{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl Predlog delovnega nacrta ZLOS za 1986 - 1990

Letali dash-7 uspesno letita

Potniski leta li dash-7, ki ju je Inex Adr ia kupil v Ka nad i, sta zaceli redno leteti med sa rajevskim i ol impij­sk imi igrami. Obe leta­Ii sta v prvih devetih mesecih letenja skupaj vzlete li 2.4 13-krat in bili v zraku 2.917 ur. En let je trajal povpre­cno iJro in II minut. V tern casu je IA A z omenjenima letaloma prepeljala 64.945 po­tnikov, kar pomeni, da sta bili povprecno za­sedeni 57-odstotno. "v Inexu ocenjujemo, da je bi l nakup teh letal uprav icen, saj so pos­lovni rezu ltati dobri , zlasti glede na to, da sta dasha novos t na nasem nebu in se po­tniki nanju se le priva­jajo,« je komentiral devetmesecno bi la nco glavni d irek to r Ie-A Ja nez KocjanCic. Sti­rimoto rna let a la dash-7 (v vsakemje prostora za 50 potnikov) so zg­rajena ta ko , da potre­bujejo izjemno kratke vzletno-pristajalne st­eze (manj kot tisoc met rov), ki so la hk o tudi travnate. Pray 7.atO jih po vsem svetu up­orabljajo za zracno po­vezavo manjs ih mes t z velikimi srediSCi, kajti vsako mesto si ne more privosCit i dragih leta­li sc. V Inexu so tik pred tern, da bodo us­merili ta tip leta la tudi v redne mednarodne proge.

(Po DELU)

Letalski promet se bo se povecal

Mednarodno zd ru­zenje za zracni promet (IA TAl napoveduje, da se bo obseg leta lskega prometa prihod nje le­to povecal za 5, 1986. leta pa za 4 ods to tke.

Pripravili smo predlog nacrta strokovne dejavnosti ZLOS za obdobje 1986 - 1990, katerega dajemo V javno razpravo s prosnjo, da ga obravnavate na sestanku clanstva in nam dostavite pismene pripombe, stalisca in pobude do 1. 1. 1985. Nacrt bo obravnavala in sprejela skupscina ZLOS, predvidoma v mesecu februarju 1985.

Zaradi uveljav lj anja ekonomskih za­konitosti tudi v nasi druzbi, bo razvoj sport nega letalstva napredoval pocasne­je kot v pretekl osti . To pa pomeni , da bomo mora li primerno skrbeti za enotno reprodukcijo. Obnavljanje materialne osnove ZLOS bo mo ra lo biti usmerjeno na sodobno in ekono micno tehnologijo. Razsirjena reprodukcija pride v postev Ie v primeru lastne akumulacije. To naj bi bile osnovne smernice za nacrt ZLOS za obdobje 1986 - 1990. Ta nacrt se na­nasa izklju cno na stro ko vno in sportno dejavnost ZLOS. Vsa komercialna de­javnost clanic ZLOS ni zajeta v tern na­crtu, razen prihodkov iz tega naslova, ki naj bi delno pokrivali uresnicitev nacrtov.

Jadralni sport: nacrt na leta 60.000 ur nacrt preleten ih kilometrov 900.000 km solanje zace tnik ov 200 ucencev sportna dovo lj enja 100 ucencev uCitelji 20 ucencev stevilo jadralnih letal 90 stevilo vitel 10 kosov

Potrebna vsota za uresniCitev tega na­crta , po cenah iz Jeta 1984, bo znasala 180,000.000 din . Stevila jadralnih letal nismo povecali . Povecali pa smo stevilo vitel od sedanjih tri na deset. To je nujno zaradi ekonomicnosti urjenja pi lotov . N alet na jadralnih leta lih je veliko cenejsi od naleta na motornih letalih . Ker pa imamo veCino pilotov z 'dvojno li cenco, je nujno nalet vecati na jadralnih letalih (od sedanjih 20 ur na 30 ur)

Motorni sport: nacrt na leta 30.000 ur turisticni na let 5.000 ur solanje zacetnik ov 50 ucencev sportna dovoljenja 30 ucencev profesiona lna dovoljenja 5 ucencev ucitelji 5 ucencev motornih letal 80 10 moto rnih jadralnih letal , 10 ultra la h­kih letal

Za uresni ce nje tega nacrta bo potreb­no 320,000.000 din.

Nova moto rna jadralna letala in ultra lahka leta la bodo nadomestila casovno dotrajana motorna letala . To pomeni ,

da bo stevil o motornih leta l .os ta lo IStO ali se celo zmanjsalo, kar vsekakor zadost uj e za nacrtova no stevil o ur lete­nja. Spremenila se bo Ie eko no mi cnost izrabe Icta l. Ce uposteva mo, da mo ra mo torno leta lo vsako leta lete li vsaj 200 ur, potem imamo na razpolago 70.000ur resursa a li dvakrat vec kot ga po tre­bujemo za uresnici tev nartov. V tern na­crtu ~o zaje t ~ tudi vse pogodbene na loge za RSTO, PSTO,LZJ in V. P. 2050 Lju­bljana. Padalski sport: nacrt sko kov 15.000 so lanje zace tnik ov 100 ucencev sportna dovoljenja 50 u ce n ce~ ucitelj i 5 ucencev nabava tekm oval nih padal 10 kosov nabava reseva ln ih padal 50 kosov

Za ures ni citev tega nacrta bo pot reb­no 75,000.000 din . Vprasanje klubskega leta la za potrebe pada lstva je odprto.

Za uresni citev celotnega progra ma do leta 1990 bomo potrebovali 575;000.000 din ali letno 115,000.000 din po cena h iz leta 1984.

Sestava prihodkov naj bi bi la nas led-nja: din TKS I 40% a li 230,000.000 Lastna sredstva 30% a li 172,500.000 KVL, TO in SLO 15% a li 86,250.000 PIS PZ in TIS 15% a li 86,250.000 Sk upaj 575,000.000

To je predlog, ki je stvare n in zagota­vlja, da bo dejav nost letalskega sporta v Sioveniji os tala v istih okv irih ko t dose­daj. Kakovost spo rtnih rezultatov pa je kljub temu la hko bolj sa, saj pri tern v ve­liki meri od locajo Ijudje .

