~ Kaj dela Zveza Delovna skupnost PS ZLOS, ki šteje

vsega štiri člane kolektiva, trenutno ures­ničuje sklepe vseh samoupravnih struktur ZLOS na ravni republike. V te naloge spadajo tudi pogodbene obveznosti za TO in KRV. Nadalje se intenzivno pri­pravljamo na dve problemski konferenci, ki sta v programu RK SZDL:

problemska konferenca na osnovi jav­ne razprave o telesni kulturi ter pro­blemska konferenca o družbenih organi­zacijah in društvih.

PS ZLOS je sprejelo 28. 6. 80 na seji pismene pripomhe, predloge in stališča za obe kknferenci. Gradiva je pripravila de­lovna skupnost PS ZLOS ali bolje rečeno sekretar. Od včlanjenih organizacij nismo prejeli niti ene pripombe odn05no predlo­ga. Ponovno poudarjam, da to ni v redu.

Trdim, da je v tem pogledu še vedno preveč prisotna subjektivna slika objek­tivne realnosti posameznika pri tako važ­nih ocenah in predlogih. Najlažje je pač "post fes tum" kritizirati, da stvari niso bile pravilno ocenjene in posredovane naprej.

Drugi glavobol DS je gorivo za aeroklu­be. Delegatsko smo se dogovorili, da bomo združevali sredstva za odkup goriva

SPOŠTOVANI NAROČNIKI IN BRALCI!

Krepka zamuda, s katero ste prejeli to številko KRIL, je posledica denarne stiske v blagajni n~e revije. Najbolj se pozna, da smo zbrali mnogo manj oglasov, kot je bilo predvideno, tiskali pa smo veČji obseg od planiranega. Vse je kazalo, da bomo letos po počitnicah lahko izdali samo še dve številki! Počakati smo morali do oktobrske seje Pred<>edstva skupščine ZLOS, ki je odločilo, naj izidejo letos Še trije snopiči, namesto štirih.

Predsedstvo je razpravljalo tudi o usodi naše revije v prihodnjem letu: izdali bOOlO 10 snopičev za letno naročnino 150.- dinarjev. Račun sicerkaže, da bi morala zn~ati letna naročnina vsaj 180.- dinarjev, vendar so delegati menili, da bi s takim povišanjem preveč prizadeli najmlajše bralce. Morebitni primanjkljaj bodo solidar­nostno pokrili aeroklubi , kot so se že lani obvezali s posebnim sporazumom.

UREDNIK

od ,,Petrola" in to 200 ton 100 LL v vrednosti 5,000.000 din. Na osnovi tega dogovora je DS v imenu PS ZLOS podpi. sala pogodbo s Petrolom. Na žalost so ta dogovor spoštovali samo ALC Lesce, AK Ljubljana, Dolenjski letalski center Novo mesto, AK Celje in AK Ptuj, ki so skupaj nakazali 1,400.000 din za 70 ton zoriva. Kdo bo plačal razliko za 130 ton, ki postopoma prihaja iz uvoza in katerega je treba plačati v roku 14 dni, DS trenutno ni jasno. Ko ni bilo goriva, je bil problem; sedaj, ko smo ga uspeli dobiti, je zopet problem! Ta problem je zdaj rroblem upravnih odborov, letalskih šo in ga bodo morali nekateri upravni odbori bolj dogovorno reševati skupaj z aktivnimi letalci, ki so neposredno uporabniki tega goriva, ne da bi vedeli kaj več o proble­matiki okoli uvoza in o ceni ure letenja, v kateri predstavlja gorivo 1/4 cene stroš­kovure.

V letu 1981 naj bi naleteli 6.340 ur na motornih letalih za šolanje, trenažo in šport ter 2.000 ur poslovnega naleta. Skupaj 8.340 ur ali 20 ur po pilotu (v letu 1979 je znašalo to poprečje 23 ur).

Jadralni nalet bi znašal 11.680· ur ali 20 ur po pilotu (leta 1979 je znašal poprečni nalet 18 ur). V padalstvu naj bi dosegli 5.000 skokov. Za uresničitev tega progra­ma bi potrebovali 250 ton goriva iz uvoza v vrednostI 7,500.000 din. Vsi stroški v letu 1981 bi znašali 30,832.000 din. Če upoštevamo, da smo v letu 1979 prejeli 18,862.526 din družbenih sredstev in da za leto 1981 ne bo bistvenih sprememb, ,. otem vemo, da bomo morali sami ustva­nti razliko v višini 11 ,969.474 din za izvedbo predvidenega programa v letu 1981.

V planiranju imam0 še vedno iste težave. Nekateri klubi pošiljajo potrebne podatke , nekateri ne. Konkretno: plan potreb deviznih sredstev za uvoz goriva in rezervnih delov in revizij smo prejeli le od nekaterih centrov. Ostali ne potrebujejo ničesar. Ko bodo potrebovali, "bo že zveza uredila" vse potrebno. Zato jo imamo! Č as bi bil , da vsi tisti, ki tako mislijo , spremenijo svoj odnos do zvez, ki sama sebi ni namen, temveč je le mesto za skupne dogovore , plane in realizacijO in teresov včlanjenih organizacij.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

_v_

naslovna

str. 12

str. 18

str. 27

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

r:efL,4 AVGUST - SEPTEMBER 1980 * LETOX. ST. 8-9

Nabralo se je gradiva, kot še nikoli ne - marsikateri manj nujni prispevek je moral počakati na objavo v prihodnji številki, ko boste lahko prebrali tudi ž.e poleti obljubljene spomine in zanimivosti iz petdesetletne zgodovine celjskega aerokluba. Na žalost pa je ostala tudi kopica lepih fotografij, ki jih pozneje seveda ne bomo mogli več uporabiti!

Na naslovnici objavljamo posnetek s postonjskega letal išča, k i nam ga je poslal padalec Željko Radovič, na zadnji strani ovitka pa senzacijo z leškega letališča, o kateri preberite kaj več na predzadnji stra ni revije!

Na~ Stane ima 50 let 4 Letalska po~ta 6 Uspehi niso slučajni 10 Stirinajstkrat v ničlo 14 Miting v Celju 16-17 Pod kupolami v Lescah 18 Skozi dež in oblake 22 Podlehnik 80 26 Skrb za varno letenje 27 Zdesetkane vrste 28 Sport 30

rlttL,. izdeja Zveza letalikih orgeniZlcij Sloyenije v Ljubljini, L.pl pot 6 • Revija izhaja vsak mesac, razen juNje in avgulta • Gradivo za objavo v KRILIH prilp,vljo Ijub1telJ1 llrn!1stva brezplačno . D.narno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene ZI n .. lovno Itran : 500 din za bOrvni diapozitiv, 300 din za črno-beli pozitiv. Z. točnost v.n. 1V0jlh prilplvkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo v .. kogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravn..,"" dlllvnosti , kot: modelarstvo, jadralstvo, pedalitvo, motorno letanje, raketarstvo, zmajarstvo in bOlonamvo. Ur8tlnittvo II pridrluj. pravico skrajlati , dopolniti .Ii prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakOYostnl zahtl .. v r"';ji • Urednilkl odbor: Gunav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janež Brezar, Tine Brudar (tIhnični urednik) , Tone t.rin , Dominik Greti, Hočevar Lučki , BIlizor Kartič, Llon Meurič , Franček Mordlj, Marjan MoIIcon Igl .. mi in odgO'iorni ure<1nikJ , Jole""""c, Srečo ... tric . Tona Poiinc in Ciril Trč.k, jektor: Tone Golnik· Naslov ur.dniru.a: Marian MoCl<on, palmi predel 33,111081 Novo mesto' Prilplvkl ZI nlllednjo ltavilko morajo bit i v ur.dniru.u najpozneje do 10. dne tlkotaga m_ - Rokop;_ in slik ne vračamo, rlZln barvnih dllpozitivov in tuj ih knj~, če ji pri lomni ovolnice s powrttnim n"'ovom in potrlbnimi

.znamkam i • NIllov UPrIve: Zveza leti likih organiztcij Slovenije, L.pi pot 6, poltni p.-lal 4118. 61001 Ljubll_. tllefon 1061 )-21-918, t.koči račun pri ZLO S, Itev. 50101 ~7B-151077. Spremembo nHlovI lP«oči1ll up,..i rhijl tir otJwtano napi~itl Itari in novi nIllov; upravi rtvlj. sporotit. tudi, &e revije na p .. jt .... tI rodno • Letna _otni", 120 din. _ posamezn. ttlVilk. 16 din • Greliena pripravi ln tilk: DoIenjtkl informativni ln tltkarltll cenItr, NOIfo '"'sto.

JUBILEJ

. Naš Stane ima 50 let . Cedalje manj je njegovih slik za krmilom letal

- in čedalje več izza krmila slovenske letalske organizacije. Kje je težje držati kroglico na sredini, za palico dobrega starega aera-3, na katerem ima Stane več kot 90 ur, ali z občutljivim volanom slovenskega športnega letal­stva, ki ga drži od leta 1975? Ni, da bi spraševal ...

Stane Menegalija, naš predsednik v drugem mandatu se je rodil 11. septemb· ra pred 50 leti v Štangarskih Poljanah pri litiji. Ko se je leta 1963 preseli v Kranj, ga je Silvo Orožim navdmil za letal~tvo in Stane je kmalu nato postal tudi član ALe, kjer se je najprej začel ukvaJjati z organizacijskimi zadevami v velikih prire­ditvah, kot je bil mitinc na Mmiku,

svetovno pad3J.sko prvenstvo v Lescah in podobnimi.

Potem pa je pričel tudi1eteti in nabral na aercu, cessni, supercubu in citabrii kar 380 ur. V Zadru je letel celo galeba!

Težko je našteti vse njegove dosedanje politične in druge odgovorne dolžnosti, katerih izkušnje so ga pripeljale v vodstvo ZLOS. Zdaj pa je tudi član predsedstva Letalske zveze Jugoslavije, član komisije za mednarodne odnose LZJ, član kadrov­ske komisije LJZ in v odboru za krepitev mllteria1ne osnove LZJ.

Aktualno rubriko na teh straneh naše revije smo letos namenili perečim vpraša­njem organizacije, in ker Stane ni hotel, da bi ob njegovi obletnici kovali biografi­jo, češ, ,,za to je še čas!", smo izkoristili prilomo&t v razgovoru z njim za razgled po n.ih prizadevanjih za pet let nazaj in za pet nIPrej :

Katere so bie tvoje glavne skrbi, odkar si predsednik?

Bili so težki časi, ko sem prevzel to dolžnost, saj nismo imeli dovolj letal, poleg tega pa so nas odrinili od samoupravnih virov za napajanje telesne kulture s pOjasnilom, da letalstvo pač ni šport. Z veliko prizadevanja smo morali potem družbi in odločujočim posamezni­kom dokazovati našo vlogo in pomen, da so nas vendarle priznali in sprejeli v zamisel financiranja. Hkrati smo začeli tudi organizirano akcijo za nakup motornih letal, za cessne in Tomahawke iz uvoza z lastnim denarjem, za utve-75 pa v okviru načrta in sporazuma pri Letalski zvezi Jugoslavije. Danes, ko so ta letala OSnova za razvoj motornega športa pri nas, že morda malce pozabljamo, v kako brezup nem položaju smo . bili še komaj pred dobrim letom dni!

Navzlic prizadevanjem v okviru druž­benega financiranja pa je bilo denarja še vedno premalo. Domala v vseh osnovnih organizacijah smo uvedli samoprispevek članov s prostovoljnim pridobitnim de­lom za klubske blagajne. Ta dejavnost nas še vedno rešuje, sicer niti životariti ne bi mogli.

Velika naloga v tem času je bila zlasti sodobnejša organiziranost Zveze. Uredili smo samoupravne odnose v letalskih centrih in se samoupravno organizirali, tako da smo vzor med republiškimi asociacijami z doslednim funkcionira­njem po teh načelih. Vse osnovne organizacije so se v svojih krajih vključile v samoupravne interesne skupnosti ter v dejavnost splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, nekatere tako prizadevno, da so dobile vrsto priznanja m pohval. Zelo dobro izpdnjujemo pogodbene naloge s KVL in PLO, tesno pa sodelujemo tudi zRepuliškim štabom za teritorialno obrambo.

Precej smo se ubadali z vzgojo in se končno organizirali v Posebno izobraže­valno skupnost za šolanje letalskih kadrov ter tako odprli možnost za prvi lastni letalski oddelek pri Fakulteti za strojšnitvo ljubljanske Univerze. Uspešno smo sodelovali pri dopdnjevanju in spremembah letalske zakonodaje, še posebej pa smo se trudili za varnost letenja.

V športu odtehtamo glede na uvrstitve v vseh panogah ter glede na število pilotov in učiteljev več kot polovico vseh jugoslovanskih uspehov. V Sloveniji smo tudi začeli izdelovati kvalitetna plastična

jadralna letala ELAN DG-l00, ki so omilila pritisk na uvoz take športne opreme.

Spremljali smo gradnjo in vzdrževanje vzletno pristajalnih stez v naših centrih -zgrajene so asfaltne steze v Portorožu, Slovenjgradcu in Velenju. Portorož je postal celo mednarodno letališče za mali promet.

In kl9 je še ostalo za v bodoče?

