{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ Dekleta v aviaciji? Program tehnične komisije

Pet deklet iz me­tliške srednje šole teks­tilne usmeritve namc­rava po končanem dru­gem letniku nadaljeva­ti šolanje na srednji le­talski tehnični šoli v Rajlovcu pri Sarajevu. kamor se po konča­nem 2. letniku lahko vpišejo v 3. letn ik in si izberejo eno od tch smeri: avioclektrome­hanik. aviorad iomeha­nik. aviomehanik za instrumente in meha­nik za radarsko raču­nalniško opremo. De­kleta seveda potrebu­jejo privoljenje staršev, do konca šolskega leta pa je še dovolj časa, da bodo lahko dodobra prclTIislila. k'ljti nobc­na še ni ' za trdno od l očena.

(PO DOL. LISTU)

Dražja letališka taksa

Letališka taksa se je S 1. marcem podražiia na vseh l etališčih, ra­zen na beograjskem, na domačih progah s 100 na 150. na med­narodnih pa s 400 na 650 dinarjev. Na ses­tanku grupacije letal­skega prometa v gos­podarski zbornici J u­goslavije so povedali, da bodo od 10. marca tudi na beograjsk em l etališču veljale nove cene.

(Tanjug)

Tehnična komisija bo svoje delo v letu 1985 usmerila predvsem v naslednje dejavnosti:

I. dvig strokovnega znanja letalsko­tehničnega osebja ZLOS

2. sode lovanje pri pridobivanju novih kadrov za dela in na loge leta lsko­tehničn ega osebja v letalskih organ izaci­jah

3. ureditev delovnih pogojev in OD letalsko-tehničn ega osebja

4. nada ljnja prizadevanja za ureditev problematike pridobivanja rezervnih delov in generalnih pregledov let a l

5. aktivno sodelovanje pri spreminja­nju l eta lsko-tehničnih predpisov.

Da bi v letu 1985 la hko opravili vse zastavljene naloge, pričakujemo tudi večjo pomoč predsedstva ZLOS , pred­vsem pri podpori v prizadevanjih za dosego zastavljenih ciljev.

Naloge bomo izpolnjevali po na­slednjem programu :

1. dvig strokovnega znanja Organizacija predavanj

a) spoznavanje l eta lsk o-teh ničnih predpisov

rok: januar 1985 nosilec: komisija

b) predavanja in polaganje izpitov iz požarne varnosti (program po pravilniku o požarni s lu žbi na letališču Ur. 1. SFRJ št. 13/79, z dopolnili 61/80, 66/80 in 23/81 )

rok: januar 1985 nosilec: predsedstvo ZLOS

c) vzdrževanje sistemov: instrumenti, radio in elektrika (IRE)

rok: marec nosilec: komisija '

d) podaljševanje delovnih dovoljenj rok : st'a ln a naloga unsi.Le.c: . strokovne .službe ZLOS. ko­

mIsIJa 2. šolanje novih letalsko-teh­

ničnih kadrov Ugotovitev, d a

tehničnega osebja vse več letalsko­odhaja na druge

Tu sta pomlad in . nevarnost gozdnih P9žarov - vse letalce prosimo, naj. zavzeto pomagajo pri odkrivanju' in sporočanjUmest, kjer gori, sv­ojim kontrolam, oziroma gasilcem in milici. .Le­talski centri pa so dolžni spor,6čiti pisarnj'Z~QS datum in kraj požara ter koga so alarmi.rali.

I MIRKO SITENC ,Sel<::n~tar ~§ .. :Z.L.o$ , .

• ,o. " \-"

delovne dolžnosti , je vzpodbudilo teh­nično komisijo , da je naložila letalskim šolam, naj pridobijo in štipendirajo leta l sko-te hničn e kadre, ki bi za polnili nastale vrzeli z odhodom omenjenih. Predvidoma bo v le tu 1985 imelo težave s tehničnim osebjem 6 leta lskih šol, za to je nujno ta koj za četi s kadrovanjem nad­omestnih kadrov

rok: sta ln a naloga nosilec: letalske šole, komisija

3. U reditev delovnih pogojev in .oO

Posledice ugotovitev pod točko 2 so predvsem: delovni čas, HTV pogoji in delo izven delokroga obveznih nalog, OD tehničnega osebja.

Naloga vseh uprav letalskih organiza­cij je ugotoviti razmere, v katerih živi in dela l eta lsko-tehnično osebje (delovni čas , delovni pogoji, naloge izven delokroga)

OD; proučiti možnosti za i zenačitev OD vsega tehničn ega osebja v ZLOS s tem, da se uve lj avi pravilnik o delitvi OD, ki je bi I izdelan v sm is lu poenoten e­ga nagrajevanja za poslenih d elavcev v ZLOS

rok: takoj nosil ec: OOZS, predsedstvo ZLOS,

komisija

4. Rezervni deli in generalna popravila letal

Pričakovati j e, da se v jugoslovanskem prostoru ne bo mogoče dogovoriti za normalno oskrbovanje z rezervnimi d eli in o generalnih obnovah letal, za to naj predsed stvo ZLOS pospeš i prizadevanja za pridobitev večje devizne kvote za ser­visiranje in gen eralne obnove letal v ser­visih na tujem

rok: stalna n'aloga nosilec: predsedstvo ZLOS, komisij a

5. Aktivno sodelovanje pri spre­minjanju letalsko-tehničnih predpisov

Letalsko t ehnično osebje vse pogosteje naleti na neusklajen ost predpisov, pol eg tega pa tudi na predpis e, ki n e ustrezajo

. pogojem d ela . v ZLOS in so enaki po.gojem . OZD na področju gos po­dars kega ', leta lstva .· Zato je nal oga vseh o dgovornih v ZLOS za htevati uskladit ev predpisov in najti ustrez ne reš itve za delo športnega letalstva .

rok: stalna na loga nosil ec: vsi organi ZLOS

f?q~:tol'ož; 29:~ januar 1985

stran 4

stran 14

stran 22

stran 27

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XV ~ MAREC '85 ~ ŠT. 3

Vremena Kranjcem so se končno le zjasnila ... kar mora priznati tudi strogi heliograf, ki na brniškem letališču beleži trajanje sončnega obsevanja. Zato ga s spretnim posnetkom Mirana Ferlana objavljamo na naslovnici, ki jo hkrati posvečamo našim vrlim meteorologom -njihovih izvirnih in izčrpnih prispevkov smo že mnogo lahko prebrali v Krilih . Vemo pa tudi, da se brez meteorologije v letalstvu ne pride daleč! Kaj so se o tem pogovarjali učitelji jadralnega letenja zadnjič v Celju, lahko preberete na 16. strani -tl Sicer pa nas je minuli mesec najbolj prevzemala skupščina, o kateri poročamo na naslednjih st­raneh in v Vestniku: lahko bi rekli »na zahodu I( Jugoslavije) ' nič novega« - zavedamo se, kako moramo delati, in menda tudi delamo tako ... to­variš Lojze nas mora le od časa do časa malo spomniti na to! -tl Ob štirideseti obletnici zmage nad fašizmom smo pr ipravili nekaj izvirnih prispevkov o vojaškem letalstvu, tok rat si preberite zapisa o okrogli mizi v Zemunu in portret najboljšega mehanika v najboljši enoti, pa še povzetek o stiskah maketarjev, ki bi radi lepili jugoslovanske troboj­nice in zvezde - če bi j ih imeli kam ... Za kljukaste križe in podobna zlovešča znamenja pa ni take stiske. -tl Za jadralce smo prevedli ne­kaj novic o pripravah za damsko prvenstvo v Subotici, prava poslastica pa je reportaža o preletu mnogokotnika v Ameriki s povprečno hitrostjo 194 km/ h! -tl Dovolj torej za danes, prihodnjič pa bi želeli kaj slišati tudi o vašem klubu. Dogovorjeno? Velja!

Letalska pošta »Okrogla miza« v Zemunu Kaj je emagram? Kako visoko? Priznanje in obveznost V senci letal ... s povprečno hitrostjo 193,79 km/h ... Z maketo do resničnosti NLP spremljal sovjetsko potniško letalo Vestnik

10 14 16 17 20 22 24 27 30

. ~~~L,4 Izdaja Zveza letalskih organizaci j Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 .,~. Revija izhaja vsak mesec , razen Julija ln avgusta '.~ Gr~divo za objavo v KRILIH prispevajo lj ubitelji letalstva brezp lač no . Denarno nagrado prej me samo avtor fotog rafije. upo rabljane za naslovno stran: 2000 din za barvni diapozitiv, 500 din za č rno beli pozitiv. Za t očnost vsebine svojih prispevkov odgova rjajo pisci sa mi. Vabimo vsakogar, naj sodelu je v revij i s poroči li in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , ko t: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo. motorno letenje. raketarstvo, prost o letenje balo­narstvo in ~matersko gradnjo , Uredništyo si pridržuj e pravico skrajšati . dopo lniti ali pr i lagoditi prispevke glede na prostorske ln kakovostne zahteve v revi ji ": Uredniški odbo r: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc. Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar K eršič , Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesari č . Jure Mežnaršič , Fra nček Mordej. Marjan Moškon (g lavni in odgovorni urednik). Jože Perhavc, Jure Pestotn ik , S rečo Petric (t e hničn i urednik) in Ciri l T rček 'i~' Naslov uredn ištva: Mar jan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto-

.:' Prispevk i za obja vo v KRILIH morajo bi ti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu . pred mesecem v katerem izid~ ~aslednja št~v ilk a - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knji g. če je pril ožena ovoJnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami ." Naslov uprave: lveza letalskih o rganizacij S lovenije. Le­pi pot 6. poštni predal 496 . 61001 LJU BLJANA. telefon (061) 222-504 . t ekoč i ra č un pri ZLOS. štev. 50 101-678-5 1077 . Spremembo naslova sp0ročite upravi revi je ter obvezno napišite stari in nov i naslov. upravi revije sporoč il e ludi , če rev ije ne prejema le redno Letna naroč nina 800 d in . cena posa mezne številke 80 din Gra fi č na priprava DI C. tozd Grafik a. Novo mesto - ti sk: Tiskarna. Novo mesto.

Tudi cessne Na mariborskem le­

t a lišč u se boJo urili tu­di avstrijski piloti z manjšim i, dvomotor" nimi leta li cess na 310. 26. marca je iz Gradca priletela na trening prva posadka, v priho­dnjih tednih jih bo sle­dilo še več. Do 16. aprila bo avstrijska le­talska družba Aua va­dila vzlet in pristanek tudi z devetkami .

(PO Večeru)

Poročilo predsednika na skupščini ZLOS 2. marca 1985

Tovarišice, tovariši, dragi prijatelji!

Prav je, da se za uvod vprašamo, a li smo najtežje čase iz življenja in dela v ZLOS preživeli, so le-ti časi za nami, ali je prihodnost še krutejša, od spoznane preteklosti . Ne bi želel, da vsi delite mnenje z menoj, sodim, da so leta pred nami vsaj tako resna, če ne te žja, kot pretekla dva mandata .

Načelo zadržati obstoječo raven dela, dosežkov in načrtov mora biti naša vizija tudi v prihodnosti . Na tej poti ni potrebno ve liko filozofirati. Vemo, kdo lahko zadrži zatečeno raven uspehov -le najmarljivejši - vsi tisti, ki so v lastnih klubskih vrstah dobro organizirani, kjer se vodstva društev, kot tudi celotno članstvo dobro zaveda, da nam v gospo­darstvu ne cveto rožice, da pa je v zd­ruženem delu, JLA, Teritoria lni obram­bi pa tudi v družbeno-političnih

skupnost ih , še vedno dovolj pos luha za naš obstoj in prihodnost. V ospredje se počasi prebijata dve temeljni č l oveški lastnosti: marljivost in sposobnost in ta­ko je prav.

Pa se sami vprašaj mo , kako je bilo z naŠo marljivost jo in sposobnostjo v preteklem letu?

V letu 1984 smo i meli glede na družbeno-ekonomske ra zmere v domo­vi ni zadovolj ive uspehe. Za preteklo leto se nismo mogli pritoževati, da ni bilo dovolj go riva . V energetski bilanci so na­ši m potrebam po gorivu v celoti zados ti­li . Uvozili tudi lani nismo ni česar pomembnega, ne motornega, ne j ad­ralnega leta la, morda kakšno padalo, ne­kaj več zmajev je na našem nebu pa tudi prvi motorni zmaj je že pope triI ne­katero izmed naših prireditev v preteklem letu. Lahko trdim, da je tudi dev iz za lansko leto v okviru 19. enote SISEOT bilo »d ovolj«, žal pa nc d cna rja . da bi le-

SKUPSCINA ZLOS

V Kaliforniji izstrelili umetni satelit

Iz aml:ri škega opo­ri šča Vandcrbc r1.! v Ka­lifo rnij i so i/, tr ei ili um etni sa telit za u gO­tavljanje j a kos t i gr ,~v i­tacijskega po lja na oceanih . Krožil bo gOO kilo metrov v isoko. po­da tk e. k i ji h bo poš ilj a l na Zemlj o. pa bo up­orablj ala ameriška mo r­nari l<1. Sa telit bo s pre­mlj al tudi mo rs ke to ­kove in vrtincc .

(AFP)

te la hko odkupili , oz. upo ra bili vsaj za vzdrževa nje o bs t oječega letalskega po­tencia la.

Skrb za našo prih odn ost je: kvalit etno i z k o ri šča ti. do bro gos poda riti z obstoj­ečim letalskim parko m in ga zlasti vestno vzdrže vati .

Mnogo papirja smo že popisali in opravili nekaj ra zgo vorov tudi s pr eds­ta vnik o m 1. S. Slovenij e tov. Duša no m Sinigojem in njegovimi sodelavci o po nov nem podpisu dru žbenega dogovo­ra o razš irit vi naše materi aln e osnove na ravni federacije. Ža l os tal e republiške le­ta lske zvcze ne sledijo naš i po budi , da bi DO po novno podpisali za s r ednje roč no o bdo bje 1985- 1990. V Sloveniji je poz i­ti vno razpo loženje za podpis DO, več pa bo potrebno narediti tudi v ZLOJ , da bo prišlo do podpisa dogovora.

Po DO za o bdobj e 1975-1980 (v s rednj e ročn em o bdo bju 1980-1985 ta-

Predsedstvo skupščine (zgoraj), v prvi vrsti med delegati (spodaj) pa predstavniki pOlitičnih organizacij in komiteja za promet in zveze (Vsi posnetki s skupščine: Jure Pestotnik\

kšnega DO ni smo imeli), smo la ni do bili tudi prva tri jadra ln a leta la VUK, ki s mo jih de lili - prodaja li po vrstnem redu , ko t smo se dogovorili na predsedstvu ZLOS. Po leg treh jadra lnih letal VU K je po DO Sl ovenij a dobila tudi 16 motornih leta l UTV A-75 .

Za uspeše n podpis dogovora pa je po trebno pre pri ča ti tu~ii 1. S. , oz. repu­bliške in po krajinske Stabe terito ria ln e obra mbe ter ko mando vojnega leta lstva.

Prizadeva nja, ki smo jih zlas ti v letu 1983 usmerili v vpraša nje varnosti let enja in ska ka nju, la hko r ečemo, so se na m la­ni obres tova la. Po do lge m čas u smo leto za ključili brez kat astro fe, seveda pa se na mreč nis mo v celoti izognili.

Pred na mi j e zače t ek nove leta lske sezo ne, za to pra v v~em v premis lek zna no Tito vo misel : »Clovek je naše naj­večj e bogastv o« ! Loti mo se dela odgovorno, za čen š i pri opravljanju spo­ml ad anskih tes tov, ko ntro lnih letov, ves tno o pravlj enem delu meha nikov, zlasti pa se mo rajo za veda ti svoje zak o nske o dgovornosti upravniki leta l­skih šo l in ko misij e za va rnost letenj a. Ni nobe nega dvoma, da je levji de lež odgovornos ti za delo in uspehe slehern e­ga društva, predvse m pa va rn osti pri de­lu , letenju in ska ka nju , na vodstvih posa­meznih društev, oz. klubov in Zveze le­ta lskih o rga nizacij Slovenije ko t celo te.

Poglejmo, kaj nam povedo številk e za leto 1984:

a) motorno letenje: V sezoni je 357 pilo tov naletelo skupn o

6. 500 ur , ka r po meni 18 ur po prečno na pil o ta. Vsi tisti , ki so na leta li ma nj kot je pov prečj e, le tij o pod spodnjo mejo va rnosti in jim velja v leta lskih šo la h posvetiti posebno skrb!

V šolskem progra mu smo lahko zadovo ljni le s pridobi vanj em poo blastil za u čite lj e, nik a kor pa ne s pozornos tjo, ki smo jo posvetili šo lanju motornih športnih pilo tov . Na šola nju je bilo do volj dekl et in fa ntov, žal pa si dovo lj e­nj a športn ega pilota ni prido bila niti polo vi ca u če n cev .

b) jadralno letenje: Skupen nalet 10. 700 ur je o prav il o 570

jadralnih pilo tov. Povprečen nalet na jadra ica pa je znaša l 19 ur. Pro blemi z va rnos tjo letenj a po d pov prečno po lo­vico so tudi tuk aj zas krbljuj oč i.

Neugodni meteo-pogoji v preteklem letu niso vpliva li le na obseg naleta , ampa k tudi na kako vost, saj nismo dosegli na­črt a, niti pri pr elet enih km , niti v doseže­nih zn ačk a h.

Zlate plakete ZLOS so dobili: general Anton Tu~ Livio Jakomin, Mirko Kovač, Andrej Bratož, Jožef t,;ernič , Stanko Kodrin, Borut Kulovec, Adolf Meglič, Emil Prešeren, Janez Žerovc in Svet za ljudsko obrambo SO Postojna

Polisario odkril ostanke sestreljenega letala IZ ZRN

Pripadniki fronte Po­li sario so po da ljšem iskanju naš li poslnrtn e ostanke tr eh Zahodnih Nemcev, kat erih .. do r­ni er 228« je saharska pro til eta lska obramba ses trelil a 24. februarja nad a tl an tsko obalo Zahodne Sahare. Ses­trelit ev letala, ki se je vrača lo z zna nstvene odprave na Antark­tiko, je povz roč il a os­tro reakcijo uradnega Bonna, po tem pa je fronta Po li sario izrazi­la .. glo boko ObŽLllo­vanje za radi izgino tj a za hodno nemšk ih drža­vljanov in ses trelitve njihovega leta la. « Ta­krat, kot tudi v naj­novejšem sporoč ilu o i zroči tv i trupel, so Sa­harci vso odgovornos t pripisali Maroku, ki tujim državam in nji­hovim državljano m .. la­že, da nadzoru je ozem­lje SADR«. .

(Tanjug)

Šo la li smo 130 u čencev in ob pri zadev­nih in sposob nih u č it e ljih jadralnega lete­nja si je 91 % učencev pridobilo dovolj enj e jadra ln ega pil o ta.

c) padalstvo: Čepra v smo lanski n ačrt dosegli , oz.

celo presegli , saj smo izvedli 5.565 skokov, ne moremo biti zadovoljni z doseženim , kajti padalstvo je os tala sk rb le še treh leta lsk ih šol in sicer Lesc, Ma­ribora in Ptuja. Mislim, da nimamo d ovolj o pravičljivih in objektivnih razlogov za takšn o naza dova nje, niti v le­talsk ih , niti finančnih s redstvih , niti pri s t rokovnem-učitelj s k em kadru . Menim, da je levji delež odgovornosti, neodgo­vornos ti na vodstvih posa meznih leta l­skih šo l, oz. klubov, od Ajdovščine , Murske Sobote do Novega mesta. Ne smem o dovoliti, da bi naše padalstvo os­talo le ko t spomin na uspehe, ki smo jih tudi v tej dejavnosti želi nekdaj .

d) modelarstvo: je konstantno na zadovolji vi ravni , ta­

ko po obsegu deja vnosti , ko t po uspehih posameznikov in nekater ih sekcij , oz. klubov, kot na primer v Ptuju, Ce lju, Novem mestu , LjUblj ani , Kra nju , na Vrhniki pa tudi os tal e, rangirane za leto 1984 je treba pohvaliti .

Naša skupna osnovna naloga je va biti k sodelo vanju pionirj e in mladince, zlas ti na slovenskih osno vnih in sred njih šola h

SKUPŠČiNA ZLOS

ln "ta ko s pomočjo modelarstva pa " tuji celotnega letalstva krepiti t ehnično kul­turo našega na roda.

Osta le dejavnosti v okv iru ZLOS počas nej e oživljamo. N aj več zagna nosti je med zmaja rji in ra ketnimi modela rji. La hk o trdim , da je v o kviru ZLOS, oz. vsaj nj enega predsedstv a d ovo lj razu me­vanja za poraj ajoče se sekcij e, a li dru­štva, o d moto rnega, jadra ln ega let enj a, padals tva, modelarst va, raketarstva , zmaja rstva, ba lo nars tva do sa mog­ojitelj ev. Nedvomno pa je, kdo nos i os novno odgovorn os t za o bstoj in delo društva : njihovo č l anstvo in o ko lj e, v katerem je nas tal a o rga nizac ij a.

ln kaj so naše os nov ne usmerit ve za leto 1985:

l. D ograjeva ti mo ramo spodbudn e odn ose pa tudi dosežke z .J LA, še posebej pa s Terito rialn o o bra mbo. LjUblj an­skim a rmadnim območjem in vojnim le­talstvo m. Zadovo lji v je uspe h v trc­nažnem le tenju , manj zadovoljni pa smo lahk o s šolanj em bod'očih rezervnih leta l-

»Mnogo papirja smo že popisali in opravili nekaj razgovorov ... , žal druge zveze ne sledijo naši pobudi, da bi družbeni dogovor o razširitvi gmotne osnove pod­pisali tudi za obdobje 1985-90 ... «

SKUPŠCINA ZLOS

RANGIRANJE ŠPORTNIKOV ZLOS ZA LETO 1984 LETALSKO MODELARSTVO:

1. Oton Velunšek 2. Tone Videnšek 3. Janez Grošelj

Ptuj Ljubljana Novo mesto

RAKETNO MODELARSTVO: I. Jože Čuden 2. Miha Ko}jek 3. Marjan Cuden

ARK Komarov Lj. ARK Komarov' Lj. ARK Komarov Lj.

