KAJ DELA ZVEZA El? KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEl

Črno piko - brišemo, tovariš delegat!

•

r~onsieur 8ertrand LARCHER Di recteur G~n~ra 1 Federation Aeronautique Intel"n'ationale 6. rue Gali lee

75782 PARIS CEDEX 16 / France

lausanne. l e 14 jl1.nvier 1986 RtH.llo /86/jsb

303

Objet: ReconnaisS l1nce par l e C.1.0. F. A. 1. OOLl"'AI!R ARRIVl: u!:

tt.ons1eur le Directeur General, j16JAN 1986 1

e'est avec plahir qlle je vous informe que, lors de la ri!cente reunion a lausanne de la COrMlission executive du Carnitl! ' Internat ion/1·1 Clyr,)pique, les 5 et 6 decemb;-e ~9a5. et sur recorr.mandation de la Comm1ssion pour le progri'mrne du C.I.O . , le Cornitl! International Olympique il dec1de d'/lccorder se. reconnaissance officielle a la Federation .A.eronautique Internation"ale pour les disciplines de paraM chutisme, vol a voi1e et vol lit;,;"e.

Je profite de cette occasion pour souhaiter a votre f~deration la bienvenue au sein du />louvement olympique.

Veu111ez croire, Monsieur 1 de ma constderation di st1 nguee:

CO Vice PRESIDENT

F.A.1.

Stane MENEGALIJA

Oirecteu General. en l' assurance

Končno le razveseljiva novica z lausannskega gradu de Vidy: predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (C.I.O.) Juan A. Samaranch z zadovoljstvom sporoča gen. direktorju FAI B. Larcherju, da so letalce spet uvrstili med olimpijce (že leta 1936 smo bili v Berlinu »opazovalci .. , 1940 in 1944 ni bilo olimpijad zara­di vojne - potem pa je medna FAI malo zaspala). Zgoraj posnetek Samaranchevega pisma, spodaj prevod

'\././"./ /"./.r.r././"./"./" /'/'././ ./".././"./"./ /' ./"./'4"./'/'./"..r./ ./"/'../"..r,/v"/'./"J",,/.,/"'o.JJ"/'.../"J"../'J">.~

~ Predmet: Priznavanic s str,mi C /.O. ~ <, ,

~ Cospod generalIIi direktor, . . ..' . ~~ z zadovolistvom vtls obvcščtlm, d'ljc MedIIdrodlIl olllllp"sk, kOlllltc ,

na nedavni :"'ii !z.vršne komisiie M.O.K. 5. in 6. deccml"',1 1985, ' Lil/-samic na priporočilo Progrdrriske komisiie M.O.K., odlo6/, d,1 odoln'i <,

Mednurodni letalski z-,.'C/:i uradno uvrstitC"v za discipline: p,ul,zlstvo, <,

iculr,dno letcnje in prosto letenic. , . .. ~ . 1 zkorišč<lm priložnost, da zaželim vtlši zvezi dobrodošlico v dmž'nI ~~( Olimpiiskegtl gibtllli'l. '

Cospod gener<lini direktor, spreimite izraze nloiega odlible.~a spoštOVdllia. ;

JUAN ANTONIO SAMARANCH ~ <,

. v vednost podpredsedniku F.A. I. Stanetu Mcrll'galiii ~ - ~~~-~~~~~VV~~~VV~~~~

Stane Menegalija, član Pred­sedstva Letalske zveze Jugosla­vije ,in podpredsednik FAI pravi, da ima res slabo vest, ker že toliko časa ni poročal naši letalski javnosti o tem, kako opravlja zau­pane mu dolžnosti. Pa vendar, nikoli ni prepozno! Čeprav je sproti obveščal najvišje organe naše organizacije, kaj dosti ni pri­curelo v bazo. Tudi na pravkaršnji skupščini ZLOS v Ljubljani, ko je bil z vsemi glasovi ponovno izvoljen za delegata v Predsed­stvo konference LZJ, je postregel z zanimivimi obvestili, mi pa smo seveda izkoristili priložnost, da iz njegovega ekspozeja predstavlja­mo vsaj delček federalne in med­narodne letalske problematike:

..V FAI smo si močno prizadevali za demokratične odnose med člani - da bi imel vsak nacionalni aerok lub po en glas. Zdaj imajo nekateri celo po 13 glasov, kar je odvisno od višine kotizacije (člana­rine), ki jo država-članica pri speva v FAI. Glasovi so torej plačani. Lahko si potem mislite, kaj more doseči 12 nacio­nalnih AK s po en im glasom, če glasuje proti njihovemu predlogu en sam član s 13 glasovi! Obstoj FAl je odvisen od dc­narja, jasno pa je tudi, kakšno breme bi padlo na nerazvite člane, če bi bila ko­tizacija za vse enaka. Nekatere države bi morale sploh odnehati. Po leg tega pa gre velikim tudi za prestiž in že zaradi tega nikakor ne pristanejo na enotno članari­no.

Prizadevamo si tudi, da tekmovalci iz držav, ki vztrajajo na rasnem razlikova­nju (npr.: Južna Afrika), čeprav so njiho­vi nacio na lni AK člani FAI, ne bi mogli sodelovati na mednarodnih tekmova­njih , dokler njihova država ne bi spreme­nila svoje politike. Tudi tu gre napredna misel zelo težko in počasi v žiVljenje.

Sicer pa smo dejavni pri spremembah in dopolnitvah pravilnikov, izbiranju krajev, kjer bodo svetovna ali evropska prvenstva in v a kciji za ponovno sprejetje letalskih panog med olimpijske disci­pline. Skoraj v vseh komisijah imamo predstavnike.

Jugoslavija namreč uživa v FAI visok ugled, ker imamo razmeroma dobro raz­vit letalski šport in opažene uspehe na mednarodnih tekmova njih , ker smo v

(Nadaljevanje na 22. strani

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XVI * MAREC 86 * ST. 3

Za športne letal ce sveta zadnjih petdeset let morda največja veselica - kar tri naše panoge med olimpijskimi disciplinami! - je lahko za koga tudi tragedija. Recimo za ponosno modro-belo-rdečo trobojnico z zlato obrobljeno rdečo peterokrako. Recimo jadralstvo. V somraku nekdanje (resnične) graditeljske in tekmovalske slave naših jad­ralcev je nekomu ob krepki moralni in gmotni podpori Družbe vendarle uspelo sestaviti 53 komadov neuporabnih jadralnih letal (feni-ksov z volčjimi performansami), medtem ko mu približno toliko še bolj neuporabnih dvosedov, hvalabogu, zaradi silne košave ni uspelo sestaviti. Vsaka šola nekaj (ma lega ) stane. V športni areni smo se izgovarjali na naš južnoafriški sindrom in vse bi bilo v najlepšem redu, ko ne bi začeli nekakšni za­guljenci takorek'oč na svojo pest ses tavljati uporabna jadralna letala in potem hoditi "privatno« na evropska in predsvetovna prvenstva ... Recimo padalstvo. Povest je na las enaka jadralski ... O zmajarstvu ne moremo nič reči, ker ga tu uradno sploh ni. Vemo pa, da je to olimpijsko disciplino v Jugoslaviji, v olimpijski deželi najbolj odprtih meja in neomejene fantazije, moč izvajati samo v globoki ilegali . $e malo, pa bomo lahko komu zagrozili magari s Sremsko Mitrovico, če bo poskušal narediti na domačem vrtu kakšen skok z zmajem. Morda že zato, ker bi hotel s tem proslaviti gnusno K.u.K . avstroogrsko sedeminsedemdest letnico prvega takega skoka na naših tleh ... To so dejstva. komentar ni potreben, ker je lahko tudi nevaren. Varnost letenja pa je vendarle prva stvar' Tako se vsebina današnje številke z Vestnikom vred kar precej suka okrog te jugokaše. pa priporočamo tozadevne prispevke gurmansko prežvečiti' PO možnosti pol ure pred jedjo Naslovna tema je pri AEROSVETU izposojeni test o domačem motornem jad­ralnem letalu $OLE 77, posnetek pa je delo Dragana Milovanovi6a iz Novega Sada. $o le 77 s VW-porsche motorjem bi bil Jastrebov kandidat kontra OG 400 Iz Rotaxom 504) iz Elana, če bi po predlogu družbenega dogovora za obnovo gmotne. osnove LZJ prišlo do gradnje 59 tovrstnih letal za potrebe naših šol Dovolj razburjenj za danes, mar ne?

Olimpijsko pismo Zaostajamo v kakovosti Na vuka povika Stabilno in ubogljivo

2 4 8

10

UREDNIK

Lahka letala pozimi 14 Fl C za najmlajše 16 Pilot. ki je bombardiral rajh 18 LETALSKI VESTNIK št. 3 (vložekl

"re,t4 Izdaja Zveza lelalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 " Revija izhaja vsak mesec . razen julija in avgusta ~':z Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva brezplačno . Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sode luje v reviji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje. balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji f, Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl. Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesarič, Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Jure Pestotnik , Srečo Petrie in Giril Trček ~':t

Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33 . 68001 Novo mesto " Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 1 O. dne v mesecu , pred mesecem, v katerem izide naslednja štev ilk a /-,: Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena oV:'1!ni ca s povratnim naslovom in potrebnimi z nam­kami 1< Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot6. postni predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. štev. 501 01-678-5t077 . Spremembo naslova sporoČIle upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno ,-', Letna naročnina 1500 din, eena posamezne številke 150 din ~\: Grafična priprava DIG, tozd Grafika , Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.

Predsednik GOjčič med poročilom sku­pičlnl

Adolf SuAtar je opo­zoril na pereče te­!ave v tehnični službi

Zaostajamo S kakovostjol V soboto, 1. marca so se zbrali naši delegati na volilni in pro­

gramski skupščini v Ljubljani. Brez pripomb so sprejeli pred­lagani dnevni red, po podelitvi priznanj ln poročilih pa prizadeto ln živahno razpravljali o zadevah, ki jih teže. Zapisnik skupščine boste našli v Vestniku, na teh straneh pa objavljamo poročilo predsednika, ki ga je skupščina ponovno izvolila za krmarja naše Zveze:

Tovarišice in tovariši, d ragi gostje

Osnovna opredelitev našega dela preteklih let je bila zadržati osnovno naravnanost življenj a in ustvarj anja ZLOS.

Trendi gospodarskih gibanj v ožji in širši domovini so bili v odnosu na ostale športne zveze v ZTKOJ precej ne naklo­njeni prav naši zvezi .

No in če se vpraša mo, kakšna je bila soodvisnost med strategijo naših načrtov in za tečenimi objekti vnimi možnostmi? Odgovor bi lahko bil tudi za leto 1985 poz itiven. Pa poglejmo , s katerimi dejstvi ga lahko podk repimo: O obseg dela v vseh naših panogah smo v glavnem zadržali pa tudi v posameznih dejavnostih presegli ; O gor iva nam tud i v letu 1985 ni primanjkovalo; O pogodbene obveznosti z JL A smo v celo ti uresničili ;

o vsa načrtova na tekmovanja in prire­ditve zadovoljivo izpelja li; O finančna sredstva smo zbrali skladno z načrtom , vendar nas je inflacija prehite­vala pa tako žal nismo povsod sledili niti obnavlj anju osnovnih sredstev: zgradb, leta l, učilni c , padal in vse osta le opreme, ki jo potrebujemo pri naši aktivnosti .

Da je levji delež uspehov v ZLOS plod dela in sposobnosti našega čl ans tva v društvih , letalskih šolah , v vodstvih le­teh in celo tne zveze, o tem ni dvo ma. Prav pa je tudi, da se na sleherni sku­pščin i vpraša mo, ali smo bili dovolj do miselni , ponekod pa tudi dovolj uporni pri iskanju in zbira nju sredstev za naše žiVljenje in defo v klu bih .

Poleg za tečenih virov zbi ra nja dena­rj a, ob sodelovanju v SlS za telesno kul­turo, izobraževa nje, s skladi za SLO in DS , organizacij ami združenega dela, se kaže na smučars k em primeru .. PODA­RIM-DOBIM « tudi kaj nauč iti . Sam

General Višnjic se Je zahvalil za pri­znanJe in obljubil tvorno sodelovanje

Inženir Savic je po­zdravil Skupščino v imenu ZUKL

menim, da nismo toliko popularni, da bi si lahko sposodili isto, ali podobno metodo zbiranja finančnih sredstev. Pre­pričan pa sem tudi, da smo toliko uspešni pa ne nazadnje družbeno pomembni, da nam nekatere družbene stTllkture ne bodo dale le moralno, ampak tudi mate­rialno podporo.

Kje naj bo strategija našega dela na tem področju:

Prvič, je JLA naš naravni zaveznik. Soodvisnost je povsem naravna, tako na področju vzgoje in izobraževanja, tre­nažnega letenja in skakanja naših fantov in deklet , tja do zagotavljanja potrebmh osnovnih sredstev. Tudi večje , zani­mivejše letalske prireditve doslej ni bilo brez vojnega letalstva. Za preteklo leto lahko pohvalimo prireditev ob zaključku 28. JAR v Ptuju in Aero-Show-miting v Portorožu.

Razširjanje našega sodelovanja z JLA , tako z vojnim letalstvom, teritorialno obrambo, kot z ljubljanskim armadnim območjem, je naša prihodnost.

Drugič, DD na ravni federacije, kljub letu dni naprezanj, da se poenotimo okrog vsebine - potreb letalskih zvez in načina zbiranja sredstev, ni pripravljen za podpis. V naši republiki trdim, da ni nasprotovanj, da bi dogovora ne podpi­sali TAKOJ. Pritrdilna so stališča, ne le v naši zvezi" ampak tudi v 1. S. Skupščine SRS in RSTO, ki je nosilec in podpisnik dogovora. Za nas je to zelo odgovorna naloga, da pride do podpisov DD. V njem vidim zadovoljevanje naših osnov­nih potreb po motornih,jadralnih letalih in padalih.

Tretjič, sem prepričan, da je v repu­bliki nekaj OZD, ki imajo poseben interes za naš obstoj in razvoj. Tu mislim na OZD, ki so s svojim poslovnim predmetom povezane z letalstvom. Mor­da je tu - zarodek letalskega - poola.

Nekaj pionirskih korakov smo v PR­ZLOS na to zamisel že podvzeli . Predla­gamo, da s posebnim sporazumom, med OZD, kot so: ELAN, IAA, JAT, Leta­lišče BRNIK, MARIBOR, DO, ki imajo še lastna letala: Gorenje, Iskra, Geodet­ski zavod, Smelt itd., podpišemo SaS, s katerim bi OZD letno obogatile naš soli­darnostni fond. Naša protiusluga je evidentna - mar kje letajo fantje , ki jih nismo mi izšolali v naših letalskih šolah?

Četrtič , skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije se trudimo, da bi se podaljšal zvezni predpis, ki oprošča trgovino izdvajanja zveznega prometnega dvaka za potrebe federalnega proračuna v korist smučarske zveze. Po dogovoru med Smučarsko in Letalsko zvezo Slove­nije, bi mi iz naslova prometnega davka, v kolikor bo zakon 6. marca letos v zvezni skupščini podaljšan, dobili 20 milijonov din.

Petič, stalno pa moramo tesno sodelo­vati na temeljni ravni: s SlS, družbeno­političnimi in gospodarskimi struktura­mi v občinah, kamor seže naš domet dela in uspehov društev in letalskih šol. Obča ocena strC1kovnega programa v

preteklem letu je: po obsegu je bil prog­ram dosežen pa tudi presežen, po kakovosti pa spet zaostajamo za načrti. Če je ta razkorak posledica manj vestnega, slabšega strokovnega dela,

potem je vreden temeljite kritične ana­lize. Poenostavljeno se mi ponuja zaključek, da bi lahko z nekoliko več napora skrčili razkorak med obsegom in kvaliteto dela. Za tem ciljem bi morali težiti.

Jadralno letenje: V uvodu je potrebno pohvaliti trojko: Šimenc, Peperko, Starovič za dosežene

rezultate v Italiji na svetovnem in v Avst­raliji na predsvetovnem jadralnem prven­stvu.

Načrtovani nalet v panogi je bil presežen, obseg naleta na pilota se iz leta v leto izboljšuje. Lani so jadralni piloti naleteli po prek 23 ur. Šolali smo preteklo leto 95 učencev in tako smo imeli na šolanju več učencev jadralnega letenja, kot smo v začetku leta celo načrtovali. Svoje delo je z dovoljenjem jadralnega pilota kronala le polovica učencev. Najslabše smo načrt izpolnili le v doseganju višjih športnih značk. Smo pa lahko ponosni na učiteljski zbor, ki danes šteje 100 učiteljev, s 614 jadralnimi piloti in 100 jadralnimi letali .

Motorno letenje: Preteklo leto smo tarnali nad nizkim

povprečnim naletom motornih pilotov. Lani pa smo že presegli 25 ur. povpreč­nega naleta na pilota. Plan je bil dosežen na področju šolanja, vleke, skakanja, poslovnega in turističnega letenja. V tej panogi naše zveze trenutno poučuje 52 učiteljev, imamo 360 pilotov, na 70 letalih.

Letala niti v jadralni, niti v motorni dejavnosti niso zadovoljivo izkoriščena . V jadralnem letenju smo nad ISO urno povprečnega naleta, pri motornem lete­nju pa pod ISO ur povprečnega naleta na letalo.

Padalstvo: Lani na skupščini smo bili kritični do

nekaterih klubov, za katere sodimo, da imajo pogoje za padals tvo. Nekaj malega se je premaknilo le v Murski Soboti in Portorožu, nič pa v Celju, Novem mestu, Ajdovščini , hrbtenica pa še kar naprej o~tajajo Leščani , Mariborčani in Ptujča­n! .

Predsednik ZLO S je izročil zlate pla­kete najzaslužnejšim za razvoj naše organizacije, najboljšim športnikom in najboljši letalski šoli v letu 1985 (od zgoraj navzdol): generalmajor letal­stva Zvonko Jurjevič, zastavnik 1. raz­reda Miladin Stojanovski, naš najboljši jadralec Ivo $imenc, najboljša šola ALe Lesce - upra"nik Kadunc in naj­boljši zmajar Borut Pestotnik (pregled športnikov in šol smo objavili v febru­arskem Letalskem vestniku, druge zlate plakete pa na zadnji strani današnje številke)

JAT kupil še tri letala

JAT bo letos po­večal svojo potniško floto z nakupom treh letal znane ameriške družbe Boeing. Pogod­ba je že sklenjena, ga­rancijo za nakup letal pri Boeingu pa je dala ameriška Eximbanka. Prvi Boeing - 737 -300 bo prispel v Jugo­slavijo novembra le­tos, ostala dva pa decembra.

(Tanjug)

Polet Columbie SO preložili za 12 mesecev

Polet ameriškega ve­soljskega letala Co­lumbia, v katerem naj bi - prvikrat 24. juni­ja letos - sodelovala tudi indonezijska veso­ljka, so preložili za 12 mesecev. To je izjavil indonezijski minister za pošto in telekomu­nikacije Ahmed Ta­mir, ki je še dodal, da gre za uradno spor­očilo. Prejel ga je od ameriške nacionalne agencije za aeronav­tiko in vesolje (NA­SAJ. Med 207 kandi­dati so za prvega indo­nezijskega vesoljca iz­brali Prati vij o Sudor­mono, profesorico mi­krobiologije, ki bo po Američankah in Rusi­njah prva ženska v vesolju.

