Ptica srebrnih kril -• • mOJe sanje

Zasanjano sem strmela v nebo, ki so ga oblivali še zadnji sončni žarki. Zverande, na kateri sem stala, sem imela čudovit razgled na pokrajino, ki se je razbohotila v teh poletnih dneh.

Nenadoma pa je mojo pozornost pri­tegnil zvok, ki je prihajal nekje izpod neba. Podzavestno sem se ozrla za glasom. Sončni žarki so pOZlatili ploče­vino. Spoznala sem letalo. Letelo je viso­ko nad zemljo, vendar se je ropot motor­jev vseeno slišal daleč naokrog. V tem sončnem zahodu je bilo videti kot velika ptica v svoje m zanosnem poletu.

"Kam neki leti? Kdo se vozi? Kako se počutijo potniki v letalu? " Sama vpra­šanja, na katera nisem našla odgovora. Sama nisem še nikoli letela, zato si ne morem predstavljati, kakšen občutek se te loteva, ko si takole v zraku. Moja mama je veliko potovala z letali in mi je dostikrat pripovedovala, kakšne prijetnosti in neprijetnosti te utegnejo doleteti.

Letalske zveze so omogočile ljudem hitro in uspešno povezovanje med seboj. Še tako dolga pot se skrči na minimum in se premaga v najkrajšem času.

Na žalost pa je letalo mrtvo telo, ki ga je sestavila človeška roka in konec kon­cev tudi ne ve, kakšno delo opravlja.

Žalostno je tudi dejstvo, da se te jekle­ne ptice ne uporabljajo samo v miroljub­ne namene. Koliko ljudi je umrlo v voj­nah, ko so nad njimi leta le črn(} škatle in stresale smrtonosno orožje. Zrtve niso nikogar spametovale. Umirali so in še umirajo nedolžni ljudje.

Spomnila sem se lepih verzov: " Visoko nad oblaki leti srebrna ptica, leti, leti do­mov. "

Potiho sem začela brundati melodijo. Medtem ko sem premlevala svoje misli, je letalo že izginilo z obzorja. Tudi hiša se je

že potopila v mrak. Iz,za oddaljenih gora pa so šinili še zadnji soji sončne svetlobe.

Pod kupolo modrega neba je odmevala moja pesem.

KARIN KA Vele, 8. b OSNOVNA ŠOLA "RIHARD JAKOPle"

LJUBLJANA - ŠIŠKA

UREDNIŠTVO REVIJE KRILA

Pisanje Tov. Ajdiča v jesenski številki Krila - lanskega leta, v zvezi z izpiti jad­ralnih in motornih pilotov - ti so se po­sebno slabo izkazali - pred komisijo SUCVP v Slovenjem Gradcu, bi dodal še tole.

Po večletnem prem oru sem ponovno pričel z letenjem in sem moral ponovno opravljati izpite pred komisijo SUCVP. Opazil sem, da so kandidati pisali odgo­vore na vprašanja delno slovensko, delno srbohrvatsko.

Žal moramo ugotoviti, da je uspeh teo­retičnega znanja naših letalcev slab in si­cer v veliki meri tudi zato, ker nimamo slovenske letalske strokovne literature. Zelo žalostno je to, da po več kot pet­desetih letih letalstva na slovenskem, samostojnega projektiranja letal, letalske industrije in letalskega prevozništva, ni­smo v stanju napisati kaj resnega za uče­nje zanamcev, kaj šele urejanje sloven­skega letalskega izrazoslovja.

Skrajni čas bi bil da ZLOS preko svo­jih komisij (jadralna, padalska, motorna) pripravi priročnike, ki bi v skladu s pred­pisi SUCVP približali znanje naraščaju, kakor tudi članom aeroklubov za stro­kovno šolanje in širjenje letalskega zna­nja.

Pozivam vse, ki se čutijo sposobne in delavoljne,da pomagajo pri tem delu.

Ivan Smolčrlik

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

ST. 3. LETO VIII. - MAJ - JUNIJ 1978

Enkratno fotografijo "Jastrebi nad Triglavom" (na naslovni strani) je posnel pilot JVL Ivo Sešek

Budni čuvarji našega neba Spomladanski izpiti Natečaji 1978 v

Sport Jadralstvo Prvič za pokal na tipu Iz aeroklubov Zan imi vosti Zgodba

1C.~'L4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih orqanizacij Slovenije . Ureja uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj.

4 6 8 9

11 14 16 19 23

Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček MordeL Marjan Moškon, Jože Prhavc, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 60 din. cena posamezne številke 10 din -o Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50101 -678-51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto .

PRAZNIK JVL

Budničuva~i na~ega neba

21. maj je praznik jugoslovanskega voj­nega letalstva_ Ta dan leta 1942 sta s svo­jima letaloma pristala na partizanskem le­tališču pri Prijedoru ter se pridružila borcem NOV kasnejša narodna heroja Rudi Čajavec in Franjo Kluz.

Pri tem se moramo spomniti, da je bila tisto pomlad 1942. leta fašistična solda­teska na višku svoje moči in so ji nazna­nj ali bodoče poraze s svojimi zmagami

Pogled na dve "Trojki"

Ena izmed verzij aera-2 B

praktično le borci NOV Jugoslavije. Lahko si samo predstavljamo, kaj so po· menila partizanska letala za borce odre­dov, ki so preraščali v brigade in divizije.

Rudi Čajavec je izgubil svoje mlado življenje že ob prvem bojnem poletu, le nekaj dni kasneje pa je bilo uničeno tudi letalo Franj~ KIuza. Sledile so ofenzive in težki boji. Stevilo brigad in divizij je na­raščalo - nastajalo pa je tudi partizansko letalstvo.

Ob italijanski kapituaIciji so partizan­ske enote znova dobile svoja letala. Vrhovni štab NOV in POJ je septembra 1943. leta formiral oddelek za letalstvo in mesec kasneje prvo letalsko bazo. Iz vseh krajev Jugoslavije so se pričeli zbira­ti letalci, pa tudi mladi borci, ki so tvorili jedro kasnejših letalskih enot.

Predzadnje leto vojne sta bili že formi­rani prvi dve eskadrilji, na Visu je bilo letališče s transportno eskadriijo, z delom je pričela cela vrsta strokovnih služb in osvoboditev Beograda je odprla nove možnosti za okrepitev letalskih sil. For­mirane so bile nove in nove enote, povelj­stva, šole - piloti pa so s svojimi letali pomagali preganjati sovražnika na umiku pred zmagujočimi enotami NOV.

Ob zmagOVitih armadah NOV, ki so dokončno osvobodile našo domovino, so svoj pomemben delež prispevale tudi že močne letalske enote, oborožene z raz­meroma sodobnimi letali angleške in sovjetske proizvodnje.

Povojno obdobje je pomenilo krepitev obrambnih sposobnosti naše vojske in po­sebno vojnega letalstva, saj je obramba neodvisnosti naše domovine bila še kako potrebna. V revni porušeni in požgani de­želi so bili za to potrebni izredni napori, ki jih je pa usmerjala dalekovidna misel, da se moramo tudi na tem, tehnično naj­zahtevnejšem področju zanesti na lastne sile.

Iz domačih tovarn so pričeli prihajati izdelki domačih konstruktorjev. Razu-

Izpeljanka slavnega S - 49. Na sliki S - 49 A.

Na sliki je nič manj znani "Stršijen"

Naslovnica najnovejše .-,........,"""""~--:'"'!!Ir'~-----'"'IlI!" ...... ~ knjige

mljivo je, da so bila najprej šolska letala in marsikdo se še spomni dobre, stare TROJKE. Kmalu so ji sledila prav tako cenjena letala AERO-2 in AERO- 3, pa tudi že bojna letala, med njimi slavni S-49 v raznih izpeljankah.

Vendar je bilo obdobje propelerskih letal v zatonu. Zato so pomenili prvi domači prototipi reaktivcev Obad, Sršen, Matica in drugi glasbeniki uspešne serije kasnejših GALEBOV, JASTREBOV in končno KRAGULJEV.

Danes razpolagata naše vojno letalstvo in protiletalska obramba z najsodobnejšo obrožitvijo in opremo, pretežno izdelano v domačih tovarnah. In ne samo to: z orožjem in opremo upravljajo mladi, viso­ko kvalificirani kadri, ki jih usposablja si­stem šol in nenehnih vaj v enotah. V in­stitutih in tovarnah pa se trudi druga armada strokovnjakov in delavcev, da vzdržUje korak s svetovnim razvojem tehnologije.

Skratka: naša domovina ima budne in dobro opremljene ČUVARJE NAŠEGA NEBA.

(Izredno zanimivo in podrobno je po­dana zgodOVina našega vojnega letalstva v zborniku ČUV ARn NASEGA NEBA, ki je izšel lansko jesen in ga je izdal Vojno izdavački zavod v Beogradu!)

ANALIZA

Spomladanski izpiti v Novem mestu

V dneh od 19. 5. do 21. 5.1978 so bili v Novem mestu pred izpitno komisijo "inšpektorata za varnost z~ač~e plovbe" izpiti za pridobivanje dovolJe~J z~ motor­ne in jadralne pilote , ter specIa~ ~OV?­ljenj za opravljanje dejavnosti uČItelja jadralnega letalstva. .. ., .

Od skupaj 85 pnJavlJenih kandIdatov iz 10 letalskih šol odnosno letalskih centrov, je izpite opravljalo 51 kan~i­datov, od katerih je uspešno opravilo izpite 36 kandidatov oziroma 70 %. .

Čeprav je v odnosu na pred~odne ~e~ senske izpite ugotovljen nekoliko boljŠI uspeh pa s pripravljenostjo kandidatov še vedno' ne moremo biti zadovoljni. Pre­dvsem so boljše uspehe doseg~ kandida~i iz tistih letalskih šol, v katenh so s pn-

SPOMLADANSKE CVETKE ZRASLE NA IZPITIH.

Vprašanje: Delitev oblakov po zunanjem videzu.

Odgovor: Ciros je vodno-pega­ste oblike in se vrti v nasprotni smeri od urnega kazalca.

Vprašanje: Spremembe tempera­ture z višino, temperaturni in adia­batski gradient.