Razvoj modelarske dejavn osti, prosto letenje, raketarstvo in balo na rstvo ni zajeto v tern nacrtu, ker imamo na razp­o lago prema lo podatkov za ta ko za htev­no nalogo. Te nacrte morajo pripraviti ustrezne strokovne ko misije pri PS ZLOS in jih predloziti PS ZLOS ter sku­pscini ZLOS v razpravo in spreje m.

Ja vna razprava clanov cla ni c ZLOS pa naj prispeva h kakovostnemu in stvarnemu nacrt u razvoja ZLOS do leta 1990.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

sir. 4

str. 10

sir. 12

sir. 18

str.24

revija letalcev in Ijubiteljev letalstva

LETO XIV NOVEMBER '84 ST. 11

Takole v jesenskih meglah in ob visokih cenah goriva nic kaj veselo ne zace­njamo nove sezone - prehitro se namrec uresnicujejo napovedi, da bo najbri celo letenje z motomimi zmaji in ultra fahkimi skoraj predrag sport. Pa vseeno vas s sliko na naslovnici, ki jo je posnel Franc Volk na velenjskem letaliscu, skusamo spodbuditi k resnejsemu razmisljanju 0 amaterski gradnji - zima je najbolj pravsen cas za take stvari .. . Ce vas to ne veseli, vam ostane samo se temeljit studij delovnega nacrta ZLOS z-a to sezono, katerega predlog preds­tavlja sekretar Mirko na levi strani. Toliko pa ie poznamo nasega sekretarja da dodati tudi decembrsko Predsedstvo najbri ne bo imelo kaj - razen ce podv­ojimo stancanje na 30 delovnih ur za enD uro letenja ... V novi sezoni si zaie­limo torej vsaj srecne pristanke, ce ie vzletali ne bomo dosti 1:r V tej stevilki objavljamo zanimiv pregled pomembnih jadralnih tekmovanj po belem svetu, nadaljujemo z meteoroloskimi slikami s sate.litov, povzemamo porocilo z razstave v Famboroughu (kamor seveda nismo mogli poslati niti kaksne fotografije, kaj sele iivega fotoreporterja!) in nadaljujemo prispevek 0 letalski medicini 1:r Ce hocete se v tem letniku Kril videti kaksno porocilo 0 delu svojega kluba, morate kar pohiteti, saj imamo samo se en snopic na sporedu ...

Jadralno letenje V letu '84 Letalska poSta Vis * '84 Satelitska slika iz meteoroloskih satelitov Farnborough '84 Ponovno drzavni prvaki VI. pokal Ljubljane Kako visoko? Air '84 - letalska razstava v Celovcu Sport

4 8

10 12 18 22 24 26 28 30

Ke'L4 Izdaja Zveza letalskih organizac ij SloveniJe v l.jubljani, Lepi pot 6 u Revija izhaja vsak mesee. razen juli ja in avgusta .t; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo IjubiteJ.ji letalstva brezplacno. Denarno nagrado prej me sarno avtar fotografije, uporabljane za naslovno stra n: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za e:rnobeli pozi t iv. Za toenost vsebine s~vojih prispevkov odgovarjajo pi sci sami. Vabimo vsakogar, naj sodelujev reviji 5 poroeili in slikami. ki obravnavajo deJavnosti, kat: modelarstvQ, jadra lstvQ, pada lstvQ, materna letenje, raketarstllO , zmajarstllo in balo: narstllO. UrednlstllO 51 pridrzuje p rallico skrajsati, dopolniti ali prilagoditi pr ispellke g lede na prostorske in kakollostne zahtelle II relliji )'":; Uredniski odbor : Gustall Ajdic, Mirko Sitene , Stane Sizilj , Janez Brezar, Joie Cuden, Jurij Franko, Dominik Gregl, Betizar Kersic , Leon Mesaric, Jure Meinarsic , Francek Mordej , Marjan Moskon (glallni in odgollorni urednik) , Jo.ze Perhalle, Sreco Petrie (tehnicni urednik) in Giri l T rcek ).'? Lektor: Joze Mikee -{;: Na· slov urednistva: Marjan Moskon, postn i preda t 33,68001 NOllo mesto -(:; Prispellki za objallo II KRIUH moral o biti II urednistllu najpozneje do 10. dne II meseeu , pred meseeem II katerem izide nastedn)a stellitka - RokoPISOII in stik ne IIracamo, razen barllnih diapozitilloll in tujih knjig , ce je priloiena ollojnica S pOllratnim naslOllom In potrebnlmi znamkami -:. Nastoll upralle: llleza letalskih o rganizaeij Siollenije , Lepi pot 6, postni predal496, 61001 LJU BLJANA . telefon (061) 222-504 , tekoci rac:un pri ZLOS. stell . 50101 ·678·51077 . Spremembo nastolla sporocite upralli rell lJe ter obllezno napisite stari in nOlli nasloll , uprall i revije sporocite tudi , ce revije ne prejemate red no -:~ Letna narocnlna 500 din, eena posamez ne stell ilk e·SCfdin -:. Lek toriran]e rokopisoll . graficna priprava in tisk : Dotenjski informativni in tiskarsk i center NOllo mesto.

JADRALSTVO

Praznik topnisko­raketnih enot nase protizra­ene obrambe

Najmlajsi rod nasih oborozenih sil. topni­sko-raketne enote pro­ti zracne obrambe. je 10. novembra prazno­val 40-letnico. Iz pro­tiletalskega topniske­ga polka vrhovnega staba . njegova osnov­na naloga je bila ob­ramba osvobojenega Beograda. se je ta rod vojske ra zv il v enega od najsodobnejsih de­lov nasih oborozenih sil. Opremljen je s sodobnimi sredstvi ele­ktronik e ter laserske. televizijske. radarskc. raketne in digitalne tehnike. Ob 40-letnici je zvezni sekretar za Ijudsko obrambo ad­miral Ilote Branko Ma­mula pos lal vsem v te rn rodu vojske pri­srcne cestitke.