(AFP)

V nesreči zasebnega letala pri Bernu osem mrtvih

Osem ljudi je izgu­bilo življenje, ko je ta­koj po vzletu z letališča v Bernu strmoglavilo dvomotorno zasebno letalo cessna. Švicar­ska policija je sporoči­la, da se je nesreča zgo­dila zaradi snežnega viharja, ki je ta čas pustošil okoli letališča.

(UPI)

Franček Mordej je pozdravil Skupičino v Imenu ADRIE ln poudaril, da so nale letalske lole stalen vir kadrov za njihovo delovno organizacijo, ki bo iportnlm letalcem tudi v bodoče nudila vso pomoč (Fotografije s skupičine: Jure Pestotnik)

V padalstvu smo bili le v številu skokov na začrtanem planu, sicer pa pri šolanju, načrtovanih dovoljenjih in špor­tnih značkah nismo dosegli zaželenega. Trenutno v zvezi skače 95 padalcev na 85 športnih padalih in so letos odskočili prek 5.900 krat.

Modelarstvo: V tej zvrsti naše dejavnosti smo tradi­

cionalno dobri, v vsakem primeru na vrhu uspehov državnih in zveznih tekmo­vanj . Ne povsem prepričan pa posta­vljam domnevo, da v slovenskem mode­larstvu prihaja do menjave generacije, fantov, ki niso le v republiki držali mode­larstva pokonci, želi zvezne uspehe pa tudi v svetovni areni niso ostali anonim­ni . Med to generacijo lahko nedvomno štejemo: Videmška, Velunška, Grošlja, Leskovška, Hluchya pa še koga!

Do zamenjave generacije prej, ali slej mora priti. Ne smemo pa dovoliti, da bi bil prepad med sedanjo in novo genera­cijo slovenskih modelarskih uspehov prevelik.

V uvodu ne želim posebej razmišljati o letnem in srednjeročnem planu ZLOS, program je objavljen v reviji KRILA Inje osrednji predmet razmišljanja današnje skupščine.

Izdvajam le eno misel, to je letošnjo jugoslovansko prireditev ob lOD-letnici rojstva Edvarda Rusjana . Po sklepu predsedstva ZLO Jugoslavije bo jeseni osrednja prireditev na Bmikih. Za to priložnost smo v republiki že imenovali organizacijski odbor, ki mu predseduje Štefan Korošec. Predsedstvo SRS Je sprejelo pokroviteljstvo nad prireditvijo.

V organizacijskem odboru pa še nismo dokončno potrdili programa. Nosilni elementi programa bi lahko bili: razstava sredstev protizračne obrambe in vojnega letalstva, letalski miting, razstava risar­sko-slikarskih del osnovno in srednješol­ske mladine na temo letalstvo in osrednja - slavnostna, ki bi lahko bila povezana tudi z otvoritvijo naštetih prireditev na Brniku.

Vsa letalska društva in klube pozivam, da se tvorno vključijo v oblikovanje in izvedbo programa ter ofenzivno propa­gando za letalstvo nasploh , še posebej za letošnje proslaVljanje 100. obletnice rojs­tva Edvarda Rusjana.

••• Mednarodno letaUšče za turiste

Poseben konzorcij podjetnikov 1,1 tudi poli­tikov iz Furlanije-Julijske krajina si prizade­va, da bi v Rimu priznali letališču v Ronkah mednarodni status. Načrtovane mednarodne proge naj bi s tega letališča povezale Furlanijo-Julijsko krajino predvsem z Jugo­slavijo in drugimi podonavskimi državami. Vse to pa je povezano tudi z velikimi načrti , ki jih ima ta avtonomna italijanska dežela z zim­skim in poletnim turizmom. Treba pa je priz­nati, da za zdaj konzorcij prehiteva rimsko odločitev, deloma pa tudi domačo resničnost. Na veliki razstavi turistične ponudbe vseh dežel delovne skupn9sti Alpe-Jadran so na­mreč že posredno predstavili letališče kot mednarodno, čeprav bo v Furlaniji-Julijski krajini treba zgraditi še marsikateri hotel, razne druge turistične objekte in infrastruk­turo , preden bo turistična ponudba res taka, kakršno načrtujejo .

EA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AE »Na vuka povika«

Redakciji časopisa Krila! V prilogi vam pošiljam poročilo o letu Inga Renne­

rja. trikratnega svetovnega prvaka in večkratnega svetovnega rekorderja v jadralnem letanju. Ta let je napravil 7. julija 1985 v času IV evropskega prvenstva za tene na letališču v Subotici. Jadralno letalo je bilo vuk T YU-4360. let pa je trajal 3 ure in 27 minUl. Po končanem /elu smo I('lalo razstavili. cia bi ugorovili ve­like sile v krmilih. Istega dlle nam je Ingo Renner dos­tavil svoje pismeno poročilo in mišljenje ° lelalu vuk T.

S lovarišA:imi pozdravi. MITA VUKOVIC

za aeroklub ·.Ivan Saril(, Subotica

In kaj pravi avs tra/ski mojster Ingo:

z

.Vf/k-T - T~AINE,( ELEl/AT#~ ~ /T /S Ndr TtI'

#E,LV(JV~ /N ,,(E>I'PN.rE / JRt'T

,(1(;#/ /'/~ A TA.A/AlEA;.

CtJC,tPIT." -.JASIC L.ArpvT t?"f w/rN

VL,(t' b()~JI "~AI'r/'-AT/(/N.

F~,( r~,-l. .P/L(lTJ TN S'/'J'I'fil.C

/ ~ / i'< e lf, T.f.t.I.. ANJ) /

JUST rl,r,rEP /NS'/PE ANI

/'1AN..fGEp r, .c. t.,rE T#E

CAN()/,Y. / .sV&(;ES'T TP J>'

/rJlt~~N 5': TAlE}'" C~LATc A L pr

;lF .AIL~,(?iV -~K"'t: / WAI«# C;1A'AI"T

,~ CP/'f~E.N''')ATEj) 41" A'/,.t.IClfr.lPN

II.!: A.lIJ,.pE.e" TIf.:? A~E Aa"~ Tli'

S TIF,I: 'q,( .... IE6/;Y-VE~ / SP THE

'.li.,r IVP(/~P ~E T/,fE,; /4'7~~ A

Sl/'~r" F~/G4'r. T4'L L4TTE'( IS QMo)'

A HEC#.fN/CA'- "'~'4'E"" IN TAF

I!VIN6S .. T#L A/ ... &~''Y -~A-f~ C'~", /) JE /'IIH/'/"/.JGP Ir "t;f/s/#t; r#~

-'lIt. E""N[ " 'EiIt' h/i. I,yETEIt$ 'PEA

7#~ 4IfV.rIf-#€. .'p'S/r,J#KJ' "/ dA' "r CNANtj;,I/tI'G THE oE()""Er.Rj'" .t?/ r",č

A/LE~#N - ,f/f9G/N'G rt? ,H'~~ .-Plr/"'A

FNT/Ar.. 1JE'~~t:"r/',Nr ..

S '/Y~ H//yd;f #'.I//,/CAr"tt,ys:

F/~.~ WNE.FL. W'I'L';

flArf IE'N &:."'.1 .E/f"I'~IJ" ;-:;,....,;!

,RI/~~EK : IT ~.r A~r, A L/TTLE T;',

5TI.c-r ,,~ A ,1F&,/".yKEk'"J -IN'"" n HAI"E T~/kGf' W'ltr,,, IH I'fY

Začetek Rennerjeve ocene vuka T, kjer tudi s pomočjo skice predlaga najnujnej­še spremembe

Japonci kupili Boeinge

Japonska letalska . družba AN A je za 370 milijard' jenov (572 milijard dinarjev) kupila 25 letal Boeing 767-300 z 290 sedeži in prostorom za pet­deset ton blaga. Za nakup Boeingovih le­tal so se Japonci odl­očili zato, ker so po­sadke na ta letala že navajene. Tudi 21 sedežev več in za pet ton blaga več prosto­ra v podanem Airbu­su, kljub pritiskom Evropejcev, ni spre­menilo odločitve. (A.)

TRENAŽNO LETALO VUK T

Kabina: v osnovi v redu oblikovana z ze/o dobrim prezračevanjem. Za visoke pilote premajhna. Sem 182 cm visok in komaj sem se stlačil noter ter uspel zapreti pokrov. Predlagam nekaj manjših spre­memb (glej skico): odrezati oster rob za glavo. narediti vdolbino za padalo. znižati sprednji del sedeža za bedra. Za trenažno letalo bi bilo neuvlačljivo kolo dovolj dobro. Višinsko krmilo: ni preveč občutljivo. ravno pravšnje za trenažno letalo. Krilca: povzročajo močno vlečenje v stran. česar s smernim krilom ni mogoče kompe­nzirati. So tudi preveč trda za začetnika. pilot bi se utrudil že po kratk em letu. To je seveda samo mehanična napaka v krilih. Vpliv krilc na vlečenje v stran bi se dalo skoraj odpraViti. če bijih dvignili nekaj mi­limetrov nad nevtralni položaj. ali pa če bi zamenjali obliko okovov. da bi dosegli dru­gačne odklone. Smerno krmilo: je tudi malo pretrelo za začetnika. da je stvar šc slabša. po mojem. pa tudi ni dovolj učinkovito . Površina je

prejkone velika. vendar je slaba do­vzetnost lahko tudi posledica premajhne globine krmila. Trenažna letala morajo bi­ti zelo občutljiva po smeri zaradi vodenja med vožnjo po zemlji in za čisto. koordini­rano kroženje pri termičnem jadranju. Predlagam povečanje smernega krmila po vzorcu oblike pri jantarju III. Mala plasti­čna kolesea na koncu kril pa bi začetniku tudi pomagala držati smer pri vožnji po tleh. Kolebanje zaradi manjših hitrosti in kovi­ti: ko/ebanja z vibracijami dobro opoza­ljajo pilota in reševanje je običajno. Začetek ko vita je klasičen. vendar ne sme biti podaljšan. ker teži v ploščati kovit. Reševanje iz kovita zahteva vcč časa kot običajno. morda spet zaradi neučinkovite­ga smernega krmila. Predlagam. naj se v nos vgradi sta/na svinčena utež. ki bi pre­maknila težišče za trenažne lete dovolj na­prej. Tudi bočno drsenje bi bi/o bolj učinkovito z večjim smernim krmilom. V do/elU kaže. da vsi sistemi običajno de­lujejo. vendar bi pri vožnji po zemlji spet imel rajši učinkovitejše krmilo. Zavora na ko/esu ni prijela. morda bi jo bilo treba malo urediti. V celoti bi bil lahko vuk T z nekaj spremembami kar dobro trenažno letalo za začetnike. kot tudi za začetniške pre/ete. Performance bi morale zadostova­ti za razdalje do 500 km. Rad bi se zahvalil acroklubu .. Ivan Saric« za prijeten let.

INCO RENNER

Izkoristimo še priložnost in prisluh­nimo kaj o tej naši nacionalni sramoti povedo naši strokovnjaki. To zdaj, po dveh letih eksploatacije 38 letal v Jugo­slaviji, niso več samo šušljanja iz Banja­luke, Zagreba, Subotice, Mostarja ... Pra­vijo, da vuk T po štirih obratih v kovitu zamuja za en in pol obrata vizvlačenju, da ne uboga niti krmila smeri niti glo­bine. Kabina na beograjskem vuku kaže tri horizonte tudi povsem treznemu pilo­tu , ker je slabo ulita. Pilot u bi morali od­rezat i noge pod kolcni, ker ima plošča z instrumenti preni zek spodnji rob ... vse to in še kaj drugega smo lahko prebrali v ja­nuarski številki AEROSVETA v članku »Na vuka povika«. Seveda ne moremo tudi mimo tehtnega in izčrpnega prispev­ka, ki ga je o vuku T za decemberska Kri­la 84 napisal naš znani letalski strokov­njak Peter Karner iz Celja ...

.. Vuku T smo razve1javili homologacij­ski list,« je poročal Mitar Nikolič, predsednik Zveznega komit eja za pro­met in zveze, zbra nim pos lušalcem na decemberskem sestanku v Letalski zvezi J ugoslavii e, ko so ugibali , kaj stori ti .

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL oVlA AEJ Letalo strmoglavilo

Tajski boeing 737 s šestimi po tniki in sed­mimi č l a ni posadk e je strmoglav il blizu o t­očj a Pengu. Letalo se je izgubilo okoli po ld­ne, pozneje pa so pove­dali , da je prišlo d o nes reče.

Reuter

Tovariš Aco se je s sestanka junakov Jungfraujocha 1. marca 1986 v Inter­laknu oglasil s tole razgled nico. Priho­dnjič se dobijo av­gusta 1991!

Ka že tudi , da niti d ve leta li ni sta po do bni (k aj šele ena ki! ), saj im ajo pilo ti na njih do kaj razli č n e izkušnje. T a ko po roča o reševa nju iz kovita Marja n J e len (preiz­kusni pilo t V .O .c. ), ki je le tel s proto ­tipo m , č i s t o.drugače, ko t recimo znani tekmo va lec Z iva F renc, ki je Ictel s serij­skim vuk o m.

ln še to - Džord že Stepa nov, prei zku­sni pilo t tova rn e J as treb v Vršcu , ki je letcl vse vuke,jc že po prvem šta rtu na štel vsc na pa ke, sa mo nih če se za njegovo mne nje ni menil!

Teh 38 vuk ov je s ta lo 110milijo nov di­na rjev (II sta rih , do brih milijard ), še 15 le ta l pa je p r iprav ljenih za k o nč n o mo n­tažo. »J ast reb ne ve, kaj naj počn e z n edo k o nča ni m i vuki , klubi pa ne, kaj z do bavlj cnimi leta li . Nih če ne bi da l ro ke v oge nj, da jih ne kaj nc bo k o nča l o na sm eti šču .. . « ko mentira za devo Iva n 8e­naš it v AE ROSV ET.

Minister G regor pa ni č . .. U R E D N IK

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija te lefon : (061 )861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lameUrani profili lamelirane plošče

Na letalih proti Parizu 64 odstotkov popusta

Potniki na Jatovih linijah proti Franciji bodo po prvem aprilu med drugim deležni še ene olajšave. S franco­sko letalsko družbo Air France je namreč sk lenjen dogovor o uvedbi tako imenova­ne tarife super pex , kar pomeni za 64 odstot­kov cenejšo letalsko vozovnico. Povratna vozovnica Beograd­Pariz bo stala 78.523 dinarjev, običajna ce­na pa je na tej relaciji precej višja: 221.548 dinarjev. Polet od Zag­reba do francoskega glavnega mesta in na­zaj bo za potnike 65.270, vozovnica Beograd -Lyon 72.516. Zagreb - Lyon pa 59.630 di­narjev . V Jatu pouda­rjajo , da bodo tudi pri tej ugodni tarifi velja le določene omejitve gle­de dolžine bivanja, da­tumov odhoda in vr­nitve pa ne bo mogoče naknadno spreminjati. Potovanja ne bodo smela biti daljša od enega meseca, najkraj­še bivanje v tujini pa bo moralo trajati vsaj sedem dni . Tarifa »s u­per pex« ne bo veljala v času glavne turistične sezone (med 15. ju­lijem in 30. septemb­rom), vendar bodo v tem času veljale druge posebne cene prevoza , prav tako nižje od običajnih .

(Tanjug)

Sovjetski satelit padel v Tihi ocean

- Observatorij v Greenwichu je spor­oč il , da je sovjetski satelit Kosmos 171427. februarja padel 'na Ze­mljo. Deset ton težki satelit, na katerem je prišlo do okvare, je preletel Avstralijo in bržkone tudi Novo Gvinejo, zato domne­vajo, da je padel v Tihi ocean.

(Reuter)

Dogovorili smo se, da bomo le ta lo ,.Šole« testirali na preletu iz Vrsarja v Os ijek, ker smo menili, da je ta maršruta zaradi razl ične konfiguracije terena zelo ugodna in terja zelo raz l ične režime pole­ta. Na poti je b ilo treba preleteti Istro z Učko, leteti nad morjem, preleteti Gor­ski Kotar, Slavonijo pa čez Psunj do Osijeka. Razen tegaje ta maršruta dovolj dolga za preverjanje porabe goriva, lahko pa smo tud i predvidevali, da bodo meteorološke razmere na poti spremen­ljive, kar bi še dodatno prispevalo k uspešnemu testiranju.

Prototip motornega jadralnega leta la "Šo!e-77« z registrsko oznako YU-60 I I , s katerim smo leteli, je edini doslej izde­lani primerek (serijska izgradnja naj bi se, kot je bilo napovedano , začela v začetku letošnjega leta) , skonstruira l pa ga je naš ,?nani konstrukter jadralni h letal Ivan Soštarič , izdelala pa tova rna letal in jadralnih letal .,Jastreb« v Vršcu. Iz nerazum ljivih razlogov je to letalo, neregis tri rano več kot polnih sedem let ležalo po ra zličnih prostorih tovarne, dokler ga spomladi lanskega leta , kdo ve po čigavem razsvetljenju , končno niso registrirali in od katratje že obšlo mnoga l e tališča in aeroklube v Jugos lav iji.

Brez konstruktorskih posebnosti Motorno jadralno letal o je pri nas

novost , ki je zelo praktična , saj je z njim mogoče poceni in učinkovito šolati, tako

Preizkusni pilot Jole Ste­panov je presedel za krmili prototipa motornega jad­ralnega letala »Sole«, ki ga je izdelala tovarna "Jastreb« v Vršcu okrog 80 ur. Ker je za to novo letalo veliko zani­manja po jugoslovanskih aeroklubih, so pri reviji "Aerosvet« sklenili prek pi­lota Joleta Stepanova jad­ralno letalo "Sole« testirati. Razen opisa preleta iz Vrsa­rja do Osijeka je revija v 4. številki objavila tudi njego­ve podrobnejše kometarje in tabelo z ocenami za posamezne faze poleta in kakovost izdelave.

jadra lne , kot tudi motorn e pilo te . V svetuje prav na področjujadra l nih leta l v zadnjih letih priš lo do ve li ke ekspanzije. Naše letalo .,Sole-77« se po svoj i koncep­ciji prav nič ne razlikuje od tujih motor­Vih jadral nih letal, saj se konstruktor Soštarič pri njegovem ustvarjanju ni spuščal v kakšne nove izvedbe. a li izjemnosti . Pri konstrukciji je zlas ti zasledoval edini cilj - zgraditi dovolj trdno, kompaktno konstrukcijo , zlasti aerodinamično stabilno letalo, brez pomanjkljivosti in nenevarno za pilo te v kateriko li fazi poleta.

