ER *77 ŠT. 6

! Vsem bralcem • naročnikom . " in sodelavcem • voščimo

• .. SREeNO 1978

• • • tit • • • • .. .. MOTORNJAKOM

veliko benzina

Uredništvo

" \

PADALCEM čimveč (na)skokov z novimi padali katera jim več let obljubljajo

MODELARJEM veeeliiikoo balze za svoje razbite modele

UREDNiŠTVU manj finančnih težav

TISK OVITKA: SITOTISK - OF­SET * KOŠIR -KRANJ

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

kelL,4 ST. 6. LETO VII. - NOV. - DEC. 1977

Želje, želje in upanje. Upamo, da se bomo skoz 1978. leto prebili bolje, kot smo se skoz leto 1977. To je naš problem in naša volja. Letalcem in ljubiteljem pa želimo dobro, uspešno in predvsem varno leto. ln če bo leto uspešno ter varno, bo dobra tudi naša revija! Torej srečno v 1978! Uredništvo.

Predstavljamo: prof. Anton Kuhelj Kljub velikim težavam Elan in DG - 100 Malo počez Vezani brezmotorni model Padalo "KLUZ" Liberator "Od elise" Pisma bralcev Zanimivosti Zgodba Vestnik

IICerL4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih oruanizacij Slovenije. Ureja uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednikI in Ciril Trček _ - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije

4 8 11

13 16 18 20 22 25 28 31

pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 50 din, cena posamezne številke 10 din- Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 601 01-678-51077 •. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

Prof. Anton Kuhelj, slovenski letalski konstruktor in letalski entuziast, je v novembru dopolnil 75 let. Naša dolžnost je, da ga ob tem visokem jubileju predstavimo slovenskim letalcem, posebej še mlajšemu rodu.

R()dil se je na Opčinah pri Trstu. Prvič je videl letalo, ko je leta 1911 letalec Pegout v Trstu prikazoval letenje. Za ogled je bila visoka vstopnina 1 krono, za kar pa njegov oče ni pokazal posebnega razumevanja in je zato vse skupaj opazo­val samo od daleč. Od blizu je prvič videl letalo leta 1914, ko so Avstrijci pripeljali v Trst enosedežne leteče čolne Hansa Brandenburga in jih privezal v prista­nišču. Tistega dne je prišel domov iz šole šele ob pol osmih zvečer s polnim zvez­kom podrobnih skic letala, ki si ga je celo popoldne ogledoval. Takrat je že toliko znal nemško, da je s pomočjo nemških knjig začel delati letalske modele. Največ je naredil jadralnih modelov, ki jih je spuščal z zvonika. Naredil je tudi gume­nj aka , toda gumo je bilo takrat zelo težko dobiti . Blizu Opčin je bila kasneje stacionirana avstrijska bombardersko· izvidniška enota in tu je mladi navduše­nec preživljal proste ure in opazoval leta­la. Ko so italijanski zrakoplovi in letala bombardirali skladišča bencina na Opči­nah, pa je spoznal tudi drugo, manj simpatično plat letalske tehnike.

Do diplome leta 1927 se z letalstvom ni ukvarjal, zaradi gmotni!} razmer je moral čimprej diplomirati. Ze leta 1925 je zvedel, da ing. Stanko Bloudek gradi letalo Sraka, vendar takrat še ni prišlo do sodelovanja. Z ing. Bloudkom sta se bolje spoznala in začela sodelovati po letu 1927, ko je ing. Bloudek začel graditi dvosedežno motorno letalo Lojze. Veliko sta razpravljala o problemih, ki so se pojavljali, in to je dalo vrsto novih konstrukcijskih rešitev in izboljšav. Ing. Stanko Bloudek je sicer imel celotno dokumentacijo za letalo Lojze, vendar je uradni aerodinamski in statični izračun, ki je bil potreben, da je letalo dobilo dovoljenje za letenje, izdelal prof. Kuhelj. Profil za krilo LOjzeta je ing. Bloudek narisal prostoročno po občutku, prof. Kuhelj pa je potem s primerjanjem z dru­gimi profili računsko dokazal, da je profil v redu in z interpoliranjem dobil potrebne aerodinamske podatke.

Prvo letalo prof. Kuhlja je bilo zgra­jeno leta 1934. To je bilo nizkokrilno enQsedežno letalo Tonček. Pri konstruk-

ciji tega letala je prof. Kuhelj študiral vpliv lege težišča na vzdolŽllo stabilnost in krmarljivost letala. Kasneje, leta 1936, je ~ilo zgrajeno še eno tako letalo.

Ze jeseni 1934 je bilo zgrajeno dvokril­no enosedeŽllo akrobatsko letalo Janez. Najprej je imal motor z močjo 45 KS, kar pa je bilo premalo in so kasneje vgradili motor z močjo 75 KS. Dr. Aleš Strojnik je za to letalo napisal, da je bilo enako­vredno takrat najbolj znanemu akrobat­skemu letalu Buecker-Jungmeister, kate­rega motor je imel 150 KS. Vsega skupaj so bili zgrajeni trije Janezi. Zadnji je bil zgrajen po vojni v tovarni Letov v Lju­bljani.

Po naročilu tovarnarja Hribarja je skonstruiral enose de Ž110 letalo Svep Minirna, ki je bilo zgrajeno leta 1940. Pri tem letalu je prof. Kuhelj zmanjšal upore vseh delov letala na minimum. Trup je bil zelo ozek, kabina pa je bila deloma tudi v korenu krila. Kabina je bila zaprta, kolesa pa so imela "copate' • Eno letalo Minima

Prvenec je bil "Tonček"

Akrobatsko letalo "Janez" z motorjem 75 KS

je zazidano v Hribarjevi delavnici dočaka­lo konec vojne. Po vojni je letelo z novim imenom Pionir. Zanimivo je tudi to, da so model tega letala merili v aerodinam­skem laboratOriju v Milanu.

Za letalsko tovarno Albatros v Sremski Mitrovici je prof. Kuhelj skonstruiral dvosedeŽ11o šolsko in trenažno letalo Alka, ki je poletelo leta 1940. Za krilo tega letala je uporabil takrat moderne NACA profile serije 24, ki so ugodni za majhne hitrosti letala. Takratna koman da vojnega letalstva je prof. Kuhlju dovolila, da si je lahko ogledal razna podjetja, ki so delala za vojno letalstvo in tudi vojaška letališča. Ko je obiskal letališče v Kralje­vu, je tam našel letalo Alka in se tudi prvič peljal s svojim letalom. Prišlo je skoraj do nesreče, ker je kmalu po vzletu odpovedal motor, vendar je letalo skoraj nepoškodovano pristalo na njivi, posajeni s koruzo.

Poleg motornih letal je prof. Kuhelj skonstruiral tudi jadralno letalo Inka, ki je poletelo leta ·1936 in je imelo za tiste čase zelo dobre lastnosti. S tem jadralnim letalom, ki je bilo namenjeno za jadranje na pobočju, so na Blokah leteli do začetka druge svetovne vojne. Eno letalo so kasneje zgradili na Gorenjskem in tik pred vojno še eno v CeljU.

Po vojni je prof. Kuhelj v sodelovanju s tovarno Letov skonstruiral štirisedežno turistično letalo LK - 1, ki so ga zgradili v manjši seriji. Sama struktura letala je imela predvideno težo, vendar je bila na koncu celotna teža letala prevelika. Poleg tega tudi motor ni dajal moči, ki je bila navedena v prospektih in letalo ni uspelo, kot bi lahko.

Prof. Kuhelj je bil tudi aktiven letalec in je bil član ljubljll1!skega aerokluba od ustanovitve naprej. Ze leta 1934 je na Blokah izpolnil pogoje za A diplomo jadralca. Z motornim letalom Fizir pa je prvič sam poletel v petek, 13. septembra 1940, čeprav so ga vraževerneži prepriče­vali, naj polet preloži na naslednji dan.

Po vOjni je bil prof. Kuhelj znanstveni sodelavec _ Vazduhoplovno-tehničnega instituta v Zarkovu pri Beogradu. Kmalu po vojni je začel predavati na takratni Tehniški visoki šoli, oddelku za strojniš­tvo, predmet letalstvo. Na teh preda­vanjih je veliko število študentov stroj­ništva dobilo solidne teoretične osnove s tega področja. Pod njegovim mentorst­vom je bilo izdelano tudi večje število odličn-h diplomskih nalog s področja letalstva. Letalstvo je predaval do leta 1969, ko so predmet na hitro ukinili, ker

"Inka", ki je letela na Blokah

"Inka", ki so jo zgradili na gorenjskem

Letalo ,,Minima"-motor z močjo 45 KS - in njen konstruktor

,,Alka", delo prof. Kuhlja

LK -1

so ugotovili, da je nepotreben, čeprav je bilo med študenti zanj zelo veliko zani· manje.

Prof. Kuhelj pa se ni ukvarjal samo z letalstvom. On je vodilni slovenski znan· stvenik in pedagog na področju mehani· ke. Leta 1936 je bil promoviran za doktorja tehniških ved in je od leta 1949 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zadnjih šestnajst let pa tudi njen podpredsednik. Od leta 1933 je visokošolski učitelj in je najbolj znan kot izreden predavatelj , učitelj in pedagog, ki zna z izrednim občutkom razumljivo prikazati flzikalni pomen tudi najbolj zapletenih matematičnih formulacij.

Kot znanstvenik uživa prof. Kuhelj zelo velik mednarodni ugled in je že vrsto let stalni sodelavec tujih in domačih znanstvenih revij. Kot znanstveni sode­lavec Inštituta za turbinske stroje v Lju­bljani, je znanje , pridobljeno pri raziska­vah aerodinamskih problemov, učinko­vito prenašal na področje vodnih turbin in črpalk. Ukvarjal se je tudi s statičnimi preračuni in konstrukcijami lupin ter raziskoval vibracije raznih naprav.

Na ljubljanski univerzi so mu bili zaupani visoki položaji. Bil je predstojnik in dekan nekdanjega oddelka za splošne predmete in dvakrat rektor univerze. Za svoje neumorno delo je dobil več visokih odlikovanj in leta 1972 Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Letos pa je bil izvoljen za častnega člana Jugoslo­vanskega aerokozmonavtičnega društva.

Moja dolžnost je, da na koncu povem nekaj besed o prof. Kuhlju - človeku. To je zelo težko izraziti z besedami, kajti to je treba doživeti in občutiti v osebnem kontaktu z njim. V njem sta združena velik miselc in strokovnjak ter preprost, pošten in vsakomur dostopen človek, ki je vedno pripravljen pomagati, če je le v njegovi moči. To pa je dano samo velikim ljudem. Vsi, ki smo kdajkoli z njim sode­lovali, ga spoštujemo kot strokovnjaka, učitelja in posebno še kot človeka, ter s]1lo mu hvaležni za vse, kar nam je dal. Zelimo, da bi v njegovi družbi še veliko­krat stekel navdušen pogovor o letalstvu, kajti takrat se zelo pomladi.

Vsi letalci in vsi tisti, ki nas je navdušil za to lepo panogo tehnike, mu čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in uspeš­nih let.

D.GREGL

Zapustil nas •

Je BOŽO PETEK

~e'l4 7

Predvsem so ga poznali modelarji. Vsa povojna leta je Boio, kot spreten organi­zator, predvsem pa velik ljubitelj letalstva v okvirih Letalske zveze skrbel za to, da modelarstvo ohranja svoj poseben poloiaj tistega dela letalske dejavnosti, ki j(! naj­primernejša za izobratevanje bodočih letalcev, kajti tudi Boio je bil pilot. Resda je letal na Blokah, pred pričetkom vojne, toda pričel je leteti v najteijih pogojih, v pogojih, kjer je vzljubil mode­larstvo in se natančno zavedal njegove izredne pomembnosti.

Kot dolgoletni predsednik modelarske komisije je stremel za tem, da na šport­nem področju slovenski modelarji ohrani­jo tesno zvezo s svetovnim nivojem modelarstva. Spomnimo se evropskih kriterijev, neuradnih odprtih evropskih prvenstev v kategoriji motornih vzpenjal­cev in potem njegovo dosledno zavze­manje za kategorije radijsko vodenih mode/oli. Tu je bl1 njegolI trud prepotre­ben in rezulta ti bodo še do/go kazali na njegovo prepotrebno prizadevanje.

Morda manj znano, toda plemenito področje njegovega nenehno vztrajnega dela pa je bil naš letalski jezik. Kot dober poznavalec letalstva in človek s prefinje­nim občutkom za slovenščino je ie pred dveme desetletjema energično presekal z našo letalsko latovščino in slovenskim letalcem ter našemu jeziku odkril, da je naš jezik bogatejši, kot to mislimo vsak dan. To svoje delo je nadaljeval . ..

Zato bo Boio Petek kot moi, ki je aktivno sodeloval v našem letalstvu, ostal zapisan kot človek, velik in plemenit, ki je soustvarjal naše povojno športno letal­stvo.

SKUPŠCINA LJU8LJANCANOV

Kljub velikim težavam - optimizem Zo.pet se je izkazalo., da je letališče

začetek in ko.nec klubske dejavno.sti. In letališče je za ljubljanski aero.klub o.d takrat o.srednje vprašanje, ko. je zemljišče v PDIju o.dkupila mo.ščanska So.seska in ga začela urejati za ljubljansko. industrijsko. eDno., neke vplivne o.sebno.sti pa so. takrat za špo.rtne letalce izjavile : ,'pa naj gredo. letet v Lesce". Od takrat aero.klub "Stanko. Blo.udek" ni več na vrhu jugo.­slo.vanskih letalskih klubDV.

Ste bili v PDIju? Ni kluba v Slo.veniji, ki bi zapuščal vtis takšne revščine, naspro.tno., kar po. vrsti si klubi, ki zdaleč nimajo. takšnega zaledja ko.t je ljubljanska regija, urejajo. svo.ja letališča, da jih je veselje o.biskati.

KakDr je bilo. pričako.vati, je nad Po.s­lednjo. skupščino. kluba 10. no.vembra viselo. to. vprašanje ko.t Damo.klejev meč. Sicer rezultat~v jadralnih in špo.rtnih pilo.to.v ter mDdelarjev ne gre po.dcenje­vati; jadralni pilDti so. naleteli lani kar 1633 ur in preleteli 17.350 kilo.metro.v, mo.to.rni pa 576 ur. Vsako. leto. se izšo.la deset začetnikDv in lepi so. rezultati v pri­do.bivanju srebrnih, zlatih in diamantnih C-jev, pa udeležba na vrsti tekmDvanj z do.seženimi lepimi uspehi, kar pri vrhu zmago.valcev. Tudi mDdelarji so. priza­devni in zelo. uspešni. Vendar, če bi bila rast kluba no.rmalna, v po.go.jih, ki bi ustrezali, bi bili rezultati še precej ugo.d­nejši. Je pač. tako., da če gre "za biti ali ne biti", to. nikako.r ni vzdušje, ki bi ugo.dno. vplivalo. na rast kluba.

Klub šteje 201 člana. To. je zelo. malo. za takšno. zaledje. Zaradi tega so. na skupščini ko.t eno. prvih nalo.g sklenili, da je treba pDvečati število. članstva. Kar zadeva število. lete čega članstva - 72 jadralnih in 46 mo.to.rnih pilo.to.v - je sicer vprašanje, če je še kakšen klub v državi, ki bi imel tDliko. pilo.to.v. Pa bi jih bilo. lahko. še precej več, saj se vsako. leto. prijavi v začetniški tečaj do. sto. mladin­cev in mladink. Klub pa lahko. nato. šo.la le o.kro.g 10 začetnikDv - ker ni do.vo.lj letal, trenutno. pa je splo.h vsako. šo.lanje v PDIju prepo.vedano. in mDrajo. začetniki vsako. leto. na kakšno. drugo. slo.vensko.

letališče. Pri vprašanju članstva pa gre za to., da bi klub pritegnil v svo.je vrste vse tiste, ki simpatizirajo. z letalstvo.m in so pripravljeni klubu kako.rko.li pDmagati. Teh pa je na ljubljanskem o.bmo.čju prav go.to.vo. zelo. veliko..

- Na skupščini je kljub zelo. težavnemu po.lo.žaju, v katerem je ljubljansko. šport­no. letalstvo. , prevlado.val o.ptimizem. To pa zaradi tega, ker sto.je vo.jaške o.blasti in SLO ter ljubljanske pDlitične o.rganiza­cije, pa predsednik izvršnega sveta mestne skupščine špo.rtnim letalcem o.b strani. Po. do.lgo.trajnem pretehtavanju mno.gih lo.kacij za no.vo. letališče je bilo. pred dvema leto.ma rečeno., da bo. no.vi letalski center na BrezDvici. Ko. so. bile raziskave go.to.ve, pa se je izkazalo., da bo. letališče tam zelo. drago.. In zo.pet je klub iskal naprej : po.d Krimo.m, na Sorškem polju, pri Kamniku, v Št. Jako.bu itd. Na vseh teh lo.kacijah so. se pDjavile nepremagljive prepreke . Gradnja industrijskih ko.mplek­SDV v PDIju pa je letališče vedno. bo.lj o.žila. So.seska je zgradila leto.s - brez gradbenega dDvDljenja - celo. o.b ro.bu vzletne steze to.plo.tno. centralo. z viso.kim dimniko.m, nakar je sledila splo.šna prepo­ved letenja. Kljub vsemu upamo., da bo prepDved ublažena z o.mejeno. upo.rabo letališča. Vseeno. pa je po.lo.žaj vedno hujŠi in se zao.struje. V takšni stiski se je izvršni svet mestne skupščine zavzel za po.no.vno. usmeritev na BreZDvico.. Čeprav bo. gradnja draga, so. izkušnje z avto.mo­bilsko. cesto. Ljubljana-Vrhnika - leta­lišče bo. vzpo.redno. s cesto. - pDkazale mo.žno.sti cenejše in smo.trnejše gradnje. To. pa je tisto., kar vzbuja o.ptimizem, saj bo. na BrezDvici do.vo.lj prostDra za han­garje in delavnice, za go.stinske in inter­natske o.bjekte, za stezo. za modelarje in špo.rtna igrišča, pa še Tehniški muzej Slo.­venije se ukvarja z mislijo., da bi bil tam letalski muzej, skratka center, ki bi pri­vabljal številne za letalstvo. zainteresirane o.bisko.valce, kar vse bi dalo. klubu no.v polet.