(Tanjug)

Obisk kitajskih strokovnjakov za vesoljske rakete

Z mednarodnega kon­gresa astronavticno­raketnih organizacij v Svici sta na vecdnevni obisk v Jugoslavijo dopotovala kitajska de­legata in vcsoljska stro­kovnjaka Wang Xia ng in Pen Fumao. Na po­vabilo zveze astronav­ticno-rak etnih organi­zacij Jugos lavije sta se mudila v Trbovljah. kjer sta obiskal<j Stroj­no tovarno in Cebine. sekretar ZAROO Ma­ri an Zidaric pa ju je iilformiral 0 delu nasih klubov. Ob tern vclja dodati. da tudi na Ki­taiskem pripravljajo iz­strclitev svojega prve­ga vesoljca in da posta­jajo vse enakovredne­jsi svctovnim velesilam na tem podrocju.

(Po Delu)

Za jadralce je sezona koncan a in priloznost je, da se ozremo nazaj v letosnje dogajanjtl na podrocju jadralne­ga sporta. Doma nismobili prevec uspe­sni. Tega pa ne moremo trditi za evropske, ameriske in avstralske letalce, ki so se letos pomerili na stevilnih tekmo­vanjih . Odvijali so se boji za vstop v re­prezentance, saj je svetovno prvenstvo ze pred durmi, v posameznem razredu pa bodo najverjetneje lahko nastopili Ie trije tekmovalci iz ene drZave .

Vzporedno je potekal boj med proiz­vajalci Ictal. Schempt-Hirt je predstavii novo letalo v standard razredu z imenom Discus, novinec v tekmovalnem razredu je LS-6.

Mednarodno jadralno prvenstvo Avst­ralije je bilo ze (ali sele) januarja v Benal­Ii, ki bo prizorisce svetovnega prvenstva 1987. Sodelovalo je osemd~set tekmo­valcev v treh F AI razredih. Ze desetic je osvojil naslov prvakav odprtem razredu Ingo Renner. Od drugouvrscenega Kee­sa Mustersa (svetovni prvak iz Hobbsa v tekmovalnem razredu) ga loCi kar 680 tock. S podobnim naskokom je Ingo Renner osvojil tudi naslov svetovnega prvaka 83. V standardnem razredu je zmagal Andy Pybus (LS-4), svetovni prvak Stig "ye pa je bil drugi pray tako z LS-4. Povprecna dolzina dnevnih disci­plin za odprti razred je znasala kar 500 km.

Konec maja in v zacetku junjja je bilo na letaliscu Schanis blizu Zuga Svicarsko driavno prvenstvo. Odprti razred ni na­stopil zaradi pre malo prijav. Kaz.e, da so letala kot npr.: Nimbus 3 tudi za Svicarje predraga (130-150.000 SF) ali drugace, tisti, ki premorejo taksna sredstva, pona­vadi nimajo tekmovalnih akcij. Zmago­valec standardnega razreda je Thomas Badum (LS-4),drugo mesto je zasedel Hans Binder (DG-300), Simon Leutene­gger , ki ga v tej sezoni cakajo se lepi us­pehi, pa je tukaj Ie sedmi .

Nemci so se pomerili od 9. do 23.junija v Mengenu, zaradi velikega stevila na­stopajocih (45 v standardnem razredu in 38 v tekmovalnem razredu) je tekmoval odprti razred loceno v Aalonu. Gneca je bila kljub temu velika, posebej pri odletu in doletih so se pojavljale nevarne situa­cije. Zato bodo sistem tekmovanj najbrZ spremenili. Predlogje, naj bi poleg ddel­nih uvedli A in B drZavno prvenstvo.

Najavljen nastop Discusa s konst­ruktorjem Klausom Holighausom in Brunom Gantenbrikom kot pilotoma je povzrocal precej malodusja med)ekmo­valci standardnega razreda. Ze prvi tekmovalni dan pa je pokazal, da sicer

odlicna pilota v standardnem razredu nista prevec doma, posebej se Gantenb­rik, ki je na koncu pristal na 22. mestu. Zmagal je Lackner (LS-4) pred Miillerjem (LS-4) in Poljakom Zientekom (DG-300), ki mu je nastop omogoCila izmenja­va pilotov med nemskim in poljskim aeroklubom. Razlike med prvimi tremi so zelo majhne, znacilno je tudi, da so vsi brez dnevne zmage. K. Holighaus je za­radi nekaj takticnih napak pristal na eetrtem mestu.

Nekaj vec uspeha so imeli tekmovalCi z novim LS-6 v tekmovalnem razredu (2., 13. in 22. mesto). Zmagal je K. H. Friedrich (Ventus b) pred Holger Backom (LS-6) in We-rnerjem Menserjem (Ventus b).

V standardnem razredu se vedno pre­vladujejo letala LS-4, kijihje bilo 36, sle­di DG-300, s katerim je letelo pet tekmo­valcev (3.,10.,19.,30. in 38. mesto), Dis­cus (4. in 22. mesto) je bil v dveh inacicah: a in b. Oznake se nanasajo na trup, podobno kot pri Ventusu; Discus a ima manjsi trup in kabino; primerno za pilote do 174 cm visine. Sodelovala sta se po en Jantar Standard 3 (28. mesto) in en std. Cirrus (42. mesto). Ventus, ASW 20 in sedaj ' se LS-6 so najboljsa letala v tekmovalnem razredu. V Mengenu se je v njihovo druzbo vmesalo Ie se pet LS-3, ki pa se niso uvrstili v prvo polovico tabele.

2. Evropsko jadralno prvenstvo je bilo od 27. 6. do 8. 7. v Vinonu v Franciji. Or­ganizator je bil domaci aeroklub, ki steje 450 clanov, letno pa naletijo preko 25000 ur.

Domacini so tudi prepricljivo pobrali odlicja v vseh razredih . Dobro pozna­vanje t~rena je tukaj ocitno igralo vazno vlogo. Svicarji, za Francozi najuspesnejse mostvo, so, ceprav vajeni Alp, prispeli v blizino Vinona ze dober teden pred pricetkom prvenstva . Uspeh ni izostal. Vecini tekmovalcev pa so visoki gorski grebeni in ozke, za pristanek neprimerne doline povzrocali precej tesnobe. Lanski evropski prvak v std. razredu L. Bri­gliadori je baje rekel: »Nekateri hocejo umreti mladi, jaz ne.« Bilo je tudi nekaj poskodb pri izvenletaliskih pristankih. B. Gantenbrik je poskodoval svojega Nimbusa, a je vseeno lahko nadaljeval tekmovanje.