O temeljitih pripravah na prelet Vrsa r - Osijek - letalo je bil o v poletnih mesecih na tamkajšnjem l e tališču in je sodelovalo v izvajanju proti požarnega opazovanja - sva sco na dogovorje ni dan »vkrcala« v letalo. Ze pri prvem stiku z leta lo m je bilo jasno, da konst rukto r not­ranjosti kabine, oz. 'nj enemu videzu in praktičnosti ni pri konstruiranju posve­čal posebne pozo rn os ti . To je de lno mogoče razumeti, ker je letalo še proto ­tip in je bil s tem pri nj egovem ustva rja­nju za nemarjen di zajnerski učinek , v

IZPOSOJ EN TEST

Nebo odprto zasebnikom Italijanska vlada se je od ločila, da bo posto­poma odprla italijan­sko nebo tudi zaseb­nim letalskim druž­bam. Za zdaj velja, da zasebne letalske proge ne smejo bi ti da ljše od 400 km,da ne smejo uporabljati mednarod­nih l e tali šč v Rimu in Milanu, da zasebna po­tntška letala ne sme­jo imet i več kot 70 sedežev in da bodo zasebna podjetja izje­moma dobi la dovolje­nje za redne polete na progah, na katerih že leti Alitalia. Zanimivo je, da novi pred pis dovoljuje zasebnim družbam tudi medna­rod ne proge, vendar to velja le za proge iz obmej nih it alij anskih dežel in ob zagotovlj e­ni vzajemnos ti držav. v ka tere bodo letela za­sebna letala.

(DELO)

Nova sovjetska orbitaina postaja

Sovjetska zveza je v vesolje izst relila novo orbita lno znanstveno postajo .. Mir«. Po ko­nstrukcij i in opremlje­nosti presega vse dose­danje sovjetske orbi­talne pos taje , saj bo na njej lahko živela in de­lala »vešč lanska po­sadka«. Ze samo dej­stvo, da se lahko z njo združi 6 vesoljskih la­dij s č l oveš kimi posad­kami, kaže. da gre, kot je to šaljivo dejal sov­jetski strok ovnjak za vesolje, za »prvo ve­soljsko naselje«.

(Tanjug)

Prodaja CN-235 Saudska Arabija je

kupila štiri, Jordanija pa dve letali CN-235 s 35 sedeži. Indonezijska drža vna tovarna letal IPTN prodaja letala tega tipa po okrog 5.7 milijona dolarjev (1 ,8 milijarde dinarjev) .

koris t čim hitrejše dograd itve in odp reme le tala v Leta lski prei zkus ni center.

V kabini je sicer prostora za d ve osebi, a zanju je najbolje , če sta veliki n ajveč d o 185 cm , ker s icer nasta ne pro blem, ka m z njunimi noga mi za radi ni zko postavljene inštrumenta lne table. ~!ožne ko mande so p restavljive, sedeža pa sta fiksira na. Prostor v prtlj ažniku je majhen , d a pa prideš do njega , je treba spust iti nas lo­nj a lo sedeža. Instrum enta ln o tablo bi kaza lo bo lje o blikovati , zlas ti pa na nj o vgrad iti tudi ADF, k.aj ti od nav igac ijski h instrum en tov ima »Sole-77« sa mo ko m­pas in višinomer. Ventilac ija v kabini je dobila najsla bšo oce no - nad inst­rume nta ln o ta blo s ta namreč vgrajeni dve ven t ilacijski cevki, o b pil o tov i glavi na pok rovu ka bin e pa je m ajhno okence, vse troje pa ne zagotav lj a zadovoljivega prezračeva nja ka bine. Razu mljivo m ed letom v ka binj ni za tohlo, vendar bi k ljub temu pri ser ijski gradnji ka za lo vprašanje učinkovit e vent ilacije bo lje reš iti.

Mo to r de luj e tiho , torej v kabini ni poseb nega hrupa in se je možno nor­maln o pogova rjati, vendar pa bi z boljšo izolac ijo poža rne stene med m otorje m in kabi no hrup v ka oLni še la hko z ma nj ša li . Nosiln os t letala .. Sole-77« je 250 kg, a prazno tehta 495 kg, nosiva 10 kg prt­ljage, v hra mu paje 56 litrov, a li o krog 42 kg gori va, kar po me ni po po ln o obreme­nitev.

Brez zloma vzgona Preizkusiva mo to r in in strum enti

po kažejo , da so tempera ture mo torja norma lne. I z[ulava in se pos tavi va v smer s teze. Se enkra t kont ro la ins t­rum en tov in potem - greva! Povečujeva hitros t in po 300.m za leta, pri hitrosti 83 km/ h se je .. So le-77« o dl epil , brez kakršnega ko li probl ema in že sva nad Limskim ka na lo m. Vrsar ima s po l­ožajem svoje steze za nesljivo najl epši pogled izm ed vseh l e t a li šč v državi, ke r se le ose mdeset metrov od ko nca piste zače­nja približno 50 m g lobok prepad , dno kat erega prekriva morje.

Treba je povedati , da je pri rul a nju vidlji vost z ma njša na, ker je nos ktala .. Šo le-77«, kadar je na treh koles ih , precej dv ignje n, a pri za letu se repn o ko lo dvigne od ta l in se v idljivost močno izb­o lj ša . Vzle t ela sva ob 12.45. Nad Istro je leža la meg lica, vidljivost j ~ bi la komaj 1.500 m. Ldi va na viši ni 300 m p ro ti Labinu . Prav td ko razpozna vava t er~n pod sabo. Ko ntrola kt~nja v Puli n a l11a j~ d ovol il a dv igniti se na 1.500 111 in naju usmerila na Rdw - M~tliko - Kostaj ­nico - Zagr~b - Osi.kk. "Šok-77« S~ .1c vzpenjalo povs~m normalno na dovo lj ~-

rce,tIJ 11

TEHNICNI PODATKI Krila: prostonoseča , profil Wortmann 18% Motor: 72 KS, Limbach SL-1700 EA pri 3600 o/ min Propeler: Hoffman , dvokrak s spremenlji­vim korakom s tremi fiksnimi pol ožaji Posadka: dva člana DimenzIje:

razpon krila površina kril dolžina trupa višina v letu

Teže: teža praznega letala nosilnost teža pri vzl e tu obtežitev na m2 obtežitev na 1 KS

Hitrosti: Največj a dovoljena potovalna vzletna hitrost pristajal na hitrost stoling vzpenjaina hitrost

Rezervoar (hram): Dolet Avtonomija maksimalna višina dolžina zaleta dolžina vzletanja (15 m) dolžina pristajanja (15 m) dolžina zaustavljanja Brez uporabe motorja:

najboljša finesa hitrost planiranja hitrost kroženja najmanjše propadan je stoling

16,40 m 17,60 m2

7,67 m 2,68 m

495 kg 250 kg 745 kg

42,6 kg 10,4 kg

240 km/ h 160 km/ h

83 km/ h 76 km/ h 73 km/h 2.5 mi s

56 litrov 650 km/ h

4.3 h 4.000 m

200 m 420 m 470 m 240 m

1:26.5 115 km/ h

97 km/ h 1. 15 m/ sek

75 km/ h maksimaln a hitros t z izvl ečenimi zavo-rami 180 km/ h

no viši no 1.500 m , s pomočjo mo torja po 1,5 m v s~kundi , čeprav je bilo po ln o o bremenj eno. Vidljivost scše poslabšuj~ .

Pri Labinu sva pri le tela nad mo rsko o ba lo , 950 m viso ko. Vidiva pod seboj vse za li ve. Učko sva zagleda la ;ek, ko s~ je pojavila pred nama iz meglice . Pri ­bliža la sva se ji, da bi preizk usila , ka ko S~ le talo vede v pobočnem vzgorniku. Term ik a naj u je pograbila in inštrumenti so po ka za li dv iga nje 4,5 m/se k. Nad Reko sva znova skuša la dob iti zvezo z ktališko kontro lo v Puli , venda r se je pyka 7.a lo, da Di telova radijska pos taja v .. Solctu-77« ni delovala brezhibn o. V ko ntro li v Puli so naju slišali, mi.dva pa njih ne. Pomaga l je kapeta n po tniš kega leta la In exa Adr ie Avioprometa, ki je lete lo nekje nad nama in je pr~n ese l spor­oči l o. naj se poveže va s ko ntro lo v Zagr~­bu. Zah va li!a sva se ka peta ml za pomoč in sto rila , kot so nama ukaza li .

L~ti va s potova ln o hi trostjo 150 km/ h . bočni za hodni veter nama j~ zmanjš~val hitrost nasproti zem lji . Motor, ki poga-

ICelt,4 12

Uspešen preizkus orožja za »vojno zvezd«

ZDA so preskusile eno od orožij iz prog­rama majhnih radar­skih samovodljivih izstrelkov, izdelanih v okviru pobude za strateško obrambo (SOJ) zna ne bolj po imenu »voj na zvezd«. To je sporoč il o st­rateško poveljstvo ameriške vojske. Gre za četrti pos kus tega orožja in na progra­mu jih imajo še pet. Tokrat so 3,6 metra dolgo raketo, o boro­ženo z več 100 majh­nimi izstrel~i v koni­ci, izstrelili p'ro ti ta rči - aluminijastemu ci­lindru , ki je visel 915 metrov pod s helij em napolnjenim balonom. Tarča je bila 4575 metrov visoko.

(APS)

4000 novih letal Med narod no zdru­

ženje za letalski pro­met oce njuje, d a bo v naslednjih os mih le­tih potrebno kupiti o ko li 4000 novih leta l v vred nosti 150 do 200 milijard dolarjev, če želijo letalske dru­žbe obnovi ti svoj e fl o te.

lufthansin center v Pekingu

Zahodnonemška družba Lufthansa bo prihodnje leto zače l a v Pekingu graditi tr­govsko-poslovni cen­ter s 400 sobami in pi­sarnami, več konfe­renčnimi dvo ranami in centrom za admi­nis trativno in preva­jalsko delo . Storitve bodo na menjene pre­dvsem zahodnonem­škim poslovn ežem , v centru pa bodo tudi restavracije z nemško in kitajsko hra no.

I

nja najino le ta lo je av to mob ilsk i 72 KS Volkswagnov mo to r s 1700 ccm pri 3600 vrt lj ajih v minuti . Pri križarjenju mu naj­bo lj us treza 2.850 vrtljajtev/min . Pro pe­ler je dvo krak, s sprem enljivim ko rak o m s tremi fik s nimi po ložaji : mali korak za vzletanj e in vzpenja nj e, veliki korak za doseganje po tova ln e hitros ti in položaj »na nož«, kada r letal o jadra brez mo torja .

Mehke komande Glavna značiln ost mo to rnega jad­

ralnega leta la je ta , d a je izred no la hk o za letenje. Ko mande so mehk e in leta lo po smeri in globini hitro reagira, bolj leno, skoraj na sk raj ni meji g iblji vos ti je pri nagibu . V zra ku paje zelo stabi lno v vseh oseh.

Zaradi sla be vidljivosti sva prosila kontrol o v Zagrebu, naj nam a namesto na Metliko, d o vo li za viti na Karlovec, nato proti Sisku in Osijeku. Na tej ruti sva la hko bolje vodila nav igac ijo. Nad G o rskim Ko tarj em so naj u sprejeli tur­bulence in vrtinci. Ka r precej premetava­nja v vse s meri je bilo , venda r to ni vplivalo na hitrost in s mer letenja .

Po dveh ura h in 45 minutah letenj a, nekje nad Kutj evim je nenad o ma mo tor zače l »kaš lja ti « in štev ilo .obra tov je z 2.850 padlo na 2.S00/min . Cez nekaj tre­nutk ov je zače l delovati spet hitreje. Dotlej sva pre letela že o krog 400 km , brez vsa kršnih problemov in teža v, s ko ­raj že na cilju pa so se pojavile te težave z moto rjem . Ker »kaše lj « naj in ega moto­rja ni povz roč il pa nik e , sva nadalj eva la polet pro ti špo rtn emu l e ta li šču pri O sije­ku . Poz neje smo ugotovili , d a so neke

REZULTATI

C I . I : I : I ~ I ~ I 1. Kakovost r_ izdelave r=-~ flla r----t-_ Trup -J - Skupna kakovost

2. Prvi pregled .- Cek IIS1a

8:~~'~,~,:~s , - odaik,oletalu

- Zunanja konlrola

3. Motor _ Pns top

- MotnOst za pregled • 4. Pristop _ H kabtn, • - K prtl,ain,ku • 5. Kabina - RalpOIO!IJIVI prostor • - ZUnan,3y,dll'YOSt

- Pft laga,lIn,e notnoh komand • mSedela

~lr~P h komandam • _ ns rumeni. VenlllaCI)a • - Gretje • - Hrupv kabin' • r---s.Prlprava - Zahtevnost pflprav I zaiet - UgahnJe mo torja

IZPOSOJEN TEST

smeti v gori vu preprečeva l e njego v nor­ma lni d o tok v v plinja č . Po treh ura h in 10 minut a h letenj a sva dosegla c ilj: nad leta­li ščem sva ugasnila m o to r in za gleda lce pa seveda tudi zase še ma lo pojadrala, na to p::t pri sta la.

Treba je po uda riti, d a bi mo ra l konst­rukt er vprašanje zračnih zavor rešiti dru­gače, kajti ko ma nde z rač nih zavor in zavo r g lav nih koles so na mreč na isti ročki . Nujno pa bi jih bil o treba l oč iti in s ice r zavo ri na glav nih ko les ih bi bil o treba premestiti na nožne komande, kajti , kadar izv l ečeš z račll e zavore, se pri močn ej šem po tegij aju prav la hk o za teg­nejo ~udi zavore gl3vnih koles in uče n cu (in »Sole-77« je na m enjen za šola nj e) se prav la hk o pripeti , da bo ta ko pristal z zav rti ma glav ni ma ko leso ma in leta lo bi se pri pristanku utegnil o pos tav iti na nos .

Za celotni po le t o d Vrsa rja do Osijeka sva po ra bila 41 I navadn ega avtomo­bils kega superbencina, ka r po meni pov­prečno po ra bo 13 li h. Za ključe k tes tiJa nja je tak le: mo to rn o

jadra lno letal o »Sole-77« im a ze lo dob re le ta ine sposo bn osti in je v zrak u ae rodi­namičn o zelo sta bilno in ko t tako je zel o dobro za ceneno šolanj e zače tnik ov mo to rnega injad ra lnega lete:,j a. Krila in trup so kvalit etno izd elani. vendar pa bi bila še po treb na finaln a obd elava, prav tako pa bi ustrezneje bilo treba obdela t i drugi sedež v leta lu.

Menim , da leta lo v celoti zadovo ljuje po t re be naših aeroklubov, šc posebej , če upoš teva mo , da ima resurs 6. 0()0 ur let e­nja, a li 2S le t vzdržljivosti!

JOL E STEPANOV »Po Aerosvetu «. 4/ 85

TESTIRANJA

I I 1 . 1 : l il~I~ 1 I j. Votnla po _ Vld IJIV05! ~r

tleh (rulanje) _ Manevman)e "-rf:-- Zaviranje

-----s.-Zalel _ Vidljivost r - UprMlpvost pr. zaletu

9 . Vzletanje - Vidljivost

10. Krl!arJenje _ Vzdol!na-Slab,!nosl

Precna s tabi lnost

lirost

- Po<aba goriva • _ Minimalna hitrost

M02nO$IZ3 .zsko k v s.1I • I 11 . Glb1JlvOII _ po smer' - po globin.

- po naglbu • . 12. Priprave _ 1anke ta p .. prave

za prlst~nek

13. Pristanek - kontrola sme .. p .. bo(;nemvetru

VIdljIvost PII ravnanju IJ • NEZADOSTNO •• ZADOSTNO ••• DOBRO •••• ZELO DOBRO ...... ODLlCNO Ocena 3,89

Adria Airways slavi 25 let

Te dni , na t a nč n ej e 14. ma rca . prazn uje 25 . rojstni da n naša ADRIA AIRWA YS (tako se bo po referendumu odslej imenovala IAA). Ad ria se je od nekdanjih ča rt ers kih preletov z DC- ·6 tudi čez ocean razvil a v z relo in samostojno prevozniško punco, na ka r kaže tudi l oč it ev od prvega soproga Inexa iz Beog­rada. Da nes namreč raz po laga z II sodo bni­mi leta li , v zadnjih 18 letih pa je štev ilo po­tn ikov nenehno na rašča l o . Večji je bil tudi prevoz tovora. F lo to leta l DC-9 in MD-82 bodo letos okrepili še z letaloma BAC 1-11 , ki ju bodo najeli pri romunskem Taro mu . S tem bodo zmogli vse prevoze, ki so jih zavoljo jugos lovanskega turi zma podpisa li dos lcj. Do ko nca leta 1990 bodo pri AA imeli vsaj 80 odsto tk ov dohodka v tujih valuta h (75 odsto tkov v konvertibilnih va lutah) , hkra ti pa bod o v tem o bdo bju z znako m AA zače li leteti tud i a irbusi A-320. Prv i bo, ta ko je da nes povedal J anez Kocja nči č, po letel že leta 1989. .. Z uvozom a irbusov se bo za če l tudi izvoz na­šega visoko oce njenega tehno loškega blaga. Vsak jugos lova nski uvoznik leta l mora v svoji konstrukcij i uvoza imeti tudi svojo tehno lo­ško izvozno komponento . V primeru leta lstva smo jo naš li . ta pa je na najvišji tchno loški ra vni ~ ..

Uvožena letala z motorji z odpada

Jugos lova nsko kmetijsko letalstvo. ki o bs­ta ja veČ ko t če trt sto letja. v tem o bdobju ni le caplj a lo za razvojem v svetu. am pak se je spremenilo v svojev rstno sej mišče sta rih tipov teh leta l. V 12 orga nizacijah km etij skega le­ta lstva je da nes 115letal najraz li č n ej š ih t ipov. od ka te rih je sa mo eden jugos lova nski . Ka ko ma lo so mis lili na razvoj km etijs kega letals­tva. ki je še vedno posu'anska dejavnos t .J a ta in d rugi h prevoz nik ov. govori poda tek. da so uval.a li tudi letal a z mo to rj i iz leta 1938 . ki so priš li z odpada. Nov i voditelji J a tove o rga­ni zac ije .. Po ljaprivred na av ijac ij a« so pr i­kazali te in d ruge poda tk e. ki prav zares zbu­jaja zas krbljenos t. in z njimi seznanil i preds­tavnike vojvodi nskih ko mbina tov. gospoda r­ske zbo rni ce in letals ke zveze pokraj ine in terit o ri a lne obrambe. ka terim so predstav il i svoje nač rte o o bnovit vi z račne fl o te in o zd­ru ževa nju s kmetij skimi o rganizacijimi.

(Ta njug)

~e'L413

BRALCI KRIL! z objavljeno naročilnico predstavljamo publikaci­

je, računalniške kasete in pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROČILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 LjUbljana, nepreklicno naročamo:

št. primerkov oz.