PROSTO LETENJE (zmajarstvo): 1. Viktor Vreš 2. Lojze Rems 3. Igor Tomazin

JADRALSTVO: 1. Ivo Šimenc 2. Janez Stariha 3. Igor Kolarič

PADALSTVO - člani 1. Dušan Intihar 2. Mirt Branko 3. Roman Pogačar

- mladinci 1. Roman Božič 2. Iztok Jug 3. Bogdan Jug

MOTORNO LETENJE: 1. Oto Verbančič 2. Vinko Pišek 3. Karel Krepil

Prepih Tržič Kavka Kamnik Prepih Tržič

ALC Lesce Ljubljana Ptuj

ALC Lesce ALC Lesce ALC Lesce

ALC Lesce ALC Lesce ALC Lesce

Maribor Ptuj Ptuj

47 43 42

343,9 239,5 187,7

671,7 646,3 579,5

127,0 123,3 117,6

248.4 18LS 16Ll

"eru, 7

Med najzaslužnejši mi športniki je bil tudi Ivo Šimenc

skih starešin in z regrutiranjem mla­dincev v vojno let a lstvo.

2. Po številnih srečanjih smo preteklo leto le podpisali sporazum o medseboj­nem sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije na področju ob­rambe pred točo. Poizkusno se vključuje­ta v obrambo pred točo dva naša kluba: mariborski in celjski, v opredelj enih kvadrantih S in SV Slovenije. Mi smo se zavzemali za kombinirano obrambo raketnega in letalskega sistema, ža l pa smo morali popustiti, da je do sporazu­ma sploh prišlo.

Delegati in gostje med skupščino v dvorani Elektrogospodarstva v Ljubljani

CAAC na medanrodnih progah

Kit ajska držav na le­talska dru žba CAAC namerava uvesti po lete na več nov ih mcd­narodnih progah, za to načrtuj e na kup več sodo bnih let al in odpi­ranje nov ih l e t a l i šč.

3. Dve let i prizadeva nj , skupaj z repu­bli škim komitejem za pro met, turi zem, sekreta riato m za no tranje za deve, Lju­b lja nsk im armadnim območjem , o b sode lova nju nekaterih družbenopoliti­čnih delavcev to v. Fra nceta Po pi ta, Duša na Šinigoja, J a neza Zemljariča in drugih pa na m ni uspelo Slovenij e, oz. neka terih nj enih predelov Vključiti v mednarodno turis tično letenj e v pJavo­kotniku Jugos lav ij a, Avstrij a, Svica, Italij a.

Puške ne kaže vreči v ko ru zo. Še j e tre­ba sode lovati z zveznim sekreta ri a to m za

RANGIRANJE MODELARSKIH KLUBOV ZA LETO 1984

a b toč k

1. Ptuj 147.583 15.300 162.883 2. Emo Celj e 104.837 20.340 125. 177 3. No vo mesto 100.304 23.760 124.064 4. Ljublja na 77.212 13.680 90.892 5. Kranj 36.894 9.720 46.614 6. Celje 9.646 5.040 14.686 7. Vrhnika 9. 147 4.680 13.827 8. KMT N . Gorica 4.968 5.580 10.548 9. Litija 5.253 2.700 7.953

10. Maribo r LC' 3.787 3.240 7. 027 Il . Slov. Ko nji ce 3.054 3. 240 6.294 12. To lmin 1. 204 3.pOO 4. 804 13. Do mžale 2.75 I 1.620 4.37 1 14. Trebnje 1.924 2. 160 4.084 15. Velenj e 2.807 1.260 4.067 16. Mirn a 2.025 1.980 4.005 17. Slove nj grasiec 1.429 2.340 3.769 18. Kra nj LMS 1.584 1. 620 3.204 19. Ajdovščin a 326 1.440 1.766 20. Be la krajin a 633 360 993

(a .. . špo rtni uspehi b ... štev il o t ek mo valcev )

SKUPŠČiNA ZLOS

ljudsko ob ra mbo in do kazovati, da zara­di pre letov jadra lcev v do l oče nem prede­lu Jugos la vij e ni ogrože na nj ena varnos t.

4. Stra teško vpraša nj e ZLOS je ned v­o umn o zdru žiti vse sil e najprej v LZ.I in pozneje pre priča ti K R V, da b i za s rednjeroč n o obdobj e 1986- 1990 znova podpisal i dru žbeni d ogovo r o obnav lja­nju mat erial ne os nove naš ih dru štev ' in k lubov.

Usoda na šega obstoja bo iz redno nego tova, če ne bo prišlo do podpisa tega dru žbe nega dogovora.

5. Deliti nauk e. kako se je treba še ves tn eje in gos podarn eje vesti v dru štvi h in klubih, je včas ih že kar smeš no, mo­ra m pa venda r opozoriti , da so težnj e po o rga niz iranj u razn ih medn aro dnih sre­ča nj , a li udeležbe na njih rah lo pretira ne.

Že nekajkra t smo na predsedst vu pa tudi na s kupščini sk lenili , da se bo mo za ­vzema li za rac io nali zacijo no tra nj ega, jugos lo vansk ega tekmova ln ega sist ema. v medna rodni prostor pa ne bo mo ši rili naše prisotnosti , če le-t a ni pos ledi ca tekmovalnih uspehov v do movini .

Vsem se za tovari ško so delova nje isk reno za hva lj uj em in vam že lim mn ogo uspehov !

RANGIRANJE LETALSKIH ŠOL ZA LETO 1984

jadra lstvo moto rno padalstvo modela r. skupaj

1. Ptuj 3 1,6 . 7 100,0 1 2 1,2 3 100,0 252,8 2. ALC Lesce 100,0 1 42 ,0 3 100,0 1 242,0 3. O LC N . mesto 16,7 8 3 1,3 5 76,2 2 124,2 4. LC Maribo r 39,9 3 52,3 2 26,5 2 4.3 5 123.0 5. Ljublj a na 34,0 6 33, 1 4 55.8 3 122 ,9 6. Celje 50,5 2 22 ,8 6 9,0 4 82 ,3 7. M . Sobota 35, 1 4 7,6 8 2,8 4 45 ,5 8. Ajdovšči n a 35,0 5 7,7 7 0,0 8 42,7 9. Velenje 13,7 9 4,4 10 2,5 6 20,6

10. Postojna 13,4 10 3,9 12 17,3 II. Slovenjgradec 7,9 12 5,5 9 2,3 7 15,7 12. OLC Porto rož 8,8 Il 4,4 10 13,2

Pet diamantov Subotiška jadraJca

Ma rija Letie in Mita Vukovie sta la ni izpo l­nila pogoje za pet dia­ma ntov na njunih zla­tih C značka h: Mita vse tri , Marija pa 300 km z najavljenim ci ljem in prost i prelet 500 km . Tako je Ma rija prva ženska v Jugos lav ij i, ki ima oba diama nta za' preletc (Cvetki Klan­čnik-Be lin je manjka l prelet 500, osvojila pa je višino 5000 m - o p . prevajaJca ).

(Po AEROSVETU)

Domače kmetijsko letalo

Zaradi vse večjih potreb našega kmetij s­tva po posebnih letalih za o bdelavo kmetij­sk ih površ in iz zrak a, se je to va rna jadralnih in drucih icta l .. Jastreb .. odl oč ila za gradnjo do ­mačega letala za po t­rebe kme tij stva . Gre za, lahko bi rekli leteči traktor, imenovan .. BIN IIOO/ 170()'" znanega konstrukto rj a letal Bra­nisla va Nikoliea iz Beograda . Domače kmetijstvo letalo bo zgrajeno iz plastike in op rcmljeno z batnim motorj em z močjo (iOO KS a ii pa turbovija­čnim mo tor jem z moč­jo n3 KS. Oprem ljeno bo z naj sodobnej šimi napravami za vz letanje tudi na travnati površ i­ni . Povsem o premljeno bo lahko razvilo brzi­no 250 kilometrov na uro. Prvo domače le­talo za potrebe k me­tijstva bo zapustilo de­lavni co tovarne .. Jast­reb .. najverjetn eje čez eno leto. Po predvide­vanjih n<lj bi naša drža­va imela do let a 1992 že I gO takih letal do­ma če proi zvodnje. Za to novo domače let alo se zanima JAT, ki bi rad prevzel skrb o krog plasmaja na domačem trž i šču .

(Po GOSI'. VESTNIKU)

Razprava predsednika jadralne komisije Marjana Mediča na skupŠČini ZLO S

S tatistike kažejo. da večina jadralne de­javnosti v .lugoslaviji odpade na Slovenijo. Imamo največ letal. pilotov. naleta. prelete­nih kilometrov. največ tekmovalcev v zveznem tekmovanju in v reprezentanci. itd.

Če je tekmovalni delež naJ'e dejavnosti ogledalo uJPešnega dela in tisti smerokaz. ki kaže. kako moramo delati. torei izpit pravilnega. ali nepraviln ega dela. potem go to vo lahko posll'ežemo z nekaj podatki. da dokažemo dobro delo in uspešnost.

Samo nekaj dejstev! Že nekaj let se na državnem prvenstvu med prvo petnaisterico uspejo vriniti le 2 do 3 piloti iz drugih repu­blik. Če gledamo samo državna prvenstva. lahko ugo tavljamo. da imamo dokaj širok vrh piramide. ki predstavlja kvalit eto. Deset. ali pemajst pilotov se lahko vedno bolj. ali manj enakopravno poteguje za prva mesta. V letu 1984 lahko dodamo še uspeh v mednarodnem tekmovanju: prvo in tretje mesto na evropsk em prvenstvu v razredu .. club .. v Lescah sta izjemna r ezultata, ki presegata trenutno raven , ki smo jo dosegli .

Ti reZlllVJti so posledica kakovostnega del a v aerok lubih in uspešnega dela, ko smo še lahko v okviru ZLOS organizirali tako imenovane .. akcije preletov«. Le-te so pred 10 leti pomenile pravo pre/omnico pri usmerit vi. kam naj se jadralni špan usmeri. Sedanji kako vostni vrh se je oblikoval v tem obdobjU.

To lepo sliko pa bi rad osvetlil še z druge strani. Danes akcij preletav ni več. Mlajši piloti imajo manj možnosti. da bi dohit eli generaciio. ki j e danes v vrhu . .IadraIni J'port j e pač v veliki meri špan. ki temelji na izku­šniah in te.\'o se lahko akumulirale le pri se­danji generaciji vrhunskih jadralcev skozi deset iii več let naza;'

To je ena pot. ki bi jo morali poskušati preseči. Če ne gre več z akcijo preletav po zgledu na ah'ije. kijihje vodila injinancira­la ZLOS pa je potrebno morda i. merlklub­skimi dogovori speljati nekaj podobnega. Upam si trditi. da tu ne gre za posebno ve­like stroške. pač pa gre bolj za dogovor. za dobro vot;o.

Naslednil' vpra.fanic je. kam naj sI' usmeri sedanii vrh kako vosti. Doseženi rezultati na zvezl;i ravni prej uspavajo. Če že sam­ozadovoljstvo samo ne povzroča dir ektne stagnacije pa naj se tempo nadat;njega dvi­ga k valit etnI' ravni upočasnjuje. k er smo bili dolgo in smo .fe vedno. tudi dan es. ločeni od razvoja tega športa v svetu.

Vprašanje nastopa naše jugoslovanske reprezentance in s tem tudi slovenskih jad­ralnih pilotov na mednarodnih tekmo vanjih j e sedaj tisti motiv. ki bo vplival na nov dvig kakovosti ali pa potisnil jadralni špan pri nas v st agnacijo.

Rezultat na evropskem prvenstvu v Les­cah so vzpodbuda. lep uspeh. ki ga ni zmanj.feva t i. vendar paje potrebno poveda­ti. da naš jadralni špan še ni na taki kako vos tni ravni. da bi lahko pričakovali take u.lpehe kot pravilo tudi v naprej. V mednarodnih tekmovanjih se šele moramo začeti prebijati. Ena izmed nalog ZLOS. oz. naših delegatov v LZI mora biti. da bomo prodrli na mednarodna tekmovanja. Če to v preteklosti ni bilo mogoče.je to v veliki meri posledica organizacijskih slabosti na ravni LZI. LZI j e naša zveza. torej imamo vso pravico in dolžnost zahtevati in pomagati. da bo delala dobro.

Predlagam zadolžit ev naših delegatov. da se bodo zavzemali za kvalit etnejše delo na ravni LZI tudi. ko gre za udeležbo na med­narodnih tekmovanjih. Na ravni LZI j e potrebno opredeliti udeležbo na tekmova­njih za več let naprej. saj se tudi važna med­narodna tekmovanja načnujejo za več let naprej.

Na kon cu še to! Tudi letošnji načrti v mednarodnih tekmovanjih se ne odvijajo ta­ko. kot bi želeli. Svetovno prvenstvo v Italiji v Rietiju je zaradi bližine enkratna priložnost za sedanjo generacijo. Priprave na to tekmovanje pa t ečejo po ustat;eni praksi. torej slabo. Postavljajo se simptomi. ki so nam že vsa leta nazaj zapirali poti na mednarodna tekmovanja.

V zadnjem mesecu je bil večkrat izrečen naslednji predlog: če LZI ne more. zaradi svojih reorganizacijskih t ežav. speljati or­ganizacije in odhoda državne reprezentance na tako t ekmo vanje. naj to organizacijo izpet;e ZLOS v imenu LZI.

Mmjan Medič

ITA o LETALSKA POŠTA ° PAR A vrON ° AIR MAIL °VIA AE

Letalo na sončni pogon? Američan Paul Mc­

Cready, ki se je prosla­vil z gradnjo izredno lahkih leta l, s katerimi so uspeli prvi poleti brez motorj a, le z moč­jo č loveških mi šic, seje vk lju či l v sodelovanje med ameriško tovarno vojaških letal Lockheed in agencijo NASA , kar naj bi po njegovi zami­sli pripeljalo do letala, ki bi ga poganjala son­čna energij a - podne­vi neposredno, ponoči pa iz čez dan napolnje­nih akumulatorjev . Po prvih osnutkih naj bi bilo to l eteče krilo. Konca kril naj bi se po sončnem zahodu zloži­la , da bi tako zmanjšali zrač ni upor in porabo energije za letenje. Dosedanji izračuni te­rj ajo razpon kril med 30 in 90metri , masa le­tala naj bi bil a med 450 in 1350 kg, koristni tovor pa bi bil lahko 50 kg. Krilo naj bi letelo na višin ah med 12.000 in 14.000 metri, dose­galo pa bi trajno hitrost okrog 120 km/ h. Let alo bi bil o mogoče zgraditi iz zelo lahkih materialov. McCready se ogreva za lupino iz ogljikovih vlaken in primerne umetne mase. Takšno letalo bi brez težav ostalo v zraku nekaj tednov ali mese­cev, na~njeI1o pa bi bilo seveda predvsem opazovanju. Govorijo, da bi lahko sporočalo podatke o dozoreva­nju letine in podobno, seveda pa im a prste vmes vojska: kaj j e lepšega, kot je letalo brez pilota in brez gori­va, ki nenehno kroži, kot mu naroča da­ljinsko qravljanje, pri vsem tem pa ostaja za radarje praktično ne­vidno, saj se od ume­tnih mas in ogljikovih vlaken radarski valovi le malo odbijajo.

(Po DELU)

Tone Videnšek, avtor spodnjega prispevka, na travniku med »staro gardo«, ki komaj še dohaja nove trende v modelarstvu. Mu bo na pošteno in iskreno zastavljena vpra­šanja znal kdo kaj odgovoriti (Foto: S. Petric)

Kje smo modelarji danes? Generacija modelarjev zadnjih let nam

j e prinesla toliko žlahtnih odličij vseh barv in visokih športnih uvrstitev kot le malo­katera druga panoga. Večkratni balkanski prvaki ekipno in posamično. večkratni evropski prvaki ekipno. naslov evropskega in svetovnega prvaka posamično. medalje na ekipnih svetovnih prvenstvih in niz viso­kih uvrstit ev - da to je resnična bera modelarjev. ki pa j e premalo lansirana v širši krog naše družbe z namenom. da si pridobimo uglednejše mesto za nadaljnje delo.

Drugo človeško stran teh bleščečih od­ličij pa tvorimo entuz ijasti. ki smo ljubezen do izdela ve modelov in tekanja po travniku postavili pred osebno injormacijo v družbi. Večino mladostnih in zrelih let smo (še) po­svečamo modelom in tekmovanjem. Eni bolj, drugi na žalost manj uspešno smo izpolnili sanjske lete s svojimi modeli. To­da čas. osebna nesoglasja in borba za ure­dit ev osebnih problemov so opravile svoje. Vrsta modelarjev. kije vrhunsko podkova­na počasi odhaja. novi mladi prit ekajo pre­počasi. Kontinuirano nadaljevati visok kvalitetni nivo predhodnikov. ki so z vr­hunskimi rezultati nosili dobre uvrstitve z vseh prvenstev ni možno. Zakaj? Ve/jetno je vzrok v tem. da politika usme/jenega timskega dela z mladimi modelarji ni bila opravljena v času vrhunskih dosežkov zadnje generacije modelarjev in to je .za­dnjih pet let. Torej ta vlakje odpeljal. kva-

/iletni padec tekmovalnih dosešk ov paje že viden na udeležbi in po rezultatih na mode­larskih tekmovanjih. To torej jasno pome­ni. da j e potrebno način dela modelarjev resno obrniti v pravo smer - pa ne mislim s tem tistih nekaj. ki z veseljem pridemo na modelarsko tekmovanje in veselo tekamo po travniku. Prav tako pa j e pomembno dejstvo tudi to. da se je marsikateri pravi modelar raje umaknil. kakor poslušal in okušal na svoji koži razbijaško polit iko ne­katerih posameznikov. To so dejstva. ki so še topla in vredna diskusije pred nadalj­njim delom.

Za naše delo v bodoče pa mislim. da j e možno povečati število modelaljev. ki bi jih rad z veseljem videval po naših leta­liščih le z jasnim in usme/jenim prog­ramom. Na koncu pa še 10: Eden izmed jantav te zlate generacije modelaljev. ki smo doživljali dobre in slabe trenutke modelarske radosti sem tudijaz - in ni mi žal.

Kaj o tem mislit e jantje?/

Kamnik . 26. 3. 1985 Tone Videnšek

Kaj dela klub letalcev Vrhnika

Delo Kluba letalcev Vrhnikaje bilo tudi v pretekli sezoni koncentrirana v modelar­ski injadraini sekciji. Modelarji so se udel­ežili vseh republiških tekmovanj in pri pia­ni/jih veni kategoriji celo osvojili prvo mesto. Poleg tega smo organiz irali tudi prvenstvo sobnih modelov na Gospo­darskem razstavišču v Ljubljani. To je vse­kakor zelo lepa aktivnost in odseva dolgoletno tradicijo in požrtvovalnost po­sameznik ov. ki sek cijo vodijo.

Videtije. da~'mo lani tudi uspeli premos­titi osip modelarskega kadra po zaključen i

. osnovni šoli. saj so se za letošnji zače ll1i.5ki jadralni t ečaj prijavili kar trije modelal ji. .Iasna je. da so modelarji najbolj ustrezen kader za šolanje jadralnih in motornih pilotov. Fantje so pokazali svojo zavzetost s prisotnostjo na letališču že zdaj. ko je še mrtva sezona.

Modelarska sekcija bo tudi v letošnjem letu vsaj tako ak tivna kot v preteklem. njihova želja paje nabava klubsk e postaje za radijsko vodenje modelov.

.ladraina sekcija je v lanskem letu iz­šolala dva nova začetnika tako. da je zdaj vseh. starih in novih pilotov že J 3. Nas' DG je na/Nel J 22 ur in 2000 km z našimi piloti. okrog J 80 ur pa še. če upatevama še na/et

EA o LETALSKA POSTA o PAR AVION o AIR MAIL oVIA AE Svetovno prvenstvo v relativu

Mali Lošinj in Zra ­kop lov na zveza H rvat­ske se resno priprav lja­ta na 6. sve to vno pa­dalsko prvc nstvo v rc­lat ivu v sk upina h po štiri in ose m pada lcev, k i bo od 15. d o 25. se ptembra na tem da l­matinskem o to k u . Pri­čak ujejo te kmova lce iz 25 držav. prvič pa bodo pri š li tudi pa dal­ci iz Sovje tske zveze . svetovni re ko rderj i v vseh disci plinah rclati­va. Predstavnik i jugo­slovanske zveze so za ­ht eva li . naj ekipa Ju ž­noa fr iške re publike nc sodeluje. tak o naj bi se zbrali tudi vs i najbo ljši svetovni padalci , ki so do zdaj bojkotira li sve­tovna prve nstva . Ska­ka li bodo iz š tirih he­li kopt erj ev Mi-8. in če se prija vi vsaj 6 žen­sk ih ek ip . bodo po deli­li meda lj e tudi v tej konkurenci.

