v Ljubljani so nam pripravili tovarisi: Lado Furlan, Vlado Simoncic - Vlast.ia in Dus: SII:rlep. Levo od zgoraj navzdol:

• Se znak starterja in devet letal bo vzletelo nad parado

• Tankovske enote na pohodu, nad njimi dvoje letal LZS

• Emblem Letalslte zveze Siovenije v paradi

• Padalec z odprti~ padalom je vzbujal pozornost

II

VI

11.

IMI

Desno od zgoraj navzdol:

• Slmpina padalcev v popolni padalski opremi

~ Najmlajsi CIani LZS - letalski modelarji s svojo »eskadriljo~ letecih modelov

• Alu'obatsko letalo »Janez« je tokrat za spremembo »Ietelo« kar po mestnih ul!cah

• Piloti Letalslte zveze Slovenije, Iti so se lepo odrezali s skupinskim in posamic-

Letala KB-6 »)MataJUr« SO Ietosnjo zimo, ki Je pri nas in v svetu povzrocila hude nesrece in stevilne clovesi{e zrtve, opremljena S SITIuClni bila vsak trenutek p r ipravllen a pomagati skupnosti. K sreci v nasi oili dOlllovi n i nj ihova POIllOC ni blla potrebna! Na s lilti: »Mataj u rja« ursita po vzletiScu

r ~~IleieG« l GLASILO GLAVNEGA ODBORA LETALSKE ZVEZE SLOVENIJE

Izhaja dvorrneseeno

2 Marec - April 1956

* Urejuje uredn;i!;;ki odbar:

Ceda Mokole, CLtil' Trce k, Tugomk Tory, Zoran J .erin, i·ng. Franci Rininger, AljoSa Furlan

Odgovorni urednik: Jan ko Colnar

Na,racnlna: celoletna 180 din polletna 90 ,di·n cetrUetna 45 din

posamezna Stevilka 50 din

Tekooi racun: 601-606-1-6Dl

i::I

Na siov uredntstva 'in upl'ave: Ljublja.na, Lepi .pot 6

Clanstvo Letal'ske zveze Slovenije vsako leta, skupno z delovnim Uu d­stvom sociatisticne Jugos!avije praznuje 1. maj - mednarodni de!avski praf nik,

simbo! borbe de!avskega TazTeda vsega sveta za svoje osnovne pmvice.

Z aktivnim sode!ovanjem CLanstva Letalske zveze Slovenije no. PTVO­majski paradi v Ljubljani, je LZS znova dokaza!a, da je njeno delovanje

najtesneje povezano z naso sociatisticno stva1'nostjo in s ce!otnim 1IU~im d'ruz­

beno-po!i ticnim dogajanjem. K uspehu ve licastne pTvomajslee parade v Ljub­tjani je tudi !etos LZS prispeva!a viden de !ez s tem, da je del njenega Clanstva sodeloval v paradi, nad pamdo pa je v v zorni fonnaciji Lete !o deset njenih Leta!.

Praznovanje letosnjega prvega maja .ie LZS povezala z otvoritvijo letalslee sezone. Po oprav Ljenih. oTganizacijskiit, administrativnih in tehnicnih p1'ipravah

v zi1nskem obdobju, bodo zdaj spet zazivela nasa 1etatisca in letaLske sale nasih Aerok1ubov. Leta!slee sole bodo spet v zgaja!e vrste novih mla.dih ja­

dTaLcev, pada1cev in motoTnih piloto1J, kat to ze opravLja letalska ,'io 1a Ljub­ljanskega Aerokluba, lei je letos prva v Sloveniji i zpoLnila pogoje, da je lalLleo

zacela z Letenjem.

Ob 1. maju zeti nase uTednistvo Leta1ski zvezi SL'ovenije in njenim oTga­

nizacijam, letalcem JRV, na1'Ocnikom, bralcem in sode1avcem rev ij e »KriLa« tel' vsentu de10vnemu !judstvu socia!isticne Jugos!avije mnogo nadaljnjih uspe­hov pTi graditvi sociatizma!

10 l,et ""GSeGII'f&SId~ ;.~. ~ Ing. F. H.

Jadra!no !eta!o je pri nas v !etih po osvo­boditvi doZive!o nes!uten napredek. To se odraza v §tevi!u in kvaliteti novoskonstruiranih jadm!­nih leta!, od zacetnHkih do rekordnih. Konstruk­cije so k!i!e po vsej nasi domovini, vecinoma pac po osebnem preudarku konstrukterjev, de!no pa tudi po potrebah, ki so jih narekova!e ja­dra!ne §o!'e. Dobr§en de! teh leta! se je uve!javi! v praksi in dokaza! izvirnost idej in svojo upo­rabnost. Drugi de! pa je s!uzi! za osnovo pri nada!jnjem uspe§nem konstruiranju.

GALEB II

Trenazno letalo Galeb II pomeni nadaljnji razvoj letala Galeb I - ki pa pred vojno Ill:i bH dograjen. iKonstrukter ing. Boris Cijan je kon­stl'uiral to leta,lo zato, da bi izpopolnil vrzel moo solskimi in visoko sposobnimi letali. Pro­totip letala Galeb I je bi! merjen v vetrovnem kanalu v tujini. ,Izgleda pa, da ni vee dale~ cas, ko bode vsa naSa letaIa lahko izdelana po na­tancnih podatkih iz domacega vetrovnika.

Letalo Galeb je visokokrilnik z upornicami konvencionalne izvOObe. Trup je sestoglat, pre­k'rit z vezanim lesam, s smucko z gumijastimi blaiZilci. Ostroga je iz jeklenega peresa. Repne povrsi!lle imajo staJbilizatorja prekrita z veza­nim lesom, a krmila s platnom. Krila imajo tor­zijski nos ter glavni in pomozni nosilec za krilca, ki 'So prekrita s platnom. Aerodinamicne zavore sistema Hutter so na prvi tretjini krila. Kabina je pokrita s poklopcem iz plasti~nega stekla in omogo~a dober razgloo'

~grajeni sta bHi dYe taki letali, ki sta slu­Zili prOOvsem preizkusom za dolocitev najustrez­nelsega doma~ega letala te kategorije.

Osnovni podatki : razpetina kril 14,5 m, dol­iUna 6,4 m, povrsina kril 14,9 ml, vitkost 14, last­na teia 177 kg, najboljse drsno stevilo 22. naj­manjsa ~ltrost propadanja O. 83 m/s.

JASTREB

Trenazno letalo Jastreb je konstruiral ing. lvo Sostari~. Proto tip je bil grajen v Utvi in je poletel 11946. leta. Letalo je bilo namenjeno trenaii »C« pilotov, ki se pripravljajo za do-

sego pogojev za srebrno »C« znacko in je bilo dovoljeno tudi za aerovlek in osnovne akro­bacije.

Letalo je lesene gradnje. pokrito z vezanim lesam in platnom. Je prostonosec visokokrilnik s tl'upom oglatega preseka. katerega znacilnost je nizko names~ena repna smucka. Krila so kombina'Cija pravokotnika s trapezom, zaob­ljena na koncih ter opremljena z zavorami siste­ma Hutter. Pogoni komand so i2 jeklenih vrvi. Na viSinskem 'k'rmilu se nahaja trimer. Kabina je pokrita z dvodelnim poklopcem, mozno pa je leteti tudi sarno s prvim delom ,po·klopca. L. 1954 je ta tip do~akal spremembe. Krila so podprli z UJpornicami, razen tega pa so bile iZNedene se nekatere manjse dopolnitve. Razseznosti pa so os tale iste. Letal tega tipa je bilo zgrajenih nad trideset in jih uspesno uporabljajo v nasih jadralnih solah.

Osnovne mere: razpetina kril 15.1 m. dol­zina 6.85 m. povriiina kril 15,5 mi. vitkost 14.7. lastna teza 167 kg, najboljse drsno razmerje 22.3. najmanjsa hitrost propadanja 0.72 m/s.

SOKO

Soko je bil zgrajen z namenom. da bi sluzil kot akrobatsko letalo. kaki-snega tedaj se nismo premogli. ter ga - iskreno povedano, se sedaj ne. Na~rte je pripravil ing. Ivo Sostaric. Letalo je bilo preizkuseno 1. 1947 v Pancevu. Soko sodi po svojih letalnih sposobnostih med sposobna jadralna letala. Trdnostni koliocni'k je vecji kot pri drugih letalih in znasa nad 12, 8 '~imer naj obi bile zadovoljene zahteve pri iz­vajanju raznih likov, saj je dovoljena najvecja hitrost 3120 ikmlh. ,Zgrajen je bil sarno prototip.

Letalo je nepodpl't visokokrilni'k. Krila ima­io galebji ~om. so lesena z enim glavnim in pomoznim nosHcem. prekrita z ve2)anim lesom in platnom. Zrarne zavore omogo~ajo omejitev kon6ne hitrosti na 11190 kmlh. Krilca izvedbe »Frize« so staticno in dinamicno U!ravnana.

Trup je lesen, elipticnega preseka. Za lazje manipuliranje je namesceno centralno kolo in pred njim smu~ka . Repne pOVnSine so navadne izvedbe, visinsko krmilo pa ima trimer. Kabina je udobna in ima premiocen nasion med letom,

Eksperlmentalno vlsokosposobno jadralno letalo Triglav III

~ao J~~~ Hm na UfO Eksperimentalno letalo Dou,glas

X-3 »Letece bodalo« joe nov ame­rHkl dvomotorni reakcijski lovec, namenjen za daljse letenje z nad­zvocno Mtrastjo 3200 do 3700 km na uro in v v·iSlni med 70 ;,n 100 nad zemljo. V na.sprotju z drugl mi letali na reakcljskl po­gon, ki ta.ko imenovani zvocni zld preIYI,jejo v trenutku in z na­sllno uporabo v·el'lke pogonske moci, je letalo Douglas X-.3 skon­strul.rano tako., da se bo sko .. 1 zvocni zid prebjJo docela neopaz­no, pac zaradi mnogih aerodina­micnlh zV'>jac, kl so jIh 'konstruk­terji U'porablLl prl gradnji.

Oblika in nacin gradnje tega letala ustrezata zaMevam letenja prl ta·ko fantasticnih hltrostih. Pri hltrosti Mach 2 in se vee s e nam­l'ec las tnosti zraka ·b'ilstveno spre­menljo, tako, da bi najmanjsa neravna ploskev na povrsini Je­tala IPovzrociia izgubo na stotlne ali celo tisoce konj sld h moci mo­torja in tako valovanje zraka okrog letal.a, ki njegovim letal­nim l.astnostlm mocno .skoduje . zato mora biti prJ. tovrstn+h leta ­lih vsak nj"ihov sestavni del, kl prihaja z zrakom v neposreden dotlk, mocno osiljen ali pa. oprem­ljen z robovi, ostriml kot brLtev.

Ko 'so konstrukteTji iskali naj­u godnejso zunanjo obliko leta1a x-a, so preizku9ili nekaj manj kot 71)0 ra,znovrstnih protilov no­silnih povI-sLn, t. j. krH, pred·en so nash najbolj ULstrezne obl1ke. Po·Lskati je bEo namree treba kl'ila, ki bi dopuscala letenje s hIi trostjo Mach 3, a bodo vendarle t ud i »nosila« leta lo pr.l h·l·trostih pod JOOO km ,na uro. »X-3 « je po­leg dTUg·ih nenavadnih obl1k dobil tudi svojs tvena krila - kratka in

lenk .. , vendar pa uc lnkovita pri vecjlh h'>trosth , ko povzrocajo najmanjsi zracni upor. Edina sla­bost tako maj-hnih k r ioI letala X-3 je precej,snja nesta,bilnos t prj le­tenju s hdtr,ostmi pod 1000 km na uro, ce'ravno p ristaja 5 hitrostjo 300 km na uro .

Naj'teze resljivo vprasanje pri gradnji tega Ie-tala X-3 je, kako se lzogn.iti v isokim temperaturam, do kalerlh pride zar.adi trenja med povrsinami letala ·jn zrakom. Ker alumlnljeve zHti,ne ze pri lempera turi 108' C jzgubijO pre­cejsen del svoje trdnostli, so za letalo X-3 izbraH .name &to dura'l,a tilan. Za ohlajeva,nje zraka v ,,,·i­lotski kabin i sluzi posebna hi a­dUn.a naprava, kl jo poganja 2600 konJskth mo,ci in tehta J2()O k g ! Toda pri tollkSni hl'trosti se stekla na 'kablnl s e vedno wilko segre­jejo, da lahko vzgo katero ko li gorlj.ivo snov, ce ·bi p rL$la v stik z nj,im!.

Letalo Douglas X-3 »Leteee bodalo« pre·.zkusa,jo na letaliscu prelzkusevalnega sredisca Muroc

v kalifornijski pustinji, kjer imajo lQ ~m do lgo ~n docela ravno vzletno stezo. Pred vzletom tega nenavadnega letala pos tavljo vZdolz vzle tne stez·e, na vsaka 2 kilo me­Ira gasilskl avtomobll , na lreh mestlh ob stezi pa ca'kajo rese­. alni avtomobill.

.Preizkusevalne palote pred vsa­~Im lpoletom zdr.a·vni~ko temelji'to pregledajo .in ee je nj 'lhovo IZdrav­!IIveno s tanje zadovolj'ivo, jih me­h .. nlki z usnjenirni pasovi eez prsl dn kolena trdno prlvezejo na sed·ez. Pogonsko moe pri vzletu dajejo letalu rakete. Pri vzletu spremljajo X-3 trl lovska leta'\a tiopa . Sabre«. Od teh lovskih leta l je enD opremljeno s p osebnimi fotogr3ifskirni .aparati, ki nenehno snemajo polel »Leteeega 'bodala«, medtem ko drugi dYe le tal·l vzdr­zui-eta .radij sko zvezo 1.n javljata svoja opazova'nja .a·!.i morebltne nepr&vilnostt pri letenju X-S. Ra­zen Itega p olet »Leteeega boda1a« spremljajo lie s pomocjo radar­skega osc ilatoTja" ki je z radij­sktrn1 valovi pDvezan os 186 meril­nltni .Ln r egistr'l'nLmi iootrumentl v letalu X-S. IKer p110t med pole­tom ne mor,e oparzo va t l ViSeh in­strumentov v lelalu, dohlva navo-

Vodno jadralno letalo »Jadran« po uspelem ,prelzkusnem pristanku na Blejsko jezero. Letalo je tokrat prl­stajalo s hltrostjo 120 kilometrov na IIro In je odllcno p ,restalo dotik z vodo

kakor tudi pedale noznih komand. Sedez se lahko premakne na zemlji. Pokrov kabine je dvodelen, sam'O sprednji del uporabljajo pri akrobacijskih letih, oba dela pa pri navadnem letenju.

Podatki so naslednji : razpetina kril 15 m, doliiina 7,1 m, povrsina kril 15 m', vitkost 15. Lastna teiia 213 kg, najboljse drs no stevilo 24,3 in najmanjila hUrost propadanja 0,77 m/s.

PIONIR II a

Predlogi '0 zacetnem solanju na dvosedu se­gajo pri nas ze v 1 . .11948, tko je VSJ razpisal na­tocaj za tako letalo. Eno izmed too letal je dvo­sedezno zacetno letalo iPionir IIa, konstrukcija pokojnega S. Novakovica.

Letal'O je lesene gradnje z okvirastim tru­porn in TeSetkastim nosilcem repa. Krilo je pra­vokotne oblike in podprto z dvema upornicama. Trup ima gondolo, ki ne prenasa obremenitev in sluzi sarno za zmanjsanje upora. Repne po­vrsine so lesene gradnje in navadne izvedbe. Repni nosilec in ikljun trupa sta z jeklenimi vrvmi povezana s krili. Trup ima smucko z gu­mijast~mi blazild. Gradnja letala je SQrazmern'O enostavna. Ucenec sedi na sprednjem sedezu pred precko trupa, ucitelj pa v okviru med upornicami.

Letalo je prestalo poiZlkusne polete 1. 19'50 v Vrscu. K'Onstl'ukter je to letalo skusal razviti v vec izvedbah, ki naj bi predstavljale povezan preh'Odod zacetka solanja do polozenega "C" izpHa. To naj bi bile izvedenke Pionir 1, I-a, II, II-a in III, vendar do realizacije teh letal razen II-a ni pri'iilo.

OsnQvni podatki: razpetina krila 12,6 m, doliiina 7,12 m, povrsina kril 19,4 m', vitkost 8,2. Lastna teiia 126 kg, najboljse drsno stevilo 14,6, najmanjsa ritrost propadanja 1,06 m/s.

RODA

Dvosedezno solsko letalo Roda je skon­struirala skupina ing. Iv'O Soiitarioc, Kartalja in Arezina. Posebnost tega letala je ta, da so UP'O­r abljena krila trenaznega letala tipa Cavka istega konstrukterja. Letal'O uporabljajo v vseh jadralnih solah za zacetniSko s'Olanje jadralnih pilotov in se je izkazalo kot zelo trpezno. Starta s pom'Ocjo avtovitlja" kar znatno pocenjuje sola­nje v primerjavi z aerovlekom.

»KoSava« je Izpolnlla prleakova­nja svojlh gradlteljev, svoje od­like pa je ~e posebej dokazala na svetovnern jadralnem prven­stvu v Camphl11u v Angliji leta 1954, kJer se Je v moen! konku­renci uvelJavila na prvo rnesto med dvosedefnlrnl Jadralnlrnl letall

Trup tega letala je iz jeklenih cevi, prav tako 'resetka za rep. Trup je opremljen 5 cen­tralnim k'Olesom in nima smucke. Med krili in trupom je kovinska upornica. Repne povrnine so lesene ter pokrite z vezanim lesom in platnom.

V zadnjem casu na trup postavljajo kalbino iz jekolenih cevi, pokrito s platnom, kar slufi predvsem za zascito posadke, vpllva pa seveda tudi na zmanjsanje upora letala.

Podatki: razpetina kril 12,7 m, doliiina 7 m, povr!iina kril 16,7 m', vitkost 9,7, lastna teiia 125 kg, finesa 15, najmanjsa hUrost propadanja 1 m/sek.

KB-l »TRIGLAV«

To je prvo letalo, ki je poJetelo, iz Konstruk­cijs'kega biroja v Ljuiblj.ani. Pobudo za tkonstruk­cijo je dal raZipis LZS 11194'7, ki je zahteval letalo olimpijske ka tegorije. Poizkusni let je bil izvr­sen oktobra 1948 v Lescah.

Letalo je bilo predviden'O za jadranje v Al­pah, zaradi cesar je bila posebll'a pozornost po­sveeena veliki okremosti, dobremu razgledu iz kabine in veliki trdnosti. Stremeli so za kat" naj-bolj enostavno izvedbo, lahko montazo dn de­montazo ter gihanje po terenu.

Letalo je docela leseno. Krila so prosrono­seca z glavnim in pomoznim n'Osilcem ter pre­krita z vezanim lesom in platnom. v.gl'ajene ima zavore posebnega tipa HS, tki ostanejo v vsakem polozaju in nimajo teilnje, da hi se same odpira1e. Trup je lesen, pollupinaste g,radnje in sorazmerno nizek. Kabina je udobna in omo­gQca razgled na vse strani. V kabini se nahajajo premakljivi pedali smernega krmila v letu. Trup ima centralno kolo, za!l'adi cesar ,ga lahko vozijo po terenu brez tezave sarno trije ljudje. Smucka sega do kolesa, za kolesom pa je aerodinamski iztok. Na repu ima jekleno ostrogo. Visinski in smerni rep sta navadne izvedbe lesene gradnje.

Triglav 1ma na notranjem delu krila zakril­ca, s ,katerimi lahko zrnanjlsa minimalno hitrost, kar je posebno ugodno pri 'krozenju. Prikljucki krila na trup enako pa tudi krmilja so izvedeni enostavno, varovanje sornikov je pritrjeno na trup ali krilo. Trimer na lev,i polovici visin­skega krmila se pri montazi vkljucuje samo­dejno.

Prototipu je sledna za malenkost spreme­njena senJa, poznana pod Triglav II. Letala tega tipa SQ v p'recej'snji meri uporabljali v na-

sih solah in so bili z njimi dosezeni tudj pogoji za zlato »C" znaoko. Zgrajenih je bilo 14 letal te vrste.

Podatki: razpon kril 15 m, dolzina 6,83 m, povriina kril 13,25 mO, vitkost 17, najvecje drsno iitevilo 27, najmanjsa hUrost propadanja 0,67 m/s.

EnO' izmed serijskih letal je bilo preurejeno v veeji meri. Namesto navadnega poklO'pea je bil name seen poklO'pee kapljaste oblike iz piha­nega plexi-stekla znabno manjse velikosti. Na koneoll kril sta bili zgrajeni kapljasti telesi za zmanjsevanje induciranega upora. Sluzilo je kot poi~kusno letalO' v studijske namene.

Nadaljnji razvoj tega tipa predstavlja Tri­glav III z oznakO' KB-3. Novost pri tem letalu je 'rep V-oblike, katerega do tedaj pri nas se nismo uporabljali. Posebnost takega repa je v tem, da sta smerno in viSinsko ikrmilo zdruzena, zaradi cesar se repne povrnine zmanjsajo. To letalo je pokazalO' zelo ugodne letalne lastnosti, znatno boljse so tudi sposQbnosti v primerjavi s serijskim letalom. Seveda pa je bi,lo kot pre­izkusno Ietalo tudi posebno skrbno vzddevanO'.

Podatki: razpetina kril 15 m, dolzina 7,10 m, povriina kril 13,25 m 2, vitkost 17, najboljse drsno iitevilo 28,4, najmanjsa hitrost propadanja 0,65 m/s.

KB-2 »UDARNIK«

Tudi to letalO' je nastalo v konstrukeijskem biroju po zahtevah razpisa. Konstrukterju so izrazili potrebo po manjsihitrosti propadanja pri vecji potO'va~ni hitrosti, kar sO' poleg dru­gega dosegli z izbiro drugacnega profila kri1. Znacilen je zanj mocan 'gruebji 10m krila, ki omogoca vecjo precno stabilnost, zlasti v za­voju.

Glavni gradbeni material sta les in vezan les. K,rila so prostonO'seca z glavnim in pomO'z­nim nosileem. Plrekrita sO' z vezanim lesom in platnom. Zavore sistema Hiitter so vgrajene za glavnim nosileem. Krila so O'premljena z za­krilci, ki se raztezajo do dvO'delnih krile. PO'­sebnost je ta, da se pri odklanj-anju zakriolc od­klanjajo v doloceni meri tudi ®rilea. Trup je poIlupinast z okviri in vzdolzniki. Kabina je prostorna in udobna. Pedale smernega krmila je mozno premikati med letom, mozno pa je na zemlji prilagoditi tudi nasIon pilota - tako O'd­daljenost sedeia, kot tudi nagib. PO'krov kabine je sestavljen iz treh delov, od katerih se srednji odpiora na stran, ostala dva pa sta stalnO' pri­trjena na trup. Repne povrsine so navadne izvedbe.

Podatki: razpetina kril 15 m, dolzina 7,6 m, povriina kril 15 m 2, vitkost 15, najboljse drsno iitevilo 26, najmanjiia hitrost propadanja 0,72 m/s.

KB_9

Letalo je sluzHo za preizkusanje kril z lami­narnim profilom. Vsa pozornost je bila posve­cena ravnosti in gIadkO'sti kri1. Doslej 0 tako imenovanih laminarnih prO'i1ilih nismo imeli last­nih izkusenj - saj sO' bila letala s takimi krili po s·vetu 'rOOkO'st. Meritve v letu so pokazale odlicne rezultate v letalnih sposobnostih, opo­zorile pa so hkrati na odlocujoc vpliv kvalitete povrsine na merjene vrednosti. Leta'lo KB-9 je v primerjavi z letali svetovnega merila poka­zalO' premoc pri veJiokih potovalnih hitrostih, saj propada n. pro pri 1'30 km/h samo 1,55 mIs, med­tem 'kO' sieer najbO'ljse letalo RJ-5 prop ada pri tej hitrosti 1,65 mls. To letalo ni bilo grajeno z namenom doseci vrhunske vrednosti, pac pa najti us trezen naNn gradnje, ki bi z razpoloz-

Ijivimi s·redstvi zagotovila zahtevanO' povrSinsko ravnost.

Gmdnja kril se v marsicem razlikuje od navadne. Krilo ima sieer glavni in pomozni no­silee in med njima rebra, ki pa so O'blikovana na poseben nacin. Med rebra sO' vlO'zene desciee iz lipe. Po zalepljenjoll je 'bila ta oplata obdelana tocno na predpisanO' obl~ko profila. Na to osnovO' pa je bil nalepljen vezan les. Ta nacin je zago­tovil 'popolnO' povrsinsko ravnO'st, ki je izred­nega pomena pri laminarnih profilih. Zracne zavO're so namescene pri izhodni letvi krila in ne v sredini, da ne bi pokvarile laminarnega toka. Povrsina luile je mnogo manjsa, kO't pri letalih iste velikosti, venda,r delujejo zanesljivo. Gladkost povrsine krila je bila dosezena z mnO'­gokra'tnim lakiranjem in poli'l'anjem. Za trup je bil uporabljen preurejen trup letala Udarnik. Letalo je zgradila tovarna »Letov«.

Podatki: razpetina kril 16 m, povrsina kril 16 m', vitkost 16, lastna teza 274 kg, najboljiie drsno iitevilo 32,5, 'najmanjsa hitrost propadanja 0,69 m/s.

KB-5 »JADRAN«

Majhno je stevilo vodnih letal na svetu, se manj pa uspesnih resitev. Konstrukcijski biro LZS je 1. 1949 skonstruiral amfibijsko jadralno letalo, ki se je po SVO'jih kvalitetah uvrsbilo med

Novo vodno jadralno letalo H-49 »Spllt. bO omogocilo izkorisca.nje ugodnih atmosferskih pogojev vzdolz vse jadranske obale

najholjsa letala te vrste na svetu, saj so bili v nasi ddavi dO'sezeni stem letalom pogO'ji za zlato »C« znacko, cesar 5e 'Di doseglo nobenO' vodno letalo. UgO'dne letalne IastnO'sti pilO'ta ne utrolljoajo in mu O'mogocajo, da se bolj posveti taktiki Ietenja. IzvrSeni so bili ze mnogi pri­stanki 'Da jezera ali na morje, kO't .tudi vzletanje v zapregi z vodnim letalom z morja.

Vodno letalo ima svojsko izoblikovan trup, ki omogO'ca vzletanje in pristajanje na vodo. Aero­dinamicno je slednji neUigodnej'si od suhozem­nih leta 1, zaradi cesar je zadovoljive sposobnosti teze dO'seci. Poleg tega je potrebnO' predvideti tudi ravnotezje plavajocega letala na vodi, k 'ar je izvedeno s posebnimi plO'vci. To letalo je od­prlo mO'znosti razvO'ja jadralnega letalstva tudi na nasi jadranski obali, ki nima ustreznih leta­lisi': za suhO'zernna letala.

Krila' tega letala 50' pravzaprav preurejena krila letala Triglav. Na priblizno poloviei ]{lril so namesceni uvlacljivi plovci, ki so leseni, s pregradami in se spuscajO' tel' uvlacijo pnev­mati'CnO'. V kabini je zra'cna tlacilka, ki jo pilO't poganj.a rocno. Stisnjen zrak iz tlacilke deluje na bat v krilu, ki premi-ka plovee. Trollp je na spodnji strani oblikovan kot coIn, ki ima stop­nieo, da se pri vzletu dvigne iz vode. Sirina trupa je zaradi tega vecja, kO't pri navadnih jadoralnih letalih. Zgrajen je iz lesa iI). prekrit z vezanim lesom, nato pa se s pla-inO'm, ki va-

Letalo »Udarnik« je eno prvih povojnih domacih jadralnih letal, kl je predvsem sluziio v razlskovalne namene, a Je vendarle pokazalo zadovolJlve letalske sposobnostl

diJa kako naj let!, 'Z zemlje, od koder mu po radlju spo ro~ajo

tudl s kak§no httrostjo let i , kak{) delujejo mot{)rj.i, kakma je nji­hova temperatura, skratka vse, k a r g.a zanlilna, rou povedo po radiu.

