AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA El? KAJ DELl Martin Košir med jugoslovanskimi raketarji na Lisci

Na S. si mpoziju astronavtike in raket­ne tehn ik e Jugoslavije je 19. aprila na Lisci ude ležence iz vseh naših republik in po­krajin pozdravil tudi Martin Košir, republi­ški sek terat za ljudsko obrambo . Udeležil se je tudi izstreljevanja raket, v Sevnici pa otvoritve prostorov, ki jih je do bil tamkajšnji ARK Vega ob svoji IS-letnici. Med gosti je bil tudi prof. dr. Zlatko Dol ečar, pred­sednik zveze astronav­tično raketn ih organi­zacij Jugos la vije, ki je sevniški občini za nj eno akt ivnost podelil zlato plaketo zveze, udel eženci simpozija pa so ves dan poslušali zanimiva predavanj a. Posebno pozornost je pritegnilo razmišljanje dr. Zlatka Rendulica o možnostih za nadalj­nje osvajanje vesolja. Zanimiv je bil tudi prispevek inž. Alek­sandra Kersteina iz Celj a o raketnih mo­torjih na tekoči vodik in sodelavcev delov ne organizacije »19. de­cember« iz Titograda o motorjih za protitočne rakete.

Novo šolsko.. borbeno letalo

Sredi junija naj bi prvič vzletelo naše no­vo batno šolsko-bor­beno letalo, im enova­no »LastaY2, ki ga bo izdelovala letalska to­varna »UTVA«. To je letalo, namenjeno za šolanje začetni kov in za partizanske letalske dejavnosti v okviru t e­ritorialne obrambe.

(AEROSV ET)

Predsedstvo ZLOS podpira napore za izboljšanje sedanjega stanja v LZJ Zapisnik 1. seje PS ZLO S ki je bila v Ljubljani dne 1 O. 5. 1985.

Navzoči: Alojz Gojč i č - predsednik , Leon Mesarič -podpredsednik, Mirko Bitenc - sekre tar, Stane Menega lija, Bogo ljub J erem ic-genera lni sekretar le­talske zveze JugOS lavije, Franc PriQ10žič in Drago Bunčič (ALC), Iva n Cuček (Ptuj), Drago G lin šek (Celj e), Teo Belec (Ljubljana), Slavko Kos (DLC), Veri Ko lma n (Litija), J anez Mili č (Postoj na), Jure Pestotnik (V. P. Cerk lj e), predsedni­ki strokovnih kom is ij pri PS ZLOS: Ta­ras Krivenko (DAGL), Rok Golob (športn~), Marja n Med ič Uadra ln e) Adolf" Sušhlr (t ehničn e), Franc Vet to ­razzi in Zla to Vanič (prosto letenje) in Stane Biz ilj , J a nez Breza r - OS pri PS ZLOS.

Sejo je vod il predsednik PS ZLOS po predlaganem dnevnem redu in do po lni­tvah II . točke dnevnega reda. AD. 1. Realizacijo sk lepov zadnj e seje PS 7.LOS je poda l sekretiI r 7LQ~

i. Ing. Igor Zupančič iz RSNZ je . preg leda l vse cen tre ZLOS in bo izdela l n ačrt e za opremo varnostnih naprav s tekstom in predračuni.

2.) Ko mis ij a za reševa nj e zavarovanja letal pri »Zavarovalni ci Triglav« še ni im ela ses tanka s predstavniki zava rova l­nice.

3.7 Meteoro loš ka aparatu ra »Meteo­sat-2« je uvožena . Ce na znaša 465 .000,00 din . Več o tem bo podano pod t očko II. dnevnega reda.

4.) Predpriprave za 5. po ka l »Branko Iva n u~« s9» tek u.

5.) Novih proše nj za pomoč V. P. 2050 Lj ubljana za vp~ _ <Jo rQka l:'i . 1. _ 1985 nismo prejeli. . . .'

6.) Odobreni krediti fonda pomocl so bili u rt~s niče ni .

7. ) U res ničen je bil s t rokov ni se min a r v Po rto rožu. In fo rmacijo s mo posredo­vaTi z gradivom za to sejo.

8.) Rea lizirana je bila skupščina ZLOS 2. 3. 1985. Zapisnike so prejele vse č l anice ZLOS . Zapisnike so prejele v~e č l an i ce ZLOS.

9.) Rezult at tožbe ALC za radi stro ­škov za leta lo Z LIN-526 . V kolikor s tožbo niso uspeli , si te st roške delij o le­talske šole, ki so po sk lepu PS ZLOS bil e koris tni ce tega letala.

ALC s tožbo ni uspel in se rea liz ira sk lep PS ZLOS , da si stroške de lijo koris-

tniki leta la Z - 526. AD. 2. Ta točka se obravnava sk upn o s p ismo m PK LZJ pod točko II dn evnega reda te seje. AD 3. Na os novi podanih pred logov in razprave je PS sprejel nas lednja s t a l išča, oz. sk lepe za posamez ne strokov ne panoge ZLOS:

Modelarstvo - Na nas led nji seji PS bo problemati­

ka te panoge os red nj a t oč k a dnevnega re­da, a komisija mora do seje pflpraVltl:

- celov it o a na li zo dejav\1os ti s problema tik o, .

- s red nj eroč ni program razvoJa mo­delarske dejavnost i v ZLOS,

- vs i centri morajo posredovati de­ja nsko, realno stanj e te dejavnosti v šo lah, a li klubih na svojem podrOČJU, do seje ZLOS, .

- sklenjeno je bilo, da se na to seJo PS povabi predstavnika Zavoda za šolstvo SRS.

Padalstvo - šola nj e padalcev za J LA je

potrebno razšir iti tudi na pod rOČja letal­skih šol, ki nim ajo t e dejavnost i (AJdo­vščina, DLC, Ljublj ana, Celje, Postoj­na ). Centri so do lžni o r ga ni z irati t.ečaj e, a uč it e lj e bo do loč il a pada lska kom iSIJ a pfl PS ZLOS. S tem pomo izpo lnj eva li pogod bene na loge in z nova oživili to panogo v centrih , k i jo zdaj nimajo, oz. je zam rl a.

- na os novi odgovorov odde lk ov za LO SOB SRS v zvezi s šolanje m pada lcev naj se izdela poročilo in p osred uj e RSLO , LZJ iri KVI..

Jadralno letenje - vsi sk lepi komisije so bili rea li zira­

ni, ra zen sk lepa o a na li z i n es reč v letu 1984. To analizo mo ra kom isija izde lati in pos redovati na nas led nji seji PS ZLOS .

Prosto letenje - NCff'<;e no vprašanje iny roblemat i­

ka vključitve tega-Športa v'ZTKOS , kije veza na na kat~gorizac ij o športnikov te pa noge v določilih , oz. po no rmati vih ZTK()S

- vsa vpraša nja na re laciji komisija za prosto letenje - ZTKOS naj se v bodoče rešuje prek športne ko misije ZLOS.

(Nadaljevanje na 30. strani)

stran 4

stran 7

stran 16

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV "* MAJ '85 "* ŠT. 5

Z naslovnico smo tokrat počastili dan letalstva in dan zmage nad fašizmom: na posnetku Ivana Laznika je naša nova akrobatska četvorka Letalske vojaške akademije (VVA ) iz Zadra med letalskim mitingom v Beogradu. Piloti Borivoj Bivic, Mišo Menaen, Andrej Perc in Josip Njari so že naši stari znanci iz atraktivnih točk na številnih letalskih prireditvah. Zivahno pobarvani jastrebi v kombinaciji trobojnice in rumenega zgornjega dela trupa bodo dostojna in sodobna propaganda za naše vojaško letalstvo, prav gotovo jih bomo še letos imeli priložnost večkrat videti. {:{ Sicer pa vas v tem snopiču še naprej seznanjamo z dejavnostjo ultralahkih navdušencev, z razmišljanji pred modelarskim svetovnim prvenstvom v Livnem, z letališčem v Ločah pri Slovenskih Konjicah in novim dvosedim motornim jadralnim letalom Caproni C22J {:{ Ceprav so se tudi jadralska in zmajarska tekmovanja že začela, poročil z njih do zaključka redakcije nismo še dobili. Zato upamo, da bo junij-julijska številka Kril toliko bolj športna, zlasti jadralska - do takrat bodo za nami že vsa prvenstva {:{ Vsem pa iskrene čestitke za letalski maj!

Sherpa med Peklom in Paradižem Kaj bom letel na svetovnem prvenstvu Letalska pošta Letališče Loče Jubilej letalske šole v Vršcu Spektrum na tekmovanjih Caproni C22J Kako lahko pomagamo če zagori Z računalnikom do navigacijskega plana Kako hitro? Aeroklub »Josip Križaj« AjdovŠČina Concorde -- končno uspe sen

4 7

10 12 14 16 18 20 22 24 26 28

"e'L,4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubl jan i. Lepi pot 6 .;~. Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta . Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije . uporabljane za naslovno stran: 2000 din za barvni diapozitiv, 500 din za črno beli pozitiv. Za točnos t vsebine svojih prispevkov odgova rjajo pisci sami. Vabimo vsak'Jgar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti . kot: mode larstvo. jadralstvo. padalstvo . motorno letenje. raketarstvo. prosto leten je balo· narstvo in amatersko gradnjo. Uredništ\!o si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji Uredniški odbor : Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj . Janez Brezar. Tone Cerin . Jože Cuden . Rok Golob. Dominik Greg l. Selizar Keršič . Ivan Konavec . Taras Kr ivenko. Leon Mesarič. Jure Mežna~šič: Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) . Jože Perhavc. Jure Pestotnik. Srečo Petric ,(tehnični urednik) in Ciril Trček . . .- N.aslov ur~dništva : Marjan Moškon. poštni predal 33. 68001 Novo mesto·

Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10, dne v mesecu. pred mesecem v katerem izid~ naslednja štev ilk a - - Rokopisov in s, lik, ne vrača~o . razen barvnih diapozitivov in tuj ih knjig, ~e je priložena o~oJnlca s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami Na slov uprave: ~veza letalskih organizacij Slovenije. Le­PI pot 6, poštni predat 496. 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222·504. t ekoči racun pri ZLOS,stev. 50101·678·5 1077 , Sp~emembo naslova sporoči t e upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov. upravi revije sporoč i t e tudi. če revije ne prejemate redno Letn~ naročnina 800 din. cena posamezne š tevi lke 80 din Grafična priprava ole. tozd Gra fika . Novo mesto · ti sk : Trskarna . Novo mesto.

::

, .. :; Kaj jeiepiega kot takole, nekaj metrov nad zemljo, počasi in varno brenčati čez polje ln breg ... (FotodokUmentacija COMCO AidIIngen, ZRN)

: ...... Ko na kri~išču prijazneg~ mesteca meji med Par~diž~.)1l in Peklom,)ko zagle­na robu ' ~eno~eti osamljeno 1I0VO

N b6, nedalečnjepadrogs klobaso ter ta­koj nato z rdečim trakom obrobljen del doline se ti utrne misel. da tukaj nekdo le­ti. In res je tako!

.r.Na pOdro~jlt:~a hal)garjeO)y\! .. PekJU št. ,...---'-.;;.:::;;;::.. ........ .......;_"-'a;;.;;;::.."'--....................... w... ....... '"""'''''''''~~~......;~4 ,1 J': ~ivj pobudril!s, vsega tega8t- Tone

<;)ašperšič. . .,

!i::rrebnjeo.9mr~t P9 ce~p n~x~gor, mimo Jepe \o vehk~sole LO se cesta že rahlo pre­vesi na drugo ' Stran, te hišne številke opozorijo. da si v !?aradižu. Od tod je na levo stran lep pogled na majhno zaprto dolinico in naseUe - Pekel. Nekako na

.:~::::::::

Sklca konstrukcije dvosedef ne Sherpe II (po prospektu)

\ Neke dne v lanskem septembru sta me ot>iskalaTone Gašperšič in njegov sosed * Paradi?a. laneZ,Prosenik. V~tel i smo

. t i:ttaloge. in PR/ r evijah iskil!i.{tiwezno dvosedežno ultralahko letalo .' OdJočitev Je padla ... SHERPA.

Po žicah so steKla vprašanja, informa­cije, odločitev in potrditev: 'točno čez

i;·'tl9geri dni srnos.~ombijem in olimpijsko · n)i'lSkoto brzeli v'Aidllngtm priStuttgar­

tu.\ Brez težav smo našli firmdCOMCO - IKARUS. Spoznavanje s prijaznimi

, lastniki firme smo podkrepi li z domačim dolenjskim žganjem in nemško kavo. S9~rpa namenj~na' Jugos laviji je stala

··,.$tedi montažn~ga 'prostorat Izbrali so · č uctovito, barvno kombinacijo: Rdeča, bela in modra. Saj to je naša zastava! Zadovoljni smo in se smejemo. Gledamo

Zgoraj: radovednih Trebanjcev je okrog Tonetovega ierpe vedno dovolj, spodaj: Tone Gaiperilč~ za prijatelje Federtonček, tik pred vzletom

in tipamo prvega ultralahkega ptiča, ki bo kot zastava letel po našem nebu.

Čas je bil omejen in vse je teklo kot na filmskem traku. Ta čas, ko so na Sherpi tekla zadnja montažna dela, smo mi v njihovem trenažnem centru opravili informativne lete. Organizirali so šolanje na njihovih letalih: dvosedežniku Sherpi in enosedežnem Foxu. Zadnji dan smo že leteli na jugoslovanski Sherpi, jo tudi »laširali« in nabirali potrebne ure letenja. Po njihovih predpisih je Tone Gašperšič dosegel pogoj za samostojno letenje na Sherpi, jaz pa dovoljenje za inštruktorja na tem letalu. Med bivanjem v Aidlinge­nu so nas seznanili s procesom pr­oizvodnje enosedežnih Foxov in dvose­dežnih Sherp, s tehnično dokumentacijo in potrdili o homologaciji. Ugotovili smo, da kupci iz Evrope najrajši segajo po njihovem dvosedu in, da so jih nekaj prodali tudi v Avstralijo. Na dirkah in re­lijih dosegajo odlična mesta. Skupaj z in­štitutom za poljedelstvo so razvili »za­praševaino Sherpo« in so z njo prav ta­krat opravljali zahtevne preizkuse škropljenja. Vse to je samo potrdilo pra­vilnosti odločitve o nakupu Sherpe. Ni treba posebej povedati, da so prvi poleti Sherpe na domačem terenu dvignili vse Trebanjce na noge. V trenutku je to pos­tal center za vse, katere ultralahka letala privlačijo. Takoj so se pojavili tudi novi

Tonček ima vedno dovolj sopotnikov (vse fotografije na tej strani: Vojko Groboviek}

Tajska bo v ZDA kupila 12 letal F-16

Po letu dni pogovo­robo Tajska kupila v ZDA 12 najsodobnej­ših letal F-16. Ker ameriški kongres ni imel pripomb na pro­dajo teh sodobnih večnamenskih letal, je Washington danes po­slal uradno ponudbo tajskemu letalstvu. Ta­mkajšnja vlada mora zdaj še uradno potrditi pogodbo o nakupu letal, vrednih 318 milijonov dolarjev. Američani so odobrili Tajski posojilo s petle­tnim vračilnim rokom.

Dvosedi šerpa je nadvse prijetno vozilce za nedeljske izlete

Serpa pa ni namenjen samo zabavi. Na slikah je videti, kako ga je mogoče uporabiti tudi v poljedeljstvu.O'prednostih takega načina škropljenja nasadov smoJzčrpno pisali v lanski januarski številki (Foto: COMCO)

graditelji, ki zelo vneto gradijo svoja ult­ralahka leta.la.

Sherpa leti odlično . Z Gašperšičem sva vzletela v turbulentnem vremenu in z bo­čnim ;vetrom do II misek . Pri 40 kmlh leti še zelo stabilno. Po zrušitvi vzgona klone na nos, vendar že po 15 metrih pro­padanja preide v normalni režim letenja . Sherpa je čudovita za »kopanje« v zrak u, za križarjenje med zidanicami in prista­janje pred lastnim kozolcem. Tako neposredno doživljanje narave lahko nu­dijo samo letal a, kakršno je Sherpa.

Informacij e o teh letalih lahk o dobite pri firmi COMCO GMBH 7031 Aid­lingen, Tannenweg, DBR .

TARAS KRIVENKO

Motor

Razpetina dolžina Površina kril Vitkost Teža praznega letala Največja vzletna teža Potovalna hitrost Najmanjša hitrost Največja dopustna hitrost Najboljše penjanje 50 kmlh Najmanjše propadanje Hitrost od lcpitvc s tal Dolžina steze (trava) Dolet

FOX Rotax 383 ccm 16 kW (22 KS)

10,0 m

13,20 m2

7.6 100 kp 215 kp

75 kmlh 42 kmlh

105 kmlh 2 mis

42 kmlh 30-40 m 200 km

SHERPA Rotax 462 ccm 30 kW (40 KS)

10,50 m 4.95 m

15.70 m2 7.0

130 kp 320 kp

60 kmlh 45 kmlh 80 kmlh

1.8 mis 1.8 mis

45 kmlh 50-60 m 200 km.

Jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila srebrno medaljo na zadnjem svetovnem prvenstvu v Avstraliji: Tone VidenAek (Ljubljana), Mirko Karanovic (Pančevo) in Darko Bauer (Novo mesto)­Foto: Gradimir B. Rančin

Kaj bom letel na svetovnem prvenstvu

Za las so ušli trčenju

Italijansko potniško letalo DC-9 s 121 pot­niki je letalo blizu leta­li šča v Anconi , ko je le 60 metrov stran šini l mimo vojaški lovec tornado. Kapitan DC 9, ki je bil tudi sam nekoč vojaški pilot, je povedal, da so sli šali le zvok letala in videli njegovo senco, potem pa ga že ni bilo več. Vojaške oblasti so potrdile, da je bil ob tistem času res v zraku vojaški tornado, da pa njegov pilot ni prijavil skorajšnjega trčenja .