št . izvodov

1. Kaseto Mavrični grafikoni Sp,48 k 8 1.300.- din 2. Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in

48 k -1 .200 din 3. Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr. 48k s

priborom - v mesnik in svetlobno pero 818.000.­din

4. Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč . 3 8 5.000.- din

5. Kaseto Perfect ba se za Commodore C 64 8 1.300.- din

6. Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr . 48k 8800.­din

7. Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k 8 800.- din 8. Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k 8800.­

din 9. Kaseto Angleško-slovenski slovarček za Spectr . 48

k 8900.- din 10. Zbirko Razumljivo in preprosto z osebnim računal­

nikom 8 3.200.-11 . Posamične knjig e iz zbirke .. Razumljivo in prepro­

sto ... «

a) Učenje z računalnikom 8 1.100.- din b) Uvod v računalništvo 8 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu 8 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre 8 1.100.- din

12. Računalništvo v 45 minutah 8 300.- din 13. Osnove letalskega modelarstva 8 100.- din 14. Raketno modelarstvo za mlade 8 250.~ din 15. Pravo orodje za velike in male mOjstre 8 360.- din 16. Radiotehnika in elektronika 8 350.- din 17. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del 8 480.­

din 18. Prosto letenje (zmajarstvo) 8 500.- din 19. Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana

in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotora 8 650.­din

20. Za ekološko svetlejši jutri, 8 950.- din 21 . Tehnika programiranja 81 .100.- din 22. Programiranje M 68000 8 1.500.- din 23. Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. natis) 8

3.000.- din , celo platno 8 3.500.- din 24. Numerične metode 8 1.600.- d in 25. Integralske transformacije, integral~ke enačbe 8

1.000.- din 26. FunkCije kompleksne spremenljvke, specialne

funkcije 8 1.000.-27. Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Varia­

cijski račun 82.000.- din

Natanko pred 30 leti so naAI Matajurji KB-6 takole drseli po zasneženem vzletlAču. Pod posnetkom, ki je bli objavljen v Krilih 2 (marec-april 1956), je bilo zapisano, da so bila letala, navzlic takratni ostri zimi, .. ki je pri nas in v svetu povzročila hude nesreče in Atevilne človeAke žrtve, vsak trenutek pripravljena pomagati skupnosti«. Pred tridesetimi leti da, kaj pa danes?

Poslovni'rekordi Alitalie

Italijanska državna letalska družba je lani prepeljala 13 milijonov potnikov (8 odstotkov več kot leta 1984), zasedenost v njenih po­tniških letalih paje bila 68,8-odstotna. Na le­talskih progah v Evro­pi se je lani povečalo število potnikov Alita­lic za 9,6, na severn­oameriških progah za 10, na letalskih zvezah z daljnim Vzhodom pa za 14,2 odstotka. Leta­la Alitalie so lani pripe­ljala tudi za 9 odstot­kov več tovora kot leto prej . Alitaliaje bila lani med najbolj uspešnimi letalskimi družbami, zato te dni nima prchudih težav pri najemanju nekaj veli­kih mednarodnih pos­ojil za posodobitev flote in izboljšanje storitev.

Kako izkoriščati lahka letala pozimi PRIPRAVA LETALA

Motor

I. Za praviln o , zenesljivo in nor maln o de lova nje mo torja pri ni zkih temperatu­rah je nei zogibno po leg ostalega vzdrže­vati tudi delovne temperature, kijih pred­pi še tova rna in so skoraj vselej označene na TGC in in strumentu za temperature olja , z ze lenim poljem na prikazova lni skali.

To pri ekstremno ni zkih tempera tura h največkra t ni mogoče brez doda tne opreme, zaradi tega je treba v bat nih motorjih vgraditi res trikto rje na dovode zraka v moto rjevi gondoli, oz. pri neka te­rih mo torjih na dovode zraka za hl ajenje o lja.

Zaželeno je, da ugradite originalne res­triktorje, ali le-te izdelate po risbah proiz­vajalca mot o rja , oz. leta la.

Pri letenju z vgrajenimi restriktorji je treba pozornost nameniti na TGC in tempera turo o lja , zlas ti kadar se vreme otop li .

Prepričati se je tudi treba, če je v moto ­rju olje ustrez ne gradacije .

2. V sistemu gretja in razmegljevanjaje na skoraj vseh tipih letal vgrajen poseben grelec, a li je gretje izvedeno z uvajanjem

hladnega zra ka v ogreva in o komoro prek izpušnih ccvi.

V obe h prim erih. pred začl:tkom zim ske eksploa tac ijeje po t rebno preverit i herm e ti čnost izgo revalnl: ko mo re v grel­

cu in izpušnih ceveh. V ko lik o r je herme­tičn ost dvomljiva. jo je treba preizkusiti pod pritis kom . V vsake m primeru se jc treba pre priča ti . če je s is tem brezhiben. Ne brezhiben sistem lahk o povzroč i tra­gične posled ice, ker je ogljik ov mo no ksid plin brez barve, o ku sa in duha , a smrton os no strupen.

3. Preve riti , če so drenažne odprt ine na ko mandah in nos ilnih pov ršinah č i s t e, torej odprte . Zmrzovanje vode v ko­mandnih površin a h za radi raz teza nja lahko povzroči po ka nj e o pla te in izhod ­nih ro bov, ka kor tudi deba la ns ko mand­nih površin. Temu je treba še zlasti posve­titi vso pozorn ost , če je letalo parkira no na odprtem prostoru .

4. Preveriti je treba , če v pito t stati­čnih in sta lac ijah ni vode. Prisotnos t vode bo pri zmrzovanju izzva la po po lno blo­kado cevi, pri ' čemer brzino mer, višinomer in variometer ne bod o delovali.

Drenira nje pitot st a ti čne ins talacije je la hka operacija , ker imajo vsa letala ven­tile za izpuščanje vode iz s istem a.

PRIPORoeilA

Letalska vozovnica od Beograda do Ljubljane Domači leta lski pre­

vozniki so s I. marcem poveča li cene na vseh notranjih linijah . Po_o veča nj e je linea rno in znaša 25 odstotkov. Vozovnica od Beogra­da do Zagreba stan e 7300 dinarjev. od Beo­grada do Ljubljane pa 8400 dinarjev. Najda­lj ša razdalja v doma­čem letalskem prome­tu je razdalja od Lju­bli ane do Skopja,cena za to vozovnico pa je 10.250 dinarjev.

(Ta njug)

Generalni direktor NASA je postal William Graham

William Graham, do­sedanji vršilec dolžnosti šefa NASA , je bil ime­novan za generalnega di­rek torja uprave za ve­soljska raziskovanja in tako na tem položaj u za menjal Philipa Cul­berstona. Kot jc spo r­oč il predstavnik za tisk , je premestitev Cu lber­stona uV zvez i s ka­tastrofo veso lj skega plovila Challenger .. . v kateri je umrlo vseh sedem as tronavtov.

(AP)

Indija bo kupila 1 9 letal britansko­francoske družbe

Indijski letalsk i dru­žbi so odobrili nakup deve tnajs tih letal fran­cosko-britanskega pr­oizvajalca .. airbus A-320... k i bodo stala 12.38 milijarde rup ij (1,03 milijarde dolar­jev). V sporazu mu z britansko-francosko dru­žbo je navedeno tudi preskrbovanje z reze­rvnimi deli in opremo.

(AP)

5. Preve riti , 'če je ak u mu lator (ki po zi­mi deluje v težj ih pogojih) praviln o na­po lnjen. kajti to je vse , ka r imat e od elektro ene rg ije. če va m med po le to m na enomotornem leta lu slučajno odpow alternator.

6. Opravi t i je treba pregled »good­rieh .. sistema za ra z redčevanje nos ilnih površ in in funkcion a lnosti.

Prav ta ko je treba preveriti funkcioni­ranje g re Ica ve tro branskega stekla, g rcl­ca s t a ti čnih odprtin in odzračeva l nik ov .

PREGLED LETALA PRED POLETOM

Ra zen tega, da je treba o praviti vse o pe rac ij e iz ček li ste. je treba pose bn o pozorn os t usmeriti še na:

1. voda v leta lsk e m reze rvoarju po me­ni pozimi velik o neva rnos t , saj so z nani primeri, ko se je mo to r med po leto m povse m us tavil, ker je voda v izhod nih ceve h iz reze rvoa rja zmrzni la in za prl a po t go ri vu .

Zato je nujn o treba drenira ti gorivo na vseh drenažnih ven tilih in sicer dokl e r je vsaj še kapljica vode v rezervoa rju. .

2. Prepriča ti se je treba da sta blok m o to rja in odtok čista in ne za led enela. Zal edenel in za mašen odt ok kart erja (motorja) la hko povzroč i po ras t no t­ranjega pritiska v mo to rju . zaradi česar se izbij ejo čepi in o lje la hk o odteče.

3. Prep ri ča ti se je treba. če so vse no­s ilne in koma ndn e pov rš in e č i ste, ne za led e ne le. ali zasncžene. To še zlasti ve­lja za klil a in komandne površine (lopa­tice ro to rj a) . vetro bransk o s tekl u, s ta­tične o dprtine, p ito t cevi.

Snega ali ledu ni pripo roč ljivo strga ti s teh površ in s trdo lo pa ti co. a li s trga lom, ker s tem la hk o poš ko dujemo o plato in barvo.

Prav tak o ni priporoč ljivo to pl enje snega a li led u s to p lim zra kom, ker bod o v tem primeru pov rš in e os ta le vlažne in pri vz le tu se kaj hitro znova na be re lede­na plas t.

4. Preizkusiti je treba , če grelec pito t eevi deluje in greje g lavo pil o t cevI.

5. Aerod ina mične šč itnik e nad kol es i je nujn o treba sneti. ker se v njih nab irat a sneg in brozga, ki po tem z rmrzne.

Pri uvlačljivem pod vozju je treba pregledati in se prepričati . da nikjer ni plas ti sndne brozge al i ledu.

6. Moke r z račni fi lt er v vsesovalcu lahko zmrzne in povse m b loki ra dovod zraka v moto r. zato je tre ba ugotov iti . če komanda a lt ernati vnega I.raka prav ilno del uje.

ICe'l415

MED POLETOM Eden izmed največjih sovražnikov

va rnos ti le tenj a j e za led enit ev karburato­rja. Za to se pri preizkusu mo to rja pred vz leto m prepri čajtc , d a komanda za g retje ka rburato rja pravil no de luje in sicer tak o, d a vključite ko ma!)do gretja in spremljate pad vrt ljajev. Ce se med po leto m na g rl o ka rburato rja začenja na birati led. bo pad lo š tevilo vrtljajev mo to rja (pri fiksnih elisah), ali bo pri e1i­sah s sprem enljivim ko rak o m pade l pri­ti s k, ra ze n tega pa b o m o to r začel delova­ti bolj g robo. Tedaj j e treba g retje ka rbu ­ratorja Vk ljučiti na ma ksimum in o pa zili boste. da je moto r zače l delova ti še bo lj g ro bo in izgublja ti moč (to za ra di to pIje­nj a ledu in , ker kapljice vode prihajajo v vsesova ini s ist em . To bo traja lo le nekaj trenutkov in motor bo spet zače l delova ti norma lno.

Dogaja pa sc, d a nei zkušeni pi lo ti , ko o paz ijo, d a j e začela upad a ti moč moto­rj a, komando za g retje karburatorja v tem prim eru tak oj vrn ejo na po ložaj hl adn o, ne da bi počakal i . d a b i se led raztopil in končni I'l:zult a t je seveda pri­silni pri s ta nek .

Pra v ta ko mo rat e nekaj minut pred zače tk om s pu šča nja obvezno vk lju č iti g rdj e karburatorja. seveda p a pri tem nc poza bit e. d aje ob Vk lju če nem gre tju kar­bu[ato rja poraba go ri va večja'

Ce se 7. najdet e v težava h, se pre­pričajte. če imat e v k ljučen tra nspo nder . ker va m bo la hk o ko ntro la let enja poma­ga la z nasveti.

KO BOSTE PRISTALI 1. Če pa r kirat c letalo na odprtcm.

bloki rajle k rmilj c. ktalo pra vi lno I:a­vcž ite in ne p()zabil e nataknili pokri vala pi to l ccvi.

2. S kok, in podvol:ja oči., til e bla lo in ., ncžno bro/go (/1,!'>ti il lI\ ' l ačljivega podvozja). kar b(),te tak oj po parkiranju laže s lorili. koL pOInejc. k() bo vse sku paj I.mrz nilo.

II.U A BOŽlc-KOV IC' Inženir

- prok,ionaln i pi l()t

Novo japonsko letalo

- Na Japonskem so uspešno preskusili prototip Jlovega leta­la. ki sodi v Li . sku­pino leta l »stol«, ki potrebujejo za vzlet in pristanek krajše le­talske steze kot druga letala. Novo letalo, ki ga bodo serijsko za­čeli izdelovati v začet­ku prihodnjega deset­le tja , je narejeno iz­ključno z japonskim znanjem in tehnol o­gijo , dolgo je 29 me­trov, za vzlet in pris­tanek pa potrebuje le 600 metrov dolgo ste-zo.

(DELO)

Novo naročilo tajske družbe pri evropskem letalskem konzorciju

Tajska letalska dru­žba Thai International je pri evropskem le­talskem konzorciju na­ročila štiri pot niška le­tala airbus A-300-600 za sred nje dolge pole­te . To je sporoč il pred­stavnik družbe Deut­sche Airbus v Munch­nu . Tajska družba je doslej kupila 20 tovrs­tnih letal in je največj i odjemalec evropskega konzorcija v Aziji in tretji na svetu.

(AFP)

Evropa v vesolju Osem evropskih ra­

ket za komercialno izstreljevanje satelitov bo poneslo letos v vesolje najmanj 12 satelitov. V naslednjih treh letih naj bi izstrelili vsega skupaj 22 raket tipa arianne. Dve nji­hovi »sestrici« sta II. in 12. januarja ponesli v orbito okrog Zemlje evropski satelit spot-I in švedskega Vikinga . Pri komercialnem izs­treljevanju satelitov je najhujši tekmec arian­ne ameriški raketo­plan (shuttie).

Mali in veliki penjač na državnem prvenstvu v Vipavi 1977

Fl C za najmlajše Tekmovalna kategorija penjačev je za ra­di svoje specifičnosti pri izdelavi, reglaži in tekmovanju zlasti domena s ta rejših , bolj izkušenih modelarjev . Da pa bi si tudi mlajši modelarji izborili pot med prave vel ike penjače z delovno prostor­nino 2,5 cm 3, se morajo vsekakor začet i učiti s krivnosti katego rije F l C na malih začet niških modelih, ki so čimbolj podo bJli svojim velikim bra tom. Malček, ki ga vidimo na sliki se je zače l roj.evati pred desetimi leti . Dimenzijsko izhodišče je bila zmanjšana verzija veli­kana . Ker .osnovo za izračun teže in pov­ršine tekmovalne kategorije določa delovna prostornina motorja in obreme­nitev na dm 2, izračunamo glede na naš majhen motorček 1,5 cm2 ostale dimenzi­je: teža min 450 gr

površina skupaj 22,5 dm 2•

Ker tekmovalni model zahteva motor s čim večjo močjo (in seveda obra ti) si moramo izbrati tudi temu ustrezen motor. Naš tekmovalni model je oprem­ljen s solidnim motorj em COX 1,5 TEE D EE, ki še danes zvesto služi. Krilo: je zgoraj in spodaj plankirano z balso 1,5 mm 2. Nosilec v sredi krila je pokončen. Krilo je deljivo, stik je bajoneten , s ploščatim bajonetom. Krila nimajo zvit ja, so prekrita z japonskim pa pirjem in zaščitena z lakom. Trup: je najbolj zahteven za izdel avo. je oglate oblike, spred.nj i del je okrepljen z vezanim leso m , zadnji pa je iz ba lse. Nosilec za moto r je iz alumin ij a. na katerega je pritrjena tudi noga iz 3 mm jeklene žice zaradi varnejšega pristanka . Na trupu je izveden sistem reglaže s

MODELARSTVO

Vojna mornarica ZDA kupila 24 izraelskih letal

Neka izraelska družba bo ameriški vojni mornarici pro­dala 24 majhnih letal brez pilota, vrednih 26 milijonov dolarjev. Letala z daljinskim vodenjem uporablja­jo v obveščevalne na­mene, v zraku lahko ostanejo devet ur, fo­tografirajo pa lahko podnevi in ponoči. Iz­rael jih pogosto up­orablja za zbiranje podatkov o oporiščih odporniškega gibanja v Libanonu.

(Reuter)

Nova airbusa Evropska družba

Airbus napoveduje, da bo družino airbusov razširila z dvema novi­ma modeloma. A-330 bo imel 400 potniških sedežev, A-34{} pa bo namenjen za daljše polete, saj bo lahko brez pristanka preletel kar 12 tisoč kilometrov. Nova modela bodo začeli izdelovati že ob koncu tega ali v začet­ku prihodnjega leta.

Spremembe_ Kanadska vlada se

je odločila, da bo za 155 milijonov kanad­skih dolarjev prodala Boeingu državno le­talsko družbo De Ha­villand . .

Sredi leta bo angle­ška letalska družba British Airways pre­šla v zasebne roke.

Največji britanski proizvajalec helikop­terjev West1and na­merava odpustiti 742 delavcev ali vsakega desetega delavca. V Veliki Britaniji je brez dela 4 milijone ljudi.

sprembo kota, motor dela pod pri­tiskom, ima zavoro za eliso, torej vse lastnosti, kot moderno zasnovan penjač. Rezervoar ima cca 30 cml prostornine in je prilagojen na pritisk. Na trupu je še mehanizem za spremembo kota desnega krila zaradi lažje reglaže. Ves trup je dobro zaščiten s parket lči:':om.

Profili za krilo in rep Na začetku smo uporabili profil Clark Y 8% (leto 1976 na državnem prvenstvu). Pozneje so bile izvršene modifikacije (1979 Perhavec, 1980 Gott . 417 mod. Reglaža modela. Prvo prosti let v fazi planiranja iz roke, nato višinsko krmilo dol za 6 mm, izravnati smer, kratek motor 2-3 sek in gor. Tukaj je zelo dobro, da je zraven kakšen starejši modelar! Največji uspehI: 1985 državno prvenstvo 1985 republiško prvenstvo

1029 točk 14. mesto

615 točk 2. mesto

ANTON VIDENŠEK

Tehnični podatki: 6J.o

Heathrow proda največ

Največ prometa na svetu so imeli lani v brezcarinski coni londonskega letališča Heathrow, že drugič zapored. V brezcarin­skih prodajalnah tega najbolj prometnega letališča na svetu znaša promet 69,6 milijo­na funtov. Mednarodno letališče Changi v Singapuru je imelo za 11,9 milijona funtov manjši promet kot na Heathrowu, na tretjem mestu je amsterdamski Schiphol, kjer so prodali za 55,8 milijona funtov bla­ga. Temu sledijo po vrsti Kai Tak v Hong Kongu, Charles de Gaulle v Parizu, Ancho­rage na Aljaski itd. Med najuspešnejšimi je še eno londonsko letališče in sicer Gatwick, ki je s prometom za 31,8 milijona funtov na desetem mestu. - V vseh brezcarinskih co­nah na svetu so lani prodali za 1.979 mi­lijonov funtov blaga, kar je za 9,1 odstotka več kot leta 1983. Največ prodajo blaga široke potrošnje (za 518 milijonov funtov), cigaret (401), parfumov (291), škotskega vi­skija (214) in konjaka (141). Za kozmetiko so potniki zapravili 52,6 milijona funtov, za ročne ure 51,8 milijona funtov, za cigare 51,2 milijona funtov itd.

