SEPTEMBER -DECEMBER *78 ,. ST 6-7

ii KOVINOTEHNA

~ TEHNOMERCATOR Uvoznik poslovne in športne aviacije in opreme

revija letalcev in I,i' Jbiteljev letalstva

ST.6 - 7. LETO VIII. - SEPT. - OKT. * NOV. - DEC. 1978

~ .·:.: .... 1.

Odkrito moramo priznati, da nas je spet povozil čas - namesto treh številk smo vam danes uspeli poslati eno samo, pa vsaj to dvojno. Ko se borimo za koncept revije, za njeno družbeno vlogo in financiranje, ko se ukvarjamo z distribucijo in administra· cijo, nam že skoraj zmanjkuje sape za - izhajanje revijel Ne obupujemo; obljubljamo, da bomo prihodnje leto bolj resni, saj se delajo na obzorju kar lepe fece, in če boste sodelovali vsaj toliko, kot do zdaj, bo revija lahko boljša, bolj pogosta in bolj redna.

Dobro zdravje in srečne pristanke želimo ob novem letu drug drugemu, našim KRILOM pa izpolnitev vseh načrtov, ki smo jih zastavili ob njihovem ponovnem rojstvu leta 1974!

Uredniški odbor

Nova deiavnost ELANA Pokal Maršala TITA 16. svetovno prvenstvo Fotoreportaža iz Portoroža Inex Adria Aviopromet Jesenski izpiti Društvo amaterskih graditeljev Vtisi s sleta v Mostarju Iz aeroklubov Zanimivosti

li Zgodba Vestnik

ICefL,4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih orqanizacij Slovenije. Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj,

4 9

15 19 22 24 26 28 31 35 41

Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhavc, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček - Lektor: I va Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo . Letna naročnina 60 din. cena posamezne številke 10 din- Teko.či račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50101-678-51077. Stavek, film i in prelom CZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto .

AKTUALNO

Nova dejavnost Elana jadralna letala

-

Elan je v fazi končnih prir.rav za proizvodnjo jadralnih leta . Naši delavci so na specializaciji v Nem­čiji zgradili dve letali, ki sta uspe­ŠIlO poleteli. Informacijo o tem vam posredujemo v našem inter­nem glasilu ,,Naša smučina", ki vam jo prilagamo. V kratkem bodo dose~ljivi pogoji oonudbe in pro­pagandni material.

S prijateljskimi pozdravi! ELAN

Konstruktor letala g. Wilhelm Dirks in naš Tone Čerin, dipl. ing.

Pavle, Lado in Tone pri izdelavi nosilnih površin

Letos mineva dvajset let, odkar je Elan pričel izdelovati predmete iz poliester­skih tvoriv. Skromni začetki, spremljani z obilico stranpoti in tavanj so v dvajsetih letih dokazali osnovno idejo, daje možni razvoj na tem področju izreden, samo pravočasno se je potrebno vključiti v pro­učevanje tehnolOgije in tržišča. iz tega je nastala samostojna dejavnost Elana, ki ima nasprotno sezono kot dejavnost smuči in je zato prav dragocena. Drugi so sezonsko proizvajali smuči pet do sedem mesecev, ostali del pa so delavci bili doma. Pri nas takšen način ni mogoč. Toda kako zdržati celo leto, če prodajaš le tri mesece? Telovadno orodje je bilo le nezadostni izhod. Tako se je Elan med prvimi usmeril na več dejavnosti in je po danes znanih podatkih največja tovarna športnega orodja na svetu.

Razvoju in napredku ni ne konca ne kraja, če hočeš iti v korak z ostalimi. V doslej prehojeno pot je vtkanih nekaj imen, ki so tvorila jedro, da je Elan tudi na področju plastike pomemben in kvali­te ten proizvajalec. Njihovo žrtvovanje in zadovoljstvo, ko je Elan ob tem uspeval , naj bo vzor tudi sedanjim pionirjem novih področij, ki bodo nastajala.

Burni razvoj plastičnih materialov in predelovalna tehnologija z vedno novimi uporabnimi možnostmi povzroča seveda velike, še neizkoriščene in ne raziskane možnosti Elana na tem področju . Seda­nja, na ročnem delu sloneča proizvodnja je sama po sebi zelo draga in ogroža zdravje zaposlenih ter ni nevtralna za okolico. Predelava plastičnih materialov bi morala v perspektivi zelo porasti , zanjo pa bi morali izkoristiti vse prednosti , ki jih Elan na tem področju ima. Te so predvsem v njegovi tradiciji obdelave, v ugodni lokaciji ter primerni sestavi de­lovne sile kot ogrodju bodoče plastike v strokovnem in produktivnem pogledu . Enostavno širjenje plastike kot tudi dru­gih proizvodov z isto stopnjo tehnologije

je brezsmiselno, ker bi si s tem nakopa­vali samo dodatne probleme in zmanjšali svojo svetovno konkurenčnost.

Zato gre razvoj v smer prevzemanja no­vih tehnologij z novimi materiali.

Iz tega razloga je bodoča usmeritev v razvoju plastike naravnana v kapitalno in tenzivno proizvodnjo industrijskega, visokoproduktivnega tipa s poudarjeno skrbjo za zdraVje vseh zaposlenih in var­stvo okolja ter na delovno intenzivno proizvodnjo tistih artiklov, ki naj po­nesejo slavo in ime Elana v svet za kar so primerni le najbolj plemeniti izdelki. Prva, velikoserijska ali pa masovna proiz­vodnja mora pokrivati večji razvoj in stroške proučevanja v širšem smislu, pro­izvodnja plemenitih izdelkov pa mora biti prodorni element Elana v svetu.

V saka gospodarska celica in vsi deli družbe imajo svojo dolgoročno veliko nalogo do lastnega naroda in družbe. So trenutki, ko se te naloge posamezne celice ne zavedajo ali pa je nimajo defini­rane. Intenzivni razvoj Elana nas je privedel do tega, da se moramo svoje

OG-100 E LAN pred prvim vzletom

Cockpit letala OG-100 ELAN

vloge in nalog zavedati. Glede vloge nam je jasno: Elan mora na športnem pod­ročju kot proizvajalec biti prvi zastavo­noša naše države v svetu. Dolžnost po­samezne celice skrbeti za razcvet družbe kot celote pa je v iskanju najboljših poti za izkoriščanje lastnih sposobnosti v prid celote. S proizvodnjo letal mora biti naša ambicija usmerjena v to, da izpolnimo svojo možno poslanstvo v imenu slo­venskega naroda in aktiviramo velike spo­sobnosti, ki jih imamo. Prizadevati si moramo, da bo čimprej mimo obdobje, ko bomo za ves svet ročni delavci na pod­ročjih, ki jih pripadniki drugih narodov več ne marajo opravljati. Velika sposob­nost in ročna spretnost mora biti usmer­jena na področja, ki jih drugi zaradi svoje civilizacije, slabega izobraževanja, stan­darda in podobno niso več sposobni opravljati ter najhitreje moramo prehajati na dela, kjer je ob ročni spretnosti zli ta v ta dela izkušenost, znanje in umske s sobnosti. Navadno ročno delo se mora umikati industrijski izdelavi, konstrukCij­sko in pionirsko delo pa mora biti narav-

OG-100 ELAN, v ozadju OG-200

Pavle in Tina v delavnici

Finiširanje kabine

Trup letala pred transportom na letališče

nano na izdelke, ki izžarevajo duhovno moč in sposobnost naroda. Za svojo osebo sem prepričan , da je za Elan med drugim to kot izdelek jadralno letalo. Po tragični prekin"itvi konstrukterskega in izdelovalnega dela izpred dvaindvajse tih let, ko drugi narodi npr. Nemci te proiz­vodnje še sploh niso imeli, je sočasna naloga tudi v tem, da Elan zbere okoli sebe duhovne sile in da poleg produkcije tudi v doglednem času organizira razvoj letalstva, ki je sigurno eden izmed tipič­nih produktov malega naroda.

Proizvodnja letal sloni na naslednji argumentaciji:

Elan z njo sledi svojemu poslanstvu in vlogi v naši slovenski in širši jugoslovanski družbi. Letalo je vrhunski, plemeniti pro~ izvod za naše nadaljnje uveljavljanje v svetu; Elan je lociran v okolju, idealnem za takšno vrsto proizvodnje z neposredno navezavo stikov z letalci in letalskim cen­trom. Nadalje je v Elanu in okoli njega vrsto jadra1nih pilotov, ki so pripravljeni in so v osnovi strokovno usposobljeni za to proizvodnjo; imamo v tovrstni ročni proizvodnji dolgoletno tradicijo ter končno svetovno tržišče kot tudi naše domače nudi velike možnosti sorazmerno ugodne prodaje letal. še posebej po­membno je, da je za to proizvodnjo za­interesirana slovenska profesionalna javnost in aeronautični strokovnjaki tako, da računamo s pridobitvijo strokovnih sodelavcev, ki bi jih bilo možno zbrati okoli takšne produkcijske enote. Po izdelanem programu , razdeljenem v več faz, moramo namreč priti ne le do lastne dobre proizvodnje , temveč tudi do konstrukcije letala.

V začetni fazi je seveda bistvenega pomena, ali uspemo izdelovati letalo visokih kvalitet, kajti prodreti je možno

samo z dobrim izdelkom in imenom. Podobno nalogo lahko zaokrožimo z notranjo zahtevo in usmeritvijo v Elanu , da mora vsak novi projekt biti praviloma devizno pozitiven, kar pomeni, da moramo izdelke, za katere uporabljamo uvoženi material izvažati v takšnem obsegu , da bo le-ta kril celotne devizne potrebe.

V letu in pol dolgih pripravah na to proizvodnjo smo poizkušali zadostiti osnovnim predpostavkam in rešiti naloge,

ki niso bile majhne . Zaželimo najmlajši zvrsti naše dejavnosti sedaj, da bo dobro pričela in shodila v prid sebi, Elanu kot celoti kot tudi širši družbeni skupp.osti .

DOLFE VOJSK

ELAN POSEGA V TRETJO DIMEN­ZIJO

Minilo je natanko devetnajst mesecev, odkar so potekali v Elanu z našim roja­kom dr. Florjančičem iz Švice prvi razgo­vori o tem, da bi Elan proizvajal jadralna letala. Resnici na ljubo moram povedati, da je Elan že prej zanimal za to proiZvod­njo, vendar ni bilo prave osnove za za­četek.

Ker je dr. Florjančič zelo dober prijatelj naših jadralnih pilotov in tudi sam navdušen jadralec , se je vest o tem , da se v Elanu ogrevaj0 za izdelavo jadral­nih letal , hitro širila med zainteresira­nimi.

V Elanu ni bilo posebnega navdušenja za osvojitev proizvodnje jadralnih letal , vendar je po posvetovanju s strokovnjaki z ogledom tovarne in proizvodnje v ZR Nemčiji prišlo do odločitve:

Elan pristopa k dolgoročni proizvodni kooperaciji za izdelavo jadralnih letal s firmo Glaser- Dirks.

Razumljivo je, da je takOj nastalo vprašanje, kdo bo v Elanu letala sploh delal, kdo bo vodil proizvodnjo ipd. Ni bilo težko dobiti pristašev , ki so bili pri­pravljeni takoj poseči po delu pod po­gojem , da se jim omogoči priučitev na tem delu .

Tako je ing. Čerin imenovan za vodjO oddelka za proizvodnjo jadralnih letal , njegovi sodelavci pa so Pavle Potočnik , Tine Papler , Lado Klemenčič in Janko Bolčina . Vsi imenovani so napravili po­trebno specializacijo v tovarni jadralnih letal v ZR Nemčiji . Razumljivo je, da

bomo rabili še sodelavcev in upamo , da jih ne bo pretežko pregovoriti za resen pristop k temu zahtevnemu delu .

Predhodno smo že rešili problem de­lovnih prostorov s tem , da smo ponovno aktivirali našo staro Fortuno. Po delni adaptaciji zelo lepo izgleda in proizvod­nja lahko steče . Seveda to ni tisto, kar bi potrebovali, vendar za začetek zadostuje, saj bomo lahko letno proizvedli 25 letal. Če se bodo naše ambicije povečale, bomo seveda potrebovali nove proizvodne pro­store .

Na začetku sem zapisal: Minilo je na­tanko sedemnajst mesecev. ,. in naj sedaj nadaljujem s to mislijo: zajadralo je prvo Elanovo letalo. To se je zgodilo v nedeljo, 10. septembra na športnem letališču Bruchsal v ZR Nemčiji . VeIjetno se bo kdo vprašal, zakaj ne v Lescah, sam imamo tudi tu primerno letališče . Odgo­vor je tak, da so bili naši delavci na iz­popolnjevanju v ZR Nemčiji in so njiho­vo večmesečno delo ocenili nemški stro­kovnjaki, ki so nadzorovali izdelavo prvih dveh letal .

Ocena dela naših delavcev je bila res laskava , ni manjkalo komplimentovo nji­hovi prizadevnosti, saj so bile brez pri­tiska tudi sobote in nedelje njihovi de­lovni dnevi in je bilo zaradi tega drugo letalo gotovo 14 dni pred rokom.

V nedeljo pred samim poletom je bilo precej nervoze in strahu, če bo krstni po-let res tako uspešen, kot smo si vsi pr­isotni želeli . Vreme je bilo precej vetrov­no (bočni veter 55 km/ h), kar pa ni pre­prečilo, da z letalom ne bi poletel njegov konstruktor g. Dirks. Pavle Potočnik je letalo še zadnjiČ obrisal in malo zgladil , potem pa je nastopil dolgo pričakovani trenutek. Fantje so se skupno z g. Dirksom in Glaserjem fotografirali pred letalom , . potem pa ie g. Dirks poletel. Vlečno letalo se je odklopilo na višini 2000 m. Dolgo časa smo brez besed zrli v nebo, vsak od nas se je ubadal s svojimi mislimi, nedvomno pa smo s tem izdel­kom dokazali, da je Elan uspel. Za ta uspeh pa smo dolžni čestitati petorici naših fantov, ki so dokazali , kaj se da narediti z delovno vnemo, ko so gradili prvo Elanovo jadralno letalo.

Letalo je pristalo, g. Dirks je izstopil iz kabine nasmejan in kratko odgovoril, da je vse vredu in čestital fan tom za uspešno delo , isto sta storila tudi dr. Florjančič in soproga ter nazadnje tudi jaz. Nato je g. Glaser letalo izročil kupcu - predstavnikom švicarskega letalskega kluba iz Wintertura.

o

Montaža kril

Lastnik firme g. GLASE R in konstruktor letala g. DIRKS med našimi fanti

=

Po čestitkah je prišel na vrsto krst le· tala. Za botro smo izbrali ga~ FIOljanči· čevo , ki je tudi pilot, sicer pa Svicarka, ki pa je ceremonial s steklenico šampanjca in kratkim nagovorom opravila v lepi slo· venščini.

Po vsem tem nas je dr. Florjančič po­vabil, da Elanovci posedemo okoli letala za kratek nagovor. Naj ga dobesedno citiram:

"Prijatelji! Po dVaindvajsetih letih je ponovno poletelo slovensko jadralno le­talo. Ponosni smo na ta dan. Ta dan po­meni veliko za slo\(ensko jadralsko letal­stvo. Čestitam vam, čestitam Elanu za tako odločitev , katere pravilnost se bo, prapričan sem, potrdila v bodočnosti , ter da bo ta ptica, ki je danes poletela, za­četek nove odlične jadralne prihodnosti. Ta pa sedaj leži v rokah vseh prisotnih iz Elana. - Na zdraVje!"

Zahvalili smo se velikemu prijatelju Elana za te vzpodbudne besede in mu obljubili, da bomo . č estitke prene sli ko­lektivu Elana.

Čez teden dni je poletelo drugo letalo z manjšimi spremembami. Novembra pa upamo , da boste imeli tudi ostali člani Elana priložnost občudovati polet prven­ca iz Fortune. LAZAR TADEJ

=

Raz pon kri I • • • ••••. .. •. ••. .••• 15 m2

Površina kril • ..• . . ..•• ......... 11 m Vi tkost . . . ..............••..... 20,5 m Dol žina .................•. . . • oo 7 m Širino tru pa •• ••.•••. • •••.•• ••• • 0, 62 m Višina trupa .... . ...... . ........ 0,81 m Težo praznega letala co ••••••••• 235 kg ';odni bal as t •• •• • •• ••••.••.••.•. 100 kg Maksimalno težo v letu •••••••••• 41 8 kg 2 Kriina obremenitev ••• .••• . ... .••• 28-38 kg/m Maksimal na hi trost •.•..•.•••.•••• 260 km/h Minimal na hitrost (G/F - 28) • .... 60 km/h Minimal no hitrost padanja (G/F - 28)0,59 m/s pri • .• .•. .. •• •. • • •.•• . .••. •.•• • .. 74 km/h Naj bo lj,e drsno število (G/F - 38) .. •• 1 :39 , 2 pri ••.• . .. . .. •. . •••... .... .• .. . •.• 105 km/h Dovoljen-$ osnovne akrobacije .... . . .

POKAL MARŠALA TITA

v Ptuju se je zaključil XXI. aeroreli Jugoslavije

Velika je bila prireditev zaključka XXI. aerorelija motornih pilotov Jugosla­vije za pokal maršala Tita.

Osemmesečno delo je bilo za nas, čla­ne Aerokluba Ptuj, poplačano, saj smo v lepem, sončnem in prijaznem jesenskem dnevu na letališču v Moškajncih pozdravi­li prijatelje pilote in letalske mehanike skoraj iz vseh jugoslovanskih aeroklubov.

Letalska karavana, kakor bi jo lahko imenovali , je letos poletela v Kruševcu in prek Beograda in Borova pripotovala v Ptuj . Poleg trideset pilotov je prišlo še enkrat toliko tehničnega osebja, organi­zatOIjev in spremljevalcev. Domačini smo se trudili, da bi obisk v Ptuju in njegovi okolici ostal vsem v trajnem spominu. Ali smo uspeli?

Odgovor prepuščao vsem tistim, ki so bili naši gostje v soboto in nedeljo, 16. in 17. septembra.

SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1978

Iz jutranje meglice se je prebijalo son­ce. Tako težko pričakovano sonce! Sonce , ki je prinašalo s seboj uspeh naše prireditve. Letališče je oživelo že ob jutranjih urah in težko smo pričakovali prve tekmovl!lce. Napovedani so bili za deveto uro. Zal jih ni bilo. Sporočilo iz Borovega se je glasilo: "Premočna megla ne dovoljuje vzletenja." Nismo bili razočarani. Vedeli smo, ko se bo dvignila megla , bodo priletela prva letala. Da, prvega tekmovalca smo pozdravili na leta­lišču nekaj minu t pred dvanajsto. Njemu in vsem naslednjim smo ob prihodu pri­peli cvet, ki je pon os slovenskih fantov in deklet - nagelj. Nismo se hoteli postaviti z nobenim bogatim darilom , pa od kod tudi denar. Smo pa nekaj mesecev skrbno zbirali značke organizacij združenega dela in društev , saj priznate , da tudi med letalci vlada "značkomanija" , in jih s

turističnim prospektom Ptuja razdelili našim gostom.

Nekaj minut pred štirinajsto je pristalo zadnje tekmovalno letalo, o rezultatih pa smo tedaj le še ugibali. Lepo je bilo videti vrsto štiridesetih letal. Tekmovanje za največjo in najdražjO lovoriko motornih pilotov - pokal maršala Tita - se je kon­čalo. Tekmovalno komisijo pa je čakalo seštevanje točk in končni rezultati. V podlehniškem motelu so v miru opravljali svoje delo.

Na letališču pa smo nestfP,no pričako­vali prihod helikopterja Sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije . Z njim naj bi se pripeljal predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije, tov. France Popit. Ni še odbila petnajsta, ko nas je pritegnil ropot helikopterja iz ormoške smeri. V naslednjih minutah smo z zadovoljstvom pozdravili tov. Franceta Popita, tov. Vido Tomšič, članico predsedstva SR Slovenije in tov. Janeza Zemljariča, republiškega sekretarja za notranje zadeve. V sprošče­nem pogovoru smo predsedniku in osta­lim gostom pripovedovali o uspehih in težavah slovenskega letalstva in o samem reliju motornih pilotov Jugoslavije . (sIlka štev. 1.)

Nismo hoteli biti preveč uradni. Želeli smo biti sproščeni, pa vendar ponosni, da nas je na zaključku XXI. aerorelija obiskal predsednik CK ZK Slovenije .

Preden so se gostje poslovili, so se pilo­ti in padalci predstavili s skromnim letal· skim programom: - četvorko, v kateri so sodelovali Čuček,

Hojnik , Krepfl in Kralj , bi lahko ime­novali " ti vražji fantje v lesenih škat­lah";

- Svetozar Trifunovič je s svojo "abra­kadabra" potrdil, da je mojster akro­batskega letenja;

- padalci : Kodela , Čuš S., Vindiš, Vido­vič, Čuš Z., Rogina, VršiČ , PukšiČ ,

Nahberger pa so jadrali s krili, kot da bi j im z rojstvom prirasla. Mrak je pregnal goste , letališče pa smo

prepustili enoti JLA iz kasarne "Dušana Kvedra" v Ptuju.

Za vse letalce in organizatorje XXI. aerorelija sta predsednik skupščine tov. Cveto Doplihar in predsednik izvršnega sveta tov. Franjo Gnilšek pripravila spre­jem v motelu Podlehnik. Večerno sloves­nost smo pričeli z razglasitvijo rezultatov na zadnji etapi od Borovega do Ptuja in podelili tri nagrade : slike 1910 le t starega Ptuj a. (slika štev. 2.)

Tov. Franjo Gnilšek je v imenu pokro­viteljev zaključka XXI. aerorelija skupšči­ne občine Ptuj, tovarne gliniCe in aluminija "Boris Kidrič" Kidričevo , Kmetijskega kombinata Ptuj , mesokom­binata "Perutnina" Ptuj , AGIS Ptuj in

Tekmovalci in spremstvo XXI. JAR

I!t~l~. [IJ Občudovanje veščin letalskega znanja

Kreditne banke Maribor - podružnica Ptuj, vse goste iskreno pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v Ptuju. Nato je na· šim prijateljem predstavil ptujsko občino z njenimi gospodarskimi in kulturnimi značilnostmi.

Med gosti prvega dne moramo s poseb· nim spoštovanjem omeniti zastopnika maršala Tita na XXI. aeroreliju , tov. Franca Leskoška-Luko. Tov. Luka ni le velik revolucionar našega sedanjega in polpreteklega delavskega gibanja , sreča­mo ga tudi med ustanovitelji KP Sloveni­je , pa spet na čelu partizanske VOjske , pa v funkCiji zveznega ministra za industrijo in kot predsednika CK ZK Slovenije , mi letalci pa ga poznamo kot svojega velike­ga prijatelja. Vselej, kadar smo ga obiska· li , nam je z veseljem prisluhnil in pomagal pri organizaciji zaključka aerorelija.

Jadralni krst sekretarja predsedstva Centralnega komiteja ZK Slovenije

Franc Leskošek-Luka pozdravlja letalce in množico ljubiteljev letalstva

Gos1je v pričakovanju letalske prireditve

Sekretarju P!edsedstva CK ZK Sloveni­je tov. Francu Setincu, ki nas je prav tako obiskal, pa bi skoraj lahko pripeli prvo jadralno značko, če ne bi imel za seboj pri jadranju spretne roke učitelja tov. Jožeta Botolina. Pe t lupingov, levi in desni raversman ter kovit le niso mačje solze za začetnika. Tov. sekretarja vabi­mo, da poleti še v katerem klubu le talske organizacije Slovenije. (slika štev. 3.)