V letošnjem avgustu bo Livno gosti lo modelarje vsega sveta na svetovnem prvenstvu v prostem letenju. Tu se je us­pešno za Jugoslavijo in njene modelarje zaključilo tudi Evropsko prvenstvo, ki nam je prineslo dve medalji . Livno videti in doživeti - to je pravi paradiž za le­talske modelarje. Neizmerni travnati tereni s čudovito mehko travo, kar 8 x 12 km veliko ozem lje brez preprek! Lepšega terena si modelarji pač ne moremo zami­sliti , saj smo vajen i skromnih travnatih površin in se na livanjskem polju skoraj lahko izgubiš! in prav tu se bomo avgus­ta zbrali s svojim i skrbno varovan imi lepotci , z raznim skrivni m orožjem in orodji, za kar trepeta vsak modelar. Tu se bomo torej udarili zares!

Ra zvojna pot koncepcije in modela, s katerim nameravam sodelovati na letošnjem svetovnem prvenstvu, segata v leto 1982. Klasični model, s katerim sem tekmova l vsa ta leta mi ni še potešil modelarske žilice. Tako sem z n ačrti prvega modela prišel do zak ljučkov: up-

orabiti moram protil z večjim vzgonskim količnikom, glede na odnos vzgona krila proti repu zmanjšati repne površine na optimum, večje vzgonske količnike bod­očih krilnih površin komponirati z večjo vzdolžno stabi ln ost jo.

Tako je nasfala nekam čudna dolga ra­ca, smešna glede na majhen rep in dolgo ročico. Kot izhodišče za izbor profila mi je bil tabelaričen pregled parametrov le­talskih profilov . Odločil sem se za prvega Kazcanowskega GF-6. Kljub temu, da imajo nekateri drugi profili boljše lastnosti (teoretične), me je ta še najbolj privlačil glede na svojo sorazmerno prijetno vi tk ost 12.9 (n . pr.: Thomann F 4 jo ima 19.8 kot idealno). Pri vitkosti Thoma nn a pa človek pri izdelavi pade v drugo skrajnos t, to je v težko izdelavo ta­ke razpetine, ki bi hkrati dala tudi us­trezno trdnost.

Pri gradnji modela nisem imel poseb­nih težav. Največ sem se ubadal s problemom uvijanja tako dolgega trupa . Novost, ki sem jo uporabil pri krilu je bil tudi nov način turbuliranja zraka, to je z

rcFe'L,4 8 MODELARSTVO

8-6456-f

x o 115 2.5 5 7.5 10 15 20 25 30 40 50 60 70 ~O 90 100

yi 0.752.5 3.6 4.95 6.00 6.9 8.008.708.959.00 8.908.307 .5 6.4 5.65 3.7 0.1

Osta li pa rametri y2 0.75 O 0.200.5 0.80 1.10 1.60 2.20 2.80 3.35 4.0 4.5 4.5 4.05 3.3 2.0 0.0

Rst == 5'28 Rkr = 13'75 Eksr == 147 cm Kaczanowski G.F.611 . A = 0.87 Ac = 108 mm x B = 110 cm y i Cf = O 53

y2 CG = 52%

Naših v Rietiju ne bol

Jugoslovanska mo­ška jadraln a ekipa letos ne bo sodelovala na svetovnem jadral­nem prvenstvu v itali­jaJ1skem Rietiju od 28. julija do II. avgusta, zato, ker so organiza­torji pot rdi li sodelova­nje jadralcev iz Južno­afriške republike. Na­ša ekipa bo prvenstvo bojkotirala zaradi rasi­stične politike, ki jo vodi JAR.

Kandidati za udelež­bo na letošnjem sve­tovnem prvenstvu so bili nas lednji jadra1ci: Živa Frenc, Ivo Ši­menc, Miha Thaler in Janez Stariha s tremi letali Elan OG-300, ki se bodo morali zado­voljiti namesto Retija z državnim prvenstvom jadral cev v Celju od 29. maja do 9. junija.

(AROSVET)

Kitajska bo kupila ·21 letal

Za posodobitev za­starele letalske flote (z lasti državne letalske družbe CAAC) bo Kitajska še letos kupila 21 novih potniških letal. Kot je povedal direktor družbe CAAC; bodo do novembta letos kupil i 9 boeingov tipa 737, 9 sovjetskih letal TU 154 in 3 letala evropskega konzorcija Airbus A 310.

O I 3 5 8 10 15 20 25 30 40 50 60 70 80 90 95 100

0.2 3 4.8 5.9 7.3 7.9 9.0 9.9 10.3 10.6 10.6 10. 1 9.3 8. 1 6.3 4.0 2.5 0.1

0.2 O 0.4 0.8 1.5 2.0 3.0 3.8 4.4

dovajanjem zračnih delcev s področja ve~ čjih t la kov. Ta model sem v tekmovalni sezoni 1982/83 že letel. Kakšnih poseb­ni h rezultatov z njim nisem dosegel, imel pa sem hude težave pri odklopu modela. Mode l mi je prav grdo k loni l, na višin i sem izgubil 5-6 metrov. Pa tudi plani­ranje m i ob teh težava h ni da lo vz pod­budnega rezultata . Tako me je tekmo­valne sezone rešila garn itura stari h dob­rih mode lov. Model sem spuščal na manj pomembnih tekmovanj ih, ga opazoval in mozgal, kaj je z njim narobe. Spreletava li so me razli čn i občutki, češ , kaj s i se lotil nečesa posebnega, ko ti pa stare reš itve dobro služijo. In, glej ga z lomka, po dveh letih sem ga preštudiral in ugotov il, kaj mu ne gre: pretirano zvitje kr il ter preve­lika površina smernega repa. Toda, preden sem si bil povsem na jasnem, se je zgodi lo še nekaj.

Z ima 1983/84 je bila ustvarjalna . Dokončal sem novi model, dimenzijsko enak prdgšnjemu. Profi l, ki sem ga up­orabi l je bil še hujši-Kazcanowski Il. Koncepcija mi je bi la simpat ična, zato sem jo tudi obdrža l, spremembe so bi le v konstrukcij i kri la in so mi dale prav gotovo nekaj siv ih las.

Zakaj torej gre? Kri lo, opremljeno z Benedekom, a li Kazcanowskim se bistveno razlikuj e po letalskih sposob­nostih, prav tak o pa so tudi zračni tokovi podvrženi razfiCmm tIakom,gfede na zelo '· raz lICno uk rivljenost samega profila . Zračni tokovi se ~ato ob ze lo ukr ivljenem profilu odlepijo na zgornji strani dos t i prej in močneje , kot n. pr.: pri mojem Benedeku . Tako pride do močnih vr­tinčenj, ki kvarijo finese profila. To je lahko odpraviti s turbulatorji, al i, kot sem misli l in naredi l sam, z dovodom svežih zračn i h delcev na področja, kjer jih po domače povedano zmanjka.

Tako sem pričel graditi kri lo, ki je ime lo po vsej razpetini , na spodnji in na zgornji st rani kan a l za vpi hovanje zraka. Na začetk u sem sicer p remiš ljal, kakšne kanale vgrad iti, glede na težo, ki meje pri

4.9 5.5 5.6 5.2 4.4 3.3 2.0 0.0

. kri lu že skrbela. Naprav il sem nekaj po­skusov z Al fo lijo , ba lzo,japan papirjem. impregniranem v našem tovarniškem laboratorij u, i.t.d.

Pri tem novem modelu sem kor igira l tudi zvitj e. Z rezultati sem bi l b istveno polj zadovoljen, kot s predhodnikom. Model se je obnašal dosti bolj zanesljivo. Tako sem z njim voz il do lanskega let? , kjer sem ga v Mostarju izgubil in to tik pred sam im evropskim prvenstvo m. S fanti smo sicer prečesali vse tiste njihove hr ibe, toda modela nismo več naš li.

Letošnjo zimo sem se znova lotil dela in izdelal model z metodo vpihovanja zraka. Če je resnično kaj v tem , težko r ečem ,

kajti pre malo imamo modelarji na vo ljo, ali si ne znamo naj t i ustreznih tehničnih pripomočkov. Z modelom sem sicer že opravil nekaj poskusni h poletov, toda vedno zmanjkuje časa. Koncepcijo in na­črt mode la pri lagam, mislim pa, da ta mode l ni za začetnike , kajti za . tekmo­vanje mora modelar imeti dober in zanes ljiv model, kije star vsaj dve tekmo-va lni sezoni . TONE VIDENŠ E l<

Novo mini leteče telo brez pilota Kopna vojska ZDAje naročila mini le­

ta lce brez pilota tipa Skyeye R4E-40 pri firmi Lear Siegler. Za potrebe demonst­racije tehno logije tega letalca so naročili dve letalei Skyeye, kon tro lno postajo , vzletni katapu lt in štiri komp lete izv id­niške opreme: TV kamero, TV kamero za nizko svetlobno jakost, panorams ko foto kamero in IC senzor s TV prikazo­valnikom . Letalee brez pi lota Skyeye je oprem ljeno z batnim motorjem z močjo 29,44 kW in ima ob vz letu najv ečjo maso 24 1 kg. Z izvidniško opremo z maso 63 kg, spravljeno v nosu letalca, leti R4E-4 osem ur, lahko doseže višino največ 4.600 metrov. Kontrolna postaja za vodenje Skyeyea je nameščena na us­treznem prostoru tipa S 280 v ok lepnem transporterju.

MODELARSTVO

~2~~~?~:;~~=~=f~~::!I~ ....• :~~~:.:;=-·:~-i$r~ ~~ ZS=~.;I·-+9~=~: .. ~~_--:: ~~ ~J~ _~'~-_~ -~~~~ :~~.~'~~: :'~~L~~-,~~~~~t~~

.~;t~.4j Jadralni model kategorije F1 A

---~o,«

3, It It J.mt.. O,~ «Wlz-

r-~ '5 6"6-05 .

t"IiL *"~: ",Hi, ;;'C'l.(lII./IIf,t.· GF-~

!'lOf' "'JfCl: ~. GF-G

L_ -Q {So r -

:1 ro I~IZ ~, --~------------------------~-- ~4

680

$6'0

'''~'L'' 9

Odprli so letalsko progo Beograd­Portorož--Tivat

Na sečoveljskem le­tališču za mednarodni potniški promet je 9. maja nekaj pred Il. uro pristalo SO-sedež­no potniško letalo DASH-7, last Inex Adrie Avioprometa in tako odprlo novo progo slovenskega le­talskega prevoznika med Beogradom, Por­torožem in Tivtom. Letalo bo do konca oktobra vsak četrtek zjutraj ob 8.50 poletelo iz Beograda proti Portorožu, tu pristalo ob 10.40, nadaljevalo

. pot pol ure kasneje proti Tivtu in se popoldne vrnilo (čez Portorož), tako bo v Beogradu spet ob 18. 15 . Približno 20 sedeže v so že vnaprej zakupile turistične ag­encije, preostali del bo na voljo turistom in poslovnežem. Pri Inex Adrii računajo , da bo ta razvita turistična regija (Kras, Obala, severna Istra in zamej­stvo), s pridom izkori­stila novo prometno povezavo. Kot je dejal glavni direktor Inex Adrie Avioprometa Janez Kocijančič, bo ta letalska zveza med Beogradom in sever­nim ter južnim Jadranom neke vrste tržni preskus, po kate­rem bodo že jeseni ali prihodnje leto prilago­dili nadaljnje poslova­nje. Če bi hoteli upravičiti posel, bi morale biti letalske zmogljivosti zasedene vsaj 70 ali 80-odstotno. Za eno smer (Beograd -Portotož ali pa Portorož-Tivat) pot­rebuje letalo približno dve uri (leti približno 400 km na uro), za polet v eno smer pa je treba odšteti 4600 dinarjev.

(DELO)

LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA

AERO KLUB LETALSKA ŠOLA SLOI.KOIJICE

grajika ulica 4 telefon "

V Slovenskih Konjicah gre za res

Na svoji redni skupščini, 16. 3. 1985 smo člani AK pregledali dosedanje delo ter si naložili nove naloge. Ugotovili smo, da je bilo v preteklem obdobju doseženih nekaj, za naš majhen klub izjemnih rezultatov, ki potrjujejo, da je naš dolgoročni program, ki smo ga sprejeli ob sami ustanovitvi, bil pravilen in , da je v tej smeri potrebno še nadalje-vati. .

Tako smo v preteklem obdobJu: - organizirali letenje v Ločah in us­

posobili stezo - organizira li prva prvenstva mode­

larjev v Ločah - usposobili vrsto uspešnih mladih

modelarjev, ki uspešno tekmujejo in se vključujejo v vrste instruktorjev

- pridQbili prvo jadralno letalo VUK-T

- izšolali prvo generacijo 4 jadralnih pilotov

- z udarniškim delom podrli staro le­talsko lopo v Celju ter jo prepeljali v Ko­njice, kjer jo želimo spet postaviti.

Bili smo enotni v spoznanju, daje pred nami še ogromno nalog in trdega dela, da bi uresničili glavni cilj, to pa je: samostojno opravljati celotno dejavnost kluba na svojih tl eh. Tako si bomo v na­slednjem obdobju prizadevali izgraditi hangar, ker pa je tu precej težav za prido­bitev dokumentacije. saj bi gradi li na kmetijsko zaščit enem področju. bomo formirali poseben gradbeni odbor.

Žel imo pa si tudi novih rezultatov na športnem letalskem področju, za vse to pa je potrebno ne le veliko finančnih sredstev, ampak tudi veliko novih , zag­nanih, v leta lstvo zaljubij enih duš, kijih v Konjicah sicer ne primanjkuje. Že lijo pa tudi kakšen letalski užit ek, vsaj kot na­grado za dosedanje delo, za to namera­vamo v poletnih mesecih večkrat orga­nizirati letenje v Ločah. Na vrata trka perspektivna mlada generacija mode-

Od zgoraj navzdol: Stari celjski han­gar smo udarniško podrli in ga prepe­ljali v Konjice, zdaj pa si ga prizade­vamo postaviti na domačem terenu - Na skupščini je o delu poročal predsednik kluba - Modelarji imajo letos izpolnjene vse pogoje za dobro delo - Do prvega jadralnega letala pa so prišli tudi jadralci: naš vuk zača$no domuje v Celju

oLETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAILoVIA A la rjev, o bvez uje pa tudi j adraln o leta lo, za to bo mo posk uša li izšo lati 6 - 8 nov ih pilotov, ki s i bo do pris lu žili .d ena r v moderniz ira ni klubsk i d elavni ci. Za vse to pa sem entuzijazem članov in podpo ra obča nov ne bo d ovolj, a mpa k račun amo tudi na pomoč sosednjih klubov, ki so nam že d os lej po magali in sm o jim na sk upšč ini izrekli javno za hva lo (M a­ribor, Velenje, Slovenj Gradec). AK Celje in A K Ptuj pa sm o po delili posebn o priz­nanje za pomoč pri razvoju in šola nju kadrov, za do lgo letno d elo t er pomoč pri izgradnji kluba pa so do bili priz na nj e še Ma rko F ink , Gv ido Hauptma n , Janez Poz nič in DO Kon us.

Na koncu smo si ogled a li še kra tck film, ki ga je naš član p o~s n eln a prvi leta l­sk i prireditvi v Ko njica h ter z minut o mo lk a počast ili spomin na Ma rj ana Ka n­cijana, ki je bil med g la vnimi nas topaj­oč imi na tej prireditvi ter velik prij a t elj na šega kluba.

Tako se je konča l uradni d el sku­pšč in e, živa hne razprave pa so se nad a lj e­va le še v noč . S k upščino smo ko n ča li s keglj aški m dvobojem med s ta rimi in ml adimi v gos ti šču Kralj.

ČLAN I A K SLOV. KONJI CE

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po­šljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam knji gl' Racing Plan L's Vol. 1-4, CommL' fun /.ionano g li AnL'i, usm L' rnik 0-30 V, trup jadralnega ktala Kes trl' l (mak L' ta) , RC mini sprejemnik , Ni-Cd a larm L' in miniaturni ekktronski v7.ig I.a prL'ddavo mo torja na bL'ne. mcša nico. SL'ktroniko illklam tudi po naroči lu . Kupim Ol.. I.a m L' njam posa m L'l. n L' kvarce v 40 MHI pasu in sk ice voja šk ih ktal 1.

prL'sl'k i trupov. Marjan H'valič, Rožna do lin a . Parti l an ske tehnik e I 6S000 No­va Gmica. td . 2.1 XII (ing. 24{))

PRODAM dva popolno ma nova ser­vomotorja Ro be SR- lO, možna tudi za menj ava za servo moto rj e Multiple x a li Simprop. Informacije: Rude Ko rber, Po lzel a 136, p .p . 63313, tel. 063/720-047

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061 ) 861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

letališče loče

Start super cuba in pilat usa na letališču v Ločah

Prodaja airbusov Indijska letalska dru­

žba Air India bo kupila do konca priho­dnjega leta 6 letal Airbus A-31O in A-300 v vrednosti 462 milijo­nov dolarjev.

Letalska družba Air France bo v naslednjih sedmih letih kupi la 25 letal evropskega kon­zorcija Airbus A-320.