Odgovor: Na prinler v Yugosla­viji je 28°C gradient temperature 1 CjlOOO mv prizernnem sloju.

Vprašanje: Kaj je mednarodna standardna atmosfera?

Odgovor: Mednarodna standard­na atmosfera je zamišljen del atmo­sfere na nivou morja.

Vprašanje: Temperatura zraka in način segrevanja zemeljske p0-vršine;

Odgovor: Zemlja se segreva tudi od meseca (ponoči).

r3SI~m ,'----------

pravljenimi kandidati opravili predh?rlne kontrolne izpite , medtem ko so ostah p?­kazali precej manj znanja. Po!eg te~a J~ potrebno omeniti, da nekaten kandIdati pristopajo k izpitom brez potreb~ega .na: leta s slabo vodenimi in nepodpIsamrm knižicami letenja, z nek?lkovaniI!l~ pri­javami, poleg tega pa nekI še zamuJ~Jo na izpite. Poseben problem predstavlja ne­udeležba prijavljenih kandidatov ~.a po­pravne izpite, kar je vsekakor .v. njihovo škodo, saj se s takimi postopki .1Z~ostav­ljajo ponovnemu opravljanju IZPItI?V '! vseh predmetih. To pot je p~pravne IZpI­te opravljalo samo 65 .% ~andl.datov:. D~­gi ki se za popravne IzpI~e ~ISO pnJavili, nimajo več pravice opravlJati le te. '! zve­zi s popravnimi izpiti naj še omemm.' da je nekoliko kan~dato~ k .izpit<;>m ,~nsto­pilo brez predlOžitve ,,IZpItne liste. v ~a­tero se po uspešno opravljenem IZPItu vnašajo potrebni podatki. .

Naj omenim še, v katerih predm~~. so to pot pokazali kandidati pomanjkljivo znanje. To je v prvi vrsti. pr~dmet "I}l~: teorologija", zatem "praVlla 10 predpIsI ter ,,navigacija". E.videntno je, da so to~ krat kandidati posvetili več pozornosti predrn etu "aerodinamika", kate~~ga so 2

nekoliko izjemami uspešno po~ožlh. . Kar se tiče osposobljenostI v letenJU,

to pot ni bilo problemov, pač p~ je z~a­nje o eksploataciji letal na katerih letiJO, še vedno kamen spotikanja. V bodoče bodo kandidati v tem predmetu in prak­tičnem letenju morali ' z~dov.oljiti . s 100 %. Glede kandidatov, ki pnstopaJo na izpite za učitelje jadra1nih letalcey pa bi pripomnil, da se ti morajo zavedati, da brez solidnega znanja iz vseh predD?~to~ ne bodo imeli možnosti postatI vzgOjItelji bodočih letalskih kadrov. Znanje ki ga bodo prenašali na mlajše kolege mora bit.i na višini, vsi postopki do njih pa kore~tm in odmetjeni Zato ni ?rlveč če o~emm, da morajo poleg teoretičnega znanja, po-

svetiti veliko več pozornosti metodolo­ško-pedagoškim pripravam predavanj, od katerih je odvisen uspeh pouka. Tem zahtevam pa sta to pot bila kos samo dva kandidata.

Naj ponovim. Za naslednje izpite, ki bodo po vsej verjetnosti že v popolni pri­stojnosti republiške izpitne komisije, naj bodo upravniki letalskih šol še dosled -nejši pri izvajanju internih izpitov-pre­verjanja znanja prijavljenih kandidatov. Vsekakor je potrebno posvetiti več po­zornosti pravilnemu vodenju knjižic le-

tenja in potrebnemu naletu, za katerega naj vsak kandidat na izpitu predloži za­ključek, da bi s tem olajšal delo komisiji

In še nekaj naiomenim. Kandidati ki so uspešno položili izpite, naj ne čakajo s pošiljanjem potrebne dokumentacije "inšpektoratu" za izdajo dovoljenj, kajti rok v katerem morajo to storiti, je več­krat prekratek, ker često romajo doku­menti od enega do drugega in lahko se zgodi, da je ves trud ki so ga vložili za izpit izgubljen.

Gustav Ajdič

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• TABELARNI PREGLED KANDIDATOV NA IZPITIH

Motorni piloti dovoljenja obnavljanje dov. popravni izpit Jadralni piloti nova dovoljenja obnavljanje dov. popravni izpit Padalci

• nova dovoljenja : obnavljanje dov.

priprav-ljenili

9 6 9

27 5

18

2

pristo-pilo

5 2 3

16 2

15

2

polo-žilo

3 2 2

10

13

popravni izpit

4

ni položilo

2

2

• Popravni izpit 2

: : ................. ~ ................................... ..

NA TEČAJI 1978

"Ikarovo pero" in "Salenitska paleta"

V decembru 1977 - je Letalska zveza Jugoslavije, Komanda vojnega letalstva in protiletalske zaščite, ter konferenca Ljudske tehnike Jugoslavije in JAT, v okviru proslave 30 letnice obstoja in dela LZJ, preko propagandne komisije pri 10 ZLOS razpisala mladinska natečaja "Ika-rovo pero" in "Selenitska paleta".

Natačaja sta se pričela 1. 12. 1977 in sta trajala do 1. 3. 1978, ter sta bila ob­javljena v decemb rski številki revije "K ri· la" in januarski številki "TIM" revije za tehnično in znanstveno dejavnost mla· dine. Pričakovati je bilo, da se bodo to pot odbori za propagandno dejavnost pri UO v aeroklubih odnosno letalskih cen­trih, po funkcionalni dolžnosti povezali z odgovornimi prosvetnimi organi in vod­stvi v šolah in predšolskih ustanovah. Na žalost moramo ugotoviti, da je tudi to­krat družbena obveznost teh odborov popolnoma zatajila, zato se upravičeno postavlja vprašanje, na kakšnih akcijah ti odbori sploh delujejo in komu ter kako opr~vičujejo svojo neaktivnost.

Sole ki so že lansko leto uspešno sode­lovale na prvih natečajih in katerih nagra­jeni avtorji so kot gostje sodelovali na 1. letu letalskega naraščaja Jugoslavije ki je bil v Somboru, so tudi v teh dveh nate­čajih masovno sodelovali.

I Tako je z najve č prispevki na n'!.tečaju 1r "Selenitska paleta" sodelovala OS "Ri­

harda Jakopiča", tako da se je vodstvo šole odločilo da bo napravilo posebno izložbo risarskih del na letalsko tematiko. Največ literarnih prispev~ov je predložil

,--'--..1. __ dopisniš~ krožek na OS "Cvetka Go­

K~'L4 8

larja" v Skofji Loki. Po podatkih s katerimi razpolagamo, je

na natečaju "Selenitska paleta" sode­lovalo cca 1200,a na natečaju "Ikarovo pero" okoli 900 učencev in učenk osnov-nih šol. Iz predšolskih ustanov ni bil spre­jet noben prispeve k iz gimnazij pa samo 1 prispevek.

Ob ugotovitvi, da je v naši republiki okoli 1 200 osnovnih šol s približno 120.000 učenci, potem je od~iv na ome­njenih natečajih zelo slab. Ziri pri 10 ZLOS je vsa prispela dela pregledal in ocenil. Najboljša slikarska dela (10 risb) in 3 literarna dela je po propozicijah natečajev dostavil Letalski zvezi Jugo­slavije in obenem predložil:

1) da LZ Jugoslavije nagradi sliko "Delo letalskih modelarjev" avtorja Andreja Kogovška, učenca 6'. razreda OŠ "Ivana Cankarja" na Vrhniki

2) da LZ Jugoslavije nagradi literarni spis "Ptica srebrnih kril- moje sanje" avtorice Karin KaVČič , učenke 8. razreda OŠ "Riharda Jakopiča" Ljubljana-Šiška.

3) da LZ)ugoslavije nagradi in izreče priznanje OS "Riharda Jakopiča" za po­kazane najboljše skupne rezultate in do­seženo masovnost pri izvajanju obeh raz­pisov.

4) da LZ Jugoslayije nagradi tovarišico Cilko Kregar iz OS "Cvetka Golarja" v Škofji Loki za najboljše razultate dopis­niškega krožka na tej šoli na razpisu "Ikarovo pero".

5) da LZ Jugoslavije nagradi tovarišico Ivanko Petrovič likovnega pedagoga na šoli "Janeza Mraka" na Vrhniki za naj­boljše rezultate na razpisu "Selenitska paleta" .

Strokovni žiri je izbral še 17 literarnih prispevkov in 13 risb katerih avtorji so nagrajeni na ta način, da bodo gosti II zleta letalskega naraščaja Jugoslavije ki bo od 30. junija do 3. julija 1978 v Mo­starju.

Obvestila o tem, kdo je prišel v ta izbor, so že dobile uprave pristojnih šol, ki bodo pravočasno obvestile nagrajence in organizirale njihov odhod do Ljubljane odkoder bodo v skupini odpotovali do

, Mostarja. Gustav Ajdič

~ . H O. pi

>rfl

k:e'L4 9

REPUBLIŠKO PRVENSTVO RC JAD­RALNIH MODELOV RAZREDA F3B

V soboto, 27. maja 1978 je Mode­larska sekcija AK Ljubljana organizirala tekmovanje RC jadralnih modelov razre­da F3B. Tekmovanje, ki je bilo na starem ljubljanskem letališču Ljubljana-Polje, je bilo v okviru republiškega prvenstva.

Tekmovalo je 25 modelarjev iz 4 klu­bov, kar je malo glede na pričakovanje organizatorja. Tekmovanja se niso ude­ležili vsi modelarji, ki jim je organizator poslal vabila.

Na jveč uspeha so imeli tekmovalci iz Maribora, ki so zasedli l. in 3. mesto, 2. mesto pa je pripadlo modelarju iz AK Kranj.

Prireditve se je udeležilo kar 8 tekmo­valcev iz AK Ljubljana, toda vsi niso izdržali do konca, ker je nekaj mladih tekmovalcev poškodovalo svoje modele. Tako je konec tekmovanja dočakalo 5 ljubljanskih modelarjev, med katerimi so se trije dobro uvrstili.