Na skupščini je bil sprejet no.v statut, ki bi med drugim predvideval pDleg sedanjih še no.ve dejavno.sti. Na Brezo.vici

bo lahko zopet oživela padalska sekcija, skupina navdušencev je predlagala usta­novitev balonarske sekcije; so tako daleč, da se bodo že prihodnje leto dvignili pod oblake, v statutu je bila predvidena sekcija zmajarjev, ki so zdaj "na divje" zelo aktivni, nadalje sekcija raketarjev in pa še sekcija za eksperimentalno gradnjo letal. Skratka, na vse strani se odpirajo vrata za mnogovrstno dejavnost letalskih navdušencev ljubljanske regije.

Značilno za sedanjo situacijo kluba je morda, da o sodelovanju z zamejskimi klubi ni bila izrečena niti beseda, čeprav

Ideja o postavitvi Libelle v avio iskrine stolpnice je bila sprejeta dokaj zadržano. Takoj naslednji dan pa smo bili nad enkratn!m okrasom navdušeni vsi, tako klubovci kot gostoljubni ISKRASI.

Ing. TEO BELEC predsednik gradbenega odbora podaja svoj referat Najzanimivejša tema skupščine je bilo poročilo o napo­rih za pridobitev novega letališča

je klub pred mnogimi leti tudi na tem področju začel razvijati koristne stike. To je razumljivo, saj v sedanjo revščino ni moč nikogar povabiti. Na sedanjem leta­lišču ni nikjer urejeno, da bi obiskovalec lahko kam sedel, razen na tla, hangar se bo vsak čas zrušil, razen nekoliko jadral­nih letalo motornem letalstvu ni vredno govoriti, saj bosta aerca vsak čas izdihnila zadnje bencinske sape, cesna in dvomo­torci na Brniku pa služijo za fmančno okrepitev in niso za amatersko klubsko letenje zaradi visokih cen. Zaradi vsega tega je trenutno motorno letenje na tleh in klub skoraj ni več v stanju "dobaviti" potniškim letalskim organizacijam nove pilote, kakor jih je doslej v velikem števi­lu in so se kar najbolje izkazali, saj jih je že kar cela vrsta kapitanov. Sicer pa tudi to področje čaka na samoupravni spora­zum med vsemi zainteresiranimi, ki bi na ustrezni ravni in dokončno uredili kritje stroškov za šolanje pilotov, ki iz klubov preidejo v letalske organizacije.

Sicer pa je za ljubljanski športni letal­ski center najbolj pomembno, da je na vseh ravneh prevladalo prepričanje , da ljubljanska regija ne more biti brez šport­nega letališča, saj bi odhod iz Ljubljane pomenil konec letalskega športa. Leteli bi lahko samo še tisti z avtomobili in debeli­mi denarnicami, študentovska in delavska mladina, ki prihaja zdaj na letališče s kolesi, avtobusi ali peš, pa bi bila odreza­na od letalske dejavnosti. V zvezi s tem pa je še boleče odprto vprašanje financi­ranja s strani temeljnih telesnih kulturnih skupnosti, oziroma tehnične vzgoje. Neverjetno je, da je le ljubljanski mestni svet doslej prispeval k letalski dejavnosti, vse ostale občine ljubljanske regije pa letalsko dejavnost popolnoma ignorirajo.

Ljubljansko športno letalstvo se lahko ozira nazaj v bogato tradicijo, še predvoj­no. To je bilo za vse navzoče ponovno prisotno, ko sta bila na skupščini z vse­stranskim odobravanjem imenovana za častna člana ljubljanskega kluba profesor doktor inženir Anton Kuhelj in pa "Leteči Kranjec" - Ludvik Starič. Prvi za ugledne dosežke pri konstrukciji novih letal (pred vojno letala Minirna in Janez ter jadralno Inka, s katerim so jadrali na Blokah, po vojni pa LK 1), marsikdaj s pokojnim Stankom Bloudkom in za nje­govo življenjsko povezanost z letalstvom, drugi pa za pionirstvo v slovenskem jadralnem letalstvu, za požrtvovalno dejavnost v ljubljanskem klubu takore­koč od ustanovitve naprej in nato še v

Vsakomur znana Ludvik Starič in Janez Nedog. Pred­sednik čestita slavljencu ob pode­litvi naziva "častni član" aerokluba Ljubljana

Klub naj združuje ljudi od rosnih do poznih let. Ta simbolika se je odrazila ob podelitvi zlatih DC-9 značk (drugih ni bilo) najstarejšemu in najmlajšemu članu aerokluba. Delovni pred­sednik Miha RIGL - PETER PODJUNSKI (part. ime) in naj­mlajši član Aerokluba TONE MAGISTER

motornem letalstvu; bil je najboljši pilot za vleko jadralnih letal.

Na skupščini so bila podeljena še posebna priznanja tovarišem Tonetu Videnšku kot najuspešnejšemu modelar­skemu tekmovalcu, Milošu Rijavcu za njegovo vsestransko letalsko dejavnost in

vzgojo kadrov tako v jadranju, motornem letalstvu, modelarstvu in padalstvu ter dr. Zdravku Černetu za njegov vzoren ideali­zem in aktivnost v letalstvu.

Nadalje pa so bila izrečena priznanja in podeljene praktične nagrade za športne dosežke v preteklih dveh letih: Matiji Škrlecu, Tonetu Videnšku, Albinu Luinu, Maksu Berčiču, Igorju Tratniku, Andreju Vidmarju, Mihi Sornu, Janezu Starihi, Milošu Jančarju, Marjanu Mediču, Bojanu Rodetu, Vladu Otoničarju, Otokarju Hluchyju, Nadji Slanovčevi, Zmagu Jeršanu, Lojz~tu Hauptmanu, Jožetu Slani in Matiji Znidaršiču. Pa še vrsti drugih mladih in starejših pilotov in letalskih aktivistov, med njimi tudi pred­sedniku kluba Janezu Nedogu in inženir­ju Teobaldu Beku, predsedniku gradbe­nega odbora za novo letališče so bila izre­čena priznanja in zahvale.

Za skupščino je dala na razpolago lepo dvorano Iskra na Trgu revolucije, v prostrani avli pa je bilo ob tem dogodku razstavljeno belo plastično jadralno letalo Libela. Skratka, vse je bilo tako, kot je ob takšnem pomembnem dogodku, ko se začrtuje nadaljnja pot dejavnosti, ki zdru­žuje in usmerja toliko mladih športnih navdušencev, treba.

M.R.

AKTUALNO

Elan in DG - 100

~e'L4 11

\ "

V tem letu je ozračje v begunjskem podjetju športne opreme in orodja, vsemu svetu dobro znanem ELANU, vzvalovilo. Po nekaj neuspelih poskusih v preteklih letih, da bi Elan pričel s proiz­vodnjo jadralnih letal, se je pokazala nova možnost za ta proizvod. Firma GLASER - DIRKS je ponudila licenčno sodelo­vanje za jadralno letalo - DG - 100.

Za delovno organizacijo ELAN je tak proizvod prav gotovo reprezentančnega značaja in bi za delavce Elana predstavljal novo afirmacij o v borbi za svetovno tržiš­če. Tega se prav gotovo vsi dobro zave­dajo in zato so se poslovodni delavci podjetja lotili neznanke mnogo odločneje kot v preteklih letih.

V Elanu je bilo v tem letu že več posvetov, ki naj bi osvetlili problematiko proizvodnje jadralnih letal, preden bi se dokončno odločili za da ali ne. Na zadnjem razgovoru v začetku novembra, ki ga je vodil glavni direktor Dolfe Vojsk, so sodelovali direktorji sektorjev in vodje nekaterih služb v Elanu, predsednik SOB Radovljica tov. Leopold Pernuš, predstav­niki ZLOS : Stane Menegalija, Mirko Bitenc, Dominik Gregel, Leon Mesarič ter Ivan Cvek (Slovenija-avto).

V štiriurni razpravi je bilo nakazanih nekaj novih problemov v zvezi s proiz­vodnjo jadralnih letal in plasmaja na domačem tržišču. Zastopniki ZLOS smo potrdili, da je letalo OO - 100 takšno, ki zaradi svojih lastnosti zagotavlja masovno proizvodnjo, ker ima lastnost dobrega prehodnega letala, kakršnih v Jugoslaviji najbolj primanjkuje. Razprava je tudi ocenila, da je ELAN podjetje, ki lahko zagotovi najvišjo kvaliteto proizvoda, kar je prav gotovo eden od glavnih pogojev za proizvodnjo.

Ob analizi potrebne dokumentacije in soglasij za pričetek proizvodnje se je pokazalo, da je to ena od največjih zavor za začetek proizvodnje. Enako so proble­matični prostori, kjer bi to proizvodnjo vpeljali, predvsem zaradi zaščite okolja.

Zaključek posveta je bil , da se bo podjetje Elan odločilo za to proizvodnjo, če bo dobilo vse potrebne dokumente občinskih, republiških in zveznih organov v dovolj kratkem roku, v roku, v katerem bo fIrma Glaser - Dirks še pripravljena odstopiti licenco za proizvodnjo letala OO - 100. Rok je kratek in vse bo moralo biti razjasnjeno še v tem letu.

MESARIČ LEON

trima

trebanjska industrija montažnih objektov

trebnje Projektira mo, razvijamo ln izvajamo mon­tažno gradnjo objektov za potrebe indu­strije, kmetijstva, trgovine, za splošno družbene potrebe in druge gospodarske panoge.

Proizvajamo ln montiramo serijske gradbene elemente: .

PO naročilu Iz.delujemo le:

• JEKLENO KONSTRUKCIJO • SENDViČ STRElNE ELEMENTE • .ENDVIČ FASADNE ELEMENTE

• IZVENTIPSKE KONSTRUKCIJE • MOSTNE !ERJAVE • CISTERNE VSEBINE OD 3000 DO

200.0001

SE PRIPOROČAMO ZA SODELOVANJE I

SAMOGRADNJA

Malo počez Pismo samograditelja - bodočim samograditeljem v stilu - malo počez

Čeprav malo nepripravljenega so me postavili pred dejstvo, naj kaj napišem o samogradnji letal pri nas. Ker ne vem, iz katerega konca bi začel, jo bom usekal kar po čez, kot je pri meni v navadi. Če pa se bo ob tem članku kdo čutil priza­detega, sem že nekaj dosegel.

Pri zgodovini amaterske gradnje pri nas nimam kaj povedati, pa ne, da s tem nisem na tekočem, ampak ker se prak­tično ni dosti zgodilo. Sam se dostikrat sprašujem, zakaj je tako. Ali so res krivi predpisi zvezne uprave, razmere v klubih, nestrokovnost, problemi z nabavo mate­riala, finančna sredstva? Če gremo kar po vrsti:

Predpisi? Poudarjam da nisem najbolj na teko­

čem s predpisi, povedal pa bi rad tole. Hote ali nehote se vrtim v krogu ljudi, ki razmišljajo o samogradnji in na razne načine kontaktirajo z zvezno upravo v Beogradu. Prav vsi mi zatrjujejo približno takole: že med samimi inšpektorji je za to problematiko veliko zanimanja. Pripra­vljeni so celo na razne načine pomagati, dajejo napotke, kako se je treba zadeve lotiti in celo spodbujajo posameznike. Na podlagi navedenega sem prepričan, da tu resnih ovir ne bi bilo. Seveda, če bi se sarnograditelji gradnje lotili dovolj stro­kovno.

Razmere v klubih? Jasno je, da ni kluba v Sloveniji (razen

enega primera), ki bi v razdobju 20 let nazaj karkoli poskušal na tem področju. Klubi delajo po ustaljenih receptih. Na sestankih so vedno na programih finančni problemi okoli nabave novih letal ali drugih revizij pa morda še organizaciji kakega piknika. Govora o kakšni gradnji letala pa ni. Sam menim, da bi morala biti ena od osnovnih in glavnih dejavnosti kluba ravno popravila in delo novih letal v opremljenih delavnicah. Verjetno bo marsikdo dejal, da so za to potrebna velika finančna sredstva - za opremo in pa strokovni kader. Naj poudarim, da je

večini znano, koliko denarja je šlo za draga uvožena letala. Denar pa se je že nekako izvrtal. Ni mi vseeno, ko pomi­slim, s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjajo posamezni centri in klubi, ki v končni fazi nimajo prav nobene zveze z letal­stvom. Lepo je, da smo lahko ponosni na nekatere letalske centre, samo sprašujem se, če to ni samemu sebi namen. Piloti pa ne znajo zakrpati krila ali trupa. Če pa že znajo, pa se to dela kar v hangarju.

Poudarjam, da je velika napaka politi­ke klubov, da na tem področju niso stori­li prav ničesar.

Strokovnost - nestrokovnost Živim v prepričanju, da imamo na

pretek pravih strokovnjakov na teoretič­nem in praktičnem področju. In povrh so ti ljudje prav navdušeni pomagati.

Problemi z materialom: Res je, v Jugoslaviji skoraj ni mogoče

dobiti letalskega materiala. So pa mož­nosti, dobiti ga v inozemstvu. No, pri tem bo pomagala carinska služba v negativ­nem smislu. Ampak tu se da pomagati. Spomnim se, da je ZLOS že večkrat pomagal pri uvozu modelarskega mate­riala (balza, naprave za radijsko vodene modele, letalsko modelarski motorji).

Denar: Če se ne motim, stane revizija jadralne­

ga letala tipa trener ali delfm cca 6 starih milijonov, material za novo lesenjačo pa polovico manj.

Eden od glavnih problemov pa je, da smo postali izrazito potrošniška družba v gonji za potrebnimi in nepotrebnimi dobrinami. Škoda je letalskih modelarjev. Saj jih imamo nekaj prav v svetovnem vrhu. Ostanejo pa samo modelarji. Samo nekaj je pa res, modelarji delajo modele sami. Jih ne kupujejo, tudi popravljajo jih sami. pa vam povem, da ni dosti razlike med pravim avion om in dobrim jadralnim modelom ali radijsko vodenim modelom.

KajJ'e trenutno storjenega? Pre dvema letoma se je formiralo

Zagnani in združe­ni. Praviloma to vodi k uspehu

Sedež in krmilni vzvod

društvo za amatersko gradnjo letal "Bloke" s sedežem v Velenju. Dela v republiških okvirih. Osnovna naloga društva je, da podpira amatersko dejav­nost, da strokovno usmerja posameznike, da kontaktira z Zvezno upravo za zračno plovbo, formira sekcije na področju Slovenije , informira člane o dogajanjih na tem področju v drugih državah in vzpo­stavlja stike s podobnimi združenji po svetu. Seveda skuša pomagati tudi pri nabavi materiala. Društvo za letalstvo in kozmonavtiko ima tudi skupino, ki dela na realizaciji lahkega jadralnega leta~.

Ne smem pa pozabiti, da leti v Slove­niji približno 50 zmajarjev. Vse te zmaje, razen nekaj izjem, so zgradili zmajarji sami. Zmaj je letalo! Leti in nosi pilota, in to dokaj varno. Res pa je, da je precej teh zmajev vprašljive kvalitete.

Začelo se je! V vseh razvitih državah amaterska

gradnja cvete. Mislim, da ni potrebno poudarjati koristi te dejavnosti.

Naj zaključim. Prepričan sem, da precej ljudi razmišlja o samogradnji. Fantje, korajžno! V kratkem se bodo pojavile prve le talne konstrukcije, pre­proste, toda narejene brez naštetih pred­sodkov in z veliko zagnanost jo. Upam, da se bo potem začelo. Dajmo, pokažimo, da smo zmožni sami ustvariti letalno napravo, ki nas bo varno ponesla v zračne višave. LUCO

PORoeILO

Poševno krilo Po srečanju znanstvenikov v Kopenhagenu

Že v lanski številki naše revije je na iniciativo našega znanega konstruktorja in znanstvenika dr. inž. Borisa Cijana sprožen problem poševnih kril z željo, da bi v nekem našem aeroklubu pristopili k eksperimentom z modelom, ki bi imel poševna krila. Pri tem je bilo omenjeno, da se v ZDA raziskuje poševno krilo za supersonično operacijo pri meji 1,05 do 1,25 Ma, medtem ko se je tov. Cijan zavzemal za eksperimente pri majhnih Re številih, česar drugi do sedaj še niso delali. Najzanimiveji del problema naj bi bil v tem, da se ugotovi vpliv kota pošev­nosti na drsno razmerje in hitrost pri drsnem razmerju. S povečano poševno­st jo krila hitrost modela namreč raste. Predlagal je, da bi mogli v slučaju uspeš­nih eksperimentov, ki naj bi se tudi f1lma­li, vse to efektno predstaviti na kongresu GAMM (Gesellschaft ftier angewandte Mathematik und Mechanics) v Danski.

S podatki doseženih rezultatov in kratkim fIlmom se je inž. Cijan udeležil od 31. maja do 3. junija letos kongresa GAMM, ki je bil v Lyngby-ju pri Kopen­hagenu. V okviru "Fluidna mehanika" je v področju "Laminarne mejne plasti" podal poročilo na temo: "Poševno krilo pri letečem modelu" (Yawed-wing of f1ying model").