436()

'Ix 5

___ Af."- ... . _.. ....... .230

;)0 ' .. \~

tiho F1 C 1,5 cm3 .~-llJ.---~~=-=-==:::::!:.z.n. · .. l .-- -

I minimalna teža 450 9 krilo Gotl 417 17,95 dm2 rep Clark Y 8% 4,50 dm2

22,45 dm2

kar je manj kot 22,50 dm2

NASA ZGODOVINA

Zamenjali bodo TU-l54

V Sovjetski zvezi pripravljajo vse po­trebno, da bi letalo TU-154, ki leti na šte­vilnih mednarodnih in notranjih progah, zamenjali z novim, sodobnejšim TU-204. Kot piše Izvestja, je TU-204 narejen iz lahkih materialov in porabi manj goriva kot njegov prednik, številne dolžnosti po­sadke pa bodo pre­vzeli računalniki . Le­talo bodo lahko vodi­li trije ljudje , morda celo samo dva. Poleg tega bo lahko poto­valo z njim več ljudi (214) kot s TU-154 (169) in bo udobnejše od svojega prednika. Po načrtih bi ga naj začeli izdelovati čez pet let.

(DELO)

Kitajsko letalo pristalo v Južni Koreji

V južnokorejskem letalskem oporišču Su­von, 50 kilometrov ju­žno od Seula, je pristal mig 19 kitajskega voj­nega letalstva. Bomb­nik je vdrl v južnoko­rejski z račni prostor in pristal v spremstvu lo­vcev južnokorejskega letalstva. V sporoči lu notranjega ministrstva v Seulu ni rečeno, koliko članov šteje po­sadka, ki je menda zaprosila za azil.

(Kjodo)

Izguba TWA Ameriška letalska

družba Trans World Air Lines (TWA)je zaklju­či l a poslovno leto 1985 s 193 milijoni dolarjev (59,5 milijarde dinar­jev) izgube. (T. G.)

Naslednji dan, 8. aprila, je bilo nebo močno oblačno. Okrog devete ure me je komandant poklical v štab. Polkovnik Diklič mije ukazal, naj vzletim na opazo­vanje terena in ciljev v Zadru, ki je bil ta­krat pod italijansko upravo. Načrtovan je bil namreč naš napad na letališče v Zadru , s katerega so vzletala njihova le­tala pri napadih na naše objekte. Nalogo bi moral opraviti z lahkim dvokrilnim le­talom tipa »Biicker Jungmann« , ki je zelo ustrezalo za nizko letenje. Brž sem bil na štartu, da bi vzletel, a tedaj se je v brisanem poletu nad letališčem pojavil, sovražni bombnik heinkel-l11«, ki je spuščal bombe malega kalibra. Po prele-' tu letališča je v strmem dviganju vletel v precej nizko oblačno gmoto, da bi kmalu zatem, izhajajoč iz oblakov na nasprotni strani, vnovič preletel letališče in ga bom­bardiral. Napad je nekajkrat ponovil in vedno je točno nadletel daljšo os vzletno­pristajaine steze, kar je do kazovalo, da je bil cilj napada poškodovanje vzletne st­eze . Med dvema naletoma sovražnega le­tala se mi je posrečilo vzleteti na določeno nalogo . Zal mi je nizka oblačnost že ob prvem višjem gorskem grebenu onemogočila nadaljnji polet. Moral se m se vrniti na letališče, ne da bi nalogo opravil.

Ko smo letalci razpravljali o akciji nemškega bombnika, ki je, prebijajoč se skozi oblake, vedno točno nadletel naše letališče , si nismo mogli razložiti, kako opravlja to nalogo tako natančno . Toda kmalu je bila rešena ta uganka. Naši obveščevalni organi so namreč ugotovili in pozneje tudi našli v bližnjem samos ta-

nu goniometer, s katerim so tajni nemški agenti usmerjali nemškega letalca na cilj. Vsekakor je temu botrovala nesmotrnost pristojnih organov, ki so dobro vedeli, da živi v okolici našega operativnega leta­lišča precej nemškega prebivalstva, le-ti pa zagotovo niso sedeli prekrižanih rok .

Deveti april se je začel še bolj tu robno kot prejšnji dan . Gosti sivi oblaki so zastr1i pogled tudi na najnižje obronke okoliških planin. Moštvo je brez načrto­vanega dela tavalo med maloštevilnimi in onesposobljenimi letali in stanovanj­skimi objekti. Opazil sem, da je med vojaki srbske in hrvaške narodnosti prišlo do nekakšnega grupiranja in do opreznih političnih razprav, česar do ta­krat ni bilo nikoli opaziti. Nenormalen pojav so verjetno narekovale neresnične in pa pretirane vesti o uspešnem na­predovanju nemškega Wermachta na ozemlju Jugoslavije, ki so se vse bolj širile med vojaštvom. Nadaljnje delo­vanje našega polka v takih okoliščinah in z bomimi letali je bilo zelo vprašljivo. Zato ni bilo nič čudnega , da je vznikla misel, da bomo morali zapustiti letališče in se nasloniti na Angleže, kar pa je zahtevalo neposreden stik z njimi.«

Kratek zastoj v Karlovem pripovedo­vanju sem izkoristil za naslednje vpraša­nje: Mislim, da boš soglašal s tem, daje iz tvojega dosedanjega pripovedovanja la­hko ugotoviti , da je vaš 8. bombarderski polk že po nekaj poletih v prvih dneh vojne izgubil toliko svojih letalcev in le­tal, da sploh ni več predstavljal resne borbene formacije. Ta okoliščina in pa vrinjene vesti o Ilspehih nemške sol-

Skupinski let Blenhelmoy - pogled Iz kabine pilota Feranta (posnetek Je podaril Franci Kobal 1979)

"~'L.420

V Veliki Britaniji pripravljajo svoj tip vesoljskega letala

V prihodnjih dveh letih bo vložila britan­ska vlada tri milijone funtov v razvoj svojega vesoljskega letala, ki ga bo imenovala Hotel, kar v prevodu pomeni vodoravno vzletanje in pristajanje. Po urad­nem sporočil u so izved­bo projekta, ki so ga že krstili za »britansko vesoljsko letalo«, zau­pali družbama British Aerospace in Rolls Royce. Kot napove­dujejo, bo potrebovalo letalo v prihodnosti za pot od Londona do Sydneya samo eno uro.

(Tanjug)

Novo letališče Zvezna avstralska

vlada se je odločila v Sydneyu zgraditi še drugo letališče. Vlada namerava za 34 mi­lijonov dolarjev (7,5 milijarde din) odkupiti 1770 hektarjev zemlje, najmanj 75 milijonov avstralskih dolarjev (16,5 milijarde din) pa bodo plačali odškod­nine prebivalcem, ki jih bodo morali prese­liti .

(DELO)

Nizozemska vlada bi prodala del delnic KLM

Nizozemska vlada je objavila, da namerava prodati določen del sv­ojih delnic nacionalne letalske družbe KLM. Ministrstvo za trans­port je sporočilo, da ima vlada 55 odstotkov teh delnic, če bo par­lament soglašal, jih bodo del prodali na mednarodni dražbi. Sklep vlade je v skladu z njeno politiko, katere cilj je zmanjšati delež države v nizozemski industriji.

~ (AP)

dateske na ozemlju Jugoslavije so brez dvoma prispevali , da so nastale razlike v političnem razmišljanju in grupiranju pripadnikov različnih narodov. Kako pa so se zadeve razvijale naprej in k.ajje bilo načrtovanega?

»Moram priznati, da je bilo kljub kri­tičnemu stanju v enoti med nami letalci, še vedno precej borbeno razpoloženih, ki pa smo z zaskrbljenostjo zasledovali ne­navadne dogodke v enoti . V medseboj­nih pogovorih smo bili enotni, da se bomo morali prebiti do obale Jadranske­ga morja , kjer bi s pomočjo Angležev lahko nadaljevali boj proti zavoje­va1cem. Ta načrt se je pričel uresničevati že 10. aprila, ko je dejansko prenehalo organizirano delovanje in poveljevanje štaba našega polka . Pred tem je bilo iz­dano skromno navodilo o umiku naših enot z letališča proti morju , kjer naj bi nas dozdevno prevzela angleška vojska. Vodstvo štaba polka je med prvimi za­pustilo letališče in odpotovalo v omenje­no smer v noči med 9. in 10. aprilom, pri­padniki enot polka in baze za preskrbo pa so pričeli zapuščati letališče v skupi­nah, vsaka po svoje, v odvisnosti od razpoložljivih tovornjakov. Pri vsem tem je bilo očitno, da so tudi tovornjake pol­nili ljudje po narodni pripadnosti, pač odvisno od narodnosti šoferja, ki je vozil avtomobil. Nenavaden in mučen položaj pa je zadržal nekaj nas leta1cev, ki smo bili enakega mišljenja kot jaz, do konca na letališču .

Sam se nisem mogel odločiti za odhod z letališča pa čeprav sem bil že nekajkrat vstopil na kamion. Gojil sem namreč željo, da bi letališče zapustil z enim izmed preostalih letal 69. grupe, ali pa z letalom »Breguet Hispano 650«, ali malim »Biicker Bestmannom«, ki sta edina os­tala še uporabna v naši grupi. Ker pa je bilo vreme izredno slabo in tvegano za polet, sem zavlačeval uresničitev svoje namere, po kateri sem mislil odleteti, ali

. proti jugu, ali pa v SZ, pa tudi če bi moral zaradi slabega vremena odskočiti z letala s padalom. Da bi se izognil negotovemu potovanju s tovornjakom, sem se končno odločil za tvegani polet. Odhitel sem v svojo sobo, kjer sem prenočeval, se v na­glici preoblekel v najboljšo uniformo, spravil v mali kovček nekaj najpotrebne­jših stvari in se vrnil na letališče . Napotil sem se k trenutno naibližniima letaloma naše skupine, ki sta bili v družbi mojega poškodovanega »Blenheima« v upanju, da bom med potjo srečal nekoga iz teh­nične službe, ki mi bo pomagal pri pri­pravi letala za polet in se mi morda celo pridružil. V tem meje prekinil zvok letal­skih motorjev. Nad letališčem se je na-

NAŠA ZGODOVINA

mreč spet nepričakovano pojavilo nemš­ko letalo »He-lll «, ki je nizko preletelo vzlet no stezo in se oddaljilo. Brez razmi­šljanja sem stekel proti najbližjemu objektu, v katerem je bila zložena manjša količina letalskih bomb, da bi se tu skril ob morebitnem napadu. V naglici nisem doumel , da ta objekt ni bil za kaj takega in šele, ko sem ga zapustil, sem se zdrznil zaradi svoje nepremišljenosti . Nadaljeval sem pot proti letalom, toda pogled mi je obstal na nepričakovanem prizoru: za­maskirane »Blenheime« 69. grupe«, kot tudi preostala naša letala so požirali ognjeni zublji . Po nalogu nadrejenih je letala zažgala skupina , ki ji je poveljeval kapetan-pilot Arsovic . Skrušen nad dejstvom, da mi je splavalo po vodi moje zadnje upanje, sem se moral priključiti skupini, ki se je zadržala na letališču do zadnjega tovornjaka, ki ga je šofiral vojak hrvaške narodnosti.

Naš cilj je bil dospeti do Splita, kjer naj bi bili deležni predvidene zavezniške pomoči , s katero bi lahko nadaljevali boj . Nič kaj prijetno potovanje po slabi cesti mimo Ključa smo nadaljevali do Bosanskega Petrovca, kjer smo se prvič ustavili . Potrebovali smo kratek premor, dobiti pa smo morali tudi obvestilo o položaju na cestah proti Splitu. Presene­čeni in začudeni smo v tem kraju sprejeli novico, da ne moremo nadaljevati poto­vanja proti Bihaču, ker je le-ta že v nem­ških rokah. Novica, katere resničnosti nismo mogli preverjati, nam je v hipu spremenila naše načrte . V takem položa­ju je bilo potovanje do Splita resnično težavno, zato smo se morali odločiti za novo možnost. Nekdo je predlagal smer proti Beogradu. Kako slabo smo bili obveščeni o vojnem položaju v državi , smo lahko spoznali kmalu za tem, ko smo se znašli v obroču sovražnih vojakov.

In medtem, ko smo se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih , je naše prepričeva nje očitno vzbudilo pozornost orga nQv komande mesta Bosanski Petrovac. Se preden smo sklenili, v katero smer naj nadaljujemo naš pohod, je pristopil poveljnik z vodom oboroženih vojakov in zahteval, da z njimi odidemo v komando garnizona. Nismo se upira li nenavadni zahtevi, odšli smo v sprems­tvu voda v komando mesta . Tu so nas razorožili z obrazložitvijo, da smo dezerterji ter nas zadržali v zgradbi komande . Nič niso pomaga li naši ugovori, pretnje in trditve, da smo del letalske enote, ki je iz objektivnih razlogov zapustila letališče in , ki se seli proti jadranski obali. Ostali smo v priporu, čakajoč na nadaljnji razplet. ln

Maroko namerava kupiti francoske mirage Član izvršnega ko­

miteja Polisaria, od­govoren za zunanje zadeve, Mahfud Ali 8eibaje izjavil, da na­merava Maroko od Francije kupiti letala tipa mirage in da je cilj tega nakupa sto­pnjevanje vojne v Za­hodni Sahari in mag­rebski regiji. Izrazilje obžalovanje, ker Fra­ncija še vedno podpi­ra bojevite namene Maroka. Dejal je tu­di, da Libija kljub na­sprotnim govoricam ni obnovila pomoči fronti Polisario, ne v denarju ne v voja­škem materialu, da pa stiki Saharcev s Tripolijem niso pre­kinjeni.

(Tanjug)

Teeaj za padalce Aeroklub Ljubljana

je obvestil vse ljubitelje padalskega športa, da bo v letošnjem letu or­ganiziral tečaj za zače­tnike. Vsi, ki bi se radi udeležili tečaja, bodo podrobnejše informa­cije dobili v avli Stroj­ne fakultete na Ašker­čevi ulici v LjUbljani .

Zanimanje za vesolje

Dve švicarski turisti­čni agenciji sta ponudi­li aranžmaje za poto­vanje v vesolje. Do se­daj se je prijavilo kakih 40 ljudi. Potovanja, ki bodo v najboljšem primeru okoli le~a 1992, bodo stala med 50.000 in 500.000 dola­rji . Potovanja bodo trajala od nekaj ur do treh dni . Potniki bodo morali biti popolnoma zdravi, pred tem pa bodo morali na ob­vezne vaje, s katerimi jih bodo pripravili na breztežnost. Švicarski agenciji za ta turistična potovanja v vesolje sodelujeta ,skupaj z Američani .

(Delo)

.. Zadnje upanje za pobeg z Blenhelml je splavalo po vodilce Na pilotskem sedežu Blenhelma je Karel Murko - seveda je to samo posnetek za spomin ...

kdove, kakšen bi bil epilog našega iajetja, če se pred komando mesta ne bi zaustavil kurir na motorju, ki je predal v komandi zaupno pošto . Kmalu za tem je namreč stopil v našo sobo komandant mesta, plečat podpolkovnik, ki nas je nelagodno In z zaskrbljenim tonom obvestil , da smo prosti in, da lahko odpotujemo. Vrnili so nam našo osebno oborožitev in preden smo se pripravili na odhod, je podpolkovnik zastavil še vprašanje, kdo je med nami po činu naj­višji. Javil se je kapetan-pilot Božo Lazarevič , od katerega je želel izvedeti o nadaljnjih načrtih naše skupine. Kapetan Lazarevič je predvsem poudaril potrebo, da bi čimprej prišli do kakšnega urejenega le tališča ter da bi se priključili enoti, ki bo sposobna nadaljevati zračne operacije, kajti želja nas vseh je bila , da nadaljujemo boj proti sovražniku. Na to izjavo kapetana Lazareviča podpolkov­nik ni ničesa r odgovoril. Zamišljeno je samo skomignil z rameni. Najverjetneje je bil pod vtisom sprejetega pisma, ki je razkrilo trenutni vojno-politični položaj v državi. Toda tudi kapetan Lazarevič je iz obnašanja komandanta lahko sklepal, da je postal vojni položaj precej resen , saj je Lazarevič ta koj za tem zaskrbljen vprašal komandanta, če bi nam koman­da mesta lahk o zagotovila varen prevoz do Jajca. Ker ni dobil zanesljivega odgovora,je med na mi dozorel sklep, da kljub vsemu nadaljujemo potovanje proti Sarajevu . Upali smo, da bomo še med potjo naleteli na kakšno skupino naše enote, morda pa celo na poveljstvo polka .

Tovornjak je venoličnem ritmu moto­rja grabil kilometre in se bližal Jajcu. Tu nam je koristil kratek premor. Čas je hitro mineval na delu poti ob reki Bosni, od Jajca do Donjega Vakufa, zato pa se

je zelo razvlekel , ko smo se pričeli vzpe­njati na prevoj Komar na obronku pla­nine Vlašič . Tudi v Travniku smo se ustavili, da bi zadovoljili fiziloškim potrebam, nato pa smo nekoliko bolj razpoloženi hiteli prot i Sarajevu . Ko t smo predvidevali, smo že v Kiseljaku , oddaljenem okoli 30 km od Sarajeva, dohiteli eno izmed naših skupin in celo komandanta polkovnika Dikliča , ki so se zaustavili, ne vedoč, kaj bi ukrenili . Nihče nam ni zna l ničesar povedati o nadaljnji poti, ker so bili tudi sami povse m zmedeni. Ko pa so mimo v avtokoloni, prišli nemški vojaki ne da bi se zmenili za nas, je \'~em postalo jasno, kaj se dogaja. Z bolečino v srcu smo se pričeli sprijaznjevati z dejstvom, da je za nas vojna končana. Zaskrbljen sem sto­pil h komandantu Dikliču z vprašanjem : " Kaj bomo sedaj?« Očitno tudi sa m presenečen, je odgovoril: " Bomo videli, kaj bo ukazalo nemško poveljstvo .«

"Torej nisem več dolžan ubogat vas,« sem še odgovoril in se izguL.l med moštvom naše enote. Iskal sem svojega dobrega prijatelja Dušana Vedernjaka, da bi se dogovorila za skupen načrt, ki naj bi nama omogočil, da se čimprej in čim varneje izmuzneva iz neprijetnega položaja. Vse iluzije o rešitvi na jadran­ski obali so se razblini le, in sanjarjenje o tem, da bomo boju naklonjeni leta lci lahko nadaljevali boj s pomočjo zavez­nikov, je zamenjala skrb za čimprejšnjo vrnitev v domači kraj . Vse borbene akcije naših hrabrih letalcev, ki so izgubili svoja mlada življenja nad prostranimi polji Madžarske in drugod, predvsem zaradi nesposobnost: in nepripravljenosti pove­ljujočega kadra, so bile zaman.