Letošnja letalska sezona seje že iačela, prvi preleti so opravljeni, z njimi pa tudi prvi pristanki izven matičnega letališča. Kmalu bo državno prvenstvo jadralcev v Ce lju in vse bolj se postavlja vprašanje, kakšna je možnost za i zkorišča nj e le­talske steze v Ločah, zlasti zato, ker so jadralei imeli na limskem republiškem prvenstvu glede tega velike težave, saj je . bila letalska steza, ki smo jo prej že up­orablja li , neuporabna za letenje in je to pomenilo prej neugodnost, da ne rečemo celo nevarnost, kot pa prednost zlasti za tiste, ki so tam že pristajali. Ker sem le­talec, čutim potrebo, da širšo javnost, predvsem pa jadralce seznanim s pogoji na l etališču AK Slov. Konjice, oz. zača­snim l e ta li ščem, ker zaenkrat še ni stalnega dovo lj enja za uporabo, saj še ni izdelana vsa potrebna dokumentacija, oz. klub še ne opravlja redne dejavnosti v Ločah, čeprav je teren strokovno oce nj en, kot ustrezen za letenje in imamo tudi soglasje zveznega sekretariata za promet in zveze iz Beograda.

Pozicija letališča Letališče leži 6 km jugovzhodno od

. Slov. Konjic, v neposredni bližini naselij

Med eno izmed udarniških akcij na letališču v Ločah

Loče in Žiče. Steza, kije dolga 1200x 100 metrov leži vzporedno s staro železniško traso, ob katerije še vod telefonske nape­lj ave (PTT) in melioracijski jarek. Pri­bližno na sredini pelje k stezi urejena ma­kadamska ceste, ki omogoča zvezo z ma­gistralno cesto Loče-Žiče-Slov. Konjice. Edina letališka oprema je klobasa za vder, ki je · postavlj ena na južni strani steze.

Smer steze je 160 - 340°, nadmorska višin a pa 275 m.

Trenutno st~nje G lavna letalska steza je utrjena, ravna

in že povsem porasla s travo, vendar v času, ko AK SLov. Konjice ne izvaja lete­nja ni posebej označena, ker del steze leži na zasebnem zemljišču in A K ne more zagotoviti, da bo teren čist tudi takrat, ko iz kluba ni nihče prisoten, oz. ko ne teče klubska dejavnost. Označeno je le 400 x 30 m terena, ki naj

bi bil v pomoč pi lotom, ki se od ločijo za pristanek. Ta del terena bo tudi v časll državnega prvenstva ustrezno pokošen , takrat pa bo tudi organiz irano dežurstvo (glej sliko 1).

Opozorilo Letali šče AK Slov. Konjice se lahko up­

orablja in AK Konjice zagotavlj a varno letenje le, ko tam poteka dejavnost na st­ezi, to je takrat, ko ima svojo zemeljsko kontrolo, predpisano označeno stezo, pos­tavljen štart z znakom T ter vse drugo predpisano za varno letenje na tem leta­lišču. V vseh ostalih primerih pa piloti lahko izkoriščajo ta teren le po lastni pres­oji in odgovornosti, AK S lov. Konjice pa za to ne odgovarja, čeprav bodo člani po svoji

strani pomagali za čimboljše počutje in delo, kolikor bo le mogoče.

PETER RAVNAK

(f) ~ n-I»

" o 0-Ne 1» m-i' !: ;; ne 1» < r-& 1» -';3'

" ~ (f)

o-< ID ::J II)

~ :;: ~ O .a. n­I» ';3'

~-"~l steze ,Iq' Jf Iunaet/'J ~ izve/Jiti. PfistOfJlce (~DOUOI7I)

SLI fA ,f

JA ~ ---..... --- ... -

M: ~:25.ooo AERO KlU! Slov. ~onjic~

z » CJ>< » r m ~ » r CJ>< o< »

; f ...a to)

V Vrlcu so se odvijala tudi ItevIlna driavna prvenstva v jadralnem !etenju

Jubilej letalske šole v Vršcu

Razglednica z Internatom lole

Vhod v 1010, zdaj slovita vrlačka padina

Te dni se izteKa pomembna obletnica Letalskega centra v Vršcu in šolanja le­talskega kadra. Pred 40 leti , v času, ko so še trajali boji za končno osvoboditev naše domovine, je prišlo do odl9čitve o oblikovanju "Jadp"lnega centra Ko­mande letalstva« v Vršcu. Priprave za us­tanovitev tega centra segajo v začetek 1. 1945, ko je vojna še trajala tako, da ima center v Vršcu tako tudi svojo vojno tradicijo.

Upoštevajoč pomembnost letalskega jadralstva z~ šolanje letalskega kadra na splošno, je Stab letalstva NOV J februa­rja 1945 sprejel odločitev, da je treba ukreniti vse potrebno za ustanovitev jad­ralne šole v Vršcu. Letalska tradicija, ki jo je Vršac že i mel, razen tega ustrezajoče letališče, meteorološka postaja in obstoj­eči drugi objekti, vse to je upravičevalo odločitev o oblikovanju šole. S pomočjo lokalnih vojaških in civiln ih oblasti so pričeli z urejanjem letališča, kamor so najprej preselili dve leseni letalski lopi, ki sta na železniški postaji služili Nemcem za skladišča. 1 n medtem, ko je vojna še trajala in so tekle priprave za ustanovitev letalske šole, je na predlog Komande le­talstva generalni štab JLA 28 . apri la 1945 izdal ukaz o ustanovitvi »Jadralne­ga centra Komande letalstva« s sedežem v Vršcu z nalogo, naj bi vzgaja l učitelje jadralnega letenja in letalski kader za osnovanje jadralnih centrov v federalnih enotah. Po tem ukazu je bilo določeno , naj center začne delovati s I. junijem 1945.

Priprave za organizacijo šole v Vršcu so torej tekle od februarja do začetka ju­nija. S komaj osvobojenih področij države so začeli zbirati obstoječa letala,

NAŠA ZGODOVINA

Britansko potniško letalo na ogled v Ljubljani

Britanski proizvaja­lec letal British Aero­space je jugoslovan­skim gospodarstvem­kom na brniškem letališču predstavil na-

. jmanjšo od treh razli­čic svojega novega letala BAC -146-100. V tem štirimotorniku je lahko (različno od razporeditve sedežev) od 82 do 93 sedežev, v verziji serije 200 pa med 100 in III sedežev. Letalo je dolgo 26,16 m, čez I krila pa meri 26,34 metra. Poganjajo ga štirje zelo tihi (novi predpisi) motorji A vco Lycoming ALF 205. Pri polni t eži (37 .308 kg) potrebuje za vzle­tenje in pristajanje samo 1200 metrov dolgo stezo. Potovalna hitrost letala BAC -146 je okoli 765 kilometrov na uro. Letalo, ki so ga britanski proizvajalci predstavili v J ugosla­viji samo v Ljubljani in je iz London a pred tem prepeljalo britansko princeso Margareto v Budimpešto, stasi med drugimi gosti o$ledala tudi č l ana IS Zivorad Kovačevic in Mustafa Pljakic.

jadralna letala, avtovit Ie in. dr~g potreben leta lski material. Na)bolJse mladince, ki so želeli postatI letalcI, so od vsepovsod zače li pošiljati .v Vršac .Tu so . se jeli zbirat i že izkušeni JadraIcI Izpred vojne pa tudi taki, ki so na blizu šele tedaj grvič videli jadralno, a li motorno letalo . Se anekdota iz tega obdobja: mladi Dal­mat inec Ivo Andrijaševic se je prijavil, ker bi rad postal mornar-jadralec. To­da, namesto v šolo za mornarje je po da­ljši poti prispel v Vršac, kjer pa je na­mesto mornarja postal odličen jadralni letalec . V pravkar osvobojen i državi je v začetku junija 1945 letalska šola v Vršcu tudi urad no zače l a delovati. Za koman­danta so postavili Milana Hudnika, Lju­bljančana, kapeta~ JLA, kI Je bil predvojni jadralni letalec in borec od 1942 in so ga na last no željo v začet ku le­ta 1945 premestili v letalstvo. V prvem razredu šole v Vršcu je bilo skupaj 60 gojencev,uniformiranih in zbranih iz vseh delov Jugoslavije. Med njimi je bila

. tudi vrsta tistih, ki so se poineje razvili v znane športne letalee, kot n. pr. Maks Arbajter, Jože Krumpak, Anton Malek, Slavko Dimitrovski, Arsen Kukura Jn

drugi. Najprej so orga nizira li t eoretični pouk, prvi praktični del šola nja pa se Je začel 4. julija na šolskem jadralnem leta­lu domače konstrukcije .. Vrabec«. Svoje letalske izkušnje so s i gojenci nabirali sa­mi ob navodi lih uč it elj ev.

Še ni minil mesec dni, ko so gojenci že izpolnili prve pogoje za .. A«, .. B« in .. C« jadralne izpite. V septembru so začeli s šo lanjem v aerovleku na dvosedežnem le­talu .. Cimbo ra«, madžarskega izvora. Med tem ko je šolanje prve generacije jad­ralcev še trajalo, so v ok tobru 1945 že začeli z osnovnim šolanj em druge sk u-

Razred uClteljev jadralnega letenja, med njimi spredaj v sredini Bojan Avsec in Janez Brezar - Buč (Vse fotografije last družine Avsec iz Novega mesta)

pine gojencev . Letalskijadralni park je bil predvsem iz vojnega plena,. vsa takra­tna jadralna letala pa so nosIla oz nake jugoslovanskega vojnega letalstva. Raz­umljivo je bil izbor letal dokaj. pester. Le­talski park so sestavlj ala eno Jn dvosede­žna jadralna letala: .. Vrabec«, .. Tičok«, .. Sa lamander«, .. Čavka«, .. Grunau Baby«, .. Piliš«, .. Orljik«, .. Kevelji«, .. C imbora« in tudi zaplenjeno nemško transportno jadralno letalo .. DFS«. V A.hbunaqu blizu Vršca so zaplen ili celo več trans por­tnih letal nemške vojske in z en im izmed njih so celo poskušali jadrati ob vršačkem pobočju.

Z dvosedežmkom .. Cimbora(. so opra­vi li tudi prve nočne polete, ia vleko pa so v VršCu imeli letala, ki JIm jih je dodelila Komanda vojnega letalstva. Sprva so za aerovlek · l.iporabljali letalo EP-2 iz Es kadri lj e za zveze in šti ri letala »Fiz ir FN«. i-:med katerih ie prvo .PIiletelo iz Zagreba. Ta letala so poleg voja~kih oznak · in številk nosila še vzdevke zeleni , modri, beli, z njimi pa so opravlja li razen aerovleka tudi druge letalske dejavnosti, kot vračanje zunaj Vršca pristalih jadral­nih leta l, preizkušanje vzgornika za jad­ranje ob vršačkem pobočju, za prevoz kurirjev v Pančevo, Beograd, NOVI Sad, 1.

t. d. Pred volitvami v Ustavodajno sku­pščino v novembru 1945 pa so z njimi me­ta li tudi propagandne letake.

Do konca leta 1945 je v Vršcu potekala bogata letalska dejavnost na en i stran i, na drugi pa so si z vsemi sredstvi prizade­vali razpoložljivi trofejn i letalski park vzdrževati in usposablj a ti za varno up­orabo. Ob koncu leta je bil delovni ob­račun zelo ugoden: z 22 jadralnimi letali so opravi li nad 5.300 vzletov v skupaj 300 naletenih urah, na motornih letalih pa prek 1.400 poletov, ki so skupno trajali približno 200 ur letenja.

Jadralna šola Komande letalstva je delovala tudi v letu 1946, oz. do 1. jUlija 1947, ko je prešla v pristojnost Zveznega odbora za športno letalstvo in od t eda~ naprej je delovala pod Imenom ZveznI jadralni center Vršac.

Čeprav je bila šola v Vršcu namertjena predvsem šolanju jadralnih letalcev, Je v nadaljnih letih dala številne športne le­talce vseh profilov, ki so se pozneje usme­rili v gospodarsko letalstvo, zlasti pa v JA T. Od leta 1972 je Zvezni letalsk i cen ter v Vršcu v celoti prešel v JAT, \(ot sa mostojna TOZD pod imenom .. Pilot­ska šo la J AT.(, Vršac.

Francosko letalo mirage-3 je strmoglavilo v morje

Poveljstvo franooskih oboroženih si l je potr­dilo, da je v morje blizu Džibutija strmoglavilo vojaško letajo mirage-3. Letalo je pripadalo francoskemu oporišču v Džibutiju. V sporoči­lu je zapisano, da se je nesreča zgodi la med trenažnim letom, ni pa navedeno, zakaj se je to zgodilo in kaj je s pilotom. V džibutij­skem oporišču je okoli 4000 francoskih vo;'!-kov.

(MENA)

Spectrum na tekmovanjih Prednosti računalniške obde­lave rezultatov. Program pripravili člani AK »Ivan Saricc<

Ena iz~ed osnovnih težav, kijih morajo premagati športne komisije na raznih tekmov~nji~ ~ letalskih športih je ob­račun, stevllmh podatkov za izračun doseženih rezultatov in uvrstitve. Večina naših te~mova!nih pravilnikov je zelo zamotamh. Za Izračunavanje točk je tre­ba upoštevati več različnih elementov za vsakeg~ tekmov~lca, ki se točkujejo in od!očaJo o uvrstlt.vi .. T~kmovanja pote­kaJo v ve~ kolih, disciplinah in trajajo tu­di več dm, a vse te posamezne podatke je treba upoštevati za končno uvrstitev vsakega tekmovalca . Prav zaradi obsež­nosti dela pri preračunavanju vseh teh podatkov se je pogostokrat dogajalo , da se dan po končanem tekmovanju ni bilo mogoče. razglasiti zanesljivih rezultatov ln uvrstitve tekmovalcev.

Velike prednosti Sodo~ni ra~voj mikroelektronike je

omogočIl, da.Je po sprejemljivih cenah mogoče kupiti prenosne računalnike zadostnih zmogljivosti za obdelavo po-

datkov, kot n. pr:: »Sinclair Spectrum.« Co~modore 64, ltd. Čeprav so ti raču­~alm~1 predvsem namenjeni za osnovno solan).e v ~ačunalništvu, a li za mnoge Igr~, Jih Je ze mogoče uporabljati tudi za bolj re.sne programe .. Prvi uspel poskus praktlcne. uporabe mikroračunalnika za obdelavo podatkov v letalskem športu so opravili leta 1983 v Aeroklubu »Ivan Sa­rie« v Subotici"' na pokrajinskem tekmo­vanju radijskovodenih jadral nih mode­lov. Uporabili so mikroračunamike »Sinclair Spectrum,« za katerega so program za obdelavo podatkov pripravi­li sami člani te~a ae~<;>kluba . Ta program so še Izpopolnjevali ln ga uporabljali na vseh t~~movanjih , ki so jih potem imeli v SubOtiCI ln povsod so se pokazale velike prednosti pred starimi metodami dela s panoji.

Pri uporabi mikroračunalnika na tekmovanju motornih pilotov v preiz­kusnem letenju za Pokal »Iva na Sariea « leta 1994 so v organizaciji stOrili še korak naprej V sodelovanju $ CB-sekcijo in RadIOklubom v Subotici so organizirali

~V Sloveniji so računalnik prvič uporabili na Jadralnem prvenstvu v Nov em mestu maJ·a 1983.

RACUNALNIŠTVO

Sateliti pomagajo kmetijstvu

V Vc<liki Britaniji so izpopolnili računalnik, ki s satelitskih posnet­kov Zemlje lahko razbere številne drago­cene podatke za kme­tovanja~ Tako je z njegovo pomočjo moč ugotoviti celo stanje posevkov na posame­znih njivah. Računal­nik, ki je tako vsestra­nsko uporaben, so izdelali za proučevanje mikrovalovnih šumov in pokazalo se je, da je z njim mogoče odkriti tudi drevo, ki ga je napadla bolezen ali je kako drugače poško­dovano. Naprava je lahko dragocen pri­pomoček vsem, ki gospodarijo s prosto­rom, saj oddaja obve­stila o eroziji zemlje, vegetaciji, vodnih izvi­rih in o spremembah pri izrabi prostora.

Technische Dalen :

radijsko zvezo s sodnIki na obralllih to­čkah in časovni h kontrolah. Takšna or­ganizacija je omogočil a, da so podatke sproti in nenehno med tekmovanjem vnašali v računalnik. Udeleženci tekmo­vanja in gledalci so spr ičo tega lahko vsak trenutek spremljali dosežene rezul­tate posameznega tekmovalca in njegovo trenutno uvrstitev. Le nekaj minut po končanem zadnj em poletu pa so že bili zbrani skupni podatki po posamezn i dis­ciplini in natisnjena in razmnožena kon­čna uvrstitev.

Osnovni predpogoj - dober program

Opisani primeri kažejo, da je uporaba mikroračunalnika umestna . Osnovni predpogoj za računalniško obdelavo je vsekakor dober program. Ta mora vsebovati vse elemente pravilnika za us­trezno tekmovanje, z v§emi formularji za izračunavanje točk . Se drug osnovni predpogoj je tudi fleksibilnost programa in njegova neodvisnost od števila tekmovalcev.

Program mora omogočati vnos po­dat kov , rezultatov posameznega tekmo­valca, neodvisno od vrstnega reda (šta­rtne številke) tekmova lca. Po vnosu vsakega posameznega podatka mora računa lnik vse sprejete podatke shraniti

LX 1000 OM 1459,20 inkI. MwSt.

lisch bzw. manuell oder mil exlernem Klappenschaller

3 Bereiche: 2,5 mis, 5 mis , 10 mis Inlegralor auI LCD

MC-Eingabe von O bis 4 mis Variable Flachenbelaslung von 30 kpl m' bis 50 kp/m' Lufttemperalur- und Spannungsan­

zeige aut LCD 3 Zeilkonslanlen : 0,8 s, 1,5 s, 2,5 s

I auloma-

Speziallonaudio bei Solllahrtmode einlache, selbslprogrammierbare laren-Eingabe

Reklamni oglasi za Dltllov elektronski variometer LX 1000, ki je delo nalega letalca Inženirja trtomirja Rojnika Iz Aerokluba Celje (v nemlkl reviji AEROKURIER)

v pomnilniku, pripisujoč jih ustreznemu tekmovalcu in izračunati ustrezne točkovne vrednosti . S programom mora biti omogočen izpis vrstnega reda z rezul­tati tekmovalcev, ki so do tega trenutka končali disciplino, torej trenutni vrstni red posameznika . Po končani tekmoval­ni disciplini računalnik takoj izračuna končne točke v disciplini in izpiše rezul­tate na ek ran . Prav tako mora imeti možnost, da i zračuna točke vseh do tedaj končanih disciplin in, da izpiše vrstni red tekmovalca, upoštevajoč vse dosežene točke. Uporaba tiskalnika je takorekoč neizogibna , saj to omogoča, da vse rezul­tate in vrstni red lahko hitro odtisnejo in objavijo.

