'l. Lmdine'l', ki si je pribo.rH 1954 in 1005 naslov sve­tqv,nega prvaka ' ,v: A/2 mOldelih, \Je tokrat zavzel šele 17. mesto s 745tol\kami. Mo­delarji ZDA bi ,se naj,brž pla'skaH ,bolje, če .bj, ,tekmov<lili sami 's ,svojimi modeid, vend,a'r pa ne bi pred'sta,vJdal.i večjeg~

kon.lfu.renta za· osvoj:iJtev svetovnega pr­verustv-a,.

J ,ugOlslovanska ekipa, ki je bila že d.zbr8llla, je mor·ala ostati doma :?iarad1 pomanjkanja denarnm sredstev, name­tnjendh za oodelovanJje naših ekip na

. svetovnih ,pr·ven&tvdh. Oglejmo s'1 še nekaj modelov, kt oo

oodelov<llld. na tem t~movanjl\l; Najpre(j prrvopla's~ani model .Be1gi,jca

Marcela ,.Brem.sa, ki ga vi:rumo na skic.i. Temu bi najbrže ne prisodil!, d·a j-e na­br.al na tekmovanju :na.jv.eč točk 1n ta,ko osvajdl ta, :tako m~čen na'slov. In vendar, če iP<JIIllLslimo na ,vremenske pogoje, je taka koncepci'ja za take pogoje zelo ·pni­kladina. T.akli modeH ·so zelo ,glb1jdVll, 'l'ad1 kllx)'ži,jo ter lahko i:nra:blj.ajo ozke ter­m~čne Yzgornike. Doseženi 'rezultati tega mo'dela po :tUJrnusih ISO hili na·slednji: 1415, 100, 180, 18'0, 100, skupaj torej 853, kar da srednjo V'l'edlnOlst 1In8:10 več kot 170 točk za vsak štart. Takemu modelu najbrž ne bi runče, ki .ima le nekaj izkušel!1Jj z Al'/; modeli, p!'IipisaJl tako do­brih bI:ezte.rm'~čmh letov, še posebno ·če

,bi pogleda~ pr<J<til, :Im je vse prej k8lkor

sodoben v gradn.jd jadramih mopelov -tOl je 'P'l'ofi:l Etuel-431. Osnovni ,geome­trijs~ podatk'~ tega Ip.ro~iIa so; največja debelina je '10 '1, na 'JO: '1, globine, naj­veČja uvHos.t skelet-ni-ce p·a 5,5 '1, na 4'(1'1. glob1ne, poleg tega pa ima še veLik nosni rad·1us. Koordiina,te tega p.rofU>a po­dajam na konou ,članka.

Drugoplasi'rant model, model Angleža Amotra je rbudi pl'ik'azan ·na .skici. po 0'b-ldk1 in 'razporeditvi površin ,je stanc da,rdni nordijsk1 model, s povečano

vzdolzmo stabhlnostjo. Na ,svetovnem pr­venstvu je 'b:H do ~tega turn usa prvi, dosegel je vse štiri maksimume, v petem turnusu pa se je sreča obrriJila in model je dosegel le U:5 lSek. Skupaj je Amor s ,tem modelom dosegel 835 točk . Proti1

.~laje .Benedek 63'56.-b, katerega koOO'­diinaite podaj-am tudi na koncu članka.

V 'l'epu imata oba model·a OO '1, Clark-Y profi:!. iP.ri prvertl modelu ~e konstrukcija vodoravne,ga repa običajna, pri drugem paje ,geodetska'. Amor, 'je svoj model konstruiral, k ·akor 5a,m praVIi, predvse·m ' za vebrovno v.reme, zato ima ta-ko močno

lomljena krila, da se model v vetrovnih sunk'ih h~treje ujame .in tako. izgubi manj višine. Amor bi -lahko s tem mti­delom doseg'el š~ boljše rezul,tate , če bi bi,l mod,el kOlllstruira-1'\ za- mirno v.reme, kakršno je b!,lo natel\:mo'vanju. '

;

Zelo zanimi-va konstrukcija. je bil m·odel Svlca,i"ja T'homanna, kJ de z·asedel tretje mesto z 821 točkami. Model je pribHžno ,podo'ben Amorjev,emu, .i,ma pa nesi.metri·čno k'r No, ki JllILl om·ogoča pra­vilen vzpon na visokem štartu. Leva po­lovica ~Ha je razdeljena, ,tako; irazpe­ttna ravnega dela je MO mm, razpetina tlotisa ušesa pa 355 mm, ki je dvignjen za 1510 mm. Desna polmfi.ca kril-a ima tako. razdelitev ; ra-zpetina .ravnega dela 600 mm, ušesa p.a 395 mm, dv.tgnjenega ' za 190 mm. Ce ,seštejemo na lev-! !In desni ,stralIl1 obe 'l'azpetini-, dobimo enaki v.redtlo§.ti '(9951), k ·air pomeni, da je verti­k8>lna .ko,mponenta v2lgana ,porazdeljena po 'l'azpet1ni simel1:rično; ' vpHv Il\Šes ~.a