NEDELJA, 17. SEPTEMBRA 1978

je tisti septembrski dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali, posebno člani ptuj­skega aerokluba. Zakaj? Svoje večletno delo in napore smo skupaj z letalci , pa­dalci in modelarji skoraj iz vseh sloven­skih in nekaterih klubov iz bratskih re­publik kronali zvelikom aeromitingom, ki je privabil na letališče čez 20 tisoč lju­di.

Po jutru se dan pozna! To jutro je na­povedalo prijazen, sončen dopoldan, kot da bi se nedelja kosala s soboto, kateri dan nam bo prinesel več sonca in radosti. Za tekmovalce in goste , ki so prenočili v podlehniškem motelu, smo dopoldan pri­pravili ogled vinske kleti Kmetijskega kombinata s starim vinskim arhivom, ki premore vina, starejša od pol stoletja.

Pot nas je nato vodila na ptujski grad, kjer smo videli bogato grajsko zbirko ptujskih gospodov, ki so zgradili gtad v 12. stolegu. Kasneje so v njem živele in ga preurejale plemiške družine Leslyji, Ditrichsteini, Habsburžani in Herbersteini vse do razpada Avstro-Ogrske. Pozor­nost obiskovalcev je posebej pritegnila nova etnografska zbirka, ki nam predstav­lja način življenja in običajev kmečkega prebivalstva v ptujski okolici.

Ptujčani se radi pohvalimo z nedavno zgrajenimi Ptujskimi toplicami, pa smo zato naše goste popeljali v toplice. Med tem pa so se že va1ile proti letališču kolo­ne avtomobilov iz ptujske in ormoške strani. Pločevinasta reka se je stekala po asfaltni "strugi". Ne vemo koliko je bilo avtomobilov, nedvomno pa je bil postav­ljen rekord za naše prireditve, ki ga bo težko preseči. (slika štev. 4.)

Godbeniki ptujske Svobode so točno ob 14. uri po srednjeevropskem času za­igrali "Hej Slovani", s čimer se je pričela zaključna prireditev XXI. aerorelija motornih pilotov Jugoslavije za pokal maršala Ti ta.

Med gosti smo poleg tov. Franceta Leskoška-Luke in tov. Franca šetinca

pozdravili tudi generala Dušana Vladisav­ljeviča, predsednika Zveze letalskih orga­nizacij Jugoslavije, generala Antona Tusa, komandanta vojnega letalstva iz Zagreba, pred~dnika Zveze letalskih organizacij Slovenije tov. Staneta Menegalijo, ~kre­tarja Zveze letalskih organizacij Slovenije tov. Mirka Bitenca in predsednike druž­benopolitičnih organizacij in skupščine Ptuj. (slika štev. 5).

Prvi govornik je bil tov. pred~dnik ZLOS Stane Menegalija, ki je dejal:

DRAGI ŠPORTNIKI, SPOŠTOVANI GOSTJE, LJUBITELJI LETALSTVA I

V prijetno zadovoljstvo mi je, da v imenu Zveze letalskih organizacij Sloveni­je pozdravim vse, ki ste se zbrali v tolikš­nem številu na zaključku 21 . jugoslovan­skega relija motornih pilotov za prehodni pokal maršala Tita, pokrovitelja Letalske zveze Jugoslavije.

Letošnji 21. jugoslovanski reli, ki je potekal v preteklem tednu od Kruševca, po Jugoslaviji, do Ptuja, je dal ponovno lep pregled uspehov motornih pilotov v letenju z najrazličnejšimi nalogami, ki so jih morali piloti opraviti na tem tekmova­nju. Do popolnosti so morali obvladati navigacijo brez uporabe radionavigacij­skih sredstev, saj je bilo vse letenje vizuel­no po vnaprej določeni poti samo z upo­rabo geografske karte. Tako letenje pa zahteva poleg preciznega letenja tudi dobro poznavanje konfiguracije zemljišča in krajev ter v vsakem trenutku tudi točno pozicijo letala in potreben čas do prihoda na cilj, čas, ki je določen do natančnosti sekunde. Razen tega mora pilot poiskati na zemlji postavljene zna­ke, izmeriti razne razdalje in dolžine, smeri, na zaključni fazi leta pa še točno pristati. Vsi ti elementi so bistvo takega tekmovanja, ki je najboljša šola in pregled sposobnosti pilotov, tudi za potrebe splošnega ljudskega odpora in teritorialne obrambe. V tem smislu poteka tudi celo­letno delo naših letalskih šol, letni zaklju­ček pa je v športni obliki zaključno tek­movanje motornih pilotov, pregled njiho­ve usposobljenosti in znanja. Zato česti­tam vsem tekmovalcem kdoseženim uspehom, kakor tudi organizatorjem in vsem službam, ki so potrebne, da se tako tekmovanje pripelje do cilja. Zahvaljujem se tudi Aeroklubu Ptuj, Skupščini občine Ptuj in drugim družbenopolitičnim dejav­nikom za sprejem in organizacijo zadnje etape in zaključka te letalske manifestaci­je, t.j. 21. jugoslovanskega relija. Obenem

čestitam Aeroklubu Ptuj za njegovo 25-lemico delovanja in uspešnega razvoja na področju letalskega športa in vzgoje letalskih kadrov za potrebe tako športa, kot tudi vojnega letalstva in gospo­darstva. Tudi Aeroklub Ptuj je v času svo· jega delovanja dal vojnemu in civilnemu letalstvu kadre, ki danes letijo na naj­zahtevnejših letalih v vojnem in civilnem letalstvu.

Zahvaljujem se Aeroklubu Ptuj za iniciativo in njeno realizacijo, t.j. izdajo posebne številke naše slovenske letalske revije Krila, v kateri je zajeto 25-lemo delo, razvoj, uspehi in težave,s katerimi se srečuje takšna organizacija. To pa naj bi bila naloga tudi ostalih slovenskih aeroklubov, saj je znano, da smo letalci preveč anonimni in preskromni glede na svoje dosežene rezultate in vlogo , ki jo opravljamo v naši samo upravni družbi.

Vsem mladim, od pionirjev naprej, danes samo ljubiteljev letalstva, želim, da se pogumno vključijo v naše letalske organizacije in se ukvarjajo z našimi dejavnostmi ter postanejo kasneje tudi dobri piloti.

Na kraju mi dovolite, da v vašem in svojem imenu čestitam zmagovalcem -posebno še zmagovalcu 21. relija motor­nih pilotov Jugoslavije za pokal Maršala Tita, ki bo ta pokal danes tudi prejel.

V imenu pokrovitelja ZLOJ in pri­reditve tov. Tita je govoril Franc lesko­šek- Luka:

SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVA­RIŠII

V posebno zadovoljstvo in čast si šte­jem, da ob zaključni etapi 21 . jugoslovan­skega aero relija , kot zastopnik predsedni­ka republike in v njegovem imenu pode­lim zmagovalcu prehodni pokal maršala Tita.

Pomen te predvsem športne prireditve je poudarjen s tem, da se prireja pod pokroviteljstvom predsednika republike, kar obvezuje tako Letalsko zvezo Jugo­slavije, vse republiške zveze in njene klu­be, vse šporme in tehnične delavce, da se te letalske manifestacije vsako leto uspeš­no opravljajo z vse bolj zahtevnim progra­mom.

Dosedanja tekmovanja dokazujejo, da se naše letalske organizacije, letalsko osebje in organizatorji relijev vse bolj iz­popolnjujejo, vse bolj obvladujejo zahtev­no letalsko tehniko, kar nas navdaja z veseljem in ponosom in nam zaf!,otav/ja

tudi nadaljnjo rast naše sposobnosti, zna­nja in moči.

V današnjem svetu hitregu razvoja teh­nike je spoznavanje in obvladovanje tehnike in tehničnih dosežkov neobhod­na zahteva časa, zlasti na letalskem področju, ki postaja vedno bolj neločljivi del našega napredka in naših obrambnih sposobnosti. In te in take amaterske športne manifestacije spodbujajo vse več­ji interes za pridobivanje strokovnega znanja in potrebne tehnične veščine.

Želim, da bi organizacije Letalske zve­ze Jugoslavije tudi v bodoče, ob razumni podpori naše družbe, uspešno razvijale in širile to koristno' aktivnost, usposabljale vedno širši krog mladih entuziastov vse do vrhunskih letalskih dosežkov.

S to željo čestitam organizatorjem reli­ja, vsem udeležencem, predvsem pa pilotom, ki so se srčno borili za čimboljši uspeh.

Čestitka zastopnika tov. Tita trem najboljšim

Sledila je razglasitev rezultatov m po­delitve medalj, pokalov in nagrad. Naj­dražjo trofejo - pokal tovariša Ti ta je zmagovalcu tov. Dobrici Božiču iz Aero­kluba Beograd podaril tov. Franc lesko­šek- Luka. Drugouvrščeni je bil Oto Ver­bančič iz Aerokluba Maribor in tretji Ivo Čavar iz Aerokluba Banja Luka. (slika štev. 6.)

V zahvalo našemu pokrovitelju in veli­kemu prijatelju letalstva, svojemu vrhov­nemu komandantu tov. Titu, smo poslali

telegram, ki ga je prebral sekretar Aero­kluba Ptuj tov. Drago Krepfl :

PREDSEDNIKU SOCIALISTIeNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGO­SLAVIJE PREDSEDNIKU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLA VIJE VRHOVNEMU KOMANDANTU JUGO­SLOVANSKE LJUDSKE ARMADE

DRAGI TOVARIS TITO!

Pot XXI aerorelija motornih pilotov Jugoslavije nas je od mesta do mesta na­ših bratskih republik naše lepe samo­upravne domovine pripeljala v Ptuj.

Zaključujemo XXI aeroreli motornih pilotov in se ti za pokroviteljstvo nad to prireditvijo in našo letalsko organizacijo iskreno zahvaljujemo. Ponosni smo, da smo se borili za lovoriko svojega vrhovne­ga komandanta. Največja želja vseh nas pilotov je priboriti si pokal MARSALA TITA. Sporočamo ti, da smo v tekmova­nje vložili vse svoje znanje in sposobnosti, našo ljubezen do tebe in svoje domovine. Pripravljeni smo ne le tekmovati, ampak tudi braniti vse pridobitve narodnoosvo­bodilne vojne in povojne socialistične iz­gradnje. Smo piloti našega vojnega letal­stva, ki bomo vselej sledili politiki Zveze komunistov in Tebi, naš dragi tovariš TITO.

Iskreno te pozdravljamo z letališča v Ptuju vsi udeleženci XXI aerorelija in tisoči občanov, ki smo se zbrali na za­ključku te najplemenitejše letalske pri­reditve v Jugoslaviji

ZDRAVO!

Ptuj, dne 17. septembra 1978

In himna je s spuščanjem državne za­stave označila konec XXI. aerorelija motornih pilotov Jugoslavije. Sledil je dveurni letalski miting. (slika štev. 7.)

Atrakcija programa

13§ilfl~J

Zanimiv in pester le tal ski , padalski in modelarski program smo restavili ob so· delovanju vojnega letalstva , rekretariata za notranje zadeve SR Slovenije , ob po· moči in sodelovanju slovenskih aero· klubov in samih udeležencev XXI. jugo. slovanskega aerorelija. V programu aero· mitinga smo predstavili sposobnosti in znanje , lahko pa trdim , tudi pogum deklet in fantov , ki so jadrali, skakali , iz· vajali akrobacije, imitirati letalski napad, pokazali reševanje ponesrečencev s heli· kopterjem , uprizorili padalski desant , ve· ščine modelarske tehnike in zaključili celotno prireditev s šaljivo točko našega najstarejšega pilota tov. Alojza Gamza na dobrem starem PO- 2.

ALOJZ GOJČ[Č

Tabela plasmaja prve trojice in reprezen· tantov ZLOS po disciplinah

Tekmovalec končni časovna točn ost izvidniške plasma točnost pristaj . naloge

Božič Dobrica 1 5/ 6 'd l 11 2 Cavar Ivo 2 2 4 /7 4 Verbančič Oto 3 5/ 6 2 7 Ijojnik Danilo 6 Som Miha 9 Kralj Milan 13 Jeršan Zmago 14 Krepfl Karel 17 Hauptman Alojz 26

XXI. JUGOSLOVANSKI AERORALLY ZA PREHODNI POKAL MARŠALA TITA

Tekmovanje je bilo od 11. do 17. sep· tembra na naslednjih etapah: Valjevo -Kruševac - Beograd - Borovo - Ptuj. Tekmovalo je skupaj 30 motornih pilotov iz 19 aeroklubov vseh republik in pokra. jin , razen Makedonije in Vojvodine . Tek· movalnega letenja je bilo skupaj 8 ur , dolžina vseh etap je bila 1020 kilo· metrov. Tekmovalci so morali opraviti 26 izvidniških nalog in 6 točnosti pristaja­nja. Rezultati: končni plasma 1. Božič Dobrica , Beograd - 792 točk 2. Čavar [vo , Banja Luka - 782 točk 3. Verbančič Oto , Maribor - 781 točk

1 10 16 12 4

19

1 11 19 /23 8 18 12 24/ 25 13 24 / 25 23 12 / 14 29

Plasma ostalih tekmovalcev iz ZLOS 6. ljojnik Danilo, Ptuj - 760 točk 9. Som Miha, Ljubljana - 693 točk 13. Kralj Milan , Ptuj - 645 točk 14. Jeršan Zmago, Ljubljana - 643 točk 17. Krepfl Karel, Ptuj - 619 točk 26. Hauptman Alojz , Ljubljana - 513 točk

Zmagovalci disciplin so bili : Č asovna točnost : Hojnik Danilo , Ptuj -372 točk

Toč nost pris taj anj a: Hojnik Danilo, Ptuj - 150 točk

Navigacijske naloge: Ban Mijo , Osijek -3 17 točk

SVETOVNO PRVENSTVO

16. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju

Prvenstvo so organizirali Francozi v mestu Chateauroux, ki leži približno 2S0 km južno od Pariza. Sprva so kandidirali Nemci, vendar so prvenstvo zaradi fi­nančnih težav morali odpovedati. Kot je pred svetovnimi prvenstvi običaj, je bilo lani na tem letališču odprto prvenstvo FranCije, katerega se je udeležila tudi ju­goslovanska reprezentanca.

Ko prideš na letališče, ti je v trenu tku jasno, zakaj so Francozi lahko v tako kratkem času organizirali svetovno prven­stvo. Navadno so prvenstva v jadralnih centrih posameznih držav, v Chateau­rouxju pa ni bilo tako. Vemo, daje Fran­cija pred časom izstopila iz pakta NATO, zato so se morale tuje enote, stacionirane v tej državi, umakniti. Za njimi pa je osta­lo ogromno letališče za strateške bomb­nike. Na razpolago je steza, dolga nekaj kilometrov, letališka ploščad pa je taka, da peš ničesar ne opraviš. Letališče je sedaj zapuščeno in namenjeno lokalnemu prometu. OrganizatOIji so imeli tako na voljo celotno infrastrukturo in jim je bilo potrebno prvenstvo organizirati le po le­talski plati. V ilustraCijO, kakšnih razsež­nosti so objekti, naj povem, da smo v del hangerja brez problemov spravili 80 jadralnih letal. Jadralna letala so vzletela drugo za drugim, ker z dolžino ni bilo problemov. Pristajala so lahko tako na pristajalno stezo kot tudi na ploščad (na slednji smo videli nekaj pristankov brez kolesa), pa tudi nekaj detelje je bilo na voljO.

Pokrajina in relief

Pokrajina je nekoliko podobna naši Vojvodini. To je ravnina, ki pa je rahlo valovi ta. Torej precej eno!ična pokrajina, dokaj težavna za navigacijo. Glavna kul­tura, ki jo v tem delu goje, je pšenica. Pomočniki imajo tukaj lahko delo, kajti makadamskih cest ni, cestna mreža pa je izredno gosta, pa tudi telefonov je dovolj.

Edina težava je v tem, ker zelo redki Francozi govore kakšen tuj jezik.

Meteorološki pogoji za letenje

Kot je že običajno, je bilo tudi lansko leto, to je pred svetovnim prvenstvom, odlično vreme, na samem prvenstvu pa ne (Vršac 72, Finska 76). V splošnem pa je računati v mesecu juliju na dobro vreme z dviganji do 3 in več mis in na sorazmemo dolg termični dan. Pihati pa znajo tudi dokaj močni vetrovi. Tako vre­me je bilo tudi letos, vendar le v času enotedenskih priprav, ko je bil skoraj vsak dan na sporedu SOO-kilometrski tri­kotnik. Lansko leto smo vsi občudovali meteorologa, katerega napovedi so držale kot pribito in to vseh 10 tekmovalnih dni. Ali je bil tudi letos tako nezmotljiV, ne vem natančno.

Tekmovalni razredi

Na letošnjem prvenstvu so udeleženci prvič tekmovali v treh razredih, in to: - standardnem - tekmovalnem - odprtem

Vsaka država udeleženka pa se je smela prvenstva udeležiti največ s 4 ekipami (enako kot prej).

Takoj ko pogledamo startno listo, vidi­mo, da so bila skoraj vsa znana imena zapisana v tekmovalnem in pa v odprtem razredu. Tudi po številu . udeležencev je bil standardni razred najslabše zastopan. Izgleda, da bo klasični standardni razred počasi izumrl in bosta le še tekmovalni in pa prosti razred.

Udeležba na prvenstvu

Kot je sprva kazalo, bi morala biti leto­šnja udeležba rekordna, tako po konku­renci kot tudi po številu tekmovalcev. Stvar pa se je zapletla, ko je organizator

sprejel prijavo Južne Afrike. Zaradi tega so odpovedale svojo udeležbo vse vzhod­noevropske države pa tudi Finska in Jugoslavija. Prvenstvo je bilo zelo okrnje­no tako po številu tekmovalcev kot tudi v konkurenci. Vsi, ki so ostali doma, so imeli trdne namene sodelovati, kar so do­kazali že s svojo udeležbo na lanskem mednarodnem prvenstvu Francije.

Jadralna letala

Množica jadralnih letal ni več tako pisana kot je bila nekoč. Pojavlja se še nekaj tipov najbolj znanih proizvajalcev. Zanimivo je, da najdemo med vsemi le tri letala tipa PIK 20. Sicer pa je bilo več kot 80 % letal nemške proizvodrje, nekaj pa tudi poljskih Jantarjev. Posebno po­zornost je vzbujalo jadralno letalo SB Il, na katerem je letel tudi zmagovalec v tekmovalnem rezredu Helmuth Reichrnann. To je letalo, ki lahko spre­minja površino kril tako, da izvleče za­krilca. To je bila tudi edina velika novost tega prvenstva. Letalo je izdelal Akadem­ski aeroklub iz Braunschweiga in še ni serijski proizvod .

Potek prvenstva

Kot običajno, je bilo teden dni pred prvenstvom med uradnim trenigom lepo vreme, edini problem so predstavljale mušice , ki so se nabirale na krilih v takih količinah, da nekateri niso uspeli v dole­tu in so pristajali nekaj kilometrov pred ciljem.

1. tekmovalni dan Naloge: f::, 336 km za odprti razred f::, 309 km za tekmovalni razred f::, 272 km za st. razred

Že dolžina discipline nam pove, da z vremenom ni bilo vse v redu . Atmosfera je bila stabilna z inverzij o na 1000 km , mateorologi pa so napovedali dviganja do 1,5 mis, kar pa se je izkazalo za optimi­stično . Zmagovalci v posameznih razre­dih so bili sledeči : - Bernard Fitehett - odprti razred - Helmuth Reichrnann - tekmovalni

razred - Herb Mozer - st. razred

2. tekmovalni dan Zračna masa tega dne je bila še bolj

stabilna kot prejšnji dan, tako da je bilo računati na možnost starta šele okrog 15. ure . Dviganja pa naj bi bila med 0;6 in

r7f3"'jl--l""~-.:Im---'":::"'lI. 1 ,5 m/ s.

Naloge za posamezne razrede so bile sle­deče : f::, 238 km za odprti razred f::, 202 km za tekmovalni razred f::, 178 km st . razred

Da je tekmovalni dan uspel , imajo mnogo zaslug francoski kmetje , ki so tega dne zažigali strnišča. Bilo je precej pri­stankov izven letališč, pa tudi prve po­škodbe in lomi. Zmagovalci so bili nasled­nji: - Alf Schubert - odprti razred

- Heimuth Reichrnann - tekmovalni razred

- Haavard Maelum - st. razred

3. tekmovalni dan Tega dne se je vreme še poslabšalo in je

bilo nebo za čas brifinga na debelo pokri· to. Kljub temu pa je organizator dal kar le pe discipline okrog 400 km , vendar jih je naknadno nekoliko skrajšal na: f::, 343 km za odprti razred f::, 311 km za tekmovalni razred f::, 279 km za st. razred

Tekmovalci so štartali šele okrog 15 . ure z malo možnosti za vrnitev. Tega dne je obletel disciplino le en tekmovalec, in sicer George Lee v odprtem razredu . Zmagovalci 3. dne. - George Lee - odprti razred - Daan Pare - tekmovalni razred - Haavard Maelum, Goran Anderson ,

Karl Lundl in Herb Mozer

4 . tekmovalni dan Vreme tudi tega dne ni obetalo nič po­

sebnega. Napovedovali so 5/ 8 do 7 / 8 Cu . A poleg tega pa še Sc oblačnost , veter pa so pričakovali 30 do 40 km / h. Naloge dneva so bile sledeče: f::, 333 km za odprti razred f::, 287 km za tekmovalni razred f::, 260 km za st. razred

Tekmovalci so tudi tega dne štartali zelo pozno, ker je bilo nebo ob 13. uri še vedno pokrito. Zmagovalci so bili nasled­nji: - Bert Zegels - odprti razred - Goran Ax - tekmovalni razred - Selen Baer - st. razred

S. tekmovalni dan Prvič na prvenstvu so napovedali baze

od 1200 do 1500 poprečna dviganja okrog 2,5 mi s in 4 / 8Cu. Temu primerne so bile tudi naloge : f::, 570 km za odprti razred f::, 524 km za tekmovalni razred

/). 475 km za st. razred Zmagovalci po razporeditvi pa so bili

naslednii : - Fitchett Bernard - odprti razred - Goran Ax - tekmovalni razred - Selen Baer - st. razred

6. tekmovalni dan Vremenska napoved je obetala suho

termiko in 1/ 8 do 2/8 slabo razvitih Cu , srednja dviganja pa naj bi bila od 2 do 3 mi s.

Posamezni razredi so dobili sledeče na­loge : /). 505 km za odprti razred /). 446 km za tekmovalni razred /). 402 km za st. razred

Kar 22 tekmovalcev naloge ni opravilo in so pristali izven letališča , zmagali pa so naslednji: - Ervin Mueller - odprti razred - E. Gemot Peter - tekmovalni razred - Herb Mozer - st. raired

7. tekmovalni dan Tega dne so pričakovali, da bo Fran­

cijo prešla hladna fronta, pred njo pa naj bi se formirali Cu na višinah od 1000 do 1500 m. Situacij i primerne so bile tudi naloge .

/). 469 km za odprti razred /). 430 km za tekmovalni razred /). 395 km za st. razred

Le trije tekmovalci niso opravili nalo­ge, zmagali pa so naslednji: - Bernard Fitchett - odprti razred - Musters Kees - tekmovalni razred - Pe tte rson Ake - st. razred

8 . tekmovalni dan Pofrontalna situacija s Cu sprva na viši­

ni 700 m, nato so se dvignili do višine 1100 m , maksimalno višino pa so dosegli 1500 m . Posamezni razredi so leteli sle­deče naloge : /). 503 km za odprti razred /). 458 km za tehnični razred /). 407 za st. razred

Zmagovalci so bili naslednji: - Jinks Malcolm - odprti razred - Streideck Karl - tekmovalni razred - Petterson Ake - st. razred

9. tekmovalni dan Nihče od tekmovalcev ni opravil nalo­

ge, bilo je OČitno, da so organizatorji imeli nesrečno roko pri izbiri discipline .