Letosnji evropski prvak v odprtem razredu je Gerard Lherm (Nimbus-3) iz Francije. Sledijg mu Federico Blatter (Nimbus-3) iz Svice in Nemec Bruno Gantenbrik (Nimbus-3). Tekmovalo je Ie petnajst pilotov.

Stevilnejsi je bil tekmovalni razred. Med 22-timi uvrscenimi je zmagal

LS-4 Ie bllo letos na evropskem prvenstu najAteyllnejAe, pa tudl zelo uspeino jadralno letalo (Foto: arhlv Kril)

Velika letalska nesreca v Kabulu

25. oktobra se je v predmestju Kabula, g1a­vnega mesta Afganis­tana , ponesreCilo ve­liko sovjetsko trans­portno letalo. Iz tukaj­snjih diplomatskih vi­roy se je zvedelo, da je bilo mrtvih priblizno 240 sovjetskih vojakov. Podrobnosti 0 nesreci se niso znane, po istem viru pa naj bi se zgodi­la takoj po vzletu s ka­bulskega letalis~a . V letalu so bili sovjetski vojaki, ki naj bi se po opravljeni nalogi v Af­ganistanu vrnili do-mov.

(DPA)

Francoz Alain Delyile (Ventus) pred rojakom Gerbaundom (ASW-20) in Nemcem H. G . Petrom (LS-6).

Za nas je najzanimivejsi std. razred, kjer smo imeli tudi enega predstavnika. To je tudi edini razred, kjer lahko sode­lujemo s konkurenenimi I~tali. V Vinonu se to se ni zgodilo, saj je Simenc tekmo­val z DG-I 00 in tako bil ze na zaeetku iz­kljueen iz bojev za boljsa mesta. Kljub te-mu je dosegel lep uspeh in se na IS. mestu vmdal med same LS-4 in Pe'gase. Ta leta­la so bila najstevilnejsa: 16 LS-4 in 6 Pe­gasov, s katerimi so leta Ii Francozi in Poljaki. Leonardo Brigliadori bi prvotno moralleteti z Discusom, pa se je tik pred tekmo zaradi premajhne vletenosti odl­oW za stari LS-4 in tako je K. Holighaus, sicer prijavljen v odprtem razredu, spet startal v standardnem.

Rezultati so naslednji: I. Lopitaux (F) - Pegase - 9570 2. Ragot (F) - LS-4 - 9178 3. Leutenegger (CH) - DG-300 -

9144 4. Holighaus (D) - Discus - 8502 14. Brigliadori (I) - LS-4 - 6731 IS. Simenc (YU) - DG-100 - 6583 V Rietiju se je konec julija odvijala pra-

va generalka blizajoeega se svetovnega prvenstva. Spet se je pokazala prednost tistih, ki so tukaj ze leteli , saj nihee od no­vincev ni posegel po boljsih mestih. LOPl­taux se je moral zadovoljiti .s 1.5. me.stom, 14. iz Vinona Leonardo Bnghadon paJe

JADRALSTVO

zmagal, to pot vendarle z Discusom. Drugi Leutenegger (DG - 300) je potrdil svojo dobro formo, Holighaus pa je s tretjim mestom zaokrozil lep uspeh Dis­cusa. Simenc je tokrat z boljsim letalom (DG-300) zabelez.il lep uspeh, ko se je uvrstil na osmo mesto.

»Baron Hilton Cup« in enotedenski »Baron Hilton jadralni tabor« na raneu predsednika kcirpo,racije Hilt.on Hoteli barona Hiltona sta noviteti v jadralnem sportu. Organizator in pobudnik tega najveejega jadralnega tekmovanja je Helmut Reichman, veel<ratni svetovni prvak, baron Hilton, ki je sam navdusen jadralni pilot, pa velikodusni pokro­vitelj. Tekmovanje poteka celo sezono od I. marca do IS. septembra. Ureja ga poseben pravilnik, ki doloei tudi kon­ene zmagovalce v klubskem, D-2, stan­dardnem, tekmovalnem in odprtem razredu. Nagrada za osvojitev pokala v enem izmed petih razredov je brezplaeno potovanje v ZDA in udelez.ba na jad­ralnem taboru na »Flying-M Ranchu«, kakor se imenuje. Na tern taboru nudi gostitelj baron Hilton svojim povabljen­cern poleg letenja in moznosti doseganja rekordov, kraj Iez.i namree ob vznozju Sierra Nevade, kjer so odlieni tehnieni pogoji, se polno drugih neletalskih uZitkov.

Na »Baron Hilton Cupu 83« je ~odelo­valo 2500pilotov iz Evrope in Amerike. Zmagovalci E. Sommer v std . razredu, H. Ublacker v tekmovalnem , W. Binder v D-2, Hugo ' Andersen v klubskem in Federico Blatter v odprtem razredu so sodelovali na letosnjem taboru, pridruzi­Ii pa so se jim se posebni gostje barona Hiltona: Ingo Renner, Kees Musters, Stig (/Jye in astronavt Eugen Cernan ter country pevec John Denver. Izboljsanih je 21 nacionalnih in eden svetovni rekord. Svojevrsten rekord pa je postavil tudi John Denver, sicer sportni pilot, ki je tukaj prvie sedel v jadralno letalo, po nekaj startih lasiral in pri 25. startu opra­vii tristokilometrski prelet.