Pris tajanje z leta·lo m Dougla~

X-,3 pomeni posebno ne varno n3-log{). Pilot le tala X-3 'i'ma za'radi veJioke hltrosti in s orazmerno majh­nih oken na kablnl slla slab raz­gled nazemljo, zato ga z radljsko zvew usmerl na 'p-r-lstajalno stezo lovsko letalo »Sabre«, k" letl za njim. PHotu je IPotrebna prlseb­nost in popolna natall1Cnost, da letalo X-3 ,;re~no privede na tla, saj pristaja s ·hltrostjo 300 km na u r{). Po vsakem po'letu mora·jo temu letalu tudl Izmenjatl plafl~e

koles, kd so izdelani Iz, n a pose ben nabn utrjene in izdelane ter mno· gokrat prelzkusene _gume. Ni~

cudnega namrec, ~e se plascl prl taksnl vzletni dn pristaj alnl hitro­sti tako zelo obrabijo, da jih je trebaze po enem poletu zamenjati z novimi.

NYLONSKA PREOBLEKA ZA REZERVOARJE

Z gumijem prepojeno nylonsko tkivo se je prl polzkus1h odli~n{) Iz­kazal{) kot zas~itna zunanja pl'eoobleka r ezervoarjev za henein, ki naj od­vra~a nevarn{)st, da b~ se tank po­skodoval in eksplocUral pri visokih udarnih hltrostih·. Tak nov tank za beneln so prelzkuilaJoi V Amerlkl in dosegH lprl tem zelo zad{)volji ve re­zultate. Rezervoar z nyl{)nsk{)-gumi­jasto preoblek{) so med pojzkusl na­polnlLi z vodo in ga vgrad·lli v stara, ne ve~ uporabna krUa. Ta krila so nato z letal{)m dvlgnill nekaj nad 100 metwv visoko d.n jih odvrgli, da so sarna prost{) padla nazaj na tla . Prl udareu ()b Ua so se kr:1la doeela

razletela, medtem ko je .pa t"nk Ila goriv{) ()" t!rl eel dn nepookodo\pan, pa~ pa Ie rnocn{) Izmali(!en, kar je d okaz , da je nylonsko - gum'ijasta prevleka r ezervoarJa .preprecila zlmrt kovdJnaste­ga tanka Jon odtok v{)de iz njega.

Prl rnnog lh letalskih nesre~ah

ostane posadka letal po padeu ile zlva , toda preden o;e izmoota ;zpod razbitin letala', zaradi r az»{)k na ben­einskih rez-eTV{)arj.ih IP·ride do eksplo­zij e In pozara, k ·, morda Ie laze ranleno posadko ·unlCl. Upajo, da bodo z novim na-cin{)m zasclte beneinskih

l'ezer voarjev prihranil, marslkatero

dragoeen{) zivljenje ponesre~en'ioh pi­lo t{)v i n ostaUhclanov posadke po­

n€srecenih letal, saj SO s tevllnl dose­

danji polzkusi s takimi rezervoarji

dokazali, da v eeloti uslrezajo svo­

jemu narnenu. Verjetno 'bodo nova

leta la k a j h·j,!r{) opremlli s tako za­

sclteni·mi beneins kirni rezervoarjl.

DELEZ NASIH VOJNIH LETALCEV PRI POMOCI

SKUPNOSTI

Pretdke cloveske in material­ne zrtve je v nasi drzavi terjala letosnja zlma. Se so nam v spo­mlnu dramaticnl dnevl I>krog Mavrovega, ob bregl>vih razbesne­lih rek Velilte Morave In Donave, ko so nakoplcene gmote Jedu povzroclle obsezne po,plave. Vse te nesrece Sl> unicHe mnl>go clo­veskih zlvljenj , napravHe pa na ljudskem imetju najmanj mill­jardl> In pol skode.

Pri vseh teh tezkih udareih so Ijudstvu najbl>lj prizadetlh pod­rocij pozrtvovalnl> pomagali tudi pripadniki JLA, ki so ne glede na lastno varnost povsod skuliali re­liiti, kar je bill> lie moznl> resitl. Med skoraj 4000 borcl JLA, rese­valei prlzadetlh predelov, so z uspehl pomagaJl tudl pripadnlki nasega vojnega letalstva, kl so najveckrat ob najboli neugl>dnlh vremensklh pogojlh z letali rde­vaH ogrozene In ranjene prebl­valee teh predelov, jim prinasali hrano, zdravila, z bombaml raz­bijall zaJedenela recna korlta In ledene jezove, skratka s praveato ofenzivo so preprecevall lie hujse nesrece In materlalno skodo. V vseh teh akeijah SI> bombniki JRV preleteli le.po stevllo ur In prl teh poletlh izvedIi preeej I>d­locilnlh akelj za koneni uspeh resevanja Ijudskih zivljenj In pre­moZenja. Tudi lPilotom heilkop­terjev, ki so v sUa tezkih okoIl­licinah relievaJi pl>nesrecenee in zrtve elementarne nesrece prl Mavrovem In na mnogih pl>plav­ljenih predeIlh, gre topla zahvala, saj so reslli ,prenekatero zivlje­nje, kl Je bilo do sl<raJnosti ogro­zeno.

Skratka - nase letalstvo in prlpadnlki rool>v JLA so prl teh akeijah pozrtvovalno In neseblcno prispevali skupnostl veHkanskl In nepreeenljlv delez, ohranili mnoga zivljenja, 0 bvarovali pred unlce­njem na tisoce kilometrov ogro­zenlh polj In nasadov, vasl in drugega, kar bl nam sleer ugono­bile nezadrZne poplave. Stem so prlpadniki armade znova doka­zali, da so trdno povezanl z de­lovnim lJudstvom, katerega var­nost In ustvarjalnost je v vsakem pogledu odvisna tudl Od njillOve budnosti in predanl>sti.

ruje les pred vplivi slane vode. Izklop je visoko, da skozi odprtino ne more voda, pray tako pa 11udi horizontalne repne !pov,rsine. Za vzletanje iz vode ima trup se posebno vodno 'krmilo. V kabini je tudi veslo, 5 katerim si pilot lahko ,pomaga, ko sede na vodo. SpOdnji del trupa je opremljen s smueko, ki omogoea uporabo tega letala tudi na suhem. Doslej je tovarna »Letov« zgradila 7 letal tega tipa.

Podatki: razpetina kril 15 m, povrsina kril 13,25 mO, vitkost 17, najboljse drsno stevilo 25, najmanjsa hitrost propadanja 0,75 m/s.

H-49 »SPLIT«

Konstrukcijski biro v Zagrebu je pod vod­stvom Frana Hranuelija izdelal naerte za vodno letalo»Split«. To letalo je poletelo 1. 1953, ven~ dar so z njim doslej izvedli Ie polete na suhem in preizkusenj z vzleianjem in pristajanjem na vodi se niso opravili.

Stem letalom je za'grebski biro skusal ustvariti visokosposobno vodno jadralno letalo. Po sposobnostih, ki jJh kaiejo proraeUil1ski po­dabki, so to tudi dosegli. Manjkajo pa se podatki preizkusenj v letu, ki jih bodo izvrsili letos. Letalo je bilo izdelano v delavniei Letalske zveze Hrvatske.

Krila imajo precejsen galebji 10m, s katerim je doseiena zadostna-oddaljenost koneev kril od vode. Krilea so dvodelna, zavore sistema Hlitter pa so na pregibu. 'Za pregibom so vgrajeni uvla'Cijivi plovci. Trup ima obliko 'eolna s stop­nico in vgrajenim vodnim krmilom. Visinski rep je nameseen visoko v smernem stabilizatorju. Trup je opremljen z amortizirano smueko za vzletanje na suhem. Kabina je udobna in omo­goea dober ,razgled.

Po preizkusnih poletih so izvrsili manjse modifikacije, predvsem pri odprtini za plovee.

Podatki: r;1zpetina krH 18,5 m, dolzina 7,8 m, povrsina kril 17,6 mt, vltkost 19,5, lastna teza 245 kg, najboljiie drsno stevilo 28,2, najmanjsa hitrost padanja 0,65 m/s.

ORAO I

Dosego vrhunskih rezultatov je nasim ja­dralnim pilotom omogocilo rekordno letalo Orao, konstrukterjev ing. B. Cijana in ing. S. Obada,. Na letalu teg,a tipa je dosegel pokojni Milan BoriSek 3,. mesta na svetovnem prvenstvu 1. 11950, ko je nasa driava postala resen 'konku­rent v borbi za prva mesta. S svojimi sposob­nostmi se to letalo uvrsea moo najuspesnejsa jadralna letala Iklasiene izvedbe. ,Znacilen je velik razpon hitrosti, ki 'obseg,a obmocje upo­rabnosti ze oct 49 Ikm/h, z uporabo zakrile, do 15{) kmlh pri propadanju okrog ,3 m/s. Ta las-1-

nost je zelo cenjena pri letalih. Minimalna hitrost pa omogoca male premere krozenja in stem izkoriscanje ozkih dviznih polj. Prora­cunske vrednosti so bile potrjene tudi pri pre­izkusnjah, v katerih so sodelovali nasi . najboljsi piloti. Doseei tako odliene sposobnosti je bilo mozno s posebnimi konstru!vtivnimi rprijemi.

Krila velike razpetine in velike vitkosti z g,alebj~m lomom imajo kombiniran :glavni nosi­lee. Korenski del nosilea je izdelan iz durala, zunanji del pa je lesen. Pomozrii nosilec in rebra so leseni, navadne izvedbe. Na mrilih so vg'ra­jena trodelna krilea 'in zakrilea. Krilca se razen zunanjih odklanjajo hkrati z zakrilci. Zavore so kovinske, tipa Hlitter. Vse krilo razen k'rile in zakrile je prekrito z vezanim lesom.

Trup je lesen m ima sorazmerno majhno celno povrsino, zato sedi pilot v kabini v pol- ! lezecem poloZaju. Pred po!vrovom kabine je se posebno okenee za osvetljevanje instrumentov. Sprednji del trupa je izdelan z okviri, vzdoli­niki in oplato iz vezanega lesa, zadnji del trupa pa je grajen lupinasto, pri cemer lI1i okvirov temvec sarno dvojna stena iz vezanega lesa, v !vateri so d 'robni vzdolZniki. Taka gradnja je lazja od navadne.

Pri rep'll'ih povrsinah lesene ,gradnje je upo­rabljen laminarni profil, ki naj povzrocaeim manjsi upor. Letalo ima smucko in kolesa za odmetavanje. Dva prototipa so izdelali v »Le­tovu«.

Podaki: razpetina kril 19 m, povrsina kril 17,8 mt, vitkost 20,3, lastna teza 276 kg, najboljse dIisno stevilo 31,5 in najmanjsa hitrost propa­danja 0,59 m/s.

ORAO lIe

Po obliki se bistveno ne razlikuje od pred­hodnika Orla I. Leta 119513 so bile izv'rsene neka­tere konstruktivne spremembe posameznih de­tajIov. Zanimiva je rekonstrukeija krila, s katero naj bi bilo dosezeno laminam'o obtekanje. Na rebra so bile nalepljene lipove desciee, podobno kot pri KB-9 in sele na to, naknadno toCno ob­delano povrsino je nalepljen vezan les. Spre­menila se je tudi dolZina krile tako, da so se zakrilca podaljsala. Odstranjena so bila zuna­nja kriIca. Modifikacijoe je izdelal ,»Letov«.

Po neuradnih podatkih je ravnost povrsine kril izboljsala drsno stevilo na 36, poveeala pa se je lastna teza letala in zaradi tega tudi mi­nimalna hitrost. 'I1oeni podatmi se ni50 znani.

KOSAVA

Nase prvo visokosposobno dvosOOezno letalo je Kosava, konstrukterjev ing. Iliea 1n ing. A. Kiso~a. Z njim je bilo dosezeno 1. mesto na svetovnem prvenstvu v kategoriji dV'osedeznikov 1. 1954. Poleg doseganja V'rhunskih rezultatov

Letall> vedno mocneje prodira tudi v sodobno kmetijstvo. Na sliki poljedeiska izvedenka letala PiJper PA 18 pri poizkusnem zaprasevanju

Kanadskl dvosedezni lovec za vsako vreme Avro-Canada CF-IOO F. Mk. 4 "Cannck.

sluzi tudi za izpopolnjevanje pilotov v raznih vrstah jadranja pod nadzorstvom preizkusenih umteljev. Dovrseneaerodinamiene oblike dajejo letalu zela dobre letalne sposobnosti in sodi za­radi njih med prvora·zredna v tej skupini.

Gradnja letala je Iesena. Krila so pus·Ci·easta s puscico naprej, kar omogoca tudi drugemu pilot'll odlicen razgled na vse strani. Rahel ga­lebji lorn kril zagotavlja zadostno preeno sta­bilnost. Krilca so nedeljena, zracne zavore pa nameseene po sistemu DFS. Tl'up je vreienas.t, lesene konstrukcije, s smucko in kolesi za odme­tavanje. Pokrov kabine je dvodelen, vsak pilot posebej lahko odpira svoj del. VoiSinski rep je pritrjen nad trupom v smemem stabiliza,torju in je opremljen s trimerjem. Izdelavo dveh letal tega tip a je oskrbela tovarna .»Ikarus«.

Podatki: razpetina kril 19,125 m, povrsma kril 20,12 m", vitkost 17,33, lastna teza 380 kg, najboljse drsno stevilo 30.

ILINDENKA

Jadralno letalo olimpijske skupine, ki ga je zasnoval ing. l1ie, je zgradHa tovarna »20. maj « v Skoplju. Letalo je namenjeno doseganju po­gojev za srebrno »C« znacko. Protatip je sode­loyal ze na zadnjem drZavnem tekmovanju, drugo letalo pa bo morale letos v .preizku­sevalnem centru v Vrscu dokazati vse svoje spo­sobnosti.

To letalo je lesene izvedbe in je prostonasec ramenokrilec. Dvodelna krilca poganja en sam vzvod. Zavore tipa Huter so precej dalee od korena in v primerjavi z drugimi majhne.

Trup pollupinaste gradnje ima padaljsek smer>nega stabilizatorja v greben. Visinski rep je prilkljucen na vertikalni stabilizator in ima trimer. Notranjos.t kabine je bila pri drugem letalu nekoliko spremenjena, predvsem namesti­tev instrumentov in k)rmiIne palice.

Toeni podatki bode znani po preizkusnjah, menda pa znasa razpetina kril 15 m, najboljse drsno stevilo 27, najmanjsa hitrost propadanja pa 0,7 m/sek.

LASTA

Ing. I. Sostarie in ing. Dabinovie sta pri­spevala jadralnemu letalstvu novo visakospo­sobno letalo, ki se po svoji zamisli razlikuje oct drugih. Z uporabo laminarnega profila kril, kar je zahtevalo poseben naCin gI1adnje, sta uspela doseei vi\Soko drsno stevilo, ki po neuradnih ve­steh presega vrednost 35. Premoe tega .tipa je vidna posebno pri vecjih potovalnih hitrostih. 2al prei~k'llSnje se niso zakljucene in tako ni na I1azpolaga tocnih podatkov 0 letalnih spo­sobnostih, ki pa bodo verjetna v kratkem ob­javljeni. Prototip j,e izdelala .,Dtva« 1. 1956.

Celotno letalo 'je lupinaste gradnje, kar je vsekakor novejiSi nacin izkariScanja gradbenega materiala. Krila imajo sicer se glavni nasilec, vendar so rebra zelo redko razporejena, nanje pa je prileplj.ena po posebnem postopku pri­pravljena oplata iz precej debelega vezanega lesa. Trup je oblikovan taka, da se pokrav ka­bine sklada z obHko trupa. Repne povrSine imajo obliko V -repa. Zanimive so aerodinamicne zavore, ki izstopajo iz konture krila ze precej proti izhodni letvi v obliki vee posameznih pa­SOY, kar je vsekakor svojevrs.tna resitev. Po­datld se niso znani.

KOBAC

Dvosedezno trenazno letalo, ki naj bi sluZilo solanj'll jadralnih lPilotov, je delo ing. B. Cijana.

Po naeinu gradnje se oct drugih ra!Zlikuje. Poototip, ki so ga zgradili v tovarni »Ika­

rus«, ·ima kovinast trup. Sprednji del je izdelan iz jeklene cevi, Illa katero je pritrjen ploee­vinasti okvir, ki nosi oplato iz duraLa. Rejpni nosilec je lupinaste kovinske gradnje. Na spod­njem del'll ima v,grajeno centralIliO kolo in krat­ko smuck-o. Krila in repne povrsine so lesene gradnje. Krila so prek,rita z oplato iz vezaillega lesa, imajo dvodelna krilca .tel' so prostonoseca.

Na letalu je bilo izvedenrh ze vee manjsih modifi'kacij in je se v preizkusevalriem centru v Vrscu. Prototip, ki so ga zgradili v »Ikarusu«, ima ikovinast trup.

HAKO 50LA10 AHERI5KE VOJNE PILOTE

Amer.iSko vOjno letalstvo potre­buje letno okrog 7000 mladih pilotorv. Zdrav1 mladeniCi morajo najprej ab­solv.irati 24-tedensko sploono solanje, nato osnovno }etalsko soLanje, potem liele se preoolajo na Ietenje z moder­nimi reakcijsklml letaU. Mlade vojne pilote oolajo na standardnem tr·enaz­nem J.etalu 'Beech T-34 "Mentor«, kl goa gradijo v v·eliklh seriJah. V te namene uporabljajo tudl letala North American T-.28, katera pa nameravajo izlol!itl 1z lete~ega parka svojih pllot­skih ~ol, .prav tako kot za s ola.,je mladih pilotov ne 'bodo ve~ upora'b­tjali letal Piper PA-18 In Nor t Ame­rican T·S.

Doslej so mladt V'Ojni piloti ZDA ns,jprej letel.l <>krog 20 ur na leta­lIh Piper PA-'W, nato pa IW ur na letalu T-6 ~Texan«. Novi u~nl pro­gram predvideva 40 ur za~etnega Je­tenja na letal'lh tipa ;Beech T-34, nato pa se 90 ur na letallh tfpa North American T-28, 'kar '00 ucencem pray tako zadostovalo za osnovo pro n a­daJj.,jem pilotskem ool~mju, sa'j !he po 8 urah ~oLanja sa'm, letijo ns, letalih T-34, medtem ko jIm je do prvega samostojnega poleta na letaln T-2£ potrebnih okrog 5 ur oolskega letenja

z uCi'teljem.

Vzgojo mladoih vojnth piJotov so povel'i,Ji civllnim letalskim oolam, ki so doslej vzgoj:l\e ze nad 30000 mladih vojnlh .pllotov, ki jih sele nato poo­Ijejo V vojaske sole, da se nau~ljo letenja z .reakelj IIk1m:1 letsU.

Iz vojnih dni 1941 Podpolkovnil{ Ivo Novak

Krusedol. Malo letaIisce ob vznozju Fruske gore.

Tu je vojna z'atekla naso skupino pilQtov­lovcev. Doloceni smo bili za obrambo Beograda. Tu smo prezivljali dneve hu­dih preizkusenj, dneve, v katerih so fa­sisticni zavojevalci pripravljali krvavo usodo JugosIavije in uzivali vsestransiko pomoc d'Omacih iZidajaloev.

V Krusedolu .'lmo rtedaj ziveli vec ali manj prepusceni sami sebi, kajti iudi ko­mandanta polka in grupe sta bHa moo tistimi, ki ISO nas o domovino sramotno pl'odajali sovrazniku. Nista se mogla vzi­yeti v nas kolekitiv, nisba se briga'la za nas. Njuna povelja so bila vcasih pray nerazumljiva, nbujajoca odpor! V njih smo vedno jasneje spoznav'ali, da jima je razen veseljacenja z zenskami vsega dru­g,ega Ie ikaj maIo mar.

Nasi pHoti, me haniki in vojoaki S'O bili drugacni. Dnevi, iki S'O grozili, so nas silili, da smo se naprej in naprej izpopo'lnjevali v nasi bojni pripravljenosti. Bili smo si edini, da nihce od nas ne bo Juizem rok cak'al sovraznika, da bo 'l.Iniceval naso do­mov~no in zaJSuznjeval na'se nebo. Priprav­ljeni smo bili bor.iti se, ceprav proti sto in stokrat mocnejsemu sovrazJlliku, z vso mocjo, do zadnjega moza in do zadnjega letala. Imeli s mo dobra letala in hrabre, odlocne pilote. In ·ce bomo udaI1ili z vso mocjo hkrati, bo sovraznik. cutil, da pot v Jugoslavijo Ie ni tako lahka, kakor so mu jo obljubljali prod ani izdajalci.

Nekateri pa s o se na odlocilni dan ven­darle pripravljali drugace!

Dan pred zacetkom vojne. Sedel,i smo v jedilniei Krusedo1. Pogo­

vor se je sUJkal okoli dogodkov, ki so tedaj naglo prehHevali drug drugega. Spet so bile nase misli pri obeh komandantih, ki sta vznemirjena pricakova'la, ikaj se bo izcimilo iz tega, 1m je ljudstvo ovrglo sra­moini pakt nasih izdajalskih voditeljev z Nemci in Italijani. Naj'si pride kar koli, nas kolektiv je hil 'pripravljen boriti se, tudi umreti, ce bo treba. Med nami ni bHo izdajaka!

PrekinH nas je kurir. Komandant pol­ka nas je klical v ambulanto. Bled v obraz in silnro razburjen, nam je s koman­dantom grupeSIPorocil vest, 'k;i smo jo pravzaprav vse te dni ze pricakovali. Z drhtecim glasom je dejal komandant:

»Po sporoC:ilu nase obvesceva.lne slllzbe nas bodo jutri zarana napa'CHi Nemci z velikanskimi letalskimi silami. Bodi,te pri­pravljeni in cakayte na nadaljnje u'kaze in navodila! «

Osupli nad raLlbur:jenostjo obehko­mandantov smo 'se r'azsl'i po svojih oprav­kih. VsakQmur je bilo tedaj docela jasno, da je vodstvo 'nase skupine ikaj kilavrno. K sreci je bila morala pilotov in vojoakov boljsa, zato ;'smo o dl'Ocno in brez poseb­nega vzneni:irj enja cakali, da !pride to, do cesar IS'O dog'Odki zadnjih tednov in dni slednjic moraLi privesti.

»Kak'O je nekaterim s iIno tezlm pomi­sliti, da bi umrl v boju za domovino, « je zamisijeno dejal kapetan 'Miha, eden naj ­boljsih in najodlocnej-Sih lovcev v nasi grupi. »Si ju videl, kako sta hila raZlbur­jena1 Vidis, dragi m'Oj, Ie tega mi je zal, da bodo os tali za menoj (moji) nehogljeni crvi'ci (otroci). Kdo ve, kako se jim bo godiIo in, ce se hodo znaU boriti, kak'Or se bomo mi? «

Potem smo tudi vojakom sporocili, da bomo naslednje jutro naJpadeni. Sporocilo so sprejeli mirno, z odlocnostjo v s·rcih, . pripravljeni na 'boj.

-{:(

Noc med 5. in 6. aJprilom je minila v mrzlic.nih pritPravah. Ob zori je bilo vse nared . Motorji prei ZJkuseni in ogreti; stroj-

nice in topovi napolnjeni, piloti z nave­zanimi padaJi v letalih. Z'eleli smo si, da bi ob na:letu prve 'sovrazne eskadrilje vzleteli vsi nasi lovci, ker bi tak'O nasa udarna ,sila vel!ilko pomenila.

0koli sedm'ih zj'lltraj smo iz smeri No­vega Sada zagledali prvo jato nemskih bombnikov. Proti Beogradu 'je le-telo sto sovraznih leta!! Torej, vojna se je za­cela! .. .

Nihce se ni poveljev,a!! Cudno! Sami smo pognali mot'Orje ~n se pripravioli za prvi bojni 1P01et, 1l0da tedaj smo zaculi glas osovrazenega Ikomandarnta:

»Vzletij'O naj samo prve patru.Jje iz vseh eskadrilj! Osta'li pocakajte na zem­lji! « Takoj nato so vzletele prve dvojiee iz vseh treh eskadrilj, sest letal. Izdajal­ski '!romand-ant jih je same pognal pred razbeljene cevi sovraznikovih topov in strojnie. Trije - Bojan, Vasa in Gedja -se niso vrnili, medtem ko so osta'lim trem Nemci Ie-tala d'Odobra preresetaJ.i.

Kot vodja s kupine sem vzletel na celu d'ruge jate nasih lovcev. Imeli smo nalogo preprecioti ikrdelu »'stll'k« bombardiranje Beograda. Toda bili smo rprepozni, ker smo vzleteli .PO lIkazu komandanrta, hkrati pa nas je oviralo nase protiletalsko top­nistvo, ki nam je s svojim ognjem pre­sekalo pot rk Beogradu.

Skupina za skupino je vzletala, a z boj­neg a poleta so se vracali Ie redki. Tako sta izdajalska k'Omandanta posiljala v smrt majhne skupine pilotov, names to, da hi ukazala v boj ",sem sestintridesetim, da bi obracunali s sovraznimi bombniki! Po njuni zaslugi nas je bilo nalslednjega jutra od sestin'tridesetih Ie se dvanajst. Iz ostan-

kov nekdanjih treh eskadrilj smo sesta­vili eno in vodstvo je ,prevzel ikapetan MilutiIn.

Spet alarm!... VzIeteli so vsi, raze'll porocnika Djordja in mene. V nekaj mi­nutah so nasa letala izginila v smeri proti Beogradu. Vojaikiso nas trenutek nato opozorili na n'Ovo skupino nemskih leta.J, ki jih je iz Novega Sad a obstreljevalo nase iprotiletalsko 1iopnistvo.

Preden sem s e zavedel, sem zagledal poroeniika Djordj'O, kako je s svojim lov­cem vzletel sam proti tolikemu stevilu sovraznih letal. Sitekel sem ik radiu in praV'kar 'lljel Djordjeve besede: ;»Napa­dam! « Potem se je 'kot meteor z vso na­glico zapodil v sredo »Heinklov« in »,Mes­serschmittov lll()« . Napadel jih je iz smeri sonca tako bliskovito, da zaradi njegovega nalgllega manevra, drZlnosti in zaradi gnece svojih letal okrog Djordja niso mogli stre­ljati nanj.

Djordje je iz neposredne blizine obsul eno izmed sovraznih letal, ki se je mocno zagugalo, se odcepilo od s'kupine in obstre­ljeno samo poletel0 proti Beograd'll. Toda porocniik Djordje ga je napadel se dva­krat, dokler letala ni objel gost crn dim in je brez moci strm'Oglavilo. Dva Clana njegove rposadike sta odskocila s padali. Vesel! nad svoji'm uspehom, je Djordje zahteval po radiu: »Vodite me k nasled­njemu cilju! «, a presekal ga je glas ko­mandanta: »Takoj na pristanek! «

Djordje je rpristal, za Illjim lPa so pri­stali tudi vsi os tali.

Medtem pa je Beograd gore!. Gos,ti crni oblalki dima so se dvigali nad njim

in veter jih je nosil v daljavo. Skusali smo preprec.iti, pomagati, toda ...

»Pi-ihajajo! « i:l

Spet so hrumela krdela sovraznih leta1. Alarm! Pohiteli smo Ik letalom, s·i v na­glici nadeli padala 'in po '~ratkem manev-ru smo ze bili v zra~u. Beogradu se j-e pri­blizevala nova sku-pina ",Stuk«. V 'klinasti formaciji smo hiteli iproti njim, vendar, da bi jih napadli 5 ostrani s'Onca, smo bili zaradi ikomandantovega obotavljanja spet prepozni. Nacrt nasega vodje, kapetana Mihvtina, nam ni uspel, zato je k'ratko po­veljeval, ko smo se pribHzali »Stukam«:

»Poveeajif:e medsebojno razdaljo! Na­padamo!«

Nasa letala so drhtela v najvecji hi­trasti, ki so jo zmogli tuleCi motorji. Nas manever je presenetil ,sovraznika. V majh­nihskupinieah smo zace1i boj z veliko mocnejsim sovraznikom, Ie s to pred­nostjo, da so njegova letala, oblozena z bombami, bila manj okretna.

V tern naglem napadu so piloti nasih loveev pokazali vs'o s'Voj'O drznost in od­locnost. PodpOTOcnik Alekslic je drugega za drugim unicil tri sovrazne bombnike, potem je enaka usoda dolclela 1Judi njega. Da, res hrabro S'O se drzaoJi na'si lovci, vendar se steviIni s ,tega oojnega poleta niso vec vrnili. Krdelo sovraznih bombni­kov je u-trpelo tolikooe izgube, da si ni drznilo nadaljevati ipoti nad Beograd. Cez VrSae so jo Nemci ubrali nazaj proti Ro­munij,i.