Naloge so bile sledeče: /). 536 km odprti razred

/). 488 km tekmovalni razred /). 457 km st. razred

Zmagovalci pa so bili: - Henry Francois- Luis - odprti razred - Ernst G. Peter - tekmovalni razred - Selen Baer - st. razred

10. tekmovalni dan Nad Chateaurouxjem je peklenska vro­

čina, dnevne naloge pa so sledeče : /). 332 kme za odprti razred /). 304 km za tekmovalni razred /). 273 km za st. razred

Hitrosti, ki so jih tekmovalci dosegli , presegajo 100 km/ h pri bo1iših letalih, v st. razredu pa so nekaj pod to vrednostjO. Zmagali so naslednji: - Fitchett Bernard - odprti razred - Ingo Renner - tekmovalni razred - Peterson Ake - st. razred

11 . tekmovalni dan To je bil zadnji možni tekmovalni dan,

ki je o marsičem odločal. Na sporedu so bile nekoliko krajše naloge in sicer: /). 329 km za odprti razred /). 292 km za tekmovalni razred /). 208 km za st. razred

Helmuthu Reichmannu je tako uspelo že tretjič osvojiti naslov svetovnega prvaka, rezultati dneva pa so naslednji : - Gartenbrink Bruno - odprti razred - Roennestad Einar - tekm. razred - Lundl Karl - st. razred

Vrstni red prvih desetih po posamez­nih razredih je sledeč:

Odprti razred

1. LEE GEORGE GB 2. GARTENBRINK BRUNO D 3. H. FRANCOIS LUIS F 4. FITCHETT BERNARD GB 5. MUELLER ERWIN D 6. JOHNSON RICHARD USA 7. FINLAYON IAN NZ 8. RANTET JACQUES F 9. JIMKS MALCOLM AUS

10. ZEGELS BERT B

Standardni razred 1. SELEN BAER NL 2. BRIGLIADORI LEONARDO I 3. RECULE MICHEL F 4 . RIEKA SORGE RA 5.MAELUMHAAVARD N 6. CARPENTER JAMES CDN 7. NIETELSPACH HANS CH 8. MOZER HERB USA 9 . MERCIER MICHEL F

10. RIZZI ROBERTO RA

Tekmovalni razred 6. PETER ERNST G. D 1. REICHMANN HELMUTH D 7 . BLUEKENS MICHEL B 2. STREIDECK KARL USA 8. GORDON WALTER NZ 3. AXGORAN S 9. TEUMISSE PETER NL 4 . WIDMER SOAO BRA 1 O. PARE DAAN NL 5. MUSTERS KEES NL ROJNIK ČRTOMIR

trima

trebanjska industrija montažnih objektov trebnje

Projektira mo, razvijamo in izvajamo mon­tažno gradnjo objektov za potrebe indu­strije, kmetijstva, trgovine, za splošno družbene potrebe in druge gospodarske panoge.

Proizvajamo ln montlramo serijske gradbene elemente: PO naročilu Iz.delujemo še:

• JEKLENO KONSTRUKCIJO • SENDViČ STREŠNE ELEMENTE • .ENDVIČ FASADNE ELEMENTE

• IZVENTIPSKE KONSTRUKCIJE • MOSTNE ŽERJAVE • CISTERNE VSEBINE OD 3000 DO

200.0001

SE PRIPOROČAMO ZA SODELOVANJE !

II

Nekaj utrinkov z otvoritve novega letališča v Portorožu Tam, kjer smo imeli do nedavnega asfaltno stezo in padalski krog, stoji od letošnjega oktobra tudi

sodobna in lično urejena pristaniška stavba in hangar. Urejen je dostop in vsi novi objekti skuDaj s starimi nazorno kažejo napredek letališča in trud skupaj z denarjem, ki so ga upravljalci vložili.

Otvoritev je bila in letališče je. Cvet slovenskega, skupaj z gosti iz sosednjih republik, italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi letalci pa je otvoritvi pridodal vsebino bodočega delovanja.

Vendar pred upravo letališča še stojijo problemi, ki jih sicer ne bi razpredali, najpomembnejši pa je en sam. Kadri, tisti, ki bodo novi organizaciji hrbtenica dela, iniciatorji, urejevaici neurejenega. Letališče torej je. Lepo, prijetno in navidez kompletno. Samo zaživeti še mora.

Sodobno urejena pristaniška stavba je prijetna in vabljiva. Preizkus funkcionalnosti je delno opravila, nekaj tega pa je še pred njo.

Množica letal daje vizijo prihodnosti. Vprašanje pa je, kdaj ponovno jih bo toliko ali pa več.

Aero 3 je vse obiskovalce simbolično vrnil za deset let nazaj, v čase prvih pristankov na Sečoveljskem letališču. še bolj arhaično pa je deloval Novomeški Po 2

Med vsemi letali pa so bili najbolj množični piperji, ki so jim konkurirale le še cessne. Žal pa ta konkurenca ni bila domača, saj so na repih letal prevladovale zastave Italije, Avstrije in ZR Nemčije.

INEX ADRIA AVIOPROMET

V 17 letih skok od 11.000 do 750.000 prepeljanih potnikov

Število zaposlenih: 350 Število letal: 7 DC-9 Ure letenja: 15 127 Število letov: 10535 Avio km 8946970 Prepeljani potniki: 757 457 Bruto promet v din: 601 510 000 78 % prometa - ZR Nemčija, Velika Britanija, Francija, Švedska, Cehoslova­ška, Holandija, Avstrija

To je samo nekaj podatkov iz statistič-nega pregleda o lAA v letu 1977. .

Kdo je IAA? Da Inex Adria Aviopromet, letalska

družba s sedežem v Ljubljani, Titova 48, tako dobro posluje že vrsto let , ve še premalo ljudi. Od ustanovitve 1961 se je razvila v enega največjih charterskih prevoznikov v Evropi in je po svoji točnosti in zanesljivosti znana širom po Evropi.

-Kakšna je bila razvojna pot !AA? 14 . marca 1961 je bila ustanovljena

Adria Aviopromet (Adria Airways), slo­venska letalska kompanija s sedežem v

lJubljani. Njeno ustanovitev so nareko­vale potrebe razvijajočega se slovenskega in jugoslovanskega turizma, saj se je vedno več tujih turistov začelo navduše­vati nad Jugoslavijo, ki je nudila sonce, obalna letovišča, planine, slikovita nase­lja, delček Orienta in še kaj, vse po relativno nizkih cenah.

Adria Aviopromet je začela z dvema DC 6- Bs, kupljenima pri nizozemski letalski družbi KLM. Začetki so bili skromni - 11.000 prepeljanih potnikov v prvem letu. Leta 1962 sta se floti pridružila še dva DC 6-Bs in število prepeljanih potnikov je do 1966 naraslo na 122.000.

Nato so se začele težave. Stare, dobre , e1isne DC 6 so začeli potiskati v ozadje novi reaktivci, ki so se vedno pogosteje pojavljali na evropskem nebu (zlasti CaraveIle in DC 9). Kje dobiti potrebna sredstva za nakup sodobnih letal, ki bodo sledila potrebam modernega letalskega prometa? Na pomoč je prisočil Interex­port iz Beograda, ki je Adrii nudil poroštvo pri bančnih posojilih. Tako je Adria Aviopromet postala članica poslov­ne skupnosti za proizvdnjo, turizem in trgovino Inex Beograd. Staremu imenu Adria Aviopromet se je priključilo še ime Inex.

Stari DC 6- Bs so se poslovili. Na travniku med letališko zgradbo in zgrad­bo lAA na Brniku je ostal le YU - AFF, kot spomin na prva uspešna leta in lepe čase.

V letu 1968 se je IAA odločila za nakup dveh letal DC 9-30. Prvo letalo je prispelo v Jugoslavijo aprila 1969 in opravilo prvi komercialni let 25. aprila 1969. V letu 1970 so bili stari DC 6 Bs zamenjani s štirimi novimi DC 9- 30.

Poleg turističnih letov med evropskimi mesti in jadransko obalo za potrebe tujih

in domaČih turističnih agencij je IAA v svoje področje poslovanja vpeljala redno linijo med Ljubljano in Beogradom (1968), ki se je izkazala kot izredno uspešna.

Leta 1972 je lAA vzela v najem letalo DC 8, ki je letelo na relaciji Jugoslavija -ZDA in Canada (Cleveland, Chicago, Los Angeles, Pittsburg, Toronto), ter skušala obuditi staro tržišče, ki so ga nekoč že ustvarili DC 6. Vendar je po enem letu te lete opustila zaradi prehude konkurence nad Atlantikom in velikih najemnih obveznosti.

!AA se je v letu 1972 pridružila mednarodnemu združenjU charterskih letalskih prevoznikov IACA (Internatio­nal Air Carrier Association).

Flota lAA se je do danes razširila na pet letal DC 9-30, 32 (AHJ, AJB, AJP, AJF, AHW) in dve letali DC 9-50 (AJT, AJU), ki namesto 115 potnikov v običajni verziji DC 9-30, lahko prepe­ljata kar 135 potnikov.

!AA se še naprej ukvarja v glavnem s charterskimi prevozi potnikov in tovora. Največji del letov opravlja kot aviopre­voznik za tuje potovalne agencije , od katerih največji del predstavljata Necker­mann in TUl. Na drugem mestu sledi Velika Britanija (Yugotours in Brighter Holidays). V zadnjem času se je povečalo število letov za Francijo.

Že šest let se IAA uvršča v sam evropski vrh po kvaliteti uslug, točnosti in servisa v letalih, glede na ocene teh najmočnejših koristnikov uslug.

IAA opravlja tudi lete za domače turistične agencije v Španijo, na Kanarske otoke, v Grčijo, na Malto, v Tunis, Turčijo . pri tem ne smemo pozabiti na posebne lete za jugoslovanske delavce, zaposlene v ZR Nemčiji, ki predstavljajo pomembno področje dejavnosti. Poleg turističnih letov imamo tudi domači promet - redne linije Ljubljana-Beograd (od 1968), Ljubljana-Sarajevo-Tito­grad-Skopje. (1976, 1977) in povezavo yubljane z letoviškimi kraji ob Jadranu, zlasti v poletnem času (Pula, Split, Dubrovnik, Tivat).

Kakor drugi charter prevozniki, je tudi lAA imela težave z zaposlenost jo svojih letal v zimskem času. Ti problemi pa postajajo iz leta v leto manjši. Redni domači promet in potovanja naših ljudi v okviru potovalnih agencij v evropske in bližnje afriške dežele, prevoz naših delavcev iz ZR Nemčije, ter drugi namenski leti temu veliko doprinesejo.

Naslednji korak k boljši izrabi letal v zimskem obdobju predstavlja tudi prevoz tovora - t.im.cargo leti. Dve letali DC 9-30 imata lastnosti cargo avionov, ter občasno prevažata gradbeni in sanitetni material v Centralno afriško republiko, Irak, meso v Libijo, piščance v Irak in libijo itd. Teh letov še ni veliko, vendar njihovo število raste.

Uspešno poslovanje , dobro mesto v odnosu do ostalih prevoznikov in vedno večje potrebe našega turizma narekujejo še nadaljnje povečanje flote. IAA priča­kuje do 1982 še tri letala DC- 9 super 80 s 167 potniškimi sedeži na vsakem letalu.

- sa-

AKTUALNO

Jesenski izpiti v Novem mestu

V dneh od 18. 10. do 19. 10. 1978 so bili v Novem mestu pred izpitno komisijo ZKPV izpiti za pridobivanje pooblastil za učitelje jadralnega letenja in za "dovolje­nja" jadralnih pilotov. Teh izpitov se je od 51 prijavljenih kandidatov iz 9 letal­skih šol oziroma let. centrov udeležilo 45 iz 8 let. šol.

Med prijavljenimi je bilo kar 15 kandi· datov, ki se potegujejo za poklic amater­skega učitelja jadralnega letenja, kar je pohvale vredno, vendar je na izpit prišlo zaradi slabo izb ranega roka samo devet. Žal razen enega, ki je imel v svojem dovo­ljenju že vpisano pooblastilo za "letenje brez zunanje vidljivosti" in ki je zato lahko pristopil in tudi opravil izpit za učitelja letenja, ostalih 8 kandidatov, ki si tega pooblastila še niso pridobili, pa ni moglo opravljati "UČiteljskega" izpita. Omogočeno jim je opravljanje izpita za pooblastilo za "letenje brez zunanje vid­ljivosti". Eden izmed kandidatov ni opra­vil praktičnega izpita iz letenja, pa se upravičeno lahko vprašamo, kako je s tako tehniko pilotiranja sploh lahko predlagan za izpit za učitelia.

V zvezi sprijavljanjem ·kandidatov za polaganje izpita za pooblastilo za "učitelja jadralnega letalstva" bi opozoril na čl. 12 toč. 7 Pravilnika o strokovni izobrazbi učiteljev letenja, uradni list SFRJ št. 47/75, ki predpisuje pogoje, med drugim mora imeti tudi predhodno pooblastilo za letenje brez zunanje vidlji­vosti. Kandidati, ki so sedaj opravili izpit in si pridobili ta pogoj, bodo v nasled­njem roku lahko polagali strokovni izpit za učitelje.

Uspeh na izpitih za dovoljenja je bil to pot komaj 60 %, kar je malo in celo slabše od pomladanskih izpitov. Slabo

..,"'!""'....,,.. ..... I"::"'!_ teoretično znanje so kandidati spet poka-10'1i11fJ!~! zali predvsem v aerodinamiki in meteoro-

logiji, omeniti pa moram, da so se precej spotikali ob tehničnih podatkih - testu za letalo Blanik L- 13, na katerem so tudi praktično leteli. To pot je komisija še upoštevala podatke, ki so jih kandidati povzeli iz knjižice ,'program šolanja na jadralnih letalih", ki jo je izdala bivša SUCVP. Ti podatki pa niso točni, ker ne ustrezajo podatkom proizvajalca letal. V bodoče bo komisija upoštevala samo tehnične podatke, ki bodo temeljili na priročnikih za eksploatacijo letala, ki jih je izdal proizvajalec .

Izpiti za dovoljenja motornih pilotov so bili 27. 10. in 28 10. 1. 1. na aerodro­mu v Ptuju. Za te izpite je bilo prijavlje­nih 34 kandidatov, izpite pa jih je opravljalo 30.

Karakterističen za te izpite je slab uspeh v praktičnem letenju, torej nedo­voljna uletenost kandidatov, saj jih je zadovoljilo komaj 30 %. V zvezi s tem velja pripomniti , da so odgovorni pred­vsem učitelji letenja, ki so dolžni kandi­datu izdati potrdilo o usposobljenosti v letenju. Verjetno je to pot prav temu po­svečeno premalo pozornosti.

Sicer pa je tudi tokrat res, da so bili nezadostno pripravljeni kandidati iz tistih letalskih centrov oziroma let. šol , v kate­rih niso bili izvedeni predhodni selektivni izpiti. Temu primerni so tudi rezultati na izpitih. S to prakso bo treba popolnoma prekiniti' Komisiia ima nalogo oceniti znanje kandidata, ne pa da z njim raz­pravlja in vleče iz njega odgovore.

Komisija je sklenila , in bo v bodoče tudi zahtevala , da vsak kandidat , ki bo prišel na izpit , poleg natančno vodene in overjene knjižice letenja in podatkov o skupnem samostojnem naletu predloži komisiji tudi potrdilo uprave šole ali aerokluba, da je opravil preizkusni izpit ,

tako iz teorije kot iz praktičnega letenja v svoji organizaciji.

Brez teh podatkov v bodoče nihče ne bo pripuščen k izpitu. Prav tako ne bo nikomur omogočeno opravljanje izpita ,

če do odrejenega roka ZLOS ne bo do­stavljena predpisana dokumen tacija kan­didata, kolkovana prošnja, potrdilo o usposobljenosti itd. AJDIČ GUSTAV

Pregledna tabela :

motorni piloti:

nova dovoljenja obnavljanje dovoljenj:

jadralni piloti:

nova dovoljenja: obnavljanje dovoljenj : pooblast. za učitelja pooblast. za instr. letenja POPRA VNI IZPITI

JESENSKE CVETKE, ZRASLE NA IZPITIH.

Vprašanje: oblaki vertikalnega razvoja

Odgovor: oblaki vertikalnega razvoja nastanejo zaradi kondenza­cije vodne pare v zraku, katera se dviga zaradi k':"Dvekcije ali OR­GANSKIH PREPREK.

Po opravljenih praktičnih izpitih z jadral nimi piloti je član komisije tov. Golob izjavil : "Eden od kandi­datov je tako pristal, da je skoraj povozil "občinstvo" na startu, sicer pa je bilo nekoliko preverje­nih kandidatov pesniško navdah­njenih, saj so letali kot zračne ba­le rine ".

V prepričanju, da je član komi­sije tov. Ajdič pri ocenjevanju v praktičnem letenju strožji od dru­gega člana, se je nekoliko kandi­datov prijavilo na spisek pri tov . Golobu. Tako se je eden od njih, ki pri prvem članu ni položil praktič­nega izpita ... hotel "prešvercati" pri drugem. ceprav člana komisije nista bila v nikakršnem medseboj­nem dogovoru , (saj sta bila ves čas v zraku), je kandidat tudi pri dru­gem "ispitivaču" trdo pristal in pade\.

~ t::: o> o

'E..s 0> ..... ~.->0.. o o

c<:s N .......... :::::;"'0- VJ .-

... c<:s .- o.. o..N l5...~

26 22 8 8

31 29 6 4 1 1 9 9 4 2

~ o ... :-;:::l o o.. >N

:-;:::l o ~ >N o> 0..0> o.!:: ..... o.. oo.. .§ :§- 'E o.. .~

10 5 7 6 2

18 8 3 2 2 1 8 2

SAMO GRADNJA

Društvo amaterskih graditeljev letal "Bloke"

SPOŠTOVANI TOVARIŠI!

Zadnje čase smo veliko govorili in pisa­li o amaterski gradnji letal. No, to ni bilo zaradi govoričenja in pisarjenja. Treba je bilo seznaniti letalce in javnost o proble­mih amaterske gradnje, o njenem po­menu in o pozitivnem vplivu na razvoj letalstva.

Nismo samo govorili in pisali. Gradili smo in gradimo. Naš izkupiček je :

- Zakon o zračni plovbi dovoljuje amatersko gradnjo;

- Zvezni komite za promet nas je angažiral za sestavo pravilnika o amater­ski gradnji;

- posamezniki že gradijo nekaj letal; - prvo letalo, ki ga gradimo v društvu ,

skupaj z AK Velenje in s pomočjo ZLOS, je tik pred dograditvijo.

Slednje pomeni zelo veliko, in sicer: - med letalci smo vzbudili tehnologijo

in pridobili sredstva, brez katerih ni mogoče graditi letala;

- našli smo vire za nabavo materialov in smo z njimi v stalnem stiku.

Veseli nas , da naše govorjenje in pisa­nje ni bilo zaman. To, kar je bilo pred dvema le tona nedosegljivo, postaja stvar­nost. To, kar smo pred slabima dvema letoma pričeli skupaj graditi, bo v krat­kem vzletelo.

Čas je, da mislimo in gremo naprej! Čez dve leti bi radi ugotovili, da smo s skupnimi močmi zgradili še najmanj pet le~al. V ta namen pričenjamo akcijo za pnpravo skupne gradnje in pričakujemo, d~ . se boste odzvali in skupaj z nam i zgra­dIlI vaše lastno le talo. V tem smislu pred­lagamo:

l. Društvo Bloke organizira in vodi skupno gradnjo. Za realiziranje zadolži­mo tovariša Krivenka. Gradnjo nadzoruje in spremlja strokovna komisija pod vod­stvom dr. ing. Gregla.

2. ZLOS prevzema pokrOViteljstvo nad gradnjo.

3. Predmet gradnje je dvosedežno kovinsko letalo, nizkokrilnik, z motorjem 100- 115 KM, znamke ZENITH. Kon­struktor je Krist Heinz , nekdanji šef konstruktor pri firmi Robin (tvorec ko­vinskih letal pri tej firmi).

4. Društvo ali aeroklub, ki želi graditi skupaj z nami svoje letalo, mora dejansko sodelovati pri gradnji , in sicer:

- samostojno izdela nekatere dele leta­la in sodeluje pri končni montaži ;

- financira gradnjo svojega le tala . V ta namen redno nakazuje rate v skupni fond za nabavo materiala in kritje stroškov gradnje;

- določi dele gata za vodenje in koordiniranje dela pri gradnji.

Do sedaj so se za sodelovanje pri skup-ni gradnji odločili :

AK Velenje 1 letalo Bloke 1 letalo Glede na veliko zanimanje članov iz

ljubljanske regije in njihovo aktivno delo pri gradnji letala Pajo , pozivamo AK Ljubljana k sodelovanju.

Tudi v drugih aeroklubih je veliko za­nimanje za lastno ustvarjalnost.

/? -I~-

Pričakujemo, da se boste odzvali in s sodelovanjem pri skupni gradnji ali pa samo s finančnim prispevkom podprli prvo družbeno akcijo za samogradnjo le tal.

Tovariško Vas pozdravljamo za društvo Bloke

TARAS KRlVENKO

DRU8TVO AMATERSKIH GRADI­TELJEV LETAL "BLOKE"

63320 VELENJE Aerodrom, PP 7

Zahvaljujem vam na informacijama koje sam do sada primio od vašeg dru­štva.

Nadam se da ste upoznati da smo u novi Zakon ugradili odredbu koja omogu­cava amatersku gradnju vazduhoplova (videti član 98. Zakona o vazdušnoj

Pober-Pixie. Enosedežno letalo mešane gradnje. Motor: Lim­bach 65 KS. Razpetina: 9,1 m. Dolžina: 5,26 m. Površina kril: 12,5 m2. Vzletna teža: 410 kg. Potovalna hitrost: 137 km/h. Minimalna hitrost: 49 km/h. Hitrost dviganja: 3,5 m/sek. D~ let: 470 km. Konstrukter je Paule Pobrezny ZDA (predsednik FAA).

plovidbi ,,sl. list SFRJ" br. 23/78). Bilo bi dobro da nam vaše Društvo po­

nudi Nacrt pravilnika (propisa) za SFRJ. Grupi autora i saradnika - članova vašeg Društva, Komitet bi mogao da obezbedi i odgovarajuCu nadoknadu.

Kao literatura za iz radu tog propisa, pored iskustva unašoj zemlji, mogu da posluže propisi SAD i Francuske koju ste mi poslali.

Francuski propis daG sam na prevodje­nje, a američki na fotokopiranje u više primeraka.

Bio bih vam zahvalan ako bi me idalje držali u kursu i snabdevali novostima sa ovoC područja.