Če smo že rešili mo tornj ake , pa ostaja odprto vprašanje dvosedih šolskih jadral­nih letal in letala za osnovno šolanje padalcev. Še vedno ni rešen status vrhunskih športnikov letalcev in še vedno so ovire pri poslovnem letenju. Poslovna mala avi acija , ki temelji na turizmu in potrebah gospodarstva je ohromljena s prepovedjo za enomotornaletala ...

Urediti moramo status letalskih šol in licenc, ki zdaj niso ,,spričevala", čeprav imajo mednarodno veljavo. Tako bi premaknili tudi vprašanje fmanciranja za šolanje letalskih kadrov v naših osnovnih organizacijah.

Posvetiti moramo več pozornosti mo­delarstvu in urediti sistematično financi­ranje te naše osnovne dejavnosti. Povezati je treba interese šol in dijaških domov, kjer imamo še velike možnosti.

Še vedno je nerešeno podaljševanje padalskih licenc, vključitev balonarjev in zmajarjev v ZLOS ter ureditev servisa za uvožena letala v Celju. Najti pa bomo morali tudi pot, kako zagotoviti našim centrom upravnike in mehanike, kako zgraditi namesto nekaterih premajhnih in dotrajanih hangarjev nove, kako zagotovi­ti rezervne dele in gorivo, kako izdajati strokovno literaturo ... Skrbi in dela je torej še dovolj!

Pomagali bomo pri organiziranju dejav­nosti in gradji letališč v Beli krajini in Bovcu, zlasti pa pri gradnji novega letališča za AK Ljubljana na Brezovici.

Vse te naloge boste našli tudi v srednjeročnem programu ZLOS za na­slednjih pet let. Zelim le, da bi pri njegovem sprejemanju zrelo in tvorno sodelovali vsi n~i aeroklubi!

Ta naša lebiska biografija je hkrati tudi Stanetova zgodba zrelih let. Zato smo se z njim ozdi nazaj in pogledali naprej. Iz srca mu čestitamo za nje$oY življenjski jubilej in za peto obletniCo njegovega krmarjenja v ZLOS!

Da bo krOi#ica čimbolj v lreclioi, p. smo odgoyomi tudi mi .•.

MARJAN MOSKON

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Portoroški letalci v Postojni

V juliju so gostovali v Postojni letalci iz obalnega letalskega centra Portorož. V okviru svojega letnega programa za letoš­nje leto imajo internat mladih jadralnih pilotov začetnikov.

Glede na ovirano delo na domačem letališču so se odločili za letenje na postojanskem letališču. V ta namen sta upravi obeh klubov že pred pričetkom letalske sezone podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju za letalsko Se­zono 1980. Sodelovanje zajema poleg strokovnih k adrov tudi materialna sredst­JU obeh letalskih klubov.

Mladi jadralni piloti so se v in tematsko življenje na letališču popolnoma vživeli. Edina ovira je bila muhasto vreme, katero jih je spremljalo že od samega začetka. V pogovoru z udeleženci tečaja in vodjem tečaja tov. Benjaminom Ličerjem, sicer upravnikom obalnega letalskega centra Portorož in učiteljem motornega in jadra­lnega letenja, smo izvedeli, da je priprava na praktični del tečaja potekala že od februarja. Jadralni piloti so im'?li v zim­skim času intenziven teoretičen del teča­ja in zdravniške preglede. Po končanih teoretičnih izpitih je ostalo za praktični del tečaja pet mladih fantov iz Portoroža 'n okolice. Predvidevamo, da so res iz bra­li najboljše, kateri bodo v naslednji letal­ski sezoni v Portorožu okrepili nove vrste jadralnih pilotov.

Portoroški jadra Ici na postonjskem letališču

Tako je na postojnskem nebu zopet živahno, saj kljub slabemu vremenu letal­ski motorji nenehno šume in jadralno letalo velegantnem loku zavija nad letali­ščem Poleg osnovnega šolanja v jadral­nem letenjU pa izvajajo svoj program tudi letalci postojnskega kluba letalcev tako v jadralni, motami in padalski sekciji. Želja vseh ljubiteljev, ki Se dobe na letališču, pa je: izboljšanje vremena, s tem pa tudi večja možnost za jadralno letenje.

ANDRD BRA TOŽ Postojna

Venem dnevu 7 trikotnikov

Zaradi velikega števila prijav za letoš­nje republiško jadralno prvenstvo, smo se na .sestanku jadralne sekcije dogovorili, da bo barve Letalskega centra zastopalo osem jadralnih pilotov. Zato se je vseh osem pilotov pričelo resno pripravljati za prvenstvo. Ker pa je bila letošnja zima nekoliko daljša kot običajno, nam je preostalo le nekaj letalskih dni do pričet­ka prvenstva, pa smo jih s pridom izkori­stili. Eden izmed teh dni je bil tudi dan, ki se ga bomo v zgodovini Letalskega centra Maribor še dolgo spominjali - 13. april 1980.

Dan poprej smo se "podili" okoli letališča in "pilili tekmovalno taktiko." Večer ni kazal na lepši jutri, vendar je le priš!l ta dolgo pričakovani dan.

Ze okoli šeste ure smo se začeli zbirati na letališču in občudovali lepo vidljivost, ki ni bila v skladu s prejšnjim dnem. Lepo jutro je v nas zbudilo obilno mero opti­mizma in z njim tudi različne predloge. X .'d njimi smo se najbolj ogreli za "slo­venski trikotnik", pri tem pa se je pojavil problem, kako spraviti v najkrajšem času vseh sedem letal v zrak, ker je bil sposoben za letenje samo PA - 18. To smo rešili z "zgodnjim" šlepanjem, ker so prvi kumulusi začeli nastajati že ob 7,30. Pri tem se nam je paraj al sum, če ni morda vSe skupaj prezgodaj in se bo popoldan "zapiralo", kljub trditvam me­terologov, da se ne bo.

Prvi so vzleteli okoli devete ure in takoj se je pričel boj za obstanek v zraku. Sporočila po radiu niso bila preveč obe­tavna, vendar smo vztrajali, ker Se je situacija iz minute v minu to iz boljševala. Okoli 10,30 so prvi krenili proti Lescam,

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI zadnji pa so bili še v šlepu. Pohorje smo preleteli brez večjih težav. Nekaj muk nam je prizadejala samo luknja okoli Slovenj Gradca in Velenja, vendar so pričeli nastajati tudi prvi kumulusi, po­gled na hribe pa nam je vlil novega upanja. Tam so bila močna dviganja do 4 mis z bazami 1700 m, kar nam je omo­gočilo visoke hitrosti preskoka pod baza­mi. Motilo nas je le to, da so bili vrhovi najvišjih vrhov v oblakih. Leteli sm0 v treh skupinah, to pa zaradi tega, ker nas večina Še ni letela v hribih in so nam iz~ušnje izkušenih jadralcev veliko pome­mie za prvo "srečanje z Alpami." Pri Zaplati in Storžiču smo srečali Celjane, ki so že obrnili v Lescah in so nadaljevali spreletom

Ob 11,30 se je vsul prvi plaz na pIVO obratno točko v Lescah, najbolj pa nas je presenetilo, da so Leščani šele startali. Potem smo leteli po hribih do Menine, od tam pa po najkrajši poti proti Novemu mestu. Dviganja so bila še vedno močna, 2 do 3 mis z bazo na 1800 m. Nad Novim mestom smo obrnili ob 13. uri in šele tam so Se pričele manjše težave; pa smo jih uspešno prebrodili.

Po.,zadnji stranici so bili kumulusi bolj na redko posejani, zato smo izbirali med dve~ mo.žnostima. Ena je bila po naj­kra/sl poti domov, čeprav je bila malo slabša na pogled, d1Uga pa proti Celju in od tam proti Mariboru. Skupina, ki se je odločila za najkrajšo pot, je imela nekaj težav, daljša pot pa je bila termično boljŠa.

Na letališču v Mariboru smo pristali okoli 14. ure tako, da je bila časovna razlika med prvim in zadnjim samo 20 '!'~n.ut. Trikotnik smo oble teli v pičlih stmh urah s solidno potovalno hitrostjo. Uspeh je bil popoln, saj je kar sedem letalcev iz istega kluba obletelo trikotnik, od teh pa pet prvič, ki so s tem preletom potrdili trikotnik Subotica-Borova--­Ečka-Subotica. Prvič so slovenski trikot­nik 300 oble teli: Branko Bunderla (cirrus st.), Tone Lipovšek (cir1Us st.), Boris Robar (cirrus st.), Franci Šalamun (cirrus st.) in Bojan Zadravec {jantar st.}. Zahva­liti pa se moramo letalcema Borutu Beni­(}iču (jantar st.) in Mirku Zadravec (jan­ta~ st) ki. sta nam "olajšala" let po trlkotmku ln upravniku Letalskega cen­tra, Maribor Rudiju Erjavcu, ki je bil

pobudnik te odločitve in Jožetu Majhnu, ki nas je neumorno vlekel v zrak.

BOJAN ZADRA VEC Za Letalski center Maribor

RC modelarji za "Pokal Dražgoše"

V počastitev spom;na na praznik dne­va borca je Aeroklub Kranj organiziral medklubsko tekmovanje radijskovodenih jadralnih modelov. Tekmovanje je bilo 29. 6. 1980 v Dražgošah, ki so sicer znane po dražgoški biti iz NOB. Pred začetkom tekmovanja so Se tekmovalci zbrali ob spomeniku, kije bil postavljen v spomin na to bitko. Pomen in potek le-te je navzočim pojasnil eden izmed njenih udeležencev.

Program tekmovanja je vseboval prelet od Dražgoš do Rudnega. Dolžina preleta je bila 4 km, višinska razlika pa 350 m Poleg preleta je bilo treba pristati v določenem cilju ter na poti pravilno preleteti določene točke. Celoten pro­gram je bilo treba izvesti v 12 minutah. Vsak predčasen prelet na cilj, oz. zamudo ali napačno preleteno točko so kaznovali z jemanjem točk. Pristanek v cilj So ocenjevali na običajen način po ustalje­nem FA1 pravilniku.

Tovrstno tekmovanje je bilo pri nas prvič organizirano. Tekmovalci so bili zpdovoljni, saj je bil program zanimiv. Zelimo, da bi to tekmovanje še kdaj organizirali, da bi postalo tradicionalno in da bi nanj povabili tudi modelarje iz drugih SR-AP, pa tudi iz tujine. Tekmo­vanje so več kot dobro organizirali požrtvovalni in izkušeni modelarji iz AK Kranj. Za prevoz tekmovalcev od starta do cilja so bili priprovljeni 4 avtomobili, zasebna lastnina modelarjev iz Kranja.

Startalo je 18 tekmovalcev iz 4 klubov. Skoroj vsi so uspešno prišli do cilja, kar dokazuje, da so tekmovalci dobro obvala­dali tehniko vodenja modela.

Trije najboljše uvrščeni so Milan Lenart iz AK Kranj, Boris Sekirnik iz AK Ljubljana in Ferdo Majer iz RC Maribor.

Prehodni pokal "Dražgoše" so osvojili modelarji iz AK Kranj.

OTOKAR HL UCHY Ljubljana

mA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI

Novi letal i v Postojni

RfLIf 8

Aeropiknik v Postojni Postojčani so se odločili, da po dolgem

času zopet organizirajo na letališču AEROPIKNIK V ta namen so pripravili tudi krst dveh novih jadralnih letal, kate­ra so prejeli pred kratkim CIRRUS in DELFIN sta prav gotovo najbolj razvese­lila jadralce, saj se jim tako odpirajo velike možnosti za doseganje boljših špor­tnih rezultatov na tem področju.

Zanimanje za prireditev, ki je bila prvo soboto in nedeljo v avgustu, je bilo veliko, kar kaže tudi velik obisk prijatel­jev letalstva. Vskromnem programu letal­ske dejavnosti so sodelovali tudi letalci iz Ajdovščine in Portoroža ter tako Še bolj popestrili program prireditve.

Nedeljski obisk in veliko zanimanje za prevoz z AEROTAKSIJEM potrjuje, da bi morali v Postojni čimprej misliti na letalo, ki bi služilo temu namenu. Še zlasti če vemo, da gre skozi Postojno v tem času zelo veliko turistov, ki obi!čejo znamenito Postoj ansko jamo.

. ;ANDREf BRA TOŽ Postojna

Vtisi s IV. zleta V Batajnici

Leteti, davna želja človeka, Se v današ­jem času pri mladih ljudeh kaže še v posebni meri. Zato ni slučajno, da se učenci na razpis Selenitska paleta mno­žično odzovejo, :če so ~eveda pravilno spodbujeni za likovno ustvarjanje. Verjet­no je najlažje uspeti pri učencih na

razredni stopnji osnovnega šolanja, ko še niso likovno "obremenjeni" - se izražajo Še prvobitno in zato lahko še manj. pogrešijo.

To je pokazala tudi uspela likovna razstava na temo letalstvo v domu leta/­cev v Beogradu, kakor tudi slikanje na asfalt pred letališko zgradbo v Batajnici, kamor smo izbrali pionirji in mentorji bili povabljeni na nagradni izlet.

Celo nam odraslim je obisk enega izmed vojaških letališč ne samo paša za oči, temveč globoko doživetje in nagrada za vložen trud pri delu z mladimi v šoli Obenem je to prijetna, neprisiljena oblika zbliževanja s predstavniki iz bratskih re­publik.