Zapletel sem se v letallski dv'Ob'Oj, v katerem sem porabil se poslednji naboj . Moral sem opustiti zasledovanje s'Ovraz­nika in se V'rniti na letalisce. Okrog sebe ti8ti trenutek nisem videl nikog'ar. Pozneje sem pod seboj, na levi opa21il stiri lovee. Mislee, da so nasi, 'sem veselo pole tel k njim. Toda - hili so lovei z rumenimi repi incrnimi 'krizi! Opazil'i so me in se obrniH nadme. Strm'Og-lavil Bern in se iz­raV'nal Ie nekaj metrov nad zemljo, nato pa v nizkem, vijugastem poletu dosegel letaIisce. Sovrazni lovoi so me izgubili.

Na letaliscu sem nasel sarno stiri letala nase skupine. Bred men'Oj so pristali ka­petan Bora, kapetan MHutin, poroeniok Djordje in vodnik Halembek . .. Drug'ih pet ni bilo vee nazaj! . . .

. Vojak Golob mi je pomagal sneti pa­dalo. Z za'iostnim glasom mi je jel p.ri­povedovati, kaj se je zgodiIo s kapetanom Miho Klavoro. Deset minut pred men'Oj se je vrnil nad letaIisee. Ko je ze dobil dovoljenje za p!ristanek, sta pod njim pri­brzela dva sovra.zna lovea. Kape.tana Mih'O so obvestili po radiu in hi-p pozneje se je z vescim manevrom ze postavil prvemu Nemcu '»V rep «. Dovolj je bil kratek rafal in Miha s'e je ze ipTi'lepil za drugega. Sku­sal je na kratko opraviti z njam, toda tedaj je Mihi zmanjkalo municije. Javil je po radiu in prosiI pomoci. Tedaj je bLlo na letalisou sarno 5e letalo komandanta grupe, pripravljeno za vzlet. K'Omandant je z zemlje sprem'ljal b'Orbo ka,petana Mihe s s'Ovraznima lovcema. Zdajci je sedel v letalo, vi!lgal motor in kazal'O je,

da bo naslednji trenutek poletel na pomoe kapetanu Mihi. Toda . ... komandant je spet izkljucil motor in preklinjaj'Oc skocil iz letala. Namesto, da bi vzIetel in resil kapetana Miho, je robantil in psova'l, kdo mu je zamenjal padal'O in medtem -se je pac zgodilo, kar se je morale zgoditi. Ka­petan Miha je ostal brez municije. Skusai se je otresti s'Ovramika, 'se mu vesce iz­'Ogiball, vendar, v trenutku, k'O je ze ka­zalo, da se bo izmotal iz zagate, je napravil us'Odno napako. Sovrainik je t'O priI'Oznost izkoris'til in pritilSnil na sprozilee. Njegove strojndce so zarezgeta'le in hrabri 'kapetan Miha je z gorecim letalom omahni1. Pre­resetano letalo j-e padlo na njive blizu letaJ.isca. Kapetan Miha Klavora je padel, padel kot zrtev Ikomandanlta grUipe, ki mu ni pomagal zavoljo zamenjanega padala.

Tu, na vznozju Fruske g'Ore je grob junaskega pilota - lovea, Mihe Klavore, enega StevHIJIih iz dvaiIlltridesete grupe, ki nis'o oklevali v b'Oju zoper faSisticne osvaojalce zrtvovati svoje ziV'ljenje.

LETOSNJE SVETOVNO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU

Letosnje svetovno prvenstvo v jadralnem letenju bo organiziral Aero­klub Francije, in sicer v Saint Yanu v blizini mesta Vichy, kjer je bilo pred dvemi leti II. svetovno prvenstvo v skokih s padali. Prvenstvo jadralnih letalcev, na katerem se bodo borHi za naslov svetovnega prvaka v tej letal­ski disciplini vsi najboljsi jadralci Finske, Kanade, Jugoslavije, Avstrije, Danske, Spanije, Anglije, ZDA, Holandije, Sovjetske zveze, eSR, Poljske, Italije in Francije, bo v dneh od 23. jUnija do 13. julija, stem, da bode tek­movalci prvih pet dni porahili za priprave in trening. Zacetek dejanskega svetovnega prvenstva bo 28. junija. Na letosnjem svetovnem prvenstvu bo vsekakor doslej najhujSa konkurenca, saj se bode v Saint Yanu srecali naj­boljsi jadralci vseh tistih driiav sveta, ki v tej panogi letalstva nekaj pome­nijo, tu pa bo hkrati tudi revija najboljsih sodobnih jadralnih letal, s katerimi se bode tekmovalci skusali uveljaviti na vrhu Iiste. Upamo, da se bodo tudi letos nasi jadralci, ko bode med drugimi imeli resne konkurente v sovjetskih, ceskih in poljskih letalcih, uspesno uveljavili in nase jadralno letalstvo dostojno zastopali. V tej zelji nasim najboljsim ze zdaj zelimo kar najbolj uspesne priprave na svetovno prvenstvo in najboljse rezultate na njem!

Eno najbolj§lh protipodmornl§klh letal Short .Seamew. vzleta z letalonosl\l{e

)Vsak.a sola nek.aJ stane •.. «

• Skuplnskl poletl v parih. Na vl­~Inl 4500 m vkljuclte klslk. Vmna pol eta 8000 m . Letlte v skuplnskem In borbenem polofaju,« to so blla ta dan povelja, kl Jlh Je daJal pllotom svojega lovskega polka komandant, podpolkovnlk lvanovlc na enem na-~Ih voja~klh letallSc. .

oPazlte na temperaturo motorja! Na tej v~tnI bo prlbJlzno -'lO' C. Pazlte na vkljucevanje In Izkljuce­vanje hltrostl kompresorja In na pri­stajanje!«

»Jasno?« oJasno!,« so odgovorlU pllotl. oK letalom!« Takrat s.em letel kot spremljeva­

lee vodje para, dvojiee lovskih letal. kl pomenlta najmanno taktleno enoto v lovskem letalstvu, glede na to, da 50 vsa klaslena, torej batna lovska letala, kakor pravlmo - z. repa brez krltja. Spremljevalee vooje para Ima nalogo seltltl vodjo para pred nenad­nlm napadom sovraznIka v rep. V tern je tudl eden vzrokov za brez­mejno tovarl~tvo, kl vlada med pllotl lovel, kajtl v zraenem boJu Je osam­Ijen lovee kaJ lahek plen sovraznlka.

Z '\[oojo para, podporoenlkom Bu­gars kim sva toreJ Imela do vzleta se dvajset mlnut. Do tedaJ se dovoU casa, za kratek pomenek In za ciga­reto.

oBI na vUlnI 8000 m Izvedla kratek zracnl boJ?« me je vzpodbudll Bu­garskl. .Vd, to - pobozno - sku­plnsko letenJe ml ze kar .preseda!«

.Se strlnJam,. sem odvrnll, kaJtl dvakrat ml nl bllo treba reel. BrZ sem bll prlpravljen malee odstopltl od naloge, eeravno ml Je bllo povsem ja5no, da Je to strogo prepovedano. Toda, enkrat nl nobenkrat! .••

»Trldesetsedml In trldesetosml v letala! Vzlet eez pet mlnutl,. je opo­zorii das v zvoenlku kontrole lete­nja. Bugarskl Je bll trldesetsedml Jaz trldesetosml.

Naglo sva sl nadela prlpravljenl padali, kapl In se povZ'}Jela v naJlila lovea _S-49., na katerlh smo tedaj letell. Medtem ko sem se prlvezoval na sedezu, sem hltro preletel InUru­mente, posebej se manometer za kl­slk In prelzkusii delovanJe krmll. Vestnl mehanlkl so poskrbell, da je bllo vse v redu.

Pognal sem motor In vklJueil radio.

»Trldesetsedml In trldesetosml na betonsko stezo!.

ZapelJala Sva na betonsko stezo, se zadnJle prelzkuslla delovanJe mo­torJa, na.to pa je vodJa para povel.l e­val vzlet. Dodala sva plin, naJlnl letall sta se pognali po stezl In se naglo odleplli.

BII je lep, Jasen dan. PreJ kot sva mlsllla. sva se znasla na vlSlnl 8000 m. KIsik Je bll v redu. Torej .. •

.Zaenlval« Je slednJie ukazal vodJa para.

»Razumem!« Bugarski Je takoj nato presel v

levi krog In ga vedno bolj zmeval. Sledll sem mu In mu sllli v reno Nisem ga smel Izpustltl, toda vodja para se me je sku.al znebltl. Naglo je obrnil v oster desnl zavoj. Brzi­no mer ml je tedaj kazal hUrost 400 km na uro . Bllo mi Je slla vroce In znoj ml je ze napaJaI pilotsko obleko, v senclh pa sem cutll mocan pritlsk.

VodJa para Bugarskl je zdaJel za­sukal svoJe letalo v navplenl let, nato na hrbet In pre~el v retournement, koneno pa s hltrostjo okrog 500 km na uro v looping v smeri sonea. To Je uelnkovlt manever, ee se hoee~ otrestt zasledovalea, manever, v ka­terem tI .navadno uspe, da se doko·p­IJd nasprotnIku za rep. Bugarskemu je to doeela uspelo. V trenutku sem ga bll Izgubii Izpred oel. Dvigal sem se navplcno In, ko sem se nagnll naprej, da bl Bugarskega laze llgle­dal, sem nehote krmilno palleo po­tegnll nase. TO je bllo zame usodno! Letalo se je nekomandlrano zavrtelo okrog svoje . vzdolzne osi navzgor, v tern je motor utlhnii In zna~el sem se v poloZaJu, kI ml ga pray gotovo tedaj ne bl nlhee zavldal. Videl ni­sem ne neba, ne zemlje, Ie mocno vrtenJe letala sem obeutll. To Je blla avtorotaciJa letala v hrbtnem wrilleu.* To Je bllo prvle, da sem se z leta-10m oS-49« znMel v hrbtnem wrllleu. Potegnii sem krmllno palleo nase in postavll smerno krmllo v nevtralno lego. Krmllje Je delovalo in letalo se Je brz Izvleklo iz hrbtnega v na­vadnI wrllle, Ie. da Je bil kot neko­Ilko manJU od kota pri nllimerava­nem wrilleu. Naravnal sem krmlla za

Ing. A. J .

Slika '1. 1. Okvirna antena,

2. vrtilna cev, 3. stopinj­ska skala za ugota vlja­

nje lege antene

Za leta lo je oprema z brez'zH~ntm,i naprava­·mi ed1na zanesljiva zve­za z zemljo. RadiJski valovi vodijo letalo na njeg(wi zra'cni' !poti pre­ko kontinentov on oce­anov, omogoca;jo zv-ezo med posadko letala ter ljudmi na zernlJi in omogocajo naposled ob vsakem vremenu varen 'pt"iostanek. Dand anes le­ta.[o n i vec zapu~cena 'in osamljena naprava" ki se preblja med ne­bom in zemljo sko-zl oblake ;n nevihte proti svojemu c.\lju. Z e lek­tr()nsklmi napravaml je namrec O'rgansko pove­zano z ljudmi na zem­IjI . Do-Io-eanje smeri Je­tenja, ,preleteno kilome­trazo in pr.i'stanek. vse to kontrolira,jo nap rave v letal u dn lJ1a IetaliScu; Prlo-t lahko ce.!o docela preda up,ravljanje letala elektronsk:im ,instrumen­tom. k'i sami IP'o'skrbj.Jo za . nje'gov p.ravilen let in ' prlstanek.

Toda tehnika radi j­ske l etalske navigaclje ni doeegla danacSnj-ega stanj a naenkrat. Razvoj je -btl pre.cej doig in tezaven. Pray gotovo pa je zelo roiter naprede'k elektronske telmlke med drugo sveto,vno vojno mnogo pripO'moge1 tudi Tarzv'oju te veje znano­stl. Najmodernejse jill

najpo-polnejiie navrlgadj,Ske naprave dmajo v ZDA, EV'I'Qpa pa se trudl, da hi zamu.1enocimp.rej na­doknadHa. Trenutno vodi:jo v Ev!'()p·1 v tern pogledu A·ngLija, Ita I'ij a" Nemei.ja in Francija.

Za let prot! dolocenemu ciJ,ju 'potrebujemo v naeelu en oddajl1'ik in en sprejemn'ik pod pogo.lem, da ima ena od obeh anten usmerjeno karakteristiko i:2:zarevanja. An'letn s takLmi svojstV'i je vee VI'st, bralcerri 'pa je go-tovo znana tako iJrnenovana okvir­na alJ1tena. Take a , ... tene 50 upora'b'ljaH Pl'j !pTv.ih rad,ijskih sprejemnikih. To je ozek sti..rioglat ali okrogel okvl'r. <na katerega je nav1ta zica,. OkvlT lahko vrtimo <>koli Osl(slJka 1). V primeru. ko imarno stranlco okvi,ra obrnjeno prot; neki ra­dijski postaji, je sprejem te postaje najmo,cneJsi. Ce okvjrzavrtimo za 90', pa sprejemna mo·e pade na minllml1JtIl. 'Zavrtimo gase za !IO' v Isti smeri vrtenja , pa spet dobimo maksimum s prejema , a pri 270' zav.rtitv,i SP'et minimum. To nam pove, da lalrko ugotovlmo maks'mum a1:l pa mlnimu.m spre­jema neke postaje po dvakrat,ce zavrtlmo anteno za 360' okoli njene osi. ,s tern spoznamo smer, v kater! lezi postaja. katere jakost 'ugotavl.lamo, ne moremO pa vedetl a Li lezl oddajna postaja pred letal'Om ali za nj:im. Ta negativna I,astnost navadne okvjrne antene se imenuje 'lIOO-stopinjska negot·o­yost. Z a obrat ... i prirrner, to je dolocitev lege le­tala z zemlje. ,bi bili torej potrebni dYe okvirni anteni, pl'ikljU'ceni na d va '1prejemni·ka. Te dYe napraV'ibi morali bit! druga od druge prec·ej od­maknjeni. Ko obi letalo zahtevaJo ugotovitev svo­jeg.a geog.rMskega po-Iozaj.a , bi bilo potrebno na obeh spr.ejemnikih vrtebi okv:irne antene. dokler ne bl dobili mimma signala letalovega oddajnika v ~prejemnikih. 1z odbr,anih koto v, za k01:lkor je bilo treba zavrteti anteni. bi lahko precej tocno izracunal1 polozaj letala. Ta meto-da pa .le zamudna in neprakticna. kajti hkrati Ilahko ugo-tavljamo sarno poloza.j ,enega letala. 'Zaradi te.ga je tehnlka isk,ala in nasla edJno Imozno resi·tev. in sicer, da postav:imo na zemlji navaden oddajnik z anteno Za 'krozno zalf ·cenj.e. Ta oddajnik nenehno izzareva

Slika 2.

svo.l kar.a kteristicni znak. ki pove, d a :p,ripada n . pro l"etalirs.cu »X«. Na letalu je Inontiran spre­jemnik, Qpremljen z jz;boljsano usmerjeno anteno. Njena karakteristika n:i vee podobna osmici, kot pri okvirni anteni, temv,ec ima oblJiko kardi.oide (srcasta oblika). katero nam pl1ikazuje slika 2. V tern pr.imeru pa odpade '180~stopLnjska negotovost. Antena s tako karakteristlko je izdelana 1z kom­binacije o.kv.irne lin n avadne antene (s kro.z.nim zareenjem). S pomocjo ta'ke antene letalo sarno ugotavlja svoj polozaj ,(geogr.afski). Za to mu lahko shl,zi katerl :koH oddajnik ,,,. zemU!. Potrebno- je sarno zZ ·usmerjeno anteno ugotOV'iti, v kateri smeb le"i en znani oddajnik, nato se smeT drugega zna­nega odda.jnlka in iz kotov, za kol:lko-r je 'bilo treba a.nteno zavrleti pri .i'Ska'nju o'beh oddajni­kov, I.ahko s :pomocjo zemljevida in obeh kotov izra,cunaomo geografski polozaj letala .

Nadaljnja pot na:predka je vodila do izde­lave tako .jmenovanih radiokompasov. Vse te na­p rave imajo ·eno al.l dYe okvirnl anteni in dajejo sHusna in O'P,Ucna znarmenja. Do sed·aj obrarvnavane naprave so zahtevale precej zamudno manipul.a­cijo 1'11 je bHo uspewo delo z njlml odv i'SllO od Izu>"jenosbi in vestnosU osebja. Omogoca le so ne sarno let v doloceno smer, pa'c pa tudi dolo-canje geografskeg.a polotaja I,etala . Pri u:porabl radio­kompasa odpade V'Saka manipulacfja oseb.1.a· na le­talu.. ker se smer leta lahko odeita n",ravnost na instrumentih, al'i pa jo ugota'vljamo na sluh. Naj­enostavnejsa izvedba radiokompasa je ta, da mon­tilram·o na vsako k ·nLJo leta,la po eno okvi:nno ·an­teno. Anten! sta poslavljeni med seboj pod do­loeenim 'ko,tom. Ce letalo let! tocno prot! zemelj­skemu oddajn.iku, potem se v vsaki anteni inducira i·sta vi,sokofrekvencna napetost. V primeru, da le­ta]o Slpr.emenri svojo SIner, se v eni anteni indu­"ira veeja visoko-frekvencna napetost ko-t v drugl. Napeto-sti, nastaH na anlenah, vodimo na dva 10-cena ojacevalnika, la dva pa vplivata na kazalec merilnega Instrumenta. ,Ce sta obe .napetosti enaki, stojl kazalec tocno v sredini i nstrumentne skale. Brt ko 'Se spremeni napetost na tej aU 01111 anteni, se kazalec odmakne ,i'z .sv·oje s rednje ,I·ege, kar tudi pilota opozori , d,a mora popravitl smer letenja.

S ilka 3.

Na talost 'pa ta metoda prj bocnem vetru '111 U;PO­r a bna. Tehnllka je poiskala druge treSttve . Kom­b :nirali so radiokompas z napravo 7. usmerjeno anteno. 0 kateri smo govorili v prejsnjem od­stavku. V tern .pr.imeru ne moremo·. Jz cisto teh­ni·cnih razlogov, del·atl z dvema krajevno loeenlma antenama .. zabo so sestav'iH napr.avo z ·eno usmer­jeno anteno, katere usmerjena 'karakterisblka se s pomo-cjo posebnih kontaktov caso'vnoena'komerno poj.avlj.a enk'rat na eni. druglc na drugi stran! an­tene, kar nam ponazoruje s llka 3. AntenskoJ okvJr je 'P'05ta·vljen to-enG pravokotno na os letala. V obmocju 'prekrivan.la obeh kard:lo' d bo dnduC'irana napetost v anteni ena'ka v obeh legah kontaktov, oz. kardioid . Ko pa spremeni mo smer p-oleta. dobl antena pri eni legi kontaktov vecjo, pI"> drugi pa Jnanj.so :induc:irano napetost. To koristno upora­bimo in spr.emembe regl.strlramo na instrumentu ali .l'ih pa poslu~amo. Brt ko -odklo,pl'mo motor, ki preklaplja kontakte na antenski tuljavi. lahko an­tenD, oz. celotno n.apravo, uporabljamo po nacinu, op!sanem v pl'ej~nJem odstav·ku.

Doslej smo- govorHi Ie 0 brezzicnih orientaclj­sklih naprav.ah. kl lahko sl.u z'ijo za let v poljulbni smerl. ,Zaradi vedno vecjega razvoja letalskega potni~kega 'in tovornega prometa, so v zraku na­stale nekake >o ceste«. katerih .so se dnala letala med ,):loleto'm od tega do onega I'etalisca. Zato so za·celi op.remljati J.etalisea s posebniml vrstami od­dajnlkov, kl so s "vojimi signal:i, oddaj.antmi na poseben .r:ta-cn. zadsali med nebom jn zeml.jo »potj«, po katenh letalo br·ez skrbi in varno let! pro·ti C'i1ju. Vse te nap rave imajo skupno Ime radHali. Kot prvo >"azvojno stopnjo v tej smeri naj ome­nimo i'etaUscnoi oddaj",ik z vrtljlvo usmerjenoan­teno (n. ,pl'. okvirno). Taka antena Izzareva usmerjeno v horizontalni smel1i na dYe nasprotnl stran!. Ker se antena vrti. opisnjeta ta dva snopa veHk k ro-g okobi oddaj'l1i,k'a. Ce ·lemmo v obmocju tega oddajnlka, ga sLiSimo v casu, ko se antena

'", • i , , , ' , . , , . , ,', ... ' ~, 'J.'I,' I~L: I-I I -, t) ' ... ' _, L' I ,~) I - - - - • I I 11 I

1. Antena za krozno Idarevanje, 2. vrteea se dlpolna antena, 3. motor (1800 obratov v mlnutl), 4. tOOlsko kolo (9,96 kHz), 5. go­vorn l kanal, 6.pozitlvni znak, 7. govorni ojaeevalec, 8. modula­tor, 9. generator (60 Hz) , 10. omejevalec modulacije, 11. oddajnik

I ,

2

, -", ... \ I

.... _-

6

7 zavrti za 360' d v.akrat mocno In dvakrat sla·bo. Sprejemnuk na letalu je lahko najnavadneHe j'Z­

vedbe. na leta.Ju pa mora bit! 'Posebna stop-ura. Kazalec te ur'e se giblje enairo hitro kot antena zemel'jskega oddajnika, KO j.e ,antena zamelj-skega oddajrrika usmerjena tocno v smert sever - jug. odda leota na vse stranl enako sUs en signal. Te­legratist na letal'u na osnovi tega si;gnala sproZli u ro in jo spet zaus tavi. brz ko nasro·p! minimum spTejema. SteV'i j.cll'iea· na ur.! mu ze direktno po­kaze polozaj letala v slopinjah. Za danasnje pojme je seveda tak nacin ugotavljanja smer'; IPoleta sko­r.aj nemogot in zelo nepraktlten. Tehll'ika se tud.i s temi Irezl11tMi n1 zadovolj'iloa .!In kmah, so bHi iZdelanl letalistn'i oddajll'iku. kjer se .antena ne vrtl. omvgotajo 'pa varno in Tavno pot k cilju. Spomnimo se. da smo z e govorih. kako lahko s pom()tjo kombinacije ok",irne :in antene za krozno tarcenje dobimo karakter.istiko kardio;ide. Ce smo menjall s preklapljanjem antenske tuljave sme:r toka sko,",i anten'o. smo doblli kara:kteristiko dveh karttiodd ,(sl1ka 3) . Ce d()se'i.emo. da se bo karak­ter,istlka 'Izhrevanja letalistnega oddajnlka tudi tako obl' kovala In. ce nam uspe oddajati v tasu ()bstoja ·ene ka-rdlvd!le n, 'pr, ,pdko' Jz morsejeve abecede. v ,tasu d-ruge kard.lolde pa ·crUeo. bomo d()segM naslednje: yes Iprostor okrog o<Idajnika ,bo razdeljen v dYe roni. .Lev.a eona bo n. Pl". cona trtle. desna pa cona pik. Edino v simetrali bo ja­kost crtle enaka jakos ti pik. Ker pa je med tr tleo in plko zelo maj hen casovni razmah. ,bomo v le­talovem sprejemni'ku sllsali , ce bomo leteli po sJ­metralJ. skoraj neprek,lnjen ton . l'evo in d esno od simetra1e pa ,crtlee. oz. ,pi k e. Tako opremljeno letalisce ,i'ma torej dve »cesti «. ki vodita do nje.ga. S komb.inaeijo dveh taki h na'prav in prj nacinu d elovanja. kot smo ga Ipravk a'l" opisal:i. lahko zg,ra -

1

3

2

10 4 Slika 5.

9 10

S!ika 4.

d imo stlri zracne »ceste« do letalis ea, V pokra­jun.ah. kjer SO leta l:i5ca o premljena z oddajnik;i ta'ke vrste. 'potrebuje letalo sarno navaden sprejemnik in ze lahko I,e ti 'PO 'bre1,zitno traslrani ,. eesti« proH cil ju.

Opisane napr.ave predstavljajo 'Stanje tehn,lke za letalsko navigacijo pred drugo .svetovno vojno. T a pa je pnlnesla mogote n razvoj 'Posebno napod­rocju ultrakr.atklh lin decimetrskih valov. Nj'ihova ulPorabnost je blia slcer ze v prej-snjih ,casih zna­na . vendar tehnlka se ni imela us t reznlh sredstev, Danes letlijo v'sa potnl§ka letala v .Almer.lkl 'in v vetini evropsIclh d rlav s pomo~jo ulltrak ratko­valovnlh naprav. Imenovanih .s kratico VOR (Very high fr·equeney Omni-Range). Ker 'predst avlja VOR osnovni kamen p1"1 .izgradnjl nav';'gaC'l j skih In var­nostnih napTav za nova letallsca in za moderniza­eijo starih letalls~. sl oglejmo. kako del'uje .in Za kaj ,slu2l!.. VO,R ,Ietaqis lmi o dda.jniik je sestav'ljen 'iz ultrakratkovalovnega oddajnlka s posebne v rste anteno. Oddajnik irlarev.a dYe vrstd modu\.acije. Antena je kom'binaeija dveh anten . Ena 1zzareva neusmerjeno. d ruga pa ·se vrti s httrostjo J600 obl'atov na mlnuto ,in ima dvokrozno karakteri­s tlko (podobno kot okv.irna antena). Nosllni val za prvo .a.nteno je amplltudno in frekv·encno modu­!iTan. nosilni val druge antene pa n l modulil'an. vendaI' 2Jaradl svoje rotacije povzroca v ~prejem­nlku na letalu: ampLitudno modul acijo. Natelno shemo oddajn.ika VOR nam kaze siJika 4. VOR spre­j.emnik na letalu je 'konstruil'an ta.ko. d.a. l ahko razlikuje med dvema v.rstama modulaeij. kate re da.jeta anteni oddajnlka. in lahko mer,! fazni kot med obema znakoma . (modulaci jama). Za vsak a 2Jl mulni kot je ta fa zn. kot druga,~eJl. Elektr.icni fazni kot postane na la natin merilo za, azimutni kot , Tako je lega letala glede na oddajni k na

7

8

9

1. Antena, 2. spreJemnik, 3. filte r za 30 Hz, 4. filter za 10 kHz,S. omejevalec in diskriminator, 6. VOR dolohvalec lege, 7. VOR smernl selektor, 8. instrument za ugotavljanje leve ali desne lege od smeri

selektorja, 9. instrument za ugotavljanje, ce letalo let! k ali Od VOR postaje, 10. govornl kanal

Izhod 11, normalnega wriHea, toda le­talo nl vee reaglralo, leajtl v veejl viSini je zrak r edkejSi. zato tudi l,rmiIj e n e deluje tal<o uelnkovito k ot bli ze tl em .

Imel sem se ol,rog 4500 m viSl ne . Motor, kl je prenehal d elovati zaradi prevelike obteiitve, je se vedno upor­no poClva!. Upal sem, da ga born znova spravil »k sebl.. N ekajkrat sem premaknli roelco za ,plin. K sreel n e zaman. Ze po neleaj glbih roeice, j e motor zacel . pokasljevati., nato pa je spet zapel , ceravno ne lie po­vsem normalno. Toda, h:o je si1a, je clovek vselej zelo s l<romen:

Medtem je moj »8 -49« n aprav il ze kopi co obratov, prl cemer sem obcutno Izgubll na vlSin!. To me je slll10 k odlocltvl - skoNt! s pada­IODI, za Itar pa sem bil Ie malo n a­vdusen. poizkusil sem se zadnji c . Ko se je letalo zasulealo do tocke. ko se za cne sukatl za nadaljnjlh 360', sem Izkoristil trenutek, ko letalo med pa­danjem malo zastane. Mocno sem sunil krmllno paileo od sebe In dodal poln plin motorju . Moto,r je poslusno zahrumel z zmogljlvostjo svojlh 1300 KM. Letalo se je strahovito streslo, too' da avtorotaeija je prenehala. Poeakal sem se trenutek , da je hltros t nara­sla, nat o pa sem u smeril »8-49« naza.j v vlSlno. Zavriskal bi. od veselJ a! Ko sem letalo spravll v normalnl poloiaj , j e mOj v lSinomer kazal Ie se 2800 m, torej sem v hrbtne m in na­vadnem wrllleu padal nekaj vee kot 5000 m.

Tedaj sele sem se spomnil, da Imam radio oddaJnlk. Bri sem po­lelleal vodjo para Bugarske.'l'a.

»Kaj, za vraga pa ,poeenjas, trl­deset.osml? KJ e sl?«

Javil sem mu svoj polozaj In vl ­s ino, nato j e bll v nekaj trenutkih prl men!. Znova sem se mu prlb ll zal in odletela sva tesno drug za drugim prot! letalilicu .