Zelim vam mnogo uspeha uradu i dru­garski vas pozdravljam. Co: Načelniku oddeljenja za uredjivanje vazd. plovidbe . SKVS

POMOCNIK PREDSEDNIKA ZA VAZDUSNI SAOBRACAJ

MILORAD 8LJIV AR

iCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiC·iC

* * * * * * * * ~ PRIZNANJE ZVEZE TELESNO- ~ * KULTURNIH ORGANIZACIJ * ~ SLOVENIJE VRHUNSKIM ~ : ŠPORTN I KOM :

* * : Med nagrajenci Bloudkovih na- : : grad in plaket, ki so bile podeljene : * za leto 1978, je dobil Bloudkovo * : plaketo tudi naš vrhunski modelar : : tov. Oton VelunŠ9k, član Aero- : * kluba Ptuj. To visoko priznanje je * : dobil za športne dosežke v pre- : : teklih letih kot član državne repre- : * zentance na svetovnih in evropskih * : prvenstvih. : ~ Na skupščini ZTOKS sta za ~ * športne uspehe v letu 1978 - dru- * : go mesto na evropskem aerorally~ : : ju - prejela plaketo motorna pilo- : * ta Oton Verbančič (LC Maribor) * : in Danilo Hojnik (AK Ptuj), člana : : državne reprezentance. :

* * * * iCiCiCiCiCiCiCiCiC~iCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiC

PIONIRJI O LETALSTVU

Vtisi s sleta v Mostarju

MED POČITNICAMI V MOSTARJU

Tekmovanja za Ikarovo pero in ~le­nitsko paleto sem se udeležil že pred dvema letoma, toda premalo sem se po­trudil, da bi prišel v izbor nagrajencev. Letos mi je uspelo, kakor tudi še enajstim učencem iz naše šole. Naslikal sem svo­boden avion v poletu . Naša šola je osvoji­la prvo mesto v Sloveniji. Lahko rečem , da sem bil zelo srečen, ko sem zvedel, da sem bil med množico risb izbran za na­grajenca tudi jaz. In kakšna je bila nagra­da? Tridnevno bivanje v Mostarju.

V Mostar smo se peljali z vlakom:..Med potjo smo prepevali, igrali šah itd. Se na spanje smo pozabili. V jutranjih urah 30. 6. 1978 smo srečno prispeli v nailepše mesto Hercegovine - v Mostar. Tam so nas prijazno sprejeli prireditelji 2. shoda letalskega naraščaja . Namestili so nas v prostOrih letalske gimnazije "Maršal Tito". Moram povedati, da se tu šolajo učenci iz preko petsto krajev Jugoslavije, ki po štirih letih dobijo ustrezno znanje bodočih intelektualcev in vodstvenih kadrov v JLA.

Naslednji dan je bil drugi shod odprt . Tu smo še bolj utrdili bratstvo in enot­nost vseh jugoslovanskih narodov in na­rodnosti. Zdelo se mi je, da smo se zdru­žili v en sam nepremagljivi narod. Takoj po otvoritvi smo se peljali z avtobusi v Jablanico. Tu so pred 35 leti divja1i eni izmed najhujših bojev naše vojske z oku­patorji in domačimi izdajalci. Hkrati pa se je vodila najhumanejša bitka v vsej zgodovini vojn - bitka za okrog 4000 ranjencev - partizanov. Znano je , da je maršal Tito dal zrušiti prav tu edini most čez Neretvo , da bi tako na drugem mestu. Ukana je uspela. Naši partizani pa so v 19 urah postavili nov zasilni most,

., __ .....,rJI~~~ preko katerega so evakuirali vse ranjence 13.€ilfJ!...II:~ - partizane na drugi zasi1en most, preko

katerega so evakuirali vse ranjepce - par­tizane na drugi breg Neretve. se isti dan popoldne smo si ogledali razstavo letalske tehnike in prikaz padalskih skokov Aero­kluba Mostar.

V nedeljo dopoldne je bilo organizira­no tekmovanje modelarjev - avionov. Popoldne smo si ogledali muzej revolucije in partizansko grobišče. Na vsak spomin­ski kamen smo položili nagelj. Zvečer je bilo ob zabavnem programu podeljeno priznanje vsem zmagovalcem Ikarovega peresa in Seleni tske palete.

Naslednji dan smo si še ogledali tovar­no "SOKO", iger izdelujejo vojaške avione . In že je prišel čas odhoda. Kar težko sem se poslovil od vseh lepot , ki jih skriva mesto, kakor tudi od izredno go­stoljubnih ljudi .

Ceprav bodo vtisi iz Mostarja morda sčasoma zbledeli, nam bodo ostale v spo­min knjige, diplome, značke, nalepke itd., v šoli pa tudi model aviona, ki gaje dobila šola za prvo nagrado._

VINKO SKUFCA, S.a Osnovna šola Riharda Jakoyiča

Ljubljana - Siška

PADALČEV SKOK

Nad neskončnim letališkim travnikom je sonce vztrajno preganjalo lene jutranje meglice. "Obeta se čudovit dan za ska­kanje", so modrovali fan tje predani sinjim višavam. Pred hangarjem je bilo pravo delovno vzdušje . Jadra\ci so rinill vitka jadralna letala na vzletišče, na trav­niku pa so med živahnim klepetom pa­dalci zlagali pisane kupole padal.

Med temi mladimi padalci je bil tudi Lojze. Nikakor se ni mogel vživeti v veselo razpoloženje SVOjih tovarišev in z veliko pozornostjo je ravnal svoje padalo . Zlagal ga je za svoj prvi skok. Skrivoma je

pogledoval srebrno ptico, ki je čakala na mladi tovor , da ga ponese v svet višine in radosti. V prsih je čutil neprijetno tesno­bo, vendar je poskušal ostati miren , kajti strogi zdravnik ne pusti skakati s preveli­kim srčnim utripom. Kljub tesnobi pa si je neznansko želel poleteti v globino kot ptica.

Dva tisoč koni je z vso silo potegnilo letalo po vz)etišču . Lahko stresanje letala je ponehalo in Lojze je vedel, da so se kolesa odlepila od tal. Pogled mu je uhajal na bližnje vasi , ki so postajale ved­no manjše , v mislih pa je še enkrat pono­vil vse elemen te skoka. Le tala se je že usmerilo proti letališču , ko mu je učitelj pripel vrv za avtomatsko odpiranje padala k letalu. Stal je pri odprtnih vratih in strmel v neskončno globino pod seboj.

Tisti tesnobni ob ču tek je nenadoma izgi­nil, postal je popolnoma miren in zbran. Na ramenih je začu til rahel trepljaj in že tisti trenutek se je pognal v neskončnost.

Sunkovit piš ga je z vso silo potegnil v globino. Cesta in letališče pod njim so se čudno zvrtinčili in ni se več zavedal , kaj se dogaja. Predramil ga je močan sunek v ramenih.

Nad njim se je v polnem raz­cvetu bohotila kupola padala. Zajel ga je tisti napopisni občutek sreče , ki ga doživi vsak padalec pri prvem skoku . Premagal je samega sebe, premagal je prirojen člo­vekov strah pred višino. Iz zamaknjenosti ga je prebudil glas iz megafona. UČitelj na zemlji mu je sporočil navodila za prizem­ljenje . Mehko je pristal na robu letališča .

Zvečer , po opravljenem delu na leta­lišču , ga je čakala še ena preizkušnja. Krst. S ponosom je pričakoval udarce po zadnji plati , kajti vedel je , da je odslej enak svojim starejŠim tovarišem.

DARKA LANGERHOLC 8 .a osnovna šola

Cvetka Golarja škofja Loka - Trata

ČE BI BIL TITOV LETALEC MED NOB . ..... .

Poveljnik eskadrilje je poklical po zvočniku: "Posebna skupina GORENJ­SKA 45, javi se! Ponavljam . . .. . "

Poveljnik se je sklanjal nad zemljevid. ,,Poleteli boste v Slovenijo , kjer boste

odvrgli zaboje z orožjem in medicinskim materialom partizanom na Mošenjski pla­nini na Jelovici."

Nenadoma se je ozrl vame : "Ti , Bine , si menda doma iz Jamnika, gorske vasice pod Jelovico? "

"Da, tovariš komandir, in že vnaprej se veselim akcije, saj ... "

Od napetega pričakovanja sem bil ves vznemirjen.

Kmalu smo bili nared. Leteli smo v formaCiji na višini 5.000 m. Čez dobre pol ure so nas pozdravili zeleni gozdovi Jelovice. Srce mi je burno utripalo. Spodaj, na hribčku , se je v soncu lesketa­la moja rojstna vas.

"YU-45 , spuščaj se! Ostali za teboj!" je zabobnelo v slušalkah. Na jasi ob robu gozda so nas pričakovali partizani. Mahali so s titovkami in puškami.

Zaboji so drug za drugim izginjali v brezno. S pokom so se odpirala padala.

Med tem ko smo se v ostrem zavoju dvigali , sem opazil , kako se od Radovljice sem bližajo nemški lovci v formaciji križa. Mi nismo oklevali . Pognali smo se med nadlegovalce. Dva aviona s kljuka­stim križem je zajel plamen . Sam sem se znašel za repom sovražnikovega letala. Bilo je točno sredi mojega vizirja. Pritisk na sorožilec , krogle so se zajedie v rep kot ognjene strele , olivnozelena krila so vztrepetala kot ranjena zver. Preletel sem razpadajoče dele , ki jih je eksplozija raz­nesla na vse strani in se priklju č il tovari­šem. Naloga je bila opravljen a. Vračali smo se v bazo. Kmalu ne bo na našem nebu nobenega sovražnikovega letala več.

BINE LOTRIČ 8.r. osnovne šole

"Stane Žagar" v Lipnici

Mednarodna letalska federacija je dobila kot darilo od Williama H. Ottley-a, prvega podpredsednika mednarodne komisije za splošno letalstlio, pokal, ki bo kot prehodni pokal podeljen ekipi zmagovalne države na svetovnih prvenstvih lahkih letal. Prvič je bil pokal podeljen 1977 leta švedski ekipi za prvo mesto na svetovnem prvenstvu v Welsu (Avstrija). Pokal je vreden S.OOO US dolarjev.

Napis na pokalu je v angleščini in francoščini: Pokal za svetovno prvenstvo pilotov lahkih letal, za najboljšo nacionalno ekipo v skupnem plasmanu, darilo Williama H. Ottley FAI-u za stalna tekmovanja.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

letalski miting v Lji.ibljani 22. 6. 1926

"Ljubljana" na letališču v Siški

Pristanek "Ljubljane" v Šiški

KRST NOVEGA JADRALNEGA LET A­LA

Ob zaključku republiškega padalskega prvenstva so postojnski letalci krstili novo jadralno letalo BLANIK. Pokrovi­teljstvo nad letalom je prevzela tovarna JA VOR iz Pivke.

Sredstva za nabavo letala je v veliki meri prispevala telesnokulturna skupnost Postojna z najet jem kredita v višini 100.000 din, ostala sredstva pa je dal Klub letalcev Postojna. S tem se Postojn­čanom odpira jadralna dejavnost tudi na svojem letališču. Vendar pa ostaja še ved­no problem šlep letalo, ki ga bodo morali postojnski letalci nabaviti v najkrajšem času.

(AB)

NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ PRVIH LET AEROKLUBA LJUBLJANA

Aeroklub Ljubljana je priredil prvi le­talski miting dne 22. junija 1926 na bivšem vojaškem vežbališču, sedanjem starem letališču v PoljU. Na mitingu so sodelovala vojaška letala, saj aeroklub takrat še ni imel svojega letala.

Na levi strani slike je letalo Potez z motorjem HisDono - Suiza 450 KM, na desni lovec Devoitine, tudi z motorjem Hispano - Suiza 650 KM, zadaj v sredini pa šolsko letalo Brandenburg, z motor­jem Blesk 100 KM.

Poleg vseh umetnosti letenja so gle­dalci prvič videli tudi skok s padalom. Padalec je skočil z višine 1500 m .

Miting je bil takrat izreden dogodek. Iz ljubljanske železniške postaje so na miting gledalce vozili posebni vlaki.

V naslednjih letih je ljubljanski aero­klub pripravil modelarske tečaje. Tečaji so bili na tehnični srednji šoli ob Ašker­čevi ulici. V začetku je bilo za tečaj ve­liko navdušenje, ki je kasneje popustilo in na II . tekmovanju letalskih modelov 6. oktobra leta 1929 so tekmovali z modeli samo štirje tekmovalci.

Treba je povedati, da takrat še ni bilo motorčkov za letalske modele , tudi radij­sko vodenje modelov je bilo čisto ne­znano. Vijak modela je poganjala navita guma, čas odvijanja gume je bil ponavadi tudi čas leta modela. Model na sliki je na tekmovanju dosegel najdaljši čas leta, ki je bil 24 sekund.

Letalo "Bloudek XV" - "Lojze" v delavnici leta 1929

Letalo "Lojze" na letališču v Šiški 17.8. 1930

~

"Lojze" 8. 11. 1931

:1. tekmovanje letalskih modelov v Ljubljani

Leta 1928 ali 1929 je aeroklub dobil prvo letalo. Bilo je to dvosedežno letalo tipa Klemm z zračno hlajenim dvocilin· drskim motorjem Daimler 20 KM. Do Lesc so letalo pripeljali z vlakom. Na Lescah so letalo sestavili in klubski pilot Colnar je od tam z letalom priletel na takratno letališče v Siški pri Ljubljani. Letališče v Šiški je bil travnik pravokotne oblike. Krajša stranica je ležala ob gorenj. ski progi, daljša, severozahodna pa ob po· daljšku Aleševčeve ulice . Na začetku travnika sta stala dva hangarja, ki so ju postavili med 1. svetovno vojno. Enega od teh hangarjev je dobil v uporabo Aero­klub Ljubljana. Trup letala "Ljubljana" je bil zgrajen iz lesa in platna. Krila so bila lesena, prostonosna in prevlečena z vezanimi ploščami. Nje gova brzina je bila okrog 60 km/uro. Kot zanimivost naj bo omenjeno še to, da je bila prva oznaka države takrat ,X", tem je sledila označba "UN" in nato "YU".

V Kamniški ulici je Aeroklub Ljublja­na gradil v letu 1929 in spomladi leta 1930 letalo Bloudek XV imenovano "Lojze". To je bil dvosedežnik , katerega trup je bil iz lesa ter obložen z vezanimi ploščami. Tudi krila so bila lesena in pre· vlečena s platnom. Kot zanimivost naj omenimo, da glavna nasilca krila nista bila vzporedna temveč diagonalna in sta se križala približno v sredini krila. Iz kri· žišča diagonal do vrha trupa oziroma na spodnji strani do koles je bila napeta pro· filirana jeklena žica , ki je nosila krila . S štirivaljnim vrstnim motorjem znamke Cirrus II s 75 KM je letalo letelo do 200 km/uro, kar je bil za tiste čase izjemen dosežek. Letalo je letelo do 28 . 6. 1934 , ko je na mitingu v Zagrebu padlo v sve· der, iz katerega se ni več izvleklo.

II. tekmovanje letalskih modelov v Ljubljani. Čas leta 24 sekund

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

Letala lepo razvrščena po vrsti čakajo na start

Skupinski posnetek za spomin na zelo uspešno leto

MARIBORČANI V SUBOTICI 78

Sredi julij a so se žalostn o ozirali v nebo in na Pohorje , kjer so se bohotili cumulisi , toda naša letala so ostajala veči­noma na tleh, ker je na našem letališču gostovalo brniško letališče . S tem gosto­vanjem smo bili skoraj onemogočeni v letenju, kajti promet je bil dokaj živahen . Vsem je bilo jasno, da planiranega naleta ne bomo uspeli izpolniti. Tako je padel predlog , da bi poizkusili preseliti letenje na kakšno tuje letališče , toda v glavnem so vsi predlogi odpadli . Kot rešiIne bilke smo se oprijeli predloga o gostovanju v Subotici. Priprave na gostovanje so stekle in kai hitro so pričele deževati prijave . Tako smo sestavili tri izmene , ki naj bi trajale vsaka po 7 dni ; od 18.8. do 9 .9.78 . Toda tretja izmena je odpadla iz tehničnih razlogov. Tako se je začelo "romanje" naših jadralnih letal v Subo­tico, kar je trajalo kar tri dni .

V Subotici smo imeli na razpolago sko­raj celotno floto mariborskih jadralnih letal , razen dveh Blanikov. V prvi izmeni

je bilo 11 pilotov, kajti dan po našem prihodu se nam je priključil še letalec iz Koroškega letalskega centra Alojz Med­ved. Tako je imelo 11 pilotov na razpola­go 8 jadralnih letal: 1 blanik, 1 trener , 2 pilatusa, 2 jantarja, 1 st. cirrus, 1 cirrus- 17, vlečno letalo Citabria, kombi in transportni voz.

Še prvi dan je startalo na trikotnik 300 (Bikovo-Borovo-Ečka-Bikovo) 5 letal in od teh so kar trije prvič obletali ta trikotnik in s tem dosegli pogoj za "zlato e" značko : Anton Malek na jantarju, Branko Bunderla na st. cirrusu in Franc Šalamun na cirrusu - 17. Ostala dva pa sta se vrnila domov s skraj šano disciplino ali pa s pristankorn na njivi. Tega dne je bil opravljen tudi prelet za "sreb . C" od Bikovega do Sombora, ki jo je osvojil Bojan Zadravec na blaniku. V teku tra­janja prve izmene so še kar 4-krat obleteli trikotnik Bikovo-Borovo-Ečka-Biko­vo; Mirko Zadravec 2-krat na jantarju , Anton Malek 1-krat na jantarju in prvič Bojan Zadravec na st. cirrusu. Poleg tega pa sta bila dosežena še dva preleta za "sreb . C" značko ; Tone Lipovšek na trenerju in Stane Klemenčič na blaniku . Po sedmih dneh letenja je prva izmena naletela 229 ur in 4390 km.

Druga izmena je imela na razpolago še 7 jadralnih letal, kajti cirrus- 17 seje po­škod oval na tleh zaradi malomarne vožnje med letali z osebnim avtomobi­lom. V drugi izmeni je bilo na akciji 14 pilotov in na žalost so imeli za letenje samo dva ugodna terminčTta dneva. Kljub temu pa je Alojzu Medvedu v 8. poiskusu uspelo obleteti trikotnik 300 Bikovo­Borovo-Ečka ; Bikovo. V tej izmeni je bil opravljen še en prelet za "sreb .C" znač ­ko, ki gaje opravil Borut ČUjež na trener­ju .

Neugodno vreme in manj izkušeni pi­loti so vzrok za manjšo bero naletenih ur in km, saj so naleteli 117 ur in 1443 km. Pri izvenletališkem pristajanju se je po­polnoma poškodoval naš trener. Kljub vsemu pa se moramo zahvaliti vodstvu LC-Maribora, ki je z razumevanjem pod­prlo in omogočilo letenje v Subotici in zahvala gre tudi vsem letalcem iz Subo­tice, ki so nas izredno prisrčno in gosto­ljubno sprejeli medse. Seveda pa gre vsa zahvala tudi upravniku LC-Maribora Ediju Muršecu, ki je požrtvovalno vodil letenje na tej akciji.

BOJAN ZADRAVEC

Internat motornega letenja v Ptuju. Skupinski posnetek učencev in učiteljev

Čelada na učenčevi glavi - hripav glas učitelja

Detaljni pregled kabine in celega letala je naše osnovno pravilo

MALI OGLASI

AEROKLUB KRANJ PRODA 2 kompleta MULTIPLEX Royal, vsak komplet vsebuje: 1 oddajnik (12 kanalni) 2 sprejmnika (12 kanalna) 2 sprejemniška akumulatoIja (4/ 500 DKZ) 6 servomehanizmov 3 kristali (27 MHz) 2 stikala 1 polnilec Cena kompleta 11.000,00 din

2 kompleta VARIOPROP 12 S, vsak komplet vsebuje : 1 oddajnik VARIOPROP 12 S (12 kanal. ni) 2 sprejemnika mini SUPERHET 2 decodeIja (8 kanalna) 2 sJ?rejemniška akumulatoIja (4/500 DKZ) 8 servomehanizmov micro SERVO C 05 3 kristali (27 MHz) 2 stikala 1 polnilec Cena kompleta 9.000,00 din

Naprave so odlično ohranjene in po­sebej primerne za modelarske klube, saj lahko en oddajnik uporabljata dva mode­larja, vsak s kompletno opremljenim modelom.

Ugodno prodamo tudi naslednje motorje : 4 COX TEE DEE 09 1,5 ccm (popolno­manovi) cena motorja 700,00 din 5 COX TEE DEE 09 1,5 ccm (rabljeni) cena motoIja 500,00 din 8 rabljenih motoIjevod 2,5 do 10 ccm znamk OS MAX, SUPER TIGRE , HP , OPS, in WEBRA cena motorja od 200,00 do 1.000,00 dm

Ogled naprav in motorjev je možen vsak dan, predvsem v popoldanskih in večer­nih urah, v AEROKLUBU KRANJ, Cesta JLA 5, Kranj , kjer dobite tudi vse ostale informacije. Telefonično vam želene po­datke posreduje tovariš Borut Perpar , ki ga lahko kličete na telefonsko številko 064 23- 857 in sicer vsak dan od '0.00 do 14.00.

Švicariji so predstavili model projekta cenenega lahkega letala za premoč V zra­ku in napade na cilje na zemlji. Za pro­jekt Piranha , kakor se letajo imenuje , so dosedaj v dveh letih porabili milijon švi· carskih frankov. Po razporeditvi kril in repov je nekoliko podoben švedskemu lovcu Viggen , vendar je z razpetino 6 m in dolžino tO.7 m precej manjši.

Fairchild A-I0A z novim imenom Thun­derbolt II, nekateri pa mu pravijo kar ameriški "šturmovik", je bilo edino ame­ri:lko vojaško letalo na razstavi. Vzrok za tako okrnjeno ameriško udeležbo je nova Carterjeva politik::, s katero skuša zm'!nj­šati prodajo klasičnega orožja ZDA dru· gim državam. Kot zanimivost lahko na­vedemo, da se je med iz"ajanjem akro­bacij na lanskem pariškem 3alonu razbil prav A-lOA.

Na tej razstavi je bil mednarodni javnosti prvič predstavljeno špansko trenažno le­talo CASA C-I01. Krstni polet je ~lreži­velo julija lani. Žene ga turbofanski m otor Garrett TFE- 7 31. Spanske zračne sile so naročile 60 primerkov, ki naj bi naoomestiL že dotrajane T - 33. Poleg C-lOl so Španci pokazali foe transportne­ga dvomotorca C-212 Aviocar, ki so jih prodali že okoli 150 domačim in tujim kupcem.

Fouga 90 je bilo poleg angleškega Sea Harrinerja najmlajše letalo na razstavi , saj je opravilo prvi polet šele na začetku avgusta. To je posodobljena verzija zna­menitega Magistra, ki je bil zgrajen v več kot 900 primerkih. Rep in krila so ostali nespremenjeni, precej predelan pa je bil trup. Zadnji sedež je dvignjen, kar omo­goča instruktorju boljšo vidljivost. Naj. večja izboljšava so novi fanski motorji tipa Astafan. Zaradi manjše porabe goriva lahko Fouga 90 ostane v zraku dvakrat toliko časa kot stari Magister. K nižji ceni šolanja pa prispeva tudi enostavnejše vzd rževanje .

Francoski AEROSPATIALE je predstavil model novega vojaškega začetnega tre­nažnega letala z oznako TB 30. Vgradili mu bodo motor Lycoming s 300 KS. Ureditev kabine je podobna kot pri boj­nih letalih. Glede na zamišljeni sistem naj bi se šolanje francoskih pilotov nadaljp.. valo na FOUGA 90.

Nova verzija angleškega VTOL letala Harrier, namenjena kraljevi mornarici , pod imenom Sea Harrier, se je pojavila v Farntoroughu komaj dva tedna po prvem poletu. Glavne novosti Sea Harriera so dvignjena kabina , ki omogoča pilotu bolj­ši razgled, posodobljena elektronska oprema in nov radar v modificiranem nosu. Naročenih je 34 letal tega tipa .