Kranjčanom tokrat ni šlo najbolje; saj niso dosegli pričakovanega rezultata.

Organizacija je bila sprva dobra, po­zneje pa so se pojavile razne napake, kot posledica nepoznavanja tekmovalnih praviL To so pokazali zlasti Mariborčani, ki so zahtevali posebne pravice in s tem ovirali potek tekmovanja.

Tekmovanje je bilo predčasno konča­no, saj so Ma riborčani predlagali, da se 4. turnus ne opravi, čeprav so se sprva do­menili z organizatorjem za vse štirL Orga­nizator je sprejel predlog in s tem prikraj­šal druge tekmovalce.

Četrti turnus bi bilo vsekakor treba voziti. Mnogi slabše plasirani tekmovalci so računali ravno s tem turnusom, da bi tako popravili svojo uvrstitev. Ker do 4. turn usa ni prišlo so prenehali s tekmova­njem, ker jim ni bilo omogočeno boriti se do konca. To predstavlja nešportno po­tezo vseh tekmovalcev ter vodij ekip, ki so bili proti realizaciji 4. turnusa.

Hluchy Otokar

REPUBLIŠKO PRVENSTVO RC MO­DELOV

Republiško prvenstvo radijsko vodenih modelov, razreda F3A je bilo letos na modelarski stezi, ki jo imamo ljubljanski modelarji na Barju. Tekmovali smo de­ževno soboto 13. maja.

Tekmovanje je organizirala modelarska sekcija AK Ljubljana. Udeležilo se ga je 7 tekmovalcev iz treh aeroklubov. To je večje število kot prejšnja leta, čeprav je bila še vedno udeležb a skromna.

Tekmovanje je bilo težko zaradi izred­no slabega vremena. Zaradi velikega entu­zijazma tekmovalcev, kljub nuazu in de­žju ni bilo prekinjeno.

Prva tri mesta so zasedli tekmovalci iz AK Kranj, ki so tudi to pot potrdili svojo in klubsko kvaliteto. To so bili tovariši. 1. Branko Polič ar , 2. Franc Markun, 3. Milan Merše.

Relativno skromna udeležba tekmo­valcev potrjuje, da je vodenje letalskih motornih akrobatskih modelov zelo za­htevno, saj brez volje, veselja, potrpežlji­vosti, natančnosti in treninga ne gre. Priz­nam tud~ da je oprema zelo draga, ven­dar z delom, veseljem in vsaj manjšo pomočjo drugih tudi to gre.

V ljubljanski ekipi se je pojavil nov tekmovalec, ki sicer ni dosegel priča­kovane rezultate. Udeležba tega tekmo­valca je med nekaterimi modelarji iz AK Ljubljane izzvala razne negativne pri­pombe, kar je sigurno vplivalo na tega tekmovalca. Taki pojavi v ljubljanskem AK niso zaželeni Modeli zahtevajo veliko dela, idealizma, volje in zagnanosti, ki jo tako ogovarjanje le ruši. Celo take mode­larje imamo, ki prej onemogočajo vsako novo dejavnost, kakor pa, da bi jo pod­pirali. Navadno ti ljudje zelo redko tek­mujejo, čeprav ob vsaki priliki vse naj­bolje vedo. Prepričan sem, da se morajo ti tovariši čim prej vključiti v aktivno delo naše sekcije. V nasprotnem primeru jim moramo preprečiti rušenje dobrih odnosov v klubu, ki temeljijo na tovari-

štvu, iskrenosti, poštenosti, razum evanju in medsebojni pomoči.

Razčistiti moramo tudi nekatera sta­lišča v zvezi z organizacijo tekmovanja. To pot je bilo določeno: "tekmovanje bo, če je najmanj 5 tekmovalcev iz naj­manj treh klubov. "Kako bi bilo, če bi imeli tekmovalce le iz dveh klubov, ali manj kot 5 tekmovalcev? Taka stališča so neprimerna, nešportna in zmanjšujejo tekmovalno aktivnost, ki nam je še tako potrebna. Rabimo vsakega tekmovalca, ker tekmovanja dvigujejo kvaliteto in jek­lenijo mlade ljudi.

Otokar lfluchy

TEKMOVANJE MOTORNIH PILOTOV ZA "XIII. FIZIR CUP"

Tekmovanje je bilo 20. maja na leta­lišču Čakovec. Tekmovalo je 38 motor­nih pilotov iz 12 aeroklubov. Iz Slovenije je tekmovalo 11 motornih pilotov iz Ptu­ja, Ljubljane, Maribora in N. mesta. Re-zultati: točk 1. Milan ~alj, Ptuj 374,5 10. Miha Som, Ljubljana 327,2 11. Zmago Jeršan, Ljubljana 323,35 14. Karl Krepfl, Ptuj 320,25 19. Danilo Hojnik, Ptuj 305,4 Padalsko tekmovanje za prehodni pokal mesta Čakovec

Tekmovanje je bilo 21. maja na letališču Čakovec. TEkmovalo je 31 padalcev iz 7 klubov Hrvaške in Slovenije. Iz Slovenije je tekmovalo 13 padalcev iz Ptuja, Mari­bora in M. Sobote. Rezultati:

točk 1. Janez Šafarič, M. Sobota 00,06 4. Janez Lihtenvalner, Maribor 00 ,78 9. Jože Olaj, Maribor 01,49 10. Jože Korošec, Maribor 01,96 12. Jože Novak, M. Sobota 02,68 Komentar bomo objavili v prihodnji šte­VilkL

IX. POKAL BRATSTVA IN ENOT­NOSTI

V Beogradu, na letališču Lisičji Jarak, je bilo 20. maja zvezno tekmovanje letal­skih modelarjev kategorij prostoletečih modelov. Na tekmovanju je sodelovalo 6 republiških modelarskih reprezentanc, odsotni sta bili reprezentanci Črne gore in Kosova.

Kategorija F-1-A Gadralni modeli), 18 tekmovalcev

1. Anton Videnšek, Ljubljana 6. Branko Leskošek, EMO Celje 8. Zdravko Lesjak, EMO Celje

1. Slovenija 2. Vojvodina 3. Hrvaška

Kategorija F-l-B (gumenjaki), movalcev 1. Mirsad Kapetanovič, BiH 8. Janko Hostnik, Ptuj 10. Miro Dajčman, Ptuj 13. Dušan Peček, Ptuj

Ekipno: l. BiH 2. Slovenija 3. Vojvodina

1177 1011 853

ekipno: 3041 3014 2566

17 tek-

1201 916 877 778

3168 2571 2364

Kategorija F-I-C (penjači), valcev

18 tekmo-

1. Oto Velunšek, Ptuj 10 Janez qrošelj, N. mesto 16. Maks Zuran, Ptuj Ekipno: 1. Vojvodina 2. Srbija 3. Slovenija

Generalni ekipni plasman: l. Vojvodina 2. Slovenija 3. BiH

1244 979 110

3396 3184 2333

8714 7945 6779

~. __ "" . _ _ ____ """;_""'.' . • _"".O-. _ _ ___ _

REPUBLIŠKO PIONIRSKO MODE­LARSKO PRVENSTVO

Na letališču v Celju je bilo 27. maja v organizaciji Modelarskega kluba LT EMO Celje republiško prvenstvo modelarjev pionirjev v kategorijah prostoletečih modelov A - 1 in F-I - A. V kategoriji A- 1 je tekmovalo 59 modelarjev iz 9 klubov, v zahtevnejši kategoriji F- I- A pa 17m odelarjev.

Rezultati A-1 točk

1. Marjan Sitar, LT Mirna 223 2. Toma~ Hostnik, Ptuj 222 3. Mitja Zuran, Ptuj 219 4. Gorazd Rakovec, LMŠ Kranj 212 5. Borut Ledinek, Slov. Gradec 198

Rezultati F- 1-A 1. Matjaž Glavič, Slov. Gradec 909 2. Robi Zavernik, LT EMO Celje 810 3. Milan Strupnik, LT EMO Celje 673 4. Janez· Dobrovoljc, MK Vrhnika 661 5. Andrej Šali, LM Š Kranj 569

JADRALSTVO

XXIII. prvenstvo Jugoslavije in XVI. prvenstvo Slovenije v jadralnem I~tenju 27. maj

Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. Sobota-Maribor-Varaždin-Mo Sobota (136,2 km) Poletelo je 40 tekmovalcev, nalogo je

Pogled na start kjer je veliko letal je vedno razve_ljiv

Bodoči Elanov OG 100 med pripravo na prvenstvu

opravilo 9 tekmovalcev, 28 je pristalo na poti, 3 pa se niso podali na: tekmovalni let. Zmagovalec diScipline je bil Maks Berčič iz Ljubljane, hitrost leta 59,071 km/h. (Pri izvenletli~čnempristanku po­škodovano letalo Jantar iz N. mesta). pri­stanku poškodovano letalo Jantar iz N. mesta).

28. maj Disciplina: hitrostni prelet na cilj s po­vratkom M. Sobota-Celje-Mo Sobota (172 km) J»oletelo je 39 tekmovalcev, na cilj ni pri­šel ni~če, večina je pristala na poti ~. SobotI. Na tekmovalni let se nista podala 2 tekmovalca. Zmagovalec je bil Tratnik Igor iz Ljubljane.

29. maj Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. Sobota-Krapina- Koprivnica-M. Sobota ( ..... km)

Poletelo je 39 tekmovalcev, naloge pa ni opravil nihče, večina tekmovalcev je mo­rala pristati med Krapino proti Ko­privnici oz. 'proti M. Soboti. Zmagovalec je bil Stariha Janez iz Ljubljane. (pri iz~ venletališčnem pristanku poškodovano letalo Jantar iz Ptuja)

30. maj

Tekmovanje je bilo prekinjeno še preden so poleteli vsi tekmovalci zaradi nevihte.

31. maj Disciplina: hitrostni prelet na cilj s po­vratkom M. Sobota-Koprivnica-M. S~ bota (144 km) , Poletelo je 38 tekmovalcev, nalogo -je opravilo 21 tekmovalcev, ostali so pristali na poti proti M. Soboti. Zmagovalec di-

~ajbolj budna in najaktivnej~ je seveda bila komisija

i/eliko truda in vsega ostalega je pripisati pilotom vlečnih letal

Prvi trije na proglasitvi ....

scipline je bil Franc Štrukelj iz Lesc s hitrostjo 61,2 km/h.