Najlna »8-49« sta veselo rezala ju­tranje soncne zarke. Zdelo se mi je, da lie nikdar nlsem letel tako mirno In poslusno ob vodjl para! Ta doilvljaj me je Izueil In sem obljubil sam sebl , da ne born nlkdar vee odstGpal od na loge.

»Tridesetsedml In tridesetosml, Imata dovoljeno spuseanje,« me je slednj le predra ml! iz m isH glas v slusalkah. PGd nama se je ze raz­tezalo pro strano d cmaee letalisee.

-n-J

Wrille: karakteristi eno vrtenj e l etala v smeri prot! zemlji, I,ot ena od po­

sledic izgube hitrosti

POPRAVEK

V prvi s t evilld r evije »Krila K SDIO v clanku »10 let jugoslova nslcih motornih le­talsklh I<onstrukel j «, n a s trani 10, objavili pomanjldjive podatke. Navedll smo, da je letalo ).KurirK s l{onstr uir a l sarno ing . Boris Cijan, d ejan sko pa je pri leo n stl'uiran j u tega lef.ala sodeloval tudi in g. Miha Mazovec, ]{ar ob te j prilo i nosti popravlja mo.

MORSE.TEVI ZNAKI

A T B U

C V D W E Z-- .. F X - . . -G Y - ,--II 1 ----I 2 J 3

K 4 L

5 M N

6

0 7

P . --. 8

R.-. 9 ----S ... 0 -----

e

I I

Helik~'pter se je odlicno izkazal za resevanje ali za pre nos raznega materiala na visokogorske predele

z e ~a SHe~a 5 V ETA

Po prejemu potnistkih letal vrste Douglas DC-7C, bo an­gleska prekomorska letalska druzba BOAC vvpostavila no­vo ceZioceansko potniS'ko letal­sko progo med Londoltlorn in Los Angelesom. Letala bodo letela na tej ipr'ogi Ie z enim vmesnirn pristankom. Polet od Los Angelesa do New Yorka bo trajal 8 ur, iz New YQl'1ka do Londona pa '111 ur. Letala bodo letela na viSini 7500 do 8001} metrov.

Letala Douglas DC-7C so opremljena s stirJmi pogon-91dmi motorji in so najmo­dernej'sa tov'rstna potniska letala na svetu. Uporabljajo jih mnoge l.etalske druzbe. Ang,leska letalstka druzba BOAC jih je narocila 10, upo­rabljala pa jih bo do prejema novih ipotniiitkih letal britan­Slke iZidelave, tki bodo lahtko letela mnogo hitreje.

K stevilnim in najrazlic­nejsim uporabam helikopter­jev, se je v zadnjem casu pri­druzila se ena, nic manj ' za­nimiva. V ZDA so jih z veli­kim uspehom uporabiJJi za ga­senje veliikih gozdnih PQzarov. Vodltla crpalka se nahaja na­mescena na posebnem avto­mobilu, cev pa je pritrjena na heHkopierju. »Leteci gasil­ci« lahko tako pogasijo pozare tudi na sicer nedostopnih me­stih. Nic manJSl ni pomen helikopterjev za pregledo'Va­nje velikih gozdnih povrsin, s cimer je mogoce odkriti ze na-jmanjse zacetke gozdl!1ih pozarov. Navduseni pristasi te nove uporabe helikopterjev so prepricani, da bo mozno heli'kopterje uporabiti tudi ZH

gasenje pozarov na visokih stavbah.

l etall~,cu defin'irana vsak trenutek ne glede na trenutno smer letala. Azimutnl kot stalno k ,aze poseben dnstrument v letalu, Ce pa ' zeli pll'Ot le­te t l samo v dol'Oeeno smer, S1 jo izbere na inStru­mentu, imen'Ovanem smernl seIekt'Or. Drugi In­strument kaie all je letal'O v smeri ·aU ne (kazalec se odklond levo ali desno 'Od srednje lege, kJi kaze smer, i7Jbrano s smernim 5ele]<,torjem). Mnogo k'O­rlstl tudi dnstrument, kl kaZe, a li se letal'O prJbJj­zuj.e all oddaljuje 'Od VOR. SlIik,il, 5 kaze shema,tski pregled letaIskega VOR-sprejemnlka ; dobro so vid-

Slika 6

ni tudi vsl trije pravkar opisani instrument!. S POlJTlQcjQ nape'oosti, k:i Ipremikajo kaza,jce Instru­mentov,ee jih s .. veda pnimernQ 'OJ'aClm'O in z njdmi vplivamo na krmila, lahko 'OmQgoCimo docela avto­matski IE>! letala v smeT!, katerQ smo si 1z:bra\i na smernem se1ekt'Orju. K 'aks ne prednos tl !i.ma torej VOR pred stariml sdstemi? V prvd Vl'sti je omembe vredno dejstvo, da so ultra'kratkovalovne ·zveze bolj neQdvj,sne od atmosfersklh motenj . Tudi spekter

teh valQv je ve1iko sirsi, to se pravl, da lahko deluje vee takih n aprav blizu druga drugi, pa ee­pray imajo oddajndk:i isto frekvenco. VOR postajo hkrati · lahkQ upo:pabljamQ tudi za prenos govol'a, na primer vremenskih porQeil. ReI' je domet teh postaj zaradl lastnosti ultrakratkih valov omejen, lahko deluje na nekem podroeju vee VOR postaj z istlmi frekvencaml, ne da bi se med seboj mo­tile. Med negativne stroani VOR n a prav naj ste­jemo razmeroma majhen domet, to je pd.blizno 200 km pri moei 200 vatov. Dandanes zato upora·b­Ijajo za tako imenovani bliz,inski pre>met VOR na­prave, za dalj,lnski, cezQceanski ltd. pa srednje 'n kraJtkovalovne naprave, opiJSane v IprejL5njiih po­gl,avj]'h. V Amerikl dmajQ n a primer montiranih Ze vee kot 400 VOR naprav, tako da se letenje po ZDA odvija samo s pomoejo teh napl'av. Zelo prd­kladnQ j.e, da lahk,o le ta lis ke VOR oddajnike gr'a­<Hmo posto,poma. N a jprej na primer za ;[zhodno mQe5Q W, k,arzadostuje za naviga.cijo v b l1z,ini letamca, nato prelde'mo na VOR do 200 W izhodne mQci. Vsak VOR oddajnik je graj.en s ,100-odstotno rezervo. kar pomeni docela ",arno Qbratovanje, saj v trenutku okv,are enega oddajn;ika avtomatieno takoj prLene delovati drugi. Raz·en tega uopravlja­mo in kontrolllra'mo z VOR n e-posl'ednQ 1z letaii­skega komandnega stQlpa. VOR je tuodi sestavni del nastajajoee navigacije v popularnih k'Oord+na­tah (anglclk'O ODB = OMNI 'BEARING DISTANCE SYSTEM) .. Zaoo se naprav,i VOR ,pridr uzuje se na­prava za avtomatLeno merjenje razd'alje (DME = Distance-Measuring-Equipment). Letalista v sred­nji' in juz1'lJi Evropl opremlja s kvalHetn'imi VOR nap.Nlvaml v glavnem znana tQvaJ'na Lorenz. Prd­nasamo fooografski poonetek Lorenzovega VOR oddajnika na nekem let .. ~lSeu v tuji.ni (sItka 6).

Na koncu naj omenlmo lie program, za ka­te-reg,a se je IP'red nekaj leti odlQeila uprava ame­r.iSkega civdlnega letalstva (CAA): 1. Prehod od sroonjev,a1lovne telefonij'e na uLtrakrabka",aUoVlIle (za prenos obvestll); zamenjava srednjev.alovnlh 00-dajnikov (r adiofar) z uitrakratkQva10vndm i VOR in DME napravami za bliZinskl promet. 2, Izgradnja kon trQle zracnega prostora z radarji, dn slcer naj­prej z radarji za kontrolQ p.rostora neposrednQ okrog lebahiSe in naposled tudi za kontrolo zme­nih »cest~.

,'stratotanker«, doslej najboljsi predstavnik ameriSl{ega reakcijskega transportnega letalstva

B o

e

n

9

7 o 7

U lahl{ih real{cijsl{ih letalih SIa.novee Marijan

V lahkem reakdjskem letalu dQbivajo res neg a tekmeca tudi dosedanja sportna in turisUena letala, letala za zvezo in poslovna letala, opremljena z ba'tnimi motorji. Njegova konena zmaga je trenutno odvisna sarno od vprasanja, ali je mozno zg-raditi reakcijlSko letalo, ki bo dovolj majhno, enostavno za letenje an predvsem dovoljceneno za dvilno pa tudi za vojasko uporabo.

Gospodarske prednosti lahkega solskega letala, katerega glavnJ namen je solanje pilo­toy reakcijskJh letal, so na dlani, ee pomi­slimo, da porabi tako lahko letalo do deset­krat manj goriva :kot danaSnja velika solska reakcijska letala. Prihranek nam bo Jasen, kajti dana1snje reakcijsko letalo porabi od 2-500 do 3000 kg goriva na uro!

Precej tezji je ekonomski problem pri reakcijskih letaIih za dvilne potrebe, ven-

dar je tudi tu mozno skoraj lizenaciti cem za preleteni kilometer batnega in reakdjskega civHnega leta.Ja. P1rJ tem pa moramo vedeti, da pot'llje Il"eakcijsko letalo se enkrat hitreje kot danasnje civilno propelers,ko letalo.

Vse kaze na to, da ni vec dalec cas, ko bode majhna reakcijska letala oovojila voja­ske solske centre, iz dneva v dan pa bodo tudi v civilnem transportu odigravala veejo in pomembnejso vlogo. S tehnicnega glediSca je h'lhko reakcijsko letalo vee ali manj resen problem. Za pilotiranje je dovolj enootavno, da ga lahko vodi vsak pov-preeen pilot. Res, da je hitrost pristaJanja nekaj vecja kot pri dosedanjih manjilih civHnih letalih, vendar to ni problem,ee razpolagamo vsaj s pov­precnimi letalisci.

Prvi poizkus so napravili Anglezi 1. 1953 z letalom -"Sparrowjet«, lkaterega je zgradHa firma MHes. To je predelano letalo "Spar­rowhawk«, ki je bilo opremljeno z batnim motorjem Gipsy MaJor 140 KM. Batni motor, ki je bil v nosu letala, so nadomestili z dve­ma reakcijskima motorjema T'llrbomeca ,,,Pa­las« v krilu. S to predel avo je hitroot narasla na 400 km/h.

V bliZini Pariza pa je podjetje Sipa zgra­dno drugi dYe lahkli reakcijski letali - Sip a

2JOO »Minijet« in Sipa 3(}0, ki sta obe dvose­dezni, opremljeni pa s po enim reakcijskim motorjem Turbomeca "Palas«. Sipa 200 "Mi­nijet« ima sedisei dr'llg'o poleg dr'llgega, med­tem ko sta sedisoi pri letalu Sipa 300 drug za drugim. Sip a 200 "Minijei« tehta v letu 7160 kg, njegova potovalna hitrost pa znasa 360 km/h. Producenti predvidevajo, da bosta lahko sluzili kot vojaski prehodni in trenazni letali. Sorazmerno velik eelni presek leta,la Sipa 200 "Minijet« zalradi vzporednih sediSe, je razumljivo v precejsnji meri zmanjsal prednosti tega reakcijskega letala pred bat­nim, zato so zg-radiIi let~lo Sipa 300 z zapo­rednima sediseema. To letalo je nekaj iezje kot Sipa 200 "Minijet«, vendalr je v 250 'llrah poiZlk'llsnega letenja pokazalo, da na splosno zadovoljivo us-treza svojemu namenu. Sipa 300 leti s potovalno hitmstjo 40(} km/h ter

pl'istaja z 9.0 km/h . Dolet ima 700 km, pri tem pa porabi 75-80 kg g-oriva na uro.

Francozi so nadalje zgradili se nekoliko tezje stirisedezno poslovno letallo Morane Saulnier "Paris«, ki ima dva ,reakcijska mo­torja Marbore s po 450 kg stationega potiska. Letalo,ki potuje s hitrostjo 560 km/h bode verjetno glradili v ZDA v l<icenci, za potrebe poslovnega CIoveka. Za potrebe voj-askih le­talskih sol pa je v lZDA podjetje Cessna zgra­dUo dvosedezno lahko reakcijsko letalo z vzporednima sedezema - Cessna T-37, ki ga poganjata dva rea!kcijska motorja Martbore, katere izdelujejo Amerikand po francoski licenci, saj je F'rancija v zadnjih letih do­segla lepe uspehe na podrocju lahkih reak­cijskih motorjev. Turbomeca "Palas« s 1150 kg staticne poUsne sHe in Marbore IS 45i(} kg po­tiska sta dIVa uspela in danes ze 'renomirana lanka reakcijska motorja.

Lani je v Angliji prv,ic vzleielo lahko dvosedezno rea'kcijsko letalo Sommers-Ken­dall SK-l z motorjem ·Turbomeca "Palas«. Kakor porocajo, ima to 1etalo maksimalno hitrost 530 km/h, tehta pa 70.0 kg.

Medtem pa tudi nasa letalSika industrija ni ddala kTizem rok. Nase vojno letalstvo si je zgradilo dYe majhni reakcijski borbeni

Civilno letalstvo V ZDA in njegove koristi

Ob nedavnih katastrofalnih poplavah se je na ducate ljudi zgnetlo na most cez reko Neosho v -Oklahom~, da bi opa­:wvali besneci tok, ki je nosil s seboj mnogo podrtin. Niso pa opazili, da je valovje napravilo vellike razpoke v Ibetonske nosi,l­ce mostu. Neki pilot, iki je v majhnem letal:u patruljiral nad reko, je to videl, zato je skusal posvariti ljudi. Ker m'll to ni uspelo drugace, se je spustil nize in toliko casasvigal tik nad gla­varni ljudi, da so ti prestraseni 2)bezali. Komaj je zadnji od njih pobegnil, se je most zruilil.

Domiselni pilei je hi! eden izmed <34 tisoc moz in zen a v ZDA, ki ne stedijo svojega casa, denarja in v nekaterih primerih tudi ne zivljenja, da sluzijo skup­nosH. To so starejsi cIani CAP, civilne letaiske patrulje, katere celokupna moe steje 77 tisoc ljudi, vkljucno 43 tisoc kadetov.

Med vojno so ciani CAP pre­leteli nad 24 milijonov milj v majhnih enomotornikih. Patrulji­rali so nad oba,lami in letali ne­varno dalee nad morje, da bi odkrili sovrazne podmornice. Strazarili so vzdolz mehiske meje ter iskali v-ohune in saboterje; spremljali so bombnike od tovarn do letalisc in prena'sali po vsej deieli zaupna porocilla. Pri tem delu je 51 clanov CAP, med nji­mi dye .zenski, izgubilo zivljenje. Danes je CAP uradno pri.znana kot pomozna civilna sltUzba voj­nih letalskih sil ZDA.

Ce bi bilo potrebno, lahko CAP poslje v zrak nad 5100 letal, ki so last zasebnikov. To zracno silo podpira na zemlji stotine jeepov, konj, mocvirskih tra1ktor­jev, motornih colnov in mot-ornih plugov, ki so vsi llast clanov CAP. Vse to pa povezuje radijska mreza, ki jo sestavlja 9500 postaj - najvecji nevoj!lski radijski si­stem na svetu.

Ciani CAP so trgovci, indu­strijci, uradniki, gospodinje, far­marji, zdravniiki, advoikati, me­haniki - zastopani so torej sko­raj vsi poklici. Mnogo Indijancev je clanov oklahomske eskadre. Aljaska ima eskadro, ki jo delno sestavljajo ESikimi, dopolnjuje pa na zemlji nekaj pasjih vpreg. Edina p~aca, ki jo CAP ciani dobe zato, da vzletajo vsak cas, podnevi ali ponoci, ob lepem ali slabem vremenu, je hvaleznost tistih, ki so jim pomagali. Ne dobe povmcila niti za porabljeni bencin in olje, razen ce jih vojno leta'lstvo pos.Ije na urad no misijo.

Teksaska eskadra se je odlic­no izkazala po eksplozliji z nitra­tom natovorjene ladje v pristani­scu Texas City, leta 1947, ob kateri je bilo ubitih 5<112 oseb in povzroceno za -50 milijonov do­larjev skode. Skupina sedmih clanov, prva reseva1lna ekipa na prizoriSeu, je prispela na mesto katastrofe se preden se je pricela druga serija eksplozij, ki so pre­tresale mesto yes dan. Ciani CAP so nepretrgoma delali tri dni in tri noei in so usmerjali resevalna dela, prinasali krvno plazmo, zdravniike, strezno osebje, zdrav­niSki ma'terial, delavce za odstra­njevanje rusevin in gorivo za ambulante ter kamione.

Zgoraj levu in spodaj levo:

• Triglav III

• KB-9

Od zgoraj navzdol:

• Galeb lie • Orao I • Orao lie

Francosko sportno letalo Sipa 300

Anglesko sportno letalo »Sparrovjet«

Anglesko trenazno letalo Sommers-Kendall SK-l

.--', -il I

, I <

~-----

Druga dispozicija lahkega reakcijskega letala »KBL-12« (spodaj) in maketa letala

po njej (levo)

----_ 1320

2500-____ ...j

{ -------------- - 6joo

,t· 0 , 0 01 0 1,0

:! ! I

Jugoslovansko bojno letalo »451-M«

AmeriSko trenazno letalo Cessna T-37 (prototip)

Francosko sportno letalo Sipa 200 »Minijet«

Prva dlspoziclja domacega realtcij­skega letala »KBL-12«

V marcu 60 letalski modelarji Siovenije izvedli conska prvenstva v Ljubljani, Ptuju, Kranju, Litiji in v Zagorju. Na teh tekmovanjih je zal sodelovalo premajhno stevilo modelarjev, slabi vremenski pogoji, v katerih so bila· ta tekmovanja izvedena, pa tudi niso dovoljevali posebno dobrih rezuItatov. Desno od zgoraj navzdol: navdu­seni tekmovalec z jadralnim modelom na tekmovanju v Ptuju, pred vzletom motornemu modelu se »injekcijo goriva«, modelarsl.i veteran Lado na tekmovanju v Ljub­Ijani, »esalon« motornih modelov na conskem prvenstvu Zasavja, tekmovalna ekipa modelarjev Aerokluba Siovenj

Gradec v Ptuju

V letosnji »mrtvi sezoni« so v ljubljanskem, pa tudi drugih nasih Aeroklubih posvetili veliko pozornost teore­ticnim pripravam svojega clanstva na letalsko sezono. Stevilna udelezba . na padalskih, jadralnih in drugih tecajih kaze, da se mladina vedno bolj navdusuje za letalski sport. Fotosekcija Ijubljanskega Aerokluba Ljub­ljana nam je prispevala zgornje tri posnetke z nedavno \wncanega teoreticnega tecaja za padalce v AK Ljubljana

Med zadnjimi poletnimi po­plavami reke Missouri je guver­ner ddave Kansas po'klical na pomoc CAP. V nekaj urah je bilo v zraku 37 letal, ki so iskala od vode obkoljene posameznike, do­vazala zdravnike, bolniske sestre in hrano. Ko so utihni'le radijske postaje, so porocanje prevzeli cIani CAP s svojimi radijskimi aparati. Nato je neki pilot odletel v Omaho in pripeljal 300 ,kg ma­teriala, s katerim je bilo mozno popraviti javillo radijsko postajo. Letala so resevala obkoljene dru­zine, metala hrano in obleko, pa .tudi seno za Igovedo in konje.

Minute so V'casih pri reileval­nih poletih zelo dragocene. Neko noc je telefon zbudil komandanta utaske eskadre. Neko letalo z dvema osebama 'bi moralo pri­speti ze pred iltirimi urami. Ali CAP lahko' pomaga? Ob sestih zjutraj je bi'lo na letaUileu pri­pravljenih 00 leta!. Prvi se je dvig­nil neki stavbenik in se usme­ril proti goram, kjer se pilotu, ki ne pozna dobrozracndh ,tokov pray lanka zgodi, da ga zaj,ame na­vzdolni tak in ga tresci ob skale. Toda Ellsworth, kot se je imeno­val nas kapetan, je bil izveden v terenskem letenju. Deset minut po vzletu je ze zapazil ponesre­ceno letalo, stojece na nosu, pri­blitno 2400 m visoko v gorah. Po­leg razbitine je videl postavo, ki je diivje mahala. Ellsworth je za­krozil, odvrgel hrano in odeje in poklical bazo. CIani utailke CAP avtopatrulje so odbrzeli proti gorovju. Vodil jih je po radiu EI,lsworth, ki je ,krozil nad pone­srecenim letalom. IJ?atru}Ja je kma'lu dospela na mesto nesrece.

CAP se najbolj izkaze pri iskanju panesrecenih letaI ali oseb, ,ki so se izgubHe v prostra­nih gozdovih. Iz svojih pocasnih, lahkih letal morejo piloti bolj te­meljito preiskati pokrajinokakor je pa to mogoce iz hitrih, visoko letecih. Skalno gorovje je pravo pokopalisce ponesrecenih letal in iz zra1ka je skoraj nemogoee ugo­toviti, 'ce so razbitine stare ali nove. Zato pasHja arizonska eskadra svoje kadete ok vsaki na novo odkriti rusevini, da jo ozna­cijo z velikimi rumenimi krizi.

CAP klicejo za mnoge nena­vadne naloge. Neko zimo so ve­like tolpe kojotov v Teksasu raz­trgale nad 14'00 goved in ovac. Ko so se ponesrecili vsi drugi po­izlwsi, da bi zavrli k,lanje, se je dvignil polkovnik ByIXl z nekaj eskadriljami. Vsako letalo je bilo oborozenos strojnico in kosili so zverine, da je bilo vese!joe, potem ko jih je nekaj letal izgna,lo iz njihovih brlogov.

V Floridi so pUoti CAP resili oranzne nasade pred zmrznje­njem tako, da so letali nizko nad njimi in mesali zrak s propelerji. V Kaliforniji so neko leto divje race ingosi prHetele tri tedne prezgodaj in se spustile na pl'O­strana rizeva polja, kjer bi lahko unicile vse biljrke. Eskadrilja iz Sacramenta jih je prepodila na dolocena mesta, kjer so jim dali hrano.

Se mnogo drugih nalog izvr­suje CAP pod poveljstvom gene­r:da Cada Spaatza, iki pravi, da vse clane preveva duh vdanosti in pozrtvovalnosti pri izpolnjeva-

, nju nalog, ki sf jih sami nalagajo.

letali, ld ju poganja,ta po dva reakcijska mo­torja Turbomeca ,»Palas«. To sta jurisnik »4511-M« in lovsko letalo »452-M«.

Te zahtevne naloge se je lotil tudi Kon­strukcijoski bi'ro pri Letalski zvezi Slovenije, saj je ceneno sO'l~ko reakcijsko letalo posebno za nase razmere zelO' aktuaano vprasanje. Razen tega ne smemo pozabiti na poirebe nasega poslovnega clovelka, DZ. nasega gospo­darstva v celQti, ki bo z vsakim letom zahte­valD hiotrejsa prometna sredstva. Letalska ztreza Slovenije, pri nas edini nosilec civil­nega letalsikega gibanja, bo s tak,im tletalom prispevala viden delel!: k sploilnemu razvoju naile letalske tehnike, saj .smo tudi doslej, v okviru nasih mOZnosti in potreb, dobro dciaH korak z najnaprednejsimi ddavami na letalskem podrocju. Cas zahteva, da se bo tudi z nasih civilnih 'letalisc ia'cul reakcijski motor.

Vsa ta strem:ljenja naj bi uresnicHo letalo KBL-12, ki je zdaj v koncni fazi konst~uk­cije. Njegov osnovni namen je ceneno ~\JIla­

nje, enako dobro pa bo sluzilD tudi zvezam, saj bo nase doslej najhitrejse prome<tnD sred-. stvo. Konstrukcijsk,i bi'ro je vlozn Imnogo truda pri isikanju najugodnejsih resi<tev na

polju aerDdinamike, zgradbe in ostalih de­tajlov. Danes ze lahko Tecemo, da je prak­ticna izvedba zamisli na papirju uspela.

Letalo KBL-112 je doslej ze na r isalni deski naprav.ilo Iepo ,raZ)vojno pot, ki ga je vedno botlj pr,iblizevala najboojsi resitvi. PO' prvih sestih mesecih dela, ,ko so bile anali­zirane vse lZahteve in ,poiskane grabe Ireilitve, kat n. pr.: oblika in profil krila, namestitev pUotov in motorla, polozaj rezervoarja za gorivo, sistem pristajalne naprave in veJ.i­kosti vseh stabiLnosti, je imelo letalo obliko, ki je razvidna iz sHke makete in dispozicije. To pa je bila sele gr.oba c.osnova, na kateri je lahko stekoJ'O ,ili-rile konstruktersko delo. Za­radi majhnih razseznosti iletala, ki so seveda osnovni pogoj za uspeh letala z majhnim motorjem, se je billo treba boriti z izrednimi prostorskimi problemi. Njihova dCikoncna re­sitev pa je seveda V1ploivala tudi na zunanjo obliko leta'la. Ra:tli'k'O lahko vidimo, ce pri­merjamo dispozicijo osnovnega in koncnega projekta. Najbolj vpadljiva sta prehod k,rilo­trup in polozaj vstopnikov za m-ak. Pri kon­struikciji krila in glavnih nog, ki se uvlacijo, je, ceprav se Ikolesa sklapljajo proti trupu, mocno primanjkova~o prostora. Resitev je bila v tem, da pogleda del kolesa v s'kloplje­nem polozaju iz g.ornje konture kr,i'la. Ta sektor, ki lezi na prehodu krilo - trup, pa -je bilo zaradi tega treba pokriti z us'trezno dvignjenim aerodinamicnim prehodom, ki bi bil sicer nepotreben. Podobno je podlTobna analiza razmer pri vstopanju 7lraka v vstop­ni'ka ob straneh trupa pokazala, da hi bila

ta dva zelo neekonomi6na. Zalo iu je bilo treba zdruziti v enega in p ostaviti nad k a­bino letala. To sta samo dva primera, ki naj pokazeta izredno povezanos·t vS alke posa­mezne resitve z ostalimi. KoHko je se rpodob­nih, a so sk'rite v notranjosti letala, alii p a v neopami spremembi strmine dela letalo·ve povrsine. Da bi bilo letalo Oimbolj 'odporno proti vremenskim vplivom, je celotna nosilna konstru'kcija, posebno pa se njegov,a povrilina - kovinska. Med,tem ko ,so notranji kovinski nosHni elementi koviceni, to pri kovinski oblogi letala ni bilo mozno, Iker mora biiti leta,lo aerodinamsko visok'O vredno.

Natancna kohtrola tez posameznih delov letala je pokazala, da Ibo konena teza letala v latu, znasala 700 kg, pri cemer pa sta ze vsteta oba Nana posadlke in 165 kg gol-iva. Letarlo pa je grajeno tako moeno, da bo prj tej makrsimalni tezi se vedno zadovoljevalo zahteve akrobatske kateg'Ol'ije. Maiksimalna hitr.ost v vodoravnem poletu bo znailala pred~ v,idoma ()1rO km/h .

Krilo letala KBL-1:2 je izdelano v enem kosu. Sedisci za posadko sta pred njim, tako da je razgled z obeh zelo dober:. Pristajalna naprava je tilpa tl'icikl ter se sMaplja v krilo in os trupa. Glavne noge se sklapljajo na­vrooter - proti trupu, sprednja pa se pre­lami naprej . Mehanizem za sklapljanje nog poganja elektramotor. Amortizerski sistem je oljno zracnega tip a, zaViOre na kolesih pa imajo hidravlicen pogO'll. p.ogon :fllapov je elektricen, vsa krmila in ostale komandne roeice so v obeh sedezih ena:ke ter j,ih je mozno za'kleniti z mehanicno kljucavnico.

Motor TUTbomeca »Palas« je v zadnjem delu trupa, tako da je doozina i7lStopnega kanaaa za vroee plione minima,lna. Vstopnik zraka je na zgornji strani trupa, taikoj za drugim sediscem. Trimer za vzdolzno trima­nje 'letala ima elektricen pogan, stikaoJo toko­k'roga pa je na vrhu krmilne palice.