Angleži so pred Jaguarja zložili vso mogo­čo in nemogočo oborožitev in tako po­udarili njegovo vsestransko uporabnost Vsekakor jim je dosti do tega, da bi zma· gali v konkurenr.nem boju za 170 letal, ki jih kupuje indijsko vojno letalstvo. Jaguar je pokazal tudi sposobnost vzletanja s travnatih letališč. Proizvajalci trdijo, da je to edino letalo v svoji kategoriji, ki lahko vzleta s takega terena brez omejitve teže.

Dokaj nenavadna zanimivost je nov sistem vzletanja vrOL letal s pomočjo nekakšne skakalnice. Na ta način lahko letalo vzleti precej bolj obteženo kot pri klasičnem navpičnem vzletu. Sedaj preiz­kušajo različno nagnjene skakalnice. Kraljevska mornarica namerava s tak­šnimi vzletišči opremiti svoje protiood­morniške križarke. Na sliki je zračni po­snetek Sea Harriera, ki se pripravlja, da bo demonstriral nov način vzleta. Na drugi sliki pa polno obremenjeni Harrier ravno zapušča skakalnico.

British Aerospace , britansko združenje, ki je nastalo z naci on alizacii o in združit­vijo vseh veČjih britanskih letalskih proiz­vajalcev, se je odločilo , da nadaljuje z iz­gradnjo potniškega letala za kratke proge BAe- 146. RaZVOj tega letala je leta 1974 zamrznil Hawker Siddeley. Takrat je imelo oznako HS-146. Letalo je visoko­krilnik s štirimi motorji Avco Lycoming ALF 502H. Prepeljalo naj bi do 88 potni­kov. Na sliki je umetniška zamisel letala , na razstavi pa so pokazali maketo pred­njega dela trupa s pilotsko kobino v na­ravni velikosti.

Italijanska tovarna Aermacchi je razstavi­la jurišno izvedenko že uveljavljenega letala MB-326 KB. To letalo gradijo po lic enci tudi v Braziliji. Novost pa pred­stavlja novo trenažno letalo MB - 339, ki je sedaj v proizvodnji za italijansko vqjno letalstvo. Oba tipa sta opremljena s po enim rekcijskim motOIjem Rolls- Royce Viper, tako kot naša SOKO Galeb in Jastreb.

<!J <!J Eno od bolj eksotičnih in v Evropi manj znanih letal je bila prav gotovo argentin­ska FMA lA-58 Pucara. Letalo je name­njeno protigvp.rilskemu vojskovanju in doseže naivečjo hitrost 500 km/ h. Obo­roženo je z dvema topovoma kalibra 20 mm in štirimi strojnicami 7,62 mm. Poleg tega lahko nese še 1620 kg bomb. Tudi Argentina se je letos prvič pojavila v Farnboroughu.

<!J Dassault je prikazal nov prototip iz dru­žine Mirage z oznak" Mirage 2000 . Gle­dalce je navdušil s svojimi letalnimi spo­sobnostmi. Poleg tega, da leti s hi trosti o 2,3 Macha, lahko leti tudi izredno počasi. Na sliki leti s hitrostjo 240 km/ h, foto­grafiran pa je bil iz Piper Sene ce. Da je letalo pri tako majhni hitrosti in taJco v~­likem vpadnem kotu še vedno stabilno lJl

upravljivo, skrbi računalnik, ki upr~.vlja z avtomatskimi predkrilci in zakrilci.

<3 Angleški BAC One - Eleven se po dalj šem č asu spet lahko pohvali tudi s komercial­nim uspehom . Licenco za proizvodnjo teh letal so odkupili Romuni. Pri British Aerospace pa so pripravili novo verzijo z oznako 670, namenjeno predvsemjapon­skim družbam, ki iščejo nadomestilo za stare YS- II . Uporabljal bo lahko krajše vzletne steze, poleg tega pa je zaradi no­vih duši1cev hrupa (ki so na sliki lepo vidni) nekoliko tišji , kar je danes zelo po­membno.

Edino širokotrupno potniško letalo, ki je sodelovalo na letošnji razstavi, je bil evropski Airbus A-300. V zadnjem času so z njim dosegli precejšen ekonomski uspeh, saj jim je uspelo prodreti celo na tržišče ZDA. Eastern Airlines jih je naro­čil 23, kljub vsem ameriškim ponudbam. Poleg A-300 so v obliki modela pred. stavili še A-310. Ta je nekoliko manjši od A-300 in bi lahko prepe1ial okoli 210 pfltnikov. Prvi naročniki ga bodo dobili konec leta 1982. Odločitev o njegovi proizvodnji so sprejeli potem, ko sta letalo naročili Swissair in Lufthansa.

Letos je na razstavi v Franboroughu sode­lovala prvič tudi Brazilija. Tovarna Embraer je pripeljala pokazat svojo dru­žino dvomotornikov. Od leve proti desni so EMB-lll, Bandeirante P2 in Xingu . Približno dva tedna pred pričetkom raz­stave je ameriški F AA izdal certifikat za Bandeirante in s tem prižgal zeleno luč za izvoz teh letal v ZDA.

Za tiste amaterske graditelje letal, ki bi radi leteli z reakcijskim pogonom, je ameriška firma EMG Engineering Co. razvila majhen reakcijski motor s statičnim potiskom 36 kp, ki ga po· ganja tekoč propan. Celoten motor tehka Il kp.

Največ načrtov za prihodnost so pripra­vili pri Boeingu, ki je razstavil makete svoje nove družine potniških letal. Po dolgoletnih študijah okrog 7N7 in 7X7 so se na podlagi potreb letalskih prevozni­kov odločili za tri modele in jih predsta­vili kot 757, 767 in 777. Ti naj bi zame­njali znane modele 707, 727 in 737 . Kot prvi se bo v prometu sredi leta 1982 po­javil 767. United Airlines je že naročil 30 teh letal v vrednosti 1,2 milijarde US do­larjev. Za to naročilo se je potegovala tudi evropska Airbus Industries z novim A-31O.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV LEŠČANI so SE POMERILI

Ob koncu letalske sezone je bilo 14. oktobra na letališču v Lescah tekmovanje za vse člane ALC-ja v jadralnem in mo­tornem letenju. V lepem jesenskem vremenu in še lepšem razpoloženju je le­tanje nemoteno potekalo. Udeležba pilo­tov in jadralcev je v presenetljivo velikem številu pokazala interes do skupnih na­stopov v letalstvu oziroma do merjenja moči in znanja v najmnožičnejših pano­gah našega športnega letalstva.

Letenje je kljub množični dejavnosti na eni sami stezi potekalo v najlepšem redu. Tak potek cele vrste dejavnosti na enem letališču je res zanimivo videti in doživeti, saj daje vtis pravega mravljišča. Mogoče je bilo prav jadralno letenje po­sebnost tega dne , če ne bi šteli padalcev, saj so prvi in drugi z neverjetno natanč­nostjo "udarjali nule" . Pristajanje je bilo v pravem pomenu besede na točko, kar se jadralcem pri izvenletaliških pristankih le redkokdaj zgodi. Padalci so spet poka­zali svojo kvaliteto; štirje po vrsti niso imeli niti centimetra minusa. Tesno za njimi pa je bil v veliko presenečenje mlad padalec, skoraj začetni~ in še s klasičnim padalom. Torej: mladi sp borbeni!

Ob samem tekmovanju je bilo izmenje­nih precej mnenj o pomembnosti takih in podobnih srečanj , ne samo konec letalske sezone, temveč tudi med letom ob raznih priložnostnih srečanjih, kot se je n.pr. začelo tekmovanje za pokal B- 4 v No­vem mestu . Organizacija takih tekmovanj naj nam bo cilj k večji množičnosti v aktivnem delovanju letalcev in padalcev, kar vodi do lepših uspehov in boljših re­zultatov. Tu ima vsakdo priložnost, da se kaj novega nauči od boljših kolegov in potem "izpili" svoje sposobnosti. Prilož-nost v tako množičnem prikazu letenja pa je tudi v tem , da se pokažejo dobre in slabe strani v organizaciji letenja, v tehniki letenja in skakanja in - kar je poglavitno - varnost nas vseh. Vse to lahko doprinese k napredku naših letal­skih organizacij in ne nazadnje tudi vsa­kega posameznika.

Analiza tekmovanja je pokazala, da je med aktivnimi člani veliko število dobrih , kvalitetnih , nadarjenih mladih letalcev in padalcev, ki pa še niso imeli priložnosti pokazati teh svojih sposobnosti zaradi organizacijskih ali individualnih težav , so

pa potencialni kandidati za tekmovanja v republiškem in potem v državnem merilu . Treba jih je samo usposobniti in zaintere­sirati ter najti pravi način v skupnem do­govoru, ki bo te mlade fante popeljal v vrh našega letalstva.

Najbolj uspešni Leščani:

JADRALNI PILOTI:

l . Druškovič Jure 2. Ješe Pavel 3.-4. Šimec Ivo Gorjanc Saša

MOTORNI PILOTI

l. Hrova t Milan 2. Porenta , iktor 3.-4. Kadunc Bojan Štular Bruno

PADALCI:

1.- 4. Bunčič Drago (O) Hrast Brane (O) Medven Srečo (O) Zupan Miha (O) 5. Svetina (0 ,07)

JANEZ ŽEROVC

* AEROKLUB LJUBLJANA

Klubska tekmovanja

Da bi dvignili raven letenja v našem aeroklubu , smo v letošnjem letu povečali število klubskill tekmovanj . Vsako, še tako majhno tekmovanje namre č veča iz­kušnje , ki postanejo tako pomembne na večjih tekmovanjih.

Ze tretjič smo organizirali celoletno tekmovanje jadralnih pilotov. Pri tem tekmovanju je bUo letos prijavljenih več preletov, ki so se končali na izhodiščnem letališču, in več hitrostnih preletov; med njimi naj omenim le dosežek Maksa Ber­čiča, ki je trikotnih 100 km obletel s hitrostjo 107 km / h .

Prele te je prijavilo 15 pilotov. Najve č točk je zbral Maks Berčič - 6365 .2,sle­dijo pa mu Zmago Jeršan 572 6.3, Albin Luin 4454.8 , Igor Tratnik 4193 .1 , Mar­jan Kikelj 3545.0, Herman Debevec , Miloš Jančar, Marjan Medič, Drago Drmota , Marjan Dolničar , Niko Slana , Nadja Slanovec, Zdenka Ferkolj, Vladi­mir Otoničar in Mitia Kovič.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

13;4lt~!·]

Ker smo želeli popestriti konec jadral­ne sezone, smo konec septembra pripravi­li tekmovanje v točnem pristajanju z blanikom. Veter se je med tekmovaniem obrnil, kar je organizatorje prisililo k delu, kljub temu pa je tekmovanje pote­kalo brez večjih težav in v celoti tudi uspelo. Uspel je tudi družabni večer , na katerem so naiboljši dobili medalje in pa karikature, delo akademskega slikarja Bineta Roglja.

Med 31 tekmovalci je bil najboljši Rok Golob z 850 negativnimi točkami, sledijo pa mu Mitja Maruško 1075, Andrej Trav­nik 1315, Zmago Jeršan 1400, Božo Miklavčič 1440 negativnih točk, Jure Rihtar, Albin Luin, Drago Drmota , Dane Hren, Vladimir Otoničar in drugi .

Nismo pa pozabili na motorne pilote. Zaradi objektivnih težav smo lahko orga­nizirali kratek aerorally šele novembra. Zaradi poznega datuma je bila udeležba nekoliko manjša, tekmovalo je samo 11 motornih pilotov. Rezultati: Maks Berčič 196 točk, Alojz Hauptman 173, Zmago Jeršan 171. Andrei Drobun 168, Albin Luin 147, Andrej '/idmar, Daniel Hren , Igor Tratnik , Janko Leskošek, Vojko Birk in Tomaž Baraga.

MARJAN DOLNIČAR

IZ AJDOVSe INE

Aeroklub ,,Josip Kri žaj" v Ajdovščini je danes tako močan in dobro organiziran kot še nikoli od svoje ustanovitve. Od redne letne skupščine v maju 1977 se je število članstva podvojilo. Danes šteje klub več kot 60 članov . Največji uspeh kluba je prav gotovo v tem , da je zaživela tudi modelarska sekcija. Ta šteje več kot 20 modelarjev, ki aktivno delajo tudi zah tevnejše modele. Med drugimi so uspeli izdelati tudi nekaj radijsko vodenih modelov, s katerimi uspešno vadijo in se pripravljajo za nastope .

Klub ima danes več kot 25 aktivnih letalcev in padalcev. Padalci so letos so­delovali na republiškem padalskem prven­stvu v Postojni.

Da bi pregledali svoje letošnje uspehe in kritično ocenili napake in pomanjklji­vosti so 22 . oktobra organizirali klubski dan . Po uspešnem sestanku, ki se ga je udeležilo več kot 40 članov, so ostali del dneva izkoristili za klubske aktivnosti na letališču. Na ta dan so poleteli v zračne višave vsi član i kl uba. Na svoi račun so prišli tudi podporni člani , katere so v zrak popeljali klubski tovariši piloti. Klubski dan je zahvaljujoč lepemu vreme­nu popolnoma uspel. V bodoče bodo tak klubski dan organizirali dvakrat letno .

Letos klub ni imel finančnih težav , sai so člani sami s proizvodnim delom v dc­lavnici letalskega centra pridelali kl1lbski blagajni okrog 120.000.- dinarjev. V pri­hodnjem letu nameravajo svoje deiavnosti še razširiti. Povdarek bo na modelarstvu, pripravili pa hodo tudi nove kandidate za jadralne pilote in padalce. Več pozorno­sti bodo posvetili tudi pripravi padalcev in jadralnih pilotov za nastope na tekmo­vanjih. Na koncu naj omenimo še to , da vrsta motorniIl pilotov članov kluba uspešno sodeluje v aktivnostih, ki krepijo ob rambne pri prave.

BORIS GRZEJ

PAUL BRICHIEL

13Slf~il

Sla po nebu

Odlomek te knjige, ki bo leta 1979 izšla pi Mladinski knjigi smo že objavili. V tej številki smo vam postregli šez daljšim besedilom iz iste knjige.

Grozljivi nočni napadi Luftwaffe so malce pojemali in vojna je nekam obtičala , vendar ,so v vsej Il. diviziji vedeli, da je to le rzatišje, in spraševali so se, kaj neki se jim obeta na drugi strani Kanala. Sredi aprila je Leigh- Mallory poklical Baderja v glavni štab pri Uxbridgeu in tam je naletel na Malana, Harryja Broadhursta, .Be amisha , Kelletta in druge poveljnike. Podali so se v preprosto sobo, posedli okrog mize na zložljive stole in Legh- Mallory, ki je stal na čelu mize, je mirno sgregovoril:

" Gospoda, nehali smp si lizati rane. Zdaj prehajamo v ofenzivo. Lani smo bili brezupen boj. Zdaj pa imamo pravico, da dvignemo glavo."

Dolgo je govorilo taktiki; zamislili so si, na kratko povzeto, da bi poslali čez Kanal nekaj bombnikov, ki bi jih obdajale/ trume lovcev, in prisilili bi Nemce, da vzletijo in se borijo.

Dopoldne 17. aprila je po teleprinterju v operacijski sobi Tangmera prišel za seženj dolg teleks z oznako "Zaupno. Operativni ukaz. Cirkus št. 1". Sledila je vr.sta podrobnosti z oznakami kot "Cilj", "Stevilo bombnikov", "Kraj srečanja" , "Spremljevalni polk", "Varovalni polk", "Polk za podporo nad ciljem", "Začelni polk", z višinami in hitrostmi ter geografski napotki.

Tisti popoldan je kakih sto spitfirov spremljalo dvanajst blenheimov na bom­bardiranje Cherbourga. Bader je vodil svoj polk šestintridesetih in ni videl niti enega samega sovražnika. V veliki daljavi je nekaj oblačkov nemškega flaka omade­ževalo nebo in nato so se že vračali proti domu. Leigh- Mallory je pozneje dejal: "Zdaj šele drezamo medveda v brlogu, gospoda! Sčasoma se bo že prebudil!"

Naslednjih štirinajst dni so opravili še nekaj poletov v Cherbourg, pričakovali, da jih bodo "naskočile" horde Me-109, a nikoli niso naleteli niti na eno. Toda severozahodna Francija je veljala za osir, ki je utegnil kateregakoli dne zabrenčati, za neznanko, ki jo je bilo treba napasti z večjo preudarnostjo, kakršno je bil pokazal Goe ring. Rabarbare so odsveto­vali - dva ali štiri letala, ki bi si sama upala čez morje, bi po splošnem mnenju preveč silila v pogubo.

Ponoči 7. maja se je v kantini razvila spontana zabava (kar se je pogosto dogajalo) in piloti so se v pozne ure pomenkovali o svojem poslu ter letali visoko nad oblaki. Baderja so kot ponavadi obdajali njegovi piloti (to mu je bilo vedno všeč), srkal je oranžado, medtem ko so oni praznili konzerve piva, in čez nekaj časa je Cocky Doudas dejal :

"Gospod, zakaj ne bi postavili dva od naših novih oddelkov drugega poleg drugega - štiri letala vštric, tako da bi vsakdo lahko kril drugim rep in bi vsakdo lahko kdaj spustil kratek rafal."

Poveljnik polka je rekel, da zamisel ni slaba. Vsi so se še dolgo pomenkovali o novem predlogu in pretuhtali , denimo , kako voditi tak oddelek na nebu, kadar bi ga "zaskočili" sovražnikovi lovci. Sklenili so , da pravšnja " formula" zahte­va, naj se letali na levi v kritičnem trenutku blikovito zasučeta v levo in napravita' poln krog, par na desni pa naj naredi podoben manever v desno , tako da se bodo spet združili za repi (vsaj upali so) ukanjenega sovražnika. To so še dolgo premlevali.

Ko je zjutraj Dundas prišel na zajtrk, ni bil prav nič tako razigran kot ponavadi . V glavi mu je razbijalo in v

ustih je imel okus po prežganem olju, ko je kinkal nad klobaso in obžaloval, da ni šel bolj zgodaj spat. Prištorkljal je Bader in sedel za isto mizo, prav nespodobno in bahavo čil in zdrav. Ko je sedel, je zagrmel: "Sinoči si res nekaj hudičevo pametnega uganil, Cocky, ko si predlagal, da bi štiri letala letela vštric!"

Dundas se je medlo nasmehnil ' in zamrmral: ,,0, najlepša hvala, gospod. Veseli me, da vam je zamisel všeč."

"Presneto dobra je!" je ponovil Bader. "Vse doslej sem o njej razmišljal. Kar danes je bomo preizkusili."

Dundas ni bil prav nič navdušen ob misli, da bi vadili formacijsko letenje.

Samo ti in jaz in še dva druga," je Bader razigrano nadaljeval. "Skočili bo­mo čez do Francije)n videli, ali se nam posreči, da nas kaki Svabi naskočijo."

Prvi hip ga Dundas ni prav dobro razumel, nato pa ga je prevzela groza. Kradoma je pogledal Baderja, da bi ugotovil, ali se nemara šali. Pa se ni; že se je obračal k Woodhousu iz 610. skupine, ki je sedel na koncu mize, in govoril: ,,Paddy, preskrbi si spremljevalca in pridi z nama!"

Vzleteli so ob 11. uri - Dundas (ki se je spraševal, zakaj neki ni prejšnji večer držal jezik za zobmi), Bader, Wood house in neki narednik, Mains po imenu - ter v višini 25 000 č!l--vljeVš~nili ob Kanalu med Dovrom in CalaIsom, v rahlo usločeni vrsti, kakor da bi človek zrl na nohte štirih stegnjenih prstov; Dundas na levi, Bader petdeset jardov na desni in malce spredaj, sto jardov proč od Woodhousa, ta pa spet petdeset jardov od Mainsa, ki je bil malce zadaj. Tako so kake pol ure švigali gor in dol nad vodami Calaisa, ne da bi kaj videli. Dundas je že hrepeneče pričakoval, da se bodo čez nekaj minut spet obrnili proti domu, ko je zdajci nad sabo, pet milj zadaj, rahlo v desno in kakih tisoč čevljev više , zagledal pet Mc-109, ki so zavijali, da bi poleteli za njimi. Brž je zaklical: "Halo, Do­gsbody! Pet Me-109 ob 5. uri zgodaj!"

Bader se je ves presrečen oglasil: ,,0, imenitno! Vidim jih, Cocky! Imam jih!" Malce je odvzel plin in messerchmitti so se hitro približali. Bader pa je kar zdržema komentiral. .. ,,0, prav to smo hoteli! Čudovito, kajne? "

Dundas raje ni odgovoril. Me-109 so prihajali vse bliže. Bader pa je vzneseno nad31jeval: "Pazite nanje, toda ne raz­kropite se, dokler vam ne ukažem! Kar najse približajo! Kar naj se približajo! Ne razkkropite se ... " Od navdušenja je bil

ves iz sebe. "Nikar se še ne razkropite! Povedal vam bom, kdaj ... "

Me-109 so že povesili nosove, da bi zadeli smrtni udarec, ko je zdajci revsknil "Razkropite se!" in vsi štirje spitfri so se nenadoma na koncih kril zasukali naoko­li, Bader in Dundas v levo, Woodhouse in Mains pa v desno.

Venem najtesnejših zavojev, kar jih je Dundas ponmil, je kolo na repu Badarjev­ega letala zdajci švignilo nad njegovo vetrno šipo, toda pogled se mu je že meglil, kajti naraščajoče število "g-jev" mu je na suhijato, sesedajoče se telo nalagala čedalje težje breme in mu črpalo kri iz možganov. Nekoč je slišal teorijo, da lahko Bader ostreje zavije kot kdorkoli drug, ker je izgubil nogo, pa mu kri ne udari tako daleč. Bolje bo, če se malce zravna, oziroma ublaži zavoj in se razgleda, kje so Švabi. Gotovo je kroga že skoraj konec. Popustil je pritisk na krmilno palico, in ko se mu je vid povrnil, je spitfue zdajci trznil in vzdrhtel pod treskajočimi eksplozijami, kajti z vso močjo so ga zadele topovske granate. Stisnilo ga je v želodcu, ko se je spomnil, kako je bilo ob zadnji taki priložnosti.

Bader, ki je izvlekel letalo iz zavoja, je zagledal vode čega Me-109, kako je švignil tik pred njim, v istem hipu sprožil, Videl, kako so krogle v bliskih zadele, Me- 109 pa se je prekopicnil in mu izginil iz pogleda, puščajoč za seboj gmote črnega dima. V slušalkah je zaslišal Dundasa, napetega in razdraženega: "Do­gsbody, zadet sem!" (Izkazalo se je , da so se bili zasukali znotr~j območja, v katerem sta letela prav :rodnja Me- 109, ki sta sprožila v · trenutku , ko sta se poslednja spitfua zravnala. Zadet je bil tudi narednik Mains).

Dundas, ki so mu topovske granate preluknjale spoj kril s trupom in cevi z glikolom, je zavijal vstran in puščal za seboj gost bel dim. Bader je povesil nos in se podal za njim, da bi ga kril , toda Me- l09 so že izginili in videl je le enega od spitfirov. Dundas je bil dovolj visoko in njegov motor je imel še nekaj moči, pa je letalo spravil čez obalo do letališča pri Hawkingeu, a tam mu je motor nenado­ma utihnil, ko je bil še previsoko, da bi normalno pristal, novega pristajalnega kroga pa ni mogel napraviti . Precej obupano je pri približno 150 miljah na uro previdno sunil z nosom, s pri­tegnjenirni kolesi , na travo, da bi nekako zavrl hitrost, in letalo je nato škripaje poskakovalo in drselo ter za las zgrešilo vrsto popolnoma novih spitfirov pred

hangerji 91. skupine . Ves pretresen je splezal iz kabine in sprejel ga je prav besen poveljnik 91. skupine, ki je hotel vedeti, kaj neki za hudiča misli, da počne.