Kratek izvleček iz njegovega poročila: "Fizikalna podobnost v mehaniki leta

pojasnjuje interesantne fenomene, ki veljajo kot za leteči model, tako tudi za letalo v naravni velikosti. Pri letečih modelih, ki imajo obliko ptic in letečih živali, gre za bilateralno ali ogledalno simetrijo. R. T. Jones (ZDA) je že pred dvajsetimi leti razjasnil aerodinamične prednosti poševnega krila. V teoriji, antisimetrična rešitev krila ima lahko manjši valovni upor kot ustrezna ogle­dalno-simetrična rešitev. Kot puščicea se pri poševnem krilu lahko menja od ° za vzletanje in pristajanje, do potrebnega kota za transsonično področje leta, pa je na ta način dosežena prednost pred konvencionalno puščičastim krilom v

istem področju leta. Pri malih hitrostih leta se lahko demonstrira stabilnost in upravljivost poševnega krila na letečem modelu. Omenjene eksperimente sta v okviru ljubljanskega aerokluba opravila inž. Franc Mordej in inž. Jože Perhavc, na letečem modelu, ki ga je izdelal znani modelar tov. Peter Kovačič.

Za razliko od motoriziranega modela z radijskim vodenjem R. T. Jonesa, ki je preizkuse opravljal na odprtem prostoru, so eksperimenti z našim modelom izve­deni v zaprtem hangarju, pa je na ta način vpliv vetra popolnoma eliminiran. Tak način preizkušanja se uporablja tudi s sobnimi modeli. V vsakem slučaju je "meteorologija hangarja" , ki je dobro znana modelarjem, veliko prispevala k uspehu našega letečega modela s pošev­nim krilom."

Ob poročilu tov. Cijana je na kongresu prikazan tudi film, s čimer je znanstveni prispevek timskega dela znanstvenika­raziskovalca, preizkusnih inženirjev in modelarja še pomembnejši.

Rezultate preizkusov na modelu s poševnim krilom bomo objavili v eni naslednjih številk naše revije!

GUSTAV AJDIČ

MODELARSTVO

Vezani brezmotorni model ~ K,milnl meh.nl'em model.

?0 ~ ~ Kontrolirani prenos gibov roke na

( o r!j./" krmilo modela je brez tega mehanizma ~ 00-,,) nemogoč. Je pa zelo preprost in njegovo g delovanje samo po sebi razumljivo. Na sli­

ki 13 (4. številka Kril) pa so razloženi premiki mehanizma v odvisnosti od lege kontrolne ročice v roki.

"Vaga" krmilnega mehanizma

Ta vzvod je za prenos gibov kontrolne ročice v roki na premikanje pogonske ro­čice na višinskem krmilu in s tem višin­skega krmila. Vaga je narisana na sliki 20 v naravni velikosti in z merami, potrebni­mi za izdelavo. Napravimo jo iz 2 mm de­bele aluminij eve pločevine. Najenostav­neje je, če jo iz pločevine izrezljamo s fmo žagico za rez1anje, pred tem pa jo moramo izvrtati. Vaga je v vrtišču natak­njena na 3 mm vijak, pritrjen v krilo, kot kaže slika 21.

M 3 vijak vdenemo od spodaj skozi izvrtino v krilu. Področje, kjer izvrtamo luknjo v krilu ojačamo na obeh straneh z 2 mm debelo vezano ploščo. Vijak v iz­vrtini pritrdimo z matico, s katero stisne­mo vijak v krilu. Pred vstavitvijo vijaka z lepilom namažemo tisti del stebla vij aka, ki bo vizvrtini. Dvokomponentna lepila so za tako rabo najboljša, lahko pa si po­magate tudi s celuloznim lepilom, s kate­rim lepimo tudi ostale dele modela. Vago nataknemo na vijak in preko privijemo matico. Matica vage ne sme stisniti. Ko je vaga v položaju, da brez opletanja gladko teče, matico prispajkamo na vijak, da jo tako zavarujemo pred odvij anjem.

Ročica na višinskem krmilu

Izdelamo jo iz vezane plošče, ali pa 1 mm debele aluminij eve pločevine. V obeh primerih mora biti geometrija pogo­na enaka. Na sliki 22 je narisana ročica brez stopala za pritrditev, ki je drugačen v izvedbi iz vezane plošče ali aluminija. Pri pločevinasti izvedbi spodnji del po­daljšamo in ga zavihamo za 90° in pre­vrtamo s 5 luknjicami, da ga potem lahko prišijemo z lanenim sukancem. Na krmilo

ga lahko pnvIJemo z dvema vijakoma (3 mm). Pri ročici iz vezane plošče zadnji del tako ojačamo, da ročica objame krmilno površino, kot to vidimo na sliki 24 in jo zalepirno.

Pogonski drog

Ta veže vago in ročico na višinskem krmilu. Običajno ga izdelamo iz 1,5 mm debele jeklene žice. V vagi in ročici ga pritrdimo tako, da ne izpade. To najbolje naredimo sprispajkano varovalko. Okoli jeklene žice navijemo bakreno in jo s ko­sitrom zalijemo (slika 24).

Vodilna ploščica

Na koncu krila, pravokotno na površi­no prilepimo ploščico iz vezane plošče, ki ima dve luknji, skozi katere tečeta žici, ki sta vezani na vodilni žici ali vrvici iz krmilne ročice v roki modelarja (slika 25). Žici s prostih koncev vage napra­vimo iz jeklene 0,8 debele jeklene žice (slika 26).

Krmiina ročica

Ta je element krmilnega mehanizma, ki ga drži modelar v roki in z njim krmari motorni model, brezrnotornega pa model še vleče. Približne mere in obliko take ročice vidimo na sliki 27. Tu je narisana najenostavnejša izvedba, ki jo napravimo iz 5 do 100 mm debele vezane plošče .

Vodilne žice

Iz krmilne ročice sta na model napelja­ni dve 0,3 mm debeli jekleni žici. Zici lahko nadomestimo tudi s 0,5 ali 0,6 mm debelim laksom, za začetek pa je dober tudi laneni sukanec. Laks je za začetnika še posebej primeren zato, ker ga prepro­sto navijemo okoli ročice. Za jeklene žice pa potrebujemo navojni kolut, kajti sicer se ob ostrih pregibih jeklena žica lomi.

V vsakem primeru pa moramo na koncu vodilne vrvice ali žice napraviti zanki, ki ju ze ene strani zataknemo v ročico, z druge pa povežemo s koncem žice, pritrjene na vago. Na ročico pritrdi­mo lahko žico tudi s sponko za papir

k:~'L4 17

(slika 28). Za brezmotomi model naj bodo vodilne vrvice dolge 6 do 8 metrov. Za. začetnike in tiste s krajšimi rokami naj bodo tudi vrvice ali žice krajše.

Ing. Jože Prhave

SP4.JKANO

. . VAqA'

VEZA-Al'" ;> LOSČA

Jl3x-1~

51.. IKA 21

SLIKA 2S

=F~...-..wtfE=:::» SUKA 26

~O 30

SLIKA 27

"CIN. I

VRVICA

BAk:~eNA ŽiCA ~ ... __ "VAq4"

'-..:::_~.~~/OG SLIKA 24

OPIS

}'UPOL A

Nosilne vrvice 1,..

13STflf:J

Padalo "KLUZ" PS - 11 Padalo PS - 11, kot "padalo - krilo"

predstavlja aerodinamični profil, ki je tovarniško ojačan in omogoča letenje skozi zrak. Kot prekrivanja materiala omogoča z relativno dolžino nosečih vrvic tak položaj kupole v zraku, da je prednji rob kupole nekoliko nižji od zadnjega. Na ta način oblikovana površi­na kupole drsi skozi zrak, kakor jadralno letalo v drsnem letu.

Kupola padala PS - 11 ima določen vzgon, zahvaljujoč pritisku zračnih tokov na poviti sprednji del kupole padala. Sprednji rob kupole je praktično odse­'kan, na ta način so formirana zoženja, ki se polnijo s pritiskajočim zrakom.

Zanka za blokira nje vrvi c za upravl j c,nje

Vrvice zn 11pravljanje

SI. :;

Notranji zračni pritisk povzroča poti s­kanje manjše količine zaostalega zraka izpred površine platna in na ta način se ustvarja umetni sprednji napadni rob pro­fIla kupole padala. Srednji del tega zao­stalega zraka igra vlogo pravega napadne­ga roba profIla, s tem, da usmerja relativ­ni tok zraka iznad in izpod kupole padala.

Upor je sila, ki deluje v isti smeri kot relativni tok zraka, oz. ki zavira premi­kanje kupole padala naprej. Sila teže z rezultantama navedenih sil daje kot rezul­tat zelo blagi kot planiranja naprej. (SI. 1.) Zaustavljanje progresivnega drsenja kupole ali "zaviranje" dosežemo s povi­janjem izhodnega roba kupole padala. S tem obrnemo zračne tokove, oz. napravi-

upor------------------,

·Zbiti zrak

Teža padalca

Vzgon

Sprednji rob

, ~'

~~'L,4 19

mo toku zraka dodatno prepreko in s tem zmanjšamo hitrost planiranja kupole padala. To hkrati povzroči sorazmerno izgubo vzgona, kar se rezultira s strmim kotom drsenja padala.

Pri polnem zaviranju pride do popolne izgube vzgona in s tem do popolnoma vertikalnega spuščanja.

Z različnim zaviranjem, s potegom samo ene vrvice za upravljanje oz. ene bolj od druge, povzročimo neizenačenost

Tehnični podatki:

- Razpon kupole padala - Dolžina tetive profila - Površina kupole padala - Nosilnost - Material kupole

Manevrske sposobnosti:

sil na izhodnem robu kupole padala, s tem povzročimo neizenačenost sil na izhodnem robu kupole padala, s tem povzročimo obračanje kupole v stran, kjer je večji upor zraka. Ker ima pri zavoju "počasnejša" stran kupole manjši vzgon, se ta stran spusti niže in zaostaja (podobno kakor pri jadralnem letalu). Nagib kupole padala v zavoju je vedno bolj strm, v kolikor vrvico za upravljanje padala potegnemo močneje (sI. 2.).

6,096 m 3,658m 21.37 m2 55 - 114 kg Karo naylon kalan dri ran za propustnost 0- 5CFM

Vertikalna hitrost Horizontaina hitrost 9,0 - 13,4 m/sec - Planiranje 3,7 - 4,9 m/sec

- Zaviranje 50 % 3,1 - 4,3 m/sec 4,5 - 7,2 m/sec - Zaviranje 75 % 3,1 - 4,3 m/sec 2,2 - 4,5 m/sec - Zaviranje 100 % 3,7 - 4,9 m/sec 0- 2,2 m/sec - Prevlačenje 6,1 - 8,0 ml sec O - "Ptičje prizemljenje" O 0,6 -1,5 m/sec - Zavoj 360

0 pri max. horizontalni hitrosti 4-6sec

(

Ja:cvec 2643 'TI

SIena' 2501 rf', Razo! ?601 m

LIBERA TOR lII.akcija: JELOVICA Zadnje leto vojne so se začeli napadi

lovskih letal tudi na naše ozemlje. Zavez­niki so koordinirali akcije z našim parti­zanskim poveljstvom in tako je marsi­kateri zračni napad prispeval k hitrej­šemu propadu nemške moči. Tako so se poleg znanih "Titovcev" začela pojavljati na nebu tudi druga do tedaj neznana leta­la. Cilj napadov je bila predvsem gorenj­ska železnica, ki je bila za okuptorje še kako pomembna. V spominu marsikate­rega Gorenjca so zapisani številni dogod­ki, ki v zgodovino letalstva pri nas vne­sejo precej novih pomembnosti.

V zvezi z bombardiranjem jeseniške železniške postaje je potekala tudi naša akcija, ki nas je preko Kupljenika nad Bledom popeljala na vrh jelovške planote. Sama vas Kupljenik stoji prislonjena tik ob strmem jelovškem pobočju, skoraj na koncu gozdnatega masiva, tam, kjer se Jelovica zaključi v znanem Babjem zobu. Vaščani so spomladi, na cvetno nedeljo 1945, opazovali samotno letalo, ki se je z dimno sledjo pokazalo iznad Jesenic ter se preko Bleda usmerilo proti Bohinju. Očitno je bilo hudo zadeto od flaka vzdolž železnice, kajti pilot je ugotovil, da se z gorečim letalom ne bo mogel pre-

biti čez bohinjske hribe na Primorsko. Zato je zavil nazaj proti radovljiški kot· li ni. Toda pri preletu jelovškega roba mu je zmanjkalo borih 50 m višine, da bi se preko strmega pobočja spustil na blejsko polje. Treščilo je komaj 100 m za robom med goste smreke na vrhu planote.

Tov. Bernard, starejši vaščan, se tega dogodka še tako živo spominja, da nam je do podrobnosti opisal kraj strmoglavlje­nja, saj smo ga po dobri uri strmega vzpona skoraj brez težav našli. Res, čisto tik ob robu gorovja smo v rahlo valo­vitem gozdu našli sledi pogorišča, okoli pa nekaj razmetanih zarjavelih ostankov. Po pripovedobanju očividcev smo skle­pali, da ostanki pripadajo thunderboltu. Za pilotovo truplo so poskrbeli partizani, za letalske ostanke pa spet razni kovinarji in nekovinarji. Še tisto leto je Thunder­bolt popolnoma .. razpadel" v rokah raz­nih lovcev na materiale. Domačin nam je povedal, da so vse sobote in nedelje pele .. korete" in razni vozički gor in dol po kolovozu, dokler se je še kaj srebrnega svetilo ... Potem je spet vse utihnilo. Po­gorišče, okleščeno drevje in nekaj rjave­čega železja bo beležilo še en kraj, kjer se je končal polet zavezniškega letala.

JOŽE ŽEROVC

Vaščan nam je bil takoj pripravljen pokazati smer in kraj na Jelovici, kjer se je zrušil thunderbolt. Takrat je tudi sam pohitel "gor" ter se iz radovednosti celo zavlekel v obsežen trup za pilotovim sedežem, kot nam je povedal.

Čisto skupaj sta ležala oba hladilnika. Očitno sta ~ila za "mrhovinarje" neuporabna in pretežka. Crpalko, ki je bila pritrjena na zgornjem koncu, kjer so tri odprtine, pa smo našli pri samotni gozdni kočici, kake 4 km proč, povsem na drugem koncu pobočja.

Napor se je izplačal. Vse najdeno smo znosili na svetel prostor ter z zanimanjem "proučevali" tehni­ko izpred treh desetletij.

Na samem cilju smo šli "v strelce" ter poskušali izbrskati vsaj malenkost, ki bi nam omogočila vsaj delno predstaviti letala.

Edini krak propelerja smo našli čisto po naključju kakšen km južno proti Bohinju. lepo je bil odvit iz osi propelerja, potem pa verjetno odvržen med potjo v dolino zaradi prevelike teže. No, mi smo bili mnenja, da tisto bore malo, kar najdemo, spada skupaj.

Takšen pa je bil na koncu pogled na za nas drago­ceno zbirko železja. Spredaj je zverižen okvir kabine, zraven pa 180 cm dolg krak propelerja. se slikali smo in odšli - za eno zanimivost bogatejši, kraj sam pa nas bo spominjal na spomenik nekemu zavezni-škemu letalcu. .

KAKO SMO SE TRUDI LI V PTUJU

"Od elise ... " ,,\ -=- Bil je topel dan, ko smo se pred han-

~ gaIjem ptujskega aerokluba začeli zbirati

( A o l0~ udeleženci internata VSJ za osnovno mo-

, CJ tomo šolanje. Tečaj motornega letenja, kI 00 ... 1 ki ga finančno omogočita vojno letalstvo "'" in protiletalska ob ramba pri JLA za šola­

me bodočih letalcev, kandidatov za SROA, se je začel.

~~'l422

Vsi udeleženci, zbrani z vseh koncev naše ožje domovine, smo se hitro spopri­jateljili. Kako tudi ne, saj smo se že vsi dobro poznali. Priprave na internat so se začele že zgodaj spomladi, ko smo morali najprej opraviti zdravniški pregled v Ze­munu. Temu so sledili teoretični izpiti iz aerodinamike, meteorologije, poznavanja letala in motorja, letalske navigacije, in­strumentov ter pravil in predpisov, ki ve­ljajo v letalstvu. Na začetku internata v

. Ptuju pa SJI,lo morali opraviti še izpite iz eksploatacije letala AERO-3, izrednih postopkoV, uporabe in poznavanja padala in eksploatacije letališča Ptuj.

Tako smo prve dni kar malo žalostno gledali na skupino naših "aerovcev", ki so nas čakali pred hangarjem.

Po dveh dneh učenja in izpitov smo začeli z letenjem. Vseh devet udeležencev internata je vodja Danilo razdelil v tri skupine, saj so učenje vodili trije inštruk­torji.

Najprej informativni let, naslednji dan pa že zares. Hitro smo se navadili na usta­ljeni red, zgodnje vstajanje, obilne zajtrke in ostale obroke, vsakodnevno ponavlja­nje teorije pa še na mnogo malenkosti, ki so omogočale, da je internat tekel kot dobro namazan stroj. Kdor ni bil v zraku, je imel delo na zemlji. Zvečer pa kritika in priprava na naslednji dan.

Rubrika "opombe učitelja" je bila z vsakim dnem bolj zastrašujoče izpolnje­na. Trimanje, razbremenitev motorja, za­vore po vzletu, smer, nagib, hitrost, pravi zavoj, pristajanje na tri kolesa in še bi lahko našteval naše pomanjkljivosti. Več kot so nam učitelji pustili "svobode" pri letenju, več je bilo pripomb.