1. junij Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. So bota-Varaždin-Koprivnica-M. Sobota (150 km) Poletelo je 38 tekmovacev, nalogo je opravilo 30 tekmovalcev, ostali so pristali pred M. Soboto. Zmagovalec je bil zopet Strukelj Franc s poprečno hitrostjo 82,079 km/h. (Pri izvenletališčnem pri· stanku poškodovano letalo Trener iz Ljubljane)

2. junij Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. Sobota-Celje-Virje-M. Sobota (313,4 km) Poletelo je 37 tekmovalce.v, nalogo je opravilo 8 tekmovalcev, večina ostalih je pristala na poti proti M. Soboti. Zma­govalec ponovno Franc Štrukelj s po­prečno hitrostjO 67,734 km/h.

3. junij Disciplina: hitrostni prelet na cilj s po­vratkom M. Sobota-Celje-M. Sobota (172 km) Poletelo je 37 tekmovalcev, nalogo je opravilo 34 tekmovalcev, 3 so pristali pred M. Soboto. Zmagovalec te discipline je bil Stariha Janez s hitrostjo 93,591 km/h. (Vsi rezultati so izračunani s han­dicap faktorjem, ki so bili objavljeni v 2. letošnji številki revije Krila. s.tvarna hi­trost zmagovalca zadnje discipline s tre· nerjem je bila 65,765 km/h).

... in pri podelitvi

.................................................... .

XXIII. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V JADRALNEM LETENJU IN XVI. PRVENSTVO SLOVENIJE

MURSKA SOBOTA, 26. 5. do 4. 6. 1978

Ge neralni plasma l. Franc Štrukelj 2. Starina Janez 3. Pešec Miloš 4. Berčič Maks 5. Petrovič Stanislav 6. Frenc tiva Z Pintar Janez ~;. Thaler Miha 9. Keršič Jo že

10 L:.:ij .. Hogliun 11. Šimenc Ivo 12. Rojnik Črtomir 13. Gatolin Miodr.Jg 14. Lukman Tone 15. Stepanov Djordje 16. Benčič Borut 1 7. Poglajen Janez 18. Zadravec Mirko 19. Luin Albin 20. Filko Ivan 21. Gorenc Tone 22. Kolarič Igor 23. Medič Marjan 24. Muršec Edi 25. Krišto Stipe 26. Vukovie Mita 27. Blagojevie Brane 28. Ocepek Jože 29. Rain Zvonko 30. Adam Miha 31. Bencik Silvo 32. Leskovšek Marko 33. Spasie Vlado 34. Tepeš Nenad 35. Komplet Miha 36. Otoničar Vlado 37. Kuhar Brečo 38. Tratnik Igor 39. Trop Milan 40. Kotnik Srečo

Lesce Ljubljana Celje Ljubljana Ptuj Zrenjanin Lesce Lesce N. mesto Celje Lesce Celje Beograd Maribor S. Mitrovica Maribor Celje Maribor Ljubljana N.Sad N. mesto Ptuj Ljubljana Maribor B. Luka Subotica Sarajevo Velenje Za greb M Sobota S. Gradec Velenje Sarajevo Zagreb Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Ptuj N. Mesto

Cirrus st. Trener Cirrus 17 CLibeDe Jantar st. Ci"us st. DG100 Jantar st. Cirrus 17 e Libelle Cirrus 17 Cirrus st. Mosquito Ci"us 75 Ci"us 75 Jantar st. e LibeOe Jantar st. Pilatus Cirrus 17 Cirrus 75 Delfin Pilatus Ci"us 17 Ci"us 17 Cirrus 17 Cirrus 75 Pilatus Cirrus 17 Pilatus Astir Cirrus 17 Cirrus 75 Jantar st. Pilatus Trener Trener Trener Jantar Jantar

6281,0 5920,3 5514,6 5471,3 5348,9 5342,5 5323,3 5108,8 5095,5 5059,5 4990,8 4981,2 4872,9 4477,3 4453,8 4431,5 4373,7 4339,7 4227,3 4172,2 4086,5 4076,5 3969,8 3919,0 3790,6 3750,6 3697,7 3538,0 3408,8 3180,0 3130,0 3015,7 3010,0 2899,6 2400,8 2166,7 2090,5 1473,7 1220,2 O

(Uvrstitev na XVI. republiškem prvenstvu se spremeni le v toliko, da se iz liste izločijo tekmovalci ostalih republik, ih uredi vrstni red, tOl:ke pa ostanejo iste) .

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

prvič

Za prvi letošnji majski vikend je bilo na novomeškem letališču napovedano za· nimivo tekmovanje: pomerili so se jadral. ci iz Hrvatske in Slovenije, tokrat za spre· membo na enakih letalih. Za tako tekmo· vanje najbolj primeren in hkrati trenutno v Jugoslaviji najbolj številen je tip B-4 Švicarskega Pilatusa. Od 26 takih letal, ki so bila ta čas registrirana pri nas, se jih je erijavilo 14, tekmovalo pa potem 11. Ce prav je tekmovanje od prihoda do od· hoda tekmovalcev trajalo komaj dobrih 48 ur in je bilo vreme več kot nenaklo· njeno, je vodstvo tekmovanja spravilo pod streho kar 4 discipline, med njimi

celo en prelet. Torej je tudi v taki obliki mogoče izvesti prireditev, na kateri se razvname tekmovalni duh in nabirajo izkušnje . Prav tega pa nam pri pilotih, ki se še niso prebili do republiških in držav­nih prvenstev, najbolj manjka.

Goste in tekmovalce iz Zagreba, Reke, Maribora, Slovenjgradca, Lesc, Ljubljane, Trebnjega, Bele krajine in Novega mesta je ob otvoritvi pozdravil predsednik Do­lenjskega letalskega centra Avgust Avbar (slika na prejšnji strani spodaj) . Tekmo­vanje je steklo pod pritiskom grozeČih nevihtnih oblakov z zahoda in vse je kazalo, da bo zmagovalec najboljši v toč­nosti pristajanja Dolničar iz Ljubljane , čeprav so mu bili tesno za petami Kotnik (N. m.), Bunderla (Mb.), Kovačič (Zg) in Pernuš z Reke.

Nedeljsko dopoldne pa je le prineslo tudi nekaj sonca, ki je hitro razgibalo zračne tokove okrog letališča . Vendar je bilo vsem jasno, da se bo zapiralo in kaj več kot hitrostnega preleta Novo mesto­Kostanjevica-Novo mesto (55 km) ni kazalo dvegati, saj je že spet grozila ne­vihta. Čeprav je Novak (Trebnje-Mirna) v tej disciplini zbral največ točk, so Čeri­nu iz ALe boljši pristanki le prinesli prvo mesto in prehodni pokal 10 ZLOS.

Lahko rečemo, da je poskus s kratkim in manj zahtevnim tekmovanjem na tipu v celoti uspel - tako organizacijsko kot družabno, še zlasti , ker so se z veseljem odzvali tudi letalci iz sosednje Hrvaške . V 63 štartih je bilo naletenih 33 ur, samo 4 pristanki so bili izven letališča, motorna letala so naletela 9 ur. K uspehu tekmo­vanja so veliko pripomogli tudi piloti vlečnih letal iz Zagreba in Slovenjgradca, saj je bilo v tem času najtežje prav za vlečna letala. Pokrovitelj prireditve je bila tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta. - Če smemo prihodnje leto pričakovati še bolj šo udeležbo iz slovenskih in hrva­ških klubov, morda pa tudi iz Bosne in celo Makedonije , lahko postane ,,Pokal B-4" priljubljeno družabno in športno srečanje jadralnih pilotov.

Rezultati pristajanja na točko:

l. Dolničar 2. Kotnik 3. Bunderla 4. Kovačič 5 . Pernuš 6. Čas 7. Čerin 8. Vukičevič 9. Ilič

10 . Novak Il. Stariha

80 96 90 70 80 78 80 70 70 96 90 O 90 O

9026 50 86 60 48 90 O

Končna uvrstitev:

l . Čerin (Lesce) 2. Novak (Trebnje - Mirna) 3. Stariha (Bela krajina) 4. Pernuš (Rijeka) 5. Dolničar (Ljubljana) 6. Kotnik (Novo mesto) 7. Bunderla (Maribor) 8. Kovačič (Zagreb) 9. Čas (Slovenjgradec)

10. Vukičevič (Rijeka) Il. Ilič (Zagreb)

84 96 96 98 74 86 84 56 32 26 40

260 256 254 248 240 176 174 172 168 134 130

341 322 297 264 260 256 254 248 176 172 168

Fotografije (od zgoraj navzdol): Proti po­bočjem Roga - Gurači in organizatorji so s štarta budno spremljali vsa prizadeva­nja tekmovalcev - Tudi tehnična skupina je svojo nalogo dobro opravila, da se je tekmovanje lahko nemoteno odvijalo (Foto: J. Pavlin in M. Moškon)

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV Novo ljubljansko športno letališče .

Negotovosti ni več in kaže da so naj­hujše težave mimo. yubljanski generalni urbanistični načrt je potem, kq je bilo območje starega športnega letališča v Po­lju določeno za industrijsko cono, že pred leti predvidel na Brezovici, na Batju, dve lokaciji za novo letališče . Izračun pa je pokazal, da so stroški za letališče na takšnem zemliišču, kot je batjansko, iz­redno visoki. Ze je kazalo, da Batje ne bo prišlo v poštev in zopet se je zavrtel vrti­ljak iskania novega prostora okrog Lju­bljane - St. Jakob, Kamnik, Sorško Po­lje, pod Krimom itd. Nikjer pa ni ustre­znih pogojev, ali je ' ovira brniški zračni prostor, ali pa so zemljišča predvidena za druge namene. Po tem lanskoletnem krožnem iskanju se je krog končno po­novno zaključil na Barju. Lokacija Bl, ki je bliže Ljubljani, je odpadla zaradi za­zidav in dokončno je bilo odločeno, da ostane lokacija B2 na Brezovici, blizu L0-ga, deloma že na območju Vrhniške občine.