Pogonskoi motor Turbomeca »Palas«, iki bo poganja,l letal0 KBL-12, je lahek reakcijski motor, katerega iroelujemo doma po fran­coski licenci in daje 150 kg staticne potisne moei. Ima enostopenjski centrifugalni kom­presor, ki daje pri polnih 'obrartih motorja, t. j. pri 33800 abr.!min. kompresijsko raz­merje 1 : 4. Komprimiran 2lrak vstopa v ·obro­casto ,izgorevalno komaro, kjer se pomesa z V'brizganim gorivom. Mesanica zraka in go­riva tu izgori, vroei plini pa izstopajo ·s'koZli turbinski del v izstopno cev. Gorivo, Ikate-

~Nadaljevanje 'I1a str. 47)

RADAR OB ZORI Napisal: Pierre Clostermann - Prevedel in ilustriral: Zoran Jerin

Pierre Clostermann, najboljsi francoski pilot - lovec v drugi svetovni vojni, je leta

1948 izdal svoj vojni dnevnik pod ilaslovom »Le grand cirque« - »Veliki cirkus«. Knjiga

je dozivela nenavaden uspeb - sarno v Franciji so jo prodali 750 000 izvodov, kar po­

meni, da je druga najbolj razsirjena francoska knjiga po letu 1954. To knjigo so pre­

vedli v stevilne druge jezike, dobili pa jo bomo tudi Slovenci v zalozbi »Mladinske knjige«.

Sestmdva.jse1ega septembra 1943. - Ob stiri'h xjutra'j.

P.ritijpal sean se iz S'Voje sobe in odtaval v kantinQ, kjer mi je xRSiPana Waaf [1] postreg'la z ja'jci ~n gnatj.o.

K.o sem stqpH na [plano, je bil.o n eb.o se teann.o, Ie nekaj zveuld·c je meZ1kaJ.o v ledenem zra:ku. D.o uses mi je priha,jal'O bueanje osaml'jenega m'Otorja na vzletiscu. Najibd S'O mehaniki ogrevali m.ojega Spit­fkea.

Mimogrede sem 1St000i~ v »oibveScevam.o sob.o« 'P.o p.os,lednja mwooila za ukazan.o n alog.o.

O~el'jalsem se na pOllet za usmerja­nje TadaI'lS'kih postaj, ki so nas vodHe. Moml bi preleteti angleSiko oba'l.o in se nat.o IV smeri 145 stopdnj dvLga,ti do naj­vetoje viSine, !kaT bd me IPrivedl.o priblizno deset tis.oc metr.ov nad Beauvais. Od tam naj bi se za'cel spooeati. ,v lI'avni CI1ti rpr.oti Sa'int-Omem in p.o radiu porocati svoj pOllooaj na dcijuCndh toekah IPO'ti. M.oral bi opraJVirti hU·tI".o in 'brez ok.Jevanlia, s ,cimer bi onernogocil sovrai ni'ku, da bi me pre­stregeI.

K.o sem vZJletel ob fvrS'ti clektrionih Juc i in se {pIl'i'cel vzpenjal1li v dol.oceni smeri, je hila se vedno temna noc. Opazoval sem slabotn.o svehlikanje ins'trum.entov an m.o­drikaste, z rdecimi ds:krami spremljane plamene, ki s.o jih bTuhale iz;pusne cevi.

Dvigal sem se strm.o in hitr.o, da sem pl'eletel an,g,leSiko OIbal'O ie sest 'bisoc pet st.o ·metrov viJSok.o.

Megla, ki se je zgrma!ddla v ozike do­ldne, je zari\9a1a med 'cI'ne grice dolge, ~eOnI() bele s ledove. 2Jralk je b.il tak.o mi­ren, da sem raz10cil da~ec tam sp.odaj v senci dim ''"taka v ibhz'ini DUingenessa -ni se :razblilnjal, 'kIot da bi se zasidral v zemljo. La Manche je bi,l Ie zmesana, motna gmota, oibT1obljena s slabotnim sxe­brnim puhom V'ZJdolz strmih obaI.

Ni:ln oblaClka ... DV'Lga~ sem se Sikozi pJasc teme, ki je

o.MtWa,la zemlj.o, proti svehlemu nehu, s katerega so zveroe ,ze zJbeZale.

Nenadom.a .sem se kot [potalPlja,c, brez V'sakega prehOlda, pOItop'iol v ma,to soncn.o luc. Krila mojega SpiMi;rea S.o poskdaitela . BaiSc je bil tak.o mo-can, da sem si moral spustitd temna ocala na oei.

Tam da:lec dalee na levi, O:Ilsiran Ni­zozermlke se je sonce kot iare:ca svdit1JCena plcii,ca nezadrZu.o dV'~g.~o iz SeveI'ltlega morja.

Pod mojimi !kdH je bHa noc - jaz pa sem bill ,cis-t.o sam, deset ti:soc m etrOlv vi­solk.o sredi nOlvega dine. Prvi sem v 1ede­nern 'IllII'azu zacutil ziv.o t.opLot.o zarJmv, ki s.o mi ~{Qt lPusCtice prebija'li zenke ...

V F!l'anc·iji, Anglij.i, Belgiji, na Nizo­zemSlrem, v Nemci'ji s.o lojudje se trpeli v ,terni, jaz pa sem se .cislto sam vaselil poraja:jQceg.a se dne - vse je bH.o moje, sve1:J1oba, sonce .in tih ponDS: vse to je sam.o moje!

Taksne minute odtehtalj.o mnOigo zrtev in flThIlogo nevamooti ...

Franc .osk.o abalo sem prelatel v visini Di€iPlPa in ,ze nekaj miltl./Ut lPoz.n.eje sem bil nad Beauvaisom. S ,tezav.o sem razJ.oc.il 1e1ailii.sce Beauvais -TiHe in s FouqueniSlkim g.oZJdom odbdanJ. griiC Saint-Adrien.

- HuH.o Dagger 25, Dagger 25 Piper calling. Orbit please, .orbit please A f.or Able. [2]

A for AlbIe je billa sUra za Beauvais. KontrolOlI' mi je ukaza'l, naj napravim krog, d.okler ne umerij.o sv.ojih ins trumen­toV ...

/lJ - WAAF - Women Auxiliary Air FGrce : Zenska pomozna sluzba v letalstvu; .pomeni pa

tudi NanicG teh GddelkGv /2J - Halo! BodalG 25, kJj~e vas Pipa, napravlte prGsim krog nad A! (Tudl R. A. F. je, kGt VSa vGjna letalstva, uporabljalo sifre v medseboj-

nem sporazumevanJu po radiu)

CeptI'av je sijalo sonce, de bil tail< mra·z, da 5e'lll OIt:npnitl. in JrrmarH brez V'sakega oOCu;tlka.

- Hullo Dagger 25, Piper here, what are your angels?[3]

Nujtllost v qpazO'V.a'lce<Vem glasu me je poZivila. Pogled na vi:SilIlomer: desei tisoc pet soo metrov ...

- Hullo Piper, Dagger answering, an­gels X for X-Ray ... [4]

Nakaj se je bHo 7JgIOdiJo, sicer mi kon­tr.()llrnr ne bi ulkazal p.TekTiHti obi'ootjlIlega molika v raJdi'll.

Potekla je min uta. - Hullo Dagger 25, Piper here, steer

090 degree - zero, nine, zero.I5] Tedaj sem !I"aZ'llmel. Nekje v blizini je

momlo bithl ka lksno sumljivo leta>!o in zato me je OOteloparzJOv'alec fIPo'ZIllati na svojem radamkem zasl'OIIl'll.

Ozrl sem se naok mg ilIl zanihail Ii krila na ikn.lo, da bi si ogledal mrtve kote -vse je bi,Lo viJdeti m:kno. Ce bi bil Nemec nad lffielIlOj, bi p,ri tem rpasdem mrazu go­tovo rpus·eru. kondenzacijsko s~ed za seboj.

- Hullo Dagger 25, Piper caLling. Look out, you are shadowed by a Hun, look out at five o'clock! [6]

V ,trenUJuku sem .obmH gIavo v <JZIlla­ceno :saner ilIl za,res zagleda[ drobceno in bIeSCetCo 1;0&1(), iki je drs elacez 51'Oj dru­SOY. Letalo je bilo rp.reda,lec, da bi ga lahko spozna[. Ce bi bioi lO'Vec, bi g,a neorpazno mo1iri,1 ilIl nadaljeval srvojo pot, dokler se mi ne bi mora>! sam !I"awdeti. VkIjucil sem sV'oj svetleci vizir in 'Ods'cranil zapiralec na torpovslkem \SIPI"oii1ou.

Prmekle so tri minute in floc.ka je po­stala ikriz, pribllizno 800 meirov nad moj'O glavo. Tako visoko hi 59 utegnil pognati Ie kateri ilZmed novih Messerschmittov 109 G. FOOibaJVal se je IS ikrlla lIla 'krill() ... se sekuM'O aH dYe in na'P'adel bi me v dobri veri, da ga IIlIisemopazH. V tren;utku je izgilIlHa s amota, rpoezija, sonce, vse ... Se IPOgled [loa temperatJUr'O in rp'Yestaviti vi­jak na mali k'Orak! Pripravljen semi Kar naj s'i dTZllle!

fuetelkla je se ena mun'll,ta in oei S'O me ad lIlarpetega g,ledanja ze zalbolele.

Hop! - Ptvihaja! ' 109 je zdlt1Snill v poloino i;piral'O, ki naj

bi mi .g,a pri'vedla za moj rep.

(Nadaljevanje s s tr. 45)

o LAHKIH REAKCIJSKIH LETALIH

rega uporablj-a motor, imenujemo kerosen, t. j. Iahek petrolej a,loj pa naj.sIabsi bencin.

Pri potova,lni hitrosti letaJa KBL ... Il!2, ki bo lezala nekje pri 450 km/h, bo motor po­rabil nekako 90 kg g-oriva na uro. Na prele­teni kilometer bo porabil'O torej 0,2 ~g go­riva. Ta vredn'Os-t za rea'kcijsko letal'o nikakor ni slaba, ce Ulpostevamo, da porabi l-etalo KB-6 »Matajur«, ki je dober predstavnik lahkih civilnih letaI, ,priblizno is'to kolicino kvalitetnega in drazjega bencina.

Letalne -sposobnosti letalla KBL-ll2 bOOo v kra1Jkem Inaslednje : maksima-lna hillrost leta na morsk,i viSini bo !J10 Ikm/h, maksimaln'O dviganje 10 m/sek., kar vse velja za najvecjo obremeni,tev letala. Potovalna hitlrost bo pri teh pogojih 45() mm/h. Plafon letala bo nekje med 19000 in 1!{)I 0QI() iffi, pristajalna hitrost pa okrog 100 km/h. Za varno vzletanje bo po­trebovalo na travnatem letaliscu 500-600m prostega terena.

Vse kaze, da ni vee dalec ·cas, ko bomo tudi Ina nasih dvHnih letaUscih razpolagali z najmodernejsimi in najhii1;rejsimi pr'Omet­nimi sreds tvi. Rea'kcijsko letalo na oivi1nem Ietalis'eu je tehnicno in gospodarsk'O moZino, naIoga Letalske zveze pa je, da mu tudi pri nas utre druzbeno in tehniOno pot, kar pa je pray gotovo Ie vprasanje easa.

KaJlffinih 600 metrov ~a men·ad je hil in kar lIli'c se IIl1U ni mudilo, da bi si prilboril zma~. '

Rocico za plin sem potisnil do konca in pognal svojega ·»Spitfirea« vskrajno. strm zavoj, ki mi je ohranitl nasprotiIlika na vudiJku ~n me divi,gni! v vi:Silno. Prese­necen zaradi n€lIladiI1ega IDaIIleVra je uzgal po meni, ,tOO,a prejpoZlllo. Namesw ne­maune k=ekdje Ipetih stopinj, ki j'O je pri'calkoval, sem se m'll !llelIla:dOlIl1a spre­melIlH v cHj s 45 eliorpinjami. K.rejp'k'O sern potisnH palko, da Bern se .izraVlIlal in ostro odklonH krilca. 109 je poskUiSail obrniti motraj mojega Ikmg,a, ,toda njegova kratka kri!la v tej viSiIIli n1S10 na'sla dovolj orpore v raZlTedcenem zraklu, pa je Qmahnill v wrille.

Sipet 15'0 me :boljse lastnosti »Srpitfj,rea« reSil,e izzadrege.

Za ,trenutek sem pod bledo momimi kr1li 109 zag,ledail velik,a cl'lla kIriZa.

Messerschmitt se je izV'lekel iz wrillea, toda tuJdli j-az sem IbH ze pripravljen -tega se je dobro zavedal. Pognail se je v vrmo silovitih manevrov, da bi se me otresel, njeg'O'Va hitroot [pa je biola b,rez k,oI1is ti . Zaradi piI'Vega ~reSenega malIlevra sem biT maIno v ipTemoei tudi rv visini.

Ko Bern hhl oddaljen sti!I"i sto met'fov, sem u7Jgal v Ikratroih rafalilh - komaj da sem se vsalkiikrat dot.alknil sproiilca. PH-ot v 109 je Ibi!l k,lj-Ulb V'semu star olisjak, saj je eneI1giCino premetaval sVlOj,o »S'kat'l'O« 'ter nepreSitano spretrnJi,njal smer 'un viSino sva­jega -leta.

SiPrevidel je, da mod »Spitfiire« !krozi in se dviga bolje Qd njega illl da je njegov'O eddno upanje beg. NeIIladoma je potisnil palico lIlaprej in navpieno strmogI-avil proti zemlji. Zdlrsni,l sem na hI1bet 'in srpet iWgall - zdaj se mi ni vec izmikal. Spu­soo[ se je hitro, 7,'iOkilomet'I"Ov na uro, proti Auma1u.

PriSe!. Bern lIlataniko za rep, korekcij-a ognj'a je billa ,razmeroma prerp.rosta ... toda moral sem. pohdlteti - bi'! je hltrejsi od mene.

Ob drug em rafalu so se na IIljegovem trupu tra:ocvetele wi ~lozije - sunek ga je poSteno stresel.

Se sean streljal; ,tokrat sem g,a zadel v viS'ini motorj·a ter pil.otove .kabine. V

drobcu sekunde je bilo videti, kot da so ga moji zadetki pqpomoma zavrli - vijatk se je mrtavil in ta!k:oj nato iz.g j,nrll v belem oblalku .g[ilkola, ki je v,rel iz ie.p'lllsnih cevi. Cb korelIl'll ik'!"i[a je nastaila mncne]sa eks,plozija in tanka CriIla sled se je pome­sala s ,toikom pare, 'kIi je uhajala iz pre­luiknjalIlih hladiJnilkov.

Konec! Pod trurpOlIl1 se je rp'Oojavil ognjetn jeztk, se podaIjs a'l,obliZlll'il rep in se r az­trgal v zatreee ounje.

P<Jtopila sva sa v temo . . . PogledaI sem na 'Utl"O, da bi ugotovil, kako doo'go je tra­jai'a /b.OI1ba. Dvanajst minut cez pet.

Messerschmi-tt je dOlbiJ sVKlje. Spet sem se divigal!. v Spimlah iIIl g,a opazoval. Bil l, je Ie .se dTOIbcena silliueta, ki je patetieno svedrala proti zemllji in IPravi,lno vz:pJa:m­tevada . . . eksrpIozija, 'orn dim, bel dim, ~1ozija, om dim, bel dim .. .

Potem je bila Ie se zareca k r 'Ogla -poCal9i 59 je vaHIa proti EuSkemu gozdu, poii-rada s,amo selbe in se lk'olIloCno raz:prsila v dez goceeih ostankov, Iki jih je ogenj pom-l, se :predoo so se dotalknHi zemlje.

Phlot ni SIkoCil . .. - Hullo Dagger 25, Piper calting, long

transmission please. Did you get that Hun? - Hullo Piper, Dagger 25 answering

and transmitting for fix . Got him a!l right. One ... two ... thre ... four . .. I am quite short of juice. May I go home?

- o. K . Dagger 25. Steer 330 degree - three, three, zero. Good show! [7]

V Iffi()j~h :rezervoa!I"jih je bilo Ie ~e malo goriva iIIl S'Ol1ce se je ze dvi,gal'O na ob­zorju. Zrak je lPostajal nevaren, domov bo treba! Brn sem se 'obmiol IProti An,gliji.

[31 - Halo! Bodalo 25, tukaj Pipa, kako vlsoko ste?

(4) - Halo! Pipa, Bodalo odgovarja, vl§lna X v obmocju X

(5) - Halo! Bodalo 25, kllce Plpa, letlte v smeri nlc, devet, nic

(6) - Halo! Bodalo 25, Plpa vas kllce, pazite, zasleduje vas Nemec, poglejte na peto uro (sme­rl so sl preprosto oznacevali s ~tevUcnleo ure - dvanajst je bUo toeno pred letalom, ~est za

letalom) (7) - Halo! Bodalo ~5, klice vas Pipa. prosim

za dolg prenos. Ste dobiJi Nemea? - Halo! Plpa, Bodalo 25 odgovarja In oddaja za gonlometrljo. DobU sem ga: ena... dva . .. tri . .. §tlrl... Zmanjkuje ml gorlva. smem

domov? - O. K. Bodalo 25. V smer 330, trl, trl, nlc. -

CestltMtl!

sovjetsko reakeijsko letalo, ki je prlpeljalo sefe sovjetslte obveseevalne sluzbe v London, je zbudilo na zahodu upraviceno senzacijo. Prva porocila 0 tern, na zunaj uspe­I.m letalu so bila polna slave, vsi "Cometi., »Boelngi 707« In »Douglasl DC-S« so §11 v pozabo. Tudi sovjetski t1sk ni stedil s 'pohvalaml. Vsi moskovskl casopisl so objavili elanke. in fotograflje 0 letalu "TU -104. In intervju z njegovim konstrukterjem Tupoljevlm. kl je lzjavil, da let! njegovo letalo s potovalno hitrostjo 800 kllometrov na uro v visini 9000 metrov. Inzenir Bederov, ki je vodil prelzkusanje letala, pravi, da doseze z enim zaustavljenlm motorjem se vedno vlSino 5000 metrov in da so , »TU-I04« pre izkusali leto dnl za prenasanje tovora In poste v Novosibirsk, da pa lahko prevaza tudi do 70 potnikov.

Ta ugodna poroeila so malce ohladila izjave angle§klh strokovnjakov kl so sl ga ltriticno ogledali. Letalo v Londonu je bllo prototlp s stevliniml zasilni~1 resltvami .

T U

1 o 4

Angleski zvezni ofielr, kl je prlletel z istim letalom Iz Moskve, pravl, da so leteli zelo mlrno, da pa so segall po maskah za kislk, ker je v vtlSini 9000 metrov v kabini pritisk visine 6000 metrov, kar je za moderna potnl§ka letala preeejSen nedostatek. Naslednja slaba stran letala je v sorazmerno nlzkl makslmalnl hitrosti, kl je nedvomno ,posledica debelega, ukrlvljenega pro fila krlla - ta namrec docela zasenci prednosti puscleastega krila za vellke hitrostl. Krilo .. TU-I04« ima zelo mocno pu§Cico (35-40') in na gor nji st:rani dYe rebrl za preprecevanje trganja mejne plasti. Posebnost zaSe pa sta oba mo­tOl"ja, najbrz IPreeej moeneJSa kot najmocnejSi reakcijski motorjl letal, ki danes letijo na zahodu. Strokovnjaki pravljo, da je motor edina resniena zanlmivost letala "TU-I04«. Zanimlvo je, da je Imel .. TU-I04. , kl je priletel v London, nesteto radijsklh In radarsklh anten in Angle:;,i so se <ega brz ustraslli. S,pomnili so se namrec, da je bil na prljatelj­skem obisku pred drugo svetovno vojno nemski »Graf Zeppelin« opremljen s posebnlml radljsklml napravaml za odkrlvanje anglesklh obrambnlh radarsklh postaJ.

»TU-IM., kl je potniSka Izvedenka bombnika "Badger«, je dokoncno pokazal, da konstrukter nl I1jusin, kot so prvotno mlslill. ampak Tupoljev.

Angle~ko letalo Fairey Delta II, s kakr~nlm je pred kratklm prelzku~evalni pilot letalske druzbe Fairey, Peter Twiss dosegel nov hltrostnl rekord.

Letel je s hltrostjo 11121,7 km/h

Ko govol"imo 0 pogojih za nada1jnji razvoj reakcijskega 1etal­stva, ne mislim na nekaj morda fantasticnega V zvezi z uporabo reakcijskega letalstva, pac pa na vse tist(), kar nameravaj() V zvezi s tern po svetu mnoZicno uporab1jati alii pa na stvall"i ki S() 5e sredi proucevanj in raziskovanj 5teVlilnih 1eta1skih strok()vnjak()v.

Najbo1j 'karakteristi<cna 1astnost reakcijskega 1etalstva j.e vse­kakor hitl"ost. V zadnjih 1etih S() se posamezni tipi reakcijskih 1eta1, tak() ell'omotmnih, ;jmkor tudi dvo in vee motocnih, izpo­polnHi do tistih mejnih zmog1jivosti, lci so dosegljive z doslej znanimi vrstami pogonskih skupin. Reakcijska leta1a so se pri­bliZala hitrosti Mach 1 - hitrosti zvoka. Nada1jnje narascanje hitrosti reakeijskih letal pa je nujno povezano z izpopo1njevanjem pogonskih skupin - rea·kcijskih m()torjev, pac zato, ker d()slej znani turbo~reakcijski mot()rji 5e ndso V stanju sam()stojno razviti toHksll'o moe, dil hi 1eta10 doseg10 nadzvocno hitrost. T()da z upo­rabo pomoznih virov potiska, je v tern pog1ed\l vendarle upati na nada1jlllji porast hitrosti soct()bnih reakcijskih 1eta1. V primeru uspeha pac turbo-reakcijski motor z naknadnim izgorevanjem, glede na specificnost tega pogonskega sistema, pomeni zelo ugodno pogonsko sku-pino.

Stato-reakcijskii, cevni reakcijski motorji, so vezani na velike hitrosti, ne moremo pa jih samostojn() uporabljati za pogon leta1. Te motorje bodo uporabljali v kombinaciji s tUIibo-reakcijskim ali raketnim pogonom, torej pri letaMh, 'ki imajo v osi postavljen stato-reakcijs~i motor kot glavni motor,a na koncih kril pomome turbo-reakcijske in raketne motorje, potrebne za vzlet in krizar­jenje. Verno, da je ra'ketna pogonska skupina ze omogoi'Jila nad­zvoene hitrosti raketnim projektilom in leta lorn, in sicer zato, ker so bili do nedavnega sarno raketni motorji zmozni razvdti dovolj staticnega potiska, potrebnega za premagovanje upora pri zvoenih hitrostih. Res je sicer, da so vsi dosedanj,i poiz~usni po1eti trajali Ie po nekaj deset sekund, medtem 'ko so motorji porabili po nekaj ton goriva na minwto. Da bd se to razmerje med trajanjem poleta in med kolicino porabljenega goriva v bH,znji prihoctnosti bistveno spremenilo v k()rist daljsega po1eta, pa tudi ni pl'i.cakovati. Tako

-_._- --_._---- -- -------

~o ·oocnosl reaHcijsHe~a /ela/slva Podpolkovnik Ivo Novak

je n. pro 1. 11951 ameriski preizkuseva,lni pilot Bill Bridgemann z letalom Douglas »Skyrocket«, katerega je do viSine 11 000 m nosil bombnik, v nada1jllljem poletu v Vlisini m 000 ro, dosegel hitrost okrog 2100 km na uro v vodoravnem poletu. T'a polet je trajal 1120 setkund, [etal0 pa je pri tern porabilo 2 toni goriva!

Nenehna borba za vecje hitrosti, ki joih terja l"azvoj reakcij­skega 1etalstva, je presla na podrocje nadzvoenih hitrosti tudi ze pri bombniSkem, ne sarno 10vskem 1eta1stV'u. Posledica te borbe za hitrost je tudii nadaljnja delitev med vrstami vojnega letalstva, pa cel0 delitev med letali iste kategorije, ~aj.ti doolej tudi naj­boljsim letalskim strokovnjakom se ni uspel0 skonstruiraH letala, ki bi hkrati ustreza10 vsem potrebam sodobneg'a vojnega letalstva.

Ze med l()vskimi letali je nujna delitev, pac glede na vlogo in naloge, ki jih opravlj,a posamezna v-rsta sodoooih l()vskih leta1. Tu je najveckrat treba upostevati vrsto nasprotujocih si pogojev, cesar pa ni mozno zdruziti zadovoljiV'o v enem samem letalu. Med sodobnirni lovskimi 1etaH je n. Pl". doslej ze priSlo do na­slednje delitve: lovci za prestrezanje, lovci za prodiranje v sovraz­ni zracni prost()r, lovci za vs,ako Vll'eme, nocni 10vci in 10v'ci para-

Lovska bombnika Republic F-84 F z motorjema curtiss-Wright J-65

ziti, ki jih za lastno obrambo do dolocene viSine n()sijo strateski bombniki, nato pa se 10Cijo ()d njih in operirajo samost()jno.

Lovci za prestrezanje so l()vska letala najbolj-Sih zmogljivostJi. Imajo najboljso hitrost v vodoravni in navpicni smeri, nimajo pa posebn() velikega dosega. Pri tej V'l"sti letal je pomembno tudi vprasanje najbolj 'llcinkovdte oborozitve, zato je vecina novejsih lovcev za prestrezanje oborozenih z raketnimi izstrelki, k:i jim omog()oojo bojevanje v precejsnji oddaljenosti oct sovraznika. Nada1jnje vazno vprasanje te vrste lovcev je avtomatizacija ce-10tnega po stopka prestrezanja sovr·aznih leta1. Najnovejsi tipi lovcev za prestrezanje so opremljeni z rnodernimi radarsk-imi na-

Svedsko lovsko letalo SAAB-Delta (J-35), ki leti z nadzvocno hitrostjo, sl pri prlstajanju s pomocjo repnega padala obcutno zmanjSa prlstajalno hitrost

Letalo Republic YRF-84 F »Thunderflash. I>ristaja na 10-motorno maticno letalo Convair BB-36 D, kl sluzi za dalJinske oglednBke polete

pravami, ki omogocajo avtomatizacijo pniblizevanja, napadalnega manevra, merjenja in streljanj,a na sovtfazno letalo. To vodi k temu, da se bo ze v bliznji pJ:1ihodnos1:i lovec za prestrezanje, oborozen z novimi dirigiranimi izstrelki (s posadko ali brez nje) preobHkoval v orozje, ki bo lahko uspesno opravljalo mnoge na-loge takticnega in strateskega letalstv'a. .

LoV'Ci za prodiranje limajo nalogo prodirati globoko v sovraz­nikov zracni prostO'r, bodisi ce ~remljajo jate bom'bnikov, bodisi

Eno najhltrejsih francosklh lovsklh letal je letalo Super Mystere IV B-1

pri samostojnih akcijah. Namenjeni takim nalogam, morajo biti zelo hitri, hkrati pa jlim je potreben velik dos'eg. '

Da bi bili v stanju pO'begniti sovraznim lovcem za prestre­zanje, so njihQvi reakcijski motorji izpopolnjeni s sistemom za naknadno izg,orevanje aLi pa imajo rakete za povecanje staticnega potiska. Zascita strateskih bombnikov bo vsekakor narekovala nadaljnje izpopolnjevanje lQvcev za prod~ranje v sovraznikov zracni pr.ostor.

Lovci za vsako vreme im-ajo to prednost, da lahko opravljajo svoje naloge v ka,k!rnnih koli meteoroloSkih pO'gojih an pri Ika'krsni koli vidljlivosti. To so navadno dvosedezniki z moonimi radar­skimi napravami, po ostaLih lastnostih pa so najbolj pvdobni lov­cern za prestrezanje.

Nocni lovd so namenjeni za naloge pod podobnimi pogoji kat lovci za vsako vreme, zato so tem po svojih karakteristikah tudi zelo podobni, Ie, da Qperirajo zlastiponoCi. Tudi nocni l.ovci s'::> navadno dvosedezn,iki z mocnimi radarskimi naprav'ami, venda'r pa bo pri njih treba se marsikaj izpopolniti, da jih hodo lahkoa uporabljali uspesno in brez tei:av, na katere nooni lovec pri svo­jem delu se mnogokrat naleti.

Lovci-paifaziti SQ tisti, ki jih nosijo v lastno zascitQ 'strateski bombniki. Vendar pa je videti, da ta naNn zascite strateskih bombnikov se ni naj-boljsa in dokocna resitev in bo po vsej ver­jetnosti ostalo Ie pri eksperimentih.