le,vi 'strani ;pa Je večji od vpLiva na de,snl in .to pri večjih vpadnm kotih od tistega pri pl8llli'ranju, za,to se s tem vpHv levega zavoja, v ka,terega je usmerjen na,vp.i~!Il't Il"ep, .l-zravna ,pri viso­kem štartu an model se vzpenj·a nall"av­nost. Med vlekom na viso'kem štantu leU

po,vršina Sred. glo- površina stabUno StabU-krila bina krila vodor. repa, ročica nostni

' (drn') (mm) :(dm') (mm) ' koeficient

Ilrems ' 27,5 151 6 ,~ 580 0,95 , Amor Z8,0 i53 5,0 ,870 1,01 '

,Lind ner 53 3,0,7, 114 3,3 980 0,92

Lindner 54 29,3 152 4,5 810 0,82

uiidn,#t: 55 , 29;3' il5Z : ~,5 79,5 t!.8~

Koordinat~ profho~: <

X "

1 0 2,5 '5 ' 7,5 \, , 'tO ZG :io 411 ' 50 -,,' '60,-, 70 ' '80 9q 100 . . ''''

Eiffel 431 ... ~,

yZ ",'_ 3,q 5,78 , 7;10 ' 8,11 8,9 11,4 12,:i : "12,2 11,5 .-' .10,,0 , 8,fI 5;7 ' ' ' 3,0 , fI;O Vz,',",' 3,0 O,5Cj' 0,14 0,0 0,30i '1,50 , 2,5 2,8 2,5 1,8 1,2 ' ' 0,6 0,4 0;0

" Beni dek , &356 b ' vz' 0,7 3,14 4,55 " '.5,65 6;53 8,55: 9\15 ;'8;96 8,23 ,7.,10 '5,7.5 , 4,:08 2,23 ' 0,22

YZ 0,7, 0,15 ' 0,42 0,78 1.12 ' 2,45 3,25, ~,5t 3,65 ,,3,150 3,0 2,22 1,19 0,0

j , ~indner, profU krIla.,

Ys 1,09 3,52 4,78 ' 5,62 6,37 8,05 8,65 , \ ~ 68 8,2 7,32 6,06 4,58 2)67 0,25

ys.' 1,09 ' 0>0 0,20 0;,55 0,85' 2,13 2,97 3,64 ,3,88 - 3,82 ,3,,4 2,8J, 1,52 0;0

i..indner" proftI vodoravnega repa ,

Ys 1,r ' 3,50 4,80 5,iS 6,20 , 8,10 9,3.0 9,70 9,45 8,85 , 7,75 6,10 ' '3,90 0,40

Vs 1,3, 0,25 , 0;0 '0,0 0,20 ,1,60 2,90 3,70 '4,30' 4,50 ' 4,40, ,, 3,70 2,20 0;0

, Ra,zl'ago za st~biln()istrilkOefi'ci<eri t glej v članku »KakŠIli .naj bOdon~i guin~njak.i«, objavljenem v ir~ijl >>!Krila,« lit, 2 leta 1957,

'"',<

mod>ei tiri ve~j~ vpadnemk,o;tu k~df v'Prosterrl letu. , - _ , ;'KO smo , žepti opisu najboljših lan­

skih A /2 modelov, si oglejmo še Lin-dnel!'­jeve modele, ' saj veij'a, Undnerza enega n-a~bo.tj,šihgJradiJtelj,ev ' A /2 'modelOv na ' 'Svetu, V skdel. prinašam ,celotni , ltazvti:l Undlnerjevih te'kmova,1ni<h A /2 , modelov v ' letih 1953, 1'954 m 195'5, Pn»i A /2 mOdel, 'f! kat~ri.m j,e tekmoval na sve1;iOV1Ilem p ,r.­venstvu 1, 1953 v Lescah, ,je dimel do' skTa.jn'Lb. :meja poudaxek na krHu, Cim večj'1 del dopustne pov"lIl!he A /2 ' mo<dela (34 drn') naj lmakTUo, dI!l 'čim' manjši upor nad lima celotni moidcl, Pri krilu ' je izbral ' v,e1iko 'vitkost (22) , kar mli je dalo zelo 'majhno globilIlo (120 mm). Vpliv Re lItevtl.l>a jeil"e,šhl na ta na.ein, da ~e upo­rabil. zelo tenak proliil, teg.a p'a je lahko izdelal , Je dz polne ,bal'ze. Res je L1ndne'r dosegel s ' tem modelom brezlerm,ičIie