Začeli smo spoznavati letalo, njegove lastnosti ID naše samozaupanje je počasi začelo rasti. Sčasoma smo opazili že naj-

bolj malenkostne napake in jih poskušali tudi popravljati. Z vsakim dnem je bilo bolje, dnevi pa so kar prehitro minevali.

Četrtek, 14. julija:

Dopoldne smo vadili izredne postopke (delna ali popolna odPQved motorja v različnih fazah leta), saj moramo biti pri letenju vedno pripravljeni na vse. Nato se je začelo - na pripravi M popoldansko letenje se Danilo nekam sumljivo nasmi· ha, še bolj sumljive pa so njegove besede: "Glejte, mladi čuki so že "zlaširali", štorklja že vodi svoje mlade na prelete, samo še vi ne letite samostojno." Po tem uvodu nam pa na kratko pove, da bo vsak, ki bo dovolj dobro odletel kontrol­ni let, lahko potem opravil samostojnega.

Kot vedno, smo bili tudi danes kole­giaini drug do drugega, vsi smo se potru· dili in - vsi smo začeli samostojno letati. Za nagrado smo potem dobili dva dni do· pusta. V ponedeljek, ko smo nadaljevali s šolanjem, pa se je vse zarotilo proti nam. Najprej smo v nedeljo zvečer izvedeli za tragično smrt naše najboljše jadralke Cvetke in bili smo precej pod vtisom te novice, ko smo začeli naslednji dan leteti. Leteli pa smo tako, kot bi bili prvič v letalu - porazno. Napaka se je vrstila za napako in da bi res veljal slovenski pre­govor, da nesreča nikoli ne pride sama, smo dobili v torek še obisk. Pogledat nas je prišla tov. Nada Novak, ki je pri VSI zadolžena za vzgojo mladih pilotov. Z nami je opravila kontrolne lete in s pre­cejšnjim strahom smo pričakovali njeno kritiko, ki pa na srečo ni bila tako strašna in to nas je spravilo v dobro voljo. Tako sta bila dva dneva krize za nami in spet smo leteli tako kot je treba.

Vse več smo leteli samostojno, bolj in bolj smo spoznavali letalo in letenje nam je postajalo vse večji užitek. Skratka, za­čeli smo nabirati ure, s tem pa tudi izku­šnje, kijih dobi pilot le v zraku.

Delo v zoni smo dopolnili s koviti in borbenimi zavoji, ob tem pa smo še na­prej pilili tehniko pilotiranja. Pristanek na T ali v prvi pas ni bil več srečna okoli­ščina, temveč že plod naših prizadevanj

in tistega znanja, ki smo ga dobili od pri­zadevnih učiteljev.

Privajali smo se na slabe vremenske po­goje, tako da smo bili kar presenečeni, ko ni bilo potrebno skoraj nobenega dela, če je bilo vreme zares lepo.

~ Internat se je počasi bližal koncu in čakala nas je samo še ena preizkušnja -maršrute. Na prvi smo leteli od Ptuja pro­ti Murski Soboti, nato do Koprivnice, od tu do Zaboka in nazaj v Ptuj. Vreme je bilo več kot idealno, saj je bila Vidljivost odlična. Videlo se je tako daleč, kot je neslo oko. Naslednji dan je bila maršruta v obratni smeri, vreme pa že malo slabše in začeli smo spoznavati, da maršrute niso samo čudovite, ampak tudi zelo na­porne. Toda najhujše nas je šele čakalo.

Zadnjo maršruto Ptuj - Čakovec -Lučko - Slovenska Bistrica - Ptuj smo leteli v precej zahtevnih pogojih. Vidlji­vost je bila tako slaba, da si kraje pod seboj bolj slutil kot pa videl. Na tej mar­šruti smo imeli tudi dva pristanka - v Čakovcu in na Lučkem.

Prišel je zadnji dan internata. Dopold­ne smo opravili izpitni let, uredili letala in dokumentacijo, popoldne pa so štirje člani internata izvedli še svoj prvi skok s padalom. Temu je sledil padalski krst, na· slednje jutro podelitev diplom, slavnost-

no kosilo in - konec. Na srečo je bilo konec samo internata,

vse drugo pa nam je ostalo. Vsa čudovita doživetja, ki jih v več kot mesecu dni ni bilo malo, tovarištvo in prijateljstvo, ki se je utrjevalo in poglabljalo z vsakim dnem, ki smo ga preživeli skupaj. Nemogoče je namreč pozabiti občutke, ki jih doživiš, ko se dvigneš nad megleno pokrajino in te pozdravita žareče sonce in kristalno jasno nebo ali ko ti krila drse le malo nad vrhovi smrek Strahinščice, pa še in še bi lahko našteval

V imenu udeležencev letošnjega inter­nata bi se želel zahvaliti vsem, ki so nam ta doživetja omogočili, vsem, ki so kakor­koli 2ripomogli k uspešni izvedbi šolanja: tov. Cučku, ki je znal vedno prisluhniti našim željam, obema mehanikoma, ki sta neumorno skrbela za našo "zračno floto" , vsem prijateljem letalstva, ki smo jih spoznali na letališču v Moškanjcih, prijaznemu Tinetu, ki je skrbel za našo (odlično) prehrano. Še posebej pa našim trem učiteljem Danilu Hojniku, Milanu Kralju in Dragu Krepflu, ki so nesebično prenašali na nas svoje bogate izkušnje in nam z vsemi močmi pomagali in nas vo­dili pri naših prvih korakih po sinjem nebu.

MATJAŽ SONe

Učenci in UČitelji internata motornega letenja v Ptuju (Foto: Karel Čeč)

hitrost vzpenjanja največja višina vzletna dolžina pristajaina dolžina

3,5 m/sec. 3900m 288m 196 m

427 m čez 15 m prepreko 419 m čez 15 m prepreko

Vsi podatki veljajo za maksimalno težo letala.

PIPER PA 38 TOMAHAWK

Znana ameriška tovarna letal PIPER AIRCRAFT CORPORATION je s svojim novim tipom popestrila zelo obsežen pro­gram letal. Najmlajši in tudi najlažji izmed PipeIjev je novi Tomahawk, ki je namenjen predvsem za šolanje in trenažo. Letenje z letalom, ki ima 112 KS in 2000 urami resursa je zelo ekonomično. Poleg tega pa je malček z indijanskim imenom tudi zelo hiter, celo hitrejši od nam dobro znanega Super Cuba.

Tehnični podatki: motor Lycoming 0-235-L 2 C 112 Ps pri

2600 ob/min. Letalske lastnosti: potovalna hitrost

največja teža 757 kg najmanjša teža 483 kg površina kril 11,6 m2

obremenitev nosilnih površin prtljažni prostor 0,57 m3

razpon kril 10,3 m dolžina letala 7,04 m kabina širina 107 cm

65 kg/m2

45 kg

višina 128 cm

202 km na uro pri 75 % moči 189 km na uro pri 60 % moči

minimalna hitrost 85 km na uro pri zakrilcih 30° 88,7 km na uro brez zakrilc dolet (rezerva 45 min.) 745 pri 75 % moči

podvozje širina 3,05 m med osna razdalja 1,34 m 807 pri 65 % moči prostornina rezervoarja 121 I

Kabina letala JAK - 50

JAK-50/Sovjetsko akrobatsko letalo številka 1, ki ne skriva navidezne enakosti z od prej znanim akrobatom JAK-18 P Motor: M-14 P 360 KM Vzletna teža 900 kg Dolžina 7,67 m Razpetina 9,5 m Površina kril 15 m2

Specifična obtežitev krila 60 kg/m2

Specifična obtežitev motorja 2,5 kg/KM Maksimalna hitrost 320 km/h Hitrost vzpenjanja (pri zemlji) 16 m/sek Dolžina vzleta 200 m Dolžina pristanka 250 m

(Po ponudbi zastopnika Intersevis Beo­grad je informativna cena tega letala 70.0000br. dolarjev)

81A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI JOvariš urednik

Poziv pilotom Jugoslovanskega vojnega letalstva! klo ./." dn ., Prebral sem vaš" IC V SI I V za JI

številki Kril in tudi meni ni vseeno, če bi revija prenehala izhajati. Imam nekaj predlogov, in če vam bodo koristili, bom posebno veseL

Verjetno bi bilo dobro, če bi ceno posamezne številke povišali na 1 O din. Morda bi bila dobrodošla tudi posebna solidarnostna pomoč naročnikov, recimo 1 OO din. Cena revije bi se zmanjšala tudi z večjo naklado, to pa bi dosegli, če bi revijo ponUdili tudi našim vojaškim leta­liščem, letalskim šolam, kjer so zbrani ljubitelji letalstva in jih gotovo zanima tudi naše - športno oziroma nevojaško letalstvo.

Morda bi se v tej zvezi našel tudi kakšen dopisnik iz vrst pripadnikov voj­nega letalstva. Prav gotovo bi z zanima­njem prebirali razburljive dogodke iz življenja naših vojaških pilotov.

To so bili moji predlogi, verjetno boste dobili še druge in zato upam, da bomo solidarno premagali težave in revijo Krila še bolj razširili.

S tovariškimi pozdravi! JOZE PETERMAN

Lesce, Alpska cesta 1 7

Jože, hvala lepa za predloge. Prepričan sem, da jih bodo prebrali vsi, ki jih zanima usoda revije , pa o njej premalo razmišljajo. Predvsem se nam zdi dober tisti del predloga, ko pišeš o sodelovanju s piloti našega vojnega letalstva. Tvoj poziv prenašamo predvsem njim in upa­mo, da bo konkreten predlog naletel na dober odZiv.

Urednik Ponujeno sodelovanje

Ze dve leti sem naročen na revijo Krila in zelo bi mi bilo žal, da bi edina jugoslo­vanska športna letalska revija propadla. Mislim, da bi se morali za njeno rešitev zavzeti vsi slovenski letalci. Zato se vam javljam tudi jaz, ker sem vam pripravljen poslati potopisno reportažo iz Balkaniade v Bolgariji s posnetki, ki sem jih tam naredil.

Prav tako vam lahko pošljem posnetke z državnega prvenstva v Zrenjaninu. Ce želite, da vam omenjeno pošljem, me obvestite. DUSAN DULIKRA VIC

Maribor, Kamniška 6

Seveda želimo, pa šekako! Odkar obstojamo, bolj ali manj glasno modelu­jemo za sestav ki z vseh letalskih področij in dogodkov, ki so pomembni za nas. Seveda, pisanje ne sme biti preveč odmaknjeno od dogodka, ki je vreden naše pozornosti.

Najbolj pogrešamo kratkih sestavkov -vesti (10 do 15 tipkanih vrstic) o delu naših letalskih klubov. Včasih so pomem­bne za takšno vrsto poročanja zelo obi­čajne stvari, kot priprave za šolanja, orga­nizacije tečajev, predavanj, šolanj, priprav v zimskem času sezone, vsakodnevnih dogodkov z letališča, uspehov članov, družbenopolitična aktivnost članov in klubov, da ne govorimo o večjih stvareh, kot so nova letala ali tekmovanja. Drugi del naše vsebinske problematike so stro­kovni sestavki z naših področij, torej športne . narave in poljudno. ~trok0vn! sestavki na teme zahtevnejših zvrsti letenja ali obdelave pomembnih tehnič­nih detajlov, nove opreme, prometnega letalstva, navigacije, letalske meteorolo­gije, znanja o sodobnih letalskih motor­jih, naše zgodovine in še bi lahko našteva­li.

Zato tudi to pismo objavljamo kot poziv vsem, ki lahko obogatijo našo revi­jo. Roko smo ponudili, in veseli smo vseh sestavkov, ki pomenijo boljše informi­ranje in večjo strokovnost.

Vemo, da je mnogo strokovnjakov, ki delajo v Ineks adrijiavioprometu izšlo iz naših vrst in odšli so kot vrhunski stro­kovnjaki v jadralnem letenju, akroba­cijah, navigaciji, meteorologiji, znanju o letalskih motorjih, skratka skoraj vsem, o čemer bi naša revija z veseljem pisala. Zato tokrat naravnost pozivamo te naše bivše ali pa tudi še današnje člane, da nas skušajo razumeti in vsaj del manja, ki so ga odnesli iz naše organizacije, skušajo našim mladim letalcem vrniti na straneh naše revije.

UREDNIK

Tovariš urednik

Pravkar sem z zadovoljstvom prejel revijo "Krila", kjer je G. Ajdič prikazal v kratkih obrisih rezultate mojega dela v našem letalstvu. To je bilo vedno skupno delo - tako da je v vsaki skupini vsakdo imel svoj delet, svojo odgovornost in tudi veselje. Danes je še malo ustvarjanja in mladina hoče priti na lat ji način do cilja.

Ker bi telel vsaj svojim najblitjim podariti revijo "Krila" št: 4, bi Vas prosil,. da mi pošljete 1 O pnmerkov na mOJ gornji naslov s polotnico za vse stroš~.

Kadar Vas pot pripelje v Beograd zn boste imeli malo časa, me bo zelo veseli­lo če me obiščete. Na talost nimam d~ma telefona, pa se boste te znašli.

Prav prisrčno Vas pozdravlja B. CIJAN

osvežujoča

Hvala! še naprej želimo sodelovati z vami in

imamo konkreten predlog. Vaše konst· rukcije bi v celoti želeli predstaviti svojim bralcem, tako da bi vaše delo in delo vaših sodelavcev zaživelo v pravi luči.

Nam lahko pripravite takšen pregled z osnovnimi tehničnimi podatki, opisi, skicami in fotografijo za vsako letalo, ki je zapustilo vašo risalno mizo in potem poletelo?

Vemo, da je predlog zahteven in da terja svoj čas. Zato predlagamo, da raz­mislite in nam sporočite mnenje. Na podoben način bi potem predstavili tudi ostale slovenske konstruktorje.

UREDNIK

sprostitev

&----

."-l!Id. HP Kolinska Kolinska Ljubljana

SPEARMINT

Natečaj 1978

Letalska zveza Jugoslavije, Komanda vojnega letalstva in protiletalske zaščite, ter Konferenca Ljudske tehnike Jugosla- I

vije in JAT, v okviru proslave 30-letnice obstoja in dela IZJ, razpisujejo za šolsko leto 1977/78 tradicionalna

MLADINSKA NATECAJA 1. "IKAROVO PERO" za pismene

sestavke na temo letalstva in kozmo­navtike ter

2. "SELEINITSKA PALETA" za likovna dela iz področja letalstva in astronav­tike.

NAMEN NATEČAJEV:

Namen natečajev je, da mladini pribli­žata letalstvo, astronavtiko in kozmon­avtiko, da jih spodbudijo, da bi razmišlja­li o pomenu teh za sodobno civilizacijo, posebno pa še o razvoju našega letalstva, njegovi vlogi v splošni ljudski obrambi in družbenoekonomskem · življenju naše samoupravne socialistične Jugoslavije. SODELOVANJE:

Natečaja "IKAROVO PERO" in "SELENITSKA PALETA" sta namenje­na učencem osnovnih in srednjih šol v okviru niže navedenih tem. V natečaju "IKAROVO PERO" sodelujejo učenci 7. in 8. razreda osemletk ter prvega razreda srednjih šol, v ' natečaju "SELENITSKA PALETA" pa lahko sodelujejo učenci osemletk do 7. razreda in tudi predšolski otroci v okviru navedenih tem, all"pa-po' svobodni izbiri.

ORGANIZAT9RJI NATEČAJEV:

Natečaja objavlja 10 ZLOS, organizi­rajo jih pa odbori za propagandno dejav­nost pri upravnih odborih Aeroklubov oziroma letalskih centrov, ki se fuorajo s tem v zvezi povezati z odgovornimi pro­svetnimi organi in vodstvi v šolah in pred­šolskih ustanovah.

TERMINI NATEČAJEV:

Natečaja se pričneta 1. 12. 1977 in trajata do 1. 3. 1978. Do tega datuma morajo vodstva šol in predšolskih ustanov . dostaviti najboljša izbrana dela na naslov: Zveza letalskih organizacij Slo.venije, 61001 Ljubljana p.p. 496. Vsaka šola

lahko dostavi ZLOS po 5 najboljših pismenih in po 10 risarskih del, ki jih izbere žirija šole.

Žirija ZLOS bo 15 najboljših pismenih in 30 risarskih del iz naše republike dostavila žiriji LZJ v Beogradu in ta dela bodo tekmovala z deli iz ostalih sociali­stičnih republik in pokrajin za najvišjo nagrado.

PRIZNANJA IN NAGRADE:

Najboljša pismena in risarska dela bodo primerno nagrajena, tako od ZLOS kot tudi od LZJ, obenem pa bodo avtorji teh del in njihovi učitelji sodelovali tudi na končni svečanosti "Zvezni zlet letal­skega podmladka Jugoslavije", ki ga bo organizirala ena od naših socialističnih republik.