Ker ima vsak tekmovalec pravIco do pritožbe, ali pripombe k delu sodnikov, mora biti na računalniku dana možnost za zap is vseh rezultatov in števila točk vsakega posameznega tekmovalca (zapi­snik). F leksibilnost programa prav tako omogoča poznejše popravke v vnešenih podatkih, če je to potrebno in seveda hiter ponovni preračun rezultatov in spremembo vrst nega reda .

Zadostujejo že skromna sredstva

Prednosti računalniške obdelave po­datkov so torej vsekakor zelo velike. Omogoča sprem lj anje trenutnega vrstne­ga reda na ekranu monitorja . Tekmo­valec, ali pomožne ekipe lahko spre­mljajo trenutne dosežke, kar daje večjo dinamičnost samemu tekmovalnju, prav tako omogoča taktiziranje in kalkulacije posameznega tekmovalca in njegove pomožne ek ipe. Napake »človeškega de­javnika so mogoče ed ino pri vnosu po­datkov, medtem ko so pri preračunava­nju rezultatov v točke, pri seštevanju doseženih točk in izpisovaniu vrstnega reda docela izkjučene .

Vse mogoče podatke za vsakega posa­meznega tekmovalca je mogoče shraniti na disku, ali kaseti in tako arhivirati. To je zelo praktična stran uporabe računal­nika, ker je po tekmovanju mogoče zelo hitro in zlahka izdelat i razne analize

. tekmovalnih rezultatov. Prepričan sem, da so si s tem kratKim

prikazom tudi tisti, ki ne vedo kaj prida o računalniški tehniki , lahko pridobili vsaj bežen vpogled v osnovna načela dela z raču na lnikom in opravičenost i njegove uporahe na tem področju. Posebei je tre­ba poudariti; da Je danes že s sorazmerno skromnimi sredstv i in opremo, pač pa z izdelavo dobrih programov mogoče na vseh sportno letalsk ih tekmovanjih raCll­n.alnik s pridom uporabiti . ,

MARKO VUJIC

Pogled v kokpit elegantnega C22J

Skupni helikopter Pet podjetij iz Fran­

cije, Italije, Velike Britanije, Nizozemske in ZR Nemčije je podpisalo sporazUlII o skupnem razvoju in delitvi dela pri izdelavi sodobnega helikopter­ja za prevoz tovorov.

Caproni C22J Italijanska letalska tovarna »CAPRO­

NI« je pri nas manj znana, klju b temu, da že vrsto let izdeluje odlična letala. Njiho­va trgovina, je največ usmerjena proti zahodu. Tovarni so zasajene globoke korenine, saj so prvo letalo, to je bil dvokrilni jadralni avion, izdelan leta 1908. Leta 1910 je bila ustanovljena »CAPRONI COMPANY« in kmalu so prešli iz jadralnih, na motorna letala. Ne­kaj letal so izdelali tudi med 1. in II. svetovno vojno, za potrebe vojske. Poleg

Postavitev motorjev tudi od strani skoraj ni opaziti

letal ki jih izdelujejo samostojno, so Vključeni v nekatere mednarodne le­talske programe. Od leta 1969 so izdelo­vali visoko- sposobna jadralna letala, konstruirala pa sta jih Livio Sozio in Carlo Ferrarin. Tako izdelujejo sedaj največ dvoseda jadralna letala, v dveh inačicah, to je jadralni Calif A2IS, ter motorno-jadralni A2ISJ, ki ima vgrajen micro turbo motor, s tem pa so od­praVljene nevšečnosti s propelerjem. Obe letali imata razpon kril 20,38 metra, značilnost obeh pa je, da sedita pilota drug poleg drugega in ne drug za drugim, kot pri večini dvosedih jadralnih letal. Zadnja beseda na področju motornih le­tal, pa je reakcijski dvosed C 22 JJov;~r-

"ni-ga predstavlja na -trgu kot odlično, poceni, trenažno letalo ki zmore tudi ve­liko akrobacij. Sedeža sta prav tako pos­tavljena vzporedno, komande, (palica, pedali) so dvojni, ostalo pa je skupno. Kabina se odpira navzgor in nazaj , med poletom pa omogoča dober razgled . Not­ranjost zagotavlja udobnost tudi med da-

· ljšim poletom. Podvozje sestoji iz nosne­ga kolesa, ter dvodelnega podvozja pod trupom, ki je izdelano po sistemu listna­tih vzmeti , kar zmanjša udarce pri pris-

. tankih in vožnji po neravni travnati stezi . Sistem spuščanja in uvlačenja podvozja, je dobro proučen,enostaven in zagotavlja največjo varnost. Za pogon mu služita dva »micro turbo « motorja, vstavljena v trupu za krili. Vztopna šoba je na vrhu trupa , za kabino. Motorja sta zelo lahka in ju lahko vstavimo prostoročno. Vžig in delovanje motorjev, je elektronsko kontrolirano . Celoten sistem obeh mo-

JADRALNA LETALA

o

«> i

o

rc.e'1..1I19

torjev je ločen, prav tako pa imata moto­rja vsak svoj akumulator. Zaradi odlične aerodinamične oblike in majhne teže (738 kg) lahko leti z enim samim motorjem s hitrostjo 270 km/h. Največja dovoljena hitrost znaša kar 600 km/h, med manevriranjem pa 555 km/h. Mini­malna hitrost je 135 km/h, pri pristaja­nju pa mu pomagajo zelo učinkovite zavore, ki se odpirajo navzdol in tudi na­vzgor. Dva rezervoarja v krilih : s skupno prostornino 272 I in dva v kaplji , na kon­cu krila, s prostornino 140 I (skupno 422 1), zagotavljajo akcijski radij 1080 km, pri potovalni hitrosti 360 km/h, časovno 3,0 ure. Največja višina leta je 9000 metrov, povprečno dviganje do 3000

I metrov znaša 6,4 mis. Pristajanje z višine 15 m je 550 m do ustavitve, za poletanje pa potrebuje 350 m. Največja pristajaina teža ne sme biti večja od 1255 kg. Obremenitev je omejena na +7,6 g in -3,5 g. Obremenitev krila z dodatnimi rezerv­oarji znaša 148 kg/m2.

DIMENZIJE Razpon krila Dolžina Višina Površina Vitkost

POGON

9,2 m 6,26 m 1,88 m 7,65 m

10,6

Motor Micro turbo Max. potisk Potisk za dig

TRS 18 2 x 30 kg (260 kg)

4,82 kg

TEHNIČNI PODATKI

TEŽA IN TOVOR Teža praznega letala Max. pristajaina teža Obremenitev krila

Max. hitrost Max. obremenitev Max. hitrost v manevriranju Max. hitrost s spuščeni mi kolesi Ml!h hitr~J Dolžina vzlet. steze (15 m) ovira Dolžina pristajaine steze Max. dviganje Dviganje do 3000 mvišine Max. višina leta Dolet Max. čas leta Potovalna hitrost

738 kg 1255 kg 164 kg/m2

600 km/h +7G-3,5G ·555 km/h

264 km/h n5 kOlih

550 m 350 m

9,2m/s 6,4 mis 9000 m 1080 km 3,0 h 350 km/h

Od zgoraj navzaol: Skice pogleaov, vgradnja motorjev v prekatih za ka­bino, risba prereza pogonskega mo­torja (Vse ilustracije po tehničnem biltenu) .

retLIJ20

JAT uvaja novo progo 2eneva­Ljubljana­Beograd

Jugoslovanski aero­transport se bo letos uspešno uveljavil na švicarskem trgu, kjer dosega iz leta v leto večje uspehe. Poleg sedanjih rednih pole­tov v Zurich-Zagreb Beograd (Vsak dan) in Zurich-Ljubljana (dva­krat na teden) bo JAT odprl novo progo Ženeva-Ljubljana­Beograd z možnostjo nadaljevanja poleta iz Ljubljane v Split in Dubrovnik. Na tej progi bodo Jatova letala letela vsak torek in petek. Ne gre dvomiti , da bodo letala na ženevski progi dobro zasedena. Veliko je namreč jugo­slovans ki h predst avni­kov in strokovnjakov, ki potujejo na konfe­rence in sestanke razli­čnih mednarodnih or­ganizacij in agencij v Zen evi, kjer je evrop­ski sedež ZN. Poleg tega je Ženeva osred­nj e letališče v roman­skem delu vice, nanjo pa je navezan tudi jugovzhodni del Fran­cije, zato je mogoče pričakovati, da bo precej turistov in po­slovnežev iz tega ob­močja z Jatovimi letali potovalo iz Ženeve v Jugoslavijo. V konici sezone bo imel JAT 14 poletov iz Švice v Jugoslavijo na teden. Gre za redne turistične in tako imenovane delavske polete.

Tanjug)

VeC poletov do 2(D)

Letalski prevozniki v ZR Nemčiji načrtuje­jo, da bodo v 15 letih povečali število pole­tov za 55 odstotkov in sicer od 18,1 milijona v minulem letu na 28 milijonov poletov v letu 2.000.

OBRAMBA PRED POŽARI

Kako lahko pomagamo če zagori Zapis o posvetovanju požarna ogroženost v človekovem naravnem okolju, kije bil 6. 2.1985 v Izoli

V preteklem letu smo glede na leto prej znova priče povečanju števi l!! požarov s 1.620 (1983) na 1.684 (1984), neposredna škoda je porasla s 399 milijonov' (1983) na 966 milijonov lani. V človekovem naravnem okolju se je število požarov dvignilo od 511 (1983 na 558 (1984). Kar 263 krat je gorelo na livadah, 128 krat v gozdovih, 54 krat na sme­tiščih, 45 krat grmičevje, 12 krat sadovnjak i in vinogradi , 7 krat žitarice, 49 primerov pa še ni razjasnjenih. Največkrat je gorelo na območju UNZ Koper (210) , sledijo UNZ Nova Gorica(72), UNZ Ljubljana-mesto{61}; UNZ Maribor (47) in tako naprej. Med o.bčinami izstopajo Koper (1l3) Piran (85), Nova Gorica (33), Sežana (32), Ilirska Bistrica (32, Celje (27), Ajdovščina (26)požarov, itd. Ocenjena neposredna škoda med požari na odprtem prostoru je nad 24 milijonov dinarjev, od česar odpade 48.4% na območje UNZ Koper, 14,6% na območje UNZ. Postojna 12,3% na območje UNZ Nova Gorica, 9,5% na območju UNZ Kranj itd. Ob ugotovljenih vzrokih požarov v gozdovih na Obalno-kraškem območju odpade 49% poža­rov na nezavarovani ogenj , to se pravi na kurjenje na · prostem, 7,4% povzročenih požarov pripišimo ognjiščem in enako cigare­tnim ogorkom, 5,5% požarov je povzročila železniška vleka, po 1,8% odpade na: kratek stik, strelo, eksplozije in osta le vzroke, le 0,9% so krive poškodbe in okvare, enako samovžig. Žal je 21,3% požarov v gozdovih še n.eraziska­nih . Nad 50 ha je pogorelo v treh požarih, do 50 ha v treh požarih , do lO ha pa v 57 požarih. Ostali požari so obsegali manj kot I ha. Pri največjih pogorelih površinah je zanimivo, da je pihal veter s hitrostjo od 6 do 18 mis. Pri največjem požaru je pihal veter s hitrostjo 18 mis. Večina požarov je med 12. in 15. uro ter med 18. in 21. Relativno je pogorelo največ gozda v občini Piran 16,5%, sledijo občine: Koper 1,4%, Izola 1 %, Sežana 0,4%, v ostalih občinah pa je pogorelo manj kot 0,1 % gozdne površine.

Iz podanih poročil predstavnikov Samou­pravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in predstavnika Zavoda za pogozdo­vanje in meliorizac ijo Krasa je bilo razvidno, da je bila v preteklem letu problematiki požarov v · človekovem naravnem okolju posvečena enaka sk rb kot prejšnja leta pa kljub temu beležimo porast števila požarov tudi v gozdovih . Na Kraško-primorskem območju vsi, ki tam delajo in živijo, prispe­vajo veliko naporov v preprečevanju in gaše­nju požarov.

Na posvetovanju je bi la jasno izražena bojazen, l.a bo spremenjeni zakon o gozdovih, obstoječe financiranje ohranj anja gozdov, predvsem na kraškem območju bistveno prizade\. Ob morebitnem usahnjenju doda­tnih sredstev, ki jih samo združeno delo na

Primorskem-Koroškem območju nima do­volj , bo v osnovni prizadeto, tako preventivno delo pri preprečevanju požarov na tem obm­očj u, kakor tudi samo gašenje. Zruženo delo trenutno zmore napajati komaj požarno varnost, načrtovano v okviru samoupravn ih interesnih skupnosti. Večino teh sredstev pa porabijo za preventivo in gašenje požarov v človekovem naravnem okolju tako, daje pos­tala že vprašljiva varnost proizvodnje, zgradb in prometnih sredstev. Posvet je izzvenel kot opozorilo predlagatelju sprememb za kona o gozdovih in za posledice, ki bodo nastale, če se bodo pojavile vrzeli pri ohranjanju sedanje ravni preventivnega preprečevanja in gašenja požarov v gozdovih.

Vsi, ki so razpravljali , so izrazili bojazen, da se bodo zmanjšala namenska sredstva, za radi česar ne bo mogoče ohranjati, kaj še le razvi­jati preventivnega delovanja na področju preprečevanja požarov v gozdovih in njihovi bližini. Pojavljala se je ce lo bojazen, da lahko postane celo vpr.ašljivo samo gašenje požarov.

Aktivnosti pri preprečevanju požarov v človekovem naravnem okolju ne smejo osla­biti . Razvoj dogodkov v preteklem letu kaže, da mo ramo vsi, ki smo zadolženi za to proble­matiko, v letošnjem in v prihodnjih letih, sto­riti več tako, da bo pričelo število poža rov zanesljivo upadati in, da škode, ki jih požari povzročajo ne bodo več naraščal e.

Posvetovanje je tudi jasno pokazalo , da je premalo čutiti vpliv javnih obči l pri vključeva­nju v problematiko varovanja človekovega naravnega okolja pred požari .

Človek, v želji za urejanje svojih zemljišč, še vedno zažiga odpadke rastlinja in s tem pogosto zaneti požar. Občani še vedno niso dovolj seznanjeni o škodlj ivostih in nevarnos­tih pri sežiganju rastlinskih odpadkov na prostem. Zato tudi ne storimo dovolj. To je predvsem naloga kmetijskih strokovnjakov - kmetijskih pospeševalcev, Kmetijskega inštituta, Zadružne zveze in drugih , ki strokovno delujejo v kmetijstvu. Predvsem Kmečki glas stori premalo za to, da bi ljudje pričeli koristneje uporabljati ostanke odmrle­ga in posušenega rastlinja. Ugotovljeno je tudi bilo , da železn ica in ostali zainteresirani niso izpelj a li preventivnih ukrepov in tudi ne odškodnin, na kar znova opozarjajo števi ln i požari, ki jih povzroča železnica.

Na letošnjem posv~tovanju je bilo ugotov­ljeno da je potrebno še naprej izvajati sklepe prejšnjih posvetov, zraven tega pa so bili na posvetovanju sprejeti še naslednji

ZAKLJUCKI: I. Pri izdelavi ocen požarne ogroženosti je

potrebno upoštevati požarno ogroženost gozdov Ul analizirati ukrepe, stanje organiziranosti in priprav­ljenosti.

NOSILCI: Go'zdno gospodarske organizacije. v sode lovanju z občinskimi štab i civ ilne zaščite. požar­nimi inšpektorji in gasi lskimi organi zacijami

OBRAMBA PRED POŽARI

Milena druga v Vojvodini

Na l etališču Čenej pri Novem Sadu je bilo od 22. aprila do 5. ma­ja 9. odprto prvenstvo AP Vojvodine v jad­ralnem letenj u, na ka­terem je sodelovalo skupno 18 jadralcev in sicer l3 iz Vojvodine, po eden iz Slovenije in Srbije ter trije iz sosed­nje Madžarske . . Neu­godne vremenske raz­mere so omogočile le štiri tekmovalne dne­ve, v katerih so v 290 urah letenj a preleteli 9.500 km. Zmagal je Živa Frene iz AK "Žarko Zrenj anin«.

Prvenstvo je pote­ka lo takole:

1. dan : prelet 144 km na progi: Čenej-Su- . botica-Čenej; zmagal je Živa Frene na letalu DG-300 s hitrostjo 72,8 km/h, čet rta pa je bil a Milena Cestnik iz AK Ptuj na letalu DG-lOO s hitrostjo 69,6 km/h;

2. dan: prelet 153,5 km na progi : Čenej­Senta-Bačka Topola -Čenej; zmagal je Ivan Filko iz AK Novi ad na letalu DG-300 s hitro­stjo 47,5 km/h, peta pa je bila Milena Cestnik s hitrostjo 45 ,2 km/h ,

3. dan: prelet 160 km na progi: Čenej-Bač­ko Petrovo selo-Su­botica-Čenej ; zmagal je Živa Frene, Milena Cestnik pa je zasedla 4. mesto s hitrostjo 50,7 km/ h,

4. dan: prelet 232 km na progi: Čenej-Su­botiea-Borovo-Če­nej; zmagal je Živa Frene s hitrostjo 72,7 km/ h, ki je zmagal tudi v končni uvrstitvi, medtem ko je bil a Milen a Cestnik iz AK Ptuj odl i čna druga.