(Po AEROSVETU)

postojnskih pilotov. Torej. kljub rahlo kislemu vremenu smo ga dobro izkoristili. Skupaj z naletom na postojnskem Blaniku so člani Kluba letalcev Vrhnika naleteli okrog 180 ur.

Tudi lani smo se s poprečnim uspehom udeležili republiškega prvenstva. ne pa IU­

di državn ega pač zaradi pomanjkanja de­narja. Zaradi nakupa Mosquita smo bili vse leto v škripcih z denarjem tako. da j e šla udeležba na tekmah in potovanja v Vršac izključno v breme entuz iazma ne­katerih članov k luba. Vendar se namje iz­plačalo: za 130 starih milijonov. s popra­vilom vred. smo dobili skoraj še nerabljeno jadralno letalo. s kompletno Winterjeva instrumentacijo; Bohti kompasom. Lerche električnim variometrom. 720 kanaino ra­diopostajo in originalnim transportnim vozom. Letalo j e registrirano in smo po­skusni let v Postojni že opravili.

Letos naša jadralna sekcija načrtuje predvsem došolanje pilotov. ki letijo na re­gister in izšolan j e teh začetnikav. Izboljša­ti m oramo tudi kakovost letenja. to se pra­vi izboljšati razme/je m ed številom štartov in naletenimi urami. zvišati moramo šte­vilo ur naleta na člana in povečati dolžino preletav. Sk upaj načrtujemo nalet 220 ur in preletav za 3000 km. Glede nabave osnovnih sredstev večjih nakupov ne na­črtujemo. kar pa seveda ne pomeni. da bomo proizvodno delo lahko pozabili. saj moramo poravnati še tudi nekaj dolgov.

K. B.

Modelarji iz Slovenskih Konjic med treningom

Delo modelarjev AK Slovenske Konjice

Mentor mlajših modelarjev razreda Al

Delo modelarjev Aero kluba S lovenske Konjice teče že 5. leto. V klubu uspešno de­luje 35 modelarjev pionirjev in mladincev. Modelarski krožki se vodijo na treh osnov­nih šolah in seveda vsakodnevno v prosto­rih k luba. Udeležujemo se skoraj vseh tekmovanj in eno tekmovanje organiz i­ramo tudi sami in sicer letos že tretjič v m esecu maju na stezi v Ločah. Razvoj klu­ba gre postopoma naprej. čeprav nam m ar­sikateri raz vojni korak narekuje gospo­darsko stabilizacijo. kakor tudi ostale klube. tako tudi nas pomalo pestijo proble­mi (pomanjkanje balze in ostalih mate­rialov. katere pa moram o uvoziti iz tujin e).

V letu 1983/84 smo organiz irali M.P. T (medklubsko pionirsko tekmovanje v A- I in F I-A. katerega pa so se udeležili tekmo­valci iz AK Celje. LTEMO Celje. Slov. Gradec in LC Maribor. Smatramo. da to še ni dovolj in si želimo večjo udeležbo. Obenem bi koristil priliko in naprosil vse klube. da bi nam redno pošiljali vabila za tekmovanje. saj jih redno ne dobivamo. ali pa jih dobimo prepozn,o. Upam. da sem us­pel orisati vsaj naše delo. o uspehih pa bi spregovoril mogoče v katerih od naslednjih številk revije KRILA. Vsem modelarjem in ljubiteljem letalske dejavnosti pa v imenu AK S lovenske Konjice. želim lim več us­pehov v modelarskem delu in kmalu nasvidenje.

AK Slovensk e Konjice Jan ez Poznič

A oLETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAILoVIA A JAT bo avgusta najel dva boeinga

Naš največj i letalski prevoznik.lA T bo juli­ja in avgusta dobi l dve najsodobnejš i letali -za 10 let je namreč naj­el dva boeinga 737-300. Tako je JAT pos­tal prva redna evrop­ska letalska družba, ki bo uporabljala novi tip tega leta la. Lani so na svetovnem trgu I,tal za srednje proge prodali največ boeingov' 737-300. Zaradi lažjih in trdnejših zlitin je letalo lažje od podobnih starejših tipov, kar neposredno vpliva na nj egovo nosilnost: po­leg 16,5 tone go riva , kolikor potrebuje za 3800 kilometrov, la h­ko prepelj e 140 po­tnikov , njihovo prt­ljago in še 16 ton tovo­ra. Njegova največja vzletna teža jc 61.236 kilogramov. Motorji, ki sodijo meJ naj­sodobn ejše, zaradi svo­je konstrukcije in ze lo dobrih aerodinamič­nih lastnosti kril, zma­njšujejo porabo goriva do 20 odstotkov. Pr­oizvajalec tuJi trdi , Ja bo boeing 737-300 v sv­oji kategoriji povzr­oča l še najmanj hrupa.

(Tanjug)

Saudski vesoljec?

Saudska Arabija je dobila ponudbo ZDA, naj izbere- predstavni­ka, ki bi sodeloval v misijah ameriškega shuttla, je sporoč il saudski kralj Fahd. Saudsko obrambno ministrstvo je predla­galo več kandidatov, med katerimi bodo izbrali enega, ki bo sodeloval v ameriškem vesoljskem programu.

(QNA)

V Novem mestu smo v zaprašenem zasebnem arhivu našli tole sliko: kaže, da se je na nos postavil Farman F-60 Goliath. na hrbtni strani je zapisan datum 11. maja 1928, oznake na letalu pa so (vojaške?) okrogle na krilih z belo piko v sredini verjetno modrega kroga z rdečim kolobarjem na zunanjem robu. Re­pna pokončna zastavica se prav tako začne z belo (!) barvo. Morda lahko kdo kaj več pove o tem dogodku? Pišite uredništvu Kril, kaj se ve, kaj lahko odkrijemo?

Dizel motor že pred vojno!

ČitajuCi KRILA br. 2 od februara ove godine. na strani 14, zapazio sam noticu o izradi prvog dizel matora na kerosin za aviiaciju~ Učlanku se nplazi i tVI:d'!ja da: »Dizelskih motorjev v letalstvu doslej niso uporabljali ... itd«. Sličan članak pojavio se nedavno i u DELU.

Tvrdnja je netačna, lično sam imao pri­like videti na izložbi avijacije u Beogradu 1938 godine avion DO 18 sa dva dizel motora .lunkers .lumo 205 od po 600 KS. Taj avionje do trenutka kadaje bio izložen u Beogradu imao iza sebe 400 preleta severnog A t/antika prevozeCi poštu. Zbog'

nedovoljnog doleta, na sredini Atlantika čekao gaje brod za snabdevanje. pored ko­gaje hidroavion sletao uzeo gorivo i nasta­vio put.

Osim u DO 18. isti mOlOrjeugradjivan i u dvomotorni kopneni izvidjač .lU 86, i četvoromotorni izvidja čdalekog dolNa.lU 90. Ti avioni su neko vreme bili upotreblja­vani i kao putnički avioni.

Motor .!unkers .IUMO 205je dvotaktni dizel motor, sa po dva klipa u istom cilind­ru. Klipovi se krdu ususret jedan drugome. kompresioni prostorje u sredini izmedju njih. ventila nema, samo prorezi u zidovima stubline. koji reguliraju izduv i usis. Kompresor sa zupčastim pogonomje imao oko 18000 O/min. a po dve pumpe visokog pritiska za svaki cilindar ubrizga­vale su gorivo u trenutku paljenja.

.Iumo 205 je imao 6 cilindera. vodom hladjenih. maksimalna snaga 600 K S pri 2200 O/min, težina motara oko 500 kg, a specifična potrošnja oko 170 gr/KS/ho

Nadam se da sam Vam pomogao sa ovim podacima, pa ako mislite da bi mogli zanimati i Vaše čitaoce. objavite celo pismo ili skračeno prema va§emnahodjen­ju.

Drugarski pozdrav Zvonimir Planinc

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AR

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezjilačno objavijamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po­šljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

.. Prodam zmaja Lancer-4 skupaj z gurtn a mi - ce na ugodn a - telefo n v slu žb i dopo ldan 061 72 1-511. Bergan t«

Prodam na č rt za amatersko gradnj o letahi 1'-70. Letalo je ameriško. dvosed. moč mo torja 47 kW. načrtježe preveden v s l ove n šči no . za nj Je že izdelana mahta ~ v Illerilu 1:6. Lahk o ponudim tudi info r­macij e za na ba vo materiala. Info rm ac ij e na td . (063) 857404.

Napravo za daljinsko vodenj e firme M LJ LTIPL E X. CO MBI 80. s š tirimi servo mo to rji. po lnikem in novimi ak u­Illulato rji ugodn o prodam . Tel. (063) 245 1 ~ po 20. uri ali na nasl ov: KRA.lNC ALES. Trubarj eva 42. 63000 CELI E.

Američani in Sovjeti na isti ladji PETER HY AMS. ameriški film s ki

režiser. je posnel film Odisejo 2010. ki ga po d vo ranah ZDA že prikazujej o in pri obč in stvu nima poseb nega uspeha. Sicer bi pa Odisejo 2010 najbrž težko kdo prekos il. pa četudi bi si . tak o kot H ya ms. privošč il za predlogo is tega Arthurja Cla rka ko t Stanley Kubrick . Kak o r ko li . to krat zgodbo zas tavijo v krogu ameri­ških in sovjetskih znanst venikov. ki -kljub zaostrenim političnim odn oso m med državama - načrtujejo skupen polet na .Jupiter. Pogla vi tni del filma se odvija na sovjetski veso ljski ladji Leonov. glavni v logi pa imata Heywood Floyd in Roy Scheider. Am eriška posad­ka ima s seboj tudi stro kov njaka za ra ču­nalnike. človeka . č igar naloga je. da spet .. oživi « hudo bnega Hala 900. robota . ki je iz nezna nega ~r az l oga sabot iral prvo misijo na skrivnost ni planet.

Posadka ladj e Leonov si je to rej izbra­la is ti ci lj kot Kubrick ov Discovery (njegova nal oga je bila odkriti pomen sk­rivnos tnega monolita) . ledaje na po t od­šla. ko t se vidi iz naslova . devet let pozneje.

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (0611861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lamelirane ploi6e

Partizanski letali na bOjnem poletu (Arhiv Kril)

»Okrogla miza« V Zemunu

Nova atrakcija Znameniti zabavišč­

ni park Disneyland v Kaliforniji bo junija naslednjega leta prido­bil še eno atrakcijo. Filmski režiser George Lucas je tedni začel us­reničevati svoj projekt »Vojna zvezd«, s kate­rim se bo kraljestvo najbolj razširilo v svoji zgodovini. Po besedah predsednika Disneye­vega parka Michaela Eisnerja bo Lucas v Disneylandu prvič up­orabljal čisto novo tehnologijo. Ni še zna­no, koliko bo ta atrak­cija stala, utegne pa bi­ti večja in dražja od pravkar končanega »Fantaslanda«, ki je Disneyevo družbo stal okoli 55 milijonov dolarjev.

Ob štiridesetletnici zmage nad fašiz­mom in ustanovitve ter delovanja Sku­pine letalskih divizij NOVJ , je poveljstvo Jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe pripravilo 21. marca t.1. v dvorani Doma jugoslo­vanskega vojnega letalstva v Zemunu okroglo mizo na temo: Ustanovitev in. delovanje letalskih divizij NOVJ, v letih 1944 - 1945.

Na tej manifestaciji naj bi udel eženci teh dogodkov v pogovorih osvetlili, oz. zbrali podatke o nekaterih manj znanih dogodkih, ki so spremljali ustanovitev in delovanje letalskih enot, kar bi pomemb­neje prispevalo k popolnejšemu spozna­nju zgodovine našega letalstva v NOV in nadaljnjem negovanju borbenih tradicij naših letalskih enot.

V izredno okusno okrašeni dvorani doma so se zbrali številni udeleženci le­talskih enot NOV, ter načelnik general­štaba, poveljnik vojnega letalstva , nek­danji poveljniki in komisarji 42. jurišne in 11. lovske letalske diviz ije in »sk u­pine« divizij, pripadniki 421 ., 422. in 423. jurišnega ter 111., 112. in 113. lovskega polka in 1. in II. eskadrilje NOVJ. Okro­gli mizi pa so prisostvovali tudi aktivni pripadniki letalskih enot, ki nadaljujejo borbene tradicije nekdanjih let a ls kih enot.

Razprava na tem pomembnem sestan­ku letalcev se je odvijala po vnaprej začr­tanem programu. Uvodne razlage so po­dali: poveljnik vojnega letalstva in drugi nekdanji poveljniki in komisarji, nato pa je stekla ra zprava za ka tero ",e je prij avi lo skoraj 30 razpravljalcev. Zal je zaradi omejenega časa razpravljalo samo nekaj udeležencev, drugi pa so svoje pisne raz­prave oddali organizatorju okrogle mize, kajti vsegovore in razprave bodo objavili v posebni publikaciji.

Izredno dobro pripravljen sestanek je name, kot pilota nekdanjega 422 . ju­rišnega polka in udeleženca okrogle mize, zelo močno deloval za radi izredn e pozornosti, ki smo je bili deležni. Skrb organizatorja, da bi se udeleženci dobro počutili na tem srečanju , se je pričela že pri odhodu, oZ.odletu z ljubljanskega le­tališča, ni pa se končala na letališču v Ba­tajnici, kjer so nas prisrčno sprejeli predst av niki vojnega let a lstva , ampak so skrbeli za nas ves čas, ko smo bili gostje okrogle mize.

Udeležba pri »okrogli mizi « mi pome­ni enkratno doživetj e tudi za to , ker smo se nekateri prvič po štiridesetih letih spet srečali z nekdanjimi kolegi s fronte. kjer smo se kot mladen iči nen ehn o veselili vsake dobro opravljene borbene naloge

ZGODOVINA

Polisario sestreslil dve maroški vOjaški letali

Protiletalska obra­mba fronte Polisario je januarja sestrelila dve marošk i ktali v obm­očju Dahlc v jug­ozahodni Sahari. To je sporočilo saharsko mi­nistrstvo za informa­cije. V sporočilu je rečeno. da so ktali ses trelili . ko sta name­ravali bombardirati sa­harske enote. Po teh vi­rih gre za tretje maro­ško letalo. ki so ga te dni sL'Strelili na zahod­nosa harskem boj išču. Maroško ministrstvo za informacije je spor­oči lo. da so oklepne in mehaniz irane sile Poli­saria v soboto napadle maroške enote. ki so­delujejo pri gradnji zadnje črte obrambne­ga zidu. Maroško spor­oč ilo ne navaja izgub nc na cni nc nadrugi st­rani. pa tudi ne omenja sestrelitve maroških le­tal.

(Tanjug)

Kitajska sama izdeluje sodobna vojaška letala

Kitajska si prizade­va za posodobitev le­talstva, da bi tako zmanjšala razdaljo, ki jo v tem pogl edu ločuje od sodobnih standar­dov.1 zja vo o tem je dal komandant k it ajskega vojaškega letalstva Quang Djang Tingfa v intervjuju za Kitajski dnevnik. Guang Djang Tinga je tudi izjavil , da je Kit ajska že pomem­bno razviJa svoje bor­bene sposobnosti in da sama izdeluje letala z nadzvočno hitrostjo , transportna letala, bombnike. helikopterje in učna letala.

(Tanjug)

in srečne vrnl'lve v- bazo. Nekdanje tova­rištvo. ki nas je združevalo in nam lajšalo težavne trenutke vojnih dni. se je ob srečanju znova razvnelo in ob slovesu smo si želeli. da bi bili zdravi še mnogo let in . da bi se še kdaj srečali.

Razprave. ki smo j.ih slišali za okroglo mizo nam bodo ostale vedno v spominu. Priznanja o borbeni moral i. ki so bila na­slovljena na pripadnike nekdanjih polkov. oz. eskadrilj. so se nam globoko vtisnila v spomin in ponosni smo. da je na temeljih slavnih borbenih tradicij voj­nih letalskih enot. katerih pripadniki smo bili. nastalo naše novo. sodobno vojno letalstvo.

Iskreno se zahvaljujem v svojem in v imenu sopotnika iz Slovenije. poveljstvu Jugoslovanskega vojnega letalstva. oz. organizatorju omenjene okrogle mize za vso pozornost in gostoiju bnost. ki smo je bili deležni.

Gustav Ajdič

Halleyevemu kometu naproti Izj,aponskega vesoljskega centra Hagoš ima

so januarja uspešno izstrelili vcsoljskosondo Sakikage katere naloge je .. srcčanje« s Hallcvevim kometom. To zan imivo ncbesno telo bo po računih znanstvenikov prišlo v bli žino Zcmlje marca 1986. Po sporočilu strokovnjakov japonske vesoljske agencije bo Sakikage potreboval tri dni. da se bo znebil zemeljskega gravitacijskega polja. potem pa se bo usmeril proti Soncu. Po sporočilu zahodnih tiskovni h agencij bo 14 mesecev kr­ožil okoli Sonca . med tem pa se bo zelo pri­bližal Halleycveml' kometl'. Predvideno je. da bo II. marca 1986 od njega oddaljcn le še šest milijonov kilometrov.

Vesoljska sonda Sakikage tehta IJO kilog­ramo v. meri pa 140x70 cm. Seveda je opremljena z instrumenti za zbiranje po­datkov o strukturi komctove glave in repa. Ti podatki bodo skupaj s tistimi . kijih bodo po­slak ameriška. sovjetska in evropska sonda. znanst ven ikom omogočili natančneje pojasni­ti procese v času nastaja nja našega osončja. KOlllctu naproti so doslej izstrelili že dve sovjetski sondi (Vega I in Vega 2). načrtujejo pa tudi izstrelitev ameriške sonde. sonde Giotto evropske vesoljske agencije in šc neke­g.a japonskega satelita.

Halleyev komet se imenuje po britanskem astronomll Edmondu Halleyju. ki ga jc odkril leta 1682. izračunal njegov tir in napovedal kOllletovo vrnitev za leto 1757. Pravzaprav so njegovo redno vračanje na vsakih 75 do 76 let opazili že prej . prvič že iz leta 240 pred našim šlelj,cm. ko so ga opazovali kitajski astrono­mi. Obstajajo pa tudi druga pričevanja: itali­janski zgodnjerenesančni slikar Giotto je leta UOLl nad svojimi Svetimi tremi kralji naslikal kOlllet . ki gaje verjetno vidci nekaj let prej. na sloviti tapiseriji iz Bayeuxa je uporabljen komelov prihod v letu 1066 itd.

Za izumitelja padala štejejo Šibenčana Fausta Vran čica (1551-1617), ki je leta 1595 izdal knjigo Machinae novae. V njej je objavil risbo, kako s svojim padalom skače z nekega beneškega stolpa.

PADALO IZ XVII STOLETJA Na podlagi zgodovinskih podatkoV, je

bil prvi skok s padalom uprizorjen že leta 1776. Neki brezimni zločinec, ki je bil obsojen na težko delo na galeji, je skonst­ruiral padalo in ga izdelal iz polsvile, zelo vzdržljive tkanine, imenovane »zlato sukno«. Padalo je okrasil z različnim perjem živah nih barv in ga pokazal sv­ojim gospodarjem rekoč , da bo z njim sk­očil z najvišjega stolpa. Z nejevero in omalovaževanjem so mu odobrili skok, hkrati pa so mu obljubili popolno svobodo. če bo skočil z višine vsaj 24 m.

Presrečen zaradi obljube, se je galjot vzpel na Arsenal pri Port-Luisu in potem , ko je pojedel dobro kosilo, skočil kar z višine okrog 50 m ter brez poškodbe pristal na zemljo.

Zdravniki so mu kljub sreČnemu pris­tanku zaradi varnosti izpustili nekoliko krvi, ker so se bali, da bi ga zaradi silnega razburjenja lahko kap.

Nezrianega junaka so po uspelem sko­ku zares izpustili z galeje in ga v veliki svečani povorki odpeljali v mestno hišo, kjer so mu priredili svečani banke!.

NARODNA KRILA, 194'7

Dolgo bivanje v vesolju ne škodi zdravju

Dolgo bivanj e v ves­olju ne ogroža č lov e­kovega telesnega in duhovnega zdravja, je v odboru ZN za mir­oljubno i zkori šča nje vesolj a izjav il sovjetski predstavnik Gazenko. Pristavil je, da so to ugotovili na podl agi medicinskih in biolo­ških raz iskav med lan­skim osemmesečnim poletom sovjetskih ve­soljcev, doslej najda­lj šim č lov ekovim bi­vanjem v vesolju. Ame­riški , predstavnik v odboru Sorzano je med velike uspehe znanosti uvrstil vrnitev dveh komunik acijskih satelitov na Zemljo za­radi popravila. Ta po­dvig so lani izvedli ameFiški veso lj ci. Tudi mi ro ljubno i z ko rišča ­nje vesolj a je torej brez dvoma tveJ1.ano in od­bor Zdru Ženih narodov je poskušal našteti te nevarnosti in jih k<;>di­ficirati . Hkrati pa je opozoril tudi na velik e možnosti za medn aro­dno sodelovanje na tem področju . Tako je avstralski predstavnik Goleby sprožil pobu­do za uveljavitev tako imenovane politike '>od­prtega neba«, kot je imenoval izmenj avo meteoroloških podat­kov med vsemi država­mi na svetu .