,lete s 50-metrsko šta:I1tno žico do '3 mm. 20 .sek,, ; toda samo v , ~irnem v..ren1.eIIlU, v vetrovnem !pa se m'odel ni <dobro' di­

kazal. LiI!ldner je moral iskati ne.k.aJj bol j ž;ivljenjskega, nekaj ,takega, ki -bo i>.adO­voljivo v vetrovnem lin rilirnem vremenu. Tak ,model je naTooY J, 19514 din z njdim na ' svetoVl!l,em ,prvenstvu na-'Danskem osvojil Prvo mesto. Naslednje leto de

cbraruJ. naslov z dz;peljanko ,tega modela' '1n Z'llov'a osvojil ' naslov 'svetovnega ,prv:aka. N~ dvoma, da sta .bila zadnaa modela zelo do:bro '\l!l"eSIlJiJčenje prej omeiljene zahteve za vreme, ika je navadno rV Nem;' čiji ~ na DaI!lske.m. V j)ta}d'j! pa je mo­'del pokaz'al,- da še nikos v ,sematmoster­sk:iJm lpogoj-em, ,Zasedel je šele 17. InC6to s 746 _ :točkam'! {lilO, 165, 180,114:in il)7).

Morda bo ~do !rekel, da de imel l.tridner izredno , -smolo, ,toda , vsi NemCi Je prav gdtoVo niso ' dmeli.. :Plas:iJra,11 ;go se takole: Pappendorf 13. s 7s5itočkami,' Czincel 38. s 649 točkami 'mHanim:er47, s 590 točka>­m i. V,si ,so ' umeli modele precej podobne 'Li.ndnerjev;emu, zato lahko ItraLIn, da je neka,j 'V Itej konoepeiji, kar ne, ustreza takim 'we.me.ns~impogojem, kakI'šnd SO bili- v Italdjii. ---

Danec Hansen, ki je zmagal '1, 19513 'v Lescah se je spet pr~inY v ' ospred~e, 'z 819 , točkami. ' je zasedel 4. 'mesto. " i

Jugoslovani s e ,tega tekmov,anj'a hi­smo :Udeli?ž:i:Li, k ,er je zveznemu odbOru pr,LInanjkovala "časa,«, ,čepra,v jebLla na,ša ek'ipa Že v grobem dOločelll~,

Na koncu !p'l'inašam še števUčno ana­liro Brem,s-ovega, AmoT-Qvega !iI!lLind­'erJevl:h mOdelOv Iter podatke ,·za . profHe Eiffel. 4131, Benetiek &:f5S b ' in ' 'kr:illni ter , r ,epni prOtH Lindnerjevih modelov.

' l.evo,: Ta ' sklca je : pomotoma izostata: 'v '-članku »IUkšni- naj bodo' naši ' gume­njakic v reviji "Krila« št. 2!

Stirimotorni reakcijski bombnik z deIta­stim krilom Avro »Vulcan«

Francosko reakcijsko taktično letalo »Vautour« pred vzletom

Lovska letala navadno lahko letijo le malo časa, zato so zgradili pos:ebna letala - »Ieteče cisterne«, ki lahko v nekaj minutah napojijo kar štiri lovska

letala hkrati z novo zalogo goriva

Francosko lovsko letalo »Deltaviex« ima razpetino kril samo 3,4 m in tehta v letu komaj 920 kg. Opremljeno je z motorjem Turbomeca »Marbore« s 400 kg sta tič-

nega potiska

Francozi preizkušajo nenavadno letaino na­pravo, ki je v bistvu reakcijski motor »Atar«. Na zgornji sliki vidimo to napravo pred vzle­tom, na spodnji pa stro­kovnjaka, ki kontrolira njeno delovanje v od-

daljeni kabini

, Spodaj : V zahodnem svetu se vse bolj uveljavlja ceneno turistično štirisedežno letalo Cessna-ISO, katerega na sliki vidimo v izvedbi vodnega letala

Spodaj : Sovjetsko r eakcijsko lovsko letalo MIG -17, predhodnik številnih novej ših verzij , ki jih št ej ejo med najboljša sodobna

lovska letala

Letalo WF-2 je prototip radarskega obveščevalnega letala, ki so ga pravkar ·uspešno preizkusili v letu. To je mOdificlrano civilno transportno letalo TF-l , le da ima v kupoli na letalu nameščeno najmodernejšo radarsko . anteno za odkrivanje sovražnih letal. WF-2 lahko vzleta ln pristaja na letalonosilkah in lahko leti

v vsakem vremenu

Zgoraj : Francosko raketno letalo »Trident 11«, ki velja

za najhitrejše, j e v navpič­nem, vzpenjajočem poletu pred nedavnim nenadoma eksplodiralo. Pri nenavadni nesreči je izgubil življenje eden najboljših francoskih preizkusnih pilotov. Vzroka eksplozije še niso odkrili