Teme za natečaj "IKAROVO PERO":

- Ko bom velik bom postal Titov letalec - Če bi imel letalo ... - Na letalskem mitingu - Kako si predstavljam sebe kot pilota,

ki brani svojo domovino pred napa­dalcem

- Ptica srebrnih kril - moje sanje - Letalstvo zbližuje vse otroke sveta - Letalstvo kot del obrambnih sil naše

armade - Neuvrščene dežele pod kupolo modre­

ga neba - V letalstvu se mladi pripravljajo za

varuhe našega svobodnega neba - Letalstvo je most tovarištva in prijatelj­

stva med narodi - Letalstvo je varuh modrega neba in

tvoje brezskrbne mladosti - V sinjih višavah spoznavam lepote svo­

je socialistične domovine - LetiiStvok ot tehnična-stvarnost -iii

fantazija

Teme za natečaj "SELENITSKA PA­LETA":

- Letalski miting - Letalo v službi človeka - Kako sem spoznal športne letal ce - Obisk na letališču - Neuvrščene dežele pod kupolo modre-

ga neba - Letalski promet - hitrost in varnost

letenja - Skok padalca - Kako si zamišljam letala prihodnosti - Delo letalskih modelarjev - Astronavti na novih planetih

Propagandna komisija pri 10 ZLOS

ZANI1~IVOSTI V Saudski Arabiji so se v zadnjih letih lotili

temeljite prenove dežele. Zaradi ogromnih ko­ličin uvoženega materiala pristanišča ne zmore­jo pretovoriti vsega tovora. V največjem prista­nišču v Džedi čaka na sidrišču včasih tudi po 250 ladij . Da bi pospešili iztovarjanje pomemb­nejšega tovora, predvsem cementa, so uporabili 12 helikopteIjev Sikorsky S-58. Venem dne­vu lahko iztovorijo 3000 - 4000 ton cementa, vsak helikopter pa dnevno tudi 200 krat pre­pelje tovor z ladje. Vsa vzdrževalna dela na he­likopterjih opravljajo ponoči .

• Kraljevo letalsko društvo v Londonu (Royal

Aeronautical Society) je 30. septembra 1977 potrdilo, da je Kremerjevo nagrado v višini 50.000 ! dobil dr. Paul MacCready. Njegovo letalo na pogon z močjo človeških mišic je 23. avgusta v kraju Shafter v Kaliforniji preletelo zahtevano osmico okoli dveh točk, oddaljenih druga od druge 0,5 milje. Pilot je bil Bryan Allen. Prazno letalo tehta 34 kg .

• 7. septembra 1977 je opravilo svoj krstni

polet švicarsko ultra lahko jadralno letalo A via­Ciber Canard-2FL. Letalo vzleti podobno kot zmaj-pilot teče po klancu navzdol, dokler ne doseže potrebne hitrosti. Ko vzleti, pilot uvle­če noge in zapre loputo na spodnji strani trupa. Pilot, ki leži na trebuhu, uravnava hitrost med 38 in 100 km/h s položajem telesa. Prazno letalo tehta 43 kg.

• Rockwell International je 26. avgusta poka­

zala javnosti prototip raziskovalnega letala XFV -12A, ki lahko vzleta in pristaja navpič­no. Iz njega bodo kasneje razvili lovsko letalo za ameriško mornarico, ki je tudi sicer naroČ­nik tega projekta. Načrtovana največja hitrost se giblje okoli 2 macha. Opremljen je z motor­jem P & W F-401, ki daje 30.000 lb potiska (enake motorje ima tudi F-14). Zanimivost so reže po celotni razpetini zakrilc glavnih in po­možnih kril, skozi katere pri navpičnem vzletu in pristanku pihajo izpušni plini. Da bi zmanj­šali ceno letala, so uporabili celoten sprednji del trupa od A-4 Skyhawk-a in vstopnike za zrak ter krilne rezervoarje od F -4 Phantoma, kar skupaj predstavlja 35 % strukture.

~

*

Novost letošnjega leta na ameriškem nebu je akrobatsko letalo Christen Eagle II. Dosedaj je poletela šele dvosedežna verzija z motorjem z močjo 200 KM. Načrtujejo pa še eno dvosedo in dve eno sedi verziji z motorjem Lycoming AEIO-540 z 260 KM (enak motor ima tudi Zlin Z-50L). Izdelovali bodo tudi komplete za samograditelje po ceni 14.750 dolarjev brez motorja in propelerja. Podatki: dolžina 5,4 m; razpetina 6 m; višina 2 m; dovoljene obreme­nitve: + 99. - 69.

Letala NA TO pakta pogosto prestrezajo sovjetska izvidniška letala, ki se pojavljajo v bli­žini območij manevrov NA TO pakta. Ta Tu-95 je bil posnet letos nad Severnim mor­jem. Povečava repnega dela je pokazala člana posadke sovjetskega izvidniškega letala, ki kaže steklenico Pepsi-Cole posadki angleškega Phantoma, ki je posnela to fotograiJ.jo.

*

9. avgusta je BOEING izročil naročniku svo­je 3000. potniško reakcijsko letalo. To je bil 727-200 za ameriško družboo Northwest Orient. Pred manj kot 19 leti, 18. avgusta 1958, je BOEING izročil prvi 707-120 družbi Pan American. Vrednost vseh letal je 24,7 milijarde ameriških dolarjev, od tega so za 11,6 milijarde izvozili v 77 držav.

*

*

*

Vsakoletno srečanje samograditeljev v Oshkoshu (Wisconsin, ZDA), ki ga organizira Experimental Aireraft Association, postaja že legenda. Letos je bilo že 25. po vrsti. Glede na število sodelujočih letal je največji letalski meting na svetu. Po ocenah EAA se je leto­šnjega udeležilo približno 8000 letal, veni uri pa so imeli največ 492 pristankov. Kljub vsemu cirkusu sta v zraku trčili samo dve letali. EAA je letala razdelil v štiri kategorije: amatersko zgrajena letala (teh je bilo 450), bivša vojaška letala (153), starinska iz obdobja pred 1946 (182) in klasična iz obdobja 1946 - 1953 (539).

Na področju eksperimentalne gradnje je bila največja novost pomanjšana kopija reakcijskega lovca iz petdesetih let F-80, Windston YF-80 (sI. 1). Motor letala navajajo kot Davis Cdd-Jet, to je turbina, ki jo žene Chevroletov V -8 avto­mobilski motor_ Pri 75 % moči da 100 kp poti­ska. Vendar pa žal ni letala, da bi lahko poka­zalo tudi letaine sposobnosti.

Nasploh so v ZDA v zadnjem času popularne zmanjšane kopije lovskih letal iz 2. svetovne vojne. Na sliki 2 lahko vidimo vrsto pomanj­šanih FW-190, na sliki 3 pa je West1and Whirlwind v 2/3 naravne velikosti. Poleg teh dveh letijo še kopije Mustangov, za bližnjo pri­hodnost pa napovedujejo še repk1ike Spitfire, Tempest, Me-109, Štuka itd.

Da samograditelji niso od muh, je dokazal Don Taylor, ki je s svojim Thorpe T-18 (sI. 4) obletel zemeljsko kroglo. Uspešnejše amaterske konstrukcije zgrade tudi po nekaj sto primer­kov, kot npr. DA VIS DA-2A (sI. 5). Teh popularnih V -repcev leti ali pa so v gradnji blizu 100 primerkov.

PIERRE CLOSTERMANN

~~'L4 31

Ognjena strela Knjiga je pravzaprav nekakšna antologija druge svetovne vojne v zraku, avtorja, franco­skega pilota Pierra Clostermanna pa poznamo že po njegovem delu Veliki cirkus, ki je tudi idlo v tej zbirki_ V svoji drugi knjigi OGNJENA STRELA poskuša z devetimi zanimivimi dogodki z bojišč po vsem svetu pokazati predvsem človeški pogum kot gibalo te vojne, hkrati pa s posebnimi vložki bralca seznanja tudi z letali, ki tem tragičnim junakom pripomorejo zavoljo svojih kakovosti do uspehov in do - smrti_

SOMRAK BOGOV

Nad velikanskim, zapuščenim langenhagen­skim letališčem se trga sajasta zavesea hanovr­skih požarov .. .

- Podrti hangerji, moleči v zrak svoje skri­venčene jeklene skelete .".

- Lijaki, ki so jih izkopale bombe, stisnjeni kot celice satja.

- Razbiti betonski bloki velike vzletne steze za reaktivna letala. Apokaliptična pokrajina uničenja in ruševin . ..

Zaman se betonske steze plazijo do zaklonov v smrekovem gozdu - drevesa so v plame­nih , ..

Zdaj pa zdaj se razleže strahovita eksplozija rezervoarjev junkersa 88 ali focke wulfa 190 in znova dokazuje, kako obupano nekoristna je vsa ta kamuflaža po;takšnim plazom ognja in železa.

Na zemlji, na morju in v zraku se čeljusti klešč neusmiljeno stiskajo. Tam zgoraj neneh­no letajo strnje ne falange letečih trdnjav. Sher­mani in tanki-rušilci vozijo proti vzhodu in grmijo po razmajanih kamnitih kockah avto ceste Osnabrucka.

Typhooni sejejo smrtne salve raketnih iz­strelkov in preboj nih granat in preganjajo od ene žične ovire do druge zadnje -samohodne" topove in zadnje panterje. -

Lancastri razbijajo s svojimi dvanajst­tonskimi bombami zadnje podmornice, ki so se iz Bremena in Baltika umaknile v svoja oklop­ljena zatočišča. Tempesti in mustangi krožijo tik nad strehami in raziskujejo nebo rajha. Ne­prenehoma nastavljajo zasede, v katero padajo zadnji eskadrilje "dolgonosih" focke wulfov in messerschmittov ... Nad Luftwaffe se je zgrnil krvavi aprilski somrak 1945.

Spitfire XIV kanadskega izvidniškega oddel­ka strmoglavi iz zavetja sivih kumulusov in opiše širok krog okoli lengenhagenskega leta­lišča.

Pilot poravna letalo tako, da se ruševine leta­li šča pokrivajo z orientacijskimi znamenji, za­črtanimi na krilih, in sg loti poševnega snema­nja .... 40

0 ••• •• 45 ... 70

0 •• • 90

0 klik

. . . ,. klik . ,. klik .... Film v kameri se odvija in kazalec števca na

instrumentni plošči se vrti. se pet posnet­kov ... še tri •..

Se en posnetek. Konec. Nenadoma pa z nagonskim gibom roke na

komandni palici stisne spiralo spuščajočega se letala. Med ruševinami dveh hangerjev se pri­kaže volkswagen, in se v cikcaku pomika med bombnimi lijaki.

Trenutek negotovosti. Spitfire je tristo metrov visoko in bo vsak hip napadel, tedaj pa navalijo granatni izstrelki, .

Sprva je le niz petih, nato obrambni oddelek flaka okrog letališča silovito napade in v nebo švigne snop mnogobarvnih izstrelkov.

Kanadčan se s polnim plinom vzpenja proti zavetju oblakov in nenadoma opazi na vrhu lesenega stolpa, obdanega z goreČimi smre­kami, lafeto 20-milimetrskega štiricevnega topa, ki strelja skozi dim ... Tale švabski flak pa že kar predobro meri! Le zakaj neki bi nosil kožo naprodaj za nekakšen bedast avto, zgub­ljen v tej mesečevi pokrajini?

Ko se pilot vrne v Twente, oporišče 4. polka taktično izvidniških letal poroča:

"Nobenega letala ni več na tleh. Letališke naprave so popolnoma uničene. za vsak primer sem napravil posnetke. Ampak zakaj je tam še flak? .. .

Popoldne je, nekaj minut čez peto. Alarm, ki tlači Langenhagen že od sončnega vzhoda, je končan.

Spitfire je pravkar izginil med oblake in flak je prenehal z ognjem. Topničarji, obkroženi z ognji, ki jih je zanetil zadnji napad, hitijo reše­vat topove in municijo ....

Volkswagen, ki se je za hip skril v senco po­drtega zidu, se znova pomakne, za njim pa od­pelje še drug avtomobil in kamion . . .

Med ruševinami se prikaže gruča moških in žensk. V rokah nosijo s peskom napolnjene ko­šare in lopate , esesovci pa jih z brzostrelkami ob boku divje priganjajo.

Nesrečneži s shujšanimi in omahujoč imi te­lesi v črtastih capah internirancev začno pod udarci svojih mučiteljev zasipati lijake na vzlet­ni stezi .•.

ICe'L432

Na vseh štirih koncih letališča je videti ne­kakšne s travo porasle hribčke, pred vsakim od njih pa skrbno kamuflirano cementno ploščad. To so podzemski hangarji.

Od dvanajstih takih, globoko v zemljo izko­panih zaklonišč, sta se dve pogreznili, štiri so močno poškodovana in neuporabna, toda šest jih je ostalo nedotaknjenih.

Z lahkoto drsijo oklepna vrata po namazanih tirih, razen enih, ki jih je puh bombe težkega kalibra zvil in so jih morali s silo odpreti.

Pred vsakim od teh zaklonišč odložijo vozovi in kamioni štiri može in zelo previdno postavijo na tla težak lesen zaboj. Na teh po­dolgovatih zabojih je napisano:

Deutsche Waffen und fabriken - 5mm. SR 4M- 50

Nekje se oglasi dieselski generator, žarnice, vdelane v stenah bunkerjev, se prižgo in zari­šejo čudovit obris reaktivnega lovskega letala messerschmitta 262.

Medtem ko razmeščajo mehaniki vitie in škripce, s katerimi vlečejo letala po nagnjenem terenu do ploščadi na površini, se letalci tiho prieravljajo.

Cez unifomre Luftwaffe - eden od pilotov je general-major, še mlad, celo zelo mlad - si oblačijo kombinezone iz mehkega črnega usnja ... tStiri kilometre od tod stoji globoko v gozdu Osterwalda, na griču, od koder je vi­deti langenhagensko letališče, lovska koča, za­radi kamuflaže prekrita z mrežo in smrekovimi vejami.

To je kontrolni center Lehr Geschwader n Ol.

Okrog telefona in zemljevidov je zbrano obi­čajno osebje Flugmeldediensta - častniki in podčastniki.

V kotu kaj nenavaden prizor, trije civilisti -ženska in dva moška ...

Na steni zvočnik. Vsi v tej sobi, s stenami iz slabo obtesanih

brun, ki zaudarjajo po smoli, se nagonsko ozrejo proti zvočniku, iz katerega hrešči ... -Achtung, Achtung. Sto štirideset letečih trdnjav, odkrili so jih borkumski radarji, smer nič devet pet, višina sedem tisoč pet sto met­rov, ura sedemnajst šestintrideset. Lovsko spremstvo. Splošni protiletalski alarm na pod­ročju Bremena, Hamburga, Kiela, Lubecka ...

Trije civilisti se spogledajo in malce prebledi­jo.

Stiri leta so se naprezali, da bi izdelali sestav­ne dele najbolj grozljivega orožja zračne vojne, in usoda hoče, naj bi bila odločilna preizkušnja tudi zadnja preizkušnja, zadnja kriza umirajoče Luftwaffe.

Profesor Willy Messerschmitt je skonstruiral Me 262 - "blisk" - reaktivni kampfzerstoerer z devetsto pedeset kilometri na uro, hitrejši od najhitrejšega od zavezniških lovcev.

Profesor Fuchs je izdelal kolimator-vizir EZ 42 z avtomatičnim popravkom; z njim je pilot z matematično gotovostjo zadel cilj. Dr. E. Schwartzeva iz laboratorija D. M. W. v Luebecku je proučila raketni izstrelek R 4 M. Stiristo gramov težak eksplozivni naboj tega iz­strelka in njegove balistične lastnosti so lahko v

dosegu osemsto metrov zmlele v prah najbolj mogočno od vseh zavezniških letal.

Zdaj je vse na svojem mestu. V Langenhagen so iz delavnice prototipov v

Oberammergau poslali dvanajst Me 262 - ne­kaj letal sploh niso utegnili pobarvati - in šest se jih bo tako opremljenih prvič pognalo v spo· pad. Vodili jih bodo general lovskega letalstva Luftwaffe Gorgon Gollob - imetnik železnega križa z meči, hrastovimi listi in diamanti - in pet izbranih pilotov ...

V prvem od podzemskih hangerjev je zazvo· nil telefon in dal znak za odhod. Neki podna· rednik, ki si je v naglici zapisal obvestila o vdoru ameriških letal, zdirja z listom papirja h Gollobu, ki sedi pod krilom svojega letala.

Dvesto metrov od tu že čaka v kabini svoje· ga Me 262 oberiajtnant Hans in slabe volje opazuje svojega vodjo. Ovira ga specialno pada· lo iz jermenov in njegova ploščata stek1enica iz duraluminija s pomožnim kisikom ga drgne ob meča, toda prepozno je, da bi jo premaknil.

Ko Hans vidi Golloba, ki na hitro prebere obvestilo in brž nato skoči v letalo, začuti, da so se vse njegove bojazni razblinile. Prvič od sinočnjega večera se mu živci sprostijo ...

Prav tedaj ko je pristajal v oporišču Lechfelda, so ga sestrelili in po čudežu se je rešil nepoškodovan iz razbitin svojega messer­schrnitta 262. se ves omamljen od udarca, se je šele pogreznil v težak, morast spanec, ko ga je opolnoči njegov oberst iztrgal iz toplega in var­nega objema postelje ... General ga je nujno klical. Doletela ga je čast, da so ga izbrali za posebno bojno nalogo. Ostanek noči je pre­vozil z avtom in prišel slednjič v Lengenhagen sredi peklenskega napada letečih trdnjav. V ne­kem zaklonu, ki so ga pretresale eksplozije in kamor je ob vsakem novem tresku vdrl oblak po razstrelivu smrdečega prahu, mu je vodja skupine obrazložil, kaj pričakuje od njega.

Ves dan je s svojimi tovariši v trušču podira­jočega se zidovja čakal, da bo prenehal flak in predirljivo žvižganje bomb ... Lačen je - bolj od vsega pa je žejen. Se kapljice vode ni več v oporišču, kajti vodovodne cevi pod trpinčeno zemljo so popokale. Zdaj gre v boj, to je pravo olajšanje.