O vtisu, ki ga tako prijeten zlet pusti na mladem človeku-pionirju, ki je temelj naše bodočnosti, ni potrebno posebej govoriti. Mali pionirji z odročnih osnov­nih šol bodo gotovo Še dolgo živeli pod vtisi iz Batajnice, kjer jim je bi/o tako rekoč VSe novo .

Prijetni občutki in spomini na bivanje venem izmed centrov vojaškega letalstva bodo vsem udeležencem zleta nova spod­buda in obveznost za nadaljnje delo in sodelovanje na podobnih razpisih.

Menim, da imajo komisije za propagan­do ZLO po repUblikah pravi/en način dela z mladino; odziv šol na razpise v Sloveniji pa je, 7Ihko rečemo, dokaj skromen, saj določenih regij sploh ni opaziti, čeprav imajo mnoge še najbolj razvite letalske centre. Veljalo bi opozori­ti zavode za šolstvo po regijah na sodelo­vanje v razpisih; namen akcije je gotoJ7o tudi množičnost, s čimer se zagotovi širši in boljši iz bor del.

Nekateri v teh razpisih sodelujemo že več let in ni nam žal, kajti presenečenja, ki jih pripravi ZLOS vsako leto ob koncu natečaja, so res prijetna in pritegnejo k nadaljnji ustvarjalnos ti.

Javna zahvala v imenu slovenskih men­torjev r natečaju, ki smo preŽiveli v Batajnici nepozabne dneve, gre gotovo Zvezi letalskih organizacij Slovenije za kvalitetno organizacijo zle ta, posebno pa šesvodji potovanja Janezu Grošlju, ki je s prefinjenim občutkom vodil Slovence na IV. zletu letalskega podmladka v Batajni­ci.

A. HRIBERŠEK

mA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEI Dnevi v Batajnici

Na šolo smo dobili razpis o letalstvu. Med mnogimi, ki so se prijavili, sem bila tudi jaz. Napisala sem spis z naslovom, ki se je glasil "Kako bi kot mlad letalec branil svojo domovino." Tovarišica je spise odposlala v Ljubljano. Med tremi srečnimi nagrajenci sem bila tu di jaz.

Nagrajenci iz cele Slovenije ,.smo se z brali v Ptuju, odkoder smo z avtobusom krenili proti Beogradu. Kar kmalu smo se med seboj spoznali in pogovor je stekel. Postali smo živahni. Končno smo prispeli v vojaško letali­

šče Batajnica. Svoje stavri smo odnesli v vojašnice, ki so jih vojaki prepustili nam, sami pa so Se odselili v šotore. Po dolgi vožnji smo bili seveda vsi lačni, zato smo se takoj odpravili večerjat. Med vojaki smo srečali tudi rojake, ki so nas bili zelo veseli. Dolgo smo se z njimi pogovarjali, toda bili smo zaspani in smo z veseljem legli k počitku.

Naslednji dan smo bili na Dedinju, kjer smo Se poklonili na grobu velikega prija­telja mladih, maršala Tita. Bili smo tudi v srediŠČU mesta Beograd, kjer smo naku­povali, pa še na Avali. Spoznali smo se tudi z ostalimi nagrajenci iz Jugoslavije. Sklepali smo nova poznanstva in prijatelj­stva. Vojaki so nam pripravili tudi letalski miting in zadnji večer so nam prikazali svoj program

Upam, da bom tudi prihodnje leto med izbranimi srečneži, ki :;bodo štiri nepozabne dni preživeli v kakem voja­škem letališču med prijatelji iz številnih krajev Jugoslavije in vojaki.

Popravek

JASNA GLA )01 ( I. OŠ Dane Šumenjak,

Murska Sobota

V majski številki je bil obljavljen čla­nek z rezultati z 2. državnega študentske­ga prvenstva v padalstvu.

Padalci AK Ptuj so me opozorili, da podatki niso točni. Preveril Sem uradni bilten in ugotovil, da je pripomba umest­na. V članku Sem navedel, da je med posamezniki zmagal Ljubiša Naumovič, v resnici pa So si prvo mesto delili trije tekmovalci: Janez Vidovič - AK Ptuj, Šandor Bačašaš iz Novega Sada in Ljubiša Naumovič iz Leskovca. Vsi trije so v

obeh skokih (izvedli So samo dve seriji skokov) doskočili v "nuio ". Ptujčanom Se opravičujem in upam, da

je zdaj pravici zadoščeno. N(lj povem, da Sem podatke o tekmovanju dobil po telefonu tik pred tiskom majske številke naše revije, ko uradnega biltena s tekmo­vanja še nismo prejeli, da bi preverili podatke.

L.MESARIC

VELIK USPEH MLADIH JADRAL­CEV SRBIJE IN VOJVODINE NA TRENAŽNEM LETENJU

Trije zlati in trije diamantni pogoji!

Subotica. - Po več letih so mladi jadraici iz Srbije in Vojvodine v teh dneh dosegli viden uspeh. Na trenatnem le­tenJu so na subotiškem letališču "Biko­vo 1 opravili prelet v trikotniku Suboti­ca-Borovo-Ečka-Subotica v doltini 300 km in s tem dosegli enega izmed dveh pogojev za osvajanje zlate C značke jadralnega pilota.

Te rezultate so dose?Ji: Marija Letič ( 19), članica AK ,,Ivan Sarie" iz Suboti­ce, Sicer študentka; Nenad Isakovie (17), član AK Beograd, učenec četrtega raz­reda smeri za zračni promet na šoli "Petar Drapšin" v Beogradu, in njihov starejši kolega Dušan Pavlovic (42),in AK Smederevska Palanka, sicer učitelj lete­nja.

Marija Letie in Nenad Isakovie letita šele tretjo odnosno drugo letalsko sezono in v tem kratkem obdobju sta dosegla vidne rezultate. Lansko leto sta oba osvojila srebrno C značko pilota-jadralca. Da bi osvojila zlato C značko, morata izpolniti še pogoj višine preko 3000 metrov. ,Letos bo v Bihaeu organiziran tečaj letenja na valovih, pa obstajajo vse motnosti, da osvojita zlato C značko.

M KRSTINIC

Mladima letalcema posebno Nenadu Isa­kovicu, ki ima šele 140 ur naleta in samo 1300 km prele ta , tudi mi čestitamo in mu želimo Še veliko uspehov!

Uspehi niso slučajni

Zmagovalci letoš­njega JAR preje­majo pokale (slika v naslovu) - gostje rla zaključni prire­ditvi (slika desno)

Zveza letalskih organizacij Jugoslavije je letos XXIII. organizirala aerorelij mo­tornih pilotov republik in pokrajin od Valjeva (Banja Luke) do Celja. Tekmo­vanje za največjo lovoriko motornih pi­lotov, pokal maršala Tita, je potekalo od 14. do 17. avgusta. Tradicionalno se tekmuje na etapah v treh disciplinah: v reševanju navigacijskih nalog, točnosti letenja in pristajanja ter v časovni toč­nosti.

Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 22 ekip, s tem da sta ekipo sestavljala pilot in kopilot. Doseženi rezultati so naslednji:

a) časovno točnost: 1. Drago KREPEL - Matevž CEST­

NIK; Ptuj: 416 točk ~. Danilo HOJNIK ~ Milan KRALJ;

Ptuj: 410 točk 3. Nijaz DELIČ - Vlado KUKAVlCA;

Borovo: 409 točk b) točnost pristajanja: 1. Drago KREPEL - Matevž CEST­

NIK; Ptuj: 10 točk 2. Josip KLOBUČAR - Dragutin

KULUNDZIČ; Osijek: 110 točk 3. Radosav VUJOSEVIČ - Zoran

MODLI; Beograd: 110 točk

c) reševanje navigacijskih nalog: 1. Danilo HOJNIK - Milan KRALJ;

Ptuj: 377 točk

2. Mijo BAN · - Milan POPOVIČ; Osijek: 373 točk

3. Nijaz DELIČ - Vlado KUKAVlCA; Borova: 372 točk

d) generalna razvrstitev za pokal mar­šala Tita:

1. Drago KREPFL - Matevž CEST­NI~;Ptuj: 887 točk

2: Danilo HOJNIK - Milan KRALJ; Ptuj: 877 točk

3. Mijo BAN - Milan POPOVIČ' Osijek 873 točk '

V imenu predsedstva SFRJ je izročil zmagovalcu pokal maršala tITA pred­sednik predsedstva SR Slovenije tovariš Viktor Avbelj~Rudi (prvi z desne). Med gosti na letališču Levec pri Celju pa je bil tudi član predsedstva centralnega komi­teja ZK Jugoslavije tovariš Andrej Marinc (drugi z desne) in general podpolkovnik Stevan Roglič, komandant vojnega letal­stva in protizračne obrambe (v uniformi).

Organizatorjem letošnjega maršalovega aerorelija, dekletom in fantom aerokluba v Valjevu in Celju, gre vsa zahvala in pohvala za odlično organizacijo in iz­vedbo tekmovanja.

Člani aerokluba Ptuj, pa ne le člani, vsi, ki poznajo naša naprezanja in napore, da bi dosegli čimboljše rezultate v motor­nem, jadralnem, padalskem in modelar­skem športu, smo resnično ponosni na uspehe, ki so jih dosegli naši štirje tek­movalci! Ne Je zmagovalcem, tudi posa­meznim članom našega društva so prija­telji, znanci in naši simpatizerji stiskali roke in izražali svoje zadovoljstvo nad uspehi naših fantov. Čestitkam so se pridružili tudi družbenopoHtični .delavci in predstavniki temeljne telesne kulturne skupnosti naše občine ob sprejemu, ki ga je pripravil predsednik skupščine tovariš Cveto Doplihar.

Iskreno povedano smo si te lovorike tudi iz Srca želeli. Vsako leto smo poti­hem načrtovlai, kako osvojiti pokal mar­šala Tita. Res je, da smo še nekaj let nazaj tekmovali z AERO 3 in nam to letalo ni dopuščalo večjih upov za uspeh. Danes smo odlično opremljeni z motornimi letali in se lahko kosamo s slehernim klubom doma, pa tudi v tujini. Vendar, pomembnejši od stroja so ljudje.

VzgOjili smo vrsto motornih pilotov, ki s Srcem in dušo delajo v aeroklubu. Mednje gotovo sodijo' tudi zmagovalci XXIIll. relija motornih pilotov Jugosla­vije. Zma.gati v tako močni konkurenci športnih \.pa tudi profesionalnih) pilotov iz cele države pomeni optimalno združiti športnikova naprezanja in sposobnosti s~roja. ,Pilot in leWo sta v popolni sood­Vlsnost~, vsak spod~j.aj človeka ali stroja pomem le tekmovatI ln ne zmagati. Kljub temu,. da smo letos osvojili polovico medalJ, s tem pa tudi 'pokal maršala Tita, smo v klubu prepričani, da mora -Titov pokal romati iz k luba v klub, od tekmovalca do tekmovalca, vendar os­vojen v častnem in poštenem boju.

Ni ga med motornimi piloti, ki si ne bi iskreno želel osvojiti največjo trofejO motornega letenja pri n~. Zal uspehi niso slučajni, temveč zahtevajo precej odrekanj pilota v njegovem osebnem živ­ljenju, pa tudi ogromno posluha širie družbene skupnosti in organizacij zdru­ženega dela za moralno in materialno podporo klubom.

Zmagovalci v časovni točnosti

Zmagovalci v točnosti pristajanja

atU12 Zmagovalci v reševanjo navigacijskih nalog

Drago KREPFL roj. 1942 Zaposlen v Komunalnem podjetju Ptuj, kot direktor delovne organi· zacije. Leti v aeroklubu Ptuj od leta 1971, je učitelj motornega letenja in je doslej naletel 880 ur.

Danilo HOJNIK roj. 1950 Zaposlen v aeroklubu Ptuj, kot učitelj motornega in jadral nega letenja. Leti v klubu od leta 1968 in je odslej naletel 1300 ur.

Matevž CESTN I K roj. 1938 Zaposlen v Komunalnem podjetju Ptuj kot direktor TOZD Komu­nalni servisi. Leti v aeroklubu Ptuj od leta 1954 in je doslej naletel 600 ur.

Milan KRALJ roj. 1949 Zaposlen v Komunalnem podjetju Ptuj kot elektrikar. Leti v aero­klubu Ptuj od leta 1968, je učitelj motornega letenja in je dOSlej naletel 650 ur.

Napisanih receptov za dosežke in Uspe-o he v letalstvu ni. Pa tudi dvoma ni, da so rezultati plod stihije. Samo z organizi­ranim, načrtnim in marljivim delom lahko upamo na uspehe. Soodvisno je potrebno vlagati denar v materialno .opre­!T.O klubov in vzporedno delati na izo­braževanju in vzgoji motornih pilotov, jadralcev, padalcev in modelarjev. Na­predku v slovenskem padalstvu pa lahko bistveno pripOOloremo vsi tisti, ki ljubi­teljsko ali poklicno delamo v njem. Ne smemo zanemariti odgovornosti do Samo­upravne organiziranosti naših društev, vloge skupŠČin oziroma letnih konferenc in njih izvršnih organov.

Blago povedano so v nekaterih klubih letne skupŠČine slabo pripravljene, med zasedanji skupŠČin pa predsedstva (izvršni odbori, upravni odbori) ne opravljajo svojih nalog.