Prihodnjič: BEG

Č(AJ DELA ZVEZA ElY KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DELl ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~.~~~.~~~~~~~~.~~~~~

* * * * * * * * t Mednarod,," letalska o rga nizacija - FAI (franc. t * Fčdčratio n Aeronautiquc Internationa le) je bila LI S· * * tanovljena 14. oktobra 1905 v Pari z u na po budo * * aeroklubov Francije. Belgije in Nemčije na prip0f- * t oči lo Mednarodnega o li mpijskega komiteja. Sedd t * organizacije je v Parizu na rue Ga lilee št. 6 (75782 * * PARIS CEDEX 16. Francija). * * Glavna nalo!!a FAI jl' bilo ses!<I vljanje pravi lnik ov * * za prirej anje špo rtnih tekmovanj in osvajanje * * rek ordov. v vse h katego rijah letalskih športov. Na- * t meni FA I pa so: t t O širjenje letalske kulture v svetu, t * O razvijanje solidarnosti med letalci vseh dežel, * t O opredeljevanje in obramba načel, ki pomagajo pri t * razvoju letalstva, * t O premagovanje ovir za razvoj športnega letalstva, t * O spodbujanje letalstva nasploh , posebno tkim. male * t aviacije, letalskega športa in turizma v vseh vejah letalske t * dejavnosti, * t O zavarovanje letenja z mednarodnimi pravilniki , t * O nadzor in primerjanje doseženih uspehov v * t športnem letalstvu , t * O preučevanje razvoja astronavti ke in kozmičnih * t letov, kadar so v okviru dejavnosti F Al, zlasti zaradi priz- t * na nj rekordov. * * * * FAI ima aktivne in pridru žC l1 l' člane. Akti vni čla ni pO!'olancjo nacion a lni * : aero klubi (nacionalni aeroklub jc l't.'\otna ktalska orga ni zacija v nek i drža - : * vi ), ki uspešno Hll.vijajo več panog 1t:laJskcga špo rta Nacil)na ln i aerokluhi * * ki se ukvarjajo samo z L'no panogo in lis ti . ki šele.: začenjajo z letalstvom . * * lahko postanejo pridruženi č lani rAl. * * Najvišji o rgan rA l jc (jl,.'!1l'ralna konfl'fcl1ca. ki !'oL' ses tane vsako leto v '* "* drugi državi. Upravni orga n I1h.:d d VI,: ma gL'llL'ral nim:t konfen.:ncama je * * Svet (Conseii) FAI. \' katerL'11l Ml prcusta vniki VS L'il aktivnih č l anov. SVCl sc * * mora sestati vsaj enkrat ktno. * * Izvršni organ 'rA I jc Birn. v katcl\: Il1 !'oo pn .. :d sc lillik. prvi podpredsf,.'dnik * : (Vit:c Prcseucnt). gCI1L'r:llni direk tor (Din.'clt:ur G~ncral). blagajnik in : * prLdstavn ik osrnih nacional nih <Icroklubov . ki jih s tajnim g lasovanjem * * izvoli GL'ncralna !'o kupščina . * * Dejavnost rAl SL' o d vij a v komisijah, ki !'oo pristojne za posa mezne * * panogc . Stalne komisijL' FA I so: * * 14' Mednarodna š portna· komi !'o ija (CA S I) * t Y'{ Mednarodna komisija la ' lahko a v iacijo in letalski turi l.L'm : * (CIALTA) * * )' Ml'dnarod"a jadralska komi sija (CVSM) * * -t:" Mclinarot.i na balonars ka komisija (C IA) * * )~. Mninarot.ina l11L'liicin !'o ka komi :-. ija «(,IMP) * t ,,", Med"arodna modelars ka komis:ja (elAM) t * -ti Mednarodna padalska kOll1i,ija (CI P) * * 'lA... Mcdnarodn:t hclikoptcr:-.ka komi sija (C IG) * * * ML'dnarodna komisija 1. :1 letabko Vi'goj o (C1EA) * * i:f Meunarllc...lna akrobatska ko mis ij ii (CIVA) in * * * Mcdnarodna astronavtska kOI11i's ija (CIASTR). * : V teh organih imda .Jugos la vija ŽL' mnogo predstavnikov. mL'li drugimi :: * st a bila tudi potiprL'd:-.eonika FA I Branko Ivanuš in Božo L ll.a revic ler * * član akro balSkL' ko m i!'oijc Srcč k o Pukl. * * * t I'rir,.I'"'' P" bKiklop,diji l i/ič k, k"h " ". t * . 11I ~o:-. lo\ \,: n :-.l..i khik.lI~r:lr:-.ki I .. vod. Zagn:h 19 75 * * 1. I W/ ck. :-. 11". 2.1 .1. a\I\)r pri:-, pl'vb * * M. Mi ; ljl·I H)\i ~. polkn\' nik JLA. lk \)gr;ld * : Minilo jc dohrih lO ,('/ od i:ida l e .5pOr/IIC' !'lIcik lopcdUl' iu 1'('1110, da .H'jC ; * med 1('111 IIl(1r.\·ik(~j spn'I11(' lIilo. :hlJli l' .5/(,l'illl komisij rAl (111'1', : komi·'iUa:a * * 1'1'0.\'10 ICI ('lije - Cl VI .• komi.\·UlI:lI .'ip/o .\"uo l('tal.H\'O - CIIHi, komi·'Ua :a * * mikro/cwla - CIA1!1 iII morda .Vc J..uk ,vl1lJ druga?), 1'(,l1dar lIaJi predslm'niki * : s\'(~j(' .wddOl 'aI' ':'' l' Ich komi."Ua/t :a l'ijajo li Ia/..:O go.o c tal/ čice, /..:l{jflll/lic '(' - :. * plalll l' sklir 'l/ oSl i, tla lIili llt{jdr()lwe/1(i'~lI "('sI IlC' prodrl' l ' IcwJ.,·ko jill 'llO.\'I. * * t aslllu ;:jcma jc hil li·lIuče/..: ,\foulcj. ki j(' pred .feslimi /el; i:čJjJ/lo poro{u/ o *. * :u.H·dalJjll jadra/s ke /..:omi.\'fjc l A I ]X. in ]9. lIIarClI Ic)XO. Po/ clJlpa ".\'(' li/wje * * hilo.. * t M. MOŠA'ON * ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

erno piko - brišemo ... (Nadaljevanje z 2. strani)

vseh organ ih F Al dokaj prizadevni , čeprav imamo težave s potovanji , ker smo v Jugoslaviji dobro organizirali šte­vilne F Al prireditve kot so svetovni pa­dalski prvenstvi na Bledu, evropsko jad­ralsko prvenstvo v Lescah, svetovno prvenstvo v relativu na Lošinju , evrop­sko žensko jadralsko prvenstvo v Suboti­ci, svetovno modelarsk o prvenstvo v Livnem in podobna, pa ne nazadnje tudi zaradi naše neuvrščene politike in prizadevanj za enakopravnost vseh športov in vseh držav. «

Za potovanja res ni denarja in sodelo­vanje se odvija predvsem s pismi. Jugosla­vija komaj zbere za članstvo v FAI in za tista potovanja na seje komisij. kjer je prisotnost neizogibna. Kako pa je v Beogradu?

.. Clanstvo v Predsedstvu LZJ je seveda mnogo bolj naporno in nehvaležno. Naj­prej večni boj za denar pri Zvezi orga­nizacij za telesno kulturo Jugoslavije (SOFKJ ali jugosofka). Za delitev dena­rja imajo kriterije . ki temelje na med­narodnih uspehih. Letalci ne izpol­njujemo teh kriterijev. da bi prišli v višji plačilni razred za financiranje med­narod nega programa LZJ. Ker nim amo dovolj denarja , ne moremo ven, in ker zunaj premalo dosegamo, ne dobimo de­narja! Začarani krogje tako sk lenjen. mi pa doma. čeprav imamo vrhunske špor­tnike v vseh panogah.

Pri tem pa niti sta tus letalstva še ni

razčiščen: smo šport in spadamo k jugosofki. a li Sl110 ljudska tehnika in slišimo pod klobuk Ljudske tehnik e Jugoslavije" Torej spet večni ping-pong. Tako je jugosofka pred časom postavila na cesto modelarstvo. jadralno letenjI;! in akrobatiko. Šport je' osta lo samo p.Jl­dalstvo. Zdaj so nas spet vzeli nazaj. Ce nas sofka ne mara. se bomo poskusili pri­ključiti naravnos t na pipico zveznega proračuna. Zaradi tega smo bili že pri Predsedstvu Zvezne konference SZDLJ. pri podpredsedniku ZIS Borisavu Sreb­ricu . pri sekretarju za ljudsko obrambo adm iralu Branku Mamuli in kaj ve m kje še vse.

Pri admiralu Mamuli smo se pogova­rjali tudi. kako bi Letalsko zvezo .Jugo­slavije lahk o vzdrže\!ala Zvezni sekreta­riat za ljudsko obrambo in Poveljstvo vojaškega letalstva . Skleniti bi morali dolgoročni sporazum - zdaj se vsako leto posebej cufamo za količino in ce no pogodbenih nalog. Predlagali smo tudi. naj bi letalske šport ne organizacije kupo-

ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ~ KAJ

Podpredsednik FAI Stane MenegalIjIi na zadnji skupIčini ZLOS v Ljubljani (foto: Jure Pestotnik)

Zvezdni katalog Sovjetski astronomi

so sestavili katalog zvezd, ki imajo ver­jetno svoje planet ne sisteme in na katerih morda obstaja življenje. Agencija Tass je spor­očila, da obsega ka-o talog petdeset zvezd, ki so vse bli zu sončnega sistema. Astronomi iz observatorija v Harko­vu so te zvezde odkrili v dobro raziskanem delu naše galaksije, ko so iskali zvezde, katerih masa in temperatura je podobna masi in tem­peraturi našega Sonca.

Slcibie za JAL Japonska letalska

družba J AL letno pre­pelje okoli 15 mili­jonov ljudi na do­mačih in zunanjih lini­jah. posklepujaponske vlade pa je izgubila iz­~Ijučno ; pravico za prevoz vtujini.

vale gorivo pri JLA, ki bi ga uvažala za potrebe celotne LZJ.

S Sekretariatom za ljudsko obrambo pripravljamo tudi predlog družbenega dogovora za obnovo gmotne osnove Le­talske zveze Jugoslavije - svoj delež naj bi prispevali Sekretariat, štabi za terito­rialno obrambo in letalske delovne organizacije .

Največ sivih las pa nam povzročajo neurejene razmere v delovni skupnosti LZJ. Tu bomo morali marsikaj korenito spremeniti: izbrati drugačno organizi­ranost, postaviti "prave ljudi k pravim delom«, urediti medsebojne odnose, pre­buditi strokovne komisije - skratka izo­blikovati popolnoma drugačno moštvo, nekatere ljudi pa tudi zamenjati!

Glede na take razmere v DS smo se člani Predsedstva dogovo rili, naj bo vsak izmed nas odgovoren za delo ene strokovne komisije. Komisije sicer vo­dijo predsedniki , ki pa jih tako rekoč ni~ saj na sestanke prihajajo vedno drugi delegati, ali pa še ti ne. ZLOS zdaj pred­laga, naj obnovimo stare komisije, ker so delegatske ne samo neuspešne, ampak celo zavirajo kakršenkoli napredek panoge. Seveda so zdaj vse komisije samo študijski organi Predsedstva, ki po statutu LZJ, kot odgovorno telo med dvema skupščinama, lahko njihove

strokovne predloge sprejme ali pa zavrne.«

Govorila sva o težavah Letalske zveze nasploh, s čim pa se ti še posebej ubadaš?

"Neposredno sem zadolžen za zasto­panje Jugoslavije v Svetu F Al in za spre­mljanje dela jadralske komisije LZ.I .

V FAI sem sodeloval zlasti pri prizade­vanjih za sprejem letalstva med olim­pijske discipline na mednarodnih sreča­njih FAI v tujini in Jugoslaviji, v F Al ko­miteju balka nskih držav in seveda tudi v Beogradu. Sofka nas bo namreč morala vključiti v svoj olimpijski progra m in zagotoviti potreben denar, sicer spet ne bomo mogli sodelovati.

V LZJ pa se osebno precej vtikam. morda že kar preveč, v urejanje razmer v delovni skupnosti. Po tem dobim od tam kakšno poleno pod noge, po drugi strani pa še iz ZLOS kakšno - samo za kompe­nzacijo in boljšo koordinacijo, seveda.

Sicer pa me je Predsedstvo zadolžilo za pripravo predloga že omenjenega dru­žbenega dogovora za obnovo gmotne osnove LZJ do leta 1990. G rc za potrebno opremo za 59 letalskih šol v Jugoslaviji . Vsaka naj bi dobila po en jadralni enosed, en dvosed , eno motorno jadralno letalo in eno vitlo . Dobili bi tudi 20 letal za padalee in 12 za akrobate, 400 reševalnih padal za jadralee in 200 ~por­tnih padal. Povrhu pa še 28 UL letal, oZiroma potrebno gradiVO za lastno gradnjo. Domača letala lahko naredita Elan in Jastreb, motorna pa Utva , uvozi­ti bi mo rali le motorje. Za akrobate in za opraVljanje izpitov za motorne pilote naj bi uvozili zli ne. Vitla in padala pa tudi lahko naredimo doma .

Gre za dobrih 2,835 milijarde novih di­narjev v 5 letih. od tega bi bil delež Slove­nije razmeroma velik - 541 milijonovali 108 milijonov na leto - po cenah iz leta 1985. Za ta vložek pa bi seveda tudi so­razmerno dosti dobili. O tem mojem predlogu bo še ta mesec razpravljalo in sklepalo Predsedstvo LZJ, po tem pa lahko začnemo nadaljnja prizadevanja . Če ne uspemo, bo jugoslovansko športno letalstvo za dolgo ostalo na tleh!

Zadovoljen pa sem z izidom svojih prizadevanj za to, da bo proslava ob 100-letnici rojstva E. Rusjana na Brniku -vsejugoslovanska, se pravi prireditev Le­talske zveze Jugoslavije. Organizacijo jc Predsedstvo LZJ zaupalo Zvezi letalskih organizacij Slovenije in upam tudi, da jo bomo dostojno izvedli!«

Eno "črno pi~o«, da se toliko časa ni oglasil, lahko Stanetu že zbrišemo. kako bi se na njegovem mestu znašli vi. pa tudi lažje presodite. Do slušanja - Monsieur Vice President!

MARJAN MOŠKON

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

* * * * * * * * i Po sklepu Predsedstva Skupščine ZLOS z dne 20. decembra 1985 se za i : dolgoletno delo in uspešno sodelovanje pri razvoju športnega letalstva : : v Sloveniji na Skupščini ZLOS 1. marca 1986 dodeli priznanje : * * * * * * t * * 'JI: * * * * * * * * * : * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * i ZLATA PLAKETA i * * i Zveze letalskih organizacij Slovenije ! * * * * * * * * * * * * * * * * t naslednjim tovarišem t * * i generalpodpolkovnik JLA Svetozar VIŠNjlC VP 2050 Ljubljana ! t generalmajor JLA Zvonko jURjEVIC VP 5551 Zagreb t i podpolkovnik JLA Žarko TICA VP 4067 Zadar ! t podpolkovnik JLA Bruno GOLOB RŠTO Hrvatske : t zastavnik 1. razr. JLA Miladin STOJANOVSKI VP 3363 Cerklje : * Ž * t Marko REPOV ' Aeroinženiring Brnik t t Miran FERLAN vodja jugosl. reprezentance v Italiji in Avstriji t i Janko BEZJAK AK Ptuj i t jože GRAH AK Slovenj gradec t t Avgust GREIF Ajdovščina ! t Ludvik MAUČIČ AK Ptuj t * * t Danijel NARDIN AK Ajdovščina t * * * * t ustanovi t * * * * t VOJNA VAZDUHOPLOVNA AKADEMIJA ZADAR t * * * * * * t in delovni organi~a('~ii t * * * * i JADRANSKA SLOBODNAPLOVIDBA SPLIT i * * * . * ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~. LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS Icto XI., st 3 rncHC;C 86

~

Težave t~hnične : službe, spremembe st~t~ta, in še kaj ... i Zapisnik volilne skupičine Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne

Prisotni: predsednik PS -Alojz Gojčič, podpredsednika PS - Leon Mesarič in Janez Bauman, sekretar PS - Mirko Bitenc, predsednik padalske komisije -Drago Bunčič, predsednik teh­nične komisije Adolf Šuštar, predsednik športne komisije -Rok Golob, predsednik propa­gandne komisije - Gustav Ajdič, urednik KRIL - Marjan Moškon, Stane Bizilj in Janez Brezar iz DS 'pri PS ZLOS.

Prisotni delegati: AK Ajdo­vščina , ALC Lesce, AK Celje, AK Ljubljana, LC Maribor, AK Mur-

o ska Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Portorož, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec, AK Velenje, AK Bela Krajina, AK Brežice, Balonarski klub Lju­bljana, MK Velenje, DAGL Vele­nje, ~MO Celje, AK Novo mesto, MK Šempeter" AK Nova Gorica, MK Domžale, MMK Logatec, AK Koper, ARK »Komarov« Lj ., ARK V.P. 1478, AK Vrhnika .

Gostje: Generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič - V;P.2050 Lju~

1. marca 1986. -bljana, generalmajor letalstva Zvonko Jurjevič - V.P. 5551 Zagreb, generalmajor Edo Pavšič - RŠTO Ljubljana, polko'.(nik letalstva Franc Carl, polkovnik letalstva Janez Turk, Milan Pri­možič - ZKPZ, Miroslav Savič - Zvezna uprava za kontrolo letenja, Stane Menegalija - PK VSJ (F Al), Marko Rapovž - AP Brnik, Vojko Starovič - AP Portorož, dobitniki' plaket ZLOS in športniki leta posameznih panog letalstva.

Predsednik PS Alojz Gojčič je odprl skupščino, pozdravil dele­gate in goste ter podal predlog. za delovno predsedstvo organov sku­pščine. Podani, predlog je bil soglasno sprejet in sicer: za

. predsednika Marjjlna Moškona, za člana Mileno Cestnik in Toneta Videmška. o

Delovni predsedni/< je nadalje­val z delom skupščine in predlagal člane ostalih organov. in sicer:

verifikacijsko komisi.i.9 - Zlat­ka Dragoviča, Adolfa Suštarja in Janeza Grošelja"

kandidacijsko in volilno komisijo - Marka Leskovška, Gustava Ajdiča in Antona Mirnika,

zapisnikarja - Janeza Brezarja in

" overovatelja zapisnika - Fran­ca Primožiča in Franca Jakliča .

Delegati so potrdili organe skupščine. .

' Predlog dnevnega reda dela skupščine je bil s strani delegatov potrjen in sprejet brez pripomb, oz. dodatnih predlogov. (Objav­ljen je bil na 16. strani Letalskega vestnika 2/86).

"i\d. 3 Izvršena je bila proglasitev naj­

boljših športnikov in organizacij ZLO S za leto 1985 ter podeljena priznanja za športne dosežke v tem letu:

Za dolgoletno organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razv­oju Zveze letalskih organizacij Slovenije so bila podeljena prizna­nja »Zlate plakete ZLOS., 14 članom, oz. organizacijam. .