Tanju l(

Meteorološki center na letališču Brnik je najbolje opremljen v državi (Foto: Mi­ran Ferlan)

O poteku seminarja iz meteorologije za učitelje jadralnega letenja v Celju, dne 16. 2. 1985

Dne 16. 2. 1985 sem v Celju , v d vo ra ni Kovin o tehne pri p rav il meteoro loški se­mina r za u č i te lje ja d ra ln ega le tenj a, ki se ga je udeležil o 36 slu ša telj ev . Se mina rju sta prisos tvova la tudi Ro k Go lo b, ko t pred stavnik ZLOS in tov. Gajic iz zvezn ega leta ls kega in špekto ra ta.

Se min a r j e bil razd e lj en na pet d elov in je traja l o d 09.30 d o 14.

V uvodnem de lu s mo po no vili teorij o in osnove meteorologij e za j adralce. Pri t em se m d a l veliko po udarka na os nove, ki so še vedn o šibk a točk a vel ik e večin e sluša telj ev. D o ta knili smo se vseh pa­ra metrov, ki vplivajo na jadranje, še pose b ej pa sem o bdela l neva rn e razmere.

Drugi d el je bil posveče n o pazovanju vremena in sezna nit vi z osnovnimi meteoro loškimi in strum enti . Opremlje­nost naših športnih l e ta li šč j e ze lo s laba , saj na večini l et a li šč ne premorejo niti najosno vnejš ih instrum ent ov. Navezal sem stike s predstavniki firm e SA N­OLA BOR in upa m , d a bo m o la hk o do bi­li v teku tega leta vsaj ko mple t os nov nih instrum entov za vsa za int eres irana l e ta li šča.

Na kra tko s mo po no vili vse 'meteoro ­loške d epeše, ki jih upo ra blj a m o v leta ls­tvu. Slušate lj e sem še zlasti o pozoril n a možno st za d o biva nj e po da tkov z Duna ­ja. Jugosla vij a prisp eva vsa ko leto do kaj ­šnj a s red stva za WMO (Svetovn a meteorološka o rganizacija) in prav je, d a bi izkoristili vsaj d el ma teria la , ki ga lahk o d o bimo tu brezpl ačn o . Slušatelj em se m prav ta ko sku ša l vzbuditi o dnos d o il] fo rm ac ij , ki jih la hko do bijo, saj se je v dosed a nji praksi preveč kr.a t d ogaja lo, d a

so se leta lci odp rav ili na po t prema lo info rmira ni .

Slu ša telj em se m pokaza l vse primere meteorološ kih ka rt , ki jih upo rablj a mo v leta ls tvu in jih na kra tk o sez na nil z njihovo vse bino. Pri tem sem še posebej po uda ril raz liko med višins kim i in prize mnimi kart a mi .

Priprava m na tekm ova nja se m posve­til veli ko pozornosti, saj j e to bo l eča to ­č k a našega jadra ln ega špo rt a , kjer upra­vlja mo z ve likimi dru žbenimi s redstvi in življenji ml adih ljudi , sa mi m priprava m pa ne posvečamo zad ostn e (s ko raj n i­ka kršne ) pozornosti .

G lavna tema semin iuja j e bil a emag­ra m, ki sem ga pos ku ša l predsta viti , ka r naj bo lj nazo rno. Vsa k s luša telj j e dobil svoj primer emagra ma , s pomočj o gra fos ko pa pa sem po iz kus il poj as niti vse, ka r bi mo ra l jadra lni pilot ved eti o e magra mu .

V zadnji t očk i sem sluša telj e sez na nil z možnos tjo upo ra be s lik e z met eo ro lo­ških satelit ov v le ta ls tvu .

Semin a r sem za ključ il s serijo di a poz i­ti vov, ki so po pestrili vsa izvaja nj a .

Menim , d a je bil seminar us pešen in, da je vsaj de ln o za po lnil prazni no, ki vla­d a na področju izobra ževa nj a kad rov. Ker pa j e bil a o bili ca sno vi na semin arj u mogoče za ma rs ik a te rega s lušatelja preobsežna , bi pr edlaga l, naj bi v prih odnje razš irili po t ek semin a rj a na en d a n in po l z za klju č nimi t esti. Ta ko bi še d od a tno vzpo dbudili delo s lu ša telj ev in bi le-ti lahk o n a semin a rju prido bili še več.

Mira n Ferla n

LETALSKA MEDICINA

Vaje z raketami pershing 2 začasno ustavili

Američani hodo spd or!..!a niz ir;.Jii va je I ra­ketami pers hin~ 2 v Z R Nemč iji . šek ko bodo dohi li . natančno por­oč il o o hudi n esreči. ki se je II .janua rja pripe­tila v' I klihronnu . Po ves teh iz Bonna je ame­ri ško povdjst\·o to za!.(o\O vilo vladi z\o­ne"dežde Baden- Wlirt­tem berg. N i pa znano. kdaj jc mogoče pri ča­kovati doko nčno por­očilo () v/rokih lll'sn:Či:. ki Se jl' 19odil a mcd va jo. ko se je nenado­m:, vnela r,iket" p ers- . hing 2. Trij e ameri šk i vojaki so izgubili živ­ljenj e. 16 pa jih je bilo r,mjen ih .

Kako visoko? ZAŠČiTNI UKREPI PROTI HIPOKSlJI

Zaščit n e ukrepe proti hipoks iji lahko ra zdelimo na :

1. splošne preventivne ukr epe 2. neposredn o zašč it o pro ti hipoks iji 3. zaščito proti sk upn em u de lovanju

hipo ks ij e in barometrske depres ij e

1. Splošni preventivni ukrepi:

a) dobra psiholiz ična kondicija po­veča od pornost proti hipoksij i

b) prehrana mora biti v korist la hko preba vljivih belj akov in živa lskega pore­kl a

c) a lk oho l in tobak od l očno zmanjša­ta odpornost organ izma na delovanje primanjkljaja kisika

2. Neposredna zaščita proti hiposiji

Hipoksija in nj ene posledice nastan ejo kot rezultat zmanj šanega de ln ega tl aka kisik a v višin ah . Iz tega sled i osnovni na­čin barve proti tej poma njkljivosti, to je: umetno povečanj e deln ega tlaka kisika v vdih ljiv em zrak u v viš in ah.

1. Načelo uporabljanja kisika

a) dovaj anj e kis ik a s pomočjo ki­sikove opreme, kar omogoča vdihova nj e sto odstot nega kis ika

b) po večanje ce lo tn ega barometrske­ga pritiska (tako v posebni obleki okrog telesa pilota , kot v hermetični kabini)

c) s pomočjo hipero ksidacije, to je z dodajanjem kisika zraku v h erm eti čni le­ta lsk i kabini s a li brez povečanja barometrskega pritiska.

II. Individualna zaščita a) Letalski kisik Kisikova insta lacija je lahk o nizkega

pritiska (30 atm) in visokega pritiska (150 atm). Prednost instalacije z ni žji m tlako m je v tem , da zmanjša neva rnost eksplozije, z višjim paje v tem, da prihra­ni prostor. Kisik je lahk o v plinastem, a li tekočem stanju .

Osnovne ka'rakteristike l etal~kega ki­. sik a so čistoča (odsotnost kontaminanta)

KefL417

Piše dr. VLADO SAVANOV!C sanitetni poročnik

in pri kisiku v plinastem stanju še mini­malno vlažnost, prak tično docela suh , za raz liko od med icinskega kisika.

b) Dodatno vdihovanje kisik a Meja , pri kater ijeobvezna uporaba ki ­

sikove opreme, je 3000 m. Dodatnd vdi hovanje kisika mora omogočati vsaj stop nj o nasičenosti krvi z oksihemoglo­bin o m 90(10 , kot znaša na 3000 mvišine. (Na višini morja znaša ta nasičenost od 96 do 97(/'0).

III. Kolektivna zaščita Letalske kabine z nadpritiskom, ali

h ermetičn e kabine z nadpr itiskom so pogojene za dva osnov na višinska fakt o­rj a: hipoks ij e in barometrske dekompre­sij e. Le- ta predstavlja kolektivno zašč ito v tra nspo rtnih in potniških leta lih .

Dekompresivna bolezen Višina nad 3000 m lahko na več na­

činov škodi organizm u . Z višino p ada sk upni a tmosferski pritisk, z njim pa tudi delni prit isk kisika in plinov , ki sesta­vljajo zrak. Zmanjša nj e delnega pritiska dušika pri upadanju celot nega z račn ega pritiska v letu , ko t v barokomori, pri vede do vrs te mo tenj v organizmu, ki se ma­nifestirajo kot dekompresivna bolezen.

I . . Vzrok in mehanizem za nastanek dekompresivne bolezni

Po Hurijevem za konu o plinih, količi­na razstopljenega pl ina v tekočini , pri do ločeni temperaturi, je proporcionalna pritisku plina na površino tekočine .

rcerL418

Brez diskriminacije

Dva ind vajsetl etna ISABELL E BOUSSA­ERT je prva pilotka francoskega vojnega letalstva. Dobrodošli­co ji je ob vstopu v zr ačno armado zaželel sam obrambni minister 'Charles Remu , Iik­rati pa se je iz uradnih virov zvedelo, da se šola za pilotke franco­skega vojnega let alstva še osem deklet. Toda Isabelle bo smela pilo­tirati le vojaška trans­portna letala in to bo velj alo tudi za njen e kol egice. Minister Her­nu je pojasnil , da nima ta odloč itev nobene 'zveze z diskriminacijo nežnega spola, ampak da se morajo dekleta za pilo tira nj e bojnih le­tal še naprej »telesno« izobraževati . Kaj na­tanko s tem misli pa ni povedal.

V tkivih in te kočin ah telesa , ko ličin a razto plj enega plina (dušik a ) je zados tna , da povzroč i delni pritisk, ena k tistemu v zun anji a tm os feri . Če se pritisk zra ka zma njša , povz roči razliko v pritisku dušika v tkivih telesa in tistega v atmos fe­ri. Ko t rezulta t tega pride do prehoda dol očene ko li čin e razto plj enega dušika v plinast ega, ki se i z l oč i iz o rganizma z iz­diha nim zra ko m .

Na višini morja, kjer je delni pritisk dušika v atm osferi 570 mmH g, vsebuje telo okrog 1000 ml raztopljenega du šik a.

Na višini 5500 m, kjer je tla k dušik a le 285 mm Hg (to rej po lovica), bo v o rga­nizmu razsto plj enega le 500 ml dušika.

Pri vsak em ma njše m barometrskem pritisku o ko lja , do loče n a k oličin a dušik a v orga nizmu prejde iz razsto pljenega v plinas to s tanje. Ce se ta ko i z l oče ni plin ne izloči iz plju č z izdih ava njem, se zad­ržuje v telesu v o bliki mehurčkov, ki se združujejo v vse večj e mehurčke . To privede do vrste s impto mov deko mpre­sivne bo lezni . Plinas ti mehurčki , ki so glavni vzro k te deko mpres ivne bo lezn i v n ajvečji meri vsebujejo dušik: N2 92,8 - 99% CO

2 0, 1 - 4%

0 2 0,9 - 3,8%

Dušik je in ertni plin , z~to ne pride do kemičnih rea kcij , ko t CO 2 in 0 2' Preide zelo počas i prek žiVih membra n (a lve o lno-ka pil a rne in ka pila rn e), naha­ja pa se v precejšni meri v telesu člov ek a, povprečno ka r 800 - 1000 ml. Pri počas n em, progres ivnem padanju a tmo­sferskega pritiska o ko lj a, ravno težje med razsto pljenim dušiko m v o rganizmu in de lnim pritisko m v vdiha nem zraku (plju čih) , se odvija brez posebnih težav. Venda r, če je pad a nj e a tmosferskega pri­tiska naglo, se i z ločanje dušika v pli­nastem stanju prek a lveola rn o-ka pil a rn e membra ne (prek pljuč) ne odvija tako hitro . Za to se plinasti mehurčki poja­vljajo v krvni cirkulaciji in v tkivih.

Težave z deko mpres ivno bo leznij o so na­stale šele tedaj , ko smo leteli na višina h nad 6000 m . Simpto mi te bo lezni se teore tično lahko pojavijo že na višini 6000 m, venda r vsa resnost bo lez ni na­stopa v višinah nad 8000 m. Za radi tega je po trebn a širo ka upo raba zaščit e pri ta­ko viso kih po letih . Ok vare v kabini z nadpritisko m pri višinskih po letih ustva­rijo do bre pogoje za nas tanek dekompre­sivne bo lezni .

2. Simptomi in znaki bolezni

Simptomi in zn aki bo lez ni so najraz­ličn ej š i in so odvisni od tkiva in mesta 10-

LETALSKA MEDICINA

ka lizac ij e plinas tih mehurčkov . . Naj­pogosteje se na hajajo na koži, v skl epih , v predelu prsnih kos ti (srce in plj u ča ) , v predelu centraln ega in peri fe rn ega ži včn ega sist ema .

a ) Koža

Pac ienta srbi koža in do bi o bčut ek to plo te a li mraza na d o loče nih delih kože . Pojavi se ortik a rija.

b) skl epi

Najpogostejši simpto m je bo l eč in a v sklepih udov (bends). Bol eč in a lahk o preras te v neznosno bo lečino, ki la hk o pri vede tudi do ko la psa (nagla slabos t).

c) Področje prsnih kos ti

Bo l ečin a je os tra . v o bliki to pl ega uda rca izza prsnih kosti (cho ks ). Bo l eč i­na se p oja vi pri g lo bo kem vdih ava nju , spremlja jo suh in težak kaše lj . Kaše lj je lahko tudi z izkašlj eva njem krva ve t ekočin e.

d) Periferni ž i včn i sistem

Nevra lgij a , ki se pojavlja ko t bo l eč in a v predelu kolka, stegneni ce in podk o lena.

e) Centra lni ži včni sistem

Motnj e se pojavijo, ko t odvzetos t ekstremitet (pa ra lize), mo tnj e v koo rdi­nac iji g ibov, krč i , izguba moč i govora, ko t tudi ps ihi čn e mo tnj e.

f) Čut vida

Moten vid, mo tnj e v vidn em po lju (sko to mi) , izguba po lo vice vidn ega po lja. Simpto mi se poj avijo s kupaj z glavobolo m.

g) Abdomen (trebuh)

Meteori ze m (širjenj e plinov v prebav­nih orga nih) . Od vija se na višin ah na osnovi Boje-ma rio tovega za ko na, ki pra­vi, da je volum en plina obra tn o pro po rci­ona len pritisku.

3. Faktorji, ki povzročajo dekompresivno bolezen

- v ečj a višin a , dalj še bivanje na višini.

....:.... veČkra tn o bivanje na višini , z odmo ro m manj šim od '48 ur

- nizka temp eratura in d iv idu a ln a predispoz icij a,

- hip oks ij a, - debelost je zelo važen fa ktor, ki po-

večuj e ob čutljivos t pri deko mpresivni bo lez ni . En gram mes nega tki va razta p­lja 6 kra t več dušika, ko t en gra m vode, za to mes no tkivo predstav lj a rezervoa r dušik a , ki pri pr ehodu v plinas to stanj e pos pešuje pojav te bo lezni .

- Fi z i č no delo na višini pogojuje na-

LETALSKA MEDICINA

Sporazum med SZ in Intelsat • WASHINGTON, 13.

Ill ,u'ca (Reuter, AFP) - Predstavniki Sovje­tske zveze. in med­narodne organizacije t.a td ekolllunikacij ske sa tdit e (lntdsa t) so pripravili sporaZUlll o izmenja vi informacij. Ila p'odlagi katen .. ~g' l naj hi tudi Sovjetska Ivcza v naslednjih d veh letih postala čl;lIlica te­!la mednarodne!.!a ko­~lZorciia, piše'" Was­hin1!t <; n Post. Med drugim n <'l vaja, da je IntdsaL k i šteje 109 članic in ki zag<llav lja telefonske in tdev izij­ske zveze ter zveze po tckksu v vd i k em delu sveta, že poslal bese­dilo spora zu ma Sovjet­s ki zvezi. DokulllenL ki omogoča illllenjavo informacij o nek aterih satciitskili sistemih, naj hi podpisa l sovjetsk'i mini ster za pošte in tdekomunikacije.

Strmoglavil ameriški helikopter

II. marca je pri Maye ncu v ZR Nemčiji strlllodavil ameriški vojaškei helikopter. Vo­jaški predstavnik ame­riških oborože nih sil, stacioniranih v tcj dr­žavi, jc sporočil, efa sta bila mrtva d va ameri­ška vojaka. Šlo jc za poskusni polct heliko­pterja tipa cohra.

(AFP)

stanek bolezni. To pojasnimo s povečano proizvodnjo CO 2 pri povečanju mišične koncentracije. Vzporedno s tem se odpi­rajo nove kapilare, prek katerih se po­povečuje koncentracija plinskih mehurč­kov v krvnem obtoku.

4. Faktorji, ki upočasnijo pojav dekompre­sivne bolezni

Predhodno bivanje na višini (klima­tizacija), kar omogoča organizmu, da se reši odvečnih količin dušika. Zato se na neki novi Vlstm hitreje vzpostavi ravnotežje med delnim pritiskom dušika v atmosferi in tistega v telesu,

5. Preventivni ukrepi

Med temi so najvažnejši:

a) Pres uri zacija

Zagotavljanjem pritiska v kabini , ki ustreza višini 7600 m znatno zmanjša ne­varnost bolezni.

b) Denitrogenizac ija

Z vdihavanjem 100% kisika se ustvarja razlika v pritisku med dušikom v alve­olah pljuč in krvi ter med krvi in tkivi . Zaradi te razlike pritiskov se dušik izloči iz tkiv v krvni obtok ter iz krvi prek pljuč. Na ta način pride do .čiščenja organizma odvečnega dušika . Ce dlje vdihujemo 100% kisik , se iz organizma izloči vsa odvečna količina dušika. Pred vsakim višinskim letom više od 8000 m višine, je obvezno vdihavanje čistega kisika še pred vzletanjem in se nadaljuje med celo­tnim poletom.

Proces denitrogenizacije poteka na osnovi zakona o plinih , ki pravi, da se plin giblje s področja višjega pritiska, v smeri k manjšemu, Pri vdihavanju 100% kisika je pritisk dušika v pljučih skoraj enak nič in zaradi tega se giblje iz tkiv in krvi v pljuča , od tod pa navzven.

c) Meteorizrnu se izognemo 24 ur pred poletom s predpisanim režimom pre­hrane, Izogibati se moramo hrane, ki fermentira (ustvarja pline), kot tudi pi­jače in sokove, ki so gazirani (vsebujejo CO 2)·

6. Postopek v primeru dekompresivne bolezni

Obvezno pristajanje, ali spuščanje na višino pod 6000 m. Pri poj avu meteoriz­rna sprostimo pline z masažo želodca.

Prevedel ROB ERT LORENCON

Teorija in praksa »Za biva nje ljudi v vesolju teoretično ni

časovne o mejitve , praktični problemi pa so še vedno. Pri tem gre predvsem za ponovno pri­lagoditev vesoljcev na ze meljske raz mere. Daljše ko je biva nje v breztežnost nem sta nju, večji so problemi po novne prilagod itve. «.

To je bilo rečeno na tiskovni konferenci v Mosk~i, na katero so prišli (dobro razpolože­ni) najnovejši vesoljski rekorderji Leonid Ki zin , Vladimir Solovjov in Oleg Atk o v, ki so na o rbitalni postaji Saljut 7 preživeli 237 dni. Sovjetska vesoljska trojka je bila prvič ses­tav ljena po shemi, o kate ri strokovnjaki me­nijo, da je idea lna; v njej so bili vesoljec, inže­nir in kardiolog.

»Najhujše probleme povzroča breztežnost­no stanje,« je dejal zdrav nik Atkov in dodal , da »k sreč i nihče v ekipi ni zbolel«, za radi česar so njegove medicinske raziskave pote­kal e nemo te no vsak dan , pregledi pa so bili samo preventivni . »Odsotnost gravitacije omejuje možnosti in preprečuje narav no željo po čimdaljšem bivanju v vesolju, zaradi česar po tej po ti ne smemo sprevelikimi koraki,« je povedal zdravnik iz vesoljske trojke.

Med doslej najdaljšim vesoljskim poletom so udeleženci izvedli približno 500 različnih posJ usov , zunaj orbitalne postaj e pa so se zadrŽevali skoraj 23 ur, pri čemer so opraVljali razne naloge. Po besedah profesorja in bivše­ga vesoljca Feoktisova je Ibistvo problema »dela v vesolju « obvladovanje vrste tehničnih problemov, tak primer je opora, ki jo mora imeti veso ljec, ker brez nje ni mogoče opra­vljati težjih fizičnih del.

Predsednik sovjetske akademije znanosti Aleksandrov je v odgovoru na neko vprašanje dejal , da za zdaj še ne načrtujejo poleta ljudi na Mars. »Tehnične osnove obstajajo, številni problemi pa še niso rešeni.« Za polet na »rdeči planet « bi po njegovih besedah po trebo vali vsaj štirikrat več kot 237 dni , ko likor je omenjena sovjetska ekipa preživela v vesolju, še vedno pa je problem, kako oskrbovati ladjo. »Na Zemljo smo prinesli ne samo ve­liko odgovorov, temveč še več vprašanj,« je iz­javil eden os sovjetskih vesoljcev. Približno 100.000 zbranih po datkov in fotografij zdaj obdelujejo v elektronskih računalniških cent-rih . .