Ervin Sommer ter Ingo Andersen sta z Janus-C izboljsala svetovni rekord v trikotniku 100 km. Obletela sta ga s povpreeno hitrostjo 177,0 I km/h, Kees Musters je enak trikotnik obletel s 189,96 km/h in izboljsal nizozemski rekord, po­skusal pa je tudi na 1000 kilometrskem trikotniku, ki v ZDA se ni obleten. Ta namera mu je spodletela, saj je pristal pri 973 km. To paje Ie nekaj izmed uspehov, dosez.enih na »Baron Hilton jadralnem taboru '84«. Moznost sodelovanja na tern edinstvenem tekmovanju imajo seveda tudi nasi.pilotje. Pravilnik tekmo­vania in vse informacije so na voljo pri

JADRALSTVO

Boljsi sprejem V Zdruzenih drza­

yah Amerike namera­vajo zgraditi velikan­ski sate lit, ki ga bodo napajali s soncno ali z atomsko energijo . .,Sa­tellite week« pise, da je ameriski in~titut za raziskovanja V vesolju dolocil za ta projekt ze 1,5 milijona dolarjev. N aloga satelita bo izb­oljsava radijskih zvez v vzhodnih drzavah, po­stavljen pa naj bi bil nad ozemljem Sovje­tske zveze. Pre mer sa­tel ita bo 400 metrov, tako da bo eden najve­cjih objektov v geosfe­rio Ameriski znanstve­niki nacrtujejo, da bo nacrt za satelit narejen ze leta 1985, in ce bo nacrt odobren, ga bo­do Americani lahko spustili v vesolje leta 1993.

DAeC, 0-6000, Frankfurt 71, Referat Segeiflug, Lyoner Strasse 16, v kolikor jih na nasi zvezi se ni. *

Stem bdnim pregledom seveda nismo zajeli vseh pomembnih dogodkov v jad­ralnem sportu. Letalci se izmenjujejo na prvih mestih, prihajajo nova letala, prvi in drugi presegajo rekorde in marsikaj bo se presdenega do blizajoeega se svetovnega prvenstva v Rictiju. Vsccno pa upam, da je zgornji zapis prispevek k izpopolnitvi splosne slike na tern podroc­ju.

ANDREJ CAS

P.S.: V casu nastajanja tega zapisa mi se niso znani zmagovalci leto,snjega po­kala »Baron Hilton«, ki se je sicer koncal ze 15. septembra, zat<;> slika 0 najboljsih pilotih 84 ni Cisto popolna.

* Pravilnik v anglescini in nemscini, ki ga je nase urednistvo prejelo maja let os (torej pre­pozno za konkurenco v tej sezoni!),je pri nasem zvestem sodelavcu Leonu Mesaricu na Jeseni­cah. Obljubil je, da gabo prevedel in upamo, da ga bomo lahko objavili v eni naslednjih stevilk.

lIrednik

Prvi F 100 V Swissair Swissair bo prvi, ki bo v svojo floto

sprejel Fokkerjevo letalo F 100. Narocili so jih osem, v floto pa se bode vkljuceva­la od pomladi 1987. Rezerviranih imajo se sest tovrstnih Ictal. Celotno narocilo je vredno priblizno 160 milijonov dolarjev.

Swissair namerava v teh letalih urediti tri razlicne razrede, kar pomeni; da bodo letala lahko sprejela Ie 84 potnikov na­mesto obicajnih 100 do 107. Poganjalijih bode motorji Rolls-Royce.

Nova letala F 100 pomenijo zacetek obnavljanja flote, saj bode nadomestilo za stare DC 9 serije 30 in 50.

ADRIA)

Vesoljska operacijska miza Sovjetski znanstveniki so izdelali posebno

operacijsko milO, prilagojeno za kirurske posege v breztdnostnem stanju. Igor Go­ncarov, sodelavec moskovskega instituta za prouceva'nje medicinskobioloskih problemov, je izjavil, da je ta vesoljska operacijska miza podobna nekaksnemu kovcku, ki je sestavljen iz same operacijske mize in posebne izola­cijske komore. Zraven spadajo seveda se vsi kirurski pripomocki in naprava za pridobi­vanje sterilnega zraka. Miza je namenjena operacijam v breztdnostnem stanju inji seve­da ne manjkajo tudi priprave, s katerimi jo pritrdijo na tla.

'Poljak Kepka je letel V Vinonu na Pegase 101 in pristal v standardnem razredu na 21. mestu (Foto: Misko Kranjc)

ffiA 0 LETALSKA POSTA 0 PAR A VION 0 AIR 11AIL 0 VIA AEI

Razstavna lopa v Valbremu (Foto: Parimbelli)

Helikopt~rji prevazalO kontejnerje v oddaljene vasi

Posebni helikopterji jugoslovanske Ijudske armade so do nepri sto­pne vasi Kriva reka na Kopaoniku prepeljali deset kontejnerjev , ki bodo nekaterim prebi­valcem to zimo nad­omesti li poru sene hise. Pred tern so na tak na­tin ie prepelja li stiri kontejnerje do Raske , enajst do Blaieva in Djerekare, se osem pa naj bi jih prepelja li do odda ljene vasi Bato ta. V teh kontejnerjih naj bi letosnjo zimo prei i­velo 83 druiin, ki so v potresu ostale brez stre­he nad glavo.

Valbremo V deseti izdaji Ceprav sma v prejsnji slevilki objavili

izvirno poroCilo VLu.fina a obisku v Valbremu, dodajamo danes se./ologra(ijo in povzelek sporoCila, ki so nam ju poslali priredilelji:

Navzlic slabi vremenski napovedi sla dva se kar lepa dneva poznega seplembra omogoCila mnoiici obiskovalcev uiivali v eksibicijskih Inih jadralnih in mOlornih jadralnih lelaller modelov na deseli razs­lavi v Valbremu. Zbrali so se jadralski na­vdusenci in najpomembnejSi proizvajalci ludi izven ilalijanskih meja.

Med ie znanimi sma videli Elanov uspe­sni DC-300. Crobov dvosedi Twin Aero. molorno jadralno lelalo C 109 B iSlega pr­oizvajalca in PIK 20B. ki ga zdaj delajo v Franciji. Novosli pa so bile: Holighau.lov novi slandard Discus, zmagovalec iz Rieli­ja. in Schleiherjev ASK 23. namenjen predvsem za klubsko rabo, med mOlorni­mi jadralnimitelali pa Holighausov .I~nus eM in izredno zanimivi Borowskijev AN 20 K Piccolo. ki je billu prvic prikazan.

Pri cenah. ki cedalje bolj onemogocajo razvojjadralsk ega sporJa.je Piccolo. lako kOI ATL med mo/Ornimi lelali, edina up­anje lelalcem in vzor proizvajalcem. naj vendar/e razvijejo ludi kakSno jadralno le­lalo s skromnej.fimi perj'ormansami in doslfllJno ceno.