SkupIčIna ZLOS med poročilom predsednika ~Iojza Gojčlča

l '

Ad. 4 • delegatov. Razprava je tekla o okv!ru svojih možnosti, pri vzgoji nOVih letalskih kadrov. Verifik~cijska komisija je poaa- , ~roble~ih, ki niso novi in za kate-

la, p~r()č~l.o. Od 39 včlanjenih nh. re.šltev se borimo že vrsto let. or~am~cIJ ZLOS je na skupščini VSI ti. I?roble1Jli pa imajo nekje pnsotmh 27 delegacij - s tem je skupn~ Im~novalec, t.j. vprašanje

, Franc Mordej je pozdravil sku­pščino v i,menu AA. Že to, da so ~ilše letalske šole .nenadomestljiv Izvor kadrov tudi za prometno leta,lstv?, jih, 'obvezuje in je AA tudi pnpravlJena v bodoče nuditi vso P?moč p~i reševanju naših težav m matenalnih problemov.

po .20. členu Statuta ZLOS sku- , finanCiranja naše dejavnosti. pščma sklepčna in lahko nadaljuje delo. Predsednik tehnične komisije

Ad. 5' , \ Predsednik PS ZLOS je izčr'pno

poročal Q delifnaše organizacije v letu 1985, s smernicami za delo v letošnjem letu. V globalu je bilo delo v letu 1985 ocenjeno "kot uspešno. , Obseg dela smo v gl~vnem .zadržali v posameznih deJavnostih , pa tudi p,resegli" V bodočem delu pa moramo več

_ poz,?rnosti posvetiti dvigu kako, VOstl našega - d~la, tako na šport­nem, kot tudi- na strokovnem ' področju, '

, Ad.6 Realizacijo strokovnega prog­

rama za leto 1985 in zaključni račun ~S Z~O~ za to obdobje so delegati preJeh v , materialih za skupščino. Na poročilo o realiza­ciji in zaključnem računu PS ZLOS delegati niso imeli pripomb in skupščina jih je potrdila.

/

Ad. 7 Pre~sednik samoupravne kon­

trole Je poročal, da je bila na osnovi 34. člena statuta ZLOS izvršena samoupravna kontrola ' fi~ančrlo-materialnega poslova­nJa PS ZLOS ter DS pri PS ZLOS. Celot~~ . poslo~~nj~ poteka po obstoJecIh pozltIvmh predpisih. Na osnovi ugotovitev je predla­gala skupščini razrešnico za dose­danje vodstvo ZLOS. Delegati so sprejeli poročilo in potrdili razre­šnico vodstvu ZLOS.

Ad. 9 , Na predlog delovnega predsed­

nIka skupščine je bil , pred raz­pravo o poročilih podan še predlog srednjeročnega programa ZLOS do leta 1990, strokovnega programa ZLOS ter finahčnega plana PS ZLOS za leto 1986, Vse te pre,dl?ge so delegati prejeli v ' matenalih za skupščino in na le­te, ni bilo pripomb.

Ad, 8 V razf>ravi o poročilih in

načrtovanih pianih dela v nasled­njem obdobju je sodelovalo več

PS: problematika te službe in teža ve z rezervnimi deli za letala in s tem vzdrževanje letal ne bo razr~š.ljiva, dokler ne bomo spre~ memh odnosa do te službe. Nizko vrednotenje dela mehanikov v odno~u na odgovornost in pogoje dela Je vzrok, da strokovnjaki na tem področju zapuščajo naše letals.ke šole. Kaj lahko se nam zgodi, da bomo ' sredi letalske s\!zone morali zapirati šole ker ne bomo imeli mehanikov za ~zdrže­vanje letal.

Delegat AK SI. Gradec: neure­je!lo fi~a~ciranje letalskih šol je poglavltm vzrok, da dela poklicno zaposlenih pogostokrat ne more­~o p.ravilno vrednotiti. Predlagal Je rešitev, da naj bi sredstva za OD teh ljudi poskušali zbrati z združe­vanjem in dogovorom o namen­skem, financiranju s TTKS, štabi TO, oz. posameznimi SlS. Tak način namenskega financiranja kadrov v nekaterih šolah žeJeče.

Delegat PK LZJ je informiral, kako poteka postopek za realiza­cijo podpisa novega družbenega dogovora za obnovo materialne osnove LZJ ' in da je bilo na zadnjem zasedanju Mednarodne­ga oli~pij~,ke~a kQmiteja sprejeto ~ot ,ohmpIJski šport tudi le~alstvo m sicer pan,oge: jadralno letenje, pad~!stvo m prosto letenje z zmaJI. . . ~redstavnik ZUKL, inž, Savič: Je ll~for~iral delegate o bližnjem semmarJu za upravnike letalskih šol v Beogradu, ki bodo v bodoče tudi pooblaščeni kontrolorji 'na svojih letališčih. ZUKL se bo tudi v bod<;>če priza~evala za boljšo opremljenost naših letališč. V krat­kem bod.,? d~li na razpolago LZJ 180 radijskih postaj za letala nekaj transponderjev in sekundar: nih radarjev, Vsa ta oprema je name.njena izključno za opremo letal m letališč LZJ. ,

To so kratki povzetki iz raz­prave, na osnovi vprašanj in predl~gov za, r~ši,tev le-teh, naj se IzdelajO zaklJuckl skupščine.

Sekretar PS: je podal informa­cijo o osnutku novega družbenega dogovora za obnovo materialne osnove LZJ. Osnutek je izdelan načelno sprejet, vendar strokovn~ službe LZJ ne delajo dovolj inte-nzivno za realizacijo tega DD s Ad. 10 podpisniki, oz. financerji dogovo- Podana sta b~~ predloga spre-ra. memb 27. člena m dopolnitve 12

Predlagal je, da naj se na ravni in 23. člena Statuta ZLOS.' LZJ izdela kritična analiza finan- Predlog sprememb in dopolnitev ciranja letalskih šol. \ je naslednji:

. ~rav, t~.k? se postavlja vpraša- 27,. člen: ,»Mandat voljenih nje revIzIJ m rezervnih delov za funkcionarjev traja štiri leta« ' uvoženo tehnologijo _ letala in ' 12. ,člen: 10. alinea - skrbi za vprašanje deviz za ta dela, oz. vzgoj,o in pogoje delovanja stro-d~l,e. To vprašanje je treba posta- k~)vnIh amaterskih in profesional-Viti na LZJ, da sebo pričelo takoj ~Ih kadrov, ki delajo za potrebe reševati z odgovornimi instituci-' IzobraŽevanja, športa, ljudske ob-jami, kajti v nasprotnem primeru rambe in združenega dela , ter bodo ta letala ostala neuporabna. izdaja za to 'potrebno literat~ro " ~ . Na ,ravni , LZJ )e treba takoj 23. člen: lOa. alinea - imenuje !zdela~t,an~lizo dejanskega stanja delovne skupine za izdelavo stro-m deVIznIh potreb organizacij kovne literature. LZJ. ' , . ' Delegati SQ predlog sprememb

General Višnjic je pozdravil , !n .d?~ol'nite~ , Statuta ZL()S spre­skupšč.ino v' imenu pripadl)ikbv ' J~li m potrdili brez pripomb. LAO m zagotovil , da bo LAO Ad. II i '

tudi y. b0doče poglabljala sodelo- .P,~ed.sednik kan,didacijske ko-vanje z nami in nam pomagala v misIJe Je predlagal PS ZLOS kan-o

/

didate za vodilne funkcije v ZLOS in sicer: • za predsednika PS ZLOS Aloj za Gojč'iča • za podpredsednika PS ZLOS Leona Mesariča in Daneta Nardi­na • za sekretarja PS ZLOS Mirka Bitenca - imenovanje od sku­pščine za naslednje mandatno obdobje

Za člane samoupravne kontrole: • za predsednika: Glinška Dra­ga - Celje • za člana: 'I,-:ana Vogrina - M. Sobota, Viktorja Porento -ALC, Ivana Cučka - Ptuj, ~ntona ŠpacaQana - Nova Go­rica.

Delegati so se soglasno odloči li za javne volitve . Izvedene so bile volitve za posamezne kandidate. Vsi kandidati so bili izvoljeni soglasno, brez vzdržanih glasov.

-Ad. 12. Podan je bil predlog, da, se za

dele gata PS ZLOS pri PK LZJ imenuje Staneta Menegalijo -podpredsednika F Al : Isti predlog je za delegata 10 ZOTKS. Podani predlog je bil soglasno sprejet in potrjen od strani skupščine.

Za skupščino LZJ, ki bo Il. aprila 1986 so bili izvoljeni nasle­dnji delegati ZLOS: O Alojz Gojčič, predsednik PS ZLOS O Leon Mesarič, podpredsednik PS ZLOS

. O Dane Nardin, podpredsednik PS ZLOS O Stane Menegalija, delegat ZLO S pri LZJ O Bitenc Mirko, sekretar PS ZLOS

Ad. 13. Delegatska vprašanja in odgo­

vori

Delegat komisije za prosto lete­nje - vprašanje: zakaj je bila izdana prepoved letenja z motor­nimi zmaji in UL letali in kO'liko časa bo v veljavi?

Odgovor: prepoved letenja je bila dana zaradi nesreč s temi letalnimi napravami. Koliko časa bo v veljavi se ne ve, ker je to področje letalstva pravno še pov­sem neurejeno. Komisija za pro­sto letenje mora prek RKPZ zahtevati ureditev tega vprašarija pri ZKPZ in zakonodajalcu.

Hkrati je bila podana pripomba na delo ZKPZ v zvezi s pripravo novega Zakona o zračni plovbi. Osnutkov določil novega Zakona ne pošljajo na vpogled letalskim organizaciJam in s tem nam je onemogočeno, da bi vplivali na posamezna določila, ki se bodo nanašala na nas - tu je tangirano tudi letenje z zmaji in UL letali .

Delegat ALC je podal pri­pombo na delo PK LZJ'v zvezi z njihovimi odločitvami, ki pogo­stokrat niso v skladu s sklepi strokovne komisije na ravni LZJ. Predlagal je, da naj bi bil v bodoče član PK LZJ tudi predsednik strokovne komisije posamezne panoge na ravni (ZJ. Delegati so se strinjali s tem predlogo!11 in so menili , da naj ZLOS da pobudo za spremembo Statuta LZJ, določila o članstvu PK LZJ.

Delegat" EM O .. Celje je sprožil vprašanje rangiranja modelarskih klubov v letu 1985. To vprašanje bo rešeno na l.- seji PS ZLOS.

ZAKLJUČKI SKUPŠČINE: 1.

Problematika tehnične /službe naj bo osrednja tema naslednje seje PS ZLOS. Strokovna komisija te službe naj do tedaj pripravi po­drobno analizo stanja in predloge za razreševanje nastale problema­tike.

2. Na ravni Letalske zveze Jugosla­

vije je treba izdelati strukturo prihodkov letalskih šol v Jugosla­viji, za posredovanje teh podatkov zveznim organom.

3. Takoj moramo pričeti reševati

vprašanje revizij in rezervnih delov za uvožena letala. LZJ mora s to problematiko takoj seznaniti odgo­vorne zvezne institucije.

4. I Na ravni Letalske zveze Jugosla­vije je treba takoj izdelati analizo deviznih potreb za letošnje leto. Poleg potreb za vzdrževanje letal­skega parka mora biti upoštevan tudi mednarodni športni program na ravni LZJ.

5. ZLOS Naj da pobudo za spre­

membo Statuta LZJ in za določilo, da je član PK LZJ tudi predsednik strokovne komisije posamezne pa­noge pri PK LZJ.

Predsednik skupščine: MARJAN MOSKON

Zapisnik sestavil: JANEZ BREZAR

Overovatelja : FRANC PRIMOŽiČ

FRANC JAKLIČ

Visoki vojalki gostje so na nall skupičini sedeli med podpredsednikoma .... ",nnlrn proti desni): generalmajor letalstva Zvonko Jurjevlc, generalpodpolkovnik Svetozar Vlinjlc ln general­

major Edo Pavlič (Foto: J. Pestotnik)

Sestav reprezentanc, državno prvenstvo, nakup 15 dvosedov . IZVOD IZ ZAPISNIKA / / - da sekretar komisije ode u

sa sastanka komisije za v. jedri- Objavljamo .. tetak .. zapl- Bitolj i da izvrši dogovor 5a AK ličarstvo PKVSJ održanog dana sni k z zadnje seje jadralske Bitolj o poslovi ma koje treba oba-21. 02. 1986 . . g .. u pr05torijama komisije Letalske zveze Ju- viti, i izvršiti koordinaciju sa dru-VSJ sa početkom u 10.00 časova goslavlje, ki je za naie jad- gim klubov/ma radi pomoci u

Sastanku so prisustvovali : Sta- ralce prav gotovo posebno organizaciji. . ne Menegalija (PKVSJ), Živa zanimiv. Moramo se najprej Frenc (VSV), Zdravko Gabrijel večkratno opravičiti: zapl-(VSS), Miran Ferlan (ZLOS), snika ie ni potrdilo Pred-Zlatko Vukičevic (ZSH), Ilija sedstvo konference LZJ (se- . Trajkov (VSM), Djemo Lekic stalo se bo iele ta mesec), (VSCG), Radovan Korda (VSJ), _ zaradi nekaterih pomanj-Zorica Boljanovic (SVI) i Miha klJlvostl celo podpisan ie ni, Thaler, Ivo Simenc, Vojko Staro- objavljamo ga neprevede-vič, Franc Peperko, Petar Bugar- nega ln v celoti, delno zato, ski, Miodrag Bugarčic, Ivan Filko, ker nam ga je uspelo tako Dragoljub Savin, Miodrag Gat- pozno dobiti, da celo za olin, lIčo Panovski . kak rien koli prevod ni bilo

Prihvačen je s l edeči dnevni red: več časa, delno pa tudi zato, 1. Usvajanje zapisnika sa pred- da ne bl v prevodu kakine hodnog sastanka, 2. 1 zveš taj o misli popačlllj .In tretjiČ -uče!!cu na takmičenju Austraglide zapisnik je Izplsan z raču-'86, 3. Tok pripre ma za 31 ~ nainika brez iumnlkov, pa Prvenstvo Jugoslavije i I. Prven- morda kakien mehki all trdi stvoza žene, 4. Odredjivanje ni čisto na svojem mestu ... reprezentacije za nastup na Ev- Namen opravičuje sredstva, ropskem prvenstvu F.A.I. klase pravijo, pa naj bol - Mengen, SR. Nemačka , 9. 6. - UREDNIATVO 29. 6. 1986. g. i Evropskom prvenstvu kluba klasa - Rieti 1 ta- . \ija 9. 7. - 19. 7. · 1986. g., 5. 2. Ferlan je podneo pismeni Predlog ZLOS-a o osnivanju izveš-taj za A USTRAGLI DE 86 reprezentacije, 6. PravilnikI. o koji je usmet.o obrazložio. Poseb-izboru članova reprezentacije, 7. no je istakao veliku pomoč JATa Razno: obveštenje o pozivi ma na Jadranske slobodne plovidbe kod medjo takmičenja, obavešte~je o i odlaska ekipe na . ovo takmičenje. statusu VUK-T, obaveštenjeo Podvukao ie veliki uspeh naših p.r?gramu na~av.ke dvose~ih jed- · takmičara: Simenc 7, Peperko 9, a nhca, predstoječi društveni dogo- ' Starovič 19 od 33 takmičara iz 12 vor o obnavljanju materijaine zemalja u standard klasi . baze VSJ, komisija za V. jed." Troškovi su u Australiji bili F.A.I. I· 11.500 $

Zaključci po tačkama Dnevnog , Pripreme za' odlazak ' na SP reda: treba otpočeti 6 meseci ranije.

l .. Zapisnik sa prošlog sastanka . Komisija je zaključila da se rad-je prihvacen sa sledečim primed- nim organizacijama koje su po-bama: , mogle ovaj nastup uputi pismo sa

- ad 3. predposlednji stav - . izveštajem i zahvalnošcu. Poseb-da komisija traži da predsedništvo no treba uputiti članak za J ATov raspravlja o uzrocima promene list. vodje reprezentacije za nastup na - Komisija je zaključila da.se VSJ 19. SP. zahvali i organizacijama koje su

- takodje je upučena gene- pomogle odlazak na 19. SP. r~lna . primed?a ?a nije rešeno 3. Komisija ·je zak ljučila da se pitanje finanSIranja pa su reprc- preduzmu sledeči koraci radi zentativci za 19. SP morali sami uspešnog organizovanja 31. PJ u

, da , traže sponzore. (briše se V J. »privatna«~.. - ' - da sekretar komisije pri-Don~t. je ~.klj~čak .da se premi potsetnik o organizaciji

pod~osl.lzveštaj štaje uradjeno po - da sekretar PKVSJ uputi zaključclma predhodnog sastan- pismo AK Bitolj da je organizator ka . 31. PJ ' U VJ.

- da se pravl!rik takmičenja prečisti i da se. član 1817 menja tako da se indeks ne računa na rastojanje ako takmičar ima brzi­nu.

- da se pravilnik dostavi 30 dana pre početka takmičenja

Uvezi održavanja 1. Prvenstva Jugoslavije u vazd. jedriličarstvu za žene komisija je zaključila:

- da se ne održi 1. PJ u VJ za žene u Subotici

- da se u okviru juniorskog prvenstva Vojvodine održi medju­republičko otvoreno takmičenje za žene .

Komisija je zaključila da VSJ prikupi podatke o republičkim i pokrajinskim takmičenjima ida u vidu kalendara obavesti sve VSR­VSP.

4. Nakon diskusije i obavešte­nja o mogučnosti uključenja šes­tog takmičara na 3. Evropskom prvenstvu F.A.1. klase komisijaje usvojila s ledeči predlog za sastav reprezentacije: "

Za 3. Evropsko prvenstvo F.A­.1. klase - Mengen , SR . Nemačka 9. do 29. i!Jna 1986. g. Ih tvo Šimenc

. ,ALC 3562,6 .bodova 2. Franc Peperko, Celje 3519,8 3. V'ojko Starovič, OLC 3509.1 4. Miodrag Gatolin, N. Sad 3402,2

5. Igor Kolarič, Ptuj 3375.8 6. Miha Thaler, ALC 3364.9

Za 4. Evropsko prvenstvo -klub klasa - Rieti, Italija 5. do 19. avg,ust 1986. g. 1. Ivo Simenc, ALC 3562,6 2. Janez Stariha, LjUbljana 2948 (brani bronzu) 5. Miodrag Gatolin, N. Sad 3402 2 6. Igor Kolarič, Ptuj 3375,8 '

Rezerve . 1. Miha Thaiei , ALC 3364,6 2. Marjan Medič, Ljubljana '3309 ,3. Vladimir Pfeifer, M .• Sobota 3137,9 4. Ziva Frenc, Zrenjanin, . 3 112,9 5. Črtomir Rojnik, Celje 3065,6

6. Ivan Filko. N. Sad 7. Bogdan Lilija, Celje.

2735.3 2735,2

Stručna ekipa ~oja če voditi pripreme i nastup je: Miran Fer­lan, Radovan Korda. Zdravko Gabrijel, Jusuf Midjic.

Za vodju reprezentacije je prt:d­ložen Miran Ferlan.