Tudi v tem družbenem delu naše aktiv­nosti tiči ogromno neizkoriščenih rezerv za še večje dosežke klubskega, s tem pa tudi celotnega slovenskega letalstva.

ALOJZ GOJČIČ

S sprejema tekmovalcev pri predsedniku občinske skupšč i ne Ptuj

USPEH PADALCEV NA DRŽA VNEM PRVENSTVU

Štirinajstkrat v ničlo V dneh od 27. 8. do 31. 8. So bili

zbrani padalci iz vseh republik in pokra­jin na športnem letališču Butmur pri Sarajevu in se borili za najvišje naslove 28_ državnega padalskega prvenstva za člane in članice.

Z veliko borbenostjo in željo po čim boljšem uspehu so izstopali slovenski padalci, predvsem mladinci, ob koncu pa so pobrali tudi največ odličij. Med člani je nastopilo 51 članov v neajstih ekipah, med dekleti pa samo osem posameznic brez slovenskega zastopstva, kar padal­stvu v Sloveniji prav gotovo ni v ponos.

Člani so zastopali Slovenijo z -dvema ekipama. V prvi so bili člani Janez Šafarič (M. Sobota), Žarko Španinger (Maribor), Maks Humar, Branko Hrast in let~nji mlarli;nski državni prvak Darko Svetina, vsi' IZ Lesc . Drugo ekipo so sestavljali samo mladinci: Benjamin Šmid, Matjaž Lazar, Roman Božič, Iztok !ug, vsi iz ALe Lesce, in Ptujčan Bojan Zmavc. Prav ti so najprijetneje presenetili

Na državnem prvenstvu v Sarajevu ·so se uvrstil i v državno reprezentanco štirje tekmovalci iz slovenskih klubov (od leve proti desni): Janez Šafarič, AK Murska Sobota, Darko Svetina, Maks Humar in Branko Hrast (vsi trije ALC Lesce). Posnetek jih kaže dan po vrnitvi s svetovnega prvenstva, ki je bilo v Bolgariji (Foto: Mesarič)

in močno zmešali štrene starejšim izku­šenim tekmovalcem.

Naslov absolutnega državnega prvaka je ponovno osvojil Ljubiša Navmovič, član ekipe Srbije in lanski dobitnik ZLA­TEGA ORLA, najvišjega športnega pri­znaja v Letalski zvezi Jugoslavije. Maks Humar je že tretjič postal vice šampion. Prvemu mestu je bil zelo blizu, zapravil pa si ga je z napako v disciplini skokov na cilj, kjer je s 23 cm v osmih skokih zasedel samo peto mesto, Navmovič pa z 20 cm tretje. Bronasto kol~no za skupno uvrstitev je osvojil Janez Safarič, Darko Svetina pa je bil četrti. Na naslednjih mestih so sledila prijetna presenečenja. Benjamin Šmid se je uvrstil na šesto mesto, Španinger je bil osmi. Lazar deseti in najmlajši mladinec, Roman Božič, dvanajsti. Tako se je uvrstilo med dva­najsterico kar sedem slovenskih tekmo­valcev, med temi pa so kar štirje mla­dinci. To kaže na še lepo prihodnost slovenSkega padalskega športa.

Za vse, ki ne poznajo trdega in načrtnega dela leških padalcev pod vod­stvom Draga Bunčiča, je bil prijetno presenečenje Darko Svetina. V disciplini skokov na cilj z višine tisoč metrov je prepričljivo osvojil prvo mesto in kot mladinec osvojil naslov državnega prvaka v tej disdplini. Po osmih skokih sta bila Svetina in Šafarič enaka. Oba sta imela po osem ničel. Morala sta nadaljevati s skakanjem. V devetem skoku je imel Šafarič slabše živce in je naredi napako, Svetina pa je skočil ponovno v ničlo in tako osvojil prvo mesto. Za konec mu je bilo dovoljeno opraviti še en skok in tudi tega je sklenil z ničlo. S tem pa je postavil tudi državni rekord zaporednih skokov v ničlo. Slabo je zaključil to diSCiplino član državne reprezentance Leščan Branko Hrast. V petem skoku je pristal več kot pet metrov od cilja in si zapravil možnosti za boljšo končno raz­vrstitev.

V disciplini figurativnih skokov z vi­šine 2000 metrov so spet slavili slovenski

REZULTATI 28. PADALSKEGA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE OD 27. - 31. 7.1980

Plas Priimek in ime Ekipa, Cilj s 1000 m - 8 skokov Figure z 2000 m, 4 sk. Generalna man tekmovalca pokrajine, rezu.L- mesto republike tat

( m )

1 NAUMOVIC Ljubiša Srbija 0,20 3 - 4 2 HUMAR Maks Slovenija 1 0,23 5 - 6

3 ŠAFARIČ Janez Slovenija 1 0,00 1 - 2 4 SVETINA Darko Slovenija 1 0,00 1 - 2

5 PAVIČEVIC Zoran Srbija 1,11 14

6-7 SIČ Rudolf VojvodinI\. 0,23 5 - 6 6-7 ŠMID Benjamin Slovenija II 1,28 15 8 ŠPANINGER Žarko Slovenija 1 1,04 12

9 PIRC Zdravko Hrvatska 1 1,51 16 lo LAZAR Matjaž Slovenija II 0,51 7 11 KATALINIC Jurica Vo j vodina 0,83 lo 12 BOŽIČ Roman Slovenija II 2,00 19 13 MANDIČ Jovica BIH 1 0,66 8 14 MALENICA Krunislav BIH 1 1,60 17 15 HODŽI6 Muharem BIH 1 0,58 11 16 KLJAJIC Slavko Vojvodina 0,20 3 - 4 17 ELEZOVIC Darko Hrvatska 1 1,06 13 18 DRAGOSLOVI6 Nenad Vojvodina 3,85 25 19 MATARI6 Ištvan Vojvodina 4,85 28 20 ANTON IC Velibor Kosovo 4,19 26 21 HRAST Branko Slovenija 1 6,44 34 22 DEBELJAKOVI6 Zvonko BIH 1 0,82 9 23 MITEV Mirče Makedonija 1,94 18 24 JUG Iztok Slovenija II 3,32 22 25 GAVROVSKI Vande Makedonija 6,52 36 26 PAVLOVIČ Momč ilo Srbija 6,04 29 27 ŽMAVC Bojan Slovenija II 7 ,12 39 28 TORLAKOVI6 Bekir BIH II 3,75 24 :9 MAKOVAC Željko Hrvatska II 2,02 20 3.0 MILIČEVI6 Radoslav Srbija 6,31 32

'31 ŠIKAC Stjepan Hrvatska 1 6,80 37 32 BABOVIC Slobodan Srbija 7,42 40

33 PETRANOVI6 Željko Hrvatska 1 6,27 31 34 MUJČINOVIC Smail BIH II 2,33 21

35 BAČEVSKI Veljko Makedonija 3,61 23 36 HUSI6 Mehmed BIH II 4,24 27 37 IVANOV Gore Makedonija 9,10 42 38 ADAMOVIC Miroslav BIH I 9,96 43 39 VIRAG Boris Hrvatska II 6,12 30 40 STANOJEVSKI Dragan Makedonija 8,05 41 41 JAKUPOVIC Enes BIH II 6,35 33 42 FUNČI6 Slavko Hrvatska II 6 ,49 35 43 KARIC Senad BIH II 6 , 98 38 44 PEŠUT Nenad Hrvatska II 16,25 45 45 YL Bindžija Kosovo 10,06 44 46 DULJAZEKA Gzim Kosovo 17,24 46 47 LJUCA Hajro Cr. gora 21,94 48 48 KU~OVI6 Saša Cr. gora 21,36 47 49 DU' ANIC Ljubiša Kosovo 23 , 68 49 50 ČEKI6 Mevludin Cr. gora 30,03 50 51 JANKOV IC Miodrag Cr. gora 34,85 51

rce'L415

tekmovalci. Vsak je izvedel po štiri sko­ke. Najboljši brez prave konkurence je bil Maks Humar, drugi je bil Hrast in tretji

rezu.L razvrstitev točke mesto točke točke

~a;ec) 9 35,40 3 9 18

25 30,92 1 1 26

1 39,34 6 36 37 1 42,14 9 81 82

196 40,48 7 49 245

25 44,20 15 225 250 225 39,06 5 25 250 144 43,13 11 121 265 256 36,48 4 16 272

49 47,10 19 361 410 100 46,20 18 324 424

361 42,76 lo 100 461

64 47,64 20 400 464

289 44,00 14 196 485 121 47,98 22 484 605

9 52,10 26 676 685 169 48,80 24 576 745 625 45,56 17 289 914

784 43,48 12 144 928 676 45,39 16 256 932

1156 33,12 2 4 1160 81 57,44 33 1089 1170

324 55,99 30 900 1224 484 55,52 29 841 1325

1296 41,46 8 64 1360 841 48,14 23 529 1370

1521 43,66 13 169 1690 576 58,13 34 1156 1732 400 62,78 37 1369 1769

1024 56,84 31 961 1985 1369 49,62 25 625 1994 1600 47,64 21 441 2041

961 59,42 35 1225 2186 441 64,00 42-51 1764 2205 529 64,00 42-51 1764 2293 729 64,00 42-51 1764 2493

1764 53,88 28 784 2548 1849 52,14 27 729 2578

900 64,00 42-51 1764 2664 1681 57,01 32 1024 2705 1089 64,00 42-51 1764 2853 1225 63 ,72 41 1681 2906 1444 64,00 42-51 1764 3208 2025 62 , 62 36 1296 3321 1936 62 ,82 38 1444 3380 2116 63,56 40 1600 3716 2304 63,16 39 1521 3825 2209 64,00 42-51 1764 3973 2401 64,00 42-51 1764 4165 2500 64,00 42-51 1764 4264 2601 64,00 42-51 1764 4~5

Navmovič, ki je razočaral z rezultatom. Na lanskem balkanskem prvenstvu je namreč dose~ čase pod sedem sekond.

to pot pa močno preko osem. Mladi so se tudi v tej disciplini izkazali in se vrnili pri vrhu med že znane in izkušene Šfigu­raše". Največji napredek je pokazal mid.

Uvrstil Se je na peto mesto pred Safariča. Svetini pa ta disciplina ne gre najbolje in se nikakor ne more spustiti pod mejo desetih sekund. Božič je z desetim me-stom dokazal, da je talentiran padalec in \ . da bo že prihodnje leto resen kandidat za visoke uvrstitve.

Za ekipe razvrstitve štejejo tudi sku-pinski skoki na cilj z višine tisoč metrov.

Pomerilo se je 11 ekip s po štirimi tekmovalci. Slovenska I. ekipa v sestavi Humar, Hrast, Safarič in Svetina je do­segla izredno kvaliteten rezultat med­narodne vrednosti in osvojila naslov dr­žavnega prvaka. V štirih serijah in šest-najstih skokih so doskočili kar štirinajst-krat v ničlo, dva skoka pa sta prinesla ekipi samo sedem centimetrov napake.

Ekipa Slovenije II, ki so jo sestavljali leški mladinci Smid, Lazar, Jug in Božič, je z rezultatom 3,91 metra zavzela. odlično tretje mesto, dosegla pa je tudi sedem

. skokov v ničlo.

Po treh disciplinah (posamezni skoki na cilj, figure, grupni skoki na cilj) je prepričljivo zmagala ekipa Sloventje 1 pred Vojvodino in ekipo Slovenije II.

Med članicami je zmagala Dragica Jo­vanovič iz Srbije, ki je zmagala tudi v obeh posamičnih disciplinah, skokih na cilj in figurativnih skokih. Po doseženih rezultatih si je edina med dekleti prido­bila pravico nastopa na svetovnem prven­stvu v Bolgariji.

Po končanem prvenstvu ro imeli kandidati za jugoslovansko dr­žavno reprezentanco teden dni skupnih priprav, kjer so dokončno določili pet člansko r.eprezentanco za nastop na sve­tovnem prvenstvu. Izbrani so bili: Maks Humar, Branko Hrast

š Darko Svetina (vsi

ALe Lesce), Janez afarič (AK M. So­bota) in državni prvak Ljubiša Navmovič (AK Paračin).

Tekmovalci prve deseterice z letošnjega državnega prvenstva pa so kandidati za sestavo državne reprezen­tance za prihodnje leto in bodo vabljeni na • skupne priprave, v kolikor bodo or­ganizirane.

LEON MESARIČ

Miting v Celju Tudi letošnji miting slovenskih letalcev ob zakljUčku JA~ in proslavi 50-letnice aerokluba v Celju je bil dostojna predstaVitev naše dejavnosti, tehten in učinkovit ~elež p~ so sev~da ~pet prispeval i letalci iz armade. Jadral.cl, aerCl, . Mencmgerje~~ devetka, mig-21 (kot vse vrste na naših posnetkih). pa kragujl, modelarji, padalci, helikopterji in galebi so od nastop~ do nastopa bolj navduševali množico gledalcev (spodaj). prvič pa smo se slovenski javnosti predstavili s tako številno, sodobno in uporabno floto motonih športnih letal (spodaj desno)

REPUBLiŠKO PADALSKO PRVENSTVO 1980

Zmagovalci v generalni uvrst itvi za mladince - posameznike

Pod kupolami v Lescah

Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je bila v četrtek, 17. julija, slovesna otvoritev 18. republiškega padal­skega prvenstva za člane, S. prvenstva za mladince in 2. odprtega prvenstva Slove­niJe v skupinskih likovnih skokih - RE­LATIV. Ob prisotnosti predstavnikov šta­bov za ljudske obrambo gorenjskih občin in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij jese niške in radovljiške obči­ne, je tekmovalce pozdravil in prvenstvo proglasil za odprto predsednik sveta ALe dipl. ing. Lado Gorišek.