(PO DELU)

Na štartu športnega letališča v Bikovem (Subotica) - Foto: J. Grobovšek

Zlato v zvezdi Neka zvezda v ozve­

dju Raka, vidna s pros­tim očesom, skriva v sebi na mil ijarde ton zlata, je izjav,il neki ameriški strokovnjak, zaposlen v NASA: Ta nahaiališča zlata na zvezLIi iz Koppa Clnnii so odkrili astronomi s spektrografsko anali­zo podatkov, ki jih je posredoval satelit lU E. Zvezda Koppa Cancrii je trikrat večja od Son­ca, od Zemlje pa je od­daljena 175 svetlobnih let.

Žensko evropsko jadralno prven­stvo bo do 30. 6. do 14. 7. 1985.

Pripravljene so že tekmovalke iz 16 držav, zunaj konkurence pa bodo nastopile tudi tekmovalke iz ZDA in Avstralije.

Subotica se pripravlja na veliko le­talsko slavjc. Rojstno mesto Ivana Sa­riea in plejade šc drugih letalcev, med katerimi je vidno mesto zavzela tudi žen­ska, mlada jadraika Marija Letic, bo letos gostitelj ženskega evropskega jad­ralnega prvenstva. ki bo potekalo v dneh med 30. junijem in 14. jUlijem.

To novico so z veseljem sprejeli zlasti tukajšnji letalci, prav tako pa vsa Suboti­ca. ki šteje sprejem kandidature Subotice za takšno vrhunsko evropsko tekmo­vanje od strani mednarodne letalske or­ganizacije kot veliko priznanje, hkrati pa tudi kot obveznost. saj bo Subotica kot njegov gostitelj predstavljala vso .Jugo­slavijo. Doslej se je za to prvenst vo prija­vilo že 16 evropskih ekip, zunaj kon­kurence pa bodo _na prvenstvu sodelo­vale tudi jadral ke ~ ZDA in Avstralije. Vse to govori. da bo to evropsko prvenstvo ob skrbnih in temeljitih pri­pravah pravi letalski praznik in dobra priložnost . da znova potrdimo našo ve­ljavo v letalskem športu.

Najpomembnejšo pomoč so orga­nizatorji tega evropskega prvenstva do­bili pri Občinski zvezi SZDL Subotice.

kjer so jim obljubili vsestransko pomoč. Izbral i so že 31 članski o rga ni zac ijski odbor, ki ga sestaVljajo ra zen pred stav­nikov SZDL šc predstavniki .JLA , občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij . sekretariata za notranje za deve, Turistične zveze. SlS za telesno kulturo . zdravstvo, trgovino in nekaterih večjih subotiških delovnih organizacij združenega dela. Predsed nik organiza­cijskega odbora je Mil a n Vukovic. član predsedstva OK SZDL Subotica.

Ker časa do prvenstva ni več veliko. naloge organizatorjev pa so obsežne in odgovorne. so se že dogovorili za redno sestajanje organizacijskega odbora. ki bo sproti spremljal priprave na prvenstvo in sproti ukrepal, če priprave na ka terem izmed področij ne bodo tekle zadovoljivo.

Posebna zanimivost tega evropskega prvenstva jadralk je v tem. da se bo samo financiralo. Organizatorji pričakujejo . da bodo s kotizacijo 600 nemških mark in plačilom vseh drugih stroškov za sodelovanje na prvenstvu s strani tekmo­valnih ekip. zagotovili kritj e vseh stroškov tekmovanja, hkrati pa še ustva­rili določen devizni presežek. saj so ugotovili. da izvedba prv enstva ne bo te­rjala nekih posebno velikih vlaganj. Naj­večji strošek predstavlja izgradnja potrebnega prizidka ob letališki stavbi in poti do letališča. Ob nekaterih manjših naložbah organizatorji obetajo udele­žencem prvenstva prav takih pogojev,

JADRALSTVO

Varno na zemljo Žcns ki. ki šc ni nik­

oli pilolir ;lla kla la. jc uspL' lo varno p ri sl al i z majhnim kla lom. po­lt..~ 1l1 ko jc Ilj L' f)Cg<' 1

lllož;J -pi lol;1 z' ldL"l s r­č ni infarkt. Pri prisla­janju so ji pOlllag;di kontro lorji let cnja v Ford Lo'dLTLl;t vlll na 1:lo ridi . pa ludi 'nasveti in šlruklOrj ;l. ki jc iz, drugcg; l I ~ l ; da daj ';d ju­naški žc ns ki n;lvo di la. Ona in šc cn po tnik sla vso Za dC\ ll prc7 i\' d <' 1 brez. najlllanjše pr;lskL·. ža I pa je nj cn mož po priho du v bo lni šni co lImrl.

kot so jih vajeni drugod. Ko so na enem izmed prejšnjih evropski h prvenstev sodelova le tudi jadralke iz Subotice, so ugotovili , da bi z nekaj vlaga nji tudi Subotica lahko pripravila enakovred no prvenstvo in tako se je porodila ideja o letošnje m evropskem prvenstvu jadralk v Subotici.

Optimizem organ izatorjev je opra­vičen, preveva pa hkrati tudi vse, ki so kakorkoli povezani z orga nizacijo in izvedbo le tošnj ega evropskega prvens­tva. Organiza torjem pa so priš li na pomoč tudi mladi gozdovniki , ki bodo ob letal išču nasadi li o krasno drevje, da bo gostjam bi va nj e na subotiškem leta­li šču še prijetnejše .

Letošnj e evropsko prv enstvo jadralk v Subotici št eje Leta lska zveza AP Vojvo­dina za svojo akcijo. zato bo zagotovila . za izvedbo prvenstva vse potrebn e strokov ne kadre, prav tako pa tudi ra zpo ložljiva tehničn a s redstva. Ker pa gre za tekm ovanje jadra lk. bodo tudi tekmovaln o ko mis ijo sestavljal e žensk e. naše zna ne jadra ln e letal ke.

V čas !J letošnj ega evro pskega žensk ega jadraln ega prvenstva v Subotici bo na sosednjem Mad ža rskem pOleka la ta­mkaj šnj e državno jadraln o prvenst vo . G lede na doseda nj e sodelova nj e na ših in mad ža rskih leta lcev pri raz nih tekm ova­njih in mani fes tac ij a h. so Mad žari' tudi to po t o blju bili vso po trebno pomoč, ki bo o rga ni zat o rj em ned vo mn o do brodošla.

To rej. ko t je videti priprave na že ns ko evro psko jadra ln o prvenstvo v Suboti ci žc teko . Ve lik o na log bodo mora li o rga-

Slovenski fantje (na sliki Novomeščani) so včasih zvesto zahajali vedini »gozd« za hangarjem v Bikovem in folklorno 'štarijo Nepker v Subotici. Zdaj pa ... Jih bodo krila spet zva­bila? (Foto: J. Grobovšek)

tee.'421

nizatorji še izpolniti, vendar pa njihova volja in predanost zagotavlja ta, da bodo evropsko prvenstvo jadralk uspešno izpeljali.

A. P. (Iz AE ROSVETA prevedel J. COLNA R)

Izšl a je prva številka letalsk e revije A EROSV ET, glasila Letalsk e zveze Vojvodine. Obravnava takorek oč vse le­ta lske pa noge od orga ni zacijskih zadev v d o mač i zvezi do vsakovrstnih špo rtnih, st ro kovnih in voj aških te m. Li st je vzo rn o urej en ta ko vsebinsko ko t teh­ni č n o, da la hk o ko lego m Vojvodin cem sa mo čes tit a mo . Z ba rvnim ovitk o m in 20 no tra njimi stranmi v fo rmatu A4 ter v zače tni na kl;:idi 1000 izvod ov je A E RO­S VET prav go tovo po membna prido­bit ev pri o bvešča nj u v naš i o rga ni zaciji , zlas ti na srbskohrvaškem jezi kov nem področju . Prvo številk o so razdelili brez­plačn o , po izvodu pa jih je stala okrog 200.- dinarjev . AEROSVET Il aj bi za zače t e k izhaja l štirikra t letn o, n a ročite pa ga la hko na nas lovu : V AZD UHO­PLO VNI SAVEZ VOJVODIN E, Na­rodnih heroja 19, 21000 NOVI SA D .

Med uredništvoma smo se dogovorili za sode lova nje in povze ma nje prispev­kov, ki so za naše ali njiho ve bra lce za ni­mi vi. Podo ben dogovor velja zdaj tudi med KRILI in beograjsko AVIOR E­VIJO, KRILI ARMIJE in GLASNI­KOM RV in PVO, ta ko da bomo vse pomembnejše novice z juga lahk o preb­ra li tudi v naši reviji.

M . MOŠKON

Milivoj Vasic na svojem jastrebu (Foto: J. Pestotnik)

Težko prebavljiv obrok

MARTHA LA YNE COLLINS, guverner­ka ameriške države Kentucky, je po 12 dneh za pustila bolni­šnico. Tjaje morala za­radi hudih bolečin v trebuhu. Na kirurškem oddelku so ji iz tank e­ga čr evesa odstranili majhno os tro črepinjo. Po beseda h nj en ega moža. naj bi jo pojedIa z obrokom med letal­skim pol etom v Lon­don. Tja je 48-letna guvernerka potovala s skupino sodelavcev, s katerimi je bil a na štu­dijski turneji: prouče­vali so kisli dež v Evropi.

V senci letal Za varen in brezhiben polet letal

skrbijo letalski inženirji, tehniki in vojaki. Ti ljudje živijo in delajo v senci letal in pogumnih letalcev, čeprav vsak polet letala preživljajo in podoživljajo le na zemlji. Eden izmed tistih skrb nih in marljivih možje tudi Milivoj Vasic, ki so ga lani proglasili za najboljšega tehnika v enoti.

Na l e t ališču je vsakounevna uelovn a sl ika . Rjovenje reaktivcev in pri njih in ženj erji, t ehniki . mehaniki . specia li sti. ki jih preg leuujejo in pripravljajo za red no urjenj e pil o tov . Pilo ti imajo za unj e priprave v dvora ni za končno pripravo. Njihova skrb je , da s svojimi letali naj­uejo cilje na ze mlji in v zraku in ua de­lujejo nat a n č no in cilje » uničujejo « . Za nesejo se na svoje jeklene pti ce. Njiho ­vi tova riši inženjerji, tehniki in m ehaniki nenehno skrbijo za njih ovo visoko pri­pravljenost na va rn os t po leta.

Vrvež. T a kšna je vsakuanja podoba vojaškega letališča , kj er sc urijo varuh i našega neba, pripauniki vojncga leta ls­tva in proti z račne obrambe iz cnote Zvonka Kramarja.

Začelo se je letenje. Oči tch ni škega ose bja se zd aj usmerjajo proti ncbu. sprc­mljajo s poglcuom svoja letala in svojc pilote. Vsak poletjc tuui njihova skrb. In ko le talo pristane. sc takoj zbcrcjo oko li njega. Najprej se pomenijo s pilo tom . pote m pa se začn c delo , ki bi mu lahko rekli pregled in priprava letala za nasle­unji po let. točn eje ponovna priprava j e klen e pti ce za opraVljanje nov ih bojnih na log. Da . točno. tako je. saj vsa ko kri žarenj e po nebu pomeni ne samo bojno urjenje , ampak tudi varovanjc na­šega zračnega prostora. Cc k tej in taki budnosti na nebu dodamo nenehna pri zadeva nja tistih . ki jih j e na letališču viueti. kako hitijo in kako skrbno pripra­vljajo letala -lahko rečemo. da sta viso­ka pripra v lj enost letal in visoka izurj enos t in pogum na ših pil o tov jamstvo za varnost na šega m o drega neba.

Ede n izmed marljivih možj~ zas tavnik 1. ra zreda MILIVOJE VASIC, kije no­silec častncga na ziva »Najboljši t chnik « v eno ti. Namreč vsako leto za dan cnotc­to jc I . jUlija pouclijo častnc nazive in prchounc zastavicc najboljšemu pilotu in tchniku. Ta visoka priznanja sta dobila

VOJAŠKO LETALSTVO

Ugrabili cipersko letalo

7. februa rj a - Šest obroženih nez nancev je na bejrutskem leta­li šču ugrabilo ciprski boenig 707. Kot so s poro čili pr edstavniki l e tali šča, se je to zgo­dilo tik pred vzletam letala , ki je bilo na­menjeno v Lama ko na Cipru. Ugrabitelji so menda prepros to prišli v ciprsko letalo , po­tnikom pa niso dovoli­li, da bi se vk rca li. Ta­ko jihje 59 ostalo na le­tali šču , devetčlansko posadko pa so si ugra­bitelji , kot vse ka že vze lI za talce.

(A P)

pilot Marko Bukovec in t ehnik Milivoje Vasic. Milivoj že trideset let svoje delovne dobe preživlj a ob letalih na tem lct a lišču. »Moskito«, »Sabre«, »Thun­derjet«, »522«, »Kragulj «, »Utva « in zdaj »Jastreb« so vzletali z jamstvom Milivoja Vasica , da so vse radio naprave in e lektro nika delovale brezhibno.

Ko je do bil priz nanje, je bil Milivoj presenečen , d ejal pa je, da to visoko priz­nanj e ne pripada samo njemu, ampak cclotnemu kolektivu. Venoti j e - pravi Milivoj, veliko iz rednih strokovnjakov in entu zijastov , zato menim, da bi vsi lahko dobili to častno prizna nje.

Milivoj nerad govori o sebi, čeprav je za cno leto prvi človek tehnike na leta­li šč u, rad pa govori o svojih tovariših in o njiho vem delu.

Naše delo je tak šno , da ga moramo vedno vestno in strokovno opraVljati, ne oziraje se na trenutno ra zpolože nje in vsakdanje s krbi o družini in drugem delu v mes tu kjer živimo. Za nas je pomembno, d a so letala vedno in vselej povse m priprav lj ena , brez hibna na ze­mlji in v z raku.

Milivoj je veteran venoti. Okrog njega so predvsem mladcniči. Rad ima to del o in za to pra vi, da j e ze lo malo takih , ki do upokojitve ostanejo na »s t oji Šču« . Na­vadno jih na lastno že ljo premestijo v de-

Jastrebi čakajO na tehnike in pilote

refL,423

la vnice za vzdrževanje letal. Milivoj je os­tal zves t »stojišču« in svojim letalom, kj er de la tudi pri temperaturah do minus dvajse t, a li do plus tridese t stopinj. Spomni se tudi dni, ko se je kabina na njegov em »Thunderjetu « segrela do šes tdese t stopinj.

Milivoj Vasic je bil v času svojega službovanja že večkrat odlikovan, na­grajen, iz redno j e napredova l, njegova službena ocena pa je: »Posebno se odli­kuje« , to je najvišja ocena, ki si jo la hko pridobi starešina JLA .

Njegov vzor dela in tovarištva stimuli­ra mlade starešine in vojake, ki ga ze lo cenijo, spoštujejo in ga imajo r adi. Pravi, d a se mu včasih zazdi, da ga vojaki gle­dajo kot očeta , saj skrbi za njihovo či mboljše počutje venoti. »Res je, da vča­sih povišam glas, kar je no rm a lno in nihče mi za to ne za meri. « Počutje in vz­gaja mlade tehnike, svoje nasl ednike. Ve­likokrat jim pravi , dajim v vojski nUdijo ugodne možnos ti za napr ed ova nj e, kar lahko vsak s svojim delo m in zgledom iz koristi. In tako tudi morajo , če hočejo stopati vštric z nenehnim ra zvojem in na­predkom na šega letalstva. O tem pričaj o veteran Milivoj Vasic in nj egova letala , ki jih je negoval. Njemu sledijo mnogi, teh­niki , inženjerji, mehaniki , ki so na nek nači v senci letal in svojih pilo tov.

VINKO ŠEBREK

••• s povprečno hitrostjo 1 93,79 km/h ...

Al Italia ustavila polete v Bagdad m Teheran

Rim, 12. m~rca (AP) - Italijansk a letals ka družba A l Italia je sporočila, da je za radi najnovejšega stopnje­vanja spopadov med Irakom in Iranom danes ustavila polete v ti dve državi . V spor­oči lu družbe je rečeno , da so poleti v Teheran in Bagdad , ki so bili doslej enkrat na teden, nzačasno oJloženiH za­radi »okrepljcnih spo­padov med državama«.

Z jadralnim letalom s povprečno hitrostjo 193,79 km/h po mnogo­kotniku dolžine 756 km

Hribovita veriga, im enovana ALLEG­HENY, ki se razprostira vzporedno z APPALACHI na vzhodu ZDA, od Pen­si lvan ije do Tennenseeja, je vedno pri­pravljena pripravljati presenečenja. K.arl Striedieck in Tom Knauff sta s svoJim i mamutskimi preleti na cilj spovratkom pokazala, kakšne vrhunske uspehe omogoča pobočni vzgornik , najstarejši način jadranja.

Pred skoraj dvema letoma, 25. aprila 1983, je Tom Knauff zjadra lnim letalom »NIMBUS-B« .E2veča l rekord na ci lj s povratkom na 1647 km in bil pri tem v zraku 10 ur in 36 minut.

Pol leta zatem je 19 pilotov na regio­nalnem tekmovanju v kraju NEW CASTLE v Virginiji obogatilo listo jad­ralnih superlativov z doslej nepojmljivo visokimi povprečni mi potovalnimi hit­rostmi . Mnogokotnik, dolg 756 km je John Seymour z jadralnim leta lom »ASW 20 B« obletel s poprečno hitrostjo 193,79 km/h! Pri temjevečji del poti letel naravnost, dr leč iglo brzinomera tik ob rdeči označbi za največjo dovoljeno hitrost.

Jadralni leta lec Al Blackburn, ki je obletel mnogokotnik 756 km s povpreč-

no hitrostjo 154,35 km/h na jadralnem letalu .. VENTUS« , opisuje svoje doži­vljaje tako le:

New Castie leži okrog 5 ur vožnje z avtomobilom, jugoza hod no od Was­hingtona. Letališče je travnato, široko približno 100 m in dolgo 1000 m, na nad­morski višin i 330 m. Pobočje na za hodni strani je blizu in sega do nadmorske višine 990 m. Dvajset pilotov je pripe­ljalo sem svoja jadralna letal a, da bi tekmovali v prostem in standardnem razredu. Vodja tekmovanja je bil Karl St­riedieck, eno izmed velikih im en vame­riškem jadralstvu. Karl odreja tekmo­valne discipline, vlači jadralna letala v zrak s svojo »Cess no-180« in obleti tekmova ln o disciplino po tem še sa m s sv­ojim jadralnim letalom .. ASW 20 B«. Vedno je priprav lj en manj izkušenim pilotom svetovat i in jih spoznati s posebnostmi tega terena.

Sreda 2. se ptembra 1983: dan pred tem je ves dan de ževa lo ob ni z ki oblačnosti. Čez noč je za dežjem prodrl a suha ark ti­čna zračna gmo ta . Jutro je bilo jasno in hladno, pihal je močan severoza hodni veter. Ka rl je sk lica l »brifing« ob 9. in predvidel štart ob 10. Tekmovalna nalo-

Natančni merilec - V Š, ici so ra lv ili

elektronski modul, ki I .

w liko natančnostjo in hitrost jo i/tllcri ča sov­no o:lda Ijc nost mcd d vema rili'k' llnima po­stopkom<l. ki Sl' sicer o d vij ' lta s sl'd lohno hitr<·,stjo . Napravo ho­do up, ; rahljali na ra / li ­č nih področjih. l la sti pa pri rali s kal'a h hio ~ lo š kih postopkov. pn clemcntarnih rali ska ­vah v rilik i. z last i pa v astrofiziki in astrOI1<1 V­

tik i. Sis tcm jc up­oraben tudi za merj c­nje velikih hitrosti pri a'tomski h rU/ijah in pri poil.kus ih na področju težkih ionov. apr'l v,1, ki ol11oi!oča 1l ~ ltan ČIl() ­

st mcrj';,nja 150 pico­sck un,j (to odgovarja odklonu cnc sck unde v IXO Idih). jc hib na­graj c ll ~ 1 7.l' 'na IllIH>g.ih ral st ' lv' lh ino l" lcij . v ZDA P'I so jo uvi·stili med 100 na jpo mcmb­ncjš ih in ovaei.j v lans­kem letu.

(Po DEL lJ)

ga se je glasila: ob pobočju proti jugu do New Castie do Tunnela in nazaj nad štartno točko (209,3 km) , nato preskoč iti 3 pob­očja proti vetru , da bi tako dospeli na sprednjo st ra n pobočja , ki vodi vse do Tazewella (127,2 km) , za tem prott severovzhodu do letali šča pri Ho t Springsu (167,44h km), odtod pa mimo New CastIca d o Tunnda (154,6 km) ln končno povra tek v New Cas ti e (97,51 km), Nekoliko kompleksen mnogoko­tnik. postavljen na osnova h o rogra fij e in točno 756,05 k m dolg,

Moja pr va misel je bil a: .. Posk ušajo t e imeti za no rcal " Kljub temu se m svojega Vcntusa" do vrha napolnil z vodo, po na­svetu Toma K nauila in zelo sk rbno spra­vil in pritrdil o premo v kabini . Nato sem pritcgnil vczi neposredno p~ed šta rtom ob 10. kar se jc Ic dalo tesn o, S tart na lilll­ja je bila postavljena ob »oVčj i ko li bi " na

'pobočju za l e tali šče m, Kmalu po vzletu sem odpel svoje letalo nad vrhom pob­očja, Pobočn i vzgornik je bil močan, Okrog 100 m nad hribom se m la hk o letel s hitrostjo 185 km/h brez propadanja. Nekatera letala pod man o pa so bila še hitrejša ! Zato sem se spustil na pribli žno 30 m nad pobočje in tam sem lahko brez i z~ube višine letel s hitros tj o 200 km/h, T;) bo zados tova lo, dokl er se po bli že ne scznanim s te m načinom letenj a in pok­rajino, Obrnil scm se pro ti šta rtni liniji na sever, po tegn il letalo navzgor v strm zavoj in javil prelet štartne linij e,

Na poti pro ti Tunnelu, prvi ob ratni to­čki, sem dosege l povprečno hitrost 203

km/h, Pred menoj so zbledela krila Strie­di ec kovega in Seymourovega Icta la .. ASW 20 B« v dve komaj opazni liniji , le malo nad vrhovi dreves, Zame je bilo to prvo pobočno letenje, zato sem se z določeno mero opreznosti približeva l po bočju grebena. Za zdaj sem vedel le, da ni problematično prileteti do Tunnela, Do tja je treba preskočiti le tri useke v po bočju, Nobeden izmed preskokov ml ni povzročil težav in nepričakova no sem že o pa zil prva jadralna letala obračati v strmih loki h nad o bratno točko,

Na povratnem letu sem se še bo lj pri­bližal grebenu pobočj a in moja hitrost se je povečala na 220 km/h, Ozračje je bilo zdaj že bolj nemirn o in variometer je me­njaje se žvižgal, oz , spet brnel od dvt~?­nja do dviganja, Začela se Je p0j<lvlJatl se tudi termika, ura pa je bila še le II.