Ljubljanska mestna skupščina je spo­razumno z Vrhniko odločila, da je ta lokacija najprimernejša, da je dokončna in da je treba z vsemi pripravami za grad-

njo takoj začeti. Načelno je dogovorjeno, kako bodo kriti stroški in kdo bo sode· loval pri uresničitvi načrta.

Zdaj je Ljubljanski urbanistični zavod zaposlen z lokacijsko dokumentacijo in v izdelavi so načrti in program letališča Prihodnje leto, če ne bodo nastale kakšne nepredvidene ovire, bodo na Brezovici že zabrneli gradbeni stroji

SEKCIJA ZA EKSPERIMENT ALNO LE­TALSTVO PRI UUBUANSKEM AERO KLUBU

Na redni konferenci ljubljanskega aero­kluba, ko je bil sprejet nov statut, je bila poleg balonarjev in zmajatjev predvidena tudi sekcija za eksperimantalno letalstvo. Pred dvemi meseci pa je bila ta sekcija tudi ustanovljena. Ustanovitvenega se­stanka se je udeležilo kar lepo število zag­nancev, ki so soglasno izvolili za pred­sednika sekcije dipl ing. Staneta Grčarja , za tajnika l>a Borisa Sekirnika. Sekcija si je začrtala svojo dejlIvnost za bližnjO bo­dočnost. Predvsem se bodo člani te sek·

PRIDOBUEr.D ZEMLJiŠČE

UlRJE>fJ ZEMUI§čE

cije vključili v realizacijo načrtov društva "Bloke " razpravljali pa so tudi o svojih načrtih. Stane Grčar se je prijavil kot nosilec projekta za pripravo in montažo pomožnega motorja na jadralno letalo "Blanik" - motor bi bilo mogoče v pri­meru potrebe tudi sneti, predvsem takrat, ko je letalo potrebno za šolanje začet-

/'" nikov jadra1cev, Sekirnik pa se je prijavil ~ kot nosilec projekta za gradnjo super lah­

kega letala.

~ ~

\...--'"

AKCIJA LJUBLJANSKIH MODELAR­JEV

Ljubljanski modelarji, člani modelar­ske sekcije AK Ljubljana so organizirali letos dve razstavi svojih modelov. Prva razstava je b ila meseca marca v Ribnici na Dolenjskem v počastitev občinskega praznika Ribnice. Druga razstava je bila v izložbenem prostoru Trg, podjetja NA­MA v Ljubljani v počastitev Dneva mla­dosti

Namen teh razstav je v zvezi s sklepom 22. Skupščine Aerokluba Ljubljana, da razvija letalski in modelarski šport, širi tehnično kulturo in splošno zanimanje za letalstvo in dejavnost Aerokluba Ljublja­na med občani

Istočasno omenjene razstave predstav­ljajo del neposrednih priprav in vigoje vseh članov AK Ljubljana za uspešno de­lovanje v pogojih splošne ljudske obram­be.

Otokar Hluchy

ŠPORTNO LETALIŠČE LJUBLJANA - BREZOVICA

KONCEPT UREDITVE 1·1000

REZERV4.T ZA KASI'>JEJŠI SPREMLJAJOČI PROGRAM

_______ ---l ____________ ~ ____ ._. _____ ,_ .•• _ ... ______ ---------.-.. --..... - .............. ------.-- -.----.. ------------1----------

" 12"

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

Nedavna vaja enot civilne zaščite na novomeškem Glavnem trgu je znova prepričljivo dokazala, kolikšnega pomena je pripravljenost prebivalstva, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi upre morebitnim sovražnim na­padom ali naravnim nezgodam. Tako smo v Novem mestu sodelovali na vaji s civilno zaščito (posnetka zgoraj). Novomeščani imamo že zgrajene trdne vezi in vztrajno sodelujemo z SLO

13StfIE:J

...................................................................................................................

HITRO KVALITETNO IN POCENI BOSTE SEZIDALI SVOJO HIŠO Z IZOLA TlVNIM

GLINOPOR

IN BETONSKIMI ZIDAKI !

..

GLINOPOR ZIDAKE lahko kupite v Ljubljani pri STANDARD INVESTU, Vodovodna 101

PRODAJAMO TUDI BETON VSEH MARK' PO KONKURENČNIH CENAH!

PRODAJA

STANDARD INVEST LJUBLJANA, Celovška c. 89 TOZD TOVARNA GRADBENIH ELEMENTOV Telefon: 553 - 398

.............................................................. _ .................................................. .

V kraljevem mornariškem Jadralnem klubu v Lee-on-Solent v Veliki Britaniji uspešno uporabljajo sončno eneIgijo za polnjenje akumulatorja na jadralnem letalu Gasfleugel Masquito. Plošča s 36 sončnimi celicami, na­meščena v kabini pred pilotom, polni pri moč­nem soncu 14 V akumulator z 0,46 A. Sončne celice ne omejujejo pilotovega vidnega polja.

Atlantic Aviation, ameriški zastopnik italijan­skega proizvajalca helikopterjev Agusta, ponuja kupcem helikopterje A 109 Hirundo z zasilni­mi napihljivimi plovci za primer potrebe pri­stanka na vodi. En tak helikopter imamo tudi pri nas, brez plovcev.

V kratkem se bodo na linijah sovjetskega Aeroflota pojavila nova potniška letala JAK-42. Na sliki je prvi serijski primerek pri preizkusnem poletu v Saratovu.

V Bordeaux-Merignacu v Franciji je konec lanskega ' leta prvič poletel prototip Dassault Mystere Falcon 2OG01. To je v bistvu 362. Fa\con 20 z motorji Garrett A TF -36 na­menjen ameriški obalni straži (Coast Guard) pod imeno m Guardian. Vsega skupaj je narOČe­nih 41 Guardianov za nadzorovanje obalnih vo­da ZDA.

Vickers - Slingsby je pričel s serijsko pro­izvodnjo novega 15 metrskega tekmovalnega jadralnega letala Vega. Proizvajalci priznavajo, da so se zgledovali pri načrtovanju po Pik-u, Mosquitu in Jantarju, vendar pa ima Vega ne­kaj ,čisto s vojskih potez. Ena od teh je uvlačlji­vo repno kolo. Največja novost na Vegi pa je ta"da ima za upravljanje z zakrilci in zračnimi zavorami samo eno ročico. Ravno razvoj tega sistema je precej zavlekel pričetek proizvodnje tega jadralnega letala. T10risna oblik a krila je skoraj identična Pik-ovi in Mosquitovi, profil krila pa je Wortmann FX 67-K- 150. Konci kril so zavihani navzdol in zaščiteni s kovinski­mi ojačitvami.

Podatki: razpe tina 15 m; površina krila 10,05 m2; vitkost 22,4; dolžina 6,72 m; teža praznega 234 kg; max. teža 440 kg; teža vodne­ga balasta 109 kg; obtežba krila 30,5 - 43,8 kg/m2.

Sposobnosti: pri teži 440 kg; najboljša finesa 1 : 42 pri 111 km/h; 1 : 32 pri 167 km/h, min. propadanje 0,67 mis pri 81,5 km/h. Teža 306 kg, 1 : 40,5 pri 92 km/h; 1 : 25 pri 167 km/h, min. propadanje 0,57 mis pri 67 km/h.

Zahodnonemška Luftwaffe preizk uša novo trenažno letalo RFB A WI-2 Fantrainer. Prvi prototip ima dva Audi-NS U wankel motorja z močjo 150 KS, ki pOI~njata sedemkraki kana­liziran pro peler. Drugi prototip bo oprell1ljen s

Boeing je pred lagal ameriškim zračnim silam (USAF) modifikacij o tovornega jumb()-jeta. Ta bi lahko v prostoru za tovor nesel na devetih rotirajočih lansirnih rampah 72 ma· nevrirnih raket. Manevrirne rakete bi zapuščale letalo skozi stranska vrata v zadnjem delu tru­pa. Akcijski radij polno obremenjenega letala bi znašal 2800 km, ki bi se ga lahko povečalo z dopolnjevanjem goriva v letu.

Boeing jc po naročilu agencije NASA modi­ficiral letalo DHC C - 8A Buffalo. Zgradili so nova krila, gondole za motorje, rep in mu vgra­dili nove instrumente. To "tiho preizkusno le­talo za kratke polete" (prevod kratke QSRA, kakor so ga imenovali pri NASA), ima štiri motorje s po 3400 kp potiska, postavljene nad krilo. Na ta način nameravajo doseči visoke

vzgonske količnik(: (do 5,5) pri majlmem hru­pu. Letalo naj bi se dVignilo že po 450 m, pri­stajalo pa naj bi pod kot om 7,5°.

Ravno tako za NASA je znana tovarna heli­kopteIjev Sikorsky zgradila letalo- helikopter S-72 RSRA (R otor Systems Research Air­eraft). Na tem helikoptqju, ki ima tudi klasič­na krila z razpetino 13,6 m bodo preizkušali različne rotorje. S tem se bodo zmanjšali stro­ški takih raziskav, saj ne bo več potrebno v ta na men modificirati ali celo graditi novih heli­kopterjev_ V skrajnem primeru bodo lahko rotor celo odvrgli in se vrnili v bazo kot klasič­no letalo. Potisno silo mu dajeta dva reahijska motorja nad krili.

turbopropelerskim 250-C20B.

motorjem Allison

Fantrainer naj bi nadomestil letala ti(Xl Piaggio P- 149, konkurirata pa mu št.: Bccch T- 34C in Pilatus PC- 7.

Cessna je v letu 1977 izročila naročnikom 8839 letal, od tega samo v decembru 915. Delež Cessne v celotni ameriški proizvodnji lahkih letal znaša 52,3 %. Za letos načrtujejo ameriški proizvajalci, da bodo prodali 18000 letal, kar je skoraj 1100 več kot lanL Celotna vrednost je ocenjena na 1,7 miliarde US dolar­jev.

Cessna pričakuje, da se bo njen delež še povečal Na začetku leta je imela v programu 36 različnih modelov. Na sliki pa je maketa novega poslovnega letala Cessna Citation III, ki naj bi poletelo še letos.