(A EROSVET)

2. Zagotovi tev o rganizacijs kih in drugih pogojev te r možnosti za načrtno in organi zirano op azovanje in obveščanje ter ugotavljanja povečan e neva rnosti za nas tan ek požara v gozdov ih .

NOSILCI : Gozdno gos poda rske o rgani zac ij e v sode lovanju z gas ilskimi organi zac ij a mi

3. Nadaljevati je treba s procesom usposa bljanja delovnih ljudi in občanov za preprečeva nje poža rov v č lovekovem na ravnem oko lju in jih usposabljati za učinkov ito gaše nje tovrst nih požarov. ob upošteva­nju dejanske p oža rn e ogroženosti.

NOSILCI: Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred poža ri in Gozdno-gospoda rske orga­nizacije v sode lovanju z vzgojno-izobraževaln imi organizacajami. gasi igkimi o rgani zacijami in uprav­nimi organi za ljudsko obrambo

4. V o kviru akcije NNNP 85 izvajanje ak tivnosti na požarno-varnostne m po dročju god nas lo vom: VARUJMO GOZDOVE PRED POZAROM, ki bo potekalo v vse h občinah .

NOS ILCI na log v posamez nih o bčinah: Samo u­pravne in teresne sk u pnosli za va rst vo pred požarom, v sode lovanju z Gozdn o-gospodarskim i organizaci­jami. gasils kinli o rgan izacijam i. organi požar ne in špekcije in obči nski mi štabi CZ ter drugi dru žbeni dejav nik i v okviru koordin ac ijsk ih o dborov za ljuds ko o bra mbo in dru žbeno samozaščito.

5. V posa mezni h o bči na h je potrebno, o b upošte­va nju geografsk ih vrem ens kih in urbanističnih pogojev pravno, z občins kimi o dloki urediti pogoje in način kurjenja na prostem .

NOS ILC I: Organi poža rne in gozdarske in špek­cije , k i pripravijo predlog ter prist oj ni upravni organi.

6. Sredstva javnega obvešča nja med povečano nevarnds tjo za nast a n r. k požara v č lovekovem nar avnem o kolju povečajo obseg sez nanjanja delov­nih ljudi in občanov z nevar nostmi . ki j im prete.

NOS ILC I: Sredstva javnega obveščanja in glasi la delovn ih in drugi h o rgani zacij.

7. Hi drometeo ro loški zavod S lovenije sprem lja vremenska dogaja nj a in u gotav lja o bdo bja povečane nevar nosti za nas tan ek požara v človekovem naravnem okolju. O povečani nevarnosti za nastanek požara o bvešča upravljalce gozdov ter delow ne Iju di in občane prek sreds tev javnega obveščanja.

NOS ILEC: Hidro meteoro loš ki zavod Sovenije

8. Za zagot av lj anje izvajanja preventivnih ukre­pov za varstvo gozdov pred p oža ri na Kraško­obaln e m po dročju je potrebno urediti s istemski vir financir anja te dejavnosti .

NOS IL EC: predlog pripravi Repu bli ški komite za km etijstvo in gradben ištvo.

Č lovekovo naravno o kolje , predvsem vloga gozdov v nj em. predstavlja enega iz med os nov nih pogoje v za zd ravo žiVljenje , hkrati pa n am je gozd neprece nlji vo dru žbeno bogastvo, ki zagotavlja de lo mn ožic i de lov nih ljudi . za rad i česar moramo st or iti vse. da bomo us peli zm anjša ti števi lo požarov in ško de. ki so njihova posled ica .

REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOT­RANJE ZADEVE Repu bliški in špektorat za požarno varnost LjUbljana, Kidriče,' a 2.

Zadeva :- Poročilo o odkrivanju gozdov požarov z letali ZLOS v letu 1984

Tudi v letu 1984 so letalci ZLOS uspešno sodelovali pri odkrivanju gozdnih požarov. Na osnovi pismenih poročil č l anic ZLOS so odkrili naslednje požare in obvestili odgovorne organe:

re'L421'

Novo mesto 8,4, 1984 gozdni požar večjih razsežnosti. Javili so PM, Odmetavali so tudi letake z vsebino "Varujmo gozdove pred požari "

Postojna 10. 4. 84 gozdni požar v bližini avtoceste nad Pos tojno 19. 4. 84 gozdni požar v Narinu 19.4. 84 gozdni požar na pobočju Nanosa 20. 4. 84 gozdni požar na Biljeh in v Počku 22. 4. 84 na smetišču v bližini Postojne 23. 4. 84 Pečna reber v bližini koče Mladika 8. 4. 84 na smetišču v bližini Postojne

Maribor 17, 4, 84 gozdni požar v Račah 14. 10.84 gozdni požar pri Brestanici , Ta polet je bil izvršen na poziv o ddelka za CZ v Mariboru . Prek radijske zveze je pilot javil lokacijo požara in njegov razvoj.

Leta lski centri so v te na mene leteli 89 ur v vrednosti 1,335.000 din , Vsi piloti ZLOS imajo nalogo, da v času le tenj a opazujejo teren pod seboj in javljajo svoji leta­liški kont roli o vseh požarih. Letno let ijo prek 20.000 ur, kar je velik potenci al za prevent ivo, Letijo o b lepem vremenu, j adralni piloti pa tudi ob suhem vremenu, ko je termika in tudi nevarnost za gozdne požare, Problem pa je še ved no v zveza h. Kljub naši večkrat ni pismeni pobudi naj bi določili frekvence, komu naj pilot javi direktno iz let ala, še do danes ni ničesar rešeno. Celo na mensko kupljene radijske post aje (l'rimorska)so nea ktivirane, O tem vas obveščamo zaradi tega, ker v sklepih posvetovanja dne 6, februarja 1985 v Izoli ni bila izrečena niti besedi ca o možnostih in aktivnosti ZLOS na tem področju , pa čep rav se ga je udeležil podpredsednik PS ZLOS Janez Bauman in o tem tudi r azpravlja l.

Sekretar PS ZLOS

MIRKO BITENC

~ SOC&AUSntHA AfPU8UKA SlO\ltH\JA

REPUBlISKI SEKRETARIAT ZA NOTRAN.E ZADEVE "00' WVBUAHA. )(IDAtCE'lA 2

T~ (Ol') 325 31'. pottnI S-CS-I I I 140. MZ

Republiški inšpektorat za požarno varnost

.,.,."" 15-S- 22/00-b-27/76-AZ

18/3-1985

ZVEZA LETALSKII-I ORGANIZ.JC/J SLOVENI.IE PREDSEDSTVO SKUPŠČiNE

6 1001 UU8UANA Lepi POI 6. p. p. 496

ZADEVA: ODKRIVANJE GOZDNII1 POiAROV S POMOČJO LETAL ZVEZA: voš dopis I t. 100 z dll e 6. J. 1985.

Tlldi ilO posvetovalIjII o problematiki potarov v človekovem lIaravllem okoljII dlle 6. 2. 1985 v I: oli. je bila posvečellodo ločellopozortlOs t pomoči. kijo IIl1dijo /f!la/ske organizacije. katere m ed l el om svojih č/{lI1 oV skrbijo IIIdi za pregledovallje zemljišča iII javljimjr o Ilastolih potarih.

Lela/sll1o s pomočjo svojih članov nUlOl:O prisPfVG za hitro odk rivallje pot arol'. zato je zajeto tlldi med s klep dru ge iII četrte točke. kjer p a res Ili poim ellsko navedeno.

Predlagamo vam. da se še tesneje poveiele z nosilci nalog iz navedenih !očk in l ako dodaste. v duhu drutbene samozaščite, še večji prispevek k !Jl'eprečeva­f~iu poiarov li človekovem naravnem okolju, kar je /taJa skupn a skrb in obveznost.

GLAVNI REPU8L1Š KIINŠPEKTOR MIRAN ·IJAIJŠEK. dipl. 'lI t.

Vesoljca proti militarizaciji vesolja

Dva vesoljca, Rus in Am er i ča n , sta ostro kritizirala Reaganove načrte o gradnji veso lj­skega obrambnega šč i­ta. Trikratni udeleže­nec pol etov z vesolj­sk imi ladj ami Sojuz, 52-letni Oleg Makarov, je na teh odpravah sode loval med letoma 1973 in 1980, 54-letni Edgar Mitchell pa je bil leta 1981 č l an posadke Apoll a 14, ki je pristala na Luni . daj sta oba v Rimu na zborovanju miru, ki so. ga organiz irale srednj e šole rimske province. Skupaj s še petimi kolegi st a lani ustano­vi la »zasebno« zdru­ženj e katerega cilj je spodbujati dialog in sodelovanje med ve­solj ci o beh supersi l.

(Tanjug)

"<

V Inex Adrii že dalj časa pr­oučujemo možnost računalniške izdelave navigacijskih planov z angleško oznako CFP. Za izde­lavo teh planov je možnih več načinov.

Prvi je izde lava plana na naše m bodočem račun a lniku z last nim prog­ramom. Drugi je nakup progra ma pri spec ia li z iranem »so ftwa re« proizvajalcu, ki ga nato upo rablj a m o v našem ra čun a l­nik u. ln tretji - nak up že izdelanega CF P in posredovanje tega preko SITA mreže. V svetu že več družb la hk o po nudi možnos t izdelave, mcd njimi tudi Luft­ha nsa, Swissair, SAS, KLM , S. I.T.A .

Zaradi objek ti vnega pomanjkanja na­ših programerjev lahko prvi n ačin zane­mari mo. Pač pa bi ve lj a lo pretehtati preosta la dva na čin a , ki bi bila najboljša g lede na naš bodoči razvoj in vrs to pro meta . Za vsak CFP je treba pri sk rbeti vstopne podatke. in to iz več virov, m cd kat er imi so meterološki in na vigacijski najvažnejš i.

Bracknell Meteorološko postajo Bracknel l blizu

Londona sta svetovna meteorološka or­ga ni zacija (WMO) in mednarodna orga­ni zac ija za c ivilno letalstvo ( ICAO) dol­oč ili za svetovni met eoro lošk i cen ter. ki oskrbuje s potrebnimi poda tki vse up­o rabnik e v leta ls tvu . Bracknell se uk va­rj a pred vsem z o perativno m eteoro lo­gijo, ob li kuje vre mensk e a nali ze in na­pov edi ter jih prct va rja v poseh ne ra čunalniške kode.

C enter je opremljen z najsodobnejšo opremo, s katero nj egovi strokovnjaki računalniško obde lajo vsa vremenska opazova nja in jih ob likuj e v napovedi. Da bi bi lc t e napovedi najhi treje doseg­ljive uporabnikom, v Bracknellu upora­bljajo za to enega največjih računalnikov na svetu - splo h CYBER 205 (CDC), ki o prav i kar 400 milijonov operac ij v se­kundi! Računalnik lahko v m a nj kot v petih minutah po da vre m ensko na poved za 24 ur vnaprej na 15 različnih v išina h leta za vse t očke na zemeljski obli vod­daljenosti treh kilometrov. Taka hitros t oddajan ja napoved i je za letalstvo zdo pomembna, saj zanes lji vost napovedi pa~ da z zam uj anjem v sprejemu. Napovedi oddajajo na 12 ur, od 5,00 in 17.00 po GMT. Najvažnejša podatka sta tempera­tura in veter, ki sta osnovna tudi pri na­tančnem izračunu CFP.

Jeppesen .lcppesena nit reba posebej predsta­

vljati. Za i/.delavo CFP daje tri vrste po­d;ltkov. Prvič - podatke o na vigac ijsk ih t očka h , ki so razporejene po vrsti (VOR. NDB, INT LRSECTION itd .) koordina­ta h, nazivih itd. Drugič - podatke o zra­čni h poteh (minimalne-maksimalne viši­ne, predpisi in določila, prepovedana območja itd) in tre tji č - podatke o vse h l eta li šči h po svetu in njihovih posehno­stih.

Podatki se za pisujejo na ma gnetni trak v posehni računalniški kodi na t.im. !\RINC 424 forma tu (9 kanalov). Trak m enja vajo na 7 dni . kar l.ago\; lvlja a7.1I1:nos i podatko v.

POTNiŠKO LETALSTVO

Politika v zraku Velika Britanij a bo v

kratkem prepoveda la, da bi na njenih l et al i ščih pristajala so­vjetska !etala, ker povzročajo njihovi motorji preveč hrupa. To bo pravza prav pomenilo; da letala Aeroflota in naj brž tudi vseh vzhodnoev­ropskih letalsk ih pre­voznik ov ne bodo mogla vzdrževati letal­skega prometa z Brita­nijo. Domnevajo, da bodo ostrejši predpisi o dovoljenem hrupu zače li veljati na začet­ku prihodnjega leta. Obj avili so tudi, da bodo sovjetskim proiz­vajalcem dali rok do januarja 1988, da bi »utiša li « glasne stroje. družbe pa naj bi dotlej uvedle predelan e SQV­

jetske motorje .oziro­ma se odloči l e za nove.

Zahodni strokovnja­ki trdijo, da je rok prekratek in da zahte­ve dotlej ni mogoče izpolniti. S tem hkrat'i pritiskajo na vse letal­ske prevoznike , ki uporabljajo sovjetska letala. in jim »svetujej­jo, naj se pravi čas od l očij o za »t išje« ameriške ali zahodno­evropske modele. Sov­jetski strokovnj ak i pa zagotav ljajo. da se s tem probl emom že ukvarjajo in da je v kratkem pričakovati manj hrupn e motnje. Za zdaj samo en sovjetski model (J AK-42) ustreza novim mednarodnim predpi­so m o glasnosti motor­jev.

V letalu enajst mrtvih

Enajst potnikov in č l a nov posadke Je umrlo v nesreči tajske­ga letala, ki je strmo­glavilo na pl aninskem de lu jugovzhodno od Tajvana. Reševaln e ek ipe so naš le trupla štirih potnikov.

(po DELU)

Za izd e lavo CFP so potrebni tudi teh­nični po da tki , ki se raz likuj ejo po tipih letal. Večin a izdelovalcev CFP prog­ramov te po d a tke že ima za vse tipe le ta l. Letal s ki prevozn i~i pos red uj ejo po dat ke o svojih le ta lih , na podlagi tega pa se d o l­oči »d egra d a tio n fac to r« pri katerem so upošteva ni starost letala. slabosti teh­ničn ega vzd rževanja a li druge posebnos­ti . Tako se n a tančn eje do l oč ijo perfor­ma nse leta la. za ka terega se CF P izd ela.

Zadnjo sk upino po da tkov pred s ta ­vljajo komercial no e ko no ms ke za ht eve samega leta lskega prevoznika. Ekono m­ske za ht eve se nanašajo na vrsto »outpu ­ta«, ko mp a nijske in dru ge omej itve al i pos ebnos ti (fu el po li cy).

Kontrola Večin a CFP ima enega a li več sistemov

za odkrivanje napa k , ki se la hko pojav ijo v sistemu, posebej za napake pri vna ša­nju p odatkov (hum a n error) . Ko t primer: »so ft-ware« n ekega proizvajalca vsebuje kar 25 raz li čni h preizkusov na sedmih področjih, kjer se primerja re­s ničnost iz hodnih podatkov in tudi nad­zoruje medse bojni odnos z vstopnimi po­d atki . Vsa k nerealni poda tek a larmira notra nji s istem in pokaže na vrsto a li izvor na pa ke.

Prednost uporabe CFP Od začetka naftne krize (1973) pa d o

dan es cen a goriva tako vrtoglavo ras te, da je njen poras t nesmiseln o prikazovati v o dsto tkih . Pri nas seje v zadnjih še tih letih go ri vo po dražil o za 35-kra t. Delež stroškov go riva v skupnih stroških pos lova nja pri mnogih leta ls kih prevoz­nikih d osega 30% , delež operativnih stroš kov pa celo presega 50% . Takšn e razmere s il ij o mn oge leta lske prevoz­nik e. d a razv ij ajo nove metode zmanj ša­nja o pera ti vnih stroškov s posebnim po ud a rkom na zmanjša nju stroškov go­ri va. Upo raba račun a lni ka j e v o ptima­li zac iji tega razvoja nujn os t in prav i na­čin, kako se izogniti na pa ka m pri » ročni « izde lav i nav igacijs kih pl a nov.

Po leg nata nčnih meteoro lošk ih in na­vigacijski h podatkov CF P vsebuj e še ma t em a ti č ni model, ki po nače lu najma­njših stroškov (minimum cost) do loča najbo lj š i pro fil let a glede na dejans ke pogoje odvij a nj a prometa, poišče naj ­bo lj š i od nos med hitrostjo leta la in viš in o leta. primerj a ce no go riva na posa mezn ih destinacijah in n a t a nčn o do l oča po treb­no go ri vo za vsak le t.

Na primer - na letu Ljubljana-Bag­dad m o ra m o za vsa ko tono goriva več od po trebnega pl ačeva ti 400 a m eri šk ih

rceIL1J23

dolarjev po to ni za prevoz tega goriva. CFP bi za ta le t po današnjih cenah sta l o koli 50 d o la rj ev , kar po meni , če bi s CFP prihra nili sa mo 100 kg goriva (cena v Bagdadu je 545 do la rj ev) bi uprav i č il svojo upo ra bo.

CFP velik o prip o mor e tudi k varnejše­mu letenju . Akt u alni m eteo ro loš ki po­datki pred samim leto m p a tudi n a po vedi

'jo prav gotovo zago tav lj ajo . Računal­niško pripraV lj en navigacijs ki plan daje več info rm acij o d »ročno« pripravljen e­ga, zma njšuje trud posadk e in možnost na pa ke med sa mim letom. Prav tako je zmanjšana možnost napak že pri sami izdelavi . Kaj po menijo za varnost aktual­ni meteorološki podatki in n a povedi , spremembe fr ekvenc, navigacijs kih sred­st ev itd _, vedo najbo lj e pilo ti sa mi . Ker je za izdelavo CFP po trebno le 15 sekund . obstaja tudi možnost izdelave Lim . »Iast minute« CFP, ki omogoča , da se izognem o področju močn e turbulence a li nev ihte .