VeC ponudbe kOI prejsnja lela j e bilo lu­di na sejmu rabljenihjadralnih lelal (okrog 20). kar so seveda izkorislili lisli, ki ni­majo dovolj denarja za nove masine.

CLASFASER ITALfANA Valbremo

Kje je sola zveznega znacaja? Sposlovani!

Prosim. da v Krilih objavile. kako.ie v .Iugoslaviji organizirano .fporlno lelalslvo. Vem, daje osnova aeroklub. Alije IUdi ka­ksna organizacija. ki ima .Ivojo lelalsko .folo zveznega znacaja? Za O((~ovor se yam najlepse zahvaljujem. Prejmile pozdrave.

ZVONf:' .If:NKO ml. Velika vrala 30, 66000 KOPeR

ffiA 0 LETALSKA POSTA 0 PAR A VION 0 AIR 11AIL 0 VIA AEI

Vojaske vaje egiptovskih in ameriskih pomorskih sit

Namestnik egiptov­skega premiera in ob­rambni minister ma­rsa l Abdel Halim abu Gazala je izjjlvil , da bodo imele eglptovske in ameriske pomorske si le od 5. do 7. novem­bra v vodah Sredozem­skega morja skupne vojaske vaje. I meno­vale se bodo Mo rski vetrovi, sodelovala pa bodo letala z letalono­silk ameriske 6. Oote, pa IUdi rusilci in tor­pedovke, na egiptov­ski strani pa po morske sile, letalstvo in pro­til etalske enote. Ame­riske eete bodo v okvi­ru mancvrov izvedle »napad iz zraka in mo­rja« na egiptovsko oze­mlje, egiptovske sile pa bodo »napadalce« sku­sale odbiti. Na voja­ski h vajah bodo prvie v Egiptu uporabili tudi najsodobnejsa leta la za zgodnje opozarjanje (ameriske izdelave) awacs .

(MENA)

Turkish Airlines v zasebnih rokah

Turska vlada je spo­roeila . da bo prihodnje leto Ictal ska druzba Turkish Airlines pre­sla v zasebne roke. Druzba se bo razdelila na cl va de la , pri eemer bodo veCino dclnic pro­dali zasebnikom. Za ta korak so se od l06i li, da bi dru zbi zago tovili boljse poslovanje in bolj kakovostno po­nudbo. Turkish Air­lincs illla 30 Icta \. ki voz ijo na 26 Ill cdna­rodnih in 16 domaCih linijah .

(Po DELU)

Aeroklubi v republikah in pokrajinah so organizirani v republiske oziroma pokrajinski zvezi, te pa v Letalski zvezi Jugoslavije, ki je kot »nacionalni aero­klub« C1anica mednarodne letalske zveze (FA I).

Zvezna (sportna) letalska sola je pred leti vzgajala svoje kadre v Vrscu , zdaj pa se s solanjem za potrebe Letalske zveze Jugoslavije ukvarjajo letalske so le pri aeroklubih v posameznih republikah in pokrajinah. Za potrebe J LA se solajo piloti in drugi strokovnjaki v Letalski gimnaziji "Marsal Tito" v Mostarju , potem pa na visokih solah - vojaskih akademijah, za pilote na primer v Zadru. Za civilno letalstvo je organiziran visokosolski studij letalskih usmeritev na strojni fakulteti v Ljubljani s pilotsko so lo INEX ADRIE na Brniku, na strojni fakulteti v Beogradu s pilotsko solo JAT v Vrscu in na Visji zrakop lovni soli v Zagrebu , ki ima tudi svojo solo za pilote. Diplome in pilotska dovoljenja vseh teh sol so seveda priznani v vsej drZavi , se pravi, da so popolnoma »zveznega znaeaja«.

Urednik

Tezko za zaposlitev? Zdravo!

Sem Clan Aerokluba Ce/je. kjer pridno jadram. Pri kolegih v klubu sem zvedel, da se pri vas lahko naroCi poster Elanovega jadralnega letala DC-IOO. Prosil bi vas, po.v/jite mi tri, ce pa imate posterje se novejsih letal (DC- IOIC, DC-300 in druge) , hi kupil tudi teo

Letenje me je tako navdusilo in mi pri­rasla k srcu, da resna razmis/jam 0 tem poklicu. Po koncani srednji .(a li namera­yam nada/jevati studij na letalski usmeri­tvi strojne{akultete v Ljub/jani, vendaI' me zanima, kako je z zaposlitvijo, kijo j e baje zela teik o dabiti. Ali lahko dobim stipen­dijo od kak.fnega tujega letalskega pre v­oznika, ce bi potem defat pri njih?

MAT./At KRASEK ReCica 35, 63270 LASKO

Elanove posterje je prodajala tova rna sarna , najbolje bo, da se obrneS kar na njih . - G lede moznosti zaposlitve in tujih stipendij pa je tetk o kaj zanesljivega svetovati - za to objavljamo tvoje pismo v upanj u, d a se bo oglasi l kdo, ki ga tvoje navdu se nje za nima, a li pa ima vsaj kaj vee izk usenj s tem!

Urednik

Kongres u Indiji U Indiji, u Bombayu, od 8. do 12. marta

1985. godine odriace se skup pod nazivom " World Education and Salety Congress«. Organizatori su »99« - internacionalno udruienje iena pilola i indijska sekcija tog udruienja.

Program za vreme boravka u Indiji obu­hvata olicijelne sastanke, na kojima ce se rasprav/jati 0 bezbednosti u vazduhoplovs­tvu, zatim 0 razvitku vazdusnog saobraca­ja i mreii komunikacija, 0 internacional­niom aerodromima, 0 buducnosti avijacije i astronautike (CianiC{[ ovog udruienja pored drugih je i Sally Ride), pa i 0 vaz­duhoplovstvu kao sportu. Ucesnici ce posjetiti neke spomenike bogate indijske kulture i biti prim/jeni kod predsednika Rajiva Candhija.

BliZe inlormacije mogu se dobiti na adresi: Mirjana Ivanovic, Bul.23.okt. 25/1V.-16, 21000 NOVI SAD

iii: Sheila Scott, 139 A Cambridge St., LONDON SWIV 4QA , United Kingdom.