Japonski narodni letalski laboratorij priprav­lja gradnjo preizkusnega potniškega STOL leJa­la za 150 potnikov. Prototip bo imel trup

transportnega letala Kawasaki C-l in štiri mo­torje FJR-710. Koncept letala je podoben kot pri QSRA od NASA ali pa Boeingovem YC-14.

22. decembra 1977 je prvič poletelo novo sovjetsko STOL transportno letalo Antonov AN -72. Potovalno hitrost occnjujejo na 600-700 km/h. Dva motorja tipa Lotarev D-36 sta postavljena pred in nekoliko nad kri­li, podobno kot pri Boeingu YC- 14. Največ lahko prepelje 5 ton tovora.

American Jet Industries HusUer 400, novo poslovno letalo, je januarja letos opra vilo svoj krstni polet. Za začetek bodo izdelovali eno­motorno verzijo opremljeno s turbopropeler­skim motorjem Pratt & Whitney of Canada PT6A- 41 z močjo 850 KS. Kabina je pod pri­tiskom in lahko sprejme do 7 potnikov. Hustler ima superkritična krila z zakrilei tipa fow ler po celi razpetini. Namesto krilc uporablja;za preč­no upravljanje spoilerje. Največja vzletna teža letala je 3175 kg. Pri ekonomični potovalni hitrosti 550 km/h ima dolet z 30 min rezerve 4780 km.

DI.I ~ •

V ZDA pripravljajo neobičajno modifikacij o Blanika. Kot je razvidno iz skice bo letalo ime­lo dva trupa in mo tor spotisnim propelarjcm v sredini. Motor bo Lycoming z močjo 79 KW (108 KS). Ta štirisedežnik bo imel dolet 1000 km in potovalno hitrost 200km/h.

Firma Vought je predlagala ameriški morna­rici dvomotorno verzijo letala A- 7E Corsair z oznako V-529D. V-529D ima precej ode­beljen zadnji del trupa, kam or naj bi vzporcdno vgradili dva motorja GE F404-400. Poleg tcga so mu trup podaljšali za pol metra zaradi večjih rezervoarjev za gor ivo. Modifikacija vsakega enomotornega A- 7 E bi stala približno 2,5 miliona US dolarjev.

Dvomotorna verzija bo imela v repu mon­tiran rcakcijski motor Williams WRI9 - 3- l s 325 kp potiska. Na ta način bOdo izbolj šali lastno sti letala pri vzletu in vzpenjanju. Poto­valna hitrost se bo povečala na 700 krn / Il. V prime ru napake na pred njem motorju bo lahko letelo samo z repnim motorjem.

Do sedaj je naročenih že 70 letal.

PAUL BRICKKILL

Sklati zvezde z neba To je knjiga o Dauglasu Baderju, legendarnem angleškem letaleu invalidu brez nog, knjiga bo izšla pri Mladinski knjigi letošnjo jesen. '

Tistega popoldneva je s skupino letel nazaj proti Dunkerquu in žejalo ga je po sveži krvi; na obrobju ladjic pred valolomi je zagledal sen· co, ki se je spuščala nad neki rušilec. Nov šok - črni križi na krilih, ko je čez ladijske dimni­ke švignil heinkel III Tik za rušilCf'm je vzkipel bel stržen vode in njegova ~a je ritnila, da so se pokazali peneči se vijaki. Bader se je izvil iz formacije ter jo ubral za heinklom, ki je zavijal nazaj proti obali. Iz bombnikove steklene ku­pole se je zabliskalo, Bader je pritisnil še na svoj sprožilec in pobliskavanja je bilo konec. Dobro! Ul'il je mitraljezca! Heinkel je napravil oster notranji zavoj in se spustil. Ko se je Bader vzpel, da bi se v loku znova približal, sta se nad bombnik, ki je bil že miljo daleč , spuščala še dva spitfua. Neverjetno, kako hitro je vse teklo! Nobene možnosti, da bi jih pravočasno dohitel. Ozrl se je po svoji skupini, a tudi nje že ni bilo nikjer več.

Pač pa je videl še rušilca iz zavil je bliže, da bi si ogledal, !Ili je z njim vse v redu. Kazalo je, da ni nikomur nič hudega; pobliskavali so mu, potem pa je zagledal drobcene črne pege, ki so švigale mimo njega in tako je spoznal, kaj po­meni pobliskavanje. Ogenj protiletalske. Mornarica ni v tistih dneh prav nič tvegala. Bader je švignil proč v nasprotno smer. Nič kaj ljubeznivo od mornarice, je pomislil.

Skupina je ostala v Hornchurchu. Jutro za jutrom je morala ob 3.15 pokonci pa na zgod­njo patruljo, in še na druge patrulje, toda vedno so sovražnika staknile druge skupine, kar je človeka spravljalo v bes. Bader je videl le postojanke v zaledju na peščinah, v ognju spo­pada in umikajoče se, in to ni bil prijeten pogled. Kadar skupina ni letela, ~o piloti ves dan posedali pri letalih, skoraj do enajste zvečer, ko je ugasnila zadnja svetloba. Pogrešali so Geoffreya Stephensona. Pripovedovali so, da je preskusil napad št. 2 iz učbenika Lovskega poveljstva in edini top v repu stuke mu je utišal motor ter ga prisilil, da je s curljajočim gliko­lom pristal na sovraŽIlem ozemlju.

Četrtega junija je ministrski predsednik izdal ukaz za zadnjo patruljo in Bader je poletel z njo. Peščina pri Dunkerquu je bila prazna, raz-

padajoče mesto pa je negibno ležalo pod dimom. Iz pristanišča se je prebij ala ena sama jahta z majcenim belim jadrom; bila je gotovo zadnja ladja, ki je zapuščala Dunkerque in kro­žili so nad njo ter jo varovali, dokler jih niso prazni rezervoaIji prisilili, da so se vrnili do­mov.*

* Še dolgo je ugibal, kakšna usoda je dolete-1:J to ladij co. (Op. avt.)

Dunkerque je bil mimo in Bader, ki se ga je nenadoma polotila izčrpanost, je prespal skoraj štiriindvajset ur, a ko se je zbudil, se je znašel sredi novega nuačnega razpoloženja, ki je leža­lo nad Anglijo. Pilotom je bilo mogoče z obra­zov brati, kaj si mislijo - če so si želeli bojeva­nja, jim to zdaj ni moglo uiti. Prihajalo je streznjenje, vendar brez pretiranega preplaha. Dežela preprosto ni hotela priznati, da je po­ražena. Bader je šel korak dalje in ni hotel ver-

~jeti, da bo zaradi tega bržkone padel. Možnost, oziroma bolje teorija, mu je že bila v mislih, vendar se ni menil zanjo, pa ni kot suho graho­vo zrno nikoli pognala kali. Ker je bil okusil kri, je razmišljal le o letenju, bojevanju in takti­ki, o rečeh, ki si jih je že tako dolgo želel, da ni veljalo nič drugega več, in nikoli ga ni več ob­šla misel, da bi kdorkoli mogel zdaj s pomilova­njem gledati nanj ali pa ga imeti za manjvredne­ga od ljudi, ki so bili urnih nog. Živel je za bližajoči se boj, boj Britanije in svoj lastni boj.

Iz sodišča v Stevenageu je prišlo pismo z razsodbo, da je kriv in da mora plačati dva funta in deset šilingov globe. Besen je odposlal ček in odrezavo pisanje, v katerem je obžalo­val, ker ni mogel priti na razpravo, kajti moral se je podati v Dunkerque.

Dopust ob koncu tedna je izkoristil za v~žnjo k Theimi, ki se je medtem vrnila v go­stišče Pod ž1ebaki. Moral ji je povedati, da Geoffreya Stephensona pogrešajo, in nato nista več govorila o vojni.

Boj se .it: kar izmikal in dnevi so nerazburlji­~o ~nevali v.urjenju - v formacijskih poletih, igranIh napadih, nočnem letenju. Skupina se je znova pres~lila na sever v Kirton-in-Lindsay, Theima pa Je ostala Pod ž1ebaki. Vsaj za nekaj

časa, je menila, se Douglasu najbrž ne bo nič hudega pripetilo.

Proti polnoči 13. junija je bil Bader 12.000 čevljev nad reko Humber, kjer je oprezoval za nekim neznanim letalom, ki so ga bili izsledili, ko je priletelo iz Nemčije. Ko pa je kukal iz male kabine, ni videl ničesar, na nebu je bilo le nekaj bledih zvezd in zavedal se je, da je kaj malo možnosti, da bi opazil še kaj drugega. Spitfue je bil zaradi majčkenega steklenega po­krova in dolgega nosu bolj slab za nočno lete­nje, pa je bilo iskanje nočnega napadalca ' po­dobno igri slepih miši. Toda tedaj ni bilo no­benih drugih možnosti za obrambo.

"Rdeči ena, rdeči ena," je spregovoril nadzornikov glas, ,bliža se vremenska fronta. Nemudoma se vrni v oporišče."

Strmo je zavil proti zatemnjenemu kopne­mu, toda deževna fronta se je približala še hitreje. Med naletom je bil le nekaj sto čevljev visoko in tik nad letališčem, in šele tedaj je megleno spazil osvetljeno stezo, ki jo je za­grinjala tančica dežja, pa se je v ostrem zavoju obrnil, da je skozi steklo, ki ga je zamazal sloj vode, ne bi izgubil iz oči. V drsnem letu je preletel prvi signal... previsoko. Mimo je švignil drugi. . . in še tretji, in šele nato se je dotaknil nagnjene steze. Rep se ni spustil in zavedel se je, da je slabo precenil višino. PO­tegnil je palico prav do trebuha, a rep je bil še vedno v zraku in svetlobni signali so švigali mi­mo. V istem trenutku se je zavedel, da se ne bo mogel ustaviti na stezi in da je tudi prepozno, da bi spet dodal plin in še enkrat vzletel; ?otem je rep sedel in zavore so prijemale, da si bolj ni upal pritiska ti nanje.