V uri in 10 minutah sem bil že nazaj nad .. ovčjo ko libo«. Presenetljivo , to je pomenilo več kot 161 km/h pov pr ečne hitrosti. V cnem izmed t ermičnih dviga nj sem strmo zakrožil navzgor, sk rbn o motreč ka za lec integra torja, ki se je usta­vil pri 2 m/se k dviga nj a, Povzpel se m se na 1500 m višine in opaz il skupino letal nad do lino v za hodni smeri, Da bi se jim pridru žil, sem pospešil letalo proti močnemu naspro tnemu vetru .

Današnji dan zna posta ti za nimi v ' Na­sled nja veri ga poboč ij je direk tn o izpos­tavlj ena severoza hodncmu vetru in je še bolj ša kot prva, Do Tanzewella samo na cne m mestu v lo ku odstopa od direktne smeri, Z nck aj krogi v 3-metrskem ter­mi čn cm d viga nju se m s i pridobil še blizu 1000 m dodatne višine, s kat ero sem la že preskočil manjkajoči prcdel pobočja. Ob pobočju je moj brzinomct' brž spet po­ka za l 220 km/h, Nad Bluefildom sem se ve ndarle nekolik o t očneje ozrl nao krog, Kje bi lahko pristal v primeru , če bi prenehal poboč ni vzgo rnik? Daleč na­okrog ni bilo nobenega uporabnega tere­na za pristanek. Ob mestu Bluefield sem prepoznal tamkaj šnj e l eta li šče, Vendar se mi je zdelo ncdos egljivo za radi močn e­ga čeinega vetra. PD Karlovih pojasnilih pobočni vzgor lllk nikoli ne preneha PI­ha ti nenadoma in sva ri k opreznosti le, če je hitrost letenja treba zmanjšati pod 130 km/h, Ja z pa se m se podil na prej, še vedno z 220 km/ h, Preden se m zapustil pobočje pred obratno točko Tazewell sem za vrtel še nek aj krogov v pobočn em vzorniku. Nad o bra tno točko sem opazil nekaj krožečih jadralnih letal. Takoj se usmerim proti obra tni t očki ,jo fotografi­ram in ·se s 3-meterskim dviganjem prid­ru žim ostalim, Štiri do pet krogov mi je prines lo dovolj vi šin e za varen pov ratek ob pobočje .

t:e'l.426

Odloženo žongliranje

Astronavti. ki bi morali v l.ačctku mar­ca pokteti s slllltt lom . bodo zaenkrat osta li kar kpo na trdni Ze­mlji in šc malo trenira­li. kako bodo prdisičili brezlcžno stanje. se za­bavali z llla~nctniJlli frnikolami . Iliperjcm. jojojem ... Mcd njimijc prvi politik v veso lju. scnator JAKE GARN . ki mu namcravajo v breztdnem stanjLi po­snd i žcfodčne in čreve­sne zvoke in jih ohrani­li zanamcem. seveda I

nalnenOJl1. da bi kai več il.vedeli o brezte7.~ nosti. Njegov franco­ski kokga. podpolkov-

nik francoskcga voj ne­ga letalstva, pa naj bi v vesolju il.pcljal načrt svoje države na ral.is­kovanje učinka nil.ke tcžnosti na človeško tcio. Odpravo so od­povedali I.aradi na­pake v nujno potreb­ncm delu oprcmc. sate­litu TRDS (Trackin~ and Data Rela v Satd':: litc). To jc dl:ugi od trch sa telitov. ki prest­rezajo i 11 pr enašajo sig­nale il. katcrekoli veso­ljske kro žnicc nazaj na sprcjemno postajo na Zemlji.

JADRALSTVO

ASW 20 je še vedno vrhunsko letalo (na sliki G. Moffat, foto: J. Larsen)

Zdaj pa nazaj na vzhod: tokrat prot i letali šču Hod Springs. To je najdaljša etapa preleta. Ne bojim se več leteti direktno po kursu. Zaupanje so mi vliva­la pogosta dviganja, ki jih je sprožil veter s hitrostjo 55 km/h ob pobočjih. Močno sonce pa jih je še krepilo. Let je postajal nemirnejši. nemara tudi zato, ker sem se sedaj že bolj hrabro približal vrhovom dreves in hkrati tudi vse bolj največji dovoljeni hitrosti mojega »Ventusa«. Kazalec brzinomerja je Icžal zdaj skoraj sta lno ob rd eči označbi pri 250 km/h. Ta način letenja je povz ročal višek raIpolo­ženja, presegal je možnost opisa. Od časa do časa sem udaril z glavo ob pokrov ka­bine, saj se je za to zvrst letenja komaj mogoče dovolj trdno privo.ati. Zlezel sem še nekoliko globje v sedež. tiščoč pa­li co vztrajno naprej. I zrabljajoč delno pobočni vzgornik, delno ll:rmiko, kijetu znašala 2,5 d o 3 m/sek , sem dospel do četrte obratne točke, do letališča Hot Springs, ki leži na nadmorski višini 1110 m. Pu stil sem se zanesti na zavetrno s tran pobočja , kjer me Je požiralo s po 5 m /se k in prav tako mojo višino 1650 m (n ad­morsko), na kateri sem dosp el tja . Preden scm si od st raha opomogel, je znašala moja višina Ic še komaj 1290 m nad morje m in Ic 180 m nad letali šče m. Obratno točko sem fotografiral presneto od blizu . Na srečo mc jc jugozahodno od letališča pričakal dober termični vzgor­nik. Odločil scm se v njcm nabrati dovolj višine in jo potem zadržati, da bi lahk o

izplaniral do New Castla. Za mojo odl­očitev scm imel več razlogov: mcd prej­šnjimi tekmovalnimi dnevi sem v teh predelih že imel tcžave z navigacijo, I

druge strani je znašalo tukaj termično dviganje v povprečju 5 m/sck , najbolj zapelji v ra zlog pa je bil, da je na tem delu preleta zelo malo terenov za pristanek. Zavedal sem se izgube na hitrosti, vendar ob dobrih dvigan~jih sem še vedno poto­val spovprečnimi 130 km/h.

Ko scm prispel do domačega pobočja in »ovčje kolibe« v New Cast lu , sem ugotoviL da »nosi« tako dobro , kot šc nikoli. Na poti proti obratni točki pri Tunnelu in njenem dru~em roto~rafira ­nju sem let eI -spet s stal~lO hitros~tjo 250 km / h in na višini 30 do 45 rn nad grebenom. Ob tem se lll seveda tu in talll udaril z glavo ob pokrov ka hine. Sreča l SCIll Toma Knaufla, ki j e že ' hitel po zadnjelll krakumnogokotnika proti cilju domov. »Let iš previsoko « Illi je rekel. v naslednje m hipu pa se m pošteno udarili g lavo ob pokrov. ko selll pogledal brzinolllcr. Ka za l je: 260 klll / h' .. H va la TOIll ,« se lll šc uspe l odgovoriti.

Za čas preleta , posebno pa še ob pob­očju pri New Castlu, selll illlel priložnost opazovati jas trebe . katerim so t l! neverjetno dobre Illo žnosti za jadranje očitno v za ba vo . Videti je bilo', da jiin posebej ugaja posta viti s~ v veter in 'ne­gibno viseti v vzgorniku Ilad grebellom. Srečanje jadralnega let ala I nji III paje tu­di povselll drugačno . kot pri krožcnju v

JADRALSTVO

Državno prvenstvo v prostem letenju

Društ v\J za prosto kt~nj ~ iz Posočja pri­reja od I I. do Ig. maja državno prvcnstvo zma­jarjev. Udciežijo se ga lahko vsi. ki so v prete­kli sezoni vsaj trideset­krat štarta li in letcii 10 ur. T~kmovanje oo v Tolminu . kotiz,icija zna­ša 16.000 dinarj~v za ud~kže nca (za 'stano­vanje v hotciu B kat~­gorije, prevoze in slro­.'ke organizatorja). T~k­ll10vali oodo v razredu FAI. podrobnosti pa povedo pri [)rušt vu za prosto let~nj~ Posočj~. Milanova 'lO. 65222 KOBARID.

(Po AEROSVLTU)

termičnem stebru. Ko se podimo z velik o hitrostjo vzdolž grebena. nas pozno opazijo in se poskušajo rešiti z vratolom-nimi manevri.

Zdaj sem bil tudi že nad zadnjo ob­ratno točko pri Tunelu; potegnil sem le­talo navzgor in fotografiral. Nekaj kilometrov naprej sta bila Garey I-Iudson in Monty Sullivan s svojima »ASW-2(k, Približal sem se spet pobočju in »nagnal« ka za lce brzino mera do roba rdeče oz­načbe . Dohitel sem oba »ASW-20« in sem bil zdaj direktno za njima. Šele tedaj sem opazil. da sem ves čas letel z zakrilci v poziciji 2. Potegnil sem jih v pozicijo »S«. se nekoliko odmakni l od pobočja in letel zdaj vzporedno z njima. Na ža lost nisem imel možnosti primerjalno leteti z »ASW-20B« Stricdieeka in Seymoura.

Preskočil sem greben in sem šc 450 m visoko pri letel ~ad l eta li šče. ko sem preletel c il jno linijo. Od zadnje obratne točk e sem je bila hitrost nenehno na robu največje dovoljene. to je pri 250 km/h. če pa pri tem vzamemo v poštev 1200 m višine in temperaturo 18" C. je bilo to ce­lih 271 km/h. Čas mojega pre leta je z na ša l manj kot

5 Lir. Vendar je toliko časa potrebovala tudi večina drugih. Pravkar je na uri mi-

REZULTATI TEKMOVANJA Mnogokotnik 756 km: 2. septembra 83 v New CastiLI.

Virgini~:

TEKMOVALNI RAZRED: PILOT: LETALO: km/h .lohn Seymour ASW 20 B 193.79 Karl Striedieck ASW 20 B 192.74 Rov Mc Master ASW 20 175.45 David Cole ASW 20 166.23 Ed Replogle Ventus B 160.30 Ga rey I-Iudson ASW 20 157.78 Monty Sullivan ASW 20 154.57

Al Blackburn Ventus A 154.35 Chip Bearden LS 3 147.74 Bob Fitch 1-1 -30 I Libelle \]7.57 Antony Lauck 1-1-30 I Libell e \]6.85 William Savory ASW 20 136.56 Penn Smith LS 3a 133.91 Billy Brown PIK-20 133.27 Richard Stcvens 1-1-30 I Libel ic 129.47

P IL OT: LETALO km/h km/hTom KnaufT Pegase 181\f Andv Black burn LS 4a 146.91 Mark Bearden ASW 19 B 141.63 Robert C1ack ASW 19 B 139.36

ICfi!ILIJ 27

nilo šele pol treh popoldne. Nedavno pristali piloti so si pretegovali noge in po­skakovali naokrog. kot bi jim bila zras la krila . pri tem pa so nihali z glavam i. kot da vsega sk upaj ne morejo verjeti. Ne čisto resno. vendar tudi ne čisto v šali. vprašamo Karla. ~akšno nalogo nam je pripravil za popoldne. - Zame je to bil najlepši prelet doslej I

Neverjetno. vsi tekmovalci razen ene­ga. ki je iz zdravstvenih razlogov pristal po povratku od Tunnela . so nalogo opra­vili uspešno. Kar 19 tekmovalcev je preletelo ce lotno razdaljo 756 km. Kolikor smo uspeli preveriti. je bila to doslej največja daljava. postavljena kot disciplina na tekmovanju standardnega in tekmovalnega razreda. Da lj ša Je bila od 732 km na tekmovanju tekmovalnega ra zreda na ameriškem državnem prvens­tvu 198 1 v Mindenu . kjer je nalogo us­pešno konča l o 9()1X pilotov. s hitrostmi nad 105 in 140 km/h. Klaus I-Io lighausje takrat zmaga l kot gost z »Ventusom «.

Naš mnogokotnik je bil dalj ši tudi od vseh nalog na znanem svetovnem tekmo­vanj u v Hobbsu leta 1983. Tam je bila najdaljša naloga 608.6 km za tekmovalni razred in 656.8 km za prosti razred. Naj­večja hitrost v I-Iobbsu. toda na krajši progi - le 522.8 k m v trikotnik u. je bi la 178.1 k mih in jo je dosegel George Lce z jadralnim leta lom .. Nimbus-3«. V tekmovalnem razredu je največja hitrost znašala 164.7 km/h.

V New Castlu. je tega. vse rekorde nadkriljujočega dn'e 7.Il~šala najmanjša povprečna hitrost na preletu prek 128.8 k mih. V tekmovalnem razreduje zmagal John Seymour s 193.79 km/h. Tesno mu je sledi l ' Karl Striedieck s 192.84 km/h . Oba sta letela na jadra lnih letalih »AS W-20B« s turbulato'rji na spodnji strani kril in izboljšanim .. profilom krila «. Tom KnaulT bi vodil v standardnem razredu s 180.32 km/h na .. Pegasu«. če ne bi imel ene neveljavne fotografije obratne točke. Mojih 154,35 km/h na »Ventu5u« je zadostovalo za 7. mesto tega dne . pra­vzaprav pa za osmo. če Vk lju čim še Karla Stricd ieeka . ki jc bil uradno vodja tekmovanja in je letel izven konkurence. Čeprav s mo pozneje nekoliko srame­

žlji vo priznali . da bi nalogo najbrž uspel opraviti tudi uče nec na »L-26« . le nič ni moglo zma njšati našega naVdušenja in vzvišenega občutka nad tolikim po­večanjem rekordnih meja na teh letih vzdolž pobočij v jugoza hodni Virginiji. te fantastIčne septembrske srede.

AL BLACKBURN

(prevod priredil FRANC MORD!::] po AE ROK URIER. št. 3, marec 1984)

Izredno kakovostna in bogato opremljena maketa zanesljivo in učinkovito služi vsem svojim na­menom, tudi podzavestni indoktrinaciji (Foto: T. Furlan)

Novi model radijsko vodenega jadralnega letala

Po dveh let ih dela in poskusov konču.i~ta su­botiška moddarja Kar­Io Še1!eC in Marko Vu­.iie k(~nstrukcijo nOVe­ga modela jadralneya letala razreda FJB. Se­gec je naredil prototip . inž. Vujic pa vse iz.­račune. Modd naj hi letel na letošnjem pok­rajinskem prvenstvu.

(Po AEROSVETLJ)

Z maketo do resničnosti Kako preprečiti vpliv tujih ideologij z igračami?

I grače so zelo pomembne pri vzgoji mladih in jim je potrebno posvetiti več pozornosti. V začetku vzgoje in izobraže­vanja otrok pridobimo velike prednosti za njihov nadaljnji razvoj. a li pa storimo pomembne napake. Prav v tem jc neprecenljiva vrednost makete in mode­la . s katerim se otroci igrajo.

Kako je to pri nas? Naše izložbe in na ža lost naši domovi .

učilnice pa tudi predšolski prostori so polni igrač, narejenih brez zados tnega vzgojnega vplivao To so ra zs tave kiča in slabega okusa. Se bolj pa je nevarno dejstvo, da otrokom ponujamo napačno pedagoško in psihično motivacijo pa tudi nesprejemljiv idejnopo liti čni vpliv.

Proizvajalci. posebej tisti "črni«. po­nujajo različne igrače , v pretežni meri na­rejene iz plastike.

Zagovarjamo resno ana li zo vsebin e domačih in tujih i grač v našem okolju,

pri čemer morajo biti nosilci priznanj pe­dagogi. sociologi , družbeni delavci pa tu­di predstavniki oboroženih sil.

Če pustimo igrače in z vso pozornostjo pregledamo majhne avtcntične predmete . ki n ata nčno posnemajo leta la. plovila. vozila in moderna orožja la hko ugoto­vimo, da so ti predmeti potrebni otroški domišljiji , zaradi zanimivih podatkov. katere jim ponujajo. Tudi več od tega za­radi dejstva . da je potreba otrok za tehni­čnimi in drugimi podrobnostmi v igri z modelom ve l i ka.

Izrablj ajo radovednosti otrok za vojno. vojaško dejavnost in orožja! Razni proiz­vajalci ponujajo orožja, vozi la in druge predmete, ki so ze lo s labe izde lave in izgleda, s tem pa tudi sumljivega vzgojne­ga učinka. Sodobna tehnologija pa je zmožna kakovostno izdelati vsak preJ­met iz kateregakoli materiala.

ZANIMIVOSTI

Pomorski in letalski manevri Hondurasa in ZDA

CIUDAD MEXICO . 14. marca (Tanjug) -Oborož~ne silc ZDA in Hondurasa bodo imele že v kratk~m spet pOlllorske in leta lske man evre. To naj bi se zgodilo aprila. Na v,\­jah naj bi sodelova lo . 'o kro~ . 10.000 allleri­šk ih - vojakov. mor­narjev in lctalcev. Ma­nevr i. imenovani Uni­verse Track. bodo v hondura ških teritorial­nih vodah v Mehiškem za li vu. Nj ih ov namen je izuriti ameriške in honduraške silc v »ofc­nzivnih a mfibij sk ih ak­eij ah« in jih usposobiti za koordiniranje ko­penskih. pomor:, kih in leta lsk ih akcij obeh držav. če bi se ;. nekje v Srednji Ameriki« izkr­ca li.

Brez tujega jezika ne gre Izvršni svet skupšč in e Srbije je razpravljalo tem . v kolik šni meri je gospoda rstvo republi­ke sposobno prodirati na tuje trge . Ugotovi li so. da je za slabe izv­ozne rezultat e v ne­katerih primerih kriva tudi nei znajdljivost. Za primer so naved li aran­žma mcd J AT in ame­ri ško film o Boeing. po katerem je bilo pre­d videno. da polovico vred nost i kupljenih !c­ta l plačamo z našimi proizvodi. Od desetih naših organizacij. ki so bile Vključene v ta posel. je na pogajanja z Boeingom Ic ena prišla s svoj im prevaja leem za angleščino, samo dve pa sta imeli ka­taloge proizvodov v anglešč ini . Drugi pa so verjetno mislili . da naše izdelke tako a li t a­ko pomajo po vsem svet u in jih ni potrebno poimenovati v tujem jezi ku.

(Po DELU)

Zato zagovarja mo sta lišče, d a se proiz­vajalci teh igrač pred odločitvij o, kat ere makete bodo izdelovali, posvetujejo z našimi aerok lubi in strokovnjaki, ki v le­teh delujejo. Nikakor ni treba za nemariti stališča, da so modeli in ma~ete za ot roško dobo in tudi mladino do 17 let naj boljše igrače.

V svetu obstaja močna industrija ma ket. Temelj ni značaj teh izdelkov je av tentičnost vse do najmanjših po­tankosti. To je igrača, kateri otroci dajejo prednost. Postavimo pred otroka avt en ti čne miniaturne modele avtomobi­la , letala, ladj e, a li rakete in ocenimo, kako bo reagi ra l, če poleg teh izdelkov st­oji neka »sti liz irana« igrača istega vozi la, a li predmeta. Resničnost je otroku bližja. Potem ni več težak korak iz do mišljij e v svet resničnosti.

Potrebno je usmeriti in dati vsebino ig­ri. To makete povsem omogočajo. Prav zato i grača - maketa, a li model mora bi­ti oblikovana tako, da spodbudno deluje na otroka pri igri in razvedrilu, hkrati pa mu bogati domišljijo in ši ri zna nj e.

Zato ponujamo svoj program uradnim in »črnim « pro izvaj a lcem igrač. Le-ta zadovoljuj e pedagoške, psihičn e, socio­loške in vzgojno-izobraževalne za htev e. Prinaša tudi druge vrednosti, kot so družbena zavest in moralne kvalitete bodočih branilcev naše svobode in neodvisnosti.

Ede n izmed najpomembnejših tujih vplivov pri nas je nekontroliran uvoz ig­rač in predmetov, ki so si mbo l moči in več vrednosti tujih ideologij. Proti temu se lahko borimo, ne z zaničevanjem, temveč z zoperstaVlja nj em drugih vsebin in sporočil. Tega imamo dovolj: naše legendarn e ladj e, rušil ec »Zagre b«, ladja miru »Ga leb«, šolska ladja .>Jadran«, pa rtizanski paro brod »8 a ka r«, o boro­žene patro ln e ladj e parti za nske morna­rice, sodobni ru šil ec »Split«, delo na ših strokovnjakov , raketna ladja »Rade Ko­nčar«, potem domača borbena vozila, domači top 8-1 in »Nora« tovornj a k Pio­nir«, naše popularno vozilo »fičko« in drugo, kar po meni našo preteklost in se­da njost. O maketa h letal ne bo mo niti govorili, ker je veliko tipov letal, s kateri­mi naše nebo branijo.