Okrog letala se vneto vrtijo mehaniki. Kon­takti malih, dvotaktnih Riedlovih zagonskih motorjev turbin so vključeni. Mehanik vtakne v vstopnik za krak, dolgo železno palico, nato pa jo sunkoma izvleče .. _ Nepravilno pokanje v . zagonskih motorjih opozori Hansa, da se bliža kočljivi trenutek. Komaj doseže motor štiri tisoč vrtljajev, že se začne počasi vrteti težki rotor. Tuljenje sirene turbinskih lopatic, ki se zmeraj hitreje vrte, se vpredirljivem crescendu vzdiguje v nebo ... Pilot odpre dovod goriva in pri priči vdre v kabino ogaben duh po izhlape­vajočem paraf"lnu. Startni magnet prasketa in tUljenje sirene se spremeni v votlo bobnenje, ki stresa pilota do najbolj skritih vlaken njegovega telesa.

Hans se oddahne - plamen ni udaril nazaj in

D

re'L1J33

P?d repoJ? se vl~če ~as ožgane zemlje in trave, ki rumem pod zgočun puhom turboreaktorja JUM0004 B.

Mirno ponovi operacijo z levo turbino. Pritis~ zraka, ki doteka na vbrizgaJne šobe, se začenja ustaljevati. Nežno uravna stožca iz­pušn~ šob ~ se na hitro ozre po letalih svojih to~ansev, ki se zdi, da so startali takoj, brez tezav ...

"Ka~šen .čude~,. pomisli Hans z mlace gren­kobe, ce bl dobili v eskadrilji tako imenitna letala, kot so tistale tam!"

V Lechfeldu se redkokdaj več kot dvema Me 262 posreči, da startajo berz nezgode.

Gollobovo letalo se premakne. Začenja se težaven manevar vzletenja ... Treba se je voziti skoraj kilometer daleč po stezi, ki so jo razru­vaje bombe. Na to, da bi kot ponavadi letalo vlekel traktor do začetka vzletne steze, očitno ni bilo niti pomisliti, kajti vsak hip bi ga lahko presenetili ali mitraljirali zavezniški lovci ...

Hansa vodijo mehaniki. Da bi mu pomagali pri manevriranju, drži eden od njih vilico, ki je pritrjena na gibljivem nosnem kolescu vrtljivega kolesa podvozja. Z rahlimi sunki ročice za plin in ne da bi presegel 5000 vrtljajev na minuto, kolikor jih je predpisanih za vožnjo na zemlji, se previdno pomika med zoglenelimi smrekami, iz katerih se še zmeraj kadi. Od časa do časa se ustavi, medtem pa mehaniki odstranjujejo ve­jevje in žareče ostanke. Kljub zaprti kabini in kisikovi maski prihaja do njegovih nosnic duh po tleč em lesu, pomešan z vonjem po vročem parafinu.

Tgmperatura raste 4500

pri izpušni šobi, 550 pri izstopu iz kompresorja. Hans je nemi­ren. Gre za to, da ne pregreje motorjev, saj bo le tako lahko vzletel s polno močjo, ne da bi tvegal, da se stopijo ležaji rotorjev .. ,.

Sam vrag vedi, koliko kilopondov potisne sile je potrebnih, da odtrga od tal ta težko oto­vorjeni stroj.

- Schnell, schnell, Jaguar. Golobov glas priganja. Slednjič se skupina zvrsti na koncu vzletne

steze. Hans je toliko zaposlen s svojimi instru­

menti, da ne vidi odleteti prvih dveh parov. Zniža sedež, preveri polhermetična vrata ka­bine ...

Mehaniki se obesijo na konca kril in mu po­, magajo, da se postavi v smer vzleta.

Zdaj se je približal odhod in z njim samot­nost.

S stisnjenimi zavorami požene turbine na osem tisoč vrtljajev - brž, brž, kajti tempera­!~a je že 600

0 - nato spusti vse. Stroj pospe­

sUJe, medtem pa ponehuje predirijivo žvižganje, ki mu boleče vrta bobniče ...

Sto . .. dvesto... dvesto petdeset . . . dve­sto osemdeset kilometrov na uro! Prevozi že več kot kilometer in pol steze, ne da bi občutil da letalo uboga. Vsakič ko zapeljejo kolesa čez lijak, ki so ga šele dobro zasuli, stresejo kabino siloviti sunki.

za hip se mu zazdi, da je vse to manevriranje z oseminštiridesetimi nosilci in oseniinštiri-

desetimi pogubnimi, pod krili pritrjenimi rake­tami, ki zavirajo zalet, brez vsakega upanja ...

Konec steze se približuje z noro hitrostjo. Števec kaže skoraj tristo kilometrov na uro, le­talo pa ~e zm~raj, ko pritiska palico, da bi ga spodbudil, vzdIgne prednje kolo potem pa tako kot hidro avion , ki se nerodno dvigne nad vodo z vso težo spet pade na zemljo. '

Brez upanja na uspeh dregne nazadnje s pal­cem . v vzvod trimerja višinskega krmila, in sunki nenadoma prenehajo ...

O~lepil se je, zdaj leti tik nad krošnjami dre­ves In se brezupno bori s krilci, da bi obdržal letalo v vodoravni legi. ~ očmi, uprtimi v štiri letala pred njim,

vzdigne podvozje in zakri1ca. v Hitrost se v hipu poveča - petsto petdeset, seststo .. ,. sedemsto kilometrov na uro ... začenja se vzpenjati.

So v višini deset tisoč metrov, Hans pa kljub ledenemu mrazu čuti znoj, ki se mu lepi na perilo.

. V vzporednem bojnem razporedu - oddalje­m drug od drugega dvesto metrov - drsi šest reaktivnih lovcev, ki jih vodi kontrola v Brem­nu, z osemsto kilo metri na uro proti ameriškim bombnikom. pri tej hitrosti ni bojazni - 'niče­

sar ne tvegajo, niti tega ne, da bi jih sovražnik prestregel ali presenetil.

Hans se sprosti in občuduje letalo. Celo messerschmiti 262, kamuflirani z gosto pose­janimi okrastimi in olivno zelenimi marogami na sivi podlagi, ohranjajo čistost svojih linij ...

- tanka, ravna krila, sedeča na dveh turbi­nah;

- trup strikotnim prerezorn in visokim smernim stabilizatorjem, podoba brezhibnega trupa morskega psa, ki ga plavuti drže v ravno­težju ...

- Noch schneller, Jaguar! Dvanajst belih vlečk s perjanico komaj za­

znavnega dima. Horizont prečka v vetrobran­sko steklo nad vizirjem in kazalec brzinomera se ustavi na 870.

Hans začuti v dlani sunke krmil. Iz previd­nosti pogleda na hitra inštrumente - približuje se kritični hitrosti, treba je krmariti zelo na­tančno ...

- Jaguar! Caruso 240 - alle nach links! Ob zvoku vodjinega glasu, ki zadoni v slušal­

kah, se zdrzne. Hitro začne zavijati v levo, medtem pa se Gollob in njegov katschmark spustijo podenj.

Šele sedaj opazi Hans nasprotnika. Formacija letečih trdnjav ni več videti kot

velika ploskev svetlečih se pik v stisnjeni vrsti. Zdaj je to velikanska množica letal, ki se drugo za drugim, lahno se zibaje z leve na desno med zamolklimi eksplozijami flaka vzdigujejo v nebo.

Vse naokrog pa je pravcati valčkov ples spremljajočih lovcev.

Hans vključi EZ42 in giroskop začne v od­bojnem steklu brneče poplesavati. Nato pripravi naboj v mehanizmu katapultnega se­deža - za vsak primer.

D

Hans sključi ramena, s palcem boža sprožilec ,raket na ročice za plin kazalec drži na sprožilcu za to.pove, preklopljenem na "ogenj" , in opazuje Gollobovo menevriranje.

Ker je messerschmit 262 zelo natančno in hitro letalo, klasičen frontalni napad s polsod­čkom ni mogoč in se s strmoglavljanjem ni moč izvleči. Me 262 opišejo široko spiralo in se kot vihra vzpno skozi oddelek nemočnega lov­skega spremstva nad sovražno formacijo. Jata se zdaj spusti na spodnje oddelke skupin štiri­inšestdesetih letečih trdnjav.

Hans, ki le s težavo sledi svojemu vodji, švig­ne, ne da bi utegnil ustreliti, mimo eskadrilje mustangov 51, ki brž odvržejo svoje dodatne bencinske rezervo arje in se razprše. Umakne se v močno drsečem zavoju, in ko dobfspet ob­last na letalom, se znajde sredi letal B 17 ...

Ogromni štirirnotorniki z dimno perjanico ognjemeta, ki bruha iz njihovih težkih strojnic, poplesujejo v njegovem vetrobranu in zdi se, ko da mu drvijo nasproti ... Znašel se je v tunelu bombnikov in svinčenih izstrelkov ...

Na slepo nameri na enega od bombnikov in izstreli hkrati vse štiri topove in salvo dvajsetih raket. .. Kot žareče puščice zdrsnejo gladko po tirih in dohitijo ognjemet izstrelkov, ki so usmerjeni proti pisano pobarvanemu krmilu leteče trdnjave.

Nenadoma se znajde v oblaku aluminijevih o~tankov ... goreče krilo z dvema motorjema, ki se še zmerom vrtita ... človeško telo in kot bakla plameneče padalo ... razparan trup leta-la, bruhajoč gosto belo paro ...

Hans požene turbine do konca, kajti prav pred njegovimi očmi, pod velikimi od olja ~packanirni krili, bljuvata dva mitraljeza ogenj IZ trebušne kupole ... Z bliskovit im zasukom se izogne trčenju, zdrsne med dvema bombni­koma, se za las izogne tretjemu, ki počasi pada v svedm in vleče za seboj ogromno perjanico črnega dima, nato pa se znova navpično vzdig­ne skozi vrtinec spremljevalnih lovcev, ki ga ne morejo dohiteti.

Sredi tega vrtiljaka letal izgubi izpred oči svoje tovariše. Za hip prepozna dobro mu znan obris messerschmita 262, ki vžiga od blizu po leteči trdnjavi, da e{csplodira in povleče za seboj v globino še drugo.

Brezhibni box je razbit. Od nekega štirirno­tornika v plamenih, ki strmoglavlja na hrbtu, se odtrga zapored kakih šest padal, medtem ko se bližnja letala oddaljujejo, da ne bi odpihnila belih cvetnih vencev ...

Ker mu še ostaja municija, se Hans - malce nerad - v drugo požene v napad. Tokrat vzame na piko zgornji del prve skupine, sestavljene iz

liberatorjev B-24 •.. Skrbno nameri na bomb­nik na skrajni desni, naravna letalo, tako, da se točka in osvetljeni križ giroskopskega kolima­torja na bleščečem trupu ujemata, in se z dolgo salvo znebi preostale municije.

Ni mogoče zgrešiti z EZ 42 - liberator, za­det od vee raketnih izstrelkov, se raztrešči na nebu.

Ves očaran opazuje Hans bitko in se od­daljuje iz dosega ognja, švigajočega iz stotine strojnic, ne vidi pa štirih mustangov, ki s pol­nim plinom navpično strmoglavljajo nadenj. Messerschmitt 262 se pod zadetki 12,S-mili­metrskih izstrelkov strese v istem hipu, ko švigne pod njegovim nosom srebrnkast P.SI z· belo zvezdo na krilih ...

Hans se umakne tako grobo, da stiki na vpadnem robu kril pokajo, ker lovijo zrak, ki se ob silovitem manevru trga in beži v tisočerih ledenih kristalih ...

Zaman se je tako bliskovito dvignil, kazalec brzinomera je že prekoračil rdečo črtico, ki kaže hitrost devetsto pedeset kilometrov na uro. Messerschmit 262 začne valoviti v kratkih valovih in vrže pilota naprej navzlic dobro za­tegnjenim vezem ...

Hans se posreči uravnati let svojega letala šele kakih sto kilometrov od bojišča.

Že ves izčrpan od napora pogleda na merilce goriva - nekaj več kot štiristo litrov ga je, komaj za pet minut letenja ...

Skuša poklicati svojega vodjo, toda zaman, njegov radio so uničili rafali mustanga.

Zdaj pa hitro nazaj, da se ogne pristajanju ponoči, kajti sonce je že nizko nad Dansko.

Hans se orientira po Weseri, kmalu opazi jezero Steinhuder - čez tri minute bo že v oporišču.

Blago se spušča, zmanjša število vrtljajev na šest tisoč petsto, kajti ena turbina pregreva.

Žejen je, vendar pa ga ta občutek žeje prav tako kot obe zmagi, ki ju je izbojeval, ne rešijo tesnobe. Njegovi zmagi mu puščata v ustih gre­nak okus poraza ... morda sta to zadnji dve -vsa stavba, na kateri je gradil svoje življenje, se podira ...

Nad Steinhuderom začne v višini osemsto metrov leteti vodoravno in odvzame plin do tri tisoč vrtljajev. Letališče se bliža, po njegovem mora biti na desni od hanovrskih požarov ...

Petsto pedeset kilometrov na uro. Spusti krilca za deset stopinj, da bi še zmanjšal hitrost, in izvlekel kolesa.

Langenhagenska vzletna steza se vleče sredi ruševin in zoglenelih smrek. Nobenega znaka življenja. Kako obupno se je vse spremenilo od njegovih prvih bojnih poletov v Libiji. Ne bo več veselih tovarišev, ki bi mu pomagali iz­stopiti iz letala in mu čestitali. Ne bo več sodov piva, ki bi jih zve.čer v kantini odprli, da bi proslavili. .. Bo našel vsaj kakšno luknjo, kjer bo lahko spal brez strahu, da ne ostane pokopan pod točo bomb?

Premakne ročico podvozja in čaka na tri ločene udarce, ki pomenijo zaporedno zaporo treh koles. . . klang - prvi - klang drugi ... Tedaj pa pod njegovim obrazom nenadoma eksplodira - bleščeč blisk izstrelka, ki raz­trešči instrumentno ploščo, strahovita bolečina v mečih, ki so jih razmesarili drobci ...

Drobec sekunde popolne tišine, nato eksplo­dira turbina, ki odtrga krilo in izgine v glo­bino • .• messerschmitt težko omahne in se

obrne. Le kratek hipec tipa Hans za stikalom katapultnega sedeža, toda že mu centrifugaJna SiJa prilepi ranjeno roko ob steno .. . nov udarec in še drugo krilo se odtrga ...

Hansu je bilo jasno. Niti zgane se ne več, da bi se uprl.

V lovski koči so spremljali potek drame in

VSI maat1 so nagonSKO SUSlllll ritIl1t"' .. , 1I.U J" messerscJunitt treščil na zemljo. Sele takrat so zagledaJi dva tempesta, ki sta se z vso naglico vzpenjala v nizke oblake.

Flak ni spro žil niti strela . Na pobočja gričev se začenja spuščati

noč ...

Naši padalci v Chambery

CHAMBERY 30, 31. oktobra in l. novembra. Da, prav imate, to je v Franci­ji. V teh dneh je bilo padalsko tekmo­vanje, ki se ga je udeležilo 24 ekip ali 138 tekmovalcev. Kar precej veliko tekmo­vanje , ali ne? ln zakaj to piše!11, se boste vprašali. Zato ker malokdo ve, da so se tega tekmovanja udeležili tudi naši fantje.

Ptujčani in Celjani. V lastni režiji, prosim da ne bo pomote. Naj jih našte­jem: Stanislav Čuš, Janez Vidovič, Boris Blažič, Franc Kodela, Miroslav Vindiš in Bojan Bohnec so se strpali v spo sojeni kombi in odhiteli v FrancijO.

Tekmovalce je popeljalo v višave le­talo Twin Otter, v katero so se vkrcale po 4 ekipe. Vsaka ekipa je napravila po 6 skokov, disciplina pa je bila skupinski skok na cilj z višine 1200 m. Naši fantje so dosegli zelo lep uspeh, čeprav niso po­segli po kakšnem odličju. Ekipno so za­sedli 14. mesto. Rekli boste, to pa ja ni nič posebnega. Toda 14. mesto je bilo doseženo s padali PS-06 (za katere lahko mirno trdim da so zastarela), medtem ko so se razne klubske in vojaŠke ekipe vozi­le po Francoskem nebu s Strato stari in Strato c1oudi.

Posamezna mesta so zasedli: Miroslav VINDIŠ, 67 mesto Franc KODELA, 83 mesto Stanislav ČUŠ, 87 mesto Janez VIDOVIČ, 90 mesto Boris BLAŽIČ, 92 mesto Bojan BOHNEC, 112 mesto. Zanimivo je tudi da je imel Francoz

Lubbe (vojaška ekipa), ki je zasedel 1. mesto v vseh skokih nule. Razlika med prvim in našimi fanti pa je samo 3,67 m.

Torej tako. Uspeh je tukaj in fantje so (kakor vedno doslej) ostali skromni. Kaj pa mi, ostali? Verjetno se bomo za­čeli tolči po prsih in rekli: "A ste videli? To smo naredili s starimi PS-06."

Nič pa nismo storili, da bi tem fan­tom kakorkoli pomagali. Vse bo ostalo po starem. Zopet se bo skupina entuzi­jastov lotila ,,fehtanja", če bo hotela na kakšno tekmovanje, seveda s sposojenim kombijem, s padali PS-06, ker pač druga padala ne rabijo ker imajo krasne posterje na katerih so "Strato stari" in "Strato c1oudi" .

To naj bo skromen zapis o skromnih fantih in o njihovih neskromnih uspehih, ki se bodo verjetno na isti način ponavlja­li.

SREČO PETRIC

tiNEXIadrIa aviopromet

"

< '-...r, ..- ~

lEJAlSKl ,VESJNIK I # ,il'"

- ---

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS* stevilka 5* leto II. dec. 1977

1 LETALSKI VESTNIK

, .