Pred njim ni bilo več signalov ... l,e črnina. Pa mučno čakanje, in nato škripajoč tresk, ko je letalo poskočilo in zdrsnilo po trebuhu čez nizek zid, za katerim so bila parkirana letala,

kolesa je odtrgalo in potem se je letalo sunkovi­to ustavilo. Po kovini so nenadoma zaškropota­le opeke in glava mu je bila za hip povsem prazna. Nič strahu, nobenega šoka. Le obsedel je, kot že dvakrat poprej.

Potem je izustil kratko besedo, kakršne papir ne prenese.

Čez travo ob koncu steze je pricvilil avto. Snel si je čelado in zaslišal škrabljanje dežja po krilih. Iz teme se je pojavil Tubby Mermagen.

"Douglas," je zaskrijeno zaklical, "si še živ? "

"Živ že," je zarenčal Bader, "a hudičevo besen!"

"Prav ti je," je z olajšanjem odvrnil Merma­gen. "Tole je bil prav grozen nalet!"

Zjutraj ga je Mermagen pozdravil s preme te­nim nasmeškom in s pomenljivo pripombo: "No, Douglas, posloviti se bomo morali!"

Bader je ostrmel, kajti ni pozabil sinočnje nesreče in hladno ga je spreletelo ob misli, da mu bodo prepovedali leteti.

, Zakaj?" je vprašal. "Nočem od tod!" "Je že vse v redu," je tolažeče dejal Merma­

gen. "Dobil boš svojo skupino." Bader je spet ostrmel. "To ni šala," se je široko smejal Mermagen.

"Ali pa morda je le. No, L. M. te vsekakor želi vitleti."

Vzburjenja skeptičnega veselja je bilo konec v naslednjem hipu, ko je Baderja spreletelo, da Leigh-Mallory preprosto še ni mogel zvedeti za najnovejšo nesrečo.

Odpeljal se je v Hucknall, kjer je bil štab 12. letalske divizije, in nato je znova stal pred di­vizijskim poveljnikom. Leigh- Mallory je brez uvoda prešel k stvari: "Slišim, kako se obnesete kot komandant eskadrilje. Predajam vam lov­sko skupino, št. 242."

(Bolje bo, če pride z besedo na dan!)

Major Douglas Bader je poveljeval 242 10'"ski skupini, kljub temu, da je bil brez nog

Dejal je: "Razumem, gospod •.. Gospod, nekaj vam moram povedati... sinoči sem razbil spitfue. pri pristajanju sem preletel ste­ZO.U

Leigh-Mallory je blago <Jejal: "No, veste, to se včasih zgodi."

Bader se je do konca posul s pepelom in nadaljeval: "Gospod, stvar je v tem, da sem tudi zadnjič, ko ste me povišali v komandanta eskadrilje, razbil enega."

Leigh-Mallory je napravil resen obraz, nato pa se je široko nasmehnil. "Nikar ne skrbite," je dejal. "Vaša nova skupina ima hurricane."

Divizijski poveljnik je znova v uradnem tonu nadaljeval: "Dvestodvainštirideseta je kanadska skupina, edina v RAF. Skoraj vsi piloti so Kanadčani in so precej divja druščina. Pred kratkim so se Vl1).ili iz Francije, kjer so jih dobi­!i pošteno PO grlli in so izgubili kar precej letal. Pehali so jih sem ter tja, sami niso bili nič krivi in zdaj imajo vsega dovolj. Skratka, z moralo so precej na psu. Potrebujejo nekaj poštene orga­nizacije in malo trde roke; človeka, ki je dovolj odrezav in po mojem ste za to vi dovolj primer­ni Nemara bomo v prvih vrstah kmalu po­trebovali sleherno lovsko skupino, kar jih pre­moremo. Luftwaffe se onkraj Kanala baje že zbira."

Skupina je bila v Coltishallu, blizu Norwic­ha, je povedal Leigh-Mallory, in major Bader naj bi od tega trenutka prevzel poveljstvo. Vstal je, se rokoval z Baderjem in rekel: "Veli­ko sreče na vašem prvem poveljniškem položa­ju!"

Major Bader! Oziroma vsaj major po položa­ju! Kako hladen je bil ta pogovor in kako globoko je vzburkal čustva! Še pred osmimi tedni je bil navaden letalski oficir! Še tega se je le bež.'lO domislil, da je zdaj dohitel svoje vrstnike; nestrpno si je želel ie to, da bi na svojem prvem poveljniškem položaju pokazal, kaj zmore.

Do večera je že prevozil sto milj nazaj v Kir­ton, pospravil svoje reči, telefoniral Thelmi in že je sukal volan emdžija proti Coltishallu. Ne­bo so zastirali nizki oblaki in v temi je iskal pravo pot. Okrog enajste zvečer mu je neki policist pred Norwichem povedal, kako naj pri­de do letališča. Čez pet minut se je že zgubil. Na cesti je zagledal nekega moškega in vprašal ga je za pot, toda možak je ni poznal. Potem je zagledal neko žensko, a ta se je zbala, da ima kaj drugega za bregom, pa je zbežala, ko jo je ogovoril. Nikjer nobenega kažipota (vse so za primer invazije sneli). Naletel je na nekega drugega moškega, ki je sumničavo dejal: "Kako neki naj vem, kdo sploh ste? Lahko bi bili vohun. Ne vem, kje je letališče." Uro pozneje, ko je izpuh telo že vse zadovoljstvo, je prispel do barikade iz bodeče žice, postaVljene čez ce­~to, za njo pa je v svetlobi rdeče svetilke stal stražar v uniformi RAF. Končno! S prijetno zavestjo svojega dostojanstva je dejal: "Jaz sem novi komandant 242. skupine," in čakal, da mu dvignejo pregrado.

Stražar pa se ni premaknil. Hladnokrvno je rekel: "Bi mi povedali geslo, gospod?"

"Kako hudiča pa naj vem za geslo?" je iz­bruhnil novi poveljnik. "Saj še nikoli nisem bil tu!"

"Oprostite, gospod, toda brez gesla vas ne smem spustiti naprej."

Novi major je še kakih dvajset minut pihal pred pregrado, dokler niso iz stražarnice po telefonu staknili dežurnega oficirja, Id je ukazal, da ga smejo spustiti naprej.

Tako rekoč prvi človek, ki ga je zjutraj srečal pri zajtrku, je bil Rupert Leigh. Tudi 66. skupina je bila zdaj očitno nameščena v Col tis­hallu. Leigh je zmajeval z glavo, ko je zvedel za napredovanje in dejal: "Zdaj ti ne bo več treba, da bi me ogovarjal z ,gospodom'. Tega sicer nisi nikoli počel, li ti bo vsaj lažje, ko boš lahko še naprej mirne vesti neolikan."

po zajtrku je coltishallski "postajenačelnik" , hladnokrvni pipar Beisiegel * Baderju razložil, kakšna je njegova nova skupina, in ta razlaga ni bila prav nič pomirjujoča. V tehničnih po­~dkah je bilo za približno polovico Angležev, Angleži so bili še trije ali štirje piloti, drugi pa so bili Kanadčani. Divji Kanadčani, najbolj neukrotljivi mladi oficirji, kar jih je bil podpol­kovnik kdaj srečal, in na moč alergični na svoje poveljnike! Bogsigavedi, kaj si bodo mislili, ko bodo zvedeli, da njihov novi komandant nima nog. Skupine se je že sedaj polotil nemir. Fantje potrebujejo presneto močno in trdo ro­ko, da jim natakne uzde.

Baderja je prešinilo, da nosi na rokavu še vedno le kapitanska okrogla našitka; ni si bil še utegnil priskrbeti tretjega, ozkega kroga, všite­ga mednju, a z njim bi bil videti čisto drugačen fant od fare. "Če nimate nič proti, gospod," je rekel, "bi

se odpeljal v Norwich in si dal všiti še dodatni našitek, preden se pojavim na odru."

Odpravil se je na pot z M. G. in med odsot­nostjo je novica o njegovem prihodu prispela do skupine. Eden izmed pilotov je n(lletel na Bernarda Westa, . . kleparja" skupine (tehniške­ga oficirja) in rekel: "Ali ste že videli novega komandanta? "

"Ne, nisem." West je pokazal zvrhano mero zanimanja in kanček nezaupanja. .. Kakšen neki pa je? "

"Malce nenavaden," je pilot skrivnostno od­govoril. ,,~e verjamem, da ga bomo kaj dosti videli. Je namreč brez nog."

West, podoficir z dvajsetletnim stažem, ki je videl že skorajda vse, kar je v vojnem letalstvu mogoče Videti, je zazijal, potem pa zastokal.

* Vsi so ga v šir in dalj poznali kajpada le pod imenom Bicikel. (Op. avt.)

14.

Ko se je Bader vrnil, so bili vsi piloti na zemlji, v čakalnici, pripravljen na alarm. S svo­jim novim pribočnikom, kapitanom Petrom Macdonaldom, se je na dolgo menil o njih; pri­bočnik je bil marljiv, hladnokrven človek, že štirinajst let član parlamenta, pa mu je še vedno šlo izpod rok, da 'je hkrati opravljal po­slanske dolžnosti in skušal napraviti red v lov-

ski skupini. Nazadnje je Bader dejal: "No, pa stopiva dol in se spoznajva s temi fanti!"

Čakalnica eskadrilje A je bila lesena baraka na robu letališča. Na stežaj je odpahnil vrata in nenajavljen odštorkljal noter, Macdonald pa mu je sledil. PO zaganjajoči se hoji so ga brž spoznali. Kakih deset parov oči ga je hladno premerilo s stolov in železnih pogradov , na katerih so ponoči spali piloti, ki so čakali na alarm ob zori. Poprej si je bil rahlo zamišljal, da bodo spoštljivo vstali; taka je bila pač navada. Toda nobeden ni vstal; !lobenemu se ni zdelo vredno niti, da bi se zganil, razen dveh, treh, ki so se prevalili na pogradih, da bi ga bolje videli. Celo roke so ostale v žepih, v sobi pa je vladala tišina. Budna tišina. Ta dvoboj se je kar vlekel.

Naposled je spregovoril, ne napadalno, tem-več odločno: "Kdo je tule dežurni?"