Naše vzgojne-izobraževalne' usta nove in družbene organizacije so dolžn e tem sredstvom-učilom ali igračam za upati odgovorno nalogo, da v nacionalnem in rodoljubnem duhu pripravi naše bodoče državljane za žiVljenje v miru, po potrebi pa tudi za boj v vojni.

Napoveda na proizvodnja domači h ma ket ne bo hitro izvedljiva, niti ne bo

~e'L429

brez težav, če se vsi, lahko rečemo vsa družba ne bo udeležila ustvarjanj a pra­vilnega programa pro izvod nj e. Začetni korak mo ra biti pravilno usmerjen, da ne bomo zaš li na stranpoti in v slepo ulico.

D ok ler ne po nU dimo svoje makete bodo »bes t-~eler« seveda: »S uhoji« , »Zeroji «, »Phantomi«, »Miragei«, »Stuke« ...

ŠIM E OŠTR IC (I z AVIOREVIJE 14/84 prevedel J . FRANZ)

Naj se robot znajde Čez dvajset. deset let a li morda še prej se bo

po Marsu prevaža la popolnoma robo ti zirana o d prava. Načrte zanjo že zdaj združe nimi močmi pri pravljajo v Evropi in Ameriki. Na ta p lanet bo do posla li voz ilo . ki bo lahko prevoz ilo kakšnih ti soč kil ometrov s hitrostjo 4 do 5 kilo met rov na uro. Skoraj zago tovo bo šlo na baterije z dvema »očcsom a(( , barvni m a kamerama . Upravlja li ga bodo d a ljinsko z Zemlje - in prav tu je t ežava. Zaradi ra zda lje med Marsom in Ze mljo potrebujejo signa li z našega planeta približno čet rt ure. Zato bo moralo biti vozi lo o premlj eno z nekaj r<\ČU­nalniškimi programi. ki bodo kos nenadnim spremembam in nepričakovanim situacijam.

Graditelji ultralahkih! Konstruktorji . graditelji in lastniki

ultralahkih letal (masa letala manjša kot 150 kp. brez pilota) . pošljite po­datke za registraCijo in objavo v posebnem katalogu (Haynes Publis­hing Group. Velika Britanija) na na­slov: VAZDUHOPLOVNI S,AVEZ JU­GOSLAVIJE. Uzun Mirkova 4. 11000 BEOGRAD. Lahko se obrnete tudi na­ravnost na avtorja: Norman Burr. Oak Cottage. The Green . Wennington . Lancaster La 2 8NW, England .

(PO AVIOREVIJI)

~~'L,430

Sporočili vzroke hude letalske nesreče v Španijii

V M:ldridu so šek 13. marc:1 objavil i por­očilo ko misIje. ki je raz iskovala vz rok e la

hudo le ta ls ko n es rečo 27. no vc l11b ra 19 XJ v b ližini l11adridsk qpl k­tali šča Il a rajas. v ka te­ri je unul,) IX I po­tniko v. KOl11i s ija je lI l!,() l() v ii <I. da i ~ Il cs rc­č(~ pov~roč il Ili1 0t leta­la kolul11bij ske dru žbe Av ia nca. k i je ~ačd p ri s ta jati. če pr': l v ni n :l­t a n č no vede l. kj e j e in pr i te l11 ni upoš t eva l predp isa nih \ arostnih ukrepov. Poroč il o opo­/arja tudi na dru ge n ~ l ­pake. l11e d nj il11i n :1 delo ko nt ro lor jev na le t a l išč u i3araj ,is - ti nal11reč niso spre l11ljali rada rj a. Ker je b il o poroč i lo objav ljeno še­le 15 mesece v po n e­s reči . se jejavnos t ~: I če­la sprašev ati o vz rok ih dru~e letalsk e n es rcče. k LICset dni po nes r eč i ko lul11b ijs kega let a la - 7. dece mbra 199J. Zgod ila se je prav tako na l11ad ridske l11 leta­l i šč u . v nj ej r a je UI11r1 o 93 ljud i.

(Tanju g)

ZANIMIVOSTI

NLP spremljal sovjetsko potniško letalo So piloti sovjetskega potniškega letala resnično videli izven zemeljsko

vesoljsko ladjo? O tem se sprašujejo vsi, potem ko so slišali pripoved štirih pilotov potniškega letala TU -134 A, ki je letelo na progi Tbilisi- Talin in ki ga je vso pot od Minska do estonske prestolnice spremljal neznan leteči predmet. »BiI je rumene barve, zvezdnate oblike... in ves čas je oddajal močno svetlobo,« je povedal glavni pilot Igor Čerkašin , ki po dogodku ni mogel skriti vznemirjenja.

Vznemirjen a j e b ila tud i ko n tro la po letov v M insk u . ki j e pot rdi la. da je bi lo na njih ove m rad a rju moč opaz iti s led neznanega kt cčega pred m eta . čeprav v t is te m ča s u v nj e ne m zračnell1 prosto r u ni bilo no benega dru gega le ta la. Prvi j e neznani k t eč i predm et o paz il ko­pil ot Genadij Lazur in . ki j e postal pozore n na ve lik o mi ge taj očo »zvezdo«. k i se je poča s i pom ika la desno o d k ta la in postaja la vse večja ... Najprej se je sa m seb i nasmeh nil. ve nd ar paje potem . ko se je IZ prete rok rak e »zve7.de « utrnil pramen svet lobe in g lo boko pod sabo osvetl il ze m e ljsko pov rš ino. h itro d r egn il mehanika: »Pogkj . Mihaj l i č. kaj j e tam ' «

»Komandi r . treba je obvest iti ko nt ro­lo na Ze mlji .« so b ilc menda prve besed e z be~a n e~a me han ika. ki ni mo~e l verjet i svoji m ~)čcm. Iz neznanega- letečega predm eta. ki je kbdel pribl ižno š tirid ese t do petd ese t kilometrov v is o ko. se je lil ­

rni l šc e n pramen sve tl obe. se v ob liki ta ­n kega stožca spust il na Ze mljo . za nj im pa šc tretji . ki je ze me ljsko površi no povse m osve t lil. tak o da j e bilo kpo vi­det i h iše in ces te. Ura je bi l:14 in l O minut zj ut raj . ne na vad e n d (;gode k pa so opazi li tudi vs i po t n iki . k i so sede li na d es ni stra­n i letala.

Ko pi lot je takoj vze l v roke sv in čnik in papir ter zače l skicirati nez na n predm et. g lav n i p ilot pa je o vse m n a t a n č n o ob­vešča l letalsko kon trolo v M in sku. Pani­ka pa je na stal a. ko se je s t ožčasti sno p svet lobe up eri l v letalo in ko se j e leteč i predm<:l Z velik o h itrostjo usm e r il na ­ra vnos t na njih .. . Vse m so izs topik oč i il. jami c. toda ne/.nani kteč i p rcdm et je šc enkrat hit ro spremeni l sm er in višin o. Iz r um e ne »zvezd e« se je s p re me ni l v ze le ni »o b lak «. ki sej e nekaj č a sa- po mik a l cik­cak . z cnega kon ca leta la na dru~e~a. potcm pa s~ prilepil na njih ili ves č~s Jo Tal ina let el ob nji hovem desn e m boku . na višini deset ti soč metrov . s hi tros tjo HOO km na uro ..

Nj egove razm e reso bil c bajeogromn c. čep ra v nih če nc more n a t a n čn o povedati . kak o ve li kje bi l. Nj egov o bstoj so potrd i­li tudi p ilo ti dru gega sovje tskega po­tn iškega le ta la. ki j e v min sk i zračni

pros tor p ri k tclo iz k nin g rajske smer i. Pr vi trenut ek s ice r mend a tudi » Le nin ~­raj ča ni « ni so n ič v id e li . če pra v je bilo mcd ktaloma le sto kilome trov ra / d ,i1j e. potem ko Jim je m inska ko n t ro la pole t ~)V dala natan č n c koo rdina te nCl nanel!a ktcčcga p redmcta . pa so ga op i s~ li popo ln o m a e nako kot njih ovi kol egi il Ta lin a.

Sedaj so sevcda na vrs ti st roko vnjak i. da odgovor ij o. kaj se je dogaja lo ' nad Belorusijo . Najbo lj presenetl jivo je. da tok rat Illans t vc niki. ki p r i sovjctske m c i­viln e m leta ls tvu pre u č uj ej o ta ke in podobne pojave. niso pJ'epros to l:ll11ah­nil i z roko. Niko laj Z e ltuhina je. na primer. s indikaln cml',l istu Trud deja l. da ~a do~odek resn i č n o leiO l ani ma in d:1 ;lajb,.{ ne gre prepros to la " Ix i" ide". ŠLo pom embn e je po n jegovem pa je. da ill1a ko ll1i s i ja v roka h lelo nat ančne s k icc ne/­nan eg:j let ečega p red m l· ta. k i jih .je n :l rc­dii kopilot La l urina . in nj cgOl o pi s ..

DA N ILO S LI VN IK (po I)I:L LJ)

14. dIIi flo::llej(' SIIIO IlIhko \' /) /-.1. U flreh­mli o ist eli/ dogodkll ;ie flo/'()(ilo "Ne::­tllll/ke .IT IIl1hirlljo ". kiglll ' skmj.'iolli oh/iki flO 1':: ('II /{f II /():

Neznanke se nabirajo Po sovje tskc Ill si ndik :i1n cll1 dn c\n ik u

»Trud « /'datull1 o m JO. janu :lrja 19X5je \ Mos kvi vc li ko pov praševa nj e. V nj c ll1 so namreč objavljc ne pripovedi posadke Tupo ljcva 134. ki je mcd vožnj o na linij i Tbi lis i-Ros tov-T a lin n:ld Mi nsko ll1 s re-ča l N LP . Po Moskv i se s ice r š iri io na­pi h nj e ne govor icc. čcš daj c letalo ce lih 40 minut me ta lo SC ll1 in tja. gor in do l. k: lr ne drži. Drž i pa. da je N LI' " usme r il proti leta lu svo j re ll ek to;'''. k i ic oddajal tako moč n o sv~· tl obo. da so po'sadka ij ] po tni ­k i s rcdi trd e n oč i ra/. l oči l i hi še in drev jc na Ic mlji. Znanstveniki sc č i s to rCSlio spraš u kjo. kakšne vrs t e cne rg ijaj e to . Že večkra t so opali li ll1o čno svc t lobo. k i sp rcmlja N L I' . pred dob rill1ll1 escce ll1 na p r ill1e r nad nck ill1 cs tonsk ill1 ll1es tecC Ill .

ZANIMIVOSTI

Ameriška letala kršila korejski zračni prostor

DI.R Kor e j;1 je oot­o7,ila Zdru že il e 'drž; lve Am erik e. da so nji ho­va kta la ktda prek nj enih teritoria lnih vod ili s tem kršila korejs ki načn i prostor. Sever­noko re jsk a ti s kov na agcl1l'ij ~ 1 na vaja . da jl' ameriš ko izvidniško k­w lo SR-71 zaš lo v korejski z račni prostor vzhodn o o d kraja Ko­sung, T o ,je oil ' že pe­tnaj sti "vohunsk i« in­c id~'nt z ;Im eri šk imi k­ta li. odk ;lr so se koru­arj ;1 ktos za če l i ;Imcri­šk'o - jun 7,nokorejski m;lI1 e\T1 T e; lI11 Splr it­X5,

(KCNA)

Posadka - iz ku šen pil o t. ki ima za seboj 7000 ur letenja. in pra v tako za nes­lji v i pomočniki - si s pr va ni upa la spor­očiti na Zemljo. kaj se dogaja v z raku , da se Jim ne bi smejali, Ko so to le storili, so v kontro lne m s tolpu v MinskulOčno dol­oči l i koordina te »svetleče!!a se telesa iz, ob lakov «, ki je letalo po p l~ogi Tupoljeva. Kontro lor ,jc nanj opozor il še eno po­tn iško leta lo na is t e m območju in le-to je opazilo NLP, ko j c b ilo le 15 kilomelJ'(')V stran.

M ed pri znanimi sovjetskimi znanstve­niki , akademiki svetov ne!!a ugleda, je vs e manj ti s tih , ki NLP ra : lag,;jo ko't na­ra v ne sve t lobne po jave, Vse pogos teje govorijo o ne kak š ni h t u jih letečih predm e tih, Seveda se govori tudi, d a bi lahko prihajali z drugih sV elov, s preds­tavniki tujih civi lizacij , česar pa ni še n ih če niti pribli žno dokazal. Drži, da č l oveš t vo ne po zna energije, k i bi lahko z v iš ine 40 do 50 kilometrov osvet lila zemeljsko pov rš ino, kaj še le, da bi bi lo mo!!oče v te mi ra z l oč iti jasno vse pod seh Z) j z v išin e 10.000 ki'lometrov, kar odlo'čno za trjuj ejo vs i, ki so 30, januarja po tova li s Tupo ljevo m 134 iz Tb il isija v T ,liin ,

Na Finskem so našli ostanke sovjetske rakete

Na joeru I nari so J I, januarja na šli ostanke sovje tske rak e te. ki ,je pad!;1 na ('in s ko ozemlje de ce mora 19 X4, LJradni pr edstavnik Pentago­na je demantira l pisanje oritansk ega časopisa Dail y Exp ress. ki tl'tli . da je bi la sovjet s ka raketa napačno programir ;lI1a in da je kte!;1 proti Hamburg u ;di Bremn u , Prav tako so I.av rnili trdit ev, da sta se ZDA in SZ dogovori­li. da ta inciden t prikrijda, Br itansk i č;isopis pa trdi , daje sovje tsk i o p erat er takoj po il.s tr e­lit vi rakete (2X, dece mbra ) ugo to v il. da j e oi l ra č un a ln ik u il.da n napačen u kal. In da se j e rake ta us m LTi la p ro ti Hamourgu in Bremnu , Tak oj so a l;m11ir a li Mos kvo . od kode r so I

vo ja <k im " r Lk č imi t ele('ono m « o t em ooves tili Pe'ntagon , II. Z DA so nor veš ki protikta lski obrambi ubza li , naj n e ukren e nič, čeprav Sl.'

na Norveškem 1. radarji s prem lja li kt rake te in ugoto vili . da kti s hitrostjo 960 kil o metrov na uro , D va sovje tska lovca mi g-25 s ta se podal a

"~'L431

V lov I.a rake to injo uspda sestrcliti , Zruši la se je v b liži ni je/,era Inar i. kjer jo je na šel nL'k (,in -'s ki kIllL'1. ' , , ,

Helik o pter linske vojs keje pot em i/vkkel I

dn ~ 1 zlIkc...knl'l cga JCI.LI< 1 motor r <.tkc l l'. ki so g<l takoj odpL'ljali v gla vno sk ladi šče (,in s ke vojske v ba l. i v Temperertl. kjLT naj bi ga na­tan čno preglcd;il i, (Na s liki: !'ins ki vojaki si ogkduje,jo zani mivo najdoo - Td e('o to : Ta­njug) X, koruarja pa so pr edst av n i ki t'in s ke ; 11' ­

made i l. ro č ili svoj im sovjetskim kok go ll1 os­tank e manevrirne rakete na 7,e lcz ni šk i pos taji Vainikk:ila na (,in sko-so v jetsk i me ji , V spor­oči l u je reče n o. da je Sovjetska I.voa privolila v I,ahievo. naj Fin's ki i l.p l ača X3,6()() dol;lIjL'v I.a s troške. k i so jih imdi Fin c i. koso iska li os­tank e so v jebke 'rakete,

»Namerna okvara« Pertinijevega letala

Nekdo je "namerno pokvari l« kt ;il o, s k;lte­rim oi oil mora l italijansk i predsednik I'ertini I I, marca odpotovati il. Buenos Airesa v Rim , Kot je I. nano . je I'e rtini prekinil o oisk v Argel1tini. ker_s'e je ho tci ud e le ži ti pogreoa Konstantina Cernenka v M oskvi, N i il.­ključeno. da je šlo Za poskus at en tata , Ne­d ~'I V IH) so n<lnin:č v A rgentini aretira li bivšega Ih:o(,a š i s t i č n ega poslanca Sacuccija. ki seje sk­rival pred italij a nsko policij o, (jovorilo Se je, da je Sacul'ci snova l at entat na Pe rtinija , Na kt a lu so tik pred pokt om opa/ il i. da manj ­kajo kapice 11;1 vc ntilih na petih koksih pri sta­jalne!!a vOl. i č ka in d vc od t eh kapic so 11;I šli v ·t...' IlL'1l1'-- i/lllL'd ll1otorjL'v. Argc.:nlinskl' ohlasti. oč itno v Z<ldrl'g i. govore () » tehn i č ni pomanj­klji v<lS ti ... lll edtem kojc predsta vnik A l lta lia , lastnice ktala. i/javil. da jc šlo očitno za .. na­ll1erno okvaro .. , j'e rtin i.kodpotoval po/ nej c 1,

dnl !! illl oOL'inl!om 747. ki l!a je da l na voljo arg~ntinski pl:;'dsedn ik AlrZ>I1sin, '

(Po DEL U)

Kot bi 11.000-krat leteli na Mesec

Ma lo j e področij. ki bi o d dru ge svetovne vo jne dalj e dOl,ivcia tak šen ra / cvet kot leta lski pr ~ lIll e l. [Jo podatkih ICAO (M ednarodna o r­l!aniwcija civ ilnel!a leta lstva) je štev ilo po ­tnikov lia rednih progah - ča rt'erji so torej i/­v/e ti - v št irideset ih kt ih poskočilo z d evet na X()() n,ilijonov, Štev ilo prevože nih kilometrov potn iš'k~ga prometa je kta 1947.zna ša lo 19 milijard , leta 19X4 pa ka r 1200 mil iJard , k ar Je toliko kot 11000 poletov z zemlj e na luno in na l.aj, Pri tovorn em promet uje t d j e na prav it i primerjave. ker ga pred štirimi desetlet j i tako rekoč ni bilo, Vseka kor je dan es ta oblika tra nsporta lak o običajna, da letala vsak dan prepeljejo 30,000 ton lovora , Pr i ICAO priča­kuj e jo. da se oo do let a 2000 š tev il o lansk ih po't liikov podvojilo, Seveda letal s ke n es r eče wradi svoje dramatičnos ti zbujajo vciiko pozornost, ve ndar s t at i stični podatki ICAO ka l,ejo , da j e letal ski promet dan es prL'l'eJ bolj va ren kol pred nekaj desetletji ,

L KI Organizacijsko glasilo PS ZLOS ti leto X., številka 3 fI marec 1985

Zapisnik skupščine ZLOS 2. marca 1 985 Prisotni: Alojz Gojčič

. predsednik PS ZLOS, Janez Bau­man - podpredsednik/PS ZLO$, Mirko Bitenc - sekretar PS, Jože Majhen - predsednik motorne komisije, Rok Golob - predsed-

. nik ' športne komisij ~, Marjan Me­d,ič - predsednik jadralne komi­sije, Gustav Ajd i č - predsednik propagandne komisije, Stane Bizilj in Janez Brezar iz OS PS ZLOS.

\

Prisotni delegati : AK Ajdovšči­na, ALC ~ Lesce , AK Celje, AK I Ljubljana , LC Maribor, AK M. Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Portorož, AK Ptuj , AK SI. Gradec, AK Velenje, AK Brežic,e, MK Ve lenje, MK ,.EMO« Celje, ~K Novo mesto, AK Kranj, MK Sem peter, AK N. Gorica, . MK Ljubljana , DAGL »Bloke«-Velenje, MMK Loga­t'ec, AK Koper, AK Cerknica, KL Slovenije, ARK ,. Komarov« Lju­bljana, ARK ,. Vega« Sevnica, ARK Ljubljana V. P. 1478, Balo­narski klub Ljubljana , Klubi za prosto letenje.

.Prisotni gostj,e: Stane Menegali­ja - delegat LZJ in ZOTKS , Marn z RKPZ, delegat RK SZDL, Anton Gašper - RSTO, Janez Turk - V. P. 2050 Ljubljana, Marko Rapovž - AP Ljubljana­Brnik, Vojko Starovič - AP Portorož, delegat RSLO, ZLOS jn Športniki leta 1984. ' .

Predsednik .PS Alojz Gojčič je otvoril skupščino, pozdravil dele­gate in goste ter podal predlog za delovno predsedstvo skupščine in sicer: Emi l Prešeren - predsed­nik, Danica Šturc in 'Milana Mas-tnak člana. .

Predlog delovnega predsedstva sk upščine je bil sogl.asno sprejet.

Ad . 1. Predsednik delovnega predsedstva sk upščin e seje za hva-

lil in podal predlog dnev nega reda dela skupščine, ki je bil s strani delegatov potrjen in sprejet brez dopolnil.

Podan je bil še predlog za izv­oli tev ostalih organov skupšč in.e in tp za: .

- verifikacijske komisije, pred­sednik Slavko Kos

- zapisnikar, Janez Breza r - overovatelja zapisnika Rok

Golob in Janez Grošelj. Skupščina je predlagane kandi­

date organov skupščine potrliila. Ad: 2. Izvršena je bila progla­

sitev najboljših športn ikov in or­ganizacij ZLOS za leto 1984 . ter podeljena priznanja za športne ' dosežke v tem letu .