Pri resevanju vprasanja obocozitve lovskih letal teiij-o letalski strokovnj,aki za zg,raditvijo posebne vrste lovskega letala, name­njenega predvsem za borbo proH lQvcem, ki bi hilo se nadalje oborozeno z veejim stevHom Qrozij majhnega kalibra.

Glede reakcijskega lovsko-bombniskega letalstva je nedvom­no, da si je z dosedanjimi uspehi zagotovHo svoj nadaljnjJ razvoj. Posamezni letalski strokovnjaki (Rougeron) pripJsujejQ lovskemu

bombnik'll prednost ne Ie za izvrsev,anje takticnih nalog, temvec tudi za opravljanje strateskih akcij, t. j. za globoko prodiranle nad sovraZn~kovoozemIje. Murda pray s ' tern v zvezi poizkusajo letalo F-84 nositi z bombnikom Convair B-36. Naloga letala F-84 je, da Iga maticno letalo prinese do dolocene rmxialje, tam pa se od njega loci in odnese atomsko bombo dalec v sovrazno zaledje. Lovec-bombnik bo najbrZ cisto lovsko letalo z odlicnimi tehnic­nimi in takticnimi lastnostmi. Tezava je pri tern Ie v preveli~i tezi taksnega lovskega letala, da bi bilo uporabljlivo kot prav1 }.ovec: ~o odvrZe atomsko bombo in rakete, tedaj pac svoje spo­sobnosti lovskega letala spet lahko doseze. Ko bodo sedanje lovce za prestrezanje v vojnih formacijah zamenjail z novimi in boljSJ­mi tipi lovskih leta 1, se bodo izlocena letala preobrazila v lovce­bombnike, ,kakor se ponekod to ze dogaj-a z lovskimi letali »Sabre«.

Letalski strokovnjaki 'razpravljajo v zadnjem casu tudio lazjem, bolj enostavnem in bolj cenenem bojnem letalu. Ob argu­mentih, s katerimi strokovnjaki tetij-o 'llveljav,iti svoja mnenja, je upati, da se bodo opr,ijeli gradnje takega bojnega letala vsaj v ekonomsko slabse razvitih drZavah. \

Pot v nadzvocne hitrosti, ki jo krcijo Iovci, je sarno priprava za skok, na katerega se vneto pripravlja bombniSlro letalstvo. Vendar vse ' kaze, da tega ne bo mogoce doseci z g,radnj.o vecjih in tezjih bombnikov kot so n. pr.: Boeing B-47 in Boeing B-5'2, pac pa je ra'c'llnati stem, da se bo bombnisko letalstvo razvijalo po VZOl'CU angleskih Ietal tipa "Canberra« in, da se bodo letala strateskega Ietalstva v bodoce Ie malo razlikovala Qd letal taktic­nega Ietalstva.

Nedvomno je, da hodo pri nadaljnjem razvoju reakcijskega letalstva stremeli zlasti za odpravo dolocenih teiav pri njihovi uporabi. Nadaljnje izpopolnjevanje letal bi lahko prineslo tudi

Anglesko lovsko letalo Gloster »Javelin« prl vzletu

i21boljsave pri gradnji letalisc, in sicer mislim pri tern na oocutno skrajsanje dolzine vzleta ali cel'O na navpicno vzletanje. Torej ni proav nic ,cudnega inslucajnega, ce pravimo, da SQ pogoji za na­daljnji razvoj reakcijskega letalstva pray fantasticni, ce verno kQliksne napore in sredstva zrtvujejo po vsem svetu v te namene, zlasti se v casu ,sooanjih politicnih trenj in hladne voine.

-LE1rECJ[ SNEMALCJ[ .. . V viSini IQ 000 metrov in blizu zvocne hi­

trosti, znojec se IPod dihalno masko ,in s tezk'mi Tameni se borite zoper silovite pospeSke, kl vas prubijajo na sedez. Posku~ajte nastaviti kamero -kame.ro, ki tehta na zemljt 5 kg, zdajpa 15 kg ...

T.am, od desne, divja naravnost oproti yam reakcijsko letalo. Natanko tako ste napravili na­crt, dognaLi sl'ednjo pod-robnost - pa vendarle se lahko ponesreoil Pot yam hje po hrbtil, noge so ko'! lz gumija. S tetavo se dvignete s sedeza ...

V drobcu sekund'e morate nastavIti kamero in sproiit!!

Zdaj! Prit1snete IP'I'oiilo - pa se ze v istem lrlpu

znova opnimete sedeia,zakaj pilot nagiba letalo v oster zavo.j, da se 'izogne tr'cenju z letalom -objektom ... In potem misel: aLi je posnetek uspel, posnetek, ki ga potrebujejo inzenirjoi v konstruk­cijskem biroju, aU P3' Si bo morda utrl pot v kako casopisno redakcijo ...

Vi, ki ste pravkar naprav:ili ,posnetek, ste »-reakcijski in raketni snemalec«! Opravljate enega smrtno nevarnih .poklicev!

»Temu opravilu se ne dA nikoLl popolnoma p,r.!vaditi,« praY:> Roy Wolford, ze petnajst let gla·vn' fotograf pri druzbi Northrop Mrcr.aft, eden red­k~h, ki iZe tako dolgo QPl'lwlja ta pokJic. Zares so J'edki taki Ijudje, zakaj o> reakcijska in raketna fotografija« je docela nova un necisto neneva:rna umetnost! V vsej Amerik'; je mord.. sto dObrih snemalcev. Vecina dela za velike druzbe kot SO North-American, Boeing, Dougla's, Northrop ...

To je posebna zv,rst Ijudli, ki se ukvarjajo s tern poklicem. NJihova naloga: v nev.arni bHZlini in Ipri velikih ,hitrostih filmato preizkuSevalne po­lete vseh mogoCih reakoijskih letal ,in raketnih projektllov. Pdloinostno delajo taki snemalci tud; za .javnost, snemajo za potrebe ·casopisnih Tedak­eij lin fLlmsk'th zournalov. V vecLni primerov pa so ciani stud1j"kega ~taba v konstrukcljskih blrojih te all one druzbe.

oKaj verno 0 posameznem tipu rakete, kako se obna~a po odstrelu? Da bi to ugotovl1i, vzloeti snemalno letalo, dz katerega l·eteci snemalec 00-disi s fotografsklm aparatom bodisi s filmsko ka­mero zasleduj,e raketo... Serija fotograf:!j ali mmski trak sta za konstrukterj,a in znanstvenika dragocen studijski matel'ial!

Kak~o obliko .ima ol,jni curek, k1 .bl'izga lz prebltega rezervoaTja na koncu krila reakcljskeg;:. lovca? Fotog.raf a'hl. finmski snemalec dQlbi nalogo, naj za potrebe inzenirskega ~taba v konstrukcij­skem biroju posname yes potek. Obe reakcijski letali dlvja,ta ·z malone zvocno Mtrostjo skoz·i oZTac­je. .. Komaj 'Ipetnajst metrov od letaJ.a - objekta filma snemalec uCinke namerno 'izzvanega pre·boja tanka . . .

Najrazburlj:ivejSi 'so trdnostni preizkusi le­tala, ko pilot s polnim p};!nom strmo.glavlja 1z 1'3500 metrov, da bi dognal, ali matel'ial vzdrZ!i.

Tesno za pl'eizku~eva.]nim leta lorn leti snemalno le[al0, iz katerega sne,ma fotograf nevarni preiz­kus .•.

Dalec najrazburlj:ivejse ·in najnevar.nej '~e pa je za·sledovanjekakega na daljavo vodenega -ra­ketnega projekti'la! Sarno majhna na.paka" en sam napacen impulz 'iz d'ir.igentske centrale - pa je kalastrofa neogibna ...

Pred kratkim je neki Letalski producent od­pustilava od svoj'i.h desehh snemalcev - na njuno lastno pro~njo .. .

»Imam zeno in tri otroke,« je rekel eden. ,.pl'edzku~ali smo neko J.etalo v strmoglavem po­letu. Padah smo kot komet. Jaz sem tilmal. l're­izkusevalno letalo se je dobro izvleklo, midva s pilotom 'pa svab:!la prekleto na t;'snem. Ne vem sicer, kaj je 'bHo, vsekakor pa zemlja ni bila dlje od 300m, kose je mojemu pHotu naposled po hudih naporih vendarle posrecilo, da je letaio uravnal. In jaz sem svoj komblnezon in kamero obesil na klin!« . ..

No.rthropov gla,vni fotogra,f Roy Wolford ni,c ne ~rasuje, ce kdo ,iz njegovega staba zaMeva manj nevarno in boij »zdTavo« delo. »Ce je neko­mu dovolj, v redu, cemu se kaj vprasevatl!« 1'0-tem s poudarkom: »Mi nismo vratol,omnezi ;'n nam ni do slave. Iqlamo se 'samo za tehnike, za raz­IskovaJ.ce v slu:fbi modernega letaJ.stva 1«

Wolford bi ,bil kmalu prva irtev svojega po­klica. To je lYilo 2>1. oktobra 11147.

Bit! so V'isoko v zraku. Wolford je sedel v povisku srednje kabine tezkega no.cnega lovca z dvema batnima rnotorjema NorthJ'op F-6JJ. »BIlaclk Widow« ~Crna vdova). Pilot je sedel pred njim. Prototip Northropovega letecega krila YB-49, ki naj bi 'b:!l postal prV'i osemmotorni l'eakcijski bom­bnik ameriskega letalstva', je ie pristajal. Oboe le­tali sta vzleteli v Hawthornu v KaUforniji, da bi Wolford lahko filmal pry:! 'polet, vselej nekaj do­kaj negotove.ga, se ipDsebej ,ce gr.e za' reakcijsko letalo nove o.bUke. UtegnUo bi 'se zgoditi marsi­kaj '" Vse! .. .

Nenadoma .pa je prasketanje v Wol<f.ordovih radijskih sl~a']kah 'Pr.eglu~il glas : »Levi moo'tor gorj!«

Alar,m je p<r.iSel od ipiolota nekega Lockheeda F-80 ,»Shooting S'tar«, enega izmed pol ducata spl'emljajocih letal. Wolford je pogledal na levo in V'idel, kako se za letalom vrt.nci dim. Plameni so bili ze vidn1, ' posamieni deli letala so ze odie­tav.aH in krmilo je bilo ze malone zgorelo .. Poci! je neki v6d za olje In - da bo nevarnost se vecja - izbr.izgaval gorivo naravnost v razbeljeni, go­ree! mo,tor ...

Wolford - snemal je hkrati za neki filmski zurnal in delal barvne posnetke za NorthTopov konstrukcijskoi biro - je odvrgel tfi tlsoc dolarjev vredne kamere, da so se T.a,zletel,e po tleh kabine. Ko se je res.eval "z plamenece krste, mu j,e bilo ka,­mere :in filmov kaj malo mar... Pilot j.e sko·cil iz svoje kablne na levi, Wolford pa :iz jaska na

Njegov prvi skok Ce nogometas spretno brca zogo·,

govori 0 nj-em mlado jn 5ta,1'O, pac Vose, kar se zanima za to Spo.rtno pa­no.go . Stolpce v casopi·sju 'po,inijo s hvalospev;i tej redki »"zvezdi« 'in o:b najbolj s lavnostnih pTilozno·stih JPli­~ejo 0 njem celo to, ka,j je zajtrko­val, s kaklSnlm mHorn 5e umiva tn koliko ,avtogramov razdeh svo,jim obozevalcem. Tod'a 0 pada'lcih moi­cimo, kot da jim mOl'da ne g.re pri­znanje, kot da njihova lipo,rtna de­javnost ni om'embe vredJna. In k ·er je tako pa,c ,pri casop'ilSju, vsaj v nasi letal5ki TevjJi po>s01mo koseek pro­stora za objavo zgodbice 0 mladem padaleu ,in njegovem 'prvem skoku.

Hilo j,e l"Ipega jesenskega popol­dneva na oljou'bljanskem letaH~cu. Go­lovec in Z·alOiSkt hribi so se kopali v pestt'ih jesensklh barvah, d'lje tam proti severu :lin zahodu pa 50 se bo­hotno obsijane raztezale planine.

Skuplna 'Ilovih, mladoih padalcev je sedla v travo pred vrsto vzorno zlozenih ,padaoJ. Nj,ihovi obraz. so biH veseli, ,ponosni. Danes 'bodo doziveli svoj »ognjeIJJ1 krst«. Prvtc bodo zaT,es skooiH iz padai'a :lin postali pravi pa­dal'Cl. Nestrpno so se mirali v ucite­Ija, kdaj se boO zacelo. Slednj~c jim je le-ta da,1 oSe zadnja navodHa, nato pa odletel, kakor je to na'vada, da sam naj'p'l'ej skool in 'Ucencem se prak,t\cno pokaie, .kako jetreba ska­kati.

S starim, zvesUm »Po-2« s-em cakal na <ita,,'tu Iprvega sk;aka'ica. Se zadnj'ic natan6en pregl,ed padala, vezl :lin na­potek u60telja l-n potem sv'a vzl,etela. Polagoma sV'a se jela dvigatl, kroiZec okrog leta1Uica, dol<-ler se nlsva po­vz'pela na v>sino 600 rn. Odvz.el sem ffio.torju pUn in padalec je zlezel 'iz \.etaia na krilo . Trenutek pozneje je uton'il v glob'no din po nekaj sekun­dah se je ·nad nlim razpelabela ku­ipoia padala. V redu, mbadenoLc je rav­na,l kot t,reba!

In tako je slo. Drug za dru.g.im so padalci sedaH v letalo, vsake.g.a sem zapelj.al na 600 m, pote'm je odsko,Ni in v spira-Iah gem se spet sam vl'acal na zemljo po dnugega.

Ko sem s led-njiLc stal na iltartu, mi je 'pada'Joski ucitelj pr;vedel majh­ne.ga fantl,ca. Kazalo je, da ni kaj prevec miren 'in odlocen. Toda, mJ.a­den>c ,je vendarle hotel ,postali pada­lec in zdaj se ni kazalo skesatL. Pri-

DvosedeZni dvomotorni )ovec za vsako vreme Northrop F-89 D »Scorpion« v trenutku. ko odstreljuje svoje 104 raketne projel<tiJe iz obeh komor na kondh kl'lI - edinstven posnetek snemalca Sarna Orra

Eden malostevilnih »starih macl<:ov« rued letecimi snenlalci - Northropov glavni sne­

malee Roy L. Wolford

kimal je ucitelju in se povzpel v letalD. !KD jemimD mDjega ·Iezel na svoj se,dez, sem opa,zliI:, kako stiska 'lIstruiee in "beg.anD IP,Dgled'Uje po le­talu. Prsti' .so 'IUll drhte};i, a skusal Je zatretistrah v sebi. Nekam grenko se ,mi joe na,slnehni,1 .in p.riklimal, ko sem -ga vpl'als al ce joe 'Prip,ravljen.

Vse dO' ',nis i,ne 650 ,m nJ bHD n i'c kaj nenavadnega, ko pa sva, prisla 'l1ad letallLs.ce, rSelTI odv'zel 'pLin in uka­zal m 'laden liclI, naj .zlez,e na krj:lo. ObotaVJ.jajDee se je dvi-gnil na sedeiu 'im se s ,stroko odprtim'i ocrm:i zaZl') vam,e. 1z 'I1jih Se'ln 'b'l'.a·l, da ga je strah. IPolagDma je s tllupa zlezel na krilo, njegov;e ooi sose vedno ,pre­plaiienD 'bDIscale v mene, kda'j pa kdaj pa za ·Mpec na zemljD, kt je pDca'si pDlzela PDd krili.

»Le brez skrbi, sine! Vse bD iilo v Tedu!« 'sem ga ,sklusal hodriLi, toda :Cant Je .zdajciI zap!'l OC] tin .se p'rilepil k trupu. NjegDvi· 'Prstt 50' se kreeVitD Dprijel[ TO'ba kabine.

Poii!skal 'selTI Vl'vico polav·tomata, naravnane.ga na ,seden1 sekund ;in zavpil:

)}Odskooi!« TDda mladeni·e 'Se je teda.] se

tl'dllJeje oklenil Toba kahjne. Poce'l1iil je ll1a krHu taka na'g'lo , da ni'sem urtegnil spllstitl vrvice ,polavto'cnata in tako .sV'a !p1olaV'tomat .nehote tl.e spro­zila. ,Cez sedem sekund ·bD tDrej pDI­avtomat padalD 'le odprl! ... Treba se bo f,anta h1itro 'one-biti . '. si'cer .. .

,ZavedajDc 'se res nostu naj;i:nega pD­lozaja , ·6e obi se 'pada l-o Ddprlo, kD hi bil padal"c ·se na krilu, ·sem prenehal biti miren. PodZ'lcus ii ,s·en1 fanta ven~ dane edtrgatd. od letala. kl'ical sem nanL na,j 'se ne obolaV'lja, ikeI' avt1o­mat deluje, toda zarnan, dl"Zal se je t,l"'Iupa kot za sta'vo 'i'n se 113rPre,j v strahu zapitl'al oct. Sek;unde .so ,n€­usmiljeno tekle in pDlavtDmM je de­IDval ...

Tedaj sem be·sllD ponlnit kl'milno 'palicD naprej in dDda.l pD·Ln pHn mo­torju. Ko je hitrost na,ra'sla , sem le­talD 'strmD pDtegruH l1avzgDr jn ga sunko·v;ito nagnil na 1~l'ilD. Pa-dalca na kTilu joe ",daj lSele njegova lastna leza odtr·ga,la Dd truopa, tisti h ,ip 'pa., kD je zdl'knlil s 'krila, se je Ina njegove,m hrbtu ze ,tudi odprla torba -in 'i'2 nje je ,sVlistni1a bela svi-Ia padala, k'[ j.e k sreei sa,1110 1'al110 o.plazila Irep Jetala. MDj maoneve,. j 'e uspe·I, a Ie za las sva usIa """sreei.

OI'ajiianD 'sem gl"dal potem za mladim padakem, ki je pod kUPDID padala ,miTno toniJl Ip'}'oti Hem. Fant je srecno dosegel zelmlJo jn pregnal strah, z",radl ka·t·erega malD'prej ni upal z letala. Vendar, ce hi se nalna pl1imepila nesreca, je ne Ibi bil kriv samo padaLcev strah, pa·e pa bud.;' po­vr"nDst padalsk"ga 'LI·1\iteLja :in mDja, ker .pl'ed vzletom ITLsva l1atMlcnoeje pDg.-ledala vl'vlce polavtDma·ta, kl je bila dohga Ie ,dobrih 20 em, namesto !pol Imetra!

Ta <logodek ml je prlnesel :nDVD lzkuiin.jD In ?!neva potrdil staJ'D pra­vNo, d.a v letal"tvu .,Io""k l1'11<0'11 :n.i 'prevec l1a-t",n'een! -

Tone

~podl1ji strani. Medtem kD je visel na Dprtnlcah padala, je gledal, kako se je ),.Crna vdova« pTesu­kala, vrgla trebuh navzgor, se vZ'pela, potem pa se prev·esila in strn10g1avila.. . WoHordove ka­mere je sredDbezna sHa odnesla iz letala .. . Ceprav trd6, SO' vendarle zdrave pr.istale na Ueh. Film.. sO' bili pDpDlnDma neposkDdovani, toda neki nie s la­b"ga mtsleCl r ,eseva,jec je uporabil enkratni in ne­nadDmestljivi film 0' prvem pO'I'etu l'eakC'ijskega leteeega krila NDrthrDp YB-49, da jez nj.im Dgra­dil kraj, kjeT je snemalnD letalo 'padIO' ...

»Danes,« pravi RQy Wolio.rd, ,»je skoraj ne­mogace, da bi se snemalec mDgel Teilit; vpodob­nem nevarnem pDlo'laju iz reakdjskega letala.« V nekem memDrandumusD snemalci reakdj!lkih ' letal !pred kratkim pDudari];[, da vsaj zanj" ni vee reSitve, ,ee letalD pad.a. .zakaj? IKeT se ni mDgoce Dtresti te'lkih kamer prej, dDkler se s sede;;em vred ne izstrelis iz PDneSreeenega letala. Pri h'i­trDstih, kakrsl1e SO' danasnj-e, kamel'e namrec ·elslo preprDstD nimas kam odvreci. V veC'ini kabin fD­to.g.ra£ske .In fi1lrnske opreme TI't mogoee :zoadovdlj.ivD I'azmestiti, ker so kab.>ne preDzke. Tako jlh mD­rajo snemal'ci imeti yes :cas pac v narocju . Pray to' Ipa je tiStD, kar je nevarno, zakaj pO't-rebnl sta ti obe 1'Dki, da se O'dstl'eHs s katapultnim sedezem. Pritisk na gumb - iII kabinski pDkrov Ddleti. TDda potem je treba Z Dbema r 'Dkamaaktivirati odstre-1'IIni mehanizem, k1 te vde .Iz kabine. V tem tre­nutku pa SO' k 'amer" v narDejU kaj:pak izpDstavlje­ne sUnO' veliklm pospe.sl<om. Nt mDgO'ee prepre­eiti, da ti ,baterlja, kamere ,in drug fDtDgraiskD­iilmski material z UnieUj-DeD silo ne udaT'ijD v Dbraz, zakaj Toki nista vee prDsti, da hi se z njlma lahko ubranil.

"Nekako bi ze se ziv prisel ven," je rekel neki snemalec, »ampak Ice so te kalme:re ,enkrat ,posl-atale', M je zagotov-o IPotreben nov nbraz!« ...

Za to trdHev dDslej "" nimamD nD'benega dDkaza. vsekakDr pa utegne drZati!

je k ·omaj moe zalmi s litL V hi-pu na s tali IPos pesk i Ja'hko predcasno sproz.ijo folog r a f,s ko kamero. pre­napno film v njej 'un tak6 s hl<:o 'pol{varijo. In' '\(a­kor da to se ni do vo lL lilna ·s nernalec na g la v i posebnD eel'adD, ·k'; ga kajpak hudD Dvira, ko s i nastavlja kam,ero. NeInogoce jo je p'r'isbaviti do­vOlj ·bl.izu k ·oeet11, da 'bi v iiskal'll lahko natanko tljel Dbjekt.

WaH Tufts. ,&nemale.c druibe DDuglas, je clo­vek, ki j,e prvt reiiii ta prDblem. [JDbil' je nalDgD: v vJ!,lni 111000 metrDv fDtDgl'afirati DDugla sDvega ·»Skyrock,eta« v trenutku, ko se loci od svojega matienega letala BDeing B-29!

Tufts je ime! hude tetave. Zar>adl dihalne maske nika,kol' ni .mogel nastav'iti jska'ta do'volj blizu pred oci, da bi bil pDsnetek zal1oeslj:iv. Di­halna maska pa je v teh visinah Ilujno 'pO'trebna!

»Kaj, 'ce Ib1 zadrza l dih?« Tufts se je 0" teJn pogovoril s svoj'im piJotorn, ,ki n i ilnel nohenih .pDs"bnlhpDmislekov ,prDti 'I'uftsDv'i zamisli. Tufts se je pDsvetO'val ,se s pilDtDm matienega letala B-29. DDgDvorHa sta se za znak pO' rad'iu, 'prej kD bD DDuglas '''Skyrocket« zapustil lezLSce v trebuhu sVDje let"ee rna tic". Tufts bD lete l zreakcijskim trena'll1lim 'letaJDm LDc·khee.ct. T-33 in 'bO' na dD.gO­vorj,eno znamenje priprav;il kameI'D. V trenutku, kD se bo letalD odiDeilo, bD zajel sapO', zjadrzal dih , snel dihalno masko, tP' I ~islonil oko neposredno na .i:skaID, ujel objekt in - sprD'li l!

PDsreeiiD se je - in Walt Tufts je pDstav!il svojevrsten visinski rel{ord v zadrz'eva nju diha! Odtlej je bit njegDv pDsnetek Dbjavljen v neste­vilnih easopi'Sih in revijah vsega sveta!

Vse ,prestale neval'nosti so vcasih l'esnicno ,in bDgato pDplacane. TakD plaeilD je n a pdmer ell­kraten 'pDsnetek, k ,i .ga je Ilap,"avtill Sam Orr, NDrth ­hropov snema].ec.

V viSini 11 000 m je Walt Tufts zadrZal dill, snel dihalno masl<o, prislonil isl<alo snemalne I<amere I{ otern - in napravi! tole sliko!

Cemu s" tl mD·'lje SplDh IDt-evajD tD.j,jkanj ne­va-rnega pDkH(la? S tedensklrn zasluzkDm 125 d.o 2iKJ dol'arjev tega skDraj ni mDe pDjasniti, nit! ne z dDdatkDm 51) dDlarjev. kl ga dDbe zoo kako iz­redno nevarno nalogo.

»TD je pa·e v kl'v,;," 'DdgDvarja na to' vprasanje eden Od. ·snemalcev ... Ni dvoma, da je Ito pO'cetje na.jtezja, a hkrati lIlaj.ct.ono.snej,sa zvrst fDtDgraflje. Verjemite, da je zares svojska llImetnost snem'ati reakcijskega IDvea, kl tl blazni z nadzvDenD hi­IrostjD skozi Dzra·c je. A nase naloge PO' sVDJi zahtevnDsti rastejD s slednjim dnem ... "

T-ezave SO' reSnlenD ve];ike. V ea-sih klaslenega pDgDna - batnl mDtorji s propelerji - 'je snemalec samo Ddrinil ohiSje kab';ne, ·se nagnil <iez rDb 'in snemal. Danes je v 1mbini trd6 privezan, stisnjen v svoje sedisoe, vdihava kisik SkD"i dlhalnD ma­sko ze Dd vzleta, dDkler ne dDseie 1'2 ()()O metrDv, v·caslih e,,16 I~ ()()·O rnetrov vislne. KD se letalD vzpe­nja, nastajajD IPDSPeSkl, ~l normalnD lezD clov·eka in opreme dDkaj pDmnDzijD. Teza se pDveea za dvakrat, da, za .petkrat in pl'av tDliko tezja je snemaleeva gl'ava, Toke, prsti. Sarno dvlgniti ka­meroje ie silen napor, nastaviti jD pray tol1JcD mueno kakDr dvlgatl utez!. Razen tega je tu se sDnenl od,blesk v kabinskem steklu. V teh viSdnah ·zmeraj slje sonee in vse, ·cesar se lahko snemalec nadeja je, da bo ,bleseavo nekako u'kanH, da bD _streljal m 'iJrno nj" ali pa okold nje ... «

T ·Dda mlmD pDveeanete.ze zaTadi pDspeSkov med pDletDm nastaj.ajo se druge tezave, k1 sl joh

}),Dob-il sem nalogo,« pri'poveduj e Sam Orr, »naj sna'nlleln v ",mini 9'()'{}() lnetrov, kako dVOlno­tDrni dvoseode-l.nl tezki I<>vee za vsako vrem·e .'NDrth­hr,o.p F-89 D mScorpion« izstreLi svoje 104 raketne prDjektile Iz obeh k 'aplj;i'eashh kDmDr na kDnc'Ll kril. NQrthropoV'i "ill'zenJirji so namTec .potrebovaU barvni pDsnete'k strelskega prDe,esa, da bii lahko ugDtovili, kakD si' stede :in se obnasajD v zralcu Iz­streljeni projektili.«

Sam Orr je zlezel v drugi ~edei I.etala NDrt­hrDpF-89 C , ki je b'ilD dDIDeenD za snemanje SVD­jega mlajsega pDbratima F-1r9 D. Le-ta se namrec razlrikuje od predhodnikov po teln, da nitna vee ·§est tDPDV, temvee je obDrozen samD z raketnimi prDjektiH! Sam Orr je vzel s sebDj za iitlrl lisDe dDlarjev fotDgrafSke Dpreme, tDda Dd vsega se je najbDlj zanasal na kameI'D S ,p'eed. Graf'ic 4 X 5. Ra­ren nje je :imel se ;po enD kameI'D Fairchild K ~O, Bell & HDwel 70 D In Leica 35 m /m. IMJimD tega je nDs;1 'pneVmati-enD DblekD, dYe .padali, spec'ialnD oblikovanD pHDtskD eel'adD .in dihalnD maskD. Ce bi hi! moral naprav.iti pDsnetek nad mDrjem, tedaj bi ,sl nadel se reil bl ni oprsnik Ln d.rugD Opl'emD.