Komisija je konstatovala da nemarno trenutno pogodnu lič­nost za trenera, ali da treba nasta­viti pot~agu za pogodnom lično­šcu , usaradnji sa VSR- VSP. kod nas ili u inostranstvu. Takodje treneru treba stvoriti uslove za rad ' sa reprezentativcima.

Pošto je potrebno na Komisiji F.A.I za jedriličarstvo izboriti učešce 4 takrničara u stabnard krasi kao i podneti izveštaj o 4. EP za žene u Subotici potrebno je obavez[lo prisustvovati komisiji. Po~to Ziva Frenc ne može zbog službene sprečenosti komisija pred­laže da ide Zdravko Gabrijel a u slučaju njego e sprečenosti da ide Radovan Koroa .

5. Komisija je zaključila da se na . osnovu predloga ZLOS-a izrad i novi kompletniji predlog. Sedište reprezentacije ne može biti

van Beograda odnosno van VSJ . . Potrebno je otvoriti poseban žiro račun . Za izradu novog predloga su zaJužt:ni: Vojko Starovič, Miran Ferlan i Radovan Korda.

6. Odredjen je Miha Thaler da do sledeceg sastanka pripremi novi pravilnik o izboru članova reprezentacije.

7. Razno: - Komisija ' je obaveštena o

priznavanju F.A.I od strane M.O.K. i to sportova, padobranstva, jedri- . ličarstva i zmajarstva i da ce u buducnosti ta odluka imati veli­kog uticaja na razvoj jedriličar­stva.

- Komisija je obaveštena šta se preduzima da se skine zabrana sa VUKa. Bice izvršene odredjene modifikacije na jednoj jedrilici a kada se usvoje bice modifikovane sve jedrilice .

Dat je niz primera~ nesolidn_o.g poslovanja F AJ Vršac.

- Komisija je obaveštena o nameri SSNO da finansira nabav­ku 15 jedrilica. Mogucnosti su nabavka Košava, OG-500 ili Bla­nika. Nakon razrnatranja svih opcija komisija predlaže: da se uzme maksimalan broj OG-500 a

što Elan ne može da isporuči da se uzmu Blanici . Košava se ne prepo­ručuje zbog nepouzdanog statusa ineizvesnih rokova izrade (primer VUK-T).

Za naredni Društveni dogovor tražiti od, Elana da razvije verziju za OG-500 Trener za obuku.

Od Elana zatražiti konkretnu pon udu - cene irokove isporu­ke.

- Komisija je upoznata sa . pozivom na akrobatsko takrniče­

nje na jedrilicama uPoIjskoj i za jedriličarsko takrničenje Socijalis­tičkih država u Rumuniji. Odlu­čeno da se ni na jedno takrničenje ne ide. I - Stane Menegalija je izvestio komisiju o izradi, novog Društve­nog dogovora o obnovi materi­jaine baze VSJ, i o zauzetim opredeljenjima. <

- Gatolin je obavestio da JAT radi na otvaranju svog aero kluba.

Predsedavao: STANE MENEGALIJA Član predsedništva KVSJ '

Zapisnik vodio: RADOV AN KORDA

Sekretar Komisije

Poročilo tehnične komisije ZLOS o delu v letu -1985 Tehnična komisijaje v letu 1985

svojo dejavnost opravljala na naslednjih 'področjih:

1) dvig strokovnega znanja letalsko-tehničnega osebja

2) sodelovala pri pridobivanju kadrov za dela in naloge letalskih mehanikov , 3) urejevala delovne in življenj­

ske pogoje tehničnega osebja 4) nadaljevala s prizadevanjem

. za reditev problematike ,nabave rezervnih delov in generalnih popravil letal . .

5) aktivno sodelovala pri spre­minjanju letalsko tehničnih pred­pisov ..

Posamezne naštete dejavnosti je komisija opravila v pretežni meri na seminarju v Portorožu, kjer se je letalsko-t~hnično osebje seznanilo z letalsko-tehničnimi predpisi in opravilo teoretične in praktične izpite iz požarne var­nosti in s tem zadostilo zakonskim predpisom.

Posebnih uspehov pri pridobi­vanju novih kadrov za dela in

naloge letalskih mehanikov ne beležimo tako, da ima vrsta letal­skih šol probleme s tovrstnimi kadri. Ob zaključku leta 1985 je imelo le 5 le'talskih šol urejeno vprašanje tehnične službe. Vse ostale šole (skupaj 7) pa imajo probleme nedošolanih kadrov, ali pa jih sploh nimajo.

Problem je obravnavalo tudi predsedstvo ZLOS, ki je sprejelo tudi ustrezne ukrepe, vendar se stanje ni _ izboljšalo. Problem so osebni dohodki in delovni pogoji. Življenjski in delovni pogoji še vedno niso urejeni, enako tudi ne bonificirana doba, katera je v dru­gih republikah že urejena. Zadeve niso urejene predvsem zato. ker uprave letalskih organizacij šc vedno niso doumele porreqnosti teh ~Iužb in njihovega ustreznt:ga nagrajevanja.

Vzdrževanje letalskega parka je še vedno problematično zaradi pomanjkanja rezervnih delov, kar

. je čutiti, tako pri ~oženih. kot tudi pri domačih letalih. Pre-

dvidena je bila vrsta rešitev, žal pa se zadeve niso razrešile zaradi znanih problemov pri uvozu .

S strani predstavnika tehnične komisije Slovenije je bilo na semi­narju tehničnih služb Jugoslavije p~dano vrsto predlogov za neka­terro konkretne rešitve v zvezi z go~vom, rezerynimi deli,general­nimi popravili, žal pa je ,,-e ostalo samo v zapisnikih.

Komisija se je aktivno vključe­vala v spreminjanje letalsko­tehničnih predpisov, ki se POSIOP­no spreminjajo in dopolnjujejo, predvsem se je ukvarjala s pri­pombami, da predpisi ne morejo biti enaki za gospodarstvo in športno letalstvo in, da mora priti do določenih korektur s podza­

'kanskimi akti. . . Poročilo 'pripravil : • ADOLF SUST AR,

predsednik komisije

Puroči!o je bilo sprejeto na seji tehnične komisije 5. 2. 1986 v Portorožu.

sprejela porOČilO samoupravne kontrole ln vse zaključne račune . . ~

Zaključni račun prihodkov in qdhodkov ZLOS za leto 1985 PRIHODKI:

ZTKOS ZOTKS . TKS Slovenije PIS PZ SZPZ SlS za letališko dejavnost LZJ pogodba za ZSNO LZJ pogodba LZJ pogodba . RŠTO pogodba RŠTO prevoz goriva V.p. 2050 Ljubljana -pogodba 5. pokal Branko Ivanuš gorivo 100 LL - akontacije jadralna reprezentanca Rieti jadralna reprezentanca Av.stralija prodaja goriva prodaja goriva prodaja goriva Ajdovščina za RIS Ditel vračilo za nerealizirano gorivo Krila - pogodbe, naročnina , reklame prodaja deviz . prodaja mod. materiala prodaja olja Shell ., Skupaj

ODHODKI:

OD z dajatvami zaposlenih pri PS ZLOS OD za pogodbeno delo najemnina, ogrevanje pisarniški material zavarovanje uradni list, revije PTT usluge fotokopiranje in tisk seje PS ZLOS - dvorana . vzdrževanje strojev reprezentanca

din 5,061.000

210.000 200.000

1,577.000 50.000

150.000 3;927.015

213.800 470.835

1.635.000 300.000

1,927:478 1,063.319

,15,700.558 1,842.316

330.000/ 131.280

1,294.840 340.000

30.000 1,129.879 2,136.330

418.317 38.351

348.030 40,525.349

din

2,745.550 910.754 275.388

32.733 1.299 7.600

72.223 183.849

6.800 13.540 2.520

potni stroški: - seje na VSJ - organizacijski - ogled letališč RSNZ Otok DC-3 miting 1986 provizija SDJ( . SISEOT - članarine družbena prehrana prevozi na delo plakete in medalje ZLOS seminar upravnikov in mehanikov

I jadralni šport: • - državno prvenstvo ~ potni stroški - reprez. SP Rieti - organizacijski stroški - reprezentanca - Avstralija - republiško jadra. prvenstvo padalski šport: ' - državno prvenstvo - trener Bunčič Drago motorni šport: - 28. JAR modelarstvo - material . meteosat - razlika pogodbe: - i'nternat v M. Soboti - internat za ŠROA 'v Ptuju - trenaža pilotov - šolanje padalcev RŠTO pogodbe V.p. 2050 LjUbljana - pogodbe kontrola pogodbenih nalog radijske postaje Ditel 5. pokal Branko Ivanuš nakup olja Shell gorivo 100 LL avans Petrolu • stroški revije Krila 'za leto 1985 prenos na' sklad solidarnosti prenos na sklad skupne porabe razni izdatki

Skupaj

din 62.889 92.313 24.445 18.837 19.380 41.965

2.088 79.620 54.342

129.685 256.302

200.000 30.670

1,708.229 79.453

2,325.745 5.110

300.000 120.000

270.000 317.664 136.881

2,089.obo 678.000 748.000 228.000

2,550.000 1~449 .000

44.387 97.636

975.441 348.029

1~.439 .079 '3.192.921

173. 102 50.000 85.605

38.674.077

Preselek mah 1,851.272 din ter prenos iz let~ 1984 v višini 1,731.017 din, kar znaša skupaj 3,582.289 din. .

Od tega so naslednje obveznosti: 261.479 din za gorivo 120.000 din za modelarstvo 100.000 din za sklad skupne porabe 300.000 din za poračun OD

Čisti dohodek znaša 2,800. lO din' i·n se prenese v prihodke za leto 1986.

Pripominjamo, da smo od skupnih prihodkov pokrivali deficit revije Krila za leto 1985 v višini 616.591 din .

MIRKO BITENC, sekretar P~ ZLOS

Zaključni račun sklada solidarnosti PRIHQDKI:

SlS za letališko dejavnost . letna članarina članic

Meteosat - participacija PS ZLOS prenos po zaklj. računu 84 Ajdovščina za Ditel

din 250.000 600.000 200.000 173.102 100.000

li-

vračilo anuitet obresti na kredite članarina klubov prenos iz leta 1984 Skupaj

ODHODKI:

Krediti klubom provizija SDK .. Skupaj Prenos · v leto 1986 Skupaj ,

1,323.102 877.000 L86.090 284.000

2,50i160 5,277.352

din 3,600.000

10.709 3,610.709 1,666.643 5,277.352

Zaključni račun revije KRILA za 1985 PRIHODKI: TKS Slovenije PIS PZ SZPZ SlS za letališko dejavnost Naročnina, reklame, pogodbe Skupaj:

ODHODKI:

180.000.- din 60.000.- din 50.000.- din

150.000.- din 2.136.330.- din 2,576.330.- din

Tisk revije in odpošiljanje 2,891.307.- din Adrema in vrečke 97.934- din Potni stroš ki 8.583.- din PTT st roški 5.283.- din Honorarji 179.160.- din Materialni st rošb 10.653.- din Skupaj:' 3,192,921.- din

Izguba znaša 616.591.- diIi, ki smojo pokri va li iz prihodkov PS ZLOS. I .

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

, Predračun ZLOS za 1986 PRIHODKI:

din ZTKOS za delo PSZLOS 5,000.000 .ZOTKS za program PSZLOS 300.000 RŠTO pogodbe za trenažo pilotov 3,276.000 VSJ pogodbe za KVL 4,200.000 V.p,2050 Ljubljana pogodbe za trendo 2,000,000 Naročnina revije Krila 1986 3,000,000 .Pogodbeno sofinanciranje revije Krila in reklame 1,500,000 TKS Slovenije za Krila 300.000

_ PIS PZ sofinanciranje programa ZLOS 1,600.000 RŠTO dolg iz leta 1985 200,000 ZTKOS za seminar 150.000 Ostali prihodki 300.000 Skupaj 21 ,826.000 din

ODHODKI: din

OD z dajatvami OS pri PSZLOS 5,064.000 Režijski stroški PSZLOS 1,433.000 Seminar v Portorožu 300.000 Priznanja ZLOS 200.000 Revija Krila, celotni stroški 1986 5,000.000 VSJ pogodbene naloge 3,800.000 RŠTO pogodbene naloge 3,000.000 V.p.2050 LjUbljana pogodbe 1,800.000 Modelarstvo 200.000 Jadralni šport 100.000 Motorni šport 100.000 Padalski šport 100.000 Rep. padalski trener (Drago Bunčič) 120.000 Rezerva PS ZLOS 609.00q Skupaj 21,826.000 din

Ker niso znani še vsi prihodki, predlagamo sku­pščini , da pooblasti PS ZLOS za rebalans pred­računa PS ZLOS za leto 1986, ko bodo ti podatki znani. .

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

frogram del;a, tehnične komisije ZLOS za leto 1 9~6 Tehnična komisija bo v letu. Poročilo o seminarju za letal- sejo, kjer je spr~jela poročilo o .

1986 usmerila dejavnost na nasle- sko tehnično osebje od 3. do 6. delu za l~t~8~985 ln progralf!1ldela , . dnja pOdročja: februarja 1986 v Portoro!u za blet.oh' dOhoJ~~h r~:r~=~ih ~e~

. . b- . ose ni 1) nadaljnje dopolnilno -IZO . Na seminarju so bili navz~čl: hani kov. \

raževanje kadrov Milan Jukič iz ALC Lesce, VOjteh 2) izboljšanje delovnih in živ- Hladnik iz ~K Ljubljana,. Iztok

ljenjskih pogojev tehničnih delav- Kompara iz AK Ajdovščina, cev in njihovih OD Janez Podbevšek iz AK Postojna,

3), rešitev problema uvoza re- Vilko Tomašič iz AK Ptuj in zervnih delov in generalnih po- predsednik tehnične komisije Adolf pravil letal Suštar. Kot strokovna delavca sta

4) nadaljnja akcija za spremi- . na seminarju sodelovala: inšpek-njanje letalsko-tehničnih predpi- tor Ljubiša Džordževic in Jože sov Hladnik iz AA Ljubljana. . .

1. Izobraževanje: . . Na seminarju je letalsko-tehnl-a) spoznavaje vodenja d<;>ku- čno osebje obravnavalo letalske

mentacije o letalskem matenalu, nesre~ in izvedbo plana 1985, lasti JLA. skupno z upravniki letals~ihšol. Rok: februar 1986 V nadaljevanju seminarja I?a so Nosilec. Komisija /' letalski mehaniki obravnavah po-

b) vzdrževanje sitema IRE. ročilo o poteku seminarja tehni-Rok: februar 1986 čnih služb Jugoslavije, ki je bil od. Nosilec: Komisija 22. do 24. aprila 1985 v Vršcu. c) tečaj za vzdrževanje plasti- Na seminarju so obravnavali

čnih jadralnih letal. tudi problematiko Vodenja do-Rok: marec 1986 kumentacije za materialna sreds-Nosilec: komisija, proizvajalec tva ki so last JLA in razdolževa-

ELAN nje' dotrajanega materi~la in r~-d) priprava za polaganje izpitov zervnih delov. Ker gre tu za

za . pridobitev dovoljen) ~ delo, vodenje posebnih dokumentov, je obnovo in za delo na tIpIh. bi Id sklenjeno, da mora sleherna

Role celoletna naloga letalska organizacija, ki ima v ( Nosilec: komisija, komisija za uporabi_ material last JLA. ob-

izpite vezno nabaviti predpisane ob-2. nadaljevanje akcije za izb- razce in dosledno voditi doku-

oljšanje življenjskih in delovnih mentacijo, kot to zahteva ustrez-pogojev ter kadrovska problema- na služba JLA. tika. -

Rok: celo letna .naloga Nosilec: komisija. predsedstvo

ZLOS, izvršni odbori letalskih orpnlzacij I

3. Akcija za pridobitev uvoznih pravic za rezervne dele in iskanje najboljših ponudnikov.,za gene­ralna popravila uvoženih letal. .

Večletna akcija ni rodila uspe­hov, zato je nujn~. da se.p'roblem razreši takoj. kajti na senJI uvože­nih letal bo treba v treh letih opFa­viti generalna popravila. Zato je nujno, da se \ reševanje tega problema i>re~ese , v Letalsko zvezo JugoslavIJe.

Rok: stalna naloga Nosilec: predsedstvo ZLOS 4. Spremijanje in dopolnjevanje

letalsko te/tničnih predpisov. . Rok: stalna naloga Nosilec: komisija

Tehnično osebje je bilo tudi obveščeno. da se morajo' vse letalske organizacije takoj r~zd­olžiti vsega neuporabnega v~Jne: ga materiala (letala. r~~ervnl . d!:1i in padala) po navodilih: ki J~h bodo prejele na osnovI danih predlogov za odpis. .

Udeleženci seminarja so na osnovi programa dela poslušali predavanje o vzdrževanju. ele~tri­čnih. radijskih naprav ln inst­rumentov in s tem pridobili nekaj osnovnih strokovnih znanj za delo. S strani tehnične službe AA pa je bila ponujena vsa podpora za razrešitev tehničnih proble­moV, ki bi nastali pri delu in. ~i b~ jih lahko razreševali v tehnični bazi AA.

Tehnična kOll1isija je na semi­narju opravila tudi letošnjo prvo

Zapisnik seje tehnične komisi­je ZLOS 5. februarja 1986 y Portoro!u v hotelu Lucija

Navzoči: inšpektor Ljubiša Džorževič. Milan Jukič iz ALe Lesce, Vilko Tomašič iz AK Ptuj, Iztok Kompara iz AK: Ajdo­vščina, Janez Podbevšek iz AK Postojna. Vojko Hla~nik iz ~~ LjUbljana in predsednik komiSIJe Adolf Šu~tar. 1) Pregled zapisnika zadnje sl!je 2) Pregled dela in s~stava poročila za leto. 1985

Pod tb točko dnevnega reda so obravnavali vsa prizadevanja ko­misije za izvedbo zastavljenega programa. vendar je bilo ugo~ov­ljeno, da nekaterih zadev. ki s~ vitalnega pomena za delo tehni­čnih služb in kljub obravnavi na predsedstvu ZLOS. ni bilo mogo­če razrešiti. Posledice so vidne. saj v več kot polovici letalskih šol pri­manjkujejo letalsko-tehnični kad­ri. Sprejet je bil sklep: da je treba ~ vsemi akcijami. ki ~o bile sprejete v letu 1985 nadalJe­vati tudi v letu 1986. predvsem v smislu urejanja osebnih dohod­kov ter življenjskih in ~elovnih pogojev tehničnega osebja. Nad­aljuje naj se tudi akcija za pr.do­bitev rezervnih delov. - . 3) Predlog programa dela za leto 1986 4) Razno . " .

tZdelan Je bil nepopoln pregle~ neUo osebnih dohodkov mehani­kov: AK Ptuj 46.000.00 d~n AK Ljubljana 7~:OOO.00 d!!,! + za izvršenih 7 letalskih dni v me­secu dodate,k 30.000.00 din .+ za vsak l000-urni pregled 50.000.00 din AK AjdovšČina ' ALC Lesce • AK Maribor 1

41.000.00 din 65.000.00 din

(Majcenovič) 64.000.00 din II (Sunderla) 58.000.00 din

Zabeležil: ADOLF .ŠUŠTAR