Hitra priprava CFP im a predn ost tudi za ko m erc ia ln e s lu žbe, saj hitro in učinkov it o sezna ni upQra bnik e z vsemi podatki rutnih analiz_ Ca rt ers ki prevoz­nik lahk o ta ko hitro dol oč i možnost let e­nja v do slej nez na no območje . Računal­nik mu po leg meteoro loš kih poda t kov d a tudi druge info rmacij e o tem obm­očj u. Učinkovit eje se določ ij o tudi tehni­čn i pris tanki. ko ristni tov o r , ruta itd.

Z uporabo CFP uporabn ik laže nad- , zoruj e redn ost let enja in vsa odsto panj a o d reda letenja . V B rackne \lu so na primer izd ela li s t a tis ti č n e a n a lize odsto­pa nj od pred viden ega časa lete nja preko At la ntik a z na povedj o vetra. Povp rečn a odstopanj a so bila venem letu ma nj kot 5 minut.

Brez d vo ma pos taj a C F P pravilo za le­ta ls ke prevozn ik e. ki prou čuj ejo naj­učin kovitejši n ačin pos lova nja, v bližnji prihodnost i pa bo posta l pogoj za vse prevoznike.

Za dve toni lažji Beoing 767·300 Po tni ško le ta lo Boe ing 767-300 bo

ime lo za okrog 2 to ni ma njšo težo od prvotno predvidene na račun karbonskih vlaken , ki so j ih uporabili pri grad nji na­mesto jekla. Prvo tzpe lj anko tega tipa le­ta la za j a po nsko let a lsko dru žbo naj bi naročniku do bavi li d o konca letoš nj ega le ta.

Avstrija bo kupila 24 švedskih vojaških letal

Kancler Sinowatz je po večtedenskih ostrih javnih polemikah, ki so se vnele med zvezno in pokrajinskimi vla­dami , in po pogajanjih med političnimi stran­kami in vojaškimi voditelji izjavil, da vlada odločno vztraja pri svC\ii odločitvi -pri na~upu 24 švedskih vojaških letal draken. Več predsednikov po­krajinskih vlad , ki jih združuje opozicijska krŠČ3ns ko-demokratska ljudska stranka, med njimi še zlasti predsed­nik štajerskt; vlade Krainer, se je uprlo nak u pu teh I etal za Avstrijo. Najprej so kot razlog navajali »prevelik hrup«, ki ga švedska letala povzro­čajo pri vzletu.

(Tanjug)

Kako hitro? FIZIOLOŠKO DELO­VANJE HITROSTI IN POSPEŠKA

Hitrost Hitrost sama po s ebi nima posebnega

vpliva na fiziološke procese v organizmu. Hitrost je indifer enten faktor, saj je življenje na Zemlji v st a lnem gibanju. V letu deluje hitros t samo posredno , prek upora zraka. Z gornja varna meja tre­nutnega delova nj a · vetra na človeka je hitrost 430 km/ h. Prek te meje pride lahko do manjših , ali težjih poškodb. Pri današnjih letalih , ki dosegajo velike hitros ti , mora bit i pilot v kabini docela zaščite n pred vetrom. Vendar lahko pride v primeru pris ilnega zapuščanja le­tala v letu do sunko vit ega udarca vetra, ki lahko odnese človek a v repne pov­ršine, a li dru ge nevarne del e letala. V le­tih , ki d osegajo posebno velike hitrosti , so m o rali zaradi tega vgraditi nov s istem za zapuščanje leta la-ka ta pultirani se­dež.

Pospešek Vse č l ov ek ove reflek sne rea kcij e za re­

g ulac ijo posa mez nih funk cij o rgan iz ma so pril agojene de lova nju no rmaln e s il e teže (Ig ). T o da v letu te vredn ost la hk o ne ko lik o krat preseže mo , pri čemer pride do različnih spremem b v o rga niz mu.

AmeriAka firma Lockheed je izjemno kreativna s skorajda vizionarnimi predlogi v letalstvu ... Omega« so pri firmi imenovali to letalo, menda tovor­njak za prihodnje stoletje, ki bo vozil s hitrostjo Mach 0,85. Letalo bo prazno tehtalo 43 ton, nal01ilo pa bo lahko 56 ton tovora. Za start bo naloženo potrebovalo 600 m dolgo vzletno stezo, pri pristajanju pa bo zaradi po­rabljenega goriva lat je, zato bo za pristanek dovolj samo 300 m dolga steza. Pravijo, da skuAa Lockheed s takAnimi projekti nadomestiti svoje slabše rezultate v sodobnem letalskem prometu.

LETALSKA MEDICINA

Piše dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnjk

Moč pos pešk a, 'ki d eluje na č l o vek ov o r­ga nize m, je o d visna o d :

~elik osti pospeš ka g Casa traja nja pos peš ka s meri delova nj a na č lovek a gradi enta narašča nj a pos.peška velikosti pov ršin e tel esa , na ka tero

de luj e pospešek - vzporedn o de lova nje d rugih fa k­

to rj ev, ko t sta hipo ksija in temp era tura - indiv idua ln e zmoglji vos ti . Po leg velik os ti pospeš ka je zelo važe n

pri ras tek , ali gradi ent posp eš ka . Če je priras tek zelo velik o rga nize m nima

. d o vo lj časa, da bi vključ il ko mp enza­cijs ke s is teme. D o mo tnj e v telesu bo ta­ko priš lo nenadn o, brez pred zna kov. Pri ka ta pultira nju iz leta la se d osegajo vredn os ti d o 14-1 8 g v pič l i h 0, 1 se~ . Ve nda r za ra di sa me kra tk o trajnos ti in ine rcij e t e k oč in v teles u še ne prid e do ve­likih giba nj mase krvi. V tem primeru se to lera nca o meji I}a sa me poškodbe v kos tnem sis temu . Ce na telo deluje zuna­nja s il a, se na nje m poja vi d efo rmacij a, ki je večja pri večji s ili in pri s labši zvezi m ed d elci zno traj te lesa. Pri letenju razv ij a mo to r leta la s ilo, ki se na telo prenese pre k sed eža . D efo rm acij a je seved a ma­nj ša, če je pov rš ina , na katero deluje s il a . večj a. Iz tega sledi , d a mo rajo biti sed eži v leta lu ustrez no o blik o va ni , d a us merijo sil o na čim v ečjo po vršin o t elesa .

V le ta ls ki fi z io lo giji l očimo d elova nj e pos peš ka na traja nje in na s mer delova­nj a . Po trajanju je I'ahko krajše, a li da lj še o d I sek, po sm eri pa je poz itivno , nega­ti vno, tra nsverza ln o , ali bočno .

Delovanje pozitivnih obremenitev na človeka

- pri 2 g občutimo moč nej š i pritis k na s edi ščn e pov ršin e

LETALSKA MEDICINA

Japonci izbrali sedem kandidatov za pot v vesolje

Japonci so izbrali 7 vesoljcev oziroma kan­didatov, ki naj bi januarja 1988 z vesolj" skim plovilom Shutte poleteli v vesolje. Stari so med 29 in 37 leti; med njimi pa je tudi neka 33-letna zdravni­ca. Poleti jih bodo poslali v vesoUsko središče Johnson v Houstonu, kjer jih bodo izurili . Tu bodo nato izbrali tri najbolj­še, ki bodo nadaljevali priprave za polet s Shuttlom. V posadki plovila, ki ga bodo izstrelili v vesolje 27. januarja 1988, pa bo le eden izmed njih.

Profesorji v vesolju

(AFP)

Za politiki so prišli na vrsto univerzitetni profesorji - za sena­torjem ·Jakom Gamom bodo v vesolje poleteli FRANCIS GAFFNEY, sedemintridesetIetni pro­fesor kardiologije z univerze v Dallasu, ROBERT PHILLIPS, šestinpetdesetletni pro­fesor fiziologije z uni­verze Colorado v Bou­Iderju, in MILLlE HUGHES-FULFORD, devetintridesetletna pro­fesorica biokemije na univerzi v an Franci­scu. NASA je sporoči­la, da bosta afney in Phillips poletela z raketoplanom 15. ma­ja 1986, Millie Hughes­Fulford pa bo sodelo­vala v misiji februarja 1987. Iz Londona pa so sporočili, da bo prvi britanski vesoljec pet­intridesetletni poskus­ni pilot NIGEL WOOD, ki se bo udeležil poleta ameriškeg:l raketopla­na, junija 1986, ko bodo lansirali britan­ski vojaški satelit Sky­net 4.

- pri pospešku 2 do 4 gobčutimo, kako nam vleče lica, teže je zadržati glavo v normalnem položaju, zaradi spuščanja diafragme je dihanje oteženo, vsi organi v prsni in trebušni votlini se spustijo navzdol, gibanje je zelo oteženo

- pri pospešku 4 do 5 g, ki traja dlje od 3 sek. se pojavijo motnje vida, v začet­ku se pojavi siva koprena-predmeti postanejo nej31sni, brez ostrih mej, zastrti s sivo barvo. Ce se trajanje pospeška nad­aljuje, lahko trenutno povsem izgubimo vid

- Pri dolgotrajnem pospešku od 5 do 6 g nastopi izguba zavesti, pri kateri se predhodno pojavijo motnje vida

- pri pospeških 7 do 10 g lahko do iz­gube zavesti pride nenadno, brez predhodnih znakov

Simptomi, ki nastanejo pri pozitivnih pospeških, so neposredno povezani s kardiovaskularnim sistemom (srce in krvno ožilje). Krvno ožilje si lahko predstavljamo, kot zaprt sistem elasti­čnih cevi, ki so izpolnjene s tekočino. Hidrostatični tlak, ki vlada v krvnem oži­lju lahko napišemo kot:

P = ~ gh

kjer je ., specifična teža tekočine, h pa višina tekočine.

Kadar na ka.rdiovaskularni sistem de­luje R.0spešek, se poveča hidrostatični tlak. Ce bi ožilje sestavljale same trde ce­vi, ki se ne bi mogle razširiti, pospešek ne bi imel takih posledic na pretok krvi . To­da ker so arterije in vene elastične in raztegljive, pride pri povečanju hidrosta­tičnega tlaka do širjenja žil, do narašča­nja tlaka v spodnjih delih telesa. Medtem hkrati upada tlak v zgornjih delih telesa. To ima za posledico motnje vida, izguba vida in pri večjih pospeških izgubo zaves­ti, zaradi preslabe prekrvavitve možga­nov.

Padanje krvnega tlaka povzroči v or­ganizmu vrsto refleksnih reakcij, kot sta povečanje števila impulzov srca in zože­vanje žil (povečanje napetosti žil v spodnjem delu telesa). Te reakcije povzr­očajo vzdržljivost ob določenih vrednos­tih in trajanjih pospeškov.

Poleg tega pospešek lahko deluje na organe za ravnotežje v notranjem ušesu (vestibularni organ) in, da v pogojih slabe vidljivosti privede do pojave iluzij v letu .

Delovanje negativnega pospeška Z negativnim pospeškom se srečujemo

pri določenih manevrih v letu, kadar po­tiskamo palico naprej (spuščanje, obrnjen

luping ... ). V primerjavi s pozitivnim je tu toleranca dosti nižja, saj znaša največ -3 g. Pri tem pride do zvišanja krvnega tlaka v lobanji. Občutimo pritisk v glavi in glavobol, občutek zbiranja krvi v licih in neprijeten občutek, ki je posledica dviga­nja organov prsne in trebušne votline. Pri porastu pospeška se glavobol poveča, občutimo utripanje krvi v glavi . Nato pride do rdeče zavese, ko povsod vidimo rdečo barvo.

Transverzaini in bočni pospeški Le-te človek bolje prenese, kot pozi­

tivne pospeške. Sila pospeška deluje pravokotno na steber ožilja v telesu, zato ne nastopijo resne motnje v ožilju . Na primer pri pospeških 7 g ni nikakršne resne motnje razen občutka pritiska na prsni koš in trebuh. To so sile, ki delujejo v smeri pravo kotno na vzdolžno os človeka (želodec-hrbet, ali prečno na boke).

Zaščita pred pospeški Učinku pospeškov se zaenl<rat še ne

moremo izogniti, kot smo to počeli s hipoksijo, ali znižano temperaturo . Izde­lujejo obleke (anti-g), ki povečajo odpornost človeka za 2 do 3 g. S po­večanjem pritiska na želodec je onemo­gočen prehod krvi v spodnji del trebušne votline. Stiskanje spodnjih delov telesa s pnevmatskimi obroči povzroča, da se kri ne giblje tako hitro. Na ta način so izdela­ni različni tipi anti-g oblek.

Kinetoze Pod kinetozo razumemo vegetativne

motnje živ_~neg~ sistema. ki ~ovzročajo mot-nje v želodcu in bruhanje. DolgotraJ~ ni kotni in linearni pospeški v letu, ki znatno presežejo mejo dražljaja, nad­ražijo periferni analizator vestibularnega organa, ki prek vegetativnega živčnega sistema (struktura živčnega sistema, ki deluje neodvisno od centralnega živčne­ga sistema, a upravlja del notranjih or­ganov) izzove vrsto motenj. Pri tem pa prevladajo želodčne težave, hladen znoj, slabost in bruhanje. Vestibularni organ se nahaja v srednjem ušesu. Sestavljen je iz treh polkrožnih kanalov in otolitskega sistema (statičnega organa), ki povezuje s tekočino vse tri kanale. Polkrožni kanali so odgovorni za registriranje kotnih pospeškov, otolitski sistem pa registrira linearne pospeške.

Kotni pospeški so izraženi z: stopi­nja/sekunda 2. Preizkusi so pokazali, da polkrožni kan"li ne rei!liir,!.io na kotne pospeške pod l O/sekT. Zaradi mhanja le­tala v slabih meteoroloških pogojih, ko-

rce'L426

Svedski instrumenti za sovjetska plovila

Dve sovjetski vesolj­skladji, ki bosta marca 1988 krenili proti Marsu, bosta deloma opremljeni s švedskimi instrumenti . To so s poročil i v švedski akademiji znanosti v Stockholmu.

(Rent er)

Kam bežati? V ZRN so preskusili

67.000 siren, da bi ugotovili , če vse dobro delujejo in bodo v primeru atomskega na­pada lahko pravočas­no opozoril e ljudi na neva rnost. Vse so zatu­lile hkrati in to je izz­valo oster protest bre­menskih katedral, ki so, kot so povedali ce rkveni-' dostojanstve­nik i, z oglu šujoč i m zvonjenjem opozorile svet, da mu še ved no groz i atomska nevar­nost. Po tem nenavad­nem pos kusu je preds­tavni k zahodnonem­škega obrambnega mi­nistrstva povedal, da im ajo sicer dovolj siren, da pa je na voljo le malo atomskih zak lo­nišč. V njih bi se lahko skrili le trije odstotki Zahodnih Nemcev.

(PO DELU)

Nova luna RI CHARD BIN-

ZEL, šestindvajsetI et­ni študent ameriške univerze Texas v Aus­tinu je dokazal, da tudi okrog Plutona, devete­ga planeta v našem osončju , kroži luna. Z devetdesetcentimeters­kim teleskopom se je po Sončevem mrku razgledoval po pl ane­tu , ki je od Zemlje od­daljen 4,5 milij arde kilometrov, in naše l tisto, kar je iskal. Plu­tonova lun a se bo imenovala Charon.

ZGODOVINA AEROKLUBOV

tni pos peš ki dosegajo vrednosti do 30° /sek 2•

. Linearne pospeš ke merimo s silo gra­v!tacaje (g), lahko so pozitivni, a li nega­tIVni glede na sredi šče Zemlj e. Pri o t­o litskem sistemu so ugotovili , da ne zaz­na dražlj ajev po d 0 ,0 I g/sek. Za radi močne turbo lence v letu la hko pospeški . dos~gajo vrednosti 5 in -3 g/sek, oz. prag o to htskega sIstema smo prekoračili 300 . do 500 krat.

Pri letenju v turbul entnem vremenu , ali pri a krobacijah , prag občutlj i vos ti vestibula rnega o rgana večkra t preko­račimo, ka r pri veget ativno labilnih ljudeh povzroči motnjo v smislu KINET­OZE. Najtežja je ko mbinacija med kro­žnim in linearnim posp eš ko m, 'kjer dražimo hkrati celo t en ves tibul a rni or­ga n,. ki povzroč i motnj e v telesu . Po leg ves tlbula rn ega orga na, ki je naj­odgovorn ejši za kin etozo, o bstajajo tudi

. drugi o rga ni , ki pos peš ujejo mo tnj e, ko t sta orga n vida in možganska lupin a . Zn ano je , da pilo ti , dokl er upravljajo le­ta lo , nimajo t ežav, slabo se počutijo šele ko t potni ki. D ok ler uprav lj ajo leta lo st a njih ov vid in mi sel a ngažira na, točn o pričak ujejo , kaj se bo v n;ls lednjem tre­nutku zgodilo ter z ak tivno fun kc ij o vida in možganov zavirajo motnjo v smis lu kinetoze. kada r so v leta lu kot pouliki , aktIvnost teh o rga nov v razmerju z lete­njem ne o bstaja več .

S imptomatologija M ed najpogos tejše štejemo :

povečano iz l očanj e s lin e bledica hlade n znoj nelagodnos t v želodc u, slabost in

bru ha nj e

Zdravljenje Učinkov it ega zdravi la n i, velik po men

pa Ima p osto pn o prilagajanje na o breme­nitve . Ne priporočamo uživanj a a lko h­o la in kajenje zaradi nju nega draženj a ves tibula rn ega o rga na in veget ati vnega ž i včn ega sistema. Odpo rn ost proti kin et­ozi prinese fi z ična a ktivnost in um erjeni obro ki ko mpa ktn e in prav iln o začinjen e hra ne, ki povz ročajo urejeno o breme­ni tev pre bavnega o rgana.