VSD akC'ljD SO' skrbnD pripravlli. Oba pHDta sta dObna vsak &VDjD pDsebnD sllkDvnicO' v 'i'",mer; IG! X 20 cm. Na teh sltkovnlcah SO' bIJ.e 'CistD pre­,prDste sidee naj,pogDstejSlh polDza].ev letala v zra­ku. Ce bl bll na primer snemalee 'po radiu zaht.e­val od pulDta letala-Dbjekta .sliko 8", tedaj bi la samo .pDgl"dal na svojo skico dn takoj vLdel, kako

(Dalje na 54. stranl)

Lockheed »Super Constellation« nizO'Zemske letalske druzbe KLM leti na stevilnih letalsklh progah

o potniskem letalu Lockheed ))Constellation( Cep'rav govorimo danes 0 Teakcijski dobi tudi

v potniskem letalstvu, Si mOl'amo vendarle priznatl, da bo preteklo ,~e dokaj let do uresni,l\itve tega pajma. U)anes ~etiljo 'lla V'seh potruskih progah s\/'et.a Ie leta1a z batnimi motorjl! in so vsa .. e ,akeijska ;n turbinska letaJ.a Ie castne jzjeme. Kljub ogrom­nemu na:predku nosijo levji delez potniSkega pro­meta letala, ki so nastala pred dobrim desetletjem in se z mod'itikaeijami uspe~no branijo naslova "zast8Jr~o«. Naj'bolj Up;,cen predstavnik teh je .Constellation« - stirjmotorno potniSko letalo ame­ri~ke tvr,dke Lockheed, ~i se je ob ~oncu tretjega desetletja naseg,a stoletja :proslavlla z enomotorni.mi potnHkimi letali »Vega«, pet let pozneje z dvomo­tornim1 »Electra« - imel jih je tudli bivs i »Aero­put« - nato s tisoCi opazovalnih bombnlkov »Hud-

niso spremenLU, siee'l' je pa odH<'!no 'Q:polnil svojo nalogo, boeno stabllnost letaJ.a.

Posebno poglavje ,bi lahko posveUB ~tudlju pogona krmilja, saj so se inzenirjl, k'i so ustvarjall »ConsteUation«, bor~!Ji z nj"im dolge mesece. Koncno so se odlocili za hiidravllcn! pogon krmlln!h plo­skev z umetno ustvarjenlm obcutkom sile na kr­milni palici in pedaUh. Zanimiva so bila mnenja vehikega .. tevlla lzkusenih pllotov, ki so se kon~no zedinlll za naslednje sile na ,pallel in ped,a llh : 2S do 40 kg za viSinsko okrmllo, 95 kg Za 'smerno 'in za mo­ment HiO em/kg za krllea.

Leta10 je pacasl dobivalo svoje obldke, toda z,a'ce'tek vojne Z Japonsko je spremenll zanimanje potnJ,!j~ih letalsklh druzb za razko~ni stirimotornlk" v zarurman,je voj~keg'a letalstva za hltro letalo za

Prvi Loekheedov »Super Constellation« s propelersklrnl turblnaml je R7V-2, ki let! shltrostjo 700 km/h

son« in slovitim o»Lightningoffi «, Ti I) dvotrupci « so med vojno ne~teto'krat krozili po n~em nebu _ zgrad!H so j,iI. 99241

V biroj,ih Lockheedove tovarne v Burbanku v iKaMforniji so pr!,eeli govoriti 0 stiri.motorniku ze sUri meseee pred dzbDuhom d l'uge svetovne vojne. Po zahtevah droobe TWA naj bi zgradHl ietalo, kli bl poneslo 3000 kg tovora In sest moz posadke 5600 kllometrov dalec, pri potov,alni hitro­st; moo 400 lin 460 km/h, v v,iSini 600'0 metrov. To naj bi 'bila konkurenea Douglasovemu DC-4 in Boein­govemu .Stratohlnerju«. Takoj so se odloeili za najmoenejosi motor, ki so ga imeli tedaj na raz­polago, namrec Wright R-3350 .»Cyelone 18« kl j,e razvijal maks;malno moe 2200 KM In srednJo moe 1400 K'M ~ri izredno nizki potro~nji gOriva, s cimer so teoretlcno ze presegli doseg obeh omenjenih letal, kl nista 'imeH tako ekonomi~nih motorjev.

prevoz voj~tv,a, in tako je zablestel 9. januarja 1943 »C-69« na nebu z 'belo zvezdo amerJSkega vojnega letalstva na trupu. Prvd 'polet je bil tako uspesen, da so isH dan poslali prototlp se petkrat v zrak, Takoj se je pokazalo, da je letalo prekosllo vsa prieakov,anja njegoV'ih ustvarjaleev, uspehl nasled­njih tOOnov so to <lie samo potrdili. C-69 (vojaSka uzna'eba letala »Constellatlon«) je Jetel s patovalno hitrostjo 440 ~m/h pl'l sarno 5.2,5 'I, moei motorjev.

Julija [943 so 1>lro~ili prototip XC-69 vojnemu letalstvu, wi ga je dokonCno IprelzkuslJo in naro·e ilo ~O letal tega tlpa. P r vo serljsko letalo so izrol\ili vojskl aprila 19414, nasledTllj:l dYe ,pa oktobra 1944.

Medtem so se pori vOj'llJem letalstvu zlIJllimall za novo 1zvOOenko C-69 B, ki naj bi nesla 94 voja­kov in ,~est mol. posadke na srednje razd'alje, ki pa ,so ga nadomestili z novim C-69 C za samo 43

Skakali bodo z vi sine 27000 metrov

Vzporedno z nagllm razvojem le­tal, s poveeanjem njlhove hitrosti in s skrajno mejo njlhovih poletov v vglno, se nenehno pojavlja vprasa­nje, kako naj bl se rdevale posadke teh letal, ce bi v zgornjem delu atmosfere, torej precej kilometrov nad zemljo prlslo do okvare letala. Vsekakor to vprabnje n1 prevec lahko resljlvo, zato se strokovnjaki tern bolj temeljlto ukvarjajo z njlm.

Nfl mnoga vprasanja kako se bo pilot resll n. pr.: Iz gorecega letala, ki bo letelo morda 20 all vee kilo­metrov vlsoko, bomo dobili odgovor, ko bodo opravljenl poizkusnl skokl z balona v viSlnl 27000 metrov. Men­da ne bo dolgo, ko bosta dva ameri­ska ,padalea skoeila s te visine, da bl potrdlla pravllnost proueevanj in raeunov strokovnjakov, ki sl razbi­jajo glave, kako bi posadkam sodob­nih in bodocih letal v prlmeru ne­srece ali okvare letala omogocill resl­tev s padalom. Prvi teh dveh drznih padalcev namerava z viSlne 27000 m skoeitl z zaprtlm padalom. Razdaljo do zemlje bo najprej v prostem padu, nato pa z odprtim glavnim padalom preletel nekako v 10-12 mlnutah, medtem, ko se bo drugl padalec spu­stll na tla v gondoll balona.

Po ra~unlh bo prvi padalee, ceprav bo opremljen z majhnim pa­dalom, ki naj bl preprecevalo padal­cevo vrtenje med prostlm padom, ze po 35 sekundah p,rostega padanja do­segel hltrost bJlzu 700 km na uro. Tako hltrost bo dosegel zaradl red­kosti zraka v tern delu atmosfere. V nadaljnjem padanju se bo zaradl povecevanja gostote zraka hltrost njegovega padanja zmanjsevala tako, da bo na vllilni okrog 4500 m, ko bo padalec (all avtomat) odJprl glavno padalo, znasala »samo. se 184 km na urO.

Strokovnjakl bOdo do potankGsti poskrbeli za varnost padalca prl tern skoku. Posebna oprema mu bo tudi v skoraj brezra~nem prostGru zago­tovlla normalnl pritlsk, nadalje ga bo sMtlla pred »pasjim« mrazom, kl bo na teh vislnah bllzu 65' C pod niNo, posebne dihalne naprave ,pa mu bodo omogo~ale normalno dlha­nje prl tern zahtevnem skoku.

Omenjeno majhno padalo, kl ga bo padalee aktlvlral takoj po odskoku z balona v vlSinl 27 km, bo prepre­cevalo prehltro vrtenje oz. prekop,i­cevanJe padal~evega telesa, kar bl slcer lahko Iz srca padalca Iztisnilo krl v 'ude in bl tako srce utegnlio prenehatl delovat!. Majhno ,padalo bo telo padalca vzddevalo v pribJlzno navplcnl, to je najboljsl legi glede na zra~nl upor, kl bo prl taki hltro­stl padanja deloval na ipadalcevo telo.

Dosedanje izkusnje kazejo, da glavnega padala ne kaze odpiratl v veejl vlslnl, kjer je zrak redek In hltrost padanja vecja. Treba je tGrej po~akatl na plast gostejsega zraka in manjso hltrGst ' padanja, sicer bl se utegnilo prlmerltl, da bi udarec vezi odpirajo~ega se glavnega padala ,pa­dalcu polomll kostl, ali pa vsaj raz­trgal padalo.

Ob polzkusnem sk<>ku prej ome­njenlh amerlSklh p·adalcev, smo rekli, da bo prvl padalec odskocil z zapr­tim padalom iz balona, drugl pa bO tedaj pretrgal vezl med balonom In

(Dalje na 54 , str,ani)

Kl1llo lelala »Lightnlng« je sluz'ilo za neposre­den vzorec kl'ila nov<ega le tala. V - ob11'ko so vzeli sedem stop-iTllj tn pol, vpadnl kot pri korenu 3' 'in vitje 2', vltkos t -9,7 in zozevanje 2,,16: 1. Taksno krilo bi pomenilo razmerom 'a s labe kvalitete pri veHk'ih !>itroslih, vendaI' je bllo kljub temu krl­heno Maehovo stevilo pri vzgonskem kol,i'cniku 0,5 pl'ibl!zno 0,65 , kar pomenl lUIO kilometrov na uro, torej Mtrost, ki je "Constellation« n e more v nobe­nem primeu'u doseci, saj je bil prvolno preracunan za maksimalno hitrost prfbHzno 650 kilometrov na uro v strmoglavem poletu.

Letalo WV-l je opremljeno z obseznlmi radarskimi napravaml pod In na trupu

z.e m arsikdo joe premisi.jal, zakaj je trup letala .,Constellai'ion « takol\udno ;zkrivljen, Odgovor je preprost. Veliki vij ak 'i 4,5 metra v preme,ru so za­htevali visok voz, ,c igar nosno nogo so hoteli k,ar najobolj znlzati - ,eeprav je ~e vedno najdalj,~a letalska noga na svetu - rezultat: nos, potlsnjen navzdol. Letalo 'prista ja pl'i majhnl h'itrostl, torej pad preeej velikim vpadnim 'kotom In br,ez kolesa na repu - rezultat: rep mocno dvignjen! Ta kom­binaeija je dala trupu okroglega preseka 'precejsen vzg(}n, k ar pa so k()nstrukterji spoznali '~ele, ko je k :,a.lo ze 'Ietelo.

Da bi c ;mbolj znizali upor, so hoteIi naj prej upol'abiti posebne okrove za motorje; tl bi imeli v nosu ku'ila od:p'I'Hne za hladUnl zrak, kl bi se na svoil poti okrog valjev obrnll dvakrat za 180'. Me­ritve pa so po.kazale, da je zmanjsanje upora mi· nimalno, zahteva pa dosH vee dela. Odloeili so se zato za obieajne okrove NA,CA.

Trojni smel'M rep je predstavljal tedaj modo, toda ~etalu ,je ,\zpopolnil estetski videz, da ga' tudi pri najnovejs! ll izvedenkah letal a .,Constellation.

Pregled najvainejsih Izvedenk lejala

»Consjellafion« in »5uper ConsjellaOon«

C-69. VoJa.'iko prevozno letalo. ki so ga po koneu vojne p.redelali v ei­vHno ,rzvedenko L-411 ali L-049.

L-049. Prvi elvUnl "ConsieUation«. Na.jvecja 1eza 40 81ro kg. 15 ,1'20 lit­roy gOTiva.

L-149. Je pravzaprav L-049 z novim krllom za pove·cano kollcino go­rlva. Najvec j-a teza J'7680·ikg. 17a30 Jrutrov gorlva.

L-649 In 649 A. Grajen ,popolnoma po predplsih za elvilno Ietalstvo, si­eer pa se od prej'linj1h ne ra.:­Ukuje. Stlrje motorji Wright Cy ­clone GR-3350-BD '1'. Povecana teza 44 490 kg, udobnej'Sa ureditev k ·a­bine, povecana hliitrost. ,Prv'; mo­del s »colnom« .za prtJojago pod t r upom. 17,130 lItrov goriva.

L-149. Daljtnska izvedenka modela 6411. Pri .!stem tovoru za 11600 kilome­troy veeji doseg rot prl 649. V vsakem zunanjem delu krila se ,po 21.% litrov goriva . Najvecja teza 46 310 kg.

L-749 A. Najv·ecja tez'a povecana na 4'8580 kg. Curbissovi vijakl s prl­sekanlmi kone!.

C-121 A. VojaSka tovorna izvedenka modela 7411.

VC-121 B. Vojasko Sta'bno prevozn o le­talo, izvedenka mode~a 749.

WV-l wrej 1'0-1 W). Izvedenka mode­la 'M9 , n a menjena za m ornarleo ZDA lin opremljena' .: V1e11klmi ra­darskimi antenamll pod trupom, nad n j:tm ter v nosu. Glavna na­loga 1ega let-ala je odkrlvanje so­vrafulkovih enot nad o'eeani, kje r ill radarske opazovalne m reZe. Ta mo d el , ki je prvic letel 9. juniJa i949, Ima posa·dko sbirih moz.

L-I049 A. Trup podaljsan Za 5,6 metra. SUrje motorj'i Wright R-3350·C 16-CA '1 po 2700 KM. NajveCja t eza 514 480 kg. [)o 92 potnIkov. potoval­na Wlrost 512 km/h. Prvi »Super Constellation«.

L-1049 B. Tovorna lzvedenka modela 1049 .s 'ltlrimi motorjilJ Wri,ght R-3350-DA s tovorno kapaelteto 1'56 m' aU 17 <t80 kg. Dvoje velikih nakladalnlh vrat. Najvecja teza 49940 kg.

L-I049 C. Je model .L-1049 A z i s tim:i motorji kot L-l1049 B tlJn najve'cjo teZo ,povecano na '59 ,100 kg.

L-1049 D. Izvedenka letala 1ma stlri motorje Wright R-3350 po 3300 ·K,M i n !prostora Za do 109 potnikov. Najvecja teza 60330 kg.

L-1049 E ,in G. Stlrje motorji Wright R-33tlO~DA 3 'po 3300 KM in do 99 sedeZev. Najvecja teza 62370 kg. ~apljtlJCasti :rezervoarji za g.orlvo na konel'h krlla. Model G je pre­racunan za najvecjo dopustno tezo 68 ton. Povecan doseg.

C-121 C. Voja'sk a tovorna .zvedenka modela L-I049 B.

WV-2 -(prej PO-.3 W) . Serjjska ' zveden­ka mOdela WV"l s podaljsani m 1rupom modela L~10411. Dodatnl Te­zervoarji .:a gorivo na konelh krl­lao Izredno vellk doseg. Fosadke do 3-1' moz tlJn ostane v zraku po 24 UT.

RC-121 C t n D. Izvedenki WV-l oz. WV-2, opremljeni za vojno leta l­stvo.

R 7 V-1. (Prej R 70-1). Mornariska 1z­vedenka modela L-l049 B .

R 7 V-2. (Prej R 7 0-2). Opremljen s tur.binskimi motorji Pratt & Whit­ney T-34. Dva proflUrana rezervo­aTJa za go!1ivo na koneih krlla .

C-121 F. Izvedenka mod,ela R 7 V-2 za vojno l etalstvo.

L -1249 A. Projektirana ,tovO'rna civllna izvedenka modela R 7 V-2 z mo­torji PT 2 F-l.

L-1249 B. Potni§ka izvedenka mOdela L-I049 A.

L-1449. Z novim krilom vecje vitkosti opremljenl L-:1249 s ~i motorji po 5700 KM. Razpetina 45,7 m .

L-1649 In 1649 A. Izvedenka letala L-14411 s 'lUMml motorji W r ight R-:t350-EA 2, k 'l bo leta 1957 ze v ,prometu.

Opis letala L-I049 »Super CODstellatioD« KRILO: nepodprto, popolnoma kovlnske gradnJe sestojl Iz sedmlh delov. Fowlerjeva zakrllca.

Povrslna krlla 153,5 m' - TRUP: kovlnskl polluplnaste gradnje, kroznega preseka - REP: nepodprti kovlnskl s trojnlm smernlm stablIlzatorjem In krmllom. Smerna krmlla prekrlta s platnom. Hldravllcnl pogon. Razpetina repa Je 15,24 metra - VOZ: uvlaCljiv trleikel z dvojnlml kolesi na vseh treh nogah in oljno-pnevmatlcniml amortizerji. Razstoj voza je 8,50 metra - MOTORSKA SKUPINA: stirje osemllajst­valjni motorji Wright Cyclone R-3350 - C 18. Avtomatlcne naprave za gasenje, trikrakl vljakl Hamilton Standard Hydromatle, premera 4,62 m. Sedem locenih rezervoarjev za gorlvo s skupno kapaclteto 24835 IItrov. Kapaciteta olja 858 lItrov - OPREMA: Nepropustno zaprta kablna z umetnlm tlakom, toplotno regulacljo in clstlIcem zraka. V nosu kablna za posadko (pllota, mehanicar, radlotelegrafist In dYe stewardessi). Za kablno posadke je prostor, kjer je buffet, nato pa glavna kablna za polnlke. Uredltev sedezev je razlicna, pri najbolj Izkoriscenem prostoru lahko vzame letalo 106 potnlkov.

RAZSEZNOSTI: razpetlna 37,49 m, dolzlna 34,65 m, najvecja vlslna 7,56 m; TEZE: ,prazno letalo (brez potnlkov) 31386 kg, placanl tovor 13393 kg, najvecja vzletna teza 5HeO kg,

najvecja pristajalna teZa 44 720 kg, obtetltev nosllne povrsine 353,8 kg/m', obtezltev moC! 5,03 kg/KM; ZMOGLJIVOSTI: najvecja hltrost prl polul obtezbl 528 km/h, potovalna hltrost prl 65'/, mocl

523 km/h, prlstajalna hltrost 152 km/h, vrhunec 7620 m. najvecji doseg 8560 km, vzletna dolzina do "Islne 15 m 1580 m, prlstajalna dolzlna z vlSlne 15 m 1000 m.

potntkov, kat httro stabno prevozno letallo za veUke raro.alje . . Do konea vojne z Japonsko je tovarna izdelala 15 letal !ega zadnjega modela in nato Ile pet - tectaj pa je zanlmanje vojske 2Jbledelo in so vsa narocila ustavili. Vecino teh letal so pomeje prodali potni'lklm druz.bam kot vojne vi5ke.

Zdaj se je Lockheed !;pet spomnll luksuznega .potrrlSkega letala in ze v prvl 'polovlel 1946 sta drutbl TWA in FAA dO'bOlI prva letala »Constel1a­tion« z oznacbo L-411 o21iroma pozneje L-049. Skupno so zgradlll 88 letal .tega modela, vklj ul!no s prv1m1 dva'isebiml letali za potrebe vojske.

Toda vsa ta letala so v uporabi kazala poleg odUcnlh lasinost; tudl nevAecnostd, zlasti v zvezl z motorjl, vijaki in slstemom Za .gorivo. InZen1rjl SO se posteno trudllil, da so se jlh odkriZaLI in ko so se koneno oddahnHl, je po vmesnili modellh L-1'49 in L~49 stal pred njimi novi ~Constellation-

o • •

L- 749. Zg;radlll so jih 133 in jlh je vojno Jetalsivo priznalo kot C-121 A in mornar.~ko kot WV·l za radarsko opazovanje.

Ko se je pojavil na trgu 1110\1'1 motor Wri'ght C 18 CA 1 z 2700 KM 'pr1 vzletu, so opremili z nj1m eno 'ilzmed letal senje L-7411 B, kl je !pok'azalo, da je premajhno za nastale moznostt. Obse:zen ~tudlj je ,pokazal, da bi smell brup letala Izdatno Jlove­ca'ti in dvlgnl tI stevilo potnlkov, ne da ,bl S~ te­!lAce letalapremaknllo. Hkrab; pa se je tecta.! po­javil se mocnejAI motor Wright R-JG50-TC 18 DA-l . Turbo-Compound_, k'l je obetal poveeanje dosega zaradl manjre potrosnje goriva. Rezultat vsell teh predracunov je ·bllo letalo »Super Constellatlon« L-I049, 'kl pa ni mo.glo skribi crt svojega predhod­nlka - na zunaj se je Ie malo razlikovalo; Trup se mu je pod'aljllal za 6,4 metra in na hrbtu spre" daj rahlo sploscll. Novl 1ITdnostni proracun j (, po-

kazal ",ekaj premocno dimenz·ioni.ranih elementov. Kompresol'joi mu vzdrzujejo v hermeticno zaprti ka'bini prizemeljskl zra·cni tlak do viSine 37511 me­troy in tlak vi~ine a500 metrov do viSlne 6000 me­trov. Elektrieni 5i·stem je IPopolnoma spremenjen in vsebuje vse predpisane varnostne naprave za primer .kratkega stika-. Poseben napredek predstav-l'ja sistern za prepreeevanje zaledenitve. •

113. o·ktobr.a 1950 je novi »Constellation« pryde lete!. Bit pa ni novo letalo, marvee predelani pri­merek" eden izmed prvi-h C-69, ki sluzi sedaj za prelzku.!ianje raznih novih motorjev! TrUlP so mu dobesedno prezagalJ, vstaviLl podalj~ek; vgTadoiI:i so nove matorje in postapoma vpeljalli tudi Vse ostalle modlflkacije . Tako je la-hko aprejel 6'3 potnikov v IU'ksuznem razredu ali pa 91 v turistienem.

"Super Constellation« so zaeell takoj graditi v veliki seriji in je z manjsimi spremembami do­fivel ze veeje stevllo izvedenk(A, B, C, D, E, G). Medltem se je za Q10vl »Const-e111aJtio:n« pozanli­maI.a tudi vOjska. Novi »Super« je dob'il zdaj pri mornarlci oznaebo R7V-l tel' R7V-2, kot tram,portno letalo, oziroma WV-2 kot radarski opa-zov.alec, pri vojnem ·leta1stvu pa C-aI.!I'B za hit"i p:revoz ·eet tel' RC"11ll C in D, ki 'sta pravzarprav morna,riska WV-2, Ie prJ.la,gojena potrebam vojnega letaLstva.

Do decembra 1955 so pri Lockheedu naroci\oi ze 193 letal »Super Constellation", ki v svoj.! zadnji potnl~kl Izvedenki nosijo 99 potn1kov turisti'cne-ga ali 59 potn1kov luksuznega razreda.

Ze nekaj let. pOi,zkusajo o,premlti to letalo s propelerskimi turbinam't, ki naj bi predstavljale najekonomienejsi pogonski si·stem bodoCih potni­~klh le tal. PI' v! ·»Super Constellation« R7V-2 je letel 1. sept. 1954. To letalo ustreza Izvedenki YC-121 F, ki lahko ponese 100 vojakov 5 pol'no. o borozitvljo ali pa 73 ranjencev z vsem pot.rebnim osebjem.

Po tem uspehu namerava Lockheed izde lati »Super Constellation«, ki je tovorna oz. postna izvedenka letala R7V~2 in mu je d,al oznacbo L-11249Aoz. B.

Z noviim motorjem pa zgodba 0 "Super Con­stellatlon« se ni pri koncu. V biroju v lB'l1I'banku sta se pojavila dva nova 'projekta, k! ju z vso na­glico ll'I'esn,;,cujejo. Prvl je L-1449 s ~tirimi turbin­skiml motorj:i PT-2 po moo KM (chrilna izvedenka motorja T-34), z novim krilom veeje razpetlne In vitkosti okrog U2, tanjslm 'profilom In z '1',4' metra da1jSim trupom. Drugi, L-'1649 'se od tega ;razl'ikuje I'e PO ",rnitvo k 'batnim moto.rjem. LInel bo namree stiri Wright R-3350-EAG! po 3400 KM in bo letel z najvecjo hUrostjo 540 km/h.. S 36340 Htri goriva bo lahko preletel 10000 klIometrov obrez spuseanja . DO decembra 19515 so naroeiU ze 36 letal mo.dela L-16'49A, leta 1957 pa bo.do ze v prometu.

Mogo.ee ni posteno', da se nismo nit! 0",.11 na ko.nstrukterje tega nenavadno uspelega ietala, toda pri Lockheedu pravijo, da je 0 tern tezko govoriti, Ce se poza'nlJInate, vam o.dgovorijo, da 'pri projekti­ranj'll, konstruiranju Iln gradnji sodeluje 4000 inu­nirjev in 4'4 0\l0 delavcev.

Prototlip letala Lockheed »Constellation., volaSko prevozno letalo C-69

(Nadaljevanje z 51. str.ani) se mora . nastaviti« fotografu. Slika 8 kaze tril>e­trtlnskJi pogled od zad'aj; pri tern je snemalno letalo na levi za letalom~bj"ktom in malce pod njlm. Ta'ke sl'Ekovnlce prepreeujejo vsako ugiba­nje, prlhr.anjajo cas :in gorivo ter zmanjsujejo ne­varnost, da bi leta1i trcili.

Sam 0.1'1' je torej sedel v drugem sediSCou snemalnega letala , meri! svetlobo, dolo.Cil1 o&vet­Htveni cas in prlpr.avJI ikamero. Slednja napaka all na:paJdca Ie v ·enem izmed ducatoir racunov bi utegnHa vso akcijo onemogoclti. Tako bi ~Ii v Izgubo l'aketni projektili, vrednl tlsoee dol'arjev.

V viliini 9000 m etrov in Ibhzu zvocne Mtrosti je zaohtev·al Sam Orr 'lSliko 8«. Napeto je lo.viI v 1skalo letalo~bjekt, do'kler Ie-to ni prislo v zah­tevani polofaj - make nad snemalno letalo in na njegovo desno.

Obe letall sta se jeM pl·~bliiev.ati ... Zdaj sta oddaljeni Ie 'se 60 metrov drugo od drugega .. . zdaj se 45 metrov in se se bluza'ta . , . 30 metrov .. .

Skrbn6 preverl Sam Orr vse elemente. Vse 'J redu. Dvigne kamero - .abe raketni ikomori sta latanko v iskalu, so.nce ugodno, bLeseava v kabin­,kern steklu majhna,

.J'asno sl.iiH v slusalkah svoj,eeeI.ade: " ... [0 , . . 9 ... 8 , .. « PM »nie« bo F-89 »Scorpion« izstrelil rakete! Vse dl'UgO je na Samu Orru, ..

Iz obeh raketnlh komor bruhneta ogenj in dim, Za drobec sekunde - natanko ikakor je na­pravi! nacrt - Sam .orr se poooka. iPotem prHisne proflIo. Pred seboj vidi pllllmene, kako se velikan­skI :in oranzn~ vrtlnCljo na vsakem koncu krila . Kakor ognjena kopja pisceee suSte v 'P1'Osto1'je 1'a­ketnl Iprojektill . ..

Sam Orr je yes nervozen se ~tiri ure po tern eakal, da bi izved,el, aU se je posnetek :posreci!. In po stir~h urah se je pokazalo, da je naproav.Jl eno najeudovitej~I'h, resnlenega obeudo.vanja vred­nih fotografijl Crnobele kopije barvnega negativ" so Si utrle pot v fotografske galerlje tel' malone v vs.e sveto.vne easopise on 1'evlje. ',Toda vaznejse je ·b'tlo tlsto, kar so v tern 'posnetku videU Nort­hropovi inzenirjL Na filmu je bila jasno vidna reakclja letala v trenutku odstrela raketnlh pro­jektilov, oblika plamena, sinhro.nost obeh Taiket­nih komor 'lin obna,Sanje projektilov med ,poletom!

Nobena kamera, k! 'hi jo 'blli montirali ,bo­dIs! na krUih ali 'pod repom, ne bl mogla zapisatl tega, kar je 'tijel Sam 01'1'. Z ni,oemer bi inzenirji ne mogl:! natanko i'Zvedeti -lega., ka1' so hoteH vedeti. Sam .orr je spet enkrat dokazal, kolikanj neoglbno potrebno je za znanost delo letecth snemalcev!