, r

SEJA 10 ZLOS

"-, Dne 22. 10. 1<977 je bila seja 10 ZLOS SlS in to z realnimi predračuni. , To pro-v Ljubljani. Na dnevnem redu seje so bila ble:Qlatiko bo spremljala posebna .komisi­sledeča vprašanja: ., ja tov. Avbar,. Robida, Primožič, Malek,

l.-pregled ~klepov zadnje seje JO ZLOS Bitenc. z 'dne 9. 4. 77; Globalni plan strokovnih dejavnosti

2. proračun 10 ZLO S za leto 1~77; ,~~mr~ 1eto.1978 s fmančno kvantifika-3. i,nformacija o realizaciji srednjeročne- CIJO, ki so ga Izdelale <Stro~9vne službe 10

ga p~ograma razvoja ma~erialne ba~ ~ ZL?S, bo dostav!jen .. vsem( aeroklubom ZLOS; _ . kot osnova za planlranJ(: za leto 1978.

4. informacija o društvu amaterskih gra- .Realizacija srednjeročnega programa diteljev letal "Bloke~'; ( poteka zadovoljivo pd 'nabavi jadralnih

5. mednarQdni program VSJ s finačno letal, me~tem ko smo pri nabavi motor-\.. kvantif1kacijo za leto 1978; . . nih letal in padal iz objektivnih razlogov 6.-poročilo'in stališča tK P CK ZKJ o v zaostanku. Na osnovi analize je bil . spre- .

varnosti v letalskem pronietu; ' jet plan uvoza za letp 1978 in-to: 7. realizacija zakona o družbeni samo- ' 5 Pa - 18,'

zaščiti v ZLOS; 3 Cessne - 172, 8. 'predlog dopolnila samoupravnega 2 Cessni - 150,

sporazuma., o formiranjU ZLOS; 10 Zlin 42, ( 9. ~trokQvni kadri v ZLPS;, C: 2 motorja M 332,

10. ramo. 3 motorje Lycoming 150 KS, ( Seje se niso udeležili delegati: Ak ' 5 elis, / .

Postojne, OLC Portorož, LC Ajdovščina 20 padl!l T 4, in AK Ljubljane. 20 paillil Strato cloud,

Predložen dnevni red je bil dopolnjen 5 ja.dralnih letal Pilatus, s sledečimi točkami: ' 10 Jadralnih letal Jantar,

XN. SPI' leta -1978 v Portorožu' 8d·adr. letal Blanik, progmsi'tev športnikov 1977; "'" : 4 radiopostaj Dittel, tekmovalni sistem v modelarstvu in 20 RC aparatur.

{ , , ... .

L. ljubljansko športno letališče. Za ta pro~a~ uvoza~mor~o dO?iti Na osnovi obširne razprave) o vseh uv.oz~a ~ovolJenJ~ !er oprostItev carrne.

tdčkah dnevnega reda je 10 ZLOS sprejel _~13.!l Je bil dostavljen VSJ. .. ' __ . sledeČe sklepe: Društvo amaterskih graditeljev letal

Proračun 10 ZLOS v višini "Bloke" se bori z začetniškimi težavami. 2).?'9.320.- din za leto 1977 je bil Kajub temu že delajo letala. Problem so soglasno sprejet. elede deficita r:evijeI\ri- fmančna sredstva in premajna aktivnost la pa je bil sprejet sklep, da je nujno članstva in nekaterili kluqov. Sprejet je

_ potrebno to vprašanje ponovno aktivirati bil sklep, da je treba amatersko gradnjo pri' RK SZDL za sofinanciranje revije iz podpreti vsestransko v vseh klubili in jim združenih sredstev za' periodični mladin- !luditi fudi materialno pomoč. V letu ski tisk. Za realizacijO .tega sklepa so 1978 pa bo v Velenju že prvo srečanje zadolženi: tov . .Avbar, Polenec in Bitenc. amaterskih graditeljev letal z medna-

Glede sistemske rešitve financiranja rodno udeležbo. ZLOS, ki ni zadovoljivo rešeno, pa se je Mednarodni program s fmačno kvanti­treba tudi v bazi orientirati na ustreme , fikacjo SO VSY je bil sprejet s pripomb.o, . )

2 LETALSKI VESTNIK

da se v ta plan vnese se Al v . SPP v višini participacije 3oo.000.~ din ter udeležbo na evropskem prvenstvu F-1-C s partici­pacijo 60.000.- din. 10 ZLOS je tudi soglasno sprejel kandidaturo ALC za svetovni Para-sky pokal leta 1980 ter kandidaturo za organizacijo XIV. SPP leta 1978 v Portorožu.

V zvezi s stališči IK P CK ZKJ glede varnosti letenja je treba v vseh klubih podrobno . analizirati stanje in . sprejeti ustrezne ukrepe:-Za izvedbo te akcije so odgovorni aktivi ZK.

Glede izvajanja zakona o družbeni Samozaščiti v naših organizacijah, morajo vsi aeroklubi poslati pismeno PQročilo ZLOS do 15. 11. 77, ker mora ZLOS do konca novembra izdelati globalno poroči­lo za ZLOS in ga posredovati RK SZDL.

Predlog dopolnitve samoupravnega · sporazuma o formiranju ZLOS je treba poslati v javno razpravo vsem včlanjenim organizacijam. Strokovni kadri, konkret­no republiški trenerji v ZLOS so nujno potrebni v odnosu na kvantiteto, zato je treba poslati zahtevek za financiranje teh kadrov ZTKOS. .

Naslednja seja 10 ZLOS ob predvi­doma 15. 12. 77 s sledečim dnevnim . redom: , - fmanciranje ZLOS na osnovi analize za

leto 1977; - realizacija programa za leto 1977; - program za leto 1978; - koledar športne dejavnosti 1978; - proglasitev športnikov za leto 1977.

Sekretar 10 ZLOS

RAZGOVORI V PRAGI I

V letu 1978 lahko dobimo samo eno letalo Zlin 42 (za Velenje, ki že ima

, dovoljenje). V letu 1979 bi lahko dobavi· li tri do štiri, v letu 1980 pa več. O dina­miki dobav 'so se pripravljeni pogovorjati v mesecu decembru tega leta.

Zlin' 5 26 je razprodan in ni več v proiz­vodnem programu.

Zlin 43 ni več v proizvodnem progra· mu.

Zlin , 726 ne bodo več proizvajati. Imajo enega znaletom 55 Ur, za katerega bodo poslali ponudbo.

Letalo Zlin 50 lahko dobimo takoj po ' ceni prib!. 850.000.- din. To letalo je opremljeno ,z motorjem Lycorning in Hoffman spremenljivo eliSo. ,

PREDLOG PLANA ZA JADRALNI SPORT

Če upoštevamo dejstvo, da bo ZWS . imela v letu 1978

15 vlečnih letal (5 novih Pa-18), 25 Blanikov, ~ dvosedov (7 tJ.ovih), 8 Jantarjev (novih), 12 Pilatusov (7 povih), 1 Astir, 3 Libelle in 6 Cirrusov ter prib!. 10 tekmovalnih jadralnih letal lesene konstrukcije, potem je to vsekakor velik napredek in tudi solidna materialna

, baza za šolanje, trenažo ip šport za prib!. 520 jadralnih pilov. Na osnovi tega lahko predlagamo sledeči plan za leto 1978: 100 novih izšolanih pilotov, 10.000 ur naleta, 100.000 preletenih km, akcija preletov v ALC 78 za zlate "C" značke, akcija preletov v Subotici za. diamantne

Razgovori s predstavniki Omnipol-a in "C" značke, zveznega ministrstva za letalstvo v Pragi republiško jadralno prvenstvo, dne 25. 10. 1977. zvezno jadralno prven_stvo,

Vodili so jih ing. Peter Robida, šolanje pilotov za SROA po pogodbi ing. Peter Klinar ter Marko Leskošek o KRV, vprašanju nakupajetal Blanik ter Zlin 42. šolanje učencev gimnazije "MaršalTito" Trenutno so nCdobavljena tri letala Mostar. Blanik. Imajo pa možnost dobaviti še 6 Stroški realizacije navedenega pr.ogra-Blanikov iz kontingenta za Španijo. Leta- ma bodo znašali: ta scy dodatno opremljena, zato bodo 1. Šolanje 100 učencev po 10.000.- din ·dra,žja. Vsa ta letala je ing. Peter Klinar ' 1,000.000.- din

\ re~rviral za dobavo Kovinotehni. Prejeli 2. 10.000 ur naleta za trenažo - tudi so tudi informacijo, da bo tovarna LET v akcije prel~tov po 300.- din ura letu 1978 prenehala proizvajati letala 3,000.000.- din Blanik, generalna popravila Blanikov za 3. Rep. jadralno prvenstvo -;" 30 tekmo­Jugoslavijo pa bo delal VTC Vršac. valcev 300.000.- din

3 LETALSKI VESTNIK

4. Zvezno jadralno tekmov.)

5. Republiški trener Skupaj .

prvenstvo (10 100.000.- din 180.000.- din

4,580.000.- din

Od navedene vsote naj bi baza, t. j. aeroklubi, p_okrivali 4,030.000.- din, ZLOS pa 55(J.000.- din iz naslova zdru­žeJ1ih sredstev preko TTKS za vrhunski šport. Iz teh sredstev n\lj bi ZLOS sofi-nancirali: .

300.000.- din za rep. prvenstvo, ki je priprava športnikov za zvezno tekmo­vanje;

100.000.- din Zil udeležbo na zvez-nem tekmovanju;

50.000.-- din za rep. trenerja; 100.000.- din za akcije prele tov. To je predlog, ki je sestavljen in predla-

, gan na osnovi pokazateljev trenda razvoja te panoge športa v ZLOS. ProsImo, da predlog obravnavate z aktivnimi člani vaše sekcije ter verificirana stališča od samoupravnega organa kluba posredujete prek Svojega delegata ali delegacije komisije pri 10 ZLOS. -

PREDLOG PLANA ZA PADALSKI SPORT

Plan je napravljen na osnovi obstoječe materialne bazeL perspektivnega srednje­ročnega načrta razvoja te dejavnosti in programskega plana šolanja in trenaže za 300 padalcev, ki so člani ' organizacij ZLOS.

Če upoštevamo, da bo ZLOS imela v letu 1978 220 padal za šolanje in šport (od tega cca 40 novih) in da ima Letalska zveza Jugosalavije svoja letala AN-2, ki so namenjen'a izključno za to dejavnost,

. lahko predlagamo sledeči plan dela za leto 1978: r

- 70 novo izšolanih padalcev" - 8.000 izvršenih padalskih skokov, - republiško padalsko prvenstvo, - priprav~ rep. reprezentance za zvezna

tekmovanja, - državno padalsko prvenstvo, - šolanje padalcev po pogodbi KRV.

Stroški realizacije navedenega progra-ma bodo znašali: . I

1. šolanje učencev - 10 -začetnikov po 8.000., din znaša 560.000.- din.

2.8.000 padalskih skokov za trenažo, šport'in nadaljevalno,kvalitetno šolanje padalcev po 250.- din2,000.000.- din

3. republiško padalsko prvenstvo .J 50' tekmovalcev 155.000.- din

4. priprava rep. padalske reprezentance za zvezno tekmovanje - 15 padalcev (članska, ženska in mladinska ekipa) 7 dni 79.000.- din

5. državno padalsko prvenstvo (15 tekmovalcev, trener, vodja)

90.000.- din 6. republiški trener za padalstvo

180.000.- din Skupaj 3,064.000.- din

Od navedenih vsot, baza oz. aeroklubi pokrivajo okoli 80 % stroškov t. j. 2,560.000.- din, ZLOS pa naj bi ostalih 20 % ali 504.000.- din iz naslova združe­nih sredstev preko TTKS za vrhunski šport.

Iz teh sredstev bi ZLOS sofinanciral: 155.000.- din za republiško padalsko

prven~tvo; 79.000.- din za skupne priprave repu­

bliške padalske reprezentance; 90.000.- din za, udeležbo na državnem

padalskem prvenstvu; 180.000.- din za republiŠkega padalskega trenerja.

Predlog plana za leto 1978 je napra­vljen na osnovi prej navedenih pokaza­teljevoz. po programu razvoja te dejavn osti v ZLOS.

Prosimo, da ta predlog obravnavate s člani vaše padalske ~kcije ter stališča in pripombe sporočite padalski komisiji pri 10ZLOS.

PREDLOG PLANA ZA MOTORNO LETENJE

ZLOS bo v letu 1978 predvidoma razpolagala z naslednjim parkom motor­nih leta! za šolsko-športno dejavnost (ni upoštevana gospodarska dejavnost): Tip letala ' št. letal ves

Aero- 3 Kurir Citabria Piper Pa-18

15 14 4

Cessna 150 1 Cessna 170 1 Utva 55 1 AL60 1

ostanek resursa letal ur 6.000 3.600 2.000

5 (+ 5) 4.800 (+ 10.000' 700

1.000 200 970

predlagamo naslednji Za. leto 1978 plin:

200 ur šolanje za ŠROA - 5 učencev; 400 ur šolanja z.a AK - 10 učencev;

500 ur došolanje za športna dovoljenja Za 50 pilotov;

0/ ,

4 1

LETALSKI / VE~TN~K

2.000 ur trenažno in športno letenje za 200 pilotov; ~ ,

3.500 ur za usl~ge jadralstvu in padal-stvu; J •. \ •

. 200 ur akrobatsko letenje -na kuplje­nem resursu ZLIN za šolanje . 10 novih pilotov akrobatov in trenamo letenje 20 pilotov. Skupaj:' 6.800 ~r.

Športne akcije: , " ,; 1. Klubska tekmovanja'motornih pilotov

. I , _ rally v Qkviru trenažnega let~nja;

l' I

2. rep. aerorally; " 3. rep. akrobatsko prvenstvo; , 4. udeležba na drž. prvenstvu - JAR;

. 5. udeležb~ na drž. akrobatskem prven-stvu. -, Stroški planiranega naleta in org.

'stroški tekmovanj ! _

1. ŠROA $olanje (200 ur) --150.000.- din 2. osnovno šolanje za AK (400 ur)-

" 300.000.- din 3. Trenažno letenje (2.000 lU) -

- _' 1.200.000.- <lin 4./ Usluge jadralstvu - , padalstvu o-ačuna­

ni že pri vsaki navedeni dejavnosti). 5. Akrobatskor šolanje + trenaža-(I70 ur

po-900 .din- . 153.000.- din 6. Rep. aerorally - . 25 pilotov (IOO.ur) -

70.000.- din 7. Rep. akrobatsk.o - 25 pilotov (2'5 ur '

pQ. 900 din) - 32.000.- din 8. JAR '''''' udeležba 5 tekmoval~ev-

,..n 25.00Q.- din 9. Drž.c\akrobajsko prvenstvo - udeležba

5, tekmovalcev - , o· > 25.000.- din Skupaj , , 1.955.000.- din

Prosimo, da ta predlog o~ravnavajo člani vaše motorne sekcije te! stališča in pripombe- o tem predlogu -postavite motorni komisiji pri 10 Z~OS. r

FINANeNI PLAN VSJ

'" - I

Od VSJ smo prejeli predlog plana dejavnostj s fmančn'o kvantifI.kacijo za leto 1978. 10 ZLOS predlagamo, da ga obravnava in tudi verificira z vsemi spre­jetimi pripombami in dopolnili, ,da bi ga lahko preko delegatov' ZLOS sprejel SO VSJ.

Ker smo predlog sprejeli le venem izvodu, vam ga predstavljamo v skrajšani obliki.

Program in plan izdatkov VSJ: Obaveze VSJ u medjunarodnim orgartiza:

, cijam (FAI): . ' ,

-Kotizacija FAI 70.000.- din - ' Kotizacija OST IV .1 3.000.- din - Sastanci komiSija F Al 78.000.~ din - :Sastanak gen. sekr. NAK '60.000.- din - Savet EAI ' , 9.700.--' din - Generalna konferenca F Al

, 29.000.- din Svega 249.700.- din - <

Program multilateralne saradnje : ,- Sastanci stalnog komite1;a 17.000.- din - ~astanci stručnih komisija

I 30.000.- din Sve ga ' 47.000.- din

Bilateralna saradnja: - Poseta delegacije NAK Poljske

. 34.000.- din - Pose ta de~egacije VSJ NAK-u Madjat-

ske . > 14.000.- din - Poseta tlelegacije VSJ NAK.-U Rumu-

nije / ') 22.~00.- din ~ Poseta delegacije OOSA:F VSJ-u

\ 17.000.- din '-: Poseta delegacije VSJ NAK-u CSSR

. 18,000.- din Svega 103.000.- din

Svetska prvenstva: - Svetsko prvenstvo za klasu F-I-D

, 56.880.- din - Svetsko prvenstvo za .F2A;F2B in F2C

. l 108.090.'- din '- Svets.\co prvenstvo za S3A, S4D, S5D, i

S7 . 80.000.- din - _XVI. svetsko jedrilič. prvenstvo i ,.;' I 570.000.- din - XVI. svetsko padobranško prvenstvo

480.000.- din - VI. svetski para-ski cup 89.000.- din - Svetsko prvenstvo u motornom letenju

- Svetsk6 prvenstvo letenju ,

Evropska prvenstva.:

-} 80.000.- din u akrobatskom

280.000.- din

- Evrop~o prvenstvo za klase FIA, FIB 165.000.- din

- lII. prvenstvo žena vaz duh. jedri1ičČ. 60.000.- din

- Evropski aerorally 180.000.- din

Medjunarodna takrruČeIlja: - Me'dj. padobransko takrničenje

130.000.- din Svega ... 2,378.970.- din

, Funkcionalni razhodi: -- Razhodi stručfli!1 komisija

'\ , 100.000.- din - Troškovi izrade trofeja 100.000.- din - MaterHtlni razhodi VSJ 200.000.- din

,., .