Na trž i šču o bstajajo zdravila, ki ubl ažijo a ktivnost vegega tivnega živ čn e­ga. sis tem a (M ov ibo n, Navisa n, Dra ma­mm ... ). Vse to deluj e na možga nsko lu ­pmo ta ko, da upočasni nj eno delova nj e, ta ko povzročajo zaspa nost , upočas n e l e rea kcije ... Zato je pilo to m prepoved ano jema nj e zdrav il pro ti kin etoz i.

prevedel ROHEla LORENCON, V nas lednji štev il k i: ILUZIJE.

Aeroklub »Josip Križaj« Ajdovščina

.Po p!.ipoved ova nju sta rejših ljudi iz Ajdovscme, kI so bIh v povojnih letih še med mladimi , je tu obstaja l aero klub že leta 1948, a li celo že 1947. Seveda pa ta ae: oklub forma lno ni bil tudi registriran, saj tega ta kra t predpisi niso za ht eva li . To ~e bila skupina ml adih entu zias tov, ki j ih je nefo rma lno dru žila že lja po letenju . Leta l seveda niso im eli, zato so se ukva­rja li predvsem z letalskim mode la rstvom. Nasto pili so tu d i na modela rskem tekmovanju v Lj ublj a ni .

Leta 1958 so v Ajdovščin o pos la li s st­rani Letalske zveze Jugos lav ije u čit e lj a jadraln ega letenj a Alda Bressana z na­meno m, da bi tukaj o rga niz ira l šolo jad­ra lnega letenja. Z Blok , a li iz Ribni ce na Dolenjskem so pri pelj a li jadralno leta lo "Sala mander«. Zal je bil o to leta lo nekom pletno , za to je o bležalo v sta ri h ha ngarji h na l e t a li šču v Vipav i. Le to pozneje so ga odpeljali v Postoj no .

J unija 1950 je bil di rekt o r v SGP " Primorje« v Ajdovščini predvoj[l i jad­ra lni letalec z Blok. mg. Mili voj Sirce lj . Na njegovo po budo se je zbralo precej letenj a željnih mladih lju d i in znova, to k­rat tudI uradn o ustanovilo Ae roklu b Ajdovščin a . Ustanovni občni zbo r je bil JUnija 1950 v menzi podjetja Pri morje. Da je btl klu b res ni čno takrat us­ta novlj en pri čajo neka teri pismeni do ku­mentI.

Aero klub j e ta koj začel delati in vse je kazalo, da se bo razv il v do bro špo rtno letalsko o rga nizacijo. Letali šče j e bilo tu­kaj in do bili so jadra lno leta lo" Vrabec« s ka terim je Mili voj Širce lj opravil nekaj pos kusnIh sko ko v. To pa je bilo tudi vse. " Vrabca« so nato odp eljali nazaj v Lj u­blja no in letenj a je bil o ko nec.

Aeroklub pa zaradi tega še ni preneha l dela tI. O rganIZI ra l j e modela rsko delav­I] ico v u čilni c i " Primorja« in jo je vodi l Stefan Bavča r. Največ čl a nov aero kluba pa se je za nima lo za pad a lstvo. Med nji­!JI I le hll o tudI nekaj dekl et. V zimskem cas u l ~50:j I je teo r.e tični pada lski t ečaj . Na pra ktlcn e sko ke IZ leta la pa so t ečajni­kI mora li ča k a t i vse do oktobra. Leta lo , IZ ka terega.so padalci s kaka li paje bil sta­n dvo knlnl " PO-2«, kij e bil o za padalske sko ke vse ~rej, kot praktično . Pilo t je sedel v zad nJem odprt em sedežu, pada lec

ZGODOVINA AEROKLUBOV

Francoski rekord v prodaji orožja

Francija je lani izvozila za 61 ,8 milijar­de frankov (6,7 milijar­de dolarjev) orožja in vojaške opreme. onde piše, da je s tem za 20 milijard frankov prese­gla rekord, dosežen pred dvema letoma. V pismu francoskega ob­rambnega ministra C~arl esa Hernuja par­lamentarnemu komi­teju je rečeno, da so to dosegli s prodajo siste­mov protiletalske ob­rambe v vrednosti 3() milijard frankov (ku­pec je Saudska A rabi­ja, pa tudi z zamenjavo 18 bojnih letal tipa mirage 2000 za saud­sko nafto. Francija je tretja največja izvozni­ca orožja na svetu.

Prvi vesoljec iz Saudske Arabije

SULTAN BEN SA­LMAN BEN ABDEL AZIZ, enaindvajsetle­tni sorodnik saudske­ga kralja Fahda in pilot po poklicu, bo prvi arabski vesoljec, takšna je odločit ev Arabske organizacije za vesoljske telekomu­nikacije. Udeleži l se bo misije ameriškega ra­ketoplana Discovery 12. junij a letos, med katero bodo izstrelili drugi arabski teleko­munikacijski satelit Arabsat 2. Prvi satelit te vrste so izstrelili februarja letos z evro­psko raketo Araino.

EMB 120 za ZRN Zahodnonemška le­

talska družba bo kot prva evropska kupila v brazi lski tovarni Em­braer 5 turbopropeler­skih letal EMB 120 in nadomestnih de lov za­nje v vrednosti 90 milijonov mark.

pa v sprednjem, prav tako odprtem se­dežu. Ko je letalo dobilo dovolj višine, je moral padalec zlesti iz svojega sedeža na krilo, se oprijet i roba zadnjega sedeža in se pognati nazaj, v globi no. To je bilo 13. oktobra 1951. Mislim, da so bili to prvi padalski skoki po vojni na Primorskem.

Po teh padalskih skok ih je aerok lub še nekaj let životaril. Letal ni bilo in po ne­kaj letih je njegovo delo povsem zamrlo.

Nekaj najbolj prizadevnih članov se je pozneje vključilo v nastajajoči aeroklub Edvard Rusjan . Ustanovni občni zbor le­tega je bil februarja 1952.

Leta 1963 se je Aeroklub Edvard Ru­sjan preimenoval v Letalski center Ajdo­viščina, ustanovljeni pa so bili aeroklubi po občinah v Novi Gorici, v Bovcu in v Ajdovščini .

Ponovno rojs tvo Aerokluba Ajdovšči­na pod sedanjim imenom je bilo leta 1964. Občn i zbor smo imeli v takratnem klubu JLA na Titovem trgu. Takrat sem predlagal , da bi se klub imenoval po na­šem pokojnem velik em pilotu in špan­skem borcu Josipu Križaju.

Od tedaj dela Aeroklub v Ajdovščini neprekinjeno.

Eno izmed odloči lnih let je bilo spet leto 1972, ko sta se kluba le za nekaj mesecev znova združi la. Zaradi notra­njih nesoglas ij je prišlo do registracije Le­talskega centra kot delovne organizacije. V začetku je bila ta shema sicer v redu, vendar se je sčasoma pokazalo, da ni moč voditi dveh panog. Trije proizvodni de­lavci namreč niso bi li kos začetkom zaostrovanja gospodarstva v letu 1978 in pokrivati stroškov Letalskega centra. V tem letu so ogromno dela vloži li za ohra­nitev centra tudi nekateri člani, ki so opravili skupno z delavci cen tra nekaj sto ur de la v delavnici. Center so sicer pozneje likvidirali, njegovo vlogo vods­tva Letalske šole pa je prevzel Aeroklub iz Ajdovščine. Odnosi med klubi so v tem času na visoki ravni , kajti v svetu šole so zastopani vsi predstavniki klubov.

V tem času je klub napravil veliko za razvoj leta lstva na tem območju. Zgradili smo nov hangar, nabavili nova letala ter opravlja li generaln a popravila letal. Priredili smo nekaj prvenstev Slovenije in še več medklubskih . Po ak tivnosti so bile vse panoge v prireditvah približno enako zastopane. Zal pa je padalstvo v teh letih zaradi poma njkanja letala povse m za mrlo .

Tudi tekmovanj izven regije se č l a ni kluba pogosteje udeležujejo, uspehi pa so zaenkrat še bolj pičli, vendar izkušnje so tu in ni rečeno da sčasoma ne bo prišlo do boljših uvrstitev.

k.e'LI'27

Povedati je potrebno tudi to, da v klu­bu zad nj e čase oprav ljamo tudi revizije svojih letal, s čimer prihranimo tudi kakšen dinar za dejavnost. Opisati bi bilo mogoče še marsikaj, toda vse to bo zajela monografija kluba iz katere je opaziti trmoglavost ajdovskih letalcev, ki so vztrajni, kot vipavska bu­rja, ki razsaja na tem območju. Čeprav so čl ani iz razl ičnih generacij ni bojazni, da bi krila na ajdovskem l etali šču spet omah nila. V sodelovanju, kakršno obs­taja zadnja leta, bomo lahko še priče no­vih prij ateljstev, porajajočih se ljubezni in novih izkušenj, katere lahko doživiš le na »travniku «.

Pripravila : BORIS GRZEJ in EMIL F R AS Ajdovščina

Colibriji so zlasti priljubljeni v Svlclln Franciji (po reviji Les Cahlers du R .. A.)

Društvo "Bloke" odstopi po lastni ceni: Nosilec krila, višinski ln smerni rep ter druge dele organizaciji ln osebi, ki je pripravljena nadaljevati gradnjo enega COLIBRIJA, oziroma sodelovati pri skupni gradnji dveh letal.

Informacije: Krivenko 61293 Smar­je Sap ali 061-772880

COLIBRI MB 2

Motor VW 1500-1600 cm3

RazpetIna 6 m Dolžina 4,5 m Površina kril 8,3 m2 Teža praznega 190 kp Največja hitrost 180 km/h Potovalna hitrost 160 kmlh Hitrost penjanja 3 mis Plafon 4500 m Dolet 500 km.

V nesreči umrla skupina sovjetskih generalov

V Mos kvi so uradno sporočili , da je v nesreči 3. maja med oprav ljanjem uradni h dolžnosti »tragično iz­gubil a živ ljenje sk upi­na sovjetskih genera­lov in častnikov«. G lasilo sovjetskih obo­roženih s il K rasnaja zvezda je danes objavi­lo fotografije in živ lj e­njepise treh žrtev -generalm ajorjev Evge­nija Krapivina in Vik­torja Dočenka ter polkovnika Sanis lava Volkova. Kot so spo­roči l a, so umrli genera­li in čas tniki č l ani poveljstva vojaških le­talskih sil prikarpat­skega volaškega ob­močja.

(Tanjug)

Concorde - končno uspešen PO devetih letih letenja v rednem potniškem prometu zbuja

concorde še vedno zanimanje in občudovanje. British Airways in Air France, edini letalski družbi, ki uporabljata ta nadvzočna letala, sta si končno oddahnili, saj so po dolgoletni izgubah začela ustvarjati dobiček.

Nadzvočn o leta lo, ki so ga začrta li angleški Briti sh Airspace in Rolls Royce ter francosk i Aerospa tia le in Sneema, se ie uresn ičil o le v majhnem števi lu držav. Letala so tem družbam iz leta v leto pri­naša la izgubo, ki sta jo rad i al i nerad i plačevali a ngleška in fr a ncoska vlada. Letos se je angleška vla d a odrek la od­plačevanju t eh s troškov in vsa finančna odgovornost je padl a na ramena družbe British Airways. Ta pa s i ne be li g lave, temveč si ce lo mane roke, saj so nj en i concordi do konca letošnjega marca us­tvarili dobiček več kot II milijo nov funt ov.

Povpraševanje po potovanju s concor­di raste. Brit ish Airwaysjespet usposobi­la za letenje sedmi concorde, ki je do se­daj počival na l e t al i šču v H eathrowu . La­ni so s temi leta li prepeljali več kot 750.000 potnikov, ve liko prav v čarterskem promet u . Največ zanimanja so bili del ežni leti v Cairo , S in gapur in Barbados.

British Airways je v začetku s svoj im i concordi letel v Bahrain, New York, Wa shington in v sode lova nju s Singapur Airlines tudi v Singapur. Zaradi izgub so obdržali Ic redne polete v New York in Washing ton, katerega so letos povoali

še z Miamijem na F lorid i, če prav dru žba nima pravice do prodaje vozovnic med Miamijem in Washingtonom, se je zasedenost v nada ljevanju po leta do Londona precej izboljša la. saj je Miami i z hodi šče juga ZDA in bližnjih latins k­oameriški h držav. Britis h A irways celo premiš lja o o bnovitvi prometa v za livske de že le ter pridobit vi dovoljenja za pris­tanke v Lagosu.

O smo letalo za sedaj sto ji še skrbno za­pakirano v Fi ltonu in čaka na uresničitev teh načrtov.

Vstop V novo tisočletje F rancoski leta ls ki prev07.nik A ir

France im a sedem concordov, od ka terih pa trije bolj počivajo. Od prvotnih pole tov v Rio dc Janeiro, Caracas, Was­hin gto n, Mex ico City in New York je obdrža l Ic dn ev ni promet med Parizom in New Yorkom. Čeprav so francosk i co nco rdi lani prepelja li pr eko poImilijo­na po tnikov in ustvarili 211 milijon ov francoskih frankov dobička (preko 2 mi ­lijo na funto v ) jih še vedno financira francos ka vlada. Tudi Air France dela s con cordi čarterske polete. Lani so na 150 prepeljali 14.000 potnikov, naj več il ZDA.

POTNiŠKO LETALSTVO

Britanski concorde prisilno pristal v Bostonu

Reaktivno letalo co­ncorde britanske letal­ske družbe je 8. maja ponoči prisilno prista­lo na bostonskem letališču Logan, ker mu je odpovedal eden izmed štirih motorjev. Kot je sporočil pred­stavnik letaliških obla­sti, je bilo v njem 57 potnikov in II članov posadke, letelo paje na progi med Londonom in New Yorkom. Ok­varo so odkrili nad Atlantikom. Iz Bosto­na so potnike prepelja­li v New York zdrugim letalom. Ranjen ni bil nihče , skupine tehni­kov pa zdaj ugotavlja­jo, zakaj se je motor pokvaril.

Indonezijski astonavt

Za prvega Indone­zijca, ki bo poletel v vesolje, se poteguje 155 kandidatov, od tega 16 žensk. Približno polo­vica jihje starih med 25 do 50 let. Kot sporoča indonezijski inštitut za zračne in vesoljske raziskave (LAPAN), bo njihov prvi astro­navt poletel v vesolje skupaj z Američani. Vsi kandidati bodo morali opraviti zahte­vne in stroge preskuse, potem pa bodo med njimi izbrali 8 do JO najboljših. Najboljše­ga med najboljšimi pa bo izbrala NASA in ga temeljito pripravila na potovanje v vesolje v svojem centru.

Razprodaja B. Aerospace

Britanska vlada na­merava maja prodati zasebnikom in družbam še preostalih 48,4 od­stotka delnic koncerna British Aerospace PLe v vrednosti 380 mi­lijonov funtov. (Z. S.)

Prednost . nadzvočnega prometa - najk rajši čas potovanja - zahteva ve­liko zanesljivost in točnost. Concorde ne more leteti nadzvočno, če »zakašlja« eden od motorjev. Vsaka napaka ali ne­sreča bi bila deležna velike publicitete. Rezervni deli in vzdrževanje so izredno dragi. Obe družbi si prizadevata, da bi proizvajalci razumeli njihove težave in ji­ma nudili kar najprimernejše cene delov in storitev. Concordi letijo letno okoli 1000 ur in nobeden izmed njih še ni presegel 10.000 ur v zraku. Tako lahko obe letalski družbi upata, da bodo, če ne bo večjih tehničnih problemov, leteli še do konca stoletja.

TU-144 se je poslovil Medtem ko na zahodu z nadzvočnimi

letali kujejo dobičke, so v Sovjetski zvezi sklenili dokončno umakniti tovrstna le­tala iz prometa. Tupoljev TU-144 ali »concordski«, kot so ga posmehljivo imenovali na Zahodu, je bil sovjetski odgovor na britansko francoski projekt concorde. Sovjeti letala niso nikoli po­skušali prodajati, posebno pa so se podrli vsi komercialni načrti po nesreči TU-144 na letalski razstavi v Parizu leta 1973. Poleg številnih poskusov izboljšati performanse letala ter ekonomičnost, je še vedno največji problem visoka poraba goriva. Namesto prvotnih 140 potnikov je TU-144 lahko zaradi omejitev pri teži prepeljaval le polovico teh in pošto med Moskvo in Alma Ato.

(PO Flight Int. in Airline Executive prire­dila za ADRia NADA SERAJNIK)

.. se, f. "" PLASTICNA KRILA

Tovarna letal in jadralnih letal »Jastreb« v Vršcu je v začetku letošnjega leta začela z izgradnjo prvega domačega plastičnega letala za potrebe poljedels­tva . Zanimanje za tovrstna letala so že pokazale številne organizacije in polje­delsko-industrijski kombinati po Jugo­slaviji, katerim je tovarna ,.jastreb« po­nudila že tudi podpis samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev.

"Na ta način smo doslej zagotovili okrog polovice potrebnih sredstev za izg­radnjo nekaj prototipov letala iz plas­tične mase. Glavni konstruktor ing. Branko Nikolic je ponudil originalno in relativno ceneno rešitev v primerjavi s tovrstnimi uvoženimi letali «, pravi v. d . direk torja tovarne »J astreb« Petar Galovic.