Woodhouse se je brez težav vrnil v Tangmere, a Mains, ~ poškodovanim repom, sicer živ in zdrav, je pristal na nekem drugem letališču.

Holden je z dvosedeŽIlim magistrom odletel v Hawkinge in odpeljal Dundesa nazaj v Tangmere, kjer se je Bader najprej prepričal, ali je z njim vse v redu, nato pa zagrmel: "Neumno teslo si, Cocky! Zakaj, za hudiča , pa mi greš to počet? No ja, vseeno sem presneto vesel, da si se živ in zdrav vrnil." Nato pa se je zdajci spet navdušil: "Mislim, da vem, kaj je narobe! Namesto da smo se ločili navzven, bi se morali vsi zasukati venem krogu, vsi v isto smer, tako namreč ostanemo skupaj in ne izgubimo sovraž­nika iz pogleda. Kmalu bomo spet poskusili . "

Te besede obupanega Dundasa za čuda niso več pretresle ; zdaj je menil, da je bil to le navaden zapletljaj med iskanjem znanja, in bil je ponosen , da je s poveljnikom v takih odnosih. Bader je naslednjega dne z drugim oddelkom zadevo znova poskusil, a tokrat nad Tangmerom, s prijateljskim oddelkom spitfirov iz šeststošestnajste, ki so igrali napadalce. Ko so zavili vstran v isto smer, je ugotovil, da je štiriprs~na", vštric poravnana formacija idealna; voljna in

pripravna tako za obrambo kot za napad. V enem tednu je ,.štiriprstna formaCija" postala hrbtenica polka (in pozneje so jo posnemali tudi drugi polki in jo vse do konca vojne s pridom uporabljali).

Preskusil jo je med tihotapskimi poleh nad Kanalom in v "cirkusih" nad O1erbourgom in Le Havrom (v tem preizkusnem obdobju jih dlje kot do obale niso pošiljali), vendar se mu ni ponudila priloŽIlost, da bi jo preizkusil v boju, kajti messershrnitti se niso pri­kazali, čeprav je polk v tem času doživel prve izgube. Ko so se nekoč vračali iz Francije, se je nad Tangmerom odcepila 145 skupina, da bi po oddelkih pristala , pri tem pa sta komandant eskadrilje Pip Stevens in poročnik Owen trčila ter zagozdena drug v drugega treš čila na tla tik poleg letališča. Oba sta se ubila.

Kdaj pa kdaj so jeli nato nad francosko obalo videvati po tri ali štiri messersch­nitte, ki so švigali sem ter tja v varni razdalji od roba jate, in očitno prežali na zaostajajoča letala, ali pa so nemara skušali zvabiti kak oddelek proč, toda Bader ni hotel ugrizniti v vabo; želel si je večje divjadi. Prav take želje je imel tudi Leigh-Mallory. Nato je polk iz Hornchu­rcha poročal, da sta se dva messershrnit­ta, ki sta se spreletavala nad njimi, obrnila na hrbet in strmoglavila skozi nje, pri tem pa streljala. Nihče ni bil zadet, toda vseeno jjm je bilo kaj takega ljubše, kot pa če se sovražnik ne bi zmenil zanje.

Nekaj dni pozneje se je tangmerski polk vračal s tihotapskega poleta, kar je

Johnny Johnson z visokim in !azbur­jenim glasom zaklical: "Pazite! Svabi!" Sleherni pilot je menil, da ga je opozoril na Me-109 , ki mu ždi za repom, in vsa fonnacija se je razkropila kot trop prestrašenih zajcev, medtem ko je skozi njo strmoglavil en sam messerschmitt, bruhal topovske krogle, a zadel ni nikogar in je nazadnje izginil. Ko so pristali, si je Bader Johnsona pošteno privoščil in polku pridigal o pomenu pravilnih opozoril. O sovražnih letalih moraš poročati tako, da navedeš položaj in Višino , ne pa (pri tem je srepe pogledal poklap~nega Johnsona) z besedami "Pa­zite! Svabi!" V nasprotnem primeru nastane sama zmeda.

Junija so Nemci osupnili ves svet , ko so vkorakali v Rusijo, in tedaj je bilo treba Hitlerja na vsak način prisiliti , da bi premestil ve č letal v Francijo, Leigh- ­Mallory je menil, da so blenheimi s tono bomb prelahki in da zato ne bodo ničesar dosegli, pa je tako dolgo gnjavil Bombno poveljstvo, dokler mu niso prav neradi odstopili nekaj štirimotornih stirlingov, ki so na tako kratkem poletu lahko ponesli do Francije skoraj po šest ton bomb. Obdal jih je s približno 200 spitfiri in jih nato poslal čez obalo do nekega cilja v notranjost, in Bader je ob pogledu na roj lovcev, ki so švigali okrog njih, nehote pomislil na velik čebelnjak. To je povedal pozneje na divizijski konferenci in tako fonnacijo so posl~j imenovali "čebelnjak". )

Leigh- Mallory je jato P9slal znova v notranjost , da bi zbombardirali želez­niško postajo v Lillu, pomembno nemško vozlišče . Agenti so poročali , da so Francozi pridrveli na ulice , vzklikali in mahali z brisačami. Potem pa se je ,,'::ebelnjak" podal na še eno pot in zravnal z zemljo neko tovarno za popravila messerschmittov pri Albertu.

Ah, to je bilo že bolje! Nemce je zaskelelo. "Staffel"* Me- 109 je divje napadel polk iz Biggina in na obeh straneh je bilo sestreljenih nekaj letal. Bader se je pozneje podal na običajni posvet poveljnikov polkov z divizijskimi poveljniki, in ko se je z letalom vrnil, je besnel : " Malan je danes dobil dva , njegovi fantje pa so jih dobili še nekaj ! Prekleto, zadnji čas , da jih še mi kaj poiščemo!"

Taktika Leigh- Malloryja se je začela obrestovati: Goering je iz Rusije že umikal lovske skupine. Na nebu Francije so se zdaj pojavljale v jatah tridesetih in štiridesetih letal . Oberstleutnant (pod-

polkovnik) Galland, najvidnejŠi vodja fovcev v Nemčiji, se je baje prikazal v St. Omerju s kompletnim Geschwaderjem * * Me- l 09 . Po ocenah RAF so angleški lovci v tem času za ceno dveh izgubljenih spitfirov sklatili tri nemške lovce , kar se je splačalo . Le redkokdaj so izgubili kak bombnik in še tedaj samo zaradi flaka . Neki bombnik, ki se je mučil z dvema gorečima motorjema, so spravili nazaj na varna tla v Manston , pri čemer je okrog njega ves čas bedelo kakih sto spitfirov.

* Nemška eskadrilja. (Op. prev.)

* * Nemški polk. (Op. prev.)

21. junija se je "čebeljnak" podal nad St. Omer in polk iz Tangmera je tokrat letel na čelu , da bi očistil nebo mrčesa . Nad njimi je švigalo nekaj Me- 109, sukali so se sem in tja in čakali na priložnost, da udarijo po kakem počasne­tu. Bader jih je napeto opazoval. Priletel je "čebelnjak" in bombardiral in spet odletel, tangmerski polk pa mu je sledil čez obalo, ko sta zdajCi iz sonca strmoglavila dva Me- 109 in z leve napadla Baderjev oddelek štirih letal. Kriknil je "Vstran! V levo!" in že je hitro zavijal .

Nemca sta morala biti še zelena, kajti pognala sta se prav tako v levo, pa je Bader, ki se je sukal hitreje kot kdorkoli drug, zagledal petdeset jardov pred sabo trebuh enega od Me- 109 , ki je bil obrnjen še na boku, in nemudoma je sprožil. Od messerschmita so odleteli kosi drobirja, pijano se je vzpel , zmanjka­lo mu je moči in nato ga je zasukalo.

Doma v Tangmeru je v letalski dnevnik z zadovoljstvom napravil zvezdico in sedel, da po dolgem času napiše prvo bojno poročilo . Na koncu je dodal : "Tega si lastim kot uničenega , ker a) vem , da sem ga uničil , b) podporočnik Marples je ob istem času in kraju videl nekega Me- 109, kako svedra z neba, c) podporočnik Matchack iz l4S- te je videl nekega Me- I09, kako je stnnoglavil v morje in d) prepričan sem, da je bil ta Me- l09, kmoj ."

Zdaj se je motor ogrel. Naslednjega dne je vodil polk s " čebelnjakom" nad Hazebrouck, dan zatem dopoldne nad Bethune in popoldne spet nad Bethune ; naslednjega dne znova nad Bethune in nato naslednji dan nad Commimes, Romantično plat njegovega značaja je prijetno vzburkalo, ker je letel z lovci nad mesti, katerih imena je nekoč bral v

knjigah McCuddena, Bishopa, Balla in druščine iz prve vojne . .. Douai, Arras, Hazebrouk, Bethune.

Naslednje jutro so leteli spet nad Bethune v višini 26000 čevljev, in tokrat je za spremljevalca vzel s seboj nekega narednika, da bi ga vpeljal v skrivnosti (ni bilo veliko takih vodij - raje so imeli izkušene spremljevalce, da so jim krili rep). Ko so preleteli obalo, so jih kot kaki mrhovinarji obletavala krdela štirih ali šestih messerchmittov; ti so se kdaj pa kdaj pognali proti njim in švignili stran, če so jih izzvali, šavsali proti formacijam in skušali zalesti krajnja letala. Baderju je bilo tega pikanja nazadnje dovolj, pa je s šestošestnajsto strmoglavil na šest Me- 109 , ki so bili kakih 500 čevljev spodaj, in ko so se razkropili, je sprožil proti enemu. Nato je narednik spustil daljinski rafal. Bader je lovca zasledoval in ga ujel z novim rafalom, Videl, kako krogle zadevajo, toda bilo ni ne dima ne kake vidne poškodbe, a zdajci se je razcvetelo padalo, kajti pilot je izkočil in odneslo ga je v morje pet milj pred Gravelinesom. Bader je zaničljivo menil, da je najbrže skočil samo zato, ker se je pres tra šil.

Po kosilu so spet vzleteli, tokrat nad St. Omer, kjer jih je v istih mrhovinarskih krdelih pričakalo že na prvi pogled veliko več Nemcev kot poprej. Previdne poglede so čutili za sabo, z leve in tudi od spodaj , nato pa so bili lovci vsenaokrog in so se nevarno premikali v sonce. Nekdo je glasno zaklical

opozorilo, kajti krdelo je napadlo, in Bader je brž razkropil polk, da bi se vsakdo spopadel zase - to je bila edina rešitev - in v nekaj sekundah se je nebo spremenilo v vrtiljak. Enega od prebijajo­čih se Me- 109 je od blizu prestregel in iz njega je puhal oranžen ter črn dim, ko je omahnil v navpičen strmoglav let. Se več Me- 109 je strmoglavljalo nadenj. Na enega, ki je švignil mimo , je sprožil kratek čelni rafal , in ko so se letala nazadnje izvila iz dvobojev, se je pridružil skupini Kena Holdena, spustil kratek rafal na še enega izmed blodečih sovražnikov in se nato vrnil domov, oblit z znojem ter ves vznesen .

Še dve zvezdici v letalskem dnevniku, kar je pomenilo , da je venem tednu lU1ičil dvoje letal, tretjega v španoviji, še več pa jih je poškodoval. Zadeve so se popravljale . Odslej so opravili v povpreč­ju po en "sweep" * na dan , razen v slabem vremenu. Izgube so bile sorazmer-

no majhne, a so počasi rasle, vojna pa se je raztezala v nedogled. Bilo je lažje , če na to nisi mislil - če si živel za sedanjost, a niti to ni bilo lahko . Nijhuje je bilo, kadar si se zbudil pred jutranjim svitom, toda na nebu je bilo vse v redu, kajti oči in možgani so bili zaposleni.

* "Sweep" (pometanje) je bil uraden napad brez bombnikov, a kmalu so vsem množičnim vdorom nad Francijo, vštevši "cirkuse" (z bombniki), rekli kar ,,sweep" . (Op. avt.)

Bader je bil še vedno imun za živčne pretrese ; bil je prav objestna figura v črnem letalskem kombinezonu in z belo pikčasto svileno ruto , ko si je tlačil pipo v žep, kadar se je potegnil v kabino . V zraku so se zbrali nad "Diamantom" (kotno ime za rt 'Beachy Head) in nato poleteli proti Franciji, globoko pod sabo pa so videli poplesevajoče letalsko- po­morske reševalne čolne, ki so hiteli iz pristanišč , da bi se postavili na položaje , kjer bodo nemara pobrali tiste srečneže, ki bodo med vračanjem živi strmoglavili in se " napili vode". Begajoče, a tudi pomirjujoče .

Načelu je bil vselej Bader, ki je vodil šeststošestnajsto v ohlapnem roju "šti­riprstnih" formacij , in tako so se vzpeli do približno 20000 čevljev. Kakih dva tisoč čevljev nad njimi, zadaj in na desni , je Holden vodil šeststodeseto, in še više, morda vse do višine 30 000' čevljev, jih je kril Stan Turner s stopetinštirideseto, ki se je v dolgem polmescu raztezala naravnost čez nebo, navadno s soncem za sabo. Pogosto se je za nekaj minut dvignil v obok plasti kondenzacijskih hlapov, potem pa se je spustil tik podenj in letel naprej v tej višini , tako da s svojo skupino ni puščal za seboj brazde , pač pa bi se vsako letalo nad njimi nemudoma izdalo s sledovi belih hlapov. V časih je polk sam prodrl nad Francijo, včasih pa so se pridružili "čebelnjaku" okrog bomb­nikov.

Med preletom morja ni nihče pretrgal radijske rišine, vse dotlej ne, dokler niso bili že skoraj nad francosko obalo, kjer so jih Nemci že videli. Tedaj se je prvi navadno oglasil Bader:

" O.K. , avtobus zelena linija. * Snemite si nagob čnike! Vse v redu s tabo, Ken? "

* Kodno ime za tangmerski polk. (Op. avt.)

"O.K., D.B. Na položaju." (Holden). "Pa ti, Stan? Kje za hudiča pa si? Ne

vidim te."

"O.K., D.B. Mirno kri. Tu sem." "Halo, Woodie, ali bo kaj dela? " "Halo, Ibgsbody. Tu hrošč. * Nad

velikim gozdom* * se menda pripravlja močna nevihta. Približno trideset ali še več kot štirideset jih nabira višino vzhodno od cilja. Imam jih na očeh. Za zdaj je to vse."

In Bader: "Si slišal, Ken? " "O.K." "Pa ti, Stan? " Turner se je bolj nagibal k barvitim

odgovorom, pa je z drhtečim falzetom, kot kaka zmedena služkinja, rad takole govoril: "Ojoj! Ojoj! Kako grozno! Zares grozno!" In nato je sledil divji glas, ki je bil napol smeh, napol hrzanje.

Ko si pri "IgriŠČU za golf' * * * preleteli obalo, je Bader prijetno kra­mljal:

* Pozitivni znak operacijske kontrole iz Tangmera. Namesto lastnega imena ga je kdaj pa kdaj uporabil Woodhall. (Op.avt.)

* * Koda za St. Omer. (Op. avt.) * * * Koda za Le Touquet. (Op. avt.)

"Tista travica pri osemnajsti luknji je potrebna kose, kaj praviš, Ken?" (Z višine 20 000 čevljev so bili krogi okrog lukenj na igrišču za golf v Le Touquetu videti kot glavica bucik.)

Po takih pripombah je napetost popustila in Woodhall je natanko vedel, kje so; nato pa je Badarjev glas izgubil šaljivi ton in je bil poslej odrezav.

Woodhallov glas pa se ni spremenil, bil je globok in jasen, hladnokrvno posloven, in je zvenel nekako tako, kakor dabi nadzornik kot kak pomirjujoč trener sedel poleg tebe v kabini. Iz te mešanice z Baderjevirn glasom je vel duh pravega vodstva.

Kmalu spet Woodhall: "Halo, Do­gsbody! Me-109 nad Velikim gozdom se zdaj vzpenjajo proti jugu. Kaže, da se bodo nemara skušali približati od strani z vašega desnega boka.'

"O.K, Woody." Nekaj minut tišine in potem: "Halo, Dogsbody! Če boš pogledal v

smeri tretje ure nad sabo, boš po mojem videl tisto, kar iščeš."

Njegova natančnost je bila prav srhlj­iva. Navadno jih je ta ali oni že čez nekaj trenutkov zagledal, kako drsijo v sončno zasedo, kot jata srebrnih rib so bili videti na ozadju neba, rib, ki švigajo v neurejeni

"' __ ~"'"'F.~ gruči sem ter tja po ribniku. Potem so se 13Slf f {ij razcepili v majhna krdela, da bi napadli z

več kotov, in Bader je imel tedaj oči povsod, preudarjal je, manevriral s polkom, opozarjal, premeščal oddelke, preoblikoval formacije, izbiral pravi tre­nutek, ko so se pognali v napad in se je razbesnel rjoveči, sukajoči se 'ples.

Takole nekako je teklo (posneto po pravem radijskem zapisu nekega mirnega dne v začetku tega obdobja, ko se bitka še ni razdivjala):

"Petdeset plus blizu 2. ure!" "Nimam jih, Johnny! Kaj pa počne­

jo? " "O.K., D.B. Nič hudega še ni.

Preletavajo nas. Pazimo nanje." "O.K., O.K., vidim jih!" (Nekaj časa vse tiho.) Potem: "Letala za nami!" "Letala ob 3. uri!" "Letala spodaj!" "Zavoj v desno, avtobusna družba!" "Me- l09 nad nami!" "O.K., vidim jih." "Avioni za nami! Vsi vkup!" (Bader.) "Povejte mi, kdaj naj zavijem vstran!

Pesjl!ll0v ne vidim." "Sest pesjanov za nami!" "V svojem ogledalu jih ne vidim!" "Dve letali spodaj!" Nato je nekaj messersclunittov najbrže

napadlo: "Stran v desno!" ,,~a las te je zgrešil, Cocky!" "Stirje tik nad nami!" "Tik nad tabo!" "Uredite vrste!" ,,~aj me - - - - - , če morem!" "Stirje zadaj in zgoraj!" "O.K. Krijem te." "Poglej nazaj!" "Saj to sem jaz! Nikar se ne

razburjaj!" "V redu, ·- - - - - !" "Ne - - - - - se! Vsak hip bo nekaj

trčenj!" (Očitno so po napadu preurejali vrste.)

"Tile pa so pravi risi!" (Najbrž kak Kanadčan.)

"Tvoj radio je prav grozen!" "Je moj v redu? " "Poje kot slavček!" Ti pogovori so zajemali čas desetih

minut, ko je napadlo le nekaj nemših lovcev in ko ni bilo na nobeni strani žrtev. Zvenijo kaj popačeno in nepove­zano, saj niti malo ne odsevajo vizialne drame in posredujejo le kanček tiste navadne nuje, ki so jo izražali glasovi.

Za zavarovanimi zidovi operativne sobe v Tangmeru je zvočnik prasketal od

statike, nato pa klik, in oglasile so se kovinske besede pilotov. Woodhall, ki je sedel pred radijskim oddajnikom, je imel polne roke dela, in nič manj ga ni bilo za ,,zbor lepotic", ekipo W.A.A.F.*, ki so z dolgimi grebljicami potisk ale figurice radarskih risb po operativni tabli. * Pomožno žensko osebje vojnega letalstva. (Op.prev.)

Messerschmitti so postajali iz dneva v dan številnejši, in vsak dan so jih divje popadali ob bokih. Vse pogosteje je moral Bader razkropiti polk in se jih lotiti, in nekaj besnih minut je bilo nebo polno renčečih, zvijajočih se in pihajočih letal. Prenekateri iz polka so prišli do "plena", atrije spitfiri se niso vrnili.

Messerschmitti so kajpada pametno ravnali in se niso nikoli dolgo petij ali z gibčnejšimi spitfiri , kajti na tem vrtiljaku, kjer je sleherni lovil nasprotnikov rep , niso nikoli vzdržali. Kljub britanski propadandi so bili Me- l 09 malce hitrejši in pravšnja taktika je zahtevala, da strmoglavijo in zavijejo vstran. V časih so se znova povzpeli in včasih so napravili polovični sodček na hrbet ter nato v strmem letu ušli v nasprotno smer iz boja. Za prav vse spitfue, ki so se po spopadu znašli pre,pušeeni sami sebi, je veljal ukaz, da ~e pridružijo najbližjim prijateljskim lovcem, tako da bi vsaj dva letela vštric in si krila rep. Na nebu je pač veljal zakon džungle, in kdor se mu ni uklonil, ga je vzel hudič.

Ko so se nekega dne vračali čez Kanal, je Dundas ostrmel: Bader, ki je letel poleg njega, je odsunil pokrov kabine, si odpel kisikovo masko, si vtaknil v usta pipico, llkresal vžigalico (krmilno palico si je očitno zagozdil med zdravo koleno in koleno proteze), si pipo prižgal in nato kot Popaj spokoj no puhaloblačke dima, ki jih je zračni tok bliskovito odnašal. Tudi Dundasa je mikalo, da bi si prižgal cigareto, a potlačil je željO, ko je pomislil, da ga ni človeka, ki bi si pri zdravi pameti upal v kabini spitfira zanetiti plamen. Bader se je ozrl proti njem, prestregel Dundasov debeli pogled, ves zažarel in napravil nespodobno kretnjo.

Poslej je med vračanjem v kabini vselej puhal pipico in piloti, ki so leteli poleg njega, so ostro zavili vstran, napol za šalo in napol zares, če bi spitfue D.B. razneslo. pa ga nikoli ni, kar je le še okrepilo rastoči in navdihujoči mit, da je Bader varen pred bombami, kroglami in ognjem.

Ker so zdaj tako rekoč vsak dan poleteli, je nekdo polk za šalo krstil ,,Baderjevo avtobusno podjetje. Hitre in redne zveze. Samo s povratnimi vozo­vnicami." To je vsem godilo in nekaj pilotov si je ta naziv naslikalo na ohišje mototja. Dobro jim je delo , ker so bili člani tangmerskega polka. Bader je skoraj vsak večer popeljal nekaj SVOjih fantov (in včasih tudi njihove prijateljice) v Zalivsko hišo, kjer sta Theima in Jill pripravili sendviče, in potem so posedeli, razpredali zgodbe in se nalivali s pivom. To zatoČišče je zlagoma dobilo ljub­kovaino ime "Lovska koča", in Theima, ravnodušna kot vselej, se je tudi s tem spopri jaznila.

Slehernega novega pilota je skrbno vzel pod peruti, na dolgo in široko jim je govoril o taktiki, disciplini na nebu (npr. strogi radijski tišini ob pravem času) in jih med njihovimi prvimi poleti spravil v sredino jate. Nekoč je neki nov fant iz stopetinštiridesete sredi Kanala, ko so se odpravljali na "pometanje" , zaklical: "Halo, Rleči vodja! Kliče Rumeni dve. Ne morem vklopiti kisika."

Sledila je ~ovoma tišina. Spet tisti glas, tokrat boječ: "Halo,

Rdeči vodja! Ali me slišiš? Ne morem Vklopiti kisika."

In nato Turnerjev kanadski glas, divje posmehljiv: "Kaj za vraga pa bi rad, da naredim? Naj izstopim in ga vklopim namesto tebe? Poberi se domov!"