MIR.lANA IVANOVIC Novi Sad

Novo letalsko oporisce na severu Avstralije

Avstralska zvezna vlacla je za obnovo pris­tajalne steze iz clruge svetovne vojne pri Kat­harini na severu celine in postavitev vee naprav za bodoee veliko oporisee avstralskega vojne­ga letalstva (RAA) odobrila 167 milijonov dolarjev. V opori seu b odo predvicloma stacio­nirali nova taktiena bojna letala F-18, kijihje avstralsko obrambno ministrstvo na ro1:ilo pri ameriski druzbi McDonald D o uglas.

Oporisee bo naj pomenbnejsi vojaski objekt, prek katcrega bo av tra lsko vojno letalstvo naclzo rova lo severne dostope na celino, se z lasti obmoeje med Timorjem in Novo Gvinejo, ocl koder je po avstralski vojaski cloktrini mozna invazija na Avstralijo. V opo­ri see Katharine bodo premes tili 75. eskadro RAA , ki je zdaj v Darwinu; tamkajsnji orka n­sk i vetrovi namree pogosto one mogoeajo us­pesno cl elova nje letal stva. Mirage iz Darwina bodo z novimi amer isk imi leta li za menja li ze leta 1988, ko j e prcclviclc na tudi sc litev v opo­risee Kat harine. Domnevajo, da ga boclo upo­rabljala IUcli ameri ska vojaska leta la, stacio­nirana v tihomorsk ih oporisCih , kaclar boclo namenjena v Inclij ski ocean a li na Bliznji vzhod.

(Tanjug)

Skupinskl posnetek pred spomenikom padllm pilotom med NOV

Vis * '84 8. septembra so se na oto ku Visu zbra­

Ii pripadniki I. in II. eskadrilje NOVJ in pripadniki vojnega leta lstva iz en o t, ki

nadaljujejo tradicij o es kadrilj NO V J . Bi­Ii so gosti eno te , ki nada ljuje tradicijo I. eskadrilje NOVJ . V Split so dopo tovali z letali JVL.

Iz Splita , kjer so se zbra li , so se z ladj a­mi JVM prepelj a li na o to k Vis, iz luke pa z avtobusi na bivse letali sce .

Predstavniki I. in II . es kadrilje NOV J in pripadniki JVL in PZO so po lozili vence na spo menik padlim pilotom v na­rodn o osvo bodilni vojni ter na spo menik pad lim za vezniskim leta lce m.

Obiska li so tudi Titovo peCino in peCino, kjer je za bi va nja na o to ku Visu delova lo vojno-po liticno vodstvo.

Na mestu, kjer je ma rsa l Tito 2. septembra 1944 izvrsil pregled eno t le­ta lcev I. in II. eskadrilje NOVJ , je ko­ma ndant JVL in PZO generalpodpo l­kovnik Sio boda n Alagi c odkril spo me­nik, ki ima o bliko krila, deJa beograjske­ga kipa rja Ota Longa.

Razen pripadnikov I. in II. eskadrilj e, pripadniko v leta lskih eno t in vojne mo r­na rice ter do macin ov, so se odkritja spo menika udeld ili dolgo letni ko man­da nt JVL in PZO in bli znji Titov sode­lavec genera lpo lk ovnik v po koju Zden­ko Ulepic, admiral T ih o mil Vil o vi c, generalmajo r Iva n Hoceva r in drugi.

o po membnosti viskega leta lisca, njegovega nasta nka in 0 uspehih nas ih leta lcev je govo ril gen eralpodpo lk ovnik Sio boda n Alagic. Z vi skega leta lisca so lah ko po leta le in pri staja le vse vrste leta l, tudi td ki bo mbniki, ki so se vraca la z bojnih po letov nad Nemcij o in Ro mu-

Komandant JVL in PZO, je general­podpolkovnik Siobodan Alagic med govorom

JUBILEJI

Aytor zapisa Jurij Pestotnik y pogoyoru znnanim pilotom Tugomirom Prebegom na kroyu minoloyca JVM med potjo na Vis. »Takrat nismo tako udobno potoYali,« je rekel Prebeg

Spomenik na kraju, kjer je mar~al Tito pregledal enote I. in II. eskadrilje NOVJ

Strogo nadzorovani poleti

rcefl.4 11

nijo in so bila poskodovana ter niso mo­gla doseci svojih maticnih letalisc v Italiji .

Visko letali sce je dobilo svoj pravi pomen s prihodom I. in II. eskadrilje NOV l , saj so bili za 150 km bliie oze­mlju , nad katerim so izvrsevali svoje bojne naloge .

V casu NOV sta obenasi eskadrilji izv­rsili 2.187 poletov, od tega 1.034 z viske­ga letalisca .

Zgodovinski pomen tega letalisca je tudi v tern, ker je z njega marsal Tito II. avgusta 1944 poletel v Neapelj na ses­tanek z Winston om Churchillom in pon­oci med 18. in 19. septembrom v Krajovo in Moskvo na sestanek 5 Stalinom.

Tako je imelo visko letalisce veliko vlogo v vojnem, diplomats kern in po li­ticnem delovanju marsala Tita.

Na Visu, pred borci Prve dalmatinske brigade , je marsal Tito izgovoril besede, ki so danes se vedno aktualne; »Tujega noccmo - svojega ne damo: «.

Borci I. in I I. eskadrilje in gosti so si nato oglcdali luko Vis, muzcj in kraj, kjer so bili pred 40 leti . Tam, kjer je bila nekoc letaliska steza, jc sedaj vzoren vinograd.

Skupina pilotov 5 tov. Majcnom je po tolikih letih nasla hiso, kjer so bivali.

Praznovanje se jc kon_calo z obveznim vojaskim pasuljcm in obujanjem spo­minov, fotografiranjem pred spome­nikom in vrnitvijo v domace kraje. Vr­nitev je bila podobna prihodu, z ladjami jug. voj. mornarice, pozdravom mOf­narjev veteranom NOV, z letali JVL in PZO in z ieljo, da se zopet srecajo v eno­tah , ki nadaljujejo tradicijo bojnih eskadrilj NOVl .

lURE PESTOTNIK

Inclijske Ictalske clru­zbe so o bjavile novico , cia boclo v bocloce strogo naclzoroval c vse svoje pole tc, se posebej ti s te pro ti Pakistanu, pr i «at crih b oclo ciani posadk c tudi oboroze­ni policaji. Odloci tev so s prcjc li zara di ugra­bitcv inclij s kih Icta l v zaclnjih trc h Il1csecih , d ye indij ski Ic tali s ta bili nall1rcc z d Oll1acih linij prisi lj cni po le tc ti v Paki stan.