Ker imajo vršački graditelji letal že bo­gate izkušnje v proizvodnji plastičnih jadralnih letal z, ali brez pomožnega motorja, jim gradnja plastičnega motor­nega letala prav gotovo ne bo delala ve­čjih preglavic. Letala naj bi gradili v dveh inačicah in sicer: z batnim motorjem in močjo 600 KM in s turbopropelerskim motorjem z močjo 783 KM, odvisno pač od potreb po nosilnosti letala. Motor te­ga letala ne bo tehtal več, kot 140 kilog­ramov, zato bo z njim mogoče vzleteti s travnate steze, dolge že 300 metrov. Čeprav bo letalo zgrajeno iz lahkih gra­div, je skonstruirano tako, da bo dovolj trdno in varno za zahtevno letenje nizko nad polji in gozdovi. Z razponom kril 14 metrov bo lahko doseglo največjo hitrost do 250 kilometrov na uro», pravi konst­rukter ing. Branislav Nikolic.

Ker do leta 1992 načrtujejo v razvoju našega gospodars kega letalstva dopol­nitev in obnovo »zelene eskadrilje« v skupnem številu 180 letal domače konst­rukcije in izdelave, je pod tovarno »Jastreb« obsežna in odgovorna naloga , zlasti še, ker načrtujejo tudi izvoz plasti­čnih gospodarskih lezal na zahtevno ameriško tržišče.

JAT bo namreč prevzel skrb za plasma teh letal prek tujih partnerjev, ki so že iz­razili možnosti za protiutežno dobavo večjih potniških letal za njegove potrebe .

Uspešno leto 1984 Firma McDonnell Douglas je pred

kratkim objavila svoje lanske finančne rezultate, iz katerih je razvidno, da je njen lanski čisti dobiček znašal 325,3 mi­lijonov dolarjev, medtem ko je vrednost celotne prodaje znašala 9,7 milijard dolarjev. Oba pokazatelja sta videti še precej bolj eod le-teh v letu 1983, ko so pri celotni prodaji v višini 8, I milijard dolarjev dosegli čisti dohodek 274,9 mi­lijonov dolarj ev. Dobršne del dohodkaj e bil rezultat prevzema družbe Hughes He­licopter in Tymshare v začetku la·nskega leta . Rezultati Douglasove družbe za pr­oizvodnjo komercialnih letal so izraženi skozi dobiček pred plačilom davčnih ob­veznosti in je lani znašal 56,7 milijonov dolarjev, medtem ko je ta d~užba v letu 1983 imela celo 51,9 milijonov dolarjev )zgube.

Še tri letala Boeing 757-200 Letalska družba British Airways bo

sVOJO floto povečala še za tri letala Boeing 757-200, od katerih je prvo novo letalo že dobilo ustrezne oznake družbe ostali dve letali pa bosta sledili v tek~ letošnjega leta.

.AJ DELA ZVEZA ElY KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA Saudska Arabija želi ameriška letala

Saudski kralj Fahd bo zahteval od Ame­ri ča n ov. naj pošljejo Saudski Arabij i 25 do 40 najsodobnejših lov­cev-bomhnikov F-15 . Kot piše britansk i ted­nik Janc. ki se uk varja i z klju č no s problemi v zvezi z ohoroževa njem , bo kralj Fahd to poja­snil mcd svojim urad­nim obiskom v Was­hingtonu .

(Reut er)

Onemel od sreče Enaintridesetletni

Robert Dakich, poslo­vnež iz !llino isa, je za več dni izgubil dar govora od same sreče, ker je brez nezgode pripeljal malo cessno 210 na l etališče v Preto riji . Robert je bil edini sopotnik pilota, ki ga je med vožnjo zadela ka p. Ni mu preostalo drugega, kot da poskusi sam voditi letalo, čeprav je prvič sedel na pilotov sedež. Ravna l se je natančno po navodilih iz kon­tro lnega stolpa na letali šču , veliko pa mu je pomagal tudi piL! podobne cessne, ki se je po naključju znaše l v njegovi bližini.

Pri Nancyju sta trčili francoski vojaški letali

Ob trče nju dveh mira geov fra ncoskega vojnega letalstva (med trenažnim poletom) pri Nancyj u se je ubil en pilot. Predstavnik fr a­ncoskega obram bnega ministrstva je danes ponoč i s poročil , da je pilotu in inštruktorj u drugega ictala uspelo ak tivirat i rešcvalno napra vo in skočiti s padalom.

(Rauter)

(Nadaljevanje z 2. strani)

Zapisnike osta lih strok ovni h komisij PS sprejme in p ot rdi. AD.4 . Na os nov i poročil in razprave o p rob lematiki t e hni č ne s lu žbe j e bilo eno tn o mne nj e delegatov , da mor a mo te j službi posvetiti več pozornosti . Sprejeti so bili nas lednji s klepi , oz. po bud e:

- vsi UO Aeroklubov - centrov naj n a svoj ih sejah reševanju problematike t e hnič n e s lu žbe in šo lanju novih kadrov posvet ijo več pozornosti.

- OD mehanikov reševa ti s Pravilni­ki o nag raj evanju (kat erega os nova naj bi bil Pra vilnik- os nut ek m eril , izd ela n v Po rto rožu in pos red ova n vse m ce ntro m) .

- še nada lje je treba reševa ti vprašanje benifi cirane del ov ne d o be za mehanike naših leta lski h šol. Za to na­logo je zad o lže n Stanc Bizi lj , d a to ureja v okviru zakonskih določil SPIZ, oz. da dobi uradne akte od ostalih ZLO repu­blik , kj e r imajo to vprašanje reše no. AD. S. Na os nov i s klepa s kupščin e ZLOS je bil d elegatom posredovan reba­lans predračuna ZLOS za leto 1985. Re­balans PS potrdi in s prejm es tem , d a se IZ rez erve PS ZLOS vzamejo s red stva za ude lcžbo modela rj ev na pok a lu »Brat s­tva in enotnost i ' - Pri š tin a« v v iš ini 8.000,00 din in za plačilo pet ega tekmo­valca ZLOS na 28 . .1 AR v v iš ini 2S .000,OO din . AD. 6. PS potrdi pred log č l anarin e č l a­nie ZLOS za leto 19X5 in s icer v predlaga­ni viš ini :

za letalske šo le 20.000 ,- din - za os tale članice 1.000.- d in - za fond solidarnosti iz gospo-

darsk e dej avnosti v letalskih šo lah 50.000.- din AD .7 .8 Predloženi zak ljučni račun fo nda so lid arnos ti in revije KRILA d e legati sprejmejo in po trdijo AD.9. Potrj en j e bil plan športnih prire­dit ev v ZLOS do le ta 1990 in s icer :

Aeromitin~ na I3rniku 19X6 DJP ALC' Lesce 19X7 EJI' ALe L.:sc.: 19XX .l AR za klju če k Ajdovščina 19XX SPP ALC Lesce 1990 EP prost o letenj e - »zmaji« 1990

AD. 10. , PS se strinja s predlogo. naj bo aparatu ra .. Met.:osa t« staciollirana v AK Ce lje, a da se upor a blja vsa kokra tn o v c.:n·trih , ki organizirajo t .:k lllovanja v jadralne m letenju. V I.vCl.i s t el1l ZI.OS sklene z AK Celj e ustrez no pogo dbo. AD . II . - poda ne so bile informac ij e o potek u priprav I.a športn .: prir edit v.: v letoš nj .: m le tu . Vse pripra v.: teko \' red u . le v Ak Celj e imajo nekaj t cžav pri orga­ni zac iji D.lP na re laciji AK Ce lj e - PK LZ.I .

- na os nov i za ht evkov č l a ni c ZLOS so nam bil e odobrene dev iz ne pravice 1.<1

leto 1985 o d 19 . enot e S ISEOT pri TKS Slove nij e v višini 2,320.000.- d in . De lega­ti so bi li mnenja , da se iz te od obrene kvote 10% sreds tev name ni za nabavo mode lars kega mat er iala.

- po dana j e bi la info rmacija o pogodbenih na loga h za leto 1985 . Vse pogod be so že podpisane . LOS Im a pripo mbe n a teks tu a lni dc l p ogod be z VS.! (KRV). Pogodben a na loga šo la nj a padalcev za leto 19X5 j e že rea li zirana.

- po dana je bi la infor macija , d a ude ležba naših tekmovalcev na SJP v ita­liji o dpad e, ker j e o rgan iZato r s prej el tekm ova lce Ju žne Afrik e.

- prošnj a za s pr ejem v č l anstvo ZLOS mode larskega kluba .. Las tovk a« iz Polze le j e poz iti vno r cše na in MK .. Las tovka « Pol z ela je po lno pra vni č l a n ZLOS po sKle pu PS Z LOS z 10. S. 19X5.

- nabavljeno letalsko o lj e She ll , kije bil o uvože no na os nov i zahtevkov leta l­sk ih šol se distribuira v le tals ke šo le LC Maribor, DLC No vo mest o in Ajdo­všČi n o. Vsaka let a ls ka šo la pr ej me en sod (200 Il. a osta le leta ls ke šole ga pre­vza mejo v t eh ce ntrih po ra zde lil niku ZLOS.

- F ranc Primož i č je podal info rma­cijo o urejevanju zad ev za pridob it ev d ovolj enja za leta lsk i turizem za tUJe špo rti, e letalcc. Na tej pro blematiki za pridobitev tega statu sa je doslej delal sam o ALC Lesce, a e nemu letali šč u tak o dov o lj enj e kaj malo ko ri s t i. A pciira se na vse le ta ls ke šole , da zadevo o t em vpraša­nju uredijo po zap isnikU ko mis ij e . k i j e v letu 1984 pregleda la vsa letali šča, o izv rše nih d e lih o bves tijo SV !. da o prav I preg led leta li šča in izda u strez no so­glasje. Sk lenjen o j e bilo . naj se na priho­dnji seji PS poda poroči l o o r ea li zaciji t e­ga vpra šanla.

- Sprejet j e bi l predlo g za arhiv ZLOS in s ice r :

- ZLOS naj ima o dl očbo (fo toko-pijo) o registra c iji letali šča, .

- ZLOS ima navodil o (duplikat) o eksp loataciji letališka, verific irano o d ZKPZ

- vso os tal o d o kument ac ijo , ki je na ZLOS je treba vrniti č l a nicam kot traj en arhiv - zgodovina.

- Sprejet .Ie bi l sklep, da s.: 9. Ilcta k­t a l ske~a Ilodmladka. k i bo v ča s ll od 2 1. do 2(~. o. 19X5 v Somboru udeležijo mod e larji s Primors ke r eg ij e po s klepu seje PS kta 19X4 . V to ek ipo pa Il aj se Vk lju č ij o J modelarji - tek mo va lci il AK I.ilija z vodj em , ki bodo sod elov;ili v tek mova ln e l1l dciII progra ma zlc ta. Vse v Ivel i s l em se do~ovorita AK Ajdovšč ina in AK I.itija m e~lseb()jn o. .

(AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DEL Rekord za carinike

Britanski ca riniki so zap len ili n'l lo ndo n­skem l e tali šč u H eath­mw za 2,5 milijon a fu ntov š t erlin gov (pri­bližno tri milijon e dola rj ev) ko kaina. Bi­lo ga je 14 kilog ra mov inje bi l skrit v dvojnem dnu nekega kovčka. Last nika s t a bila dv a Brazilca, ki s ta v London pripo tovala iz vice. Predst av nik bri­tanske carine je izjavil , da je to največj a zaplenj ena količin a ko kaina , na m enjen a za prodaj o v Veliki Britanij i. Po njegovih besedah je š lo pri dru gih večjih za pi enje­nih količinah tega mamil a samo za " tran­zi t« skoz i državo.

(PO DELU)

Letalo strmoglavilo na mesto

Kot so uradno obja­vili, je m ed vajami 23. a prila strmoglavilo v naseljeni del mest eca Erda madža rs ko voja­ško le t alo in usmrtilo dva prebivalca; dva sta bi la huje in dv a m anj nevarno poškodovana . Mes t~ce stoj i nedaleč

od Budimpeš t e. Poš­kodovane so tudi tri hi še, d ve precej močno.

Zaklad v letalu V letalu u gandsk e

letalske družbe so pred nekaj dnevi našli tor­bo. Ker m ed p o tniki v letalu, ki j e bilo nam enj eno v Lo ndon , niso našli lastnika, so jo i zroč ili carinikom. Na moč so bili pr ese­nečeni , ko so torbo odprli . V nj ej so naš li 100.000 d o larj ev in sedem kilogramov z la­ta v vrednosti 76.000 d o la rj ev. D en a r je zasegla vlada , z lat o pa so izroč ili držav ni banki .

- Izv ršena jc bila razde li t ev jadra lnih letal "VU K-T« iz kvote po družbenem dogovoru o o bnovi mat eri a ln e osnove LZJ in sicer: 8. leta lo DLC Novo mesto 9. letalo AK Slovenj Gradec

10. leta lo AK Postojn a Il. letal" A K Murs ka Sobota 12. leta ln A K Celje 13. leta lo A LC Lesce 14.leta lo Lj Ubljana 15 .letal o AK Ptuj 16. letalo AK Ajdovščin a 17. leta lo LC Maribor

V kolikor bi bilo še kaj le ta l na razp­o lago ga želij o kupiti 18. AK Velenj e 19. AK Kope r

- PS potrdi pred log ko misij e za prosto letenje, da se predl aga PK LZJ Zlatka Vaniča za delegata ko misij e za pros to letenje pri FAI.

- PS se strinja, da se ZLOS pogova­rja z ZTKOS o prevze mu počitni š kega dom a v Seči pri Portorožu . Ko bodo zna­ni vsi pogoji , bo PS o tem znova ra zpra­vljalo na eni izmed prihodnjih sej. AD.2. in II ./a Delegat ZLOS Stane Menegalija poda poroči lo o sejah PK LZJ , proble­matiki na ravni federacije in dogovorih, pomembnih za nada ljnji razvoj LZJ. · Njegovo poročilo dopolni ge nera lni sekretar LZJ in podrobno sezna ni dele­gate o problemih , s ka terimi se srečuje pri reorga nizaciji DS LZJ , financiranju, oz. zagotovitvi sredstev za delova nj e LZJ. PS ZLOS je enotno, da se vsestransko podpre pri zadevanje sekretarja LZJ pri njegov ih napor ih za normali zacijo se­danjega stanja LZJ.

Nadaljna raz prava je potekala o pismu PK LZJ , naslovljenem na PS ZLOS po sk lepu seje PK LZJ 18.3. 1985. Vse na­vedbe v pismu PS ZLOS najostrej e zav­rača kot n e točn e . sredstva in letn ega na­leta v LZJ negirajo navedbe pisma. Tudi priznanje SSNO let a 1984(plaketaJLA) naši orga ni za ciji za delo v prejšnj em obdobju na področju SLO izpodb ij a vse­bino navede nega pisma. Vse kakor, pa se resno postavlja vprašanje politične na­ravnanosti ZLOS in v zvezi s tem je PS ZLOS spreje lo nas lednj e s kl epe:

- pismo se vrne na PK LZJ z zahtevo , da ga Preds edstvo LZJ verifici­ra al i ovrže, oz. pismo mo ra podpisati predsednik PK LZJ,

- skupaj s pismo m se Predsedstvu LZJ pošlj ejo tudi odgovori na vse točke navedb »zam erki ZLOS«, - v primeru , da Predsedstvo LZJ verifi­cira poslano pis mo, se takoj s kliče partij­sk i ak tiv ZLOS, izred na skupščin a ZLOS

na kateri se ugotovi odgovQrnos t predsednika in Predsedstva ZLOS v odnosu do nav edb v pismu , oz. stali šč ih Predsedstva LZJ.

Kljub navedbam v pismu PK VSJ dajo del egati PS ZLOS Predsedstvu in predsedniku ZLOS vso podporo in za u­pnico za nada ljnj e delo .

Zapisnik sestav il JANEZ BR EZA R

V drugi š tev ilki vojvodin ske letalsk e rev ij e AEROSVET. ki je izš la koncem maja. je mcd drugim tudi i zčrpno poroč il o o pripravah na 4. evro psko prvenst vo v jadra ln em let enju za že ns ke. ki bo v Subotici n a let a li šč u Bikovo o d JO. junija do 14. jUlija. V 15-meterskem in standardn em ra zred u je prijaVlj enih 40 tek m ovalk iz 16 držav. med nj imi naša de kl e­ta: Milena Ces tnik iz Ptuja . Svetlana Mit rov ic il Les ko vca. Marija Let ic in Dva Gar i iz Subotice in .Jas min a J ovano v ic iz Bcograda. Rezultat e tekmo van ja bodo obdelovali; raču­nalnikom . posta v ili 'pa bodo tudi int erno tcle­vizijo s pretcžno letal sk im programom , Prve ns tvo bo imelo tudi svoj kulturno zabavni dcl: modno rev ij o z nastopom es tr ad nih um e­tnik ov na Palick c ll1 j ezeru. HI10Č ča rnov nic «. kjer bodo vse tckmova lk e. ki prvič tekm ujejo. sp reje t e v »red Č< l rovn i c« (na pred log polj s kih tekmovalk je za šč itni znak vsch evropsk ih ž.ensk ih pr ve nstev - čarov nica n a metli). jcžo pa s i bodo ude le že n ke la hko privoščile tudi na konji h Konjcni š kega k luba »Zobatica« injad­ranje na deskah po Palickemj elc ru. OB ot vo­r it vi prve ns tva bodo Subotičani odkri li spomenik sO l1lcšča nu 1 va nu Sa ri c lI . enem izmed s la vnih p io nirj ev ju gos lovanskega le­talst va. Ob za ključ ku prve nst va bodo priredili acr() l1lltlng.

Nova jugoslovanska letalska rev ija AE ROS­VET bo pred prvenstvo m še enkrat izšla, torej z izdajanjem mis lijo r es no: r evijo s i lahko na­ročite pri uredništvu v ulici Narodnih heroja 19, 21000 NOVI SAD. Posamezna štev ilka s tanc 100 din, Idna naročnina za št iri š tev ilke pa je 400 din. M , -MO'Š KO N