Organizatorju se je prijavilo S 1 padal­cev iz petih slovenskih aeroklubov ter devet padalceV iz Osjeka in Splita. Med člani je tekmovalo 26 posameznikov v šestih ekipah, med mladinci 16 posamez­nikov v štirih ekipah in v RELATIVU osem ekip s po tremi tekmovalci. Med mladinci sta tekmovali tudi dve dekleti , Mariborčanka Fanika Kranjc in Sonja Vršič iz Ptuja. Tako skromno žensko zastopstvo za slovensko padalstvo ni ra­zumljivo in nam res ni v ponos. Močna padalska sekcija v Ale Lesce bi že morala imeti vsaj eno žensko zastopnico, če že ne celo ekipo.

V času tekmovanja sta bili pad alcem na voljo dve letali AN - 2. V petek, 18. julija, je bil prvi tekmovalni dan. Tekmo­valna komisija se je odločila za disciplino skupinskih skokov na cilj z višine tisoč metrov. Že v dopoldanskem času so vse ekipe opravile po štiri serije skokov, s čemer je bila ta diSciplina tudi uradno zaključena. Ti skoki so šteli tudi za posamično konkurenco discipline skokov na cilj. Ves dan je bilo lepo vreme in oblačnost visoka, preko dvatisoč metrov.

Zato bi bilo bolje, če bi se tekmovalna komisija odločila za disciplino fugura­tivnih skokov, ker je bila oblačnost v naslednjih dneh nizka in so le s težavo opravili disciplino tigurativnih skokov. V popoldanskem času So tekmovalci opravi­li še po dva skoka na cilj za posamično

konkurenco. Med člani je po šestili sko­kih preyzel vodstvo Maks Humar z 8 cm, Janez Safarič pa je zaostajal samo en centimeter. Med mladinci je vodil Iztok Jug s tremi centimetri pred Darkom Svetino s petimi, kar je bQo bolje od dosežkov članov Humarja in Safari ča.

Sobotno tekmovanje se je pričelo s figurativnimi skoki. Vsi So opravili po tri Skoke, zadnje, četrte serije pa ni bilo momo izvesti, ker se je oblačnost spusti­la pod dva tisoč metrov_ Zato sta bili izvedeni še zadnji dve seriji skokov na cilj. Po treh skokih je bilo jasno, da Leščani še nimajo resnih konkurentov pri

------.--~

18 . REPUBLIŠKO PADALSKO PRVENSTVO ČLANOV . ------- -

Pl a Pr iime k in ime Kl ub c-i-i~ -~· "i~oo m - Bx- Figure z 2000 m-4x Skut oPnko man t ekmova l ca c enter 'C!)J.t Mes t o Toeke I ~::~~~ Mesto l Toc ke č

l HUMARMaks --·· r-i LG- LE 0 ,081 1 33 ,31 1

2 ŠAFARI ~ Janez AK - MS 0 ,09 2 4 4 0, 2 4 16

3 HRAST Branko ALC - LE 1, 25 6 36 3" , 2 2 "

" , ŠPANINGER Žarko LC -MB 0, 83 " 16 "2,3 5 2 5

5 BUNČI Č Drago ALG - il 1 , 60 7 " 9 3"," 3 9

6 MEDVEN Sreč o ALG - LE 1, 95 9 81 "8,0 7 " 9 7 čuš Stanko AK - PT 2 , 56 l o 100 50,1 8 6"

8 VIDOVIČ Janez AK - PT 0 , 65 3 9 53 , 2 1 3 169

9 PETROVI Č Janez AK - PT 5 , 86 li> 196 51, 5 lo 100

lo VOLARIČ J ane z ALC-LE 1 , 63 8 6 " 5",6 16 256

11 VODUŠEK I ztok LG - MB 6 , 16 16 256 51, 2 9 81

12 OGRI ZEK Milan LC -MB 3 , 39 11 121 5" , 3 1 5 225

1 3 I NTIHAR Duš an ALG - LE 8 , "7 18 32" " 7,1 6 36

1" CESNIK Tone LG -MB 5 , 9" 1 5 225 52 ," 12 1""

15 PUHEK Silvo LG -MB 1 ,17 5 25 55 , 9 19 361

16 VINDIŠ' Miros lav AK - PT 5 ' 23113 169 5", 8 17 289 17 BLAŽIČ Boris AK - CE ",61 12 1"" 55 ,7 18 32"

18 LAJOVIC Franc ALG- LE 1 5 ,08 21 ""1 51,8 11 121

19 BOHNEC Bo j an AK - CE 2", 6" I 22 "8'> 5" , 2 li> 196

20 i KRANJEC Stanko AK -MS 7 , 53 1 17 289 56 ,8 20 "oo

21 i RENGEOANTON AK-MS 8 , 6 9 1 19 361 58,9 21 ""1

2" POVŠE Bo j an DLG-NM " 0 , 6 8 2" 576 6",0 22- 26 576

20

"o 41

58

16" 178

296 320

337

360

396 386

"58 %8

562 680

689

802

9 76

1105

11 52

22 Pl'Ul!AR J anez ALG-LE 10' 36 1 2 0 "oo 6",0 22- 26 576

2 3 1 HROVAT IVAN AK -CE 38 , "5 23 529 6",0 22- 26 576

2 5 POJBI Č J ož e AK -118 "2,76 1 ~ 6 25 6",0 22-26 576 1201

26 KOTNIK Franc AK - CE "5~_~~~ _ _ ~..':' __ 22_-__ 26-'--_57_6--'-_ 1_2_5_2 -'

5 .REPU8LIŠKO PADALSKO PRVENSTVO MLADINCEV

Plae! Priimek in ime Klub Cilj s 1 0 00 m- 8x Figure z 2 000 1I-4x Skupno

man I temovalc8 Center Rc=i l t Mes t o Točke ~:!~: ~ Mesto Toč ke točk

1 SVETINA Darko ALC-LE 0, 05 1 1 "" , 5 1 1 2

2 BOŽIČ Roman ALe-LE 1 ,03 3 9 % ,7 3 9 18

3 ŽMAVC Bo j an AK - PT 4,04 5 25 "" ,9 2 " 29

" ŠMI D Be njami n ALe-LE 1 , 11 " 16 " 8 , 8 " 16 32

5 LAZAR Matj a ž ALG-LE " , 98 6 36 "9 , 2 5 25 6 1

6 ŠPANINGER Bojan LG -MB 9 , 71 8 6" 51,7 6 36 100

7 J UG I ztok ALG- LE 0 , 1 5 2 " 58, 7 lo 100 lo"

8 KOROŠEC J ože LC -MB 5 , 22 7 "9 56 , 0 8 6" 11 3

9 ČUŠ Zlatko AK - PT 12 , % l o 100 6J,! 7 " 9 1" 9

lo FRANK Duš an ALG- LE 17 , 30 11 121 57 ,0 9 81 2 02

11 KRAJNC Fanika LG -MB 10 , 28 9 81 64 , 0 13-16 210 291

12 JURŠA Jože LG -MB 19 , 3" 1 3 16 9 63 ,1 12 1"" 313

13 ČUŠ Sreč ko AK - PT 28 , 15 1" 196 61,8 11 1 21 317

1" VRŠIČ Sonja AK -PT 1 8 , 99 12 14" 64 ,0 1 3-16 210 3 5"

15 ZLQDNJAK Slobod ALe-LE 32,27 1 5 22 5 64 ,0 13-16 210 " 35

16 BU KOVEC TOmaž DLC- NM " 7 , 23 16 256 64.0 13-16 210 " 66

Zmagovalci v generalni uvrstitvi za člane - posameznike

osvajallju najvi~ih mest v figurativnih skokih. Humar, Hrast in Bunčič so se krepko zasidrali na prvih treh mestih. pri mladincih je bila ta premoč še bolj očitna. .

Konec diSCipline skokov v cilj ni pri­nesel bistvenih sprememb s primerjavo razvrstitve po šestih skokih. Članski prvak je postal Leščan Maks Humar z 8 cm pred Janezom Šafaričem z 9 cm. Ptujčan Janez Vidovič ter Mariborčana Španinger in Puhek so prijetno presenetili ter se uvrstili na tretje , četrto, in peto mesto pred bolj renomiranimi Leščani Hrastom, Bunčičem, Volaričem in Med­venom.

Zmagovalec med mladinci je v skokih na cilj postal Darko Svetina pred Jugom, Božičem in Šmidom, vsi iz ALC, ter Žmavcem iz Ptuja. Svetini je bil samo Jug nevaren nasprotnik, na sploh pa so leški mladinci pokazali največji napredek, kar je rezultat izredno kvalitetnega dela tre­neIja in vzornika mladim, Draga Bunčiča.

V nedeljo se je vreme poslabšalo. Prenizka oblačnost ni dopuščala, da bi že dopoldan zaključili tudi disciplino figu­rativnih skokov. Med sedmo in deveto uro zjutraj je bilo momo izvesti samo dva naleta in še le pozno popoldan po 17. uri je bilo možno ponovno poletati in zaklju

čiti zadnjo, četrto serijo skokov. Leščani si niso privoščili takih spodrsijajev kot pri skokih na cilj. Humar je tudi v tej disciplini zmagal pred Hrastom in Bunči­čem in samo ti trije so uspeli izvesti vse štiri komj>lete figur v časih pod devet sekund. Ze četrto uvrščeni Šafarič pa je imel poprečni čas nad deset sekund. Ta disciplina dela vsem še veliko težav in doseženi časi predstavljajo dokaj nizko. kvalitetno stopnjo. Celo Humarjev po­prečni čas 8,3 sekund ima zelo nizko mednarodno vrednost. To so posledice premalo načrtnega dela skozi vse leto in pomanjkanja primernih letal za opravljan­je skokov z višine dvatisoč metrov. Raz-

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z VIŠINE 1000 m:

1.ALC Lesce - Bled I.ekipa 3,65 m (6 x v "nulo") 2.ALC Lesce - Bled II. ekipa 9,31 m (5 x v "nulo") 3.LETALSKI CENTER MARIBOR 15,22 m (2 x v "nulo") 4. AEROKLUB PTUJ 23,70 m (1 x v "nulo")

- .-.-. ----------

GENERALNA RAZVRSTITEV EKIP: CILJ FIGURE SKUPINSKI SKUPAJ

1.ALC Lesce - I.ekipa 53 42 3 98 2.ALC Lesce - II.ekipa 134 190 12 336 3.LETALSKI CENTER MARIBOR 194 244 27 465 4. AEROKLUB PTUJ 269 174 48 491

-.-- -

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z VIŠINE 1000 m

1.ALC - LESCE I. ekipa 2,10 m (8x"nul a " ) 2.AEROKLUB PTUJ 5,12 m ( 5x "nula") 3.LETALSKI CENTER MARIBOR 7,18 m ( 5x "nula" ) 4.ALCLESCE - II.ekipa 13,40 m (4x "nula" ) 5.AEROKLUB MURSKA SOBOTA 26,58 m ( 5x "nula") 6,AEROKLUB CELJE 49 ,15 m (lx !Inula")

.. - --GENERALNA RAZVRSTITEV EKIP

CILJ FIGURE SKUPINSKI SKUPAJ 1.ALC LESCE - I.ekipa 167 63 4 234 2,LETALSKI CENTER MARI BOR 387 475 36 898 3.AEROKLUB PTUJ 384 622 16 1022 4.ALC LESCE - II.ekipa 1229 989 64 2282 5.AEROKLUB MUR. SOBOTA 1279 H33 100 2812 6.AEROKLUB CELJE 1833 I 1672 144 3649

2 .0DPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V SKUPINS KIH LI KOVN I H SKOKIH

RE L J.T IV

EnP! / R20 ~3~ \ M L . SKUPAJ

1..lLC LDiCE - 1. eki pa . 3 3 3 1 14

2 .J.D:OILtm PrUJ 3 2 1 O O 6

,.UROna! OSI JEl - 2 . e il::lpa 1 1 O O 1 l .... .lLC LESCE - ,. ekipa 1 O O O 2 l 5 .lllK)ILUB osrn I - l .et:ipa 1 O O 1 1 3 6 • .lLC LmCE - 2 . ekipa O 1 O O 1 2

? .llllOILUB SFU! O O O 1 O 1

ftft.420 8 . Lft.1L80 C'ERnlI. IURl BOR O O O O O O

veseljivo pa ie, da so prav mladinci ALC in Ptujčan Zmavc v letu dni napravili največji kvaliteten napredek, Poskrbeti je samo treba, da se bo trend napredovanja nadaljeval, kar bo možno doseči samo s skrbno in načrtno vadbo. Tako kot med člani Humar je tudi med mladinci Svetina osvojil vse zlate kolajne za posameznike.

V figurah mu je bil povsem enakovreden Ptujčan Žmavc, ki je osvojil srebro, prijetno pa je presenetil Leščan Roman Bolič s tretjim mestom, ki je svoj prvi padalski skok opravil lani maja.