Nihče ni odgovoril. "No, kdo je najvišji po činu? " Spet ni nihče odgOVOril, vendar so pogledi

vprašujoče begali od enega do drugega. " Kaj ni nobenega dežurnega?" Velik, temnolas mladenič je dejai: "Menda

ne." Bader jih je še nekaj časa meril s pogledom

in pod ovratnikom je že zaripnil od jeze. Toda ni bil pravšnji trenutek, da bi izbruhnil. Ne­nadoma se je zasukal in odšel ven.

V čakalnici eskadrilje B v molčečih in bolščečih pogledih spet ni bilo odziva.

"Kdo je tule dežUrni?" je vprašal. Čez čas je čokat mladenič nakodranih las in

obraza, ki je bil tak, kakor da bi ga bil kdo na hitro izklesal iz granita, počasi vstal s stola in z močnim kanadskim naglasom dejal: "Menda sem jaz."

Okrog rokava je imel en sam okrogel našitek letalskega oficirja.

Bader s piloti kanadske eskadri lije

" Kaj ni nobenega komandanta eskadrilje?" "Enega imamo, pa ga ni tu ," je rekel mla­

denič. "Kako se pišete? " "Turner." In potem, po razločnem premol·

ku, še "gospod". Bader je znova premeril budne poglede pa se

spet obrnil in znova odšel ven. Kakih deset jardov pred vrati je na tleh ždelo lovsko letalo hurricane, videti je bilo zgrbljeno, krivonogo, kakršni so bili vsi hurricani. Odpravil se je proti njemu in se potegnil na krilo. Padalo, čelada in očala so že ležali v kabini in okobalil je nogo čez rob, se spravil noter in si nadel čelado. Ce mislijO, da je novi poveljujoči oficir pokveka, se mu zdaj ponuja presneto primerna prilož­nost, da jim vtepe v glave drugačno mnenje. Vžgal je motor, obrnil hurricanov rilec proti letališču in dodal plin.

Tik nad letališčem se je pol ure nepretrgoma prekopiceval s hurricanom po nebu, izvajal stare tekoče manere iz Hendona, akrobatske točke so se prelivale druga v drugo, brez pre­morov, med katerimi bi si spet pridobil višino, dva ali trije lupingi zapovrstjo, sod čki z vrha, navadni sodčki, zavoji z odvzetim plinom, na koncu pa poslastica, za kakršno je nekdaj poskrbel z gamecockom, in sicer se je v polo­vičnem lupingu vzpel, se bliskovito prevalil v sveder, se izvlekel iz svedra in nato napravil luping do konca. Ko je spustil letalo na travo in se odpeljal do roba letališča, so vsi piloti stali pred barako in gledali, toda brez tuje pomoči je splezal na tla, niti ozrl se ni nanje, sedel je v avto, se odpeljal do svoje pisarne v nekem han­garju in poslal po Bernarda Westa.

Zaradi klenega, severnjaškega videza mu je bil West takoj všeč, brž ko je ta veteranski pod­častnik stopil in salutiral.

"Kakšno je številčno stanje naših letal? .. je vprašal.

"Osemnajst hurricanov, gospod," je dejal West. "Vsi so novi."

"Dobro. Želim, da jih dobro vzdržuje te." "potrudil se bom, da bodo čim dlje leteli,

gospod," je rekel West, "toda to ne bo dolgo trajalo. Prav nobenih nadomestnih delov nima­mo in brez orodja smo. Porabirn vse, kar mi pride pod roko, toda če bomo šli v kakršnekoli akcije, bodo mimogrede obtičali na tleh."

"Kako to mislite, nobenih nadomestnih delov in orodja? " je hotel vedeti Bader.

West je razložil, da so vse skupaj izgubili v Franciji. Le eden izmed mehanikov je v svoji delovni torbi prinesel nazaj lastno orodje. Dru­gi pa so očitno prinesli s seboj le cigarete. Iz glasu mu je bilo razbrati jezo.

Bader je mračnega obraza vprašal: "Ali ste že poslali zahtevek za nove potrebe? "

Da, je rekel West, poslal ga je. Kosovnih seznamov in potrdil ter vseh douplikatov se je nabralo za šest palcev visok kup, toda oficir v oporiščnem magazinu je rekel, da bodo morali najprej po normalnih kanalih, ko bodo prišli na vrsto. West je menil, da so ti kanali pošteno zamašeni.

"No," je mrko dejal novi poveljujoči oficir, "pa jih bomo torej pošteno odmašili!"

Naslednje jutro je vse pilote sklical v svojo pisarno in potem so se nagnetli pred njegovo pisalno mizo in se prestopali, medtem ko je bil tokrat on na vrsti, da jih hladno in molče meri s pogledom, ki mu je razkrival pomečkane uni­forme, večjo nagnjenost do puloverjev z želvjim ovratnikom kot pa do srajc in kravat, dolge lase in na sploh neurejeno zunanjost. Na­posled je spregovoril:

"Poglejte. . niti najmanj ni elegantno, če hodite naokrog kot kaki mehaniki, ki si še niso oprali mastnih rok. Rad bi, da bi bila ta lovska sku pina do bra, vi ste mi pa prava strašila. Dobra lovska skupina ima elegantne pilote. Za začetek samo tole: v kantini nočem nič več videti pilotske škornje ali puloverje z visokimi ovratniki. Nosili boste čevlje, srajce in krava te. Je to povsem jasno? "

To je bila napaka. Turner je globoko, po kanadsko zategnil, ne

da bi se kaj raz buril: "Večina nas sploh nima ne čevljev ne srajc

ne kravat, to, kar imamo na sebi, je vse." "Kaj hočete reči?" je dejal znapadalnim

glasom.

"Vse, kar smo imeli, smo izgubili v Franci­ji." Monotono, le s pridihom jedkega posmeha, je Turner jel pripovedovati o popolni zmedi med boji, kako so jih oblasti očitno pustile na cedilu, jih ločile od osebja na kopnem, jih pre­važale iz kraja v kraj, povsod nezaželene, dokler se ni nazadnje vsakdo brigal le zase. Sle­herni pilot je vzdrževal svoje letalo, si beračil hrano in. spal pod krilom letala ; potem pa stikal za benCInom, da bi VZletel in se boril, zdaj s tega, zdaj z onega pristajališča, kamor so jih pač pošiljali. Sedem jih je padlo, dva sta bila

ranjena in eden je doživel živčni zlom - izgube med piloti so bile skoraj petdesetodstotne. Poveljujočega oficirja so skoraj ves ta čas po­grešali, a nazadnje se mu je posreČilo, da je spravil svoj hurricane nazaj v južno Anglijo. Ko je napočil konec, so preostali sami odleteli nazaj čez Kanal in potem so jih poslali v Co1tis­hall. Položaj se odtlej ni kaj dosti izboljšal in nosilo jih je sem ter tja, ne da bi kdo prijel za krmilo. Zgodba ni bila nič kaj vesela, vendar v njej ni bilo čutiti samopomilovanja, temveč le nekakšno zadrževano jezo.

Ko je Turner umolknil, je Bader dejal: "Žal mi je. Opravičujem se za svoje opazke." Kratek molk. "Ali ste že zahtevali dodatek za izgublje­no opremo? "

Očitno so že in domnevali so, spet s pri­dihom jedkega posmeha, da zahtevek nekje mirno plava po enem izmed ustreznih kanalov.

o,V redu," je rekel Douglas. "Jutri greste vsi skupaj v Norwich, h krojačem. Naročite , kar vas je volja. Jamčil bom, da bodo računi plača­ni. o. K?"

Mencaje so prikimali. "Za zdaj pa si za nocoj pri kom izprosite ali

sposodite čevlje in srajce. Sam imam nekaj srajc in sposodite si lahko vse, kal' imam. O. K? "

"Velja, gospod," je rekel Turner, ki so mu vsi očitno prepustili besedo.

"Prav! No ... " - uradno - "na mestu volj­no in sproščeno se pogovorimo. Kakšne boje imate za seboj in kako ste se kaj obnesli?"

Naslednje pol ure je minilo v živahni razpravi o najrazličnejših strokovnih zadevah, pozneje pa je Bader po vrsti izprašal vsakega pilota ter ugotovil, da so mu z izjemo enega ali dveh zelo všeč. Zdajci so bili razvneti in pripravljeni na sodelovanje, le neki pilot, Anglež, je kazal nesrečen obraz in je menil, da bi bil primernejši za trenažno poveljstvo. Bader se je z njim nekaj časa pogovarjal, nato pa je jezno izbruhnil: "Z vami je narobe, to, da se nočete boriti! V štiri­indvajsetih urah vas bom dal premestiti iz te skupine." Tudi enega komandanta eskadrilje je kmalu precenil kot neprimernega in brž ko je os tal sam, je telefoniral v divizijsko poveljstvo in jih prosil, naj mu pošljejo dva najboljša komandanta eskadrilje, kar jih premorejo. Za enega izmed njiju je predlagal Erica Balla, iz 19. skupine. V diviziji so rekli, da nimajo nič proti, za drugega pa so priporočili nekega mla­deniča, ki se je pisal Powell-Sheddon.

"Kakšen pa je? " je vprašal Bader. "Malce jeclja," so rekli v diviziji, "sicer pa je

fant in pol."

"Jeclja! Jeclja!" je onemu v diviziji kar za­zvenelo v slušalki. "Ta zame že ni fant in pol. Le kaj neki se bo zgodilo z radijsko zvezo med bojem? "

"Po mojem bi bil za vas ravno pravšnji." Oni v diviziji je bil malce užaljen. "Saj ne jeclja prehudo, za vodjo pa je iz dobrega testa ... bivši kadet iz Cranwella."

"Cranwella!" je zagrmel Bader. " Ravno pravšnji! Kar pošljite ga k nam!"

TI VRAZJI FANTJE V LETEČiH ŠKATLAH

*" -- ::: fRnEa-,

~

ri založba ml~dinska knjIga

3 dognano oblikovane knjige - blizu 1 200 strani vabljivega branja -140 slikovnih prilog - napete dogodivščine - spomini - bogata fantazi"a - dokumentarno gradivo - dragocene izkušnje