El'Iik MilI.er, snemalec d 'lluzbe Lockheed je itnel nekoe opravka z nekim filmskim snemalcem, ki naj bi za fi:lmski ted'l1ik pognel mano in pozor­nost vzbujajoeo leteeo .akrobatsko eetvo.rko »Aero-

jets«. Mozakarju so pripisovaoJi jek!lene 'fivce, Ko je gledal z zemlj,e, kako 50 se 'stirje Lockheedi F-OO '»Slhooting Sta'1'« skoraj dotaknill s konci kr:il In kakor eden Ziap'sali :po nebu looping, je ,pr:i­vzdlgnU 'obrvi :in tIesknil z jezikom.

»Ko ,boste v zraku, j im boste slediU tik za repom!« je r,ekel mlad .poroenik fUmskemu repor­terj'll. Ta pa se ' je obrnt l k njemu -in o.C'i so mu dobesedno :izstopi!e iz jamie.

'».Jaz ze ne!« je rekel potem. In tako je zlezel v sprednje sedlsce snemal­

flega 1etala <Lockheed T...:J3 Erik Mille .... S seboj je vze·1 reporterjevo :rS mm kamero Bell & Ho<weli in jo utrdil v spTednjo streLno odprtino.

»Z moj:im pilotom sva sledllaakTobatski ce­tvo.rki yes cas tik za re;pom, se pravj, nit! za hLp nisva bHa oddaljena od· nj:ih vee ko 5 metrov,« pripoveduje Erik Miller. »Mo.j pilot je namree tre­niml skupaj z akTobatskiml letalci, bi! je clan njihove rezerv,e in je zato poznal vse pod ... obnosti njthovega akrobatskega pTograma ... .Jaz sem jmel oko ves ·cas v iskal'll in sem ,navajal p 'hlota tak'o, da sem ' :Lrnel vse stiri reakeijske lovee nenehoma v vidnem po.l'j'll. Vrteli, premetavaH, strmoglavljall In vzpenjaH smo se vse do 6'000 metrov. In jaz? Priznam - meniJ se je vrtelo lie kar naprej in ko smo apet prisli na .zemljo, sem ",zroCiI Ipreplasenemu fllmskemu reporterju njegovo kamero, sam pa sem se do besedno odsukal v kan tlno , ,. 'l'oda posnetkl so uspeli!«

Northropovi snemalci so razv.iH posebne pri­prave in metocte, da bi si olajSali delo, na primer jskala, 'ki so zd'aj tako pri .. ejena, da jih lahko klj'llb eeladi in dlhalni maski prineso clmblize k oeesu. Snemalec Paul Wheeler, osem I,et v tem pokMcu, je proZilo 'Svo.je klllmere Speed Graflc opremi1. z mocnejSim ,pTozn<i:m peresom ki v tre­nutkih nastopajocih pospeSkov preprec'uje, da bl se kamera predeasnG sprozila. Snemalec .J. L. W:il­kinson, filmski specialist, snema svoje filme z 3~ do 48 ,in cel6 64 ·sUk!bmi v sekundi, namesto z obi­c.ajnlmi 24, da bi dosegel ·pocasnejse g-ibanje. Wilkinson dela tudi prj belem dnevu noene po­snetke, stem da tliPorablja KGdakehrom A brez f]ltra in posnetke malce manj osvetll, T·ako o.stane nebo manj osveHjeno in napraV'1 vtis noone 'teml,ne.

Ce je pri fotografiranju in filmanju splo'h kaka skrivnost, potem je tale: vse je odvlsno od tega, da snemalno letalo sledi letalu-o,bjektu do­volj IbHz'll in natanko, ,Ce imata o 'be letali isto hi­trost, je mogGce 'fe z WlOO sek (f 7,4) delatl barvne posnetke, z 1l1O0 sek do JI400 sek. pa ,ernobele po­snetke. Stl'moglavi polet! in lZavojl terjajo vee po­zornosti in dokaj veeje osvetlitve.

. »Pomoz-na sredstva jn metode Siicer ze po·ma­gaJo,« . zatrjuje neki Loc'kheedov snemalec, .toda za vell>ko najboljsih .posnetko.v pa gre hvala veri­darle - Fortuni!

(PO .Popullire Mechanil{«)

Nagrajeni resevalci krizanke

Uredni'iitvo revije "Krila« je do vkljuocno 3. aprila t. 1. prejelo 313 resitev krizanke, oibjavljene v ill ,stevilki. Upostevalo je resitve do tega dne zaradi zarnude, s ka­tero je revija izsla. Zal je bilo rned prejetirni 33 resitvarni -sarno 20 pravilnih, 13 ,resevalcev pa je pri resevanju krizanke napravilo od 1 do 5 napak, zaradi cesar teh resi-1ev ni bilo mozno upostevati, pac pa so bile vsern resevalcern priznane napake, ki so se vrinile v Jcr-izanko pri tisku.

Zrebanje je bilo v prostorih GO LZS v Ljubljani, kjer je 5-Clanska kornisija pregledala vse prispele resitve in izzrebala 112 srecnikov, ki so prejeli na'Slednje nagrade:

1. polet z letalom: Bizjan Ma­rlJan, Ljubljana, Poljanska 28,

2. din 1!'iOlO: Golouh Lojze, Ljubljana, Folje,

~. din 1000: Pleterski Slavko, Ljubljana, Hirska :25/1I,

4. din WOOl: Mikee Alojz, Ljub­ljana, Parmova 40,

5. din 500: DolZan Ivo, Litija 6. din 000: Gee Karl, Ljublja­

na, Tolminska 8, 7. din 50J(): Vrhovnik Slavko,

Ljubljana, KarloV'ska 2/III, 18 . narocnina Z"a 1957: Oblal.

Janko, V. p , 3566/3-11, Zagreib, 9. narocnina za 1e57: Golic Ja­

nez, Ljubljana, Vodovodna 15, 10. narocnina za li9'57: Pipan

Sonja, Celje, Cankarjeva 4, U. narocnina za 1957: Lebin­

ger Hinko, Litija 40, 12. naroenina za 1957: Milost­

nik Adolf, Ljubljana, Parmova 37/11 - Politicna sola CK ZKS.

(Nadaljevanje z 52. strani) gondolo, ki bo pray tako opremljena z majhnim padalom za iste namene kot pri prvem padalcu. Drugi padalec se bo v gondoli spuscal do visine 6000 m, tedaj 'pa bo aktiviral glavno padalo in z gondolo normalno pristal na zemljl.

Balon za te ,poizkusne skoke, inienovan »Opazovalec 111«, f so stro­kovnjal<i ze izdelali, glede na izkus­nje, ki so jih v letenju z baloni do­segll ze prejsnja leta, Gondola Ima obliko krogle s premerom 2 m, Jzde­lana je iz steldenih vlaken, okreplje­nih z raznlmi plastienlmi tkivl. Na gondoli so poleg odprtine za vstopa­nje In izstopanje se tr! okna za opa­zovanje neba ,in zemlje, tehta pa z vso op'remo in posadko okrog 600 kg. Prl tej tezl balon lahko doseze viSInG do 27000 m. V gondoll je vrsta raznih merilnih in~trumentov ter radJjskl oddajnlk z zunanjo anteno. Zadostna zaloga kisika In konvertor, naprava za spremtnjanje tekocega kislka v plinasto stanje, bosta posadki omo­goeala normalen pritisk in dihanje, medtem, ko bodo posebne kemlene snovl v gondoli skrbele za vsrkava­nje vlage In izdlhanega ogljlkovega diokslda,

Skoki iz balona »Opazovalec JU­naj torej odgovorljo na mnoga vpra­sanja 0 tem, kako resevati posadke letal v vellkih v!Sinah, toda se vedno bo ostala vrsta taklh, na katera tudi tovrstni poizkusi ne bodo mogl1 jasno odgovorltl. TU mlsllmo predvsem na razliko med skoki iz balona, kl bo letel zelo pocasl In med skoki Iz sodobnlh letal, kl letljo s hitrostjo Mach 2 all 3 (Mach pomeni hltrost zvoka). Kaj se bo zgodllo s p.uotom, kl bo skocH iz pokvarjenega letala prl httrostl Mach 2 ali 3, ko v tej v!Slnl in pri tej hltrosti znasa tem­peratura 200-300' C?! . ..

Vsekakor bodo morall strokov­njakl po koneanih poizkusnlh skoklh Iz balona, svoja nadaIjnja proueeva­nja usmerlti v iskanje naeina - kako doseei zadostno ohladitev pilota, ka­dar bo ' pri vell.klh hitrostlh in v ve-1Iki v!Sln! prisiljen skakati Iz letala,

Zanimivosti iz lejalskega sveta

Al tBaekstrum, intenir letalske drufbe Chance Vou.ght Alreraft, je skonstrlll1ra'l ma.j!rune 'brezrepe ja­dralno ,Ietale EPB-1 »Leteca deska«. Gre za zelo eno,stavno grajeno in ce­neno jadralne leta,lo s sesterokotn.Lml 'krtti, kl Jmajo 1))'0 vsej svoJi de};;;ini konsta.nten pro.fi.I, opremljene pa je na konc!h kril tudi z zra-cniml za­vorami. To letalo je mozne zgradioti v picl:ih 600 uTah, streski za gradnjo pa znasajo komaj nekaj nad 180000 dinarjev. Razpetina kril znasa 8,1 m, dolhna kabine 2,4 m, drsno stevlle pa 1ma to letalo 1'8.

Siovita ameri-ska druzba Good­year, znana 'PO' svej'ih kv.alitetnlh gumijastih 'i,zdelk1h, je !p'red nedav­nlm zgradHa i'ahko leta,le, vi'soko­krUnLk. cigar knilla, trup in rep so Iz lahke gumijaste tkanine, napoi­njene z zrakem. TO' svojevTstne le­taio peganja dvevaljnl moter, ki ima kemaj 4Q KM. Preizkusne polete je nevo ietale do'l>re iPrestaie, ima pa tudi to dobre lastnost, da ga pO' 'Uporabl, ko so iz njega izpustili zrak, iahko v celotl spravijo v prt­ijazni 'pTester kakr,snega kell eseb­nega avtomobi,la.

Druzba Chance Vought Akera.ft je pred kratkim razplsa ia na tecaj za izgradnjo najmodernejsega ve­trovnega kanala, cigar gradbeni stroiSki in notranja oprema naj bi staia blizu 3 in pei milljena deiar­jev. V natecaju je pestavHa zahte­vo, naj oi bi.! ta ve~rovni kanaJ dogr3jen de 1. J958, slu-zll pa naj oi za prejzku~anje in raznovrstna mer­jenja modelev le tal, ki naj bi letaia s hitrestje okreg 5 Mach.

AmeriJSke vojne letalstvo je pred kralkim sldenlle pogodbo z znami­rna letalsktma dTuzbama Leekheed in Conv.air, ki bO'sta za nj,egove potrebe izdelovah atomska letala. DruiJba Leckheed v t.a namen Ze gradi V Geergii najvecje amerilSko ra'zo!JSkovaJne sredlJSce za izkoriSea­nje atem 'ske energije v ,i'etalstv·u. V te namene bode perab>iU tei.ke mi­lijone dolarjevl

* ·v V"Zhedni Nemciji se letaiski

strokovnjaki ze nekaj let ukvarjaje stem, da bi "ZgradiJiJi take 1m ene­vano Ijudske letaio, enestavne zglra­jene, 'praktlcne .in 'zanesljJvo, pred­VlSem pa ·kar se da ceneno, da bi bNo destopne ellm 'bodj sirekim mnoileam. Pred kr.atkim jLm je mend a res uspelo zgradi,tl nov Up letala, ki ga iimenujejo ·»Mora« in ima razpetine klr.H 13,5 m , medtem ko je deigo 6,5 m . Peganja ga I·ahoek dvo.taktnd meter, kaJuSen sluzi ludi za ipogOtll c.eneneg.3 a·vtomohila, v eni uri polata pa lPcra.bi sarno 6,5 '1 beneina. Po' kencanih preizkusn,ih poletih bo.de leta10 "Mora.« zaceli gr.aditl v serid:i in je predv'ideno., da bo tako letallo staie ekro.g 1800000 naSvh dinarjev.

Veliki amer:i'Ski druZbi 2la letai­ski 'Promet "Pa.n A,meriean WorM

8 1 o o m

z z a p r t i m

p a d a I o m

Airs« -in »Transwor.ld ALrlines« sia prosili za ·dovoijenje, da hi smeU s sV'ejimi potnlSkimi jn transpert­ni:mi l)·eta1lti vzpostaviti redne le­talsk~ zveze med za'hodnQ am.eri­sku .0 .... "'10() jn Evro.po, preko Sever­neg" t.,caj.a. S vej 0' pre'snjo sta omenjeni leta'Iski druzbi c'prli na dej"tve, da b1 se t9!ko letal5ka zvez·a med Ameriko in Evropo skrajSala za 10 do 15 ur, cesar pac nO' gre zametav.a ti po"l danasnji·h petrebah eim boij hitrega 'poteva­nja.

NemSki grad1teij l eta~, dr. Gu­stav Laehmann, zapeslen zda .l v neki angleski 'iet",lski tevarni, se mend·a ukvar.ia z gradoOjo. !pesebnega 'tipa kri'l za hitra .reakeijska leta la , ki bodo z",radi svojJh edJoLcnih aere­dinamit·nih I,.s tnosti in eblik po­vzrociia za okreg 80 'I. malnj~i UlP'or, kar be nedvemno ,prispevale k na­daij,nj-emu ;razvoju Teakcij,;kega ie­ta'Lstva ;.on k lPoveca'nju hilltrosti .0-debnih leota!. Nova krH'a 0 kateJ·;h je preej govo.ra, vendar 'pa natanc­nej'sih znaN1-no"ti se niso izda'ii bede tudl preeej Jazj·a ed kI'U: zgrajenih 'Po' dosedanj'nh meteda'h. Reakcijska 'I eta'i .. , namenjena za le tenje Ina doigih 'pregah, 'bode po' mnenju dr. Laehmanna Iahke epreoffi­.ljena s preeej 'manj'!limi, p'a se vendar ueinkevitimi kriH.

ViSinomer je kazal 8400 m. "Ne gre vise?« - Pilot je zmajal z glavo, vendar

je poskusal iz motorja lztisniti peslednje moel, da bi se dvigniI se kak meter vISe. Poeasi mu . je to Ie uspele in vlSina je rasla ... 8420 .. . 8430 ... 8t50! . .. Tu je zares konec. Dlje ne gre vee!

PriSel je o.dloellni trenutek! pilo.t je dal znamenje z roko in Colette .Duval, v popolni padalski o.premi, z masko za kislk; na lepem obrazu, je smehljaje se odprla vrata kabine. Ledene mnla burja je planila v letalo. Tu gori je vladala temperatura -42' C! Co.lette je bila nared , se stisk ro.ke pilo.tu, nato se je njene telo nagniio sltozi vrata in utenila Je v ledeno globino. Padala je vedno. hitreje, dokler njeno. te1e ni do.seglo hitrosti okrog 220 km na uro, torej mejno hitro.st v prostem padu.

Colette Duval je ledeni veter bieal v obraz, toda nl ga eutUa. MIsIila je Ie na rekord, ki ga mo.ra doseCi. Hrabrila je sarna sebe: "Dihaj Spro.seeno in enakomerno! Kisik maska deluje dobro. Izdrzati - ne izgubiti ziv­cev!«

To.cno. sUri minute in 'tirideset sekund je trajal dlvji let. Celette je naglo padala pro.t! morju. Sarno. se dYe sto petdeset lUetrov visine je kazal viSinomer, ko. jo je mecan udarec vezl v ramena o.pozo.rll, da se je padalo o.dprlo. Varno se je spuscala se zadnjih nekaj deset me­troY tega vratolo.mnega skoka. Rekord je bll dosezen, ta zavest je po.plaeala Celette vse neeloveske napo.re, mraz in ,Uveno. napetost. Colette Duval je do.segla nov sve­tovni rekord, ko je prosto padala 8100 m.

Na .sllki zgoraj: Co.l e t teD u val stanku v vo.d o, spodaj: v modnem v vseJ svoJI - lepoti ill do.vrsenl

po. pri­salonu, to.alet!.

Kitaj'ski i,etai'ski kenstrukter je zg.radii heNkepter CJC-3A z dvema rete·rj.ema, ki ju poganja motor znamke Lyeeming s mo KM. Pre­m er Tetorjev znasa 7,5 m, heHkepter pa tehta v zraku 910 kg, medtem ke i'eti 5 httretsje de I~O km /h, se dviga s hitrostjo do 7,8 m v sekundi in iahko doseze de 2250 m v'isine. TO' je prvl ·tLp h.,Ukepterj"" zgraje­nega po' demaeih nacrtih na Kitaj­skem in ga bede uperabljaii pred­vsem v vejaske namene.

S 1. jouiijem liJ58 bede vsa mer­narLSka vejna Ietala v ZDA IP're­barv.aii. Z edlekem peveljstva besta dosedanjo .modre ba'rvo na teh !e­talih zamenjaH .beia in svetlos"va barv."', ,tn sleer bo.do z belo 'barve ebarvaii vse spo.dnje dele trupa in kril, s svetlosive barye pa vse ostaie zunanje deie leta!.

Hel.andska druzba za letalski promet K. L. M. ima v svejem seslavu 84 razlicruh potniskih in transpertnih letal, kate·ra So' lani sredi najveeje letalske sezone dnev­nO' pr·eletela tudt Po' 180000 kilO' me­trey In prenesla na Usoee polnikev na stevilnih in doigih ietai,skih pre­gah po' vsem svetu.

Letaia ameriskih druzb za letai­ski premet, ki jih pray getove ni malo, perabije vsako ure ni·C manj ket 298620 I beneina. Vsak dan ta letala .izv.edejo Po' 21:15 peielev. kar bi pemerrllo, da v presledku sliri­desetih sekund v Ameriki vzleti po' enD petniSko aU transportne civHne letal'D, ne vstevsi sportnih in turi­sticnlh leta!.

SlatisHcni podatki geverijo, da ie 'imelo lant svi"arske chnHne le­taistve 435 motel·ruh letal raznih tipev in 4 he~ik",pterje ameriskih znamk, nadalje pa ludl 166 v giav­nem visekesposobnih jadrainih letai in 5 prostih balenev.

AngieiSke vejasko letalstve bo v kratkem debile vrste nevih bemb­nikov tipa »Vulcan( in »V'icto}'«, medtem ke 'bo ang\.e~ke levske Ie­ta\stve debilo se.r.Lj-l znanih ,Ioveev Giester Javelin Mk. 2, ki bode ebo­Tezen! z r·aketnimi :izstrelkl zrak­zl'ak.

AmeriSki helikepter Cessna CH-.I je z dvema osebama deseg'el visine 4570 m , z dedatno obtezitvlje 181 kg pa vtsine 3350 m. Pri tleh ta heli­kepter razvija hUrest l!i6 km/h, medtem ko. njegova hitrost v visini

150\) m pade na t77 km/h , v viSini 3000 m pa na 154 km/h. Vsebina nje­gev·ega Tezervoarja - 227 I benelna mu pri tezi 1[80 kg emogeca 3,8 ur Ietenja, oz. dolet 467 km, medtem ke 1Pl"' teti 1360 kg lahko v 3,7 urah preletl razdalje 434 km. Premera Ajegovih roterjev znasata 10,67 hI 2,13 m, nJegova vi~ina pa Je 2,53 m.

Vezani motorni model "P-III05« je zelo primeren za zacetnike v tej kategoriji modelov. Prirejen je tako, da za pogon lahko uporabimo motor Aero-I5i() ali Aero-250. Sprememba je sarno v motorjevi nosilni ploscici (G). S prvim motorjem je model dosegel hitrost 108 km/h pri uporabljerri dolzini vodilnih zic 11,5 m. Torej tudi ni tako slab hitrostni model.

Za izdelavo modela poirebujemo nekaj lipovega furni-rja, de­belega 5 mm, <8 mm debel kosbukovega lesa ter kos II~5 'mm debele vezane plos,ce, nekaj2 mm, 1,6 mm in 1 mm debele jeklene zice, tenko nerjaveco plocevino za rezervoar, 1,5 mm debelo alu­minija'sto plocevino ter pet 3-milimetrskih vijakov.

Trup (1) lahko preriSemo po merah, ki so podane na nacrtu. Pri sami i'zdelavi ni nobenih posebnosti, Ie, da je treba paziti, da se bo proti koncu trup tanjsal kakor ika'ze rtacrt. Ce je trup debe­lejsi zadaj, bo tezisce bolj zadaj kakor je bilo pri prototipu in bo model nestabilen, kar pa je za zacetnika teiak problem.

Pri i:zxlelaovi kril (!2.) oRozarjam predvsem na profil, ki naj bo cimbolj tocen posnetek tistega, ki je podan na na·cMu . Ploscici (9) sta iz 7,5 mm vezane plooce, ploscice (6) pa iz 2 mm.

Pri vodoravnem repu (11) je posebnost Ie v zvezi krmila s ·stabilizatorjem in je izvedena i'Z lanenega sukanca {tanike vrvice, ki jo uporabljajo za dreto).

Ploscica za pritrditev motorja (3) je iz 8-milimetrske bukove plosee.

Rezervoar (4) izdelamo iz tanke nerjavece plocevine (bakrene, medeninaste ali take od korrserv). Pr,i spajikanju je treba paziti predvsem na neprodusnost spoja. Cevke naredimo lahko kar sami tako, da plocevino zakrivimo okoli 1,5 mm zice, siv pa zaspajikamo. Druga navpicne cevka, ki sega skoraj do dna, sluii za polnjenje, cevka pred njo pa za oddusek. Odtocna cev k motorju je speljana iz zadnjega kota postrani proti motorju.

Ko smo izdelali dele, ki 'Sem jih omenil, jih zlepimo, nato prilepimo se na vs'aki strani trupa tik za zadnjim robom kril ter tik pred sprednjim in za zadnjim robom vodoravnega repa ' plo­scice jz 1 mm vezane plosce velikosti 10 X 10 mm. Do tu izdelano konstrukcij-o dobro prelakiramo s celonskim lakom. Ta premaz varuje konstrukcijo pred unicujocim delovanjem olja. Dobro pre­lakirane konstrukcije s'o zato tudi mnogo bolj odporne in imajo daljso zivljenjsko dobo.

"Vago« izdelamo iz 1-,5 mm aluminijaste plocevine. iZa tecaj ji sluii ,3 mm vijak, katerega pritrdimo z ma'tico na krilo skozi 3 mm izvrtino, na kosih (9), "vago« pa rra to z narahlo privito in prispajkano matico. Preden o>vago« montiramo, morata biti nanjo pritrjeni iici (7) in (10). Na 'Zavihanih koncih iice (10) moramo pri­spa:jkati kapljice kositra potem, ko sta oba ota dva dela potegnjena skozi dela 8 in 12.

Podvozje izdelamo iz 2 mm jeklene ike. Preden ga montira­rno na model, lahko i:zxlelamo enD strano Nato ga vstavimo skozi izvrtine v kosu (03) in ga dokoncamo se na drugi s'trani. KoIesa lahko vzamemo origirralna Aero-3i{} ali pa jih i,zdelamo iz 8 mm vezane plosce (dve 4 rom vezani plosci zlepljeni), tako da jih okroglo izrezljane 'se leca'sto 'profi'liramo.

Tako srno izdelali model in caka nas se preizkusnj'a v zraku. Za let pripravirno model taka, da ga pritrdfmo na vodilne zice. Pri spuscanju pasta potrebrra dva modelarja: eden, ki vodi model v letu, ta drii v roki rocko, drugi pa polni rezervoar in poganja motor.

Nekaj ,navodil za pilota za,cetnika: i1. Raka mora biti v zapestju trda. 2. Rocka na'j bo v naovpicni legi. 3. V roki mora biti rocka v tCikern ,poloiaju, da se viSinsko krmilo lomi navzgor, ce laket v komolcu zavrtimo navzgor. 4 . Pri startu naj se pilot neboji visine, pri letu navzdol pa naj bo previden in hiadnokrvenl Rajsi z modelom naV'zgor kot pa ob tlal ... Prhavc Joze

K sodobni opremf letalcev, kl lete (jez slrne oceane, sodl tudi gumljast (jOin. Tak coin je mogoce naglo naplhnltl s pomo(jjo majhne jeklenke s stlsnjenim zrakom, ki je prltrjena na njem. Pilot samo odvlje venti( na

ieklenkt in (join se naldo nanolnl z zral<om.

Franooskol J.etalskl strokovnjak, ong, Rene Couzine t j,e sko.nstruiral svojevrstno letalno napravo - tako imenovani leteci kroinik, kl je sestav­ljen tz dveh poloblastih elementov. vnHjojv:iJh na skUlPni osl, vsak v svajo smer. Na zgornjern poloblastem eJ.ementu je pil01ska kabina , v kateri pilot le~e upravlja letaio, na spodnjem eI1ementu pa je p"i,trjeno tric.lklasto pod­vozj·e. Oba polO'blasta element .. sta "'a .ro·bu opremljena s po 48 premaklJi­vimi krilci, kl pri vrtenju obeh elementov v Ta'zHmih smereh ustvarjajo zadostno 9110, da leteN kroznik Jahko navpieno v.zleti, oz. v nasprotnem !pl'imeru tud'i ·pl']staja, podobno kot navaden -heI1k~ter . Za pogon obeh !po1ablastlh elementov sluzljo trlje motoTji znamke ~Lycomlng« s po 180 KM. Ko let-eei kroznik po vzletu doseze zadostno visino, ga v vodoravnl smeri zaene poganjati reakC'ljski motor znamke Turbome·ca lPalas s 160 kg statU,­nega potiSka. nameScen na spodnjem elem·entu, sre di medpodvozjem. V koli!ko ta 'letalna naprava ustreza zah"te vam zakonov aerodilnam:lke. bodo

. pokazaH 'poizkusi, za katerlh rezultate po vsem svetu vlada precej~nje zanlmanje.

RESITEV NAGRADNE KRIZANKE

Vodoravno: NAVIGATOR MERIDIJAN - AVON - MO­'J10R - LAKA - LED - POLET - DOLET - NOV - IKAR -TOPEL - CONE - TOK - RIL - ZID - I(vanus) B(ranko) -RADAR - TROPI - GA -OMELO - PEDAL - DOSEG -EDINA - CO - RO - ENEJ PLIN - TELEGE - TORINO ElMA - OK - AL - JRV RAN - INA - RS - IDEJA OKOVI - VT - OL - RODA -puC - UREN - RE - LET -LITI - UPOR - KAL - OP -BAN - NAKIT - PAR - JJ -GORE - EVOLUCIJA - JATI - TALCI - SMRAD.

Navpicno: NALETI - AVE -VODIK - IN - AMOR - OMET - ROTOR - MODEL - EROL - IREC - IL - JANE'Z - AKO - NAVADA - PADALEC -TORPEDO - PIR - OBOD -ZA - E(dvard) R(usjan) - IGLA - RES - DO GODEK - OPE­RETA - InI - MODELAR ANGLIJA - METEOROiLOG -SNOVATELJI - NEM - JE -PR - INR - GONDOLA':- OLI­VERA - AIR - NIN - SLEPO - EDLNEC - JAT - TURKU­KUP - VRAJT - INO - UTI - BEA - ALI - ICA - RJA -RT - VI - J(enko) S(imon) -AD.

Letenje z nadzvo'enlmi hitros t­mi in v veliJ<ih visinah zahteva od pilotov mnogo vee, kat letenje s klasienimi - batnimi motorji, za ­to so letalski strokovnj akl izdelali tudl posebne IPIl0tske obJeke. kl pilote seitljo pred mra= In moenimi sp,remembaml .prlHSka prl nadzvocnih hltrostlh In vlsi­nah. kjer temperatura pade glo­boko lPod 0'. IZgornja sllka nam kaze pilota v sodabnl opreml za le tenje s hltrlmi rea,kcljskimd le­tali in na veJ1klh vUiinah.

Nacrt za gradojo za~etniskega modela z Diesel motorjem fD ~S' --t-'=-t-----'-~-

Jl

~ ,--,

! ~ ~ ['----'

~

Cl ... is' -'10 fS

19

Ce fOX ftJ II: V'Ztl ne pl()s~e f".._

>

) (

2

B

i Jez; La Rez: C-lJ

)

P-105

Zahteva nasih dni: vedno hitreje, kar najbolj udobno ' in varno. Na slild: pogled iz ,kabine dvomotornega letala Twin Bonanza

LETALSKA TOVARNA

" " LJUBLJANA Celovska cesta 258

Telaton 27-04

* ituuluje:

jadralna letala vseh vrst in

sportno-turi~ticna motorna letala

Uwduie" generalne revizije in popravila

vsakovrstnih jadralnih letal

. strokovno in solid no