V generalni razvrstitvi sta bila Humar med člani in Svetina med mladinCi zma­govalca s samo dvema negativnima točka­ma. Na nadaljnjjh mestih so se zvrstili po pričakovanjih Safarič, Hrast, Španinger in Bunčič, med mladinci pa je presenet­ljivo osvojil ' srebro mladi Leščan Roman Bolič, bron"pa je pripadel Ptuj čanu Žmavc u. Za Smida četrto mesto ni bil uspeh, njegove zmožnosti so zagotovo večje, Lazar pa si je s petim mestom zagotovil mesto v II. ekipi Slovenije za dlŽavno prvenstvo.

Po končanem tekmovanju je republiš­ka padalska komisija določila člane 1. in 2. ekipe Slovenije za nrstop na državnem prvenstvu. Komisija je napravila izredno uspešno in pametno potezo, ko je določi­la za drugo sloven*o ekipo najuspešnejše mladince Boliča, Zmavca, Šmida, Lazar­ja in Juga, mladinskega prvaka pa uvrstila v prvo članSko ekipo.

Prvenstvo v skupinskih likovnih skokih je bilo najzanimivejši del petdnevnega tekmovanja. Pokazalo pa se je, da smo v tej zvrsti še kar veliki začetniki. Razve· seljivo je, da se je za tekmovanje prijavilo osem tričlanskih ekip, tri iz ALC, dve iz Osjeka, po eno pa iz Ptuja, Maribora in Splita. Po pravilniku tekmovanja v rela­tivu bi morali ekipo sestavljati štirje tekmovalci. Ker pa smo v tej zvrsti še začetniki, se je republiška padalska komi­sija odločila v razpisu za tričlanske ekipe.

Tehnični pogoji za trening relativa so pri nas izredno slabi. Osnovni pogoj je letalo, ki v Sorazmerno kratkem času dvigne skupino štirih padalcev na višino 2000 metrov. Tako letalo je trenutno pri nas samo AN - 2. Da so Možnosti za napredek minimalne, je povsem na dlani. Alpski letalski center v Lescah je nekaj­krat v zadnjih dveh letih uspel organizira­ti večdnevne treninge z letalom AN - 2

Zmagovalne ekipe spodaj mlad inci)

- skupinski cilj (zgoraj člani,

Zmagovalne ekipe v generalni uvrstitvi (zgoraj člani, spodaj mladinci)

za leške padalce v lastni režiji, kar je I bistveno vplivalo na njihov napredek v relativu in tudi v figurativnih skokih. Zato je bila 1. ekipa ALe v vseh serijah tekmovanja daleč najboljša. V petih raz- , ličnih programih ji je uspelo sestaviti 14 likov, drugo uvrščeni ekipi AK Ptuj pa samo šest likov. Ostale ekipe so bile občutno manj uspešne.

Tok tekmovanja je bil dokaj zapleten, ker je močno ponagajala nizka oblačnost. V nedeljo, po zaključku tekmovanja v figurativnih skokih, je bilo možno izvesti samo eno serijo relativa za trening. V ponedeljek se je oblačnost nekoliko raz­kadila in med 13. ln 16. uro je vodja tekmovanja Janez Solar uspel spraviti pod streho samo dva tumusa od petih. Letalo je moralo voziti dokaj razburljiv slalom nad luknjami med kumu1usi, kakr­šne si vedno iz Srca želijo jadralni piloti; žal pada Icem to pot niso bili v zadovolj­stvo.

Torkovo praznično jutro, bil je 22. julij, praznik vstaje slovenSkega ljudstva, se je padalcem oddolžilo za predhodne dni. Sonce je zaSijalo in raztegnilo usta vseh v prijeten nasmeh. še preden so se pojavili komulusi z nizkimi baZami, je bilo v tren urah, med OSmo in enajsto uro dopoldan, Zaključeno tekmovanje s pre­ostalimi tremi tumusi. Doseženi rezUltati so podani v tabeli.

Popoldan je bil ob 17. uri ob izredno lepem in sončnem vremenu slovesen zak­ljuček vseh treh republiških prvenstev ob prisotnosti velikega števila gledalcev in predstavnikov družbenopolitičnih organi­zacij gorenjskih občin in štabov za ljud­sko obrambo. Številna športna priznanja so padalcem podeljevali predsednik PS ZLO S Stane Menegalija in podpredsednik Alojz Gojčič, polkovnik letalstva tovariš Turk, predsednik sveta ALe Lado Gori­šek in predsednik odbora letalske šole ALe Leon Mesarič, ter član sveta ALe Franc Fere.

Pred začetkom zaključne svečanosti je peterica padalcev ALC Bunčič, Humar, Hrast, Volarič in Svetina uspešno izvedla "ZVEZDO" petih padalcev ln prav škoda je, da se padalci ne lotijo nekoliko načrtneje izvesti ta atraktiven lik z ve­čjim številom Radalcev. Državni rekord lika "ZVEZDA' je s šestimi padalci.

Organizacija tekmovanja je bila na zadovoljivi višini in izpeljana z veliko ru tine Leščanov.

Zapis pripravil LEON MESARIČ,

ALe Lesce

XVI. PRVENSTVO MOTORNIH PILOTOV SLOVENIJE

Skozi dež in oblake Na letošnjem republiškem prvenstvu

motornih pilotov, ki je bilo v organizaciji aerokluba Celje, je sodelovalo 24 motor­nih pilotov iz 10 letalskih šol ZLOS. Sodelovali nista le šoli ALC Lesce in OLe Potrorož . Ker je bilo na prvenstvu dovol­jeno tekmovanje dveh pilotov na enem letalu, je bilo število sodelujočih letal le 16. Vsak pilot pa je tekmoval sam. Prvenstvo je bilo po športnem koledarju predvideno od 18. do 21. julija, zaradi poplavljenega celjskega letališča pa je bil pričetek teden dni kasneje.

Za prvi tekmovalni dan, 25. 7. po­pidne, sta bili na programu le disciplini točnosti prihoda in točnosti pristajanja iz direktnega doleta na tekmovanje. Zmago­valec tega dne je bil Egon Mozetič s 108 točkami.

Na slednji dan, 26. 7., je bil na progra­mu prvi tekmovalni let v dolžini 167 km

na maršru ti Celje-Planina-Laško-Zago­rj e- Vran sko- S lovenjgradec-Vitanjc­Oplotnica-Slovenske Konjice-Dobma­Celje. Nekateri od navedenih krajev pilo­tom niso bili znani in so bili navigacijska naloga, poleg drugih, ocenjevali pa so tudi časovno točnost v odletu in doletu ter pristajanje.

Del tekmovalcev pred razglasitvijo rezultatov

Se kratek opis discipline časovne toč­nosti in pristajanja. Pri časovni točnosti se meri čas preleta linije do 30 sekund od določenega časa, bodisi prekmalu ali' prepozno. Za vsako sekundo pa tekmova­lec izgubi 2 točki. Za pristajanje je na letališču označenih 5 polj po 15 m dolžine. Točke za posamezna polja so bile: 25-50-35-20-10. Dotik glavnih koles pred ali za označenimi polji ni prinašal točk. Zmagovalec tega dne je bil Miha Šorn s 367 točkami.

Zadnji tekmovalni dan, 27. 7., je vre­mensko kazal, da s tekmovanjem ne bo nič. Vsa celjska dolina je bila zaprta z nizkimi oblaki. Pričetek tekmovanja je bil preložen za celo uro. Po majhnem izboljšanju vremena So piloti poleteli na 126 km dolgo maršruto, ki jih je vodila nad naslednjimi kraji: Celje-Radeče:;-Se­nov 0- K 1 anj e c-Podčetrtek- Ziče -Strmec-Celje. Vse tekmovalce je na področju med Radečami in Podčetrtkom oviral močan dež in nizka oblačnost, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih discipli­ne navigacijskih nalog, ki so jih morali reševati na tem delu leta.

Enako kot prejšni dan So ocenjevali časovno točnost pri odletu in povratku ter pristajanje, dodatno pa !le časovno

XVI. PRVEllSTVO MOTORNIH PILOTOV SLOVENIJE CELJE , 25. - 27. 7. 1980

25.7. 26.7. 27.7. REZULTATI

Telanovalec Aeroklub !Letalo ČTl TP ČT2 ČTl TP EAV ČT2 ČT3 ČTl TP NAV TOČK

lo Verbančič Oto Maribor Pa 38 56 50 52 60 50 1133 56 60 58 50 157 832 2. Kos Slavko No mesto Pa 28 40 50 58 56 50 109 56 1+ 5 60 50 154 818 3. Hojnik Danilo Ptuj C 172 54 25 54 60 50 1S4 60 60 56 50 146 809 4 • . Karner Peter Celje Pa 38 56 25 58 5D 50 193 56 60 56 25 163 800 5. Šorn Miha Ljubljana C 172 54 35 46 44 50 227 58 60 oo 35 165 774 6. Berčič Malcs Ljubljana C 172 38 50 48 48 25 197 58 j o 54 50 173 771 7. Krepfl Karl Ptuj C 152 52 25 50 48 50 214 58 30 48 35 122 732 8 . Kral j f1ilan Ptuj C 172 48 50 54 60 50 168 56 oo oo 50 177 713 9. Pižom Žan Celje Pa 38 oo 50 50 oo 35 238 52 45 58 25 148 701 lo. Majhen Jože 1'1aribor Pa 38 34- 25 46 46 50 187 58 45 48 35 120 694-lI. Lukman Anton f1aribor Pa 38 48 50 40 48 oo 154 46 45 50 35 157 673 12. Rihter Branko Celje Pa 18 48 25 50 56 25 188 52 oo 58 50 120 672 13. Cestnik Matevž Ptuj C 152 40 50 44 56 5(1 139 54 60 58 50 53 654 14. l'1ozetič Egon Ajdovščina Pa 18 58 50 4-2 oo 35 173 50 oo 42 50 148 653 15. Otoničar Vlado Ljubljana Pa 38 46 20 50 50 35 107 56 60 50 oo 171 645

I 16. Florjane Andrej Celje Pa 18 56 35 56 54 oo 110 56 45 58 35 115 620 17. Lukanc Jože Velenje Pa 38 48 50 oo 24 50 143 42 15 14 50 139 575 18. Čas Jože S.Gradec Pa 38 56 35 36 oo 50 171 40 oo oo 25 83 496 19. Kotnik Vilko Velenje Pa 38 34- 50 16 oo 25 114 44 oo 58 50 75 466 20. Potočnik Stanislav Velenje Pa 38 56 25 30 26 20 121 36 oo oo 25 77 416 21. Miklavčič Božo Ljubljana Pa 38 lo 50 12 oo 25 53 oo oo oo 50 81 281 22. Vogrin Ivo M.Sobota Aer03 40 oo 38 oo oo 86 40 oo oo lo 49 263 23. Šuštar Adolf N. mesto Pa 28 - - 50 oo oo 103 36 odstopil 189 24. Bogataj Gabrijel Postojna Kurir oo oo oo oo 35 70 oo oo I oo I oo lo 115

nfL424

Najboljši trije v generalni uvrstitvi

točnost med Podčetrtkom in za tekmo­valce neznano točko, ki je bila v bližini Šmarij pri Jelšah. Tekmovalec je moral izračunati, kdaj mora pričeti leteti s predpisano hitrostjo, da bo prišel v pravi minuti nad to točko, ker mu ni bil znan tudi začetek, t. j. Podčetrtek. Da je točko časovne točnosti ~ nekje preletel, je dobil v naslednji nalogi, ko je moral izmeriti dolžino ~lezniškega predora. Rezultati izmerjenih časov so bili za tekmovalce kar uspešni. Zmagovalec tega dne je bil Oto Verbančič s 381 točkami .

Rezultati tekmovanja za vsakega tek­movalca so razvidni iz tabele. Posamezne oznake disciplin pa pomenijo: ČTI -časovna točnost v doletul. ČT2 - časov­na točnost vodletu, cT3 - vmesna. časovna točnost, TP - točnost pristajan­ja, NA V - navigacijske naloge.

Prvouvrščeni tekmovalci v skupnem seštevku treh tekmovalnih dni so bili:

1. Verbačič Oto 832 točk 2. Kos Slavko 818 točk 3. Hojnik Danilo 809 točk

Ob zaključku prvenstva in razglasitvi rezultatov so bili navzoči tudi predsednik Predsedstva skupščine ZLOS Stane Menegalija, generalni sekretar Letalske zveze Jugoslavije Petar Stepančič in podpredsednik PS ZLOS Alojz Gojčič

Zmagovalci v discplini časovne točnosti: Vrbančič, Hojnik in Karner

Zmagovalci v točnosti pristajanja: Vrbančič, Kos in Kralj

Zmagovalci v disciplini navigacijskih nalog: Pižorn, Šorn in Berčič

k:~'L,425

ki So prejeli zlato, srebrno in bronasto medaljo ZLOS ter pokale. Organizator prvenstva, AK Celie, je podelU prvouvrš-

čenim v disciplinah prvenstva medalje, ki so bile narejene za to prvenstvo: discipli­na časovna točnost:

1. Hojnik Danilo 344 točk 2. Verbančič Oto 342 točk 3. Karner Peter 342 točk disciplina točnost pristajanja: 1. Kos Slavko 150 točk 2. Verbančič Oto 150 točk 3. Kralj Milan 150 točk

disciplina navigacijske naloge: 1. Šorn Miha 392 točk 2. Pižon Žan 386 točk 3. Berčič Maks 370 točk

Določanje mesta za medalje pri ena­kem številu osvojenih točk več tekmoval· cev veni disciplini da uvrstitev v drugih dveh disciplinah.