Te napake ni nihče več ponovil. Drugega julija so se podali nad Lille in

Bader je s šeststošestnajsto strmoglavil nad petnajst Me-l 09 . Na enega je streljal tako rekoč tik za njim, in ko mu je odletel pokrov ter je pilot izskočil, je mimo švignil še en Me-l09 in staknil rafal. Brizgnila sta dim in olje in letalo je ~avpično ornahnilo: ~ader ga je zapustil 1ll se povzpel, kajtI ubogal je glavno pravilo, da je zasledovanje sovražnika proti zemlji samomorilsko početje. Ko se je vračal čez Kanal, je strnoglavil nad še enega sovražnika, a ko je sprožil, se je Me-l09 bliskovito prevalil na hrbet in švignil nazaj proti Franciji. Baderju so že počasi presedali Me-l 09, ki so takole , strmoglavljali iz boja (čeprav je spoštljivo pri~aval njihove taktike). In ko se je vrnil ter porotal, da je dosegel eno zaneslji.vo. in eno verjetno zmago, je malce Jezikavo dodal: "Pa še tretjega, ki si ga lastim kot prestrašenega."

Upal je, da ga bo obveščevalna pri diviziji za tako poročilo za \desa, toda sledil je dostojanstveni molk. pač pa je

telefoniral Leigh-Mallory, ki je dejal: "Douglas, slišim, da ste danes dobili še eneg Me-109!"

"Da gospod!" "No," je Leigh-Mollory nadaljeval s

svojim varljivo nadutim glasom, "dobili ste še nekaj drugega - trak k vašemu redu za posebne zasluge!"

V čakalnici za pilote so mu nasle­dnjega dne čestitali, on pa je rekel: "Vsa ta presneta zelenjava na prsih je hudičevo malo važna! Zares važno je samo to, kar dosega polk!" Mislil je čisto resno in piloti so bili presenečeni ob zadregi, ki se je pokazala pod vihravo zunanjosto.

Ko so se čez nekaj dni vračali s poleta nad Lille, so se spet zaganjale vanje majhne jate messerschmittov. Bader je streljal na tri, a napravili so polovični sodček in strmoglavili proč. Potem sta se nazadnje zakadila še dva in Bader je enega z razdalje sto jardov ustrelil v trebuh. Ekslozivne krogle so najbrž zadele v razervoar za kabino, kajti kot iz varilnega aparata je iz letala siknil ognjen

curek in potem je omahnilo z neba z vlečko črnega dima za seboj.

Ker ni mogel rozabiti na tiste tri, ki so ušli, je poroča o enem Wličenem in "treh prestrašenih", in tokrat jih je od divizije dobil okrog ušes . Prispelo je namreč zbegano sporočilo z vprašanjem, kaj s tem misli in z brzojavko jim je pojasnil, kako in kaj. Iz divizije so mu nato hladno odgOVOrili, da se jim to ne zdi prav nič zabavno (čeprav so vsi drugi menili, da je razdrl "imenitno šalo").

Le človeku posebnega kova gre od rok, da med vihro spopada obdrži polk na vajetih, zakaj mimogrede se zmedeš, oziroma razburiš, ali pa nasedeš vabi. Nekega dne se je denimo zgodilo, da je prednje in tik podnje priletel neki Me-109 in Bader je zaklical: "Tale - -- - - se preveč nastavlja! Poglejte proti soncu, prav vsi, in dobro napnite oči, kajti mogoče boste kaj zagledali." Nihče ni ničesar Videl, pa je Bader nazadnje dejal: "Dajmo, Cocky! Izprašiva ga! Drugi ostanite zgoraj!"

In povedel je Dundasa navzdol.

.. ______ IIII:IIIIIII:I::::::::::I' .. I-_'· ____ nii:=::::::ii::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::ii::::::::::::: 1" ii

!=II CII SPLOŠNO GRADBENO

POD~ET~E

NOVO MESTO

- ArfMIRANOBETONSKE MONTAZNE HALE PIONIR TrPI: HALA Z RAVNO STREHO DVOKAPNICA IN HALE Z LOCNa STREHO

ii oo i: Ei ii ii Ei oo oo

ii ii oo i: oo oo oo oo

ii ii oo oo oo oo oo i: oo i: ii ii oo oo oo oo

il Ei EE oo i: ii ii i:

ii li oo oo

II ii ii

l1li111111:11::=:::::::=::::::::::::::::::::::::::::::::::::::ii::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::ii:::::::::::::::::::::::::!!

ŠPORT Na zadnjem svetovnem prvenstvu v

akrobatskem letenju, ki je bilo od 27.8 . do 6.9. v ČSSR (Ceške Budjovice) je so­delovalo 48 tekmovalcev in 13 tekmovalk iz 12 držav. Iz posameznih držav so sode­lovali tekmovalci : Avstralija - 1, ČSSR - 8, Francija - 10, Madžarska - 5, N. ~elandija - 1, Poljska - 5, Romunija - 3, Svica - 5, V.Britanija - 3, Sovjetska zveza - 10, ZD Amerike - 5 in ZR Nem­čije - 3.

Udeleženci SP so tekmovali na nasled­njih akrob atskih letalih : Zlin 50 - 9 , Zlin 526 - 13 , Jak 50 - 10, Pitts 180 - 11 , Pitts 200 - 1, Cap 20 - 11 , Srephens 260 - 3, Acrostar - 2 in Tornado - 1. Novost od zadnjega SP je bilo letalo Pitts 200, t.j. le talo Pitts S 1 z močnej šim 200 KM motorjem, letalo Srephens 260 pa je modificirano le talo Superstar.

Na prvenstvu niso sodelovali uveljav­ljeni piloti iz DR Nemčije, ki so dob ili le nekai dni pred pričetkom prvenstva iz SZ letala Jak 50. Prav tako ni tekmoval sve­tovni prvak Viktor Leckov (SZ), ki se je na treningu tik pred prvenstvom smrtno ponesrečil z letalom Jak 50, kateremu so se zlomila krila.

Prvenstvo je potekalo v slabih vremen­skih razmerah, v močnem vetru in dežjU ter nizki oblačnosti , tako da so tekmo­valci program prekinili na polovici. Veli­ko selekcijo v uvrstitvi je naredil obvezni neznani komplet. V sak vodja ekipe je dal za ta komplet svojo figuro (najtežjo) , vse pa je povezal v programu predsednik žiri­je (shemo tega programa objavljamo). V zaključno diSCiplino se je uvrstilo 30 % tekmovalcev.

Rezultati - moški 1. Ivan Tucek, ČSSR, Zlin 50 - 17.636,6 točk; 2. Kermit Weeks, ZDA, Pitts 200 17.325,6; 3. Jiri Pospisil, ČSSR, Zlin 50 17.066,4;

rezultati ženske : 1. Valentina Jajcova, SZ, Jak 50 -16.581,3 ; 2. Lidija Lonova, SZ, Jak 50 - 165 17,9;

..... .".............,--. __ .....-.. 3. Ljuba Nemkova, SZ , Jak 50 -13Slf~~] 16355 ,0.

Ekipni rezultati (seštevek točk 3 progra­mov in zaključnega programa treh naj­boliših pilotov ekipe). 1. CSSR - 42831 točk ( v finalu 4 pilo­ti) ; 2. ZDA - 41824 točk (v finalu 5 pilo. tov); 3. SZ - 41449 točk ( v finalu 4 piloti); 5. Francija - 38398 točk ( noben pilot v finalu).

LETALSKA RAZSTAVA V PARIZU 33 . mednarodna letalska razs:ava "Le

Bourge t 79" bo od 8. do 17. junija 1979 na letališču Le Bourget v Parizu. Organ­izator vabi na razstavo tudi amaterske graditelje letal, ki naj pripeljejo svoje iz­delke.

Vsem bralcem naročnikom in sodelavcem

vv·

VOSClmo srečno 1979!

MOTOR NJA KOM veliko benzina

Uredništvo

PADALCEM čimveč (na)skokov z novimi padali katera jim več let obljubljajo

MODELARJEM veeeliiikoo balze za svoje razbite modele

UREDNiŠTVU manj finančnih težav

sgp »SLOVENIJA CESTE«

DEJAVNOST PODJETJA:

o Gradnja vseh vrst objektov s področja nizkih in visokih gradenj

O Gradnja avtocest, moderniza­cija vseh vrst cest in asfalti­ranje cest

O Gradnja mostov in predorov

O Gradnja letališč z vsemi pripadajočimi objekti in infra­strukturnimi deli

O Gradnja stanovanjskih objektov

O Vse vrste hal za industrijo, skladišča itd.

O Polaganje hidroizolacij in li­tega asfalta na mostovih ter za tlake, kritine v industrijskih objektih in visokih stavbah

O Izdelava kemično in mehan­sko visoko odpornih izolacij, tlakov v industriji in visokih stavba h v razn i h ba rva h po postopku YUPOX

O »MEHANIČNI OBRATlcc podjetja vršijo remont vse gradbene mehanizacije, po naročilu izde­lujejo stroje, opremo za sepa­racije gramoznic in kamno­lomov

O Dobava apnenčevih agregatov, raznih vrst apna, opeke, betona, asfaltbetona iz lastnih obratov

O Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu projekte za ceste, objekte nizkih in viso kih gradenj

O Centralni laboratorij vrši kontrolo kvalitete vseh grad­benih del na cestah ter objektih nizke in visoke gradnje

Vse informacije dobite brezobvezno v SGP "SLOVENIJA CESTE« Ljubljana, Titova c. 38 tehnična komerciala telefon 316-967

.: SLOVENIJA 111m V§TE~

LETALSKI · VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS * številka 4* leto III. dec. 1978

V. SRECANJE LETALCEV SLOVENIJE IN VSEH PRIJATELJEV LETALSTVA

1 LETALSKI V~STNIK

, I

Kot že štiri leta pred tem,je tudi letos inLciativni odbor kluba leta1cev Slovenije priredil dne 18. Il. t. 1. v prostorih doma JLA v Ljubljani V. srečanje članov kluba in ostalih prijateljev letalstva, ki se ga je udeležilo veliko število članov.

Po pozdravnem govoru, ki ga je imel predsednik tov. Javor in o katerem je menil , da se s prisotnostjo slehernega na takih srečanjih ohranja tradicija tova­rištva in živa povezanost in zvestoba letal­stvu je nadaljeval:

"Cas beži in ne zdi se nam daleč dan, ko smo se zbrali na Bledu, prejšnja leta pa v Kranju in Mariboru . Danes pa nam daje gostoljubje Dom JLA v Ljubljani. Izkoriščam to priložnost za zahvalo vsem sodelavcem Doma JLA v Ljubljani , ki so nam omogočili , da današnji večer preži­vimo tu.

Ta naša vsakoletna srečanja so resnič­no postala tradicionalna. To kaže , kakb dobro je bila sprejeta iniciativa, da ohra­nj amo žive vezi, ki nam iih je stkalo živ­ljenje in delo v letalstvu. Ce prav se mnogi ne vidimo dalj časa , se na takih srečanjih srečujemo tako, kot da bi se poslovili šele včeraj. To pomeni , da je v tem nekaj traj­nega, nekaj doživetega in seveda tudi veliko prgišče 'spominov, ki na takih sre­čanjih vedno znova ožive, ko zopet zagledamo znane obraze in prijatelje .

Naš klub letalcev Slovenije, kije nekaj le t iskal svoj prostor pod soncem, se včla­njuje v Letalsko zvezo Slovenije. Torej v organizacijo, v kateri sedaj mladi rod raz­penja svoja krila in spoznava ostale veščine, povezane z letalstvom. Med mlade so se torej vrnile prve vojne in po­vojne generacije pilotov, tehnikov, meha­nikov, padalcev in vseh drugih, ki so bdeli nad varnostjo našega neba. Mislim, da je prav tako. Saj se tudi v letalstvu ničesar ne le začne in konča, temveč mladi ro­dovi , ki vstopajo v letalstvo in stari, ki ga zapuščajo , nenehno težijo k izpopol-

nitvam letalske tehnike in znanja. Mi lahko mladim damo izkušnje, mladi pa nam zadovoljstvo nad njihovim napredkom, ki ga dosegajo z ljubeznijo do našega svobodnega neba, s trdim delom in učenjem, tqvarištvom in hrab ro­stjo, ki edina lahko vodi k vedno novim podvigom. Trdno smo prepričani , da imamo v mladih letalcih in ostalih letal­skih delavcih trdno zagotovilo za varnost našega sv,obodnega neba.

Vsako leto je na teh naših srečanjih zbrano premnogo doživetij, človeških usod in različnih življenjskih poti in iz­kušenj. In če prebiramo književna in do­kumen tarna dela , ki obravnavajo poti in razvoj posameznih enot naše narodno­osvobodilne vojske , spoznamo, da o prvih poteh in smereh, ki so nas vodile v letal­stvo v partizanskih dneh, ni napisanega in dokumentarno obdelanega skoraj ničesar. In vendar bi bilo veliko tega , kar bi bilo vredno zapisati, saj je bilo v, prvih letih razvoja letalskih sil Jugoslavije v vrstah letalcev veliko število Slovencev. Ti so dali nemajhen delež k razvoju letalstva nove Jugoslavije. Mislim, da smo tega tudi sami krivi, saj bi morala iniciativa za tako delo priti prav od nas, ki smo doživ­ljali tiste čase. Zato moramo najti spo­sobnosti, voljo in ustrezne ljudi, ki bodo opravili to delo. Ne kot dolg domovine nam, temveč kot naš dolg zgodovini in letalstvu .

Lahko bi rekel, da smo vsa naša dose­danja srečanja prijetno doživljali in si pri tem krepili občutek, da je vsakdo, v večji ali manjši meri , toda prav gotovo na nek način povezan s številno letalsko tova­rišijo, ki so jo združila mnoga leta in krila letalskih sil JugoslaVije. In to samo po sebi ustvaIja · prijetno in sproščeno vzdušje na naših srečanjih , ki jih bomo organizirali tudi v prihodnje .

Toda naše dobre želje naj bodo danes predvsem namenjene današnjemu večeru .

Potrudili smo se', da bi nam vsem bilo tudi v Ljubljani prijetno ,in, tako kot vselej, veselo. Tudi- v tem je namen da­našnjega večera in 'današnjega petega sre-čanja. C-. " (

Srečali smo se in zatorej nazdravimo temu srečanju! Nazdravimo tovarištvu in prijateljstvu, dobJi volji in dobremu p­očutJu in ne nazadnje, nazdravimo v.sem, ki so bili, in tistim, ki so še kakorkoli povezani z letalstvom, skratka vsem tistim, ki jih je kdajkoli srcevleklo v širna prostranstvanašega modrega in svobod­nega neba . . Ne pozabimo pa nazdraviti tudi našim ženam in dekletom, saj je že zdavnaj pred nami naš pesnik zapel, da ni lepše je mladenke, kot naše je krvi dekle."

Z bu~im odobravanjem so prisotni sprejeli izrečene besede tov. predsednika, nakar je ob zvokih, vesele

l glasbll- steklo

prijateljsko kramljanje veteranov našega neba, . Pridružujem se m~li govornika, da je o slavni zgodovini slovenskih letal cev in sploh- letalstva premalo zapisanega. Ob­dobje droge svet<,wne vojne je onemogo-

, čilo zbiranje in objavo dokumentarnega gradiva s tegapodročj a, kar pa je bilo že objavljenega, je bilo ~ v voj~i vihri tudi precej uničenega. Vse to je delno mogoče nadomestiti samo s podatki, ·ki bi jih nudili veterani našega letalstva, zato apelirilll1 na vse one ki so voljni nek,aj na­pisati ali pa nuditi pOdatke iz svojih spominov in 'doživetij, .da se pridnlžijo krogu amaterskih pisateljev in zbiralcem podatkov za zgodovino našega \\!talstva.

Z zadovoljstvom bomo y reviji ,,Krila" objavili vsak članek-feljton, k,i 1;>0 vezan na letalsko dejavnost.

AJDIČ GUSTAV

ZAKONODAJA IZ PODROCJA LETALSTVA

SEJA DELEGATOV 10 ZLOS

28. 10. 78 je bila seja delegatov 10 ZLOS', ki so sprejeli sledeče sklepe: '

- republiška komisija za izpite, nesre-če, itd. se mora čimprej sestati in do· govoriti o vseh nejasnih vprašanjih, ki se pojavljajo v praksi po decen tralizaciji teh komisij po republikaJ:t. . Z VSJ o ter ZKPZ je treba dokončno

razčistiti vprašanje opravljanja izpitov za učitelje motornega letenja Ze tri leta ni bilo izpitov za te učitelje , katerih fluktu­acija je nenormalna. Če se z/ldeva ne r€lši v čimkrajšem času, bo ZLOS bstala 'brez potrebnih kadrov _za šolanje in trenažo moto~ih pilotov,- Solanje teh kadrov pre· ko VZS v Zagrebu ni rešitev za amaterje . , - Vse letalske š.ole morajo biti vključe-ne v eOA (centri obveščanja in alannira­nja). To' mora biti y naših _programih -, jasno in natančno določenQ. Vsi naši centri morajo izdelati programe skupaj s štabi za LO za leto 1979 . Vsak center naj

Imenuje odgovorno osebo za zadevo iz področji LO. oo

. - Glede usmerjenega izobraževanja pilotov za potrebe združenega dela je bil sprejet sklep, da je treba vrednotiti tudi delo v klubi!J. in ne samo na.dgradnjo. To pomeni, da je v ta progrllll1 treba vključiti tudi stroške šolanja 120 jadralnih pilotov. To namreč spada v celoto 15 %, ki naj bi jih fmancirali iz združen~ sredstev na ravni republike. Skupaj bi to znašalo oko­li 4,500.000.- din. Ta predlog naj se po-o sieduie TIS in 10 PIS RZ.

- Sp'orfui koledar ZL()S za leto 79 ni bil v celoti sprejet, ker 10 ZLOS ni prejel vseh kandidatur za razpisna tekmovanja.

Sprejet je bil naslednji program: - Republiško padalsko prvenstvo v

Novem mestu. - Il. Pokal "Branka Ivanuša" v Porto­

rožu pod pogojem, da: obala participira 220.000.- din .

V Uradnem listu SFRJ štev, 57 z dne 20. 10. 1978 je izšel Pravilnik o službi za prvo pomoč na letališču. Ta Pravilnik predpisuje . tudi pogoje za športna leta­lišča. V zvezi s tem vas posebej opozar­jamo na 7., S., 9. , 10. in 11. člen _tega p·ravilnika. V istem Uradnem listu je izšel tudi Pravilnik o številu in sestavi članov, posadke letala, Pravilnik ' o kroju, barvi,

- ,Proslava 70. obletnice prvega poleta -Edvarda Ru~iana v Ajdovščini in Novi

r 2

LETALSKI VESTNIK

. oznafbah, vrsti materiala in uporabi služ­bene obleke delavcev zveznega letalskega iT\špektorata ter odredb<;> o pristojbini za pregled letal , ki se nanaša tudi na športna letala,jadralna)etala, zmaje in balone .

IOZLOS

Gorici. - Republiško in zvezrto akrobats~o

tekmovanje v Slovenj Gradcu. - Pokal Podlehnik 28. - 29. 7. Ptuj . - Pokal Primorske - Ajdovščina . - Pokal B - 4 Novo mesto. - Rep. rally motornih pilotov Novo

~e~o. • , - Akcija preletov v Alpskem let$kem

centru' Lesce. ' - Državno padalsko prvenstvo -

kandidatura Postojne . še vedno pa je odprto vprašanje republiškega, ja~ralnega

prvenstva. V poštev prideta ALC Lesce in Murska Sobota, toda odgovora še nismo prejeli.

- Sprejet je bil sklep , da bo letna na­ročnina revije Krila za leto 1979 znašala 8-0.- din.

- -Vsi aeroklubi morajo aktivno so­delovati pri izdelavi monografije sloven­skeg~ letalstva, za kar so prejeli pismeni apel od AP Ljubljana - Brnik.

- Pogodbene odnose z SLO je treba spoštovati in jih dosledno realizirati. Pilo­te , ki ne želijo leteti , je trebi!- predlagati za spremembo VES.

- Za skupščino VS], ki bo 21. 4. 79 v Beogradu , je bil sprejet sklep, da vsak center pošlje enega delegata na svoje stro­ške, na stroške ZLOS pa tri delegate . Cen tri naj sporočijo imena deJegatov ZLOS. -

- Za delegata SlS XIX. enott; je bil irtierrovan ing. Hubert Dolinšek.

- Letalski centri morajo sprejeti med­sebojni sporazum za 500 ton goriva za leto 79 te ega dost!lviti SlS za ekonomske odnose s tujino.

- Osvojen je bil predlog organizacije svetovnega pokala Para-ski letala 1980 v Alpskem letalskem centru Lesce. Y letu 1979 se organizira Para- ski pokal v ALC Lesce na ravni zveznega tekmovanja. -

- Delegat društva "Bloke" je podal in- I form acij 0 o predlogu gradnjyletala ,,zenith" za kar bo poseben sestanek 11. 11. 78 na ZLOS. Na sestanku 11. 11. 78 so bili prisotni predstavniki AK Velenje , Ljubljane in Blok ter so sprejeli sklep, da se pristopi h gradnji teh letal.

To so bili sprejeti sklepi, ki obvezujejo vse včlanjene organizacije , dajih realizira­. Q, Z-api~..r!ik t~ seie ie bil poslan vsem -;"član jenim orgaI1izacifam.

SekretarJO ZLOS , MJRKO BITENC

DRU2sENI DOGOVpR o SOFINANCIRANJU REVIJE "KRILA"

-- )

3 LETALSKI VESTNIK

Na osnovi 40. člena statuta ZLOS -javnost dela, objavljamo družbeni do-, govor o sofinanciranju revije KRILA , ki je bil samoupravno sprejet in velja od 1. 1. 78 dalje za dobo petih let. Vsako leto se sprejme na osnovi 9. člena tega do­govora aneKs o višini pokrivanja nastalega deficita ' za tekoče leto po 8. členu tega dogovora .

)

Aeroklubi z letalskimi šolami ter druge. organizacije združenega dela v SR Slove­nUi sprejemajo na osnovi 147. člena usta­ve SR Slovenije ter 579 . in S81~ člena zakona o združenem delu družbeni do­govor o sofmanciranju revije "Krila" .

1. člen Revija Krila je strokovno- informativ­

na revija vseh včlanjenih organizacij v ZLOS ter vseh letalskih organizacij zdru­ženega dela in podpisnikov tega dogovo­ra, ki so zainteresirani za izhajanje revije.

Samoupravna organa za kreiranje 1n . vsebinsko urejanje revjje sta izdajateljski

svet in uredniški odbor, skladno z za­konom o javnem obveščanju. Člane obeh organov in gl. urednika imenujejo podpis­niki tega dogovora.

2. člen Revija je dvomesečnik (6 številk let:

no), njena naklada pa je odvisna od števi­la naročnikov .

3. člen Izdajateljski svet pripravi vsako leto

finančni načrt dohodkov ter izdatkov, ki ga po samoupravnem odločanju sprejme­jo vsi podpisniki tega dogovora.

Dohodek us;tvarjajo : narocnma, reklamni oglasi in drugi viri ter dogovor­jen dohodek po tem dogovoru.

Izdatki so: stroški papiIja in tiska , do­govorjeni honorar glavnega urednika in lektorja ter stroški režije delovne skupno­sti.

J>rispevki se ne honOrirajo. '

4. člen " Višino letne naročnine in ceno po­

sameznega jzvoda predlaga jzdajateljski svet, potrdijO pa ga podpisniki tega do­govora.

5. člen Razlika med dohodki in izdatki, t. j.

izgubo na osnovi zaključnega računa, po­krivajo solidarno vsi podpisniki tega do- , govora. Suficit se prenese v naslednje leto v dobro dohodkov.