Za dolgoletn_o organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razv­oju Zveze leta lskih organ izacij Slovenije so bila podeljena pri zna­nj a ,. Zlate plakete ZLOS« nasle­dnjim posa meznikom in organiza­cijam: general Anton Tus, Livio Jakomin, Mi[ko KovačI Andrej Bratož, Jože Cern ič, Stanko Kod­rin , Borut Kulovec; Adolf Meglič, Em il Prešeren, Janez Žerovc in Svet za Ljudsko obrambo SOb Postojna.

Ad. 3. Verifikacijska kOrT)isija je n a~o poda la poročilo. Od 40 ' včlanjenih organizacij ZLOS, je na skupščini prisotnih 32 delega­cij. S tem je po 19. členu Statuta ZLOS, s kupšč ina sklepčna in lahko nadaljuje z delom .

Ad. 4. PredsedniK PS ZLOS Al­ojz Gojčič je potem podal Izčrpno poročilo o delu naše organizacije v preteklem obdobju, s smernica­mi za delo in našo prihodnjo us­meritev. V glavnem je bilo delo v preteklem obdobju ocenjeno kot uspešno, a nadaljnji skupni prog­ram naj bi bil, zad rža ti sedanjo ra ve n dela, dosežkov in načrtov.

Skrb za našo priho dnost je kva­litetno i z koriščati, dobro gospo­dariti obstoječ i leta lski park in ga l lasti vestno vzdrževati. Tudi v bodoče moramo vso pozornost posvetiti prizadevanjem za varno letenje in skakanje. Kaj so naše · osnovne usmeritve za leto 1985 pa je podano v zak lju čk ih sk upščine.

Ad . 5. poročilo o realizaciji na­črta ZLOS za leto 1984 in zaklju­č)1i račun PS ZLOS za leto 1984 sta bila posre.dovana del ega~om v pi smeni obl iki v materialih za sku­pščin o. Skupščina je potrdila po­dano poročilo , prav tako pa je bil sprejet in potrjen od delegatov tu­di za ključni račun PS Z[OS za leto 1984 . .

Ad. 7. V razpravi o poročilih in načrtih , za delo v naslednjem obdobj u je sodelovalo več ,dele­gatov. Razprave so tekle o proble­mih, ki niso novi in za katerih rešitev se borimo že vrsto let.

Sekretar PS je seznanil. delegate s pre'dlogom osnutka novega DO Co krepitvi materialne osnove LZJ do leta 1990, oz. s problematiko pri realizaciji sedanjega DO,

Problemi so tudi pri realizaciji pogodbenih nalog za šolanje pa­dalcev za potrebe JLA. Apeliralje na vse delc:;gate letalskih šol, da tej vrsti pogodbenega šolanja posve­tijo večjo pozornost.

Predsednik jadralne komisije pri PS _ ZLOS je seznanil delegate s problemi jadralnega športa v ZLOS in na ravni LZJ. Vprašanje udeležbe naših tekmovalcev na SJP v Italiji še ni definitivno rešeno in predlaga, da v kolik o r strokovne službe na LZJ ne morejo rešiti vseh vprašanj v zvezi z udeležbo , naj LZJ za to pooblas­ti ZLOS.

Delegat Le Maribor j e pojasnil I

delegatom težave , s katerimi se

letalska vojaška akademUa

RAZPIS za sprejem kandidatov v šolo rezervnih letalskih častnikov \' 1. 1985

Razpisni pogoji Pr ijavijo se lah ko moški. držav lja ­

, ni S F RJ . ki izpolnjuj e jo na slednje pogoje:

a) splošni pogoji: - da so zdra vi in ; posobn i za vOj aško in letalsko slu žbo. kar bo pokaza l oprav ljeni zdravniški pregled pri g la vni vojašk i zdrav­ni ški ,ko misiji za letalee. R V in PVO . - da jim ni so o me jene drža­vljanske pra vice - d a pro ti njim ne t eče kazensk i pos tQpek in . da niso bili kaznova-

. ni . - da se ustrezn o ved ejo in imajo pozitivne moralno-po litičn e k.a­kovos ti - da niso ml ajši o d 18 in ne starej ši od 26 let - Ja im aj o priporoč il o obč in ske­ga o rgan a upra ve za zad eve ljudske ob ra mbe.

b) posebni p,ogoji: - za spre jem la hk o ko nkuf,iraj(i oseb.e s končano fa kulteto . višjo a li sred njo šo lo. kak o r tudi dij 'lki

. in štud entje navedenih šo l - d a so uspešno kon ča li zače tn o leta lsko šo lanje na mo tornih leta­lih in im ajo na jmanj 30 ur le tenja. ka r dok ažejo z ustrezno letalsko dokumentac ijo iz časa šo lanja ' - a li . da so kon ča li jadralni tečaj in oprav ili najmanj 50 ur le tenja na jadralnih letalih. oz. da imajo skupno 40 ur letenja . če so lete li na jadralnih 'in motorni h let a lih . pri čemer so na motornih letalih naleteli najmanj ' 15 ur.

c) način konkuriranj a: Osebe. k i žel ij o konk u rira ti . mora ­jo pri \l bčinskem o rganu uprave za zadeve Ijllds ke obrambe vloži ti prošnjo . 'Proš njo morajo napisati na us treznem obra/.cu. ki ~a dob ijo pri na vedenem občin ske~n o rgan u

Prošnji je treba priložiti: - živ/lj enjcpis - prep is sp ri čevala o dokončani šo li . Učenc i katerih šola nj cšc teče. morajo pr iložiti prepis sp ri čeva la zadnjega dokon čanega razreda ustrezne šo le - potrjen prepis i zvleč ka iz ma­ti č ne knjige roj s tev . - karakt eri s tik o ZS MS . a li Z K - dokum ent o ,d o končan i pilo-taži. ali dokume nt o doseda njem poteku šo la nja za mo to rnega p i lot ,f . - potrdil o o š.tev ilu nalctenih ur . Ločeno p'o t ipih letal. So la re/.crvnih letalskih častn ik ov. ki traja 15 incsecev. Ise smatra glede lia d olo č ila Za kona o vojaš ki obveznosti. kot oprav lje na d o lž­nost, s lu žc ni ~1 vojaš kega roka., Po konca ncm so lali.l u gOJe ncl so le d o bijo č in ITzcrv nega le talskega podporoč nik a. Sola nje s,c bo za čc!o 1. a vgust,1 '19XS . Raz pi s ve lja do JO .' apr ila 19X5. Kandidati imajo pra vico do pov­rač ila stroškov za vozovni ce p ri prihodu na I.dra vni ški pregled. Ol ..

pri povratku domov. kakor tudi za prihod na šo lalije. 'ra pov rač il a i z plačuj e občinski orga n za zad eve ljudsk e obrambe. Solnina. šol s ke potre bšč in e. sta ­novanje. hrana in obleka za čas šo lanja so brCl.plačni. Vse st nrške nos i ZVCl.ni sek retariat za ljud sko obrambo. Os.[a la pojasnila v I.vo i s te m raz­pi som dajejo obč insk i orga ni za zad eve Ij u(lskc obrambe.

srečuj ej o v štajers ki regiji pn Vključevanju v obrambo prot i

, toči. Z Vk lju čeva njem leta l v sistem obra mbe proti toči bi bil celoten sistem' obram bc opti­malnejš i, vendar je' HMZ Slove­nije še vedno zagovornik samo enega s istema, t.j. raketn ega .

O tem vprašanju je razpravljal tudi predstavnik RKPZ Marn in dogovor je bil , naj se po skupščini sestanejo . predstavn iki letalskih šo l, ki so kadrovsko in t ehnično priprav lj ene in opremljene za to de lo in se uogovorij o za dopol­nitev program a obrambe proti toči, katerega je .HMZS uostavil RKPZ, oz. IS SRS .

Pr.edstavnik RSLO je pozuravil skupšči n o v im enu Sekretariata za LO in se zavze l za intenz ivn ejše sode.lovanjp med na šimi leta lsk i­mi šo lami ll1 SLO obči n na njiho­vih območjih . RSLO bo nuuil vso pom oč pri navezav i stikov iri raz­vijanju višj ih ob li k sodelovanja.

Delegat VSJ Sta nc Menega lija je delegatom pojasnil t eža ve, s ka terim i se pri svojem del u s r ečuje naša asociacij a na rav ni fetle ra­cije. Apelira l je na vse delegat e ZLOS za skupščin o LZJ, da naša st ališča p redlohjo in za ht evajo konkretno akcij o za reševanje pro bl emov, ki zavirajo razvoj le­tal stva in se nanašajo na ZLOS in LZJ .

Ad . 8. Sk upščina j e sp rejela in potrdil a pred lagani program l,Iela ZLOS in finančni n ačrt PS ZLOS za leto 1985 . Pooblašča PS ZLOS , ua na prav i rebala ns finančnega plana ZLOS za to leto. ko bodo detjniti vno znani vsi prihodki , oz. višina sredstev za leto 1985 .

Ad. 9. Pred log s rednj erctč nega , plana razvoja ZLOS za obdobje

1986-1 990 in dru žbenega dogovo­ra na ravni LZJ za krepitev mat e­ri a lne osnove LZJ za isto o buobje so delega ti potrdili in preulog ko t t.ak jG skupšč ina sprejela.

Ad. 1O.) ?vo ljeni so bili de1 ega ti za SKUPSCINO LZJ in to: AloJz Gojčič - predsednik PS ZLOS Jan ez Bauman - podpredsednik PS ZLOS Leol~ Mesa rič - podpredsednik PS ZLOS Mirko Bit enc ' - sek reta r PS ZLOS

Stane Menegalija delegat ZLOS pri PK VSJ Drago Krepil - AK Ptuj .

Ad. 1 l . Delegatska vprašanja. - de lega t ALC Lesce je sezna­

nil sk upščin o z namero ALC, da

bi ka ndiLiira l za organizacijo III. evro pskega prvenstva v jadral nem letenju leta 1986 v FAI razredih. Zaradi kra tkih terminov od sprejete pon udbe za organi zacijo (od nacionalnega AK ZRN)do ro­ka za odgovor je bil A LC

Naši mehaniki na seminarju v Portorožu (Foto: J. Pestotnik)

Zapisnik tehnične komisije Navzoči: Franc Brodar. AK

Murska Sobota. Branko Bunderla Le Maribo r. F ran c Gajšek. AK Celje. A lojz Tretjak AVt Slovenj Gradec. Ferdo Kočeva r AK Celje. Vilko Tomaš i č AK Ptuj , Zlatko Homjak ' OLC Po rtorož. Iztok Kampara AK Ajdovščina, Boži­dar Nahtil?al DLC Novo mesto. Janez Poabevšek AK Postoj'na. Vojteh Hladl1ik ALCLesce, Uroš Ganza Cas ino Portorož, Adolf Šuštar predsednik komisije DNEVNI RED: '

1. Sprejem poročila o dcl u teh­nične komis ije ZLOS v letu 1984

2. Sprejeni programa de la teh­ničile komisije za leto 1985

J. Ral.no

Ad l . Poročilo o delu t e hničn e komi­

sij e ZLOS za leto 19X4 je bilo sprejeto tako . kot je bilo podano na seji (poročilo v prilogi).

Sklep: poročil» o delu t e hni čne komisije je bilo soglasno sp reje to.

Ad2. V progra mu dela I.a leto 1985 so

čla ni menili , da je potrebno predvsem opraviti nal oges podro­čja :

- dviga strokovnega znanja letalsko-tehni č nega osebja .

- PI i pridobivanju nov ih ka­drov za dela in n<llo1!.e kt a lsko-t e hničnega osebja ~

- ureditev d elovnih pogojev in OD

- pri:i!adevanja za ureditev problematike nabave rezervnih delov in l?encralne obnove uvože-nih letal ~ .

- vp liv na spremembe letal­sko te hni č nih predpisov.

V ra zpra vi o te j problematiki je bila dana vrsta pobud.

S kl ep: Program dela tehnične komis ije za leto 1985 (priloga za­pisnika) je bil soglasno sprejet.

Ad J. Navzoči člani t e hnične komisij e

so ra zpravljali o problematiki be­nificira ne delovne dobe letalsko­tehničn<;ga osebja v AL~S in meni­li , da kljub različnim mnenjem in že določenemu predlogu, da te be­nifikacije ne bi pri znali, moramo nada ljevat i z akcijo . da bi te probfcme rešili enako. kot jih rcšujejo v nekaterih republikah. kjer je bcnificirana doba za Ietalsko -tchnično os'cbje že sprcjc­ta. Komisija zahtcva od prcdscds­tva ZLOS. da znova pričnc akcijo za pt'idobitcv benificiranc dobe Ietalsko-tchničnega oscbja.

Zapisa l preds,.c,.nik Adolf SUštal'

onemogočen dogovorjeni posto­pek za -pridobitev soglasja. Sku­pščina soglaša, da ALC kandidira za organizacij o tega tekmovanja leta ,1986 v Lescah s tem da: '

- v celoti sppštuje določila družbenega dogovora na ravni federacije o o rgani zaciji med­na rodnih tekmovanj ,

- po določilih tega dogovora pošlje elaborat materialnih stro­škov s finančno kons trukcijo prek ZTKOS na IS SRS za pridobitev soglasja za organizacijo.

Ad. 12. Skupščina soglaša, da so od predsednika PS ZLOS po­dane osnovne usmeritve za del o v letu 1985 za ključki s)<upščine ZLOS in to so:

1. Dograjevati moramo spod­budne odnose pa tudi dosežke z JLA, še posebej s Teritorialno ob­rambo, Ljubljanskim aqnadnim območjem in vojnim letalstvom. Zadovoljiv je uspeh v trenažnem letenju , manj zadovoljni pa smo lahko s šolanjem bodočih rezerv­nih letalskih starešin inregruti­ra njem mladincev za vojno let alstvo.

2. Po števi lnih srečanjih smo preteklo leto le podpisali spo­razum o medsebojnem sodelova­nju s Hidrometeorološki m zavo­dom Slovenije na področju ob­rambe pred točo . Poizkusno se vk ljučujeta v obrambo pred točo dva kluba - mariborski jn celjski, v opredeljenih kvadrant ih S in SV Slovenij~. Mi smo se zavze mali za kombinirano obrambo raketnega in leta lskega sistema , žal smo mo­ra li popustiti, da je splo h do spo­razuma prišlo.

3. Dve let i pri zad evanj, skupaj .z republiškim komitejem .za promet, turizem , sekretariatom za notranje zadeve, Ljublj anskim ar­madnim območjem, ob sodelova­nju nekaterih družbeno-političnih del'!vcev Franceta Popita, Duša­na Sinigoja, Janeza Zcmljariča in drugih pa nam ni uspelo Slove­nij e, oz. n ekateri~ njenih predelov vključiti v mednarodno turistično letenj e v prav9kotniku Jugoslavi­ja ; Avstrija , Svica, Ita lij a. Puške ne kaže vreči v koruzo. Potrebno je sode lovati z zveznim sek reta­riatom za ljudsko obrambo in do­kazovati, da zaradi preletov jad­ralcev v določenem predelu J ugo­~ lavij e ni ogrožena nj ena varnost.

4. Strateško vprašanje ZLOS je nedvoumno zediniti sile najprej v LZJ in pozneje prepričati K VL, da se za srednjeročno obdobje 1986-"-19ge znova podpiše DO o obnavljanju materialn e os nove na ših društ ev in klubov .

Usoda našega obstoja bo iz redno nego tova , če ne bo prišlo

/ do podp'isa DO.

5. Deliti nauke, kako se še vestnej e in gospodarneje obnašati v društvih in klubih, se na m zdi včasih kar smešno, moramo pa vendar opozoriti , da so težnj e po organiziranju raznih mednarod, nih sre~anj ali Jdeležbe na njih rahlo I?retirane. / •

Že nekajkra! smo na predseds­tvu, pa tudi n'a skupščini sklenili, da se zavzemamo za racionaliza­cijo notranjega :- jugoslovanske­ga tekmovalnega sistema, v med­narodni .pl'o$tor pa ne širimo naše prisotnosti, v kolikor le-ta ni posledica t ekmovalnih usp ehov v domovini.

Predsednik PS ZLOS se'je vs em 7" tovariško sodelovanj e iskreno zahvalfl in vsem želel še mnogo us­pehov-v nadaljnjem delu .

Overovatelja:

Zapisnik sestavil Janez Breza r

Rok Golob l.r. Janez Grošelj l.r.

Od PIS PZsmo dobili reklama­ciio za objavo v Krilih 2/85, da j e pri prihodkih ZLOS , na veden znesek participacije za učila v zne-sku samo 20.000 din . .

Primerjava z originalom za sku­pščino kaže, daje v Krilih napaka, ker je točen znesek din 250.000. Napaka je strojepisna in sicer je pri PIS PZ za učila napi sa n nasle­dnji znesek ZOTKS za mo de­la rstvo 20.000 din .

Plan raketnega m-odel,arstva VQbdobju o d leta 1985-90 naj

bi razvoj raketn ega modelarstva temelj il na naslednjih os novn ih' ci­ljih in realizaciji zas tavljenih na­log, ki jih mll~ek ujejo trenutne pot rebe.

- Krepiti raketno m ode la rsko os novo na os nov nih šo la h (v KMT) ter zago tav lj a ti ko ntinui­ra no vk lju čeva nj e perspektivnih modelarjev v društva . Temeljna naloga društ.ev naj bD zago ta­vlJanJe maks i,ma ln e strokovne po­moči m ent o rj em KMT v njih o vi regiji.

- Izdelati eno tni vzgojno-izo­braževa lni na črt za ra ketno mode­la rstvo na rav ni KMT, ki naj bo časovno in materi a lno opredeljen glede na predvideni fond ur za interesn e d ~j avnos ti v os novni šo li na predm etni stopnji.

- Organizir.ati redn e. se mina­rje za mentorje ra ketno modela r­skih k rožkov v ~ode lova nju z ZOTKS, občinskimi zveza mi ZO­TK , PeJagoš,kima a ka de mijama v LjUbljani in Mariboru ter Zavo-dom za šolstvo SRS. .

- Začeti s pripravo gradiva za strokovni priročnik o rak etn em modelarstvu (skupina avtorjev). Zagotoviti iz id v letu 1986.

- Animirati širši krog avtor­, jev za dopisovanj e v revijo Krila

te r ostale -strokovne list e (Ko­zmoplov, Mo d elar, TIM ... )

- Zagotoviti redno preskrbo društ ev z deficitarF1i m modelar­skim materia lo m (kvalitetni mo­torji domače proizvodnj e, bal sa, umet ne smo le, laki .. . )

, - Uvajati sodobno tehnol o­

gijo ter napredn ejše konst ru kcije mo d elov ter na ta način o bdrža ti stik z vrhunskim rak etnim mode­lars tvom v sve tu.

- Sodn išk i ka d er: posebno skrb j e treba posvctiti

tudi v p rihodnje usposabljanju novih sodnikov vsc h ka tcgor ij ter v ta nam l' n orga ni zirati t ečaje in opravljanje izpitov.

Te k mo va nja: zagotov iti redno izvajan jc mlac

din sk ih ih č lan sk ih rcpLibli šk ih prvcnstcv , zvcz ncga tekmovail ja, Pokari Ljublja ne in m edk lubsk ih tek movanj (vsako druš tvo naj bi let no o rgiln iz iral o vsaj eno tovrst­no priredit ev ).

Zavze mati se za izvcdbo držav­nega prvcns tva (kandidatura v \e­tu 1986, ali 1987 ).

- Žev tekm ova lni sezo ni 1986 bo potrebno vnesti v 'pro~r a m re­publi škega prvens tva k<;tegorijo S-5, za kar j e nujn o že v letošnjc'ln Ict u na baviti vsaj dva binokLilar­na teod o lita te r usposo biti naj­manJ eno t ehnično ckipo mcrilccv ,v išin e, oprc mljeno z ra čunalni ­ko m za Qbdc la vo podatkov in

-ažurn o i zračunavanjc rcz ultat ov.

- Intenz ivir a ti razvoj nove tckmovalnc di sciplin c S-!\ : šc zlas'­ti S-8-E in F, ki prcdvidcvata up­o rabo napra v za radijsko vodcnj c. Od to d s ledi po-treba po 40 Ns rak etnih mb to rjih, ki naj bi lih v za d os tnih količinah za,go toviii d o­ma č i pro izvajalci (Kcmijska in­du strija Killnnik) ob 'jamst vu maksIInain e za nesljivos t i delova-nja moto rjev . .

-:- Zagotoviti srcdstva za uvoz dol očcncga š tcv ila mini a turnih RC napra v za vodcnjc raketopla­nov.

_ - Na rela ciji ZLOS - VS.J vztraj,lti na oblik()vanju jas nih kfltcfl.le v za izbor reprczentance SFRJ v I:(Iketnem mo delarstvu.

- Propagandna de javnost : vlagati maksimalne napore v

propaga ndn o deja Vllost (raket ne­ga mod e lars tv<i ) prek vseh ra zpo l­ožljivih sredstev javnega obvcšča­nja (TV, radi o, tisk ... ).

- Z dcmonstracijskimi na sto­pi, ra zstava mi in predavanji po­pularizirati deja~nost povsod po Slovcniji, predvs cm pa tam , kjerje

. s labše ra 7.v it a, po leg tega pa nuditi vso s trokov no in mora lno podpo­ro pri fo rmira nju nov ih dru štl;v.

Prcdl og načrta pril?ra vil : .Jože 'Cudeli