Najvišje možno število točk prvenstva je bilo 1000, za časovno to;5nost 6-krat po 60 točk (36), za pristajanje 3-krat po 50 (150) in za navigacijske naloge 265 in 225 (490). , .......................... , I OBVESTILO ZKPZ

Služba za plovidbenost in regi-

:1 ster letal pri Zveznem komiteju za

promet in zveze se je preselila iz • prostorov v Novem Beogradu (Juri-• ja Gagarina 81, blok 70) in z : Aerodroma Beograd v zgradbo • : Zveznega izvršnega sveta II, Novi • Beograd na Bulevarju Avnoja. Novi : naslov glasi: • Savezni komitet za saobračaj i

•1 veze Služba za plovidbenost i registar

• vazduhoplova • i 11070 NOVI BEOGRAD • BulevarAVNmA 104 • Teleks naslovi pa so: : - direktno: 12062 YU DFC"":A

:: - SITA: BEGOMXB

- AFTN: LUBBYASK : Posamezni delavci službe delajo

: v naslednjih sobah:

• načelnik Službe Branislav Niko-: lič in Vorkapič - soba 364, telefon : • 199-011;

i Ž. Stojanovič, B. Stankovič in

Mitar Nikolič - soba 344, telefon 199-131 ;

D. Mijač. S. Vučetič - soba 345, telefon 199-132

I. ....................... ..

Podlehnik 80 Aeroklub Ptuj je 9. in 10 avgusta že

sedmič zapovrstjo organiziral Ptujski padalski pokal v skokih na vodo, ki ga je letos razširil še z nočnimi skoki. Priredi­tev je bila v okviru praznovanj ob občinskem prazniku v Ptuju.

Tega posebnega padalškega tekmova­nja v Sloveniji, ki posrečeno združujr nočne skoke na letališču v Moškanjcih in skoke na vodo v Podlehniku, se je letos udeležilo kar 35 tekmovalcev. Tekmova­nje je odprl predsednik AK Ptuj, tovariš Alojz GOjčič.

Zmagovalci ob podelitvi pokalov in priznanj

Prvi dan, ko je bila na sporedu disciplina nočnih skokov, so bili tekmo­valci precej izenačeni in skoraj vsi so pristali v krogu. Smolo je imel samo domočin Bojan Žmauc, ki je v preveliki želji za čim boljŠO uvrstitvijo tako neSrečno doskočil, da si je zlomil roko v zapestju. Vsak tekmovalec je lahko skočil samo enkrat, tako da se je že najmanjša napaka grobo kaznovala z negativnimi točkami. V tej disciplini so si prvo mesto delili trije tekmovalci: Iztok Jug iz ALe Lesce, Stanko Kranjc iz AK Murska Sobota in Janez Vidovič iz AK Ptuj, ki so doskočili v sam center. Ker so bili tudi drugi tekmovalci zelo natančni, je bilo favoritov za prvo mesto veliko.

Drugi dan, v disciplini skokov na vodo, so morali tekmovalci poleg tehnike skakanja obvladati tudi plavanje. Zmagal je Stanko Kranjc iz AK Murska Sobota z 12,96 sekunde pred Iztokom Jugom, ALC s 15,06 sek in Dušanom Frankom, ALC s 17,50 sek. Domačin in favorit Janez Vidovič se je po dobrem doskoku v vodo zapletel pod padalom in izgubil precej sekund, da je kljub dobremu plavanjU imel skupen čas 26,03 sekunde.

Skupni zmagovalec je tako postal Stanko Kranjc iz AK Murska Sobota z 2 negativnima točkama, drugi je bil Iztok Jug iz ALC Lesce s 5 točkami in tretji Marjan Karas iz AK Murska Sobota s 113 točkami. Najboljši domačin je bil Zlatko Čuš s četrtim mestom pred Janezom Vidovičem, ki je bil peti.

Ekipno so - zl!lllgali Mariborčani v sestavi Vodušek, Spaninger in Korošec s 723 točkami, pred Mursko Soboto (Kranjc, Karas, Pobič), Lescami (Jug, I:azar, Smid) in Ptujem I (Vidovič, Čuš, Zmauc). Pokale je zmagovalcem in zmagovalnim ekipam podelil predsednik občine Ptuj, tovariš Cveto Doplihar.

Slike in besedilo: JANEZ BEZJAK

AK Ptuj

Mehanik Stevo ob svojem konjičku

Skrb za varno letenje

rre'L427

Razgovor na delovnem mestu z letal­skim mehanikom na letališču v Postojni.

Motoma in jadralna letala so izvajala svoj program, medtem ko so gledalci strmeli v nebo in nemo opazovali, kaj počno ti pogumni fantje v njih. Na drugem koncu letališča so se pripravljali za padalski skok z višine 1200 m.

Med tem vrvežem, ropotom in letali pa mimo opravlja svojo vsakodnevno nalogo letalski mehanik STEVO IKONIC, doma iz Makedonije, ki sedaj živi v Beogradu in trenutno dela v postojnskem klubu letal­cev. Njegova edina skrb je, kakor sam pravi, da letala delujejo brezhibno in da se plan letalske šole in kluba odvija po letalski plati nemoteno. K,o smo ga per prašali, kako je začel z delom v letalstvu, je takole pripovedoval:

- Kmalu po končani vojni je obiskoval letalsko tehnično šolo in se tako usposer bil za letalskega mehanikaPot v letalstvu ga je vodila skoraj po vsej Jugoslaviji. Pregledoval je in popravjal številna letala, ki so in Še letijo na našem nebu, tako motoma, jadralna in tudi reaktivna letizla. Končno Se je ustalil v Beogradu vrazisker valnem inštitutu, kjer ip . pravljal svojo nalogo kot letalski mehanik. Delo je naporno in predvsem zelo natančno, kar zahteva od človeka dodatne napore. Pre-

gledi, popravila letal morajo biti zVršena kar Se da hitro, predvsem pa zelo pedant­no, kajti posledic pOVršnosti v letalstvu ne sme biti.

Kljub letom in zasluženi pokojnini se še vedno ne more ločiti od letal, svojega konjička, katerim je posvetil večji del svojega življenja. Delo v Postojni mu kljub skromno opremljeni letalski delav­nici zelo ustreza; kot pravi sam, mu je najbolj všeč prijaznost ljudi, članov in predvsem domačinov. Ceprav Se mu sper mini včasih utrnejo tudi na dom, mu je v Postojni lepo predvsem takrat, kadar je na letališču živahno in letalci ter padalci opravljajo svojo dejavnos t.

Razgovor smo morali končati, kajti letalo je pristalo in parkiralo poleg leta­liške zgradbe. Motor je ugasnil. Potreben bo zopet, kot tolikokrat dosedaj, pregled letala in motorja po končanem letenju.

Malokdo med gledalci, ki so ta dan opazovali dogajanja na letališču v Postoj­ni je opazil, da so skrbne oči letalskega mehanika Steve Ikoniča pregledovale motor letala in vsega letala. Pripravljena letala so spet čakal na svoje letalce, da se brezskrbno pripravijo na svojo vsalar dnevno nalogo.

ANDREJ BRA Tol Postojna

ANALIZA SPOMLADANSKIH IZPITOV

Zdesetkane vrste V času od 30. maja do l. junija tI. SO

bili na letališču ALC v Lescah opravljeni izpiti za jadralne pilote, na letališču v Ptuju v času od 6. junija do 8. junija izpiti za motorne pilote in v času od 8. junija do Il. junija na letališču Lučko izpiti za uČitelje motornega in jadralnega letenja.

Izpitov za dovoljenja jadralnih pilotov se je udeležilo samo 9 kandidatov, po 2 kandidata iz AK Ptuj in ALC, trije kandidati iz AK Velenja in po eden iz AK Murske Sobote in Postojne. Teoretičnih izpitov niso opravili trije, praktičnega znanja pa nista pokazala dva kandidata.

Samo 66,6 % uspeh na teh izpitih dovolj nazorno dokazuje, da prihajajo kandidati na izpite teoretično slabo pri­pravljeni, v praktičnem letenju pa nedo­učeni. Ker kandidati ne morejo k izpitom brez priporočila kvalificiranega in odgo­vornega učitelja letenja odnosno upravni­ka šole je jasno, da velik del odgovornosti za neuspeh pada na te osebe. Interesan­tna je že stara ugotovitev, da kot po. pravilu slabo pripravljeni kandidati priha­jajo vedno iz istih aeroklubov.

Ob teh izpitih so svoja zapadla dovolje­nja obnovili trije jadralni piloti, dva pa sta opravila izpit v letenju brez zunanje vidljivosti. Izpitov za dovoljenje športne­ga pilota se je udeležilo 12 kandidatov, od katerih so štirje imeli skončano ŠROA in so zato opravili samo dopolnilne izpi­te. Prijavili so se trije kandidati iz AK Portorož, štirje iz AK Maribor, eden iz AK Slovenj Gradec, trije iz AK Ljubljana in eden iz ALC. Izpite je uspešno oprav­ilo 9 kandidatov oziroma 75 % udeleže­nih, kar je prav gotovo dokaz temeljitejše priprave posameznikov, kot tudi odgo­vornejši odnos pooblaščenih učiteljev, da svoje učence pošljejo na izpite primerno podkovane tako v teoretičnem kot tudi v praktičnem znanju.

Trije kandidati izpita niso opravili. S temi izpiti so kandidati or,ravili tudi izpit iz predmeta "radiofonija', ki ga po no­vem predpisu mora opraviti vsak imetnik športnega dovoljenja. Dva kandidata sta

ob tej priložnosti obnovila svoja dovolje­nja za športnega pilota.

K izpitom se je prijavilo tudi šest kandidatov, ki so opravljali eksploatacijo in praktičen del za vpis tipa letal UTVA-66, UTVA-60 in AL-60v svoja dovoljenja. Razen enega so vsi kandidati izpit uspešno prestali.

Na letališču Lučko se je izpitov za učitelje motornega letenja udeležilo 5 kandidatov iz SR Slovenije, in sicer po en kandidat iz AK Novo mesto, Ptuj in Celje in dva kandidata iz AK Ajdovščina. Iz SR Hrvatske se je izpitov udeležilo osem kandidatov, iz AP Vojvodine pa eden. Vsi kandidati iz SR Slovenije so uspešno opravili izpit. Iz SR Hrvatske so trije kandidati bili uspešni, medtem ko jih pet izpita ni opravilo. Tudi edini kandidat iz AP Vojvodine ni pokazal dovolj znanja. Razen enega kandidata, ki na izpitu ni zadovoljil kar v štirih predmetih, lahko vsi ostali pristopijo k popravnim izpitom.

Uspeh vsekakor ni zadovoljiv, saj znaša komaj 42,8 %.

In v čem kandidati niso bili uspešni? Dva kandidata nista pokazala dovolj znanja v praktičnem letenju, dva sta bila sila tanka v "metodiki" pouka in pouka letenja, dva sta spodrsnila na predmetu "navigacija", dva pa na teoriji letenja.' Sicer pa večini predstavlja težave "meto­dika", brez česar si pač ne moremo: zamisliti kvalitetnega učitelja letenja. Se­veda pa je posebno vprašanje, v kolikor kandidat ne zna leteti niti za sebe dovolj dobro!

Izpitov za učitelje jadralnega letalstva se je udeležilo kar 16 kandidatov: šest iz SR Slovenije, od tega dva iz ALC ter po eden iz AK Velenje, AK Slovenj Gradec in AK Ljubljana. Iz naše republike so izpit uspešno opravili štirje, ostala dva pa imata popravne izpite (poleg teoretičnih predmetov tudi iz praktičnega letenja).

Iz SR Hrvatske se je prijavilo osem kandidatov, od katerih pa sta izpit opra­vila samo dva. Od ostalih šestih kar štirje niso bili uspešni v praktičnem letovanju, medtem pa večina zelo slabo pozna

letalske predpise in tehniko jadranja in prele tov.

Iz AP Vojvodine sta se prijavila dva kandidata, ki nista opravila izpita, vendar imata pravico do popravnega izpita.

Komaj 37,5 % uspeh kandidatov za učitelje jadralnega letenja in 4~,8 % uspeh za učitelje motornega letenja je med člani izpitne komisije razvnel obšir­no debato o "podobnosti" tako uspo­sobljenih kadrov za bodoče učitelje le­tenja. Komisija je zavzela stališče , da kandidati s tako pomanjkljivim teoretič­nim in praktičnim znanjem v bod oce ne smejo k izpitom za letalske pedagoge. Zavzeto je stališče, da polno odgovornost v predlaganju kandidatov, ki naj bi prišli na izpite, v bodoče morajo nositi uprav­niki letalskih šol, ki naj bi jih klicali po potrebi tudi na odgovornost.

Komisija je v obširnem poročilu, ki ga je dostavila letalski zvezi Jugoslavije in ZKPV v zvezi s slabo pripravljenostjo kandidatov za omenjene izpite, predloži­la, da letalske zveze primerno ukrepajo, da se kadri za bodoče učitelje letenja teoretično in praktično usposobijo, pre­verijo in jih šele po ugotovitvi, da je kandidat usposobljen, pustijo k izpitu.