6. člen Podpisniki tega dogovora imenujejo

5 "'- čl ansko samoupravno kontrolo za nadzor finančnega poslovanja ter izvaja­nje sklepov in dogovorov v skladu z zako­nom o združenem delu.

4 LETALSKI VESTNIK

/

7. člen Finančno-administrativne zadeve v

zvezi z izhajanjem revije opravlja delovna skupnost 10 ZLOS na osnovi dohodkov· nih odnosov za vloženo delo.

8. člen Stroški revije za leto 1978 bodo znaša­

li 300.000.- din. Podpisniki dogovora se obvezujejo solidarno pokrivati nastali deficit, vendar naiveč v višini 30 % pred-

, računskih izdatkov.

9. člen Vsako leto podpišejo podpisniki aneks

dogovora o konkretni višini % pokrivanja izgube, ki je sestavni del tega dogovora.

10. člen Ta družbeni dogovor začne ve!jatLdne

29/7-78, ko ga je sprejel občni zbor včlanjenih organizacij ZLOS, za podpisni­ke tega sporazuma pa z dnevom podpisa, z veljavnostjo za tekoči letnik revije.

11. člen Veljavnost družbenega dogovora je pet

let oziroma za pet letnikov revije.

12. člen Vsa sporna vprašanja rešujejo podpisni­

ki tega dogovora najprej medsebojno, po določilih zakona o združenem delu, v nasprotnem primeru pa sodišče združene­ga dela.

Ljubljana, dne 29. 7.1978 Za Izvršni odbor ZLO S

predsednik STANE MENEGALIJA

Na podlagi 31. člena statuta Zveze le talskih organizacij Slovenije je Izvršni odbor ZLOS na svoji seji dne 10/12-76 sprejel naslednji

PRAVILNIK ~ solidarnostnega sklada letalcev Slovenije

l. člen Namen solidarnostnega sklada letaIcev

Slovenije je krepiti materialno ~snovo letalskih organizacij, ki so včlanjene v Zvezo letalskih organizacij Slovenije.

Ustanovitelj solidamostnega sklada letalcev Slovenije (v nadaljnjem besedilu SKLAD) in njihovi člani so letalske orga­nizacije in sicer: - Alpski letalski center Lesce - Letalski center Ajdovščina - Dolenjski letalski center Novo mesto

- Aeroklub Celje - Aeroklub Ljubljana - Aeroklub Maribor - Aeroklub Murska Sobota - Aeroklub Postojna - Aeroklub Ptuj - Aeroklub Velenje - Aeroklub Bela krajina - Koroški aeroklub Slovenj Gradec - Obalni letalski center Portorož - in modelarski klubi

Člani sklada so lahko tudi druge letal· ske organizacije, gospodarske in druge organizacije ter zavodi, ki se včlanijO v sklad in sprejmejo ta pravilnik.

O sprejemu nadaljnjih članov sklada odloča Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije ter občni zbor Zve· ze.

Sedež sklada je pri Zvezi letalskih orga· nizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6.

2. člen Dohodki sklada so: - letna kolektivna člannarina članov

in kolektivnih članov, katere višino dolo· či 10 ZLOS

- presežek dohodkov in izdatkov Zve· ze letalskih organizacij Slovenije po nje­nem letnem zaključnem računu in sicer določeni odstotek tega presežka, ki ga določi 10 ZLOS

- dei Čistega dohodka letalskih prire­ditev Zveze letalskih organizacij Sloveni­je, katerega določi organ, ki je vodil orga· nizacijo prireditve

- letne obresti na posojila iz sredstev sklada

- drugi nepredvideni dohodki sklada

3. člen Denarna sredstva sklada so naložena na

žiro računu pri SDK. Podpisnike za pod­pis listin za razpolaganje z denarnimi sredstvi in drugih računov določi organ upravljanja sklada.

4. člen Sklad upravlja 10 ZLOS, ki ga sestav·

ljajo delegati včlanjenih organizacij. Predsednik odbora sklada je predsed­

nik Izvršnega odbora Zveze letalskih organizacij Slovenije, v kolikor člani od­hora sklada ne določijo drugače .

5. člen Sklad je namenjen za nabavo letal tcr

druge športne opreme, kakor tudi za na­bavo modelarske opreme in modelarskega materiala.

Iz sredstev sklada se odobravajo: pre·

5 LETALSKI VESTNIK

mostitveni krediti, kratkoročni krediti za obratna sredstva. OdplačiIna dobaje do 5 let ter obrestna mera največ 5 % letno.

Iz sredstev sklada se lahko odobri po­sojilo le do višine 50 % polne cene (vred­nosti) nabavljene opreme.

Posojila iz sredstev sklada dovoljuje odbor sklada na podlagi pismene prošnje posameznega člana, ki mora biti predlo­žena z ustrezno dokumen tacijo. Odbor sklada odloča o prošnjah za posojila z večino glasov vseh članov odbora. '

Nihče ne more dobiti posojila iz skla­da, če ni poravnal vseh zapadlih obvezno­sti do sklada.

Odbor sklada odloči o višini posojila, o vračilni dobi ter obrestni meri. Posojiloje­malec mora podpisani pogodbi priložiti ..tudi pospisane menicp.

Anuiteta in obresti za odobrena posoji­la plačujejo posojilojemaIci praviloma enkrat na leto in sicer do l. decembra v tekočem letu.

6. člen O odobrenem posojilu skleneta sklad

in posojilojemalec pogodbo, ki jo v ime­nu sklada pQdpiše predsednik njegovega odbora, v imenu posojilojemalca pa po njegovem statutu pooblaščeni predstav­nik.

Strokovna, administrativna in knji­govodska opravila za sklad opravlja DS Izvršnega odbora Zveze letalskih organi­zacij Slovenije. Za to delo odgovarja sekretar Zveze.

7. člen ro ZLOS potrjuj.e zaključni račun

sklada ter določa finančni načrt sklada.

šport LETALSKO MODELARSTVO •

Od klubov smo dobili rang liste .. . be v inozemstvu za nekaj mesecev nazaj zato objavljamo iz teh list le krajše porol čilo.

Mednarodno tekmovanje RC (F-3-A) v Bratislavi, 16.7 .

Sodelovalo je 18 modelarjev iz 8 držav , Iz Aerokluba Kranj je tekmoval Branko Poličar, ki je zasedel 5. mesto z 10.825 točkami, zmagal pa je Adolf Panz iz DR Nemčije z 12.085 točkami.

, Mednarodno tekmovanje RC (F-3-B) v Milanu, 4. in 5.6.

Sodelovalo je 61 tekmovalcev iz 6 držav. Iz Aerokluba Kranj so tekmovali 4 modelarji, ki so zasedli:

9. mesto Rado Kikelj, 6291 točk; 21. mesto Borut Perpar, 5656 točk; 28 . mesto Borut Fras, 5286 točk in 54. mesto Iztok Bajda, 2948 točk. Zmagal je Avstrijec Werner Sitar s 7293 točkami. V ekipni uvrstitvi 15 ekip je AK Kranj za­sedel 5. mesto.

Mednarodno tekmovanje vezanih modelov "Mecsek cup"

8. člen ' v Pe~su (Madžarska), , Sklad se lahko ukine in preneha z delo-. 29. In 30. 6. vanjem samo na podlagi pismenega Sodelovalo je 21 tekmovalcevakroba­zahtevka vsaj dveh tretjin njegovih čla- tov. Poleg Celjana Petra Bezgovška so nov. V primeru prenehanja delovanja tekmovali še 3 Avstrijci, ostali so bili sklada odloči o razporeditvi premoženja domačini, Zmagal je domačin Tibor sklada ro ZLOS, v primeru nesoglasja o Vellai s 5813 točkami, Peter Bezgovšek razporeditvi premoženja sklada pa do- se je uvrstil na 4. mesto s 5616 točkami. končno /odloča o tem občni zbor Zveze le talskih organizacij Slovenije .

9. člen Ta pravilnik prične veljati z dnem , ko

ga sprejme Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije.

Sekretar [O ZLOS MIRKO BITENC 1. r.

Predsednik ro ZLOS STANE MENEGALIJA 1. r.

, 14. mednarodno tekmovanje za pokal "Igo Etrich" v Salzburgu, 10. do 13.8.

V kategoriji RC (F - 3 - B) je tekmova­lo 44 modelarjev iz 4 držav. Zmagal je Gerhard Glueck (A vstrij a) s 3.149 točka­mi; rezultati naših tekmovalcev : 7. Borut Perpar (Kranj) 3015, 23. Lado Šuntner (Maribor) 2829 , 34. Anton Perčič (Kranj) 21 24, 36. Branko Šporn (Mari.

6 LETALSKI VESTNIK

bor) 1070 in 40. Djordje Bakuševski (Maribor) O točk. " V kategoriji F-3-A je tekm9valo 49

modelaIjev. Zmagal je Fritz Dieter (Avstrija) z 8485 točkami, Branko Poli­čar (Kranj) j~ gi! na 35. mestu s 6345 točkami, Lado Suntner (Maribor) pa 39. s 5755 točkami.

.)

Mednarodno RC tekmovanje (F-3-B), Muenchen, 16. in 17.9.

Tekmovalo je 64 tekmovalcev iz 8 držav. Zmagal je Werner Sitar (Avstrija) s 5633 točkami; rezultati kranjskih mode­larjev: 31. Rado Kikelj, 4138 točk; 45. Borut Perpar, 3751 točk in 47. Borut Fras, 3714 točk.

ZVEZNO TEKMOVANJE "XIX. SOKO KUP", KATEGORIJ PROSTOLETEČIH MODELOV V MOSTARJU.

Kategorija F-I-A (jadmlni modeli) Te!anovalo je 55 modelarjev, iz Slovenije 8 (modelarji AK Novo mesto in Ptuj) , Rezultati: 1. Buheker Ervin , Zrenjanin 1260 22. Golobič Gregor, Novo mesto 896 24. Šuštar Adolf,Novo mesto 874 26. Praprotnik Matija, Ptuj 861 ter 42., 46., 47., 5.1. in 53. mesto.

Kategorija F-I-B (gumenjaki): Tekmovalo je 39 modelarjev, iz Slovenije 4 1: Kapetanovič Mirsad, Visoko 1260 2.l:!ostnik Janko. Ptuj 1244 . 7. Zulič Damjan , N: m~sto 1092 9. Peček Dušan , N. mesto 1090 13.J?ajčman Miro, N. mesto 1064 26. Suštar Adolf, N. mesto 670

Kategorija F-I-C (vzpenjalci): Tekmovalo je 17 modelarjev, od teh 3 iz Slovenije 1. Glogovčan Milim, Subotica 1203 2. Janžekovič Konrad, Ptuj 1132 3. Žur an Maks, Ptuj 1130 8. Grošelj Janez, N. mesto 1017

MEDKLUBSKO TEKMOVANJE ZA . "POHORSKI POKAL", MARIBOR, 3. 9.

Tekmovanje je bilo v organizaciji letal· skih modelaIjev LC ~aribor z RC modeli na pod roč nem jadranju. Na tekmovanju je sodelovalo 18 modelarjev iz 4 _kulbov. l. Kikelj Rado, Kranj 2000 točk 2. Perpar Borut, Kranj 1824 točk

3. Šuntner Miran , LC Maribor 1699 točk 4. Mejač Roland, LC Maribor 1638 točk 5. Šporn ~ranko, LC Maribor 1632 točk

32. DRŽAVNO PRVENSTVO KATE­GORIJ PROSTOLETEČIH MODELOV, OTOČAC, 8. IN 9. 7.

Na prvenstvu je sodelovalo 71 tekmo­valcev iz 23 aeroklubov.

Kategorija F"':l-A (3~ ' tekmovalcev, 12 iz Slovenije): 1. Zojčeski Georgi, Zagreb 1260+240 2. lesjak Zdravko, Celje 1260-13 5 3. Grošelj Janez, N. mesto 1260+22 8. Peček Dušan, Ptuj 1186 9. Jevšček Matej. N. mesto 1183 10. Far~elj Stanko, Celje 1177 17. Leskoše~ Branko, Celje 1120 ter še 21.,25.,26.,29. in 31. mesto.

Kategorija F-I-B (20 tekmo~alcev, 5 iz Slovenije) : l. Kapetanovič Mirsad , Visoko 1238 . 3. Peček Dušan , Ptuj 1171 7.. Mastnak Milan, Celje 109S 11. Brudar Tomaž, N. mesto 1017 13. lesjak Zdravko, Celje 946 16. Fartelj Stanko, Celje 705

Kategorija F -l-C (16 tekmovalcev, 5 iz Slovenije): 1. Pavlov, Pančevo 1232 ' 2. Grošelj lanez, N. mesto 1229 3. Velunšek Oto, Ptuj 1224 6. leskošek Branko, C~lje 1125 9: Janžekovič Konrad, Ptuj 1043 11. Videnšek Tone, ,Ljubljana 870

SPORT

MOTORNO LETENJE ,

V organizaciji Aerokluba ,;Rudi Čaja­vec" iz Banja Luke je bilo 24. 9. 1978 V. pokalno tekmovanje motornih pilotov ca pokal "Prvi partizanski piloti". Na tek­movanju je sodelovalo 27 motornih pilo­tov iz 12 jugoslovanskih ae roklubov. Iz Slovenije je tekmovalo 6 motornih pilo-tov iz Maribora, Ptuja in ljUbljane . /

Rezultati : 1. Ban Mijo , Osijek 384 točk 5. VerbančiČ Oto, Maribor 334 točk 7: Kralj Milan, Ptuj 313 točk 10. K reptl Drago, Ptuj 289 točk 12. Šorn Miha , Ljubljana 2iH točk 16. Kolarič Kost ja, Ptuj 237 točk

7 LETALSKI VESTNIK

21. Meglič Adolf, Ptuj 110 točk V posameznih disciplinah je bil v disci­

plini točnosti pristajanja uvrščen ,.na dru­go mesto Verbančič Oto.

I

3. MARIBORSKI POKAL

Klub radijsko vodenih mod~lov Mari­bor je že tretjič priredil tradicionalno tekmovanje letalskih m~elov v ~ategor.iji F-3-B (radijsko voderu jadralru modelI).

Tekmovanje je bilo 1. 10. 1978 v Mari­boru na terenu pri spodnji postaji Pohor­ske vzpenjače. Udeležba je bila rekordna, kljub slabim vremenskim pogojem se je na startu prijavilo 28 tekmovalcev oziro­ma 9 ekip iz 6. slovenskih klubov. Rezul­tati so bili odlični kljub dežju, -ki je v · zadnjem turnusu zelo oviral tekmovanje. Kljub temu so"'-se tekmovalci športno borili do konca tekmovanja, ker so se doseženi rezultati šteli za ekipno in po­samezno uvrstitev.

B-orba med ekipami za prehodni pokal je bila zelo izenačena. TekmovalGi LC Maribor so se trudili, da bi tretjič zapore­doma osvojili trofejo in jo dobili v trajno last, vendar je bila druga ekipa kluba radij$:o vodenih modelov Maribor naj-uspešnejša. '

Po končanem tekmovanju so ekipe do: segle naslednje razvrstitve in rezultate: l. RC Maribor II 4767 točk 2. AK Kranj 4249 točk 3. LC Mari,bor II 4226" točk 4. AK Ljubljana II 4201 točk 5. AK Ljubljana 1 4151 točk 6, LC Maribor 1 3941 točk 7. AK Ptuj 2933 tpčk 8. RC Maribor 2411 točk 9. AK Murska Sobota 1612 točk

V posamezni razvrstitvi med 28 tek­movalci so dosežene uvrstitve in rezulta­ti: 1. Horvat Vlado, RC Maribor 1701 točk 2. Lenart Milan, AK Kranj 1648 točk 3. Majer Ferdo, RC Maribor 1647 točk \ 4. Sekirnik Boris, AK Ljubljana 1610 točk

5. Mejač Roland, LC Maribor 1506 točk 6. Sekimik Sašo, AK Ljubljana 1464 točk 7. Rajšp Ervin, RC Maribor 1419 točk 8. Kovačič Peter, AK Ljubljana 1416 točk 9: Hluchy Otokar, AK Ljubljana 1370 točk

10. Rumpftft Uroš, AK Ljubljana 1364 točk

Upamo, \da ~ bodo naslednje leto tega tradicionalnega tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz drugih republik.

Za le talsko modelarsko , sekcijo:

HORVAT VLADO

DRŽA VNO PRVENSTVO RC MODE· LOV RAZREDA F3A IN F3B

. 14. in 15. oktobra 1978 je bilo na letališču Lučko blizu Zagreba tekmova· nje za državno prvenstvo RC ;n?delo~ razreda F3A in F3B. Tekmovanje Je aVl· rala megIa. V prihodnje bo treba poskrbe. ti za pravilno izbiro in določit~v t~rmin.a za tako vrsto tekmovanja, da bl se lzogm· li megli. ' . .

Kaj bi lahko povedaJi, o letošnjem državnem prvenstvu? / (

Organizacija je bila že na za če tku po· manjkljivo, saj nekateri klubi sploh niso vedeli za tekmovanje, ker niso dobili raz· pisa, nekateri pa so zanj zvedeli.~lučajno. To velja za klube iz SR Slovefl1je. Druga pomanjkljivost je bila v tem, da ni bilo organizirano tehtanje jadralnih modelov z motorjem. Modelov niso označili, tako da je obstajala . možnost, da lahko vsak kolikor toliko iznajdljiv ~kmovalec po svqji želji menja model ali dele modela med turnusom~

Glede sojenja lahko rečem, da so ime· li nekateri zagrebški tekmovalci pri sodni· kih poseben "popust", medtem ko so bili drugi za iste napake diskvalificirani.

Tudi obveščanje o rezultatih med dve· ma turnusama je bilo slabo organizirano. šele v nedelja smo zvedeli za sobotne rezultate. Eden izmed merilcev časa tudi ni vedeL kdaj je treba vključiti štoparic? To so odkrili tekmovalci, mogoče pa je bilo takih tudi več. Tudi to je dokaz sla· be organizacije letošnjega državnega prvenstva. . . .

Menim da ni bilo prav, da so v Isti konkuren~i tekmovali modeli na motorni pogon in modeli na vleko. Saj so j.adra~ modeli na motorni pogon .dosegll več10 višino. Nikjer na svetu ne organizirajo takih tekmovanj, ker ne morejo tekmova· ti v isti konkurenci jadralni modeli 2

motomjem in modeli na vleko.

Seveda je , imela možnost štartanja na oba načina v isti konkurenci negativno posledico, posebno pri mlajŠih tekmoval­cih, ki so upravičeno protestirali. To pa je tudi logično. Zmagal je tisti, ki je imel motor, motor pa je imel tisti, ki je imel več denaIj a in si ga je lahko kupil.

Torej je zmagala moč, ne pa znanje in zmožnosti modelarja-tekmovalca. Menim, da ta pojav ne krepi modelarske­ga športa, prav tako pa ni za zgled tiste­mu, ki dovoljuie tako organizacijo tek­movanja.

Kaj bi lahko rekel o lanskem državnem pr~aku? Boril se je in zopet dokazal, da Je sposoben pilot, da ve kaj hoče, in, če

REZULTATI VI. POMURSKEGA POKALA v kategoriji F-3-B, dne 10.9.1978 Doseženo Ime in~priimek mesto

1. Kikelj Rado 2. Perpar Borut 3. Hluchy Otokar 4. Fras Borut 5. Began Bojan 6. Kolarič Slavko 7. Šporn Branko 8. Kovačič Peter 9. Sekirnik Boris

10. Vertot Milan Il. Mej ač Roland 12. Began Stanko 13. Rumpert Uroš 14. OberJajt Stanko 15. Radi Denis 16. Katalinič Bojan 17_ Horvat Vlado 18. Bakuševski D. 19 . Glavič Gorazd 20. Kajfež Jože 2I. Majer Ferdo 22. Uršič Andrej 23. Urbančič Boris 24. Žitek Franc 25. Broder Franc 26. Žnidarič Janko 27. Topolovec Rajko 28 . Vbšnik Ivan

8 LETALSKI VESTNIK

Klub Osvojene točke

AK Kranj 5443 AK Kranj 5140 AK Ljubli ana 5125 AK Kranj 5018 RCC Maribor 4967 RCC Maribor 4840 LC Maribor 4768 AK Ljubljana 4699 AK Ljubljana 4555 AKM. Sobota 4526 LC Maribor ' 4378 RCC Maribor 4259 AK Ljubljana 4230 RCC Maribor 4046 LC' Maribor 4043 AK Ljubljana 4002 RCC Maribor 3782 LC Maribor 3665 AK Slov. Gradec 3596 AK Ljubljana 3546 RC'C Maribor 3497 AK ljubljana 3246 AK Ptuj I 3230 AK M. Sobota 3070 AK M. Sobota 2825

.AK Ptuj 2753 AK Ptuj 2563 RCC Maribor 571

ne bi bilo jadralnih modelov na motorni pogon, bi najbrž ponovil svoj uspeh. Me­nim, da si je to mesto ne glede na sedanjo '-!vrstitev tudi zaslužil.

Glede števila udeležencev še vedno ni videti napredka, posebno ne v razredu F3A. Za to obstajajo vzroki, vendar pa o tem ne bi govoril, saj je to posebna tema­tika.

Glede kvali tete pa lahko pohvalim ne­kaj okusno in iznajdljivo izdelanih jadral­nih modelov, posebno pripravljenih za tovrstno tekmovanje. Za njihovo izdelavo

" je bilo gotovo potrebno veliko truda in znanja; vendar pa pilotiranje ni bilo enak<?vredno izdelavi modelov, zato tudi ni bilo boljših rezultatov. To pomeni , da bi bilo treba čim več trenirati, toda ne samo individ'Ualno, temveč na raznih tek­movanjih, ki bi morala biti organizirana predvsem po pravilniku F A I. Tako bi se lahko izboljšalo sojenje. Tekmovanja bi tako postala bolj prijateljska srečanja z namenom menjati izklIšnje za napredek modelarstva, kar bi nam postalo osnovni cilj. Sedanji osnovni cilj tekmovanja pa je vprašanje zmagovalca.

Menim, da je pozitivno, ker so se med devetimi najbolje uvrščenimi pojavili kar štirje tekmovalci iz AK ljubljana, kar se v prejšnjih letih ni zgodilo. To pomeni , da so tekmovalci iz tega kluba resneje vzeli tekmovanje in izpolnjevanje obvez­nosti v klubu. To velja za brata Sekirnika Aleksandra in Borisa ter Uroša Rumpre­ta, ki so_začeli tekmovati šele letos, do­se»i pa so že zelo lepe rezultate.

Tudi organizator tekmovanja je imel težave. Osnovni problem je predstavljalo pomanjkanje ljudi , ki bi uredili vse po' trebno.

Organizacija tako obsežnega tekmova­?ja je zahtevna in e.di se mi , daje že samo prestavljanje termina tekmovanja povzro­čilo določene težave, saj je bilo glede tega letos precej negotovosti.

Morda je kdo drug videl to tekmovanje drugače kot jaz. Jaz sem ga doživel kot tekmovalec , zato o njem tako pišem.

Na kon cu pa mislim , da glede organiza­cije tekmovanj vse prevečkrat inprovizira­mo, vse delamo preveč na hitro. Pri­manjkuje nam tudi resnosti in odgovor­nosti , saj ni pomembna le realizacija in registracija tekmovanja , temveč tudi kakovost tekmovanja in število udeleže- . nih tekmovalcev.

Menim , da bo v bodoče treba delovati v tej smeri in na ta način usmerjati modelarstvo.

HlUCHY OTOKAR