5 I

LETALSKI VESTNIK

-- Učni razhodhadnika 955.427.- dm. -<

Svega ci 1,355.427.-<lin Robni plan: - Oprema 'za reprezentacije:

mOdelari / 160.000.-;- din padobranci , 150.000.~ din

" /.iedriličari " \ 600.000.-din Svega . 910.000.- din-

Uk:upni 'predračun razhoda VSJ za 1978 gQdinu iznosj 5,044.097.- din

><:III.-POJ<AL REPUBLIKE

Na letališču , Lučko pri ~agrebu je bilo 29. 10:" tradicionalno tekmovanje letal­skih modelarjev v kategorijah -'pr~stole­

, tečih modelov, na kater~m je sodelovalo tudi 23 tujcev iz Italije, Svice, Mad~rske

\ in ZR NemČije. Za Slovenijo je bila pri­j~vljena organizatorju selek~ija, katero pa je organizator pri rangiranju razstavil na klube iz: katerih so posamezni tekmoval­ci, ter za prehodni pokal republike seštel rezultate iz vsake kategorije samo enega najbolje .uvrščenega tekmovalca istega

, kluba (če ga je v kategoriji .imel), kar je , šlo V prid tUjcem,'ki so 'zopet odnesli pre-hodni pokaL '

Rezultati: ' , '\ F:f':A (43.-tekmovalcev): l. Lensi Valde mar o, ' Firence ~260 + 227 2. Videmšek Tone" Ljubljaila ' 1260 +224 •

\ 3. Karner Peter, Celje - 1195 v' 13: Zarič ~injo, Celje - 1108_

F-I-8 (26 tekmovalcev): 1. Sonavio A., Monfalcone - 1260 + 208 5. Peček Dušan, Ptuj - 1201 12. Dajčman Miro, Ptuj - 1007 22. Hostni~ Janko, Ptuj - 731

F-J-C (28 tekmovalcev): 1. Seelig H., Muenchen - 1260 f 486 -3. Velunšek Oto, Ptuj - 1260+ 211, 12. !anžekovič Konrad, Ptuj - 1217 ' 17 ! Zuran Ma,ks, Ptuj - 1182

Gene-ralni ekipni plasma: (27 "ekip"+: -l. Monfalc6ne - 3657 > '

2. Muenchen - ,351,6 ?,

3. Ptuj - 3428 \. 8. Celje -2372

? Il. N ovo'mesto ;- ' 2230 ?

19. Ljubljana - 1260 ' , v

7

;;r - .

Str?kovn~ službe pri 10 ZLOS nimajo nob~nih PrIpomb na ta predlog, ki je povsem v skladu z družbenim dogovorom na ravni federacije, ki točno predvideva, kaj se lahko fmancira,jiz tega naslova ,(samo mednarodni program). Mnenja pa smo, da je treba glede udeležbe padalcev na svetovnem in mednarodnem tekmo­vanju ·resno prediskutirati z ozirom na . ,17to 197?-;:t. j. na Rim. r:--

,1

18. DR2AVNO P!lVENSTVb

Prvenstvo je bilo ponovpo V organiza­ciji aerolQ..uba Ptuj mf športnem igrišču v Markovcih pri Ptuju" Prvenstvo je bilo 24. in 25. septembra. Udeležba tekmovalcev,

, je bHa po kategorijah naslednja: 9 tekmo­valcev :iz 4 klubov v hitrostnih modelih (v zadbjih letih največja udeležba), 6 tekmovalcev iz 4 klubov v akrobatskih modelih (udeležba ~ slaba Ijn poprečni rezultati), 9 tekmovalcev oziroma ekip iz -' 5 kl,ubov v ekipni tekmi (team racing), dobra udeležba in tudi rezultati. R(lzultati: _ F-2-A (hitro~tni ~odelif!z' ZLOS - 2: , 1. Velunšek Oto,Ptuj - 230,44 krpih 2. Hrustanovi6 Ahmed, 'Vareš 229,29 km/h " _ , 3. Kaji6, Vareš - 223,602 km/h

~ F-2-8 (akrobatski modeli) iz- ZLOS - 3: _ 1. Ivanček Marijan, ,Trešnjevka - 6433 točk / , 2. Sindjeli6 Svetomir, AA.K Beograd -6056 točk - ", 3. Pezgovšek Peter, 'EMO ' Celje - 5800 točk

F-2-C (ekipna tekma) iz ZLOS:- ' 1 ekipa: ,1. Veluošek - Alič, Ptuj - 9,05 min 2. Prukner - Šurina, Trešnjevka - 9,18 min' l

3. Pažin - Pažin, AAK Beograd - 135 krogov I '1

DOLENJSKI POKAL ,

V organizacijL aerpkluba Novo mesto je bilo 10. in 11. 'septembra tradicionalno modelarsko tekmovanje za ,,Dolenjski pokal" v kategorijah prostoletečih mode­lov. Skupaj je tekmovalo 63 modelarjev

_ i~: 8 slovenskih klubov.

I.'

/

/

/'

6 LETALSKI VESTNIK

Rezultati: , Pionirji A-1 (20 tekmovalcev):

1. Praprotnik Matjaž, Ptuj - 256 točk 2._Sitar Marjan, Mirna - 245 točk 3. Golobič Gre~or, N. mesto - 204 točke '

člani F·1·A (31 tekmovalcev): ' 1. Videmšek Tone, Ljubljana 1237 točk 2. Brodar Martin; N. mesto - 1197 3. Peček Dušan, Ptuj ::- 1187 točk

člani F·1·B (7 tekmovalcev): 1.. Peček Dušan, Ptuj - 137 točk 2. Dajčman Miro, Ptuj - 1074 točk 3. Brudar Martin, N. mesto -1030 točk

člani F·1-C (6 tekmovalcev): / 1. Grošelj Janez, N. mesto - 1195 točk 2. Velunšek Oto, Ptuj - 1093 točk 3. Žuran Maks, Ptuj - 965 točk

Ekipna uvrstitev: 18 ekip): 1. Ptuj - 9331 2. Novo mesto I - 7448

\ 3. Ljubljana - 4246 '

SlAJERSKI POKAL

8. o~tobra je bilo v Celju tekmovanje letals~ih ?Iodelarjev ,za Štajerski pokal. Zaradi njegove dolgoletne tradicije in kvalitete je to 'pot bilo prvič v zveznem merilu. Tekmovalo se je v kategorijah F·1·A, F·1·B in F·1·C. Vseh tekmovalcev je bilo 61, od tega 38 v F·1·A (A2), 12 ~ F·1·B (gumenjaki) in 11 v F-l·C (penjači).

Kljub temu da je . bilo vreme dobro, rezultati niso bili najboljši. Nihče izmed te~ovalcev ni doseg~l maksimalne ga števila točk. Npr.: prvI v F;l·A Georgi ZOIČEVSKI (AK Trešnjevka) je zbral 93,2 % od maksimalnega števila v F-1·B je Miro DAJČMAN <;losegel kom~j 79,6 % fi V penjačih je bil najboljši Oto VELUN­ŠEK, ki: se je z 99,5 % še najbolj približal 1260 pikam. Da so bili doseženi takšni ~ezultati, je odraz tega, na kakšni stopnji Je vrhunsk? modelarstvo pri nas in pred. vsem v našI republiki. Res da ni bil priso· ~en ~ranko Leskošek, pa tudi to je res, da Je DjUro Masari odstopil od tekmovanja, češ da ga čaka mnogo pomembnejše tekmovanje v Zagrebu in da je škoda modelov. Toda zavedati se moramo, da že leta in leta vidimo v modelarski areni vedno ista imena, iste tekmovalce. Le tu ~ ~am kap~e kakšno novo ime, ki zopet IZgrne, starI tekmovalci , pa še vedno

ostanejo. Še sreča, da ostajajo, ker druga­če ne vem, na katerem mestu bi pristali slovenski modelarji v zveznem merilu:

Za Štajerski pokal se je prijavilo čez 90 tekmovalcev, od tega jili je tekmovalo sa~o ,že prej omenjenih 61. AK Visoko je prIjavIl kompletno ekipo v A2 in ~menjakih. Na tekmovanje pa ni bjlo n~.og~. AK Brežice že n~kaj let zapored prIjavlja te~ovalc~ za tekmovanja, ki jih unamo v CelJU, na samo tekmovanje jih pa ni. Ravno tako je bilo za Štajerski pok!!l, ko so prijavili kompletno ekipo za ~1~. '

Ta,~ne prij~~e so za organizatorja zelo neprIJetne, saj Je tekmovanje pripravljeno že V?~prej. s?dn!ški kartoni napisani, sodniki rezerVIram, kosila naročena, itd. To ni pošteno in se v prihodnje obračam "na ~odelarski svet, s prošnjo, da td vpra­šanJe, kako, kdo fi kdaj se prijavlja na tekmovanje, postavite v dnevni red.

Sodniških parov je bilo 16" tako da . tekmovalci niso imeli nobene gneče za ' vrsto pri sodnikih in so lahko mirno vodili taktiko tekmovanja. 'tudi veter ni pretirano nagajal, saj ni presegel vrednosti 6 mis. V povprečju je pihal 3 - 4 mis iz smeri SW, torej diagonalno čez letališče, tako da so tekmovalci imeli precej ugoden teren, Na žalost je kljub temu padlo precej modelov na drevesa.

Reklamacije oz. pritožbe na delo ~odnikov ni bilo nobene. Da je bilo tako, Je zasluga na precej visok1 ravni sodnikov od katerih so poleg domačih bili zasto: pani tudi iz Ljubljane, Novega mesta in Ptuja.

Na koncu naj pohvalim še Videnška in Lesjaka ter kompletno ekipo EMO Celje 1

v r~r~du F·1-A, F-1·B komple,tno ekipo Ptuja ,m v F·I-C zopet Ptujsko ekipo. Vse te ekipe so obdržale prehodne ekipne pokale v Sloveniji, kar je lep uspeh doma· čih klubov.

Drugo leto je tekmovanje ,za Štajerski pokal v Ptuju in upamo, da se tam dobimo še v večjem števjh.i kot v CeljU.

NIKO PETELIN

/

Rezultati:

F·1·A: 1. ZOjčevski G eoJ.' gi, Trešnjevke - 1175 točk 2. ' Videmšek Tone, Ljubljana - 167 točk \. 3. Lesjak Zdravko, EMO Celje - 1165 točk

.1 F-1-B: 1. Dajčman Miro, Ptuj - 1004 točk -2. Hostnik Janko, Ptuj'- 1001 točk 3. VeČei Geza, Novi sad - 909 točk ~ "-F-1-C: '-.l 1. Ve1unšek Oto, Ptuj - 125~ točk 2. Nikič Slavko, Banja Luka - 1241 točk 3. Varda Dušan, Utva Pančevo - 1171 točk

XX. JUGOSLOVANSKI I

AERO RALLY

Na XX. jubilejnem jugoslovanskem . aerorallyju motornih pilotov je sodelo­valo 25 pilotov iz 15 aeroklubov vseh republik in pokrajin, razen LZ Make­donije. Prvenstvo se je pričelo 11. 9. v Vršcu in se je 18.9. zaključilo s proglasit­vijo najboljših v Mariboru, kamor pa tekmovalci z.aradi dežja niso mogli prile­teti. Tekmovalni del rallyja, od.. Vršca preko Banja Luke, Zagreba in Kumrovca, ~ je zaključil v Zagrebu.

Letala čakajo na štart jubilarnega 20. Jugoslovanskega aero­rallyja na letališču Vršac.

Rezultati: 1. Oto Verbančič, Maribor - 1120 točk 4. Danilo Hojnik~ Ptuj - 1070 točk 8. Karel Krepfl, Ptuj - 1011 točk 9. Maks Berčič, Ljubljana - 998 točk Il. Miha Šorn, Ljubljana - 974 točk 15. Vlado Otoničar, Ljubljana - 883 točke.

V končnem plasmaju v diSCiplinah pa so bili zmagovalci: izvidniške naloge: Danilo Hojnik; točnost pristajanja: Oto Verbančič;

" časovna točnost: Mijat Jovanovič (Kralje-vo). '

X. PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU

/

Prvenstvo je bilo v organizaciji Zveze beograjskih ae1'oyJubov 1. in 2. oktobra, tekmovalno letenje pa je bilo iznad .,Ratnog ostrva", (izliv Save v Donavo). Na trenaŽl1em letenju je bilo 17 pilotov, tekmovalo je samo 12 pilotov (Slovenija , 5, Srbija 5, Hrvaška 1 in BiH 1) ker osta­lih 5, tudi 2 iz Slovenije, niso imeli izpol­njen pogoj naleta. Prvi tekmovalni dan sta bili izpeljani disciplini v znanem in neznanem obveznem programu. S tem pa je cilo tekmovanje tudi zaključeno, ker je bilo naslednji dan slabo vreme in je odpadlo tekmovanje v prostem progra­mu.

Rezultati:

~ obvezni znani program: 1. Jože Slana, Ljubljana - 3903 ' 2. Danilo Hojnik, Ptuj - 3877 3. Marjan Kencijan. SI. Gradec '- 3814' 6. Matija Škrlec, Ljubljana - 3473 8. Peter {(arner, Celje - 3362

- obvezni neznani program: 1. Matija Škrlec' - 3441 3. Danilo Hojnik - 3290 4. Jože Slana - 3182 6. Marjan Kencijan - 3161 9. Peter Kamer - 3018

koncni plasman: Stalna tekmeca, drugače dobra prijatelja VERBANČiČ OTO 1. Danilo Hojnik -7167 LC Maribor, državni prvak v aerorallyju, HOJNIK DANILO AP 2. Jože Sl~na -: . ' 7085 Ptuj, državni prvak v akrobacijah, pred letalom ROBIN, posneta 3. Sve~omlI Tn~~novlč - 7020 v Bolgariji 1977, kjer sta skupaj (Verbančič-pilot, Hojnik- _ 4. MaIJ~n KenglJan - 6975 navigator) zastopala barve Jugoslavije na drugem "balkanskem 5. MatIja Škrlec - _ - 6914 prvenstvu' 8. Peter Kamer- · 6380

\

" \

- SRECAN~E VETER{\NOV'

Na iniciativo pripravljalnega o<;lbora, ki ga t vodi tov. Ivan-Igor Javor~ upokojeni 'polkovQ.ik-pilot, je bil 1. 1975 sklican ustanovni posvet vseh bivših letalcevl živečih v Sloveniji z namenom, da se ustanovi klub letalcev-veteranov in prija-te lje V. letalstva Slovenije. , .

, V glavnem so se tega posveta udeležili upokojep.i piloti, mehaniki ter veterani iz ostalih strok letalstv,a. Predložen in spre- ,

- jet je bil pravilnik bodočega kluba in sprejeti so bili predlogi za bodoče delo kluba. želja vseh prisotnih je, bila, da se zi

, ustanovifvijo društva še naprej vzdržujeje nekdanje prijateljske vezi in ohrani tradi· cijo bivših pripadnikov letalstva.

Klub na žalost še ni registrjran, vendar , vidi iniciativni odbor rešitev v tein, da se

v pravilnik kluba( vnese, dodatek, da je tudi ta klub, kot vsi ostali, po letalski dejavnosti, pridruteni· član ZLOS. S tem v zve~i bodo še ta mesec opravljeni razgo- , ' vori v naši letalski organizaciji, nato pa

~ bo klub tudi uradno registriran.

repr~zenta~ca Jugo~lavije v aeror~.I.lyju za leto 1~77 -k Na zadnjem sreČanju, ki so ga priredili (od leve proti deSni): DELlC NIJAZ - OSIJek. VERBANCIČ \ v počastitev jubilejev tov. Tita in 35-1et­OTO - Maribor. KORPA ZVONKO - Beograd, ČAVAR IVO nice NL dne 28. oktob.ra letos v hotelu - Banjaluka. - \ Svoboda na Bledu, je bilo navzočih več (Kazanlik ;- Bolgarija) \ . kot 250 članov in prijateljev letalstva. Po

8 LETALSKI VESTNIK

(. )

l

'-.

,,) :- . pozdravu yseh prisotnih in po kratkem

. "

\ ZVEZNI .POKAL FRANCIJF

Že ' nekaj let smo objavljali -_ podatke o letnem tekmovanju

francoskih jadralcev za "zvezni pokal". Po podatkih .do 15. -lO. je 948\jadralnih Pilotov iz 71 .klubov preletelo 2,306.206 km. Najboljši klub je zopet CVVE Bailleau z

- 117;636 preletenin1.i-kilometri:

"

nagovoru, ki ga je imel tov. Javor, so pr~dvajali tri kratke filme iz življenja in dela aktivnih vojnihjetalcev. .-

Zanimiv je bil tudi govor.t;li prispevek tov~ Petra Jenka, ki je ' kot pripadI).ik bivšega vojnega letalstva 1. 1941 ob razpa­du Jugoslaviie bežal s Franjom Kluzom, kasnejšim partizanskim pilotom iz garni­z~na , Rajlovac. Nekateri tovariši so bili -globokO' ginjeni, ko so se po 20 in več letih na tem srečanju zopet našli z nek­danjimi sodelavci in prijatelji. Obujanje spominov na nekdanje delo jebilo posve­čeno njihovemu idealu-letalstvu in se je , zavleklo v jutranje ure, želja vseh pa je bila, da se še naprej sestajajo ter tako kre­pijo tovariške vezi, ki so jim nekoč tako veliko pomenile. '

GUSTAV AJDIČ