Sku pin a gostOY in pripadnikoy II. eskadrilte NOVJ na poti proti Splitu (Vse fotografije: Jure Pestotnik)

Severno Sredozemlje in srednja Evropa sta skorajda jasna. Nekajkonvektivne oblacnosti je Ie na Alpah in v Istrl. Taksno sliko bi videl opazovalec iz satelita, ki je 35900 km visoko nad ekvatorjem. Oznake v desnem zgornjem kotu povedo, da je slika posneta iz METEOSATA 2, dne 30. julija 84 ob 13.00 GMT v vidnem delu spektra.

V Ameriki strmoglavil bombnik 8-52

17. oktobra ponoei je v Monument Vallegu v Arizoni strmoglavi l bombnik 8-52, v kate­rem je b.ilo sed em ela­nov posadke iz letalske­ga opor isea Scott v drfavi I1inois, od ko­der je letalo priletelo. Po sporoei lu predstav­nika varnostne sluzbe je bombnik treSeil v rob neke visoke plano­te v rezervatu Indijan­cev Navajo.

Satelitska slika iz meteoroloskih satelitov (Nadaljevanje iz prejsnje stevilke)

Dosedaj smo spoznali nekaj osnov delovanja meteoroloskih satelitov in sprejemnikov satelitske slike, sedaj pa si poglejmo, kaj nam posamezne slike pomenijo.

Vidne slike Vidne slike dobimo z meritvijo sevanj

v vidnem obmocju, ki so v grobem

podobne slikam, ki bi jih videl opazo­valec, ce bi bil na satelitu . Z ra­diometrom dobljena svetloba je soncna svetloba, odbita od nizje Idecih plasti ozr. povrsin . Vidna svetloba zavisi od trenutnega a lbeda osvet lj en ih teles. (A lbedo je razmerje med odbito in vpadno svetlobo _pravilneje bi bilo govoriti 0 svetlobnih tokovih in se na­vadno izraza v procentih.) Najsvetlejse

METEOROLOGIJA

Nov heliodrom pri vojaski medicmski akademiji

Prvo helikoptersko postajo za dajanje prve pornoci bodo sporn la­di z batajniskega aero­drorna prernestili v ok­olico vojaske rnedicin­skeakademije, kjer bodo zgradili nov so­doben helibdrom. De­nar za izgradnjo he­likopterske baze bosta sktipaj dali AMZJ in JLA, ki je precej po­magala pri ustanovitvi prve taksne sanitetne sluzbe junija letos. Sa­nitetni helikopter je priskocil na pomoc v nekaj izjemno tdkih nesrecah, pri katerih so bila clove!lka zivlje­nja predvsem odvisna od hitrosti pomoei. Helikopter je oprem­Ijen z najbolj sodobni­mi medicinskimi apa­rati, tako da more dati prvo po moe ze na kra­ju nesreee.

Se vecje letalisce

(Tanjug)

Tanzanijski predsed­nik Julius Nyerere je uraclno odprl novi ter­minal ' na mednarod­nem letaliseu v Dar es Salaamu, kjer bodo poslej lahko pristajala tudi najveeja ietala , kot denimo boeing 474, saj so pristajalne in vzletne steze podaljsali za 3000 metrov in jih razsirili s 45 na 60 metrov. Kot pricaktije­jo, bo letalisce lahko sprejelo 1,5 . milijona potnikov, sajima naj­sodobnejse teh'niene na-

\ ... ' pra'(e : 'fa navlgacIJo, no~o meteoroloskp po­stajo, varnostno sluz­bo: gasilce in podobno. Letalisee v Dar es Sa­laamu je enD izmed najvecjih afriskih leta­lise, ze zdaj pa ga up­orablja 17 letalskih druzb iz vsega sveta.

(Po DELU)

so tiste povrsine, ki odbijajo najvee sonene svetlobe: to so oblaki, zasndene ozr. zaledenele povrsine in puseaye. Kopno in morja navadno vpijajo vee se­vanja in so zato v glavnem temna. To je leporazvidno pri velikih oeeanskih pov­rsinah, kadar je Sonee visoko na nebu. V primeru, ko je Sonee nizko nad obzorjem se morska povrsina obnasa kot ogledalo in odboj svetlobe je zelo ve­lik. Povpreeni albedo sistema Zemlja -atmosfera je 40%, kar pomeni, da se pri­blizno 4/10 sonenega sevanja odbije na­zaj v vesolje.

V tabeli st. 1 si lahko ogledamo albedo za nekatere vrste oblako," in zemeljsko povrsino, ki je rezultat studija mnogih satelitskih slik. S proueevanjem satelit­skih slik v vidnem delu spektra lahko kaj kmalu ugotovimo, da ima veeji del oblakov veliko odbojno sposobnost, saj so v veCini primerov beli, pri nizkem son­eu pa se pojavljajo vee ali manj izrazene senee tako, da dobimo dober reliefni efekt predvsem pri nizki (posevni osvetlienosti).

% Kumulonimbusi (veejih dimenzij) n Kumulonimbusi manjsih razsdnosti do visine 6 km 86 Cirostratusi (debeli in spremljani z nizko oblaenostjo) 74 Kumulusi in stratokumulusi (preko .6/8 nad kopnim) 68 Stratusi (debelejsi) 64 Puseavski pesek 60 Gmote stratokumulusov nad oeeani 60 Sneg (ne svd, nad hribi in gozdovi) 59 Stratusi (tenki nad morjem) 42 Cirusi nad kontinenti 36 Kumulusi lepega vremena nad 6/8 nad kontinenti 29 Pesek pomesan z goseavo 20 Gozdovi iglaveev 12 Velike jezerne povrsine 9 Oeeani 7

Tabela 1: Albedo za nekatere vrste oblakov in zemeljsko povrsino

Jakost odboja na oblakih je odvisna predvsem od debeline plasti, zato imajo obsdni sistemi