Naj pripomnim, da smo se v letalskih' zvezah več let trudili, da so nam odgovor­ni zvezni organi ponovno odobrili oprav­ljanje izpitov za amaterske učitelje preko izpitne komisije letalske zveze Jugoslavije in da kaj lahko izgubimo tako težko pridobljeno možnost, če bomo še naprej pripušča1i slabo pripravljene kandidate na izpite za učitelje letenja.

Toliko vsem v razmislek!

GUSTAV AJDIČ

"Mostarci" V Murski Soboti

nu..429

Kot že nekaj let poprej je tudi letos v juniju in juliju aeroklub Murska Sobota organiziral na svojem letališču v Rakiča­nu jadralni internat za gojence letalske gimnazije iz Mostarja.

Gojenci gimnazije so bili s svojim vzgojiteljem nastanjeni v novem delu dijaškega doma v Murski Soboti, kjer SO se tudi hranili. Velja omeniti, da so bili pogoji v tem domu izredno dobri in da je osebje doma gojence sprejelo nadvse pri­Srčno.

Za uresničitev predvidenega programa letenja SO bili an!ažirani trije učitelji in en kandidat za učitelja letenja. Učenci so bili razporejeni v štiri skupine, od katerih sta vedno po dve izmenično leteli na

dveh letalih Blanik L-13. Na ta način je zagotovljeno šolanje pod enakimi pogoji.

Na prvem delu šolanja, ki se je odvijalo po programu 7..ačetniškega šolanja, So učenci opravili po 45 poletov z avto"'lit-10m. Škoda, da učenci iz objektivnih razlogov niso mogli leteti samostojno, dasiravno so brez izjeme vsi solidno obvladali tehniko začetniškega letenja. Močno avto"'lit1o tipa TOST na vozilu TAM-2500 je v popolnosti ustrezalo svoji nalogi, saj je ob najmanj šem vetrčku in s približno 80 % dolžino. vlečne VIVi dvignilo Blanik do skoraj 400 m. Za povratno vido je dobro služilo staro vozilo "Opel", ki je, čeprav demodirano in brez bistvenih oblik luksuznega potniš­kega vozila, odlično prestalo "službo povlačenja vrvi" na štart. Vsekakor velja pohvaliti šleparja vida tov. Broderja in voznika povratnega vit1a tov. Srečka, ki sta z dobro voljo in potrebno dozo odgovornosti pripomogla k uspešnemu zaključku internata. Brez dvoma gredo zasluge učiteljema letenja tov. Glinšku in Petroviču ter pripravniku tov. Pižornu, ki je uspešno opravil j)redvideni staž.

V· drugem delu šolanja so gojenci dobili vsak po 30 poletov v aerozapregi, ki je bila opravljena z letalom Utva 75, katero je vamo vodila roka tov. Rupnika. To sicer novo, vendar ne prav lepo letalo po obliki, je uspešno opravilo svojo nalo­go in mislim, da bo v letalskih šolah z veseljem sprejeto.

Velja omeniti še novost, ki je bila letos prvič uvedena v omenjenem internatu. Pristojni organi SO namreč odobrili, da se hkrati z vojaškimi gojenci lahko šolajo tudi začetniki iz matičnega aerokluba. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je ta mož. nost vnesla v sicer montono šolanje ' go­jencev precej svežine.

K posamičnim skupinam smo namreč priključili tudi eno članico in šest članov aerokluba Murska Sobota na začetniško šolanje. S skupnimi napori SO vsi skupaj prispevali k uspešnemu šolanju. Člani aerokluba so uspešno skončali začetniško šolanje na avtovit1u in aerozapregi in posamezniki že jadraj o samostojno. Vse­kakor je odobreni način šolanja v interna­tu dal izredne rezultate, zato se tudi ni čuditi, da je internat tudi predčasno končal delo, dasiravno nas je vsak dan pregnal dež vsaj enkrat s travnika.

Upam, da so z uspelnim zaključkom internata zadovoljni tako vodstvo gimna­zije kot tudi 10 .erok1uba, seveda pa tudi mi, ki smo bili _';alci nalog.

GUSTAV AJDIČ

Modelarstvo 34. DR2AVNO PRVENSTVO

NAVZLIC VISOKIM NORMAM VELIKO TEKMOVALCEV

Čeprav so skeptiki napovedovali, da zaradi visokih norm julija ne bo državne­ga prvenstva v Pančevu, je prišlo kar 119 tekmovalcev, ki so se v dvodnevnih bojih merili za najvišji naslov v FIA, FIB in FlC. Moramo reči, da organizator ni izpolnil pričakovanj: slabi sodniki, visoke takse in odhod ekip brez rang liste - to so pomanjkljivosti, ki bi se jim lahko izognili. Varčevati moramo tudi mi. Minili so časi dragih hotelov, tekmovalna taksa naj zagotovi minimalne pogoje za udeležbo, ostalo pa ponuditi ekipam na izbiro. Razglasitev zmagovalcev naj bo na terenu, kjer se je odvijal boj za naslove!

Prvenstvo pa je bilo izredno kvalitetno, kar potrebuje usmeritev na norme, ki bi jih bilo treba v tem smislu dograjevati. Posamezniki FlA:

1, Anton VideffiŠek;Ljubljana: 1.221 2. Branko Leskošek; EMO Celje: 1.200 3. Radoje Blagojevič; Zrenjanin 1.1 75 4. Stanko Fartelj; EMO Celje: 1.133 5. Josip Polen der; Novi Sad: 1.118 6. Šandor Hodolnik; RTopola:1.l16 7. Tomaž_Hribar; Ljubljana: 1.102 8. Iztok Zagar; Ptuj: 1.080 9. Milan Mastnak; EMO Celje: 1.079 10. Rastislav Nadjalin; Zrenjanin: 1.052 11. Stojan Kranjc; Novo mesto II: 1.051 12. Matjaž Praprotnik; Ptuj: 1.043 18. Dragan Stankovič; Novo mesto: 964 19. Sinjo Zarič; EMO Celje: 940 20. Darko Bauer; Novo mesto 1: 936 23. Janez Qrošelj; Novo mesto 1: 908 31. Borut Zulič; Novo mesto II: 853 35. Konrad Janžekovič;Ptuj: 818 36. Damjan Žulič; Novo mesto 1: 817 45. Mitja Rozman; Novo mesto II: 714 48. Matija Žnidaršič; Ljubljana: 687 58. Dani Vesenjak; EMO Celje II: 573 (bilo je 65 uvrščenih tekmovalcev)

Ekipa FIA

1. EMO Celje 2. Ljubljana 3. Ptuj 9. Novo mesto I 10. Novo mesto II (17 uvrščenih ekip)

3412 3010 2941 2661 2618

Posamezniki FIB: 1. Mirsad Kapetanovič; Visoko: 1243 2. Nikša Alujevič; Split: 1235 3. Mihovič Bakotic; Split: 1233 4. Lazar Lačimič;N. pazova: 1184 5. Tine Brudar;N. mesto: 1180 6. Dušan Peček; Ptuj: 1115 7. MarjanZupanc;N. mesto: 1014 14. Milan Mastnak; EMO Celje: 935 17. Dragan Stankovič; N. mesto 909 18. Marjan Varvoda;Ptuj: 885 28. Dani Vesenjak; EMO Celje: 518

Ekipe FIB: 1. Split 2. Visoko 3. Novo mesto 8. Ptuj 10. EMO Celje

3531' 3142

31023 2000 1453

Posamezniki FIC: 1. Oton Vel umšek ; Ptuj: 1260 1. Oton Velunšek;Ptuj: 1260 3. Svetozar Jovin;Sombor: 1242 4. Milan Pavlov; Pančevo: 1223 5.Janez GEošelj; Novo mesto: 1198 6. Matija _Znidaršič; Ljubljana: 1155 7. Maks Zuran;Ptuj: 1148 13. Stojan Kranjc; Novo mesto: 1017 14. Gregor Golobič; Novo mesto: 989 (nastopilo je 21 tekmovalcev)

Ekipe FlC: 1. Pančevo 2. Novo mesto 3. Ptuj

3386 3204 2408

Po MODELARJU, Beograd

DRAZGOSE IN LOVRENC

za p0'pestritev modelarske tekmovalne sezone Je aeroklub Kranj organiziral 1. !Uedklubsko tekmovanje radijsko vodenih Jadralnih modelov v pobočnem jadranju za "pokal Dražgoš" 26. junija v Dražgo­šah. Tekmovanja se je udeležilo 17 mo­delarjev iz Kranja, Ljubljane in Maribora. Start modela je bil v Dražgošah, cilj v Ru dnem, t. j. približno 3 km poti, z viš~sko razl~o 350 m. Tekmovalec je vodil model IZ avtomobila, med potjo je moral model obleteti pravilno 6 kontrol­nih točk irI na cilju točno pristati. Čas letenja je bil omejen na 12 minut.

Rezultati: 1. Lenart Milan; Kranj: 4976 točk 2. Sekirnik Boris; Ljubljana: 4912

točk 3. Majer Ferdo; RC Maribor: 4888

točk

1. Hoffe1ner Erich 2. Klančišar Martin 3. Hirmelsbach Georg

4. Horvat Vlado; RC Maribor: 4864 točk

5. Dežman Branko; Kranj 4795 točk

Aeroklub Kranj je organiziral še eno tekmovanje z RC jadralnimi modeli za pokal ,,Lovrenc" 15. junija. Tekmovanje je bilo sicer odpovedano zaradi premajh­nega števila prijav, nenapovedano pa je prišlo 8 tekmovalcev iz Celja, Maribora ID

Avstrije in zaradi njih je aeroklub impro­viziral tekmovanje. Tekmovalec je moral opraviti 10 preletov v skupni dolžini 1000 m. Ocenjeval se je čas preletov in točnost pristajanja. Zmagovalec je bil tekmovalec, ki je v dveh turnusih zbral najmanj točk.

Avstrija Emo Celje Avstrija

55 65 76

IV. MEMORIAL

69 60 85

" VITOMIRA BERICA"

124 125 161 itd.

Tega zveznega tekmovanja, ki je bilo v Zrenjaninu 7. junija, se je iz Slovenije udeležilo 7 tekmovalcev iz Kranja, Celja in Maribora. Skupaj je tekmovalo 27 modelarjev v kategoriji radijsko vodenih jadralnih modelov (F-3-B)

Člani ljubljanskega balonarskega kluba so v začetku septembra na letališču v Lescah preizkušali balon, ki so ga izdelali sami. Prostornina balona je okr09 6000 kub ičn ih metrov, izdelan pa je iz domačih materialov. Z njim uspešno reklamirajo DELTA računalniški sistem. - Morali pa so se kar močno potruditi, da so balon obdržali v ravnotežju, če jim je nagaja la bakla, vir energije balona, ali pa, če je zap iha l nekoliko močnejŠ i veter. Ker balona še niso uspeli registr irat i pr i Zveznem komiteju za promet in zveze, so ga morali zadrževati na dolg ih vrveh, da jim ni ušel ... (Fot o: Leon Mesarič)

Rezultati: 1. Ivanček Marijan; Zagreb: 5522 4. Perpar Borut; Kranj: 5244 6. Klančišar Martin ; Celje: 4426 7. Bakuševski Djordje; Maribor: 4417 8. Malec Marko; Kranj: 4341 11. Lenart Milan; Kranj: 4017

REPUBLlSKO PIONIRSKO PRVENSTVO

Republiško pioniIsko modelarsko prvenstvo je Mo v Celju 7.6. vorganiza­ciji modelarjev aerokluba Celja. V katego­riji prostoletečih modelov A-1 je tekmo­valo 82 modelarjev iz 11 klubov in osnovnih šol v 26 ekipah, v kategoriji F-1-A pa 26 modelarjev iz 8 klubov. Letošnje pionirsko prvenstvo je bilo raz­širjeno še na kategorijo vezanih hitrostnih modelov. Udeležba je bila slaba, vsega 3 tekmovalci, čeprav je bil dogovor na modelarski kOmisiji drugačen.

Rezultati A-1 ~ioniIski model) 1. Schmidt Peter; AK Celje: 241 2. Slavič Denis; OŠ Slovenjgradec: 235 3. Žuran Mitja; AK Ptuj: 234 4. Gregorčič Bogdan; MK Mirna: 229 5. Belca Matjaž; AK Ptuj: 227 Ekipno: 1. AK Celje 1. 636 2. AK Ptuj I. 622 3. LT Emo Celje II. 563 Rezultati F-1-A 1. Bauer Darko; AK Novo mesto: 826 2. Mirnik Teodor; AK Celje: 780 3. Kranjec Boštjan; Emo Celjj: 760 4. Golobič Gregor; AK N mesto: 751 5. ~ostanjevec Martin; Emo Celje: 702 EkIpno: 1. LT Emo Celje 1949 2. MK Vrhnika 1837 3. LC Maribor 1610 Kategorija vezanih hitrostnih modelov

B-2 1. Kostanjevec Martin; LT Emo Celje:

98,36km/h 2. Šentjurc Matjaž; MK Velenje: . 77,92

km/h 3. Kovač Edi; LT Emo Celje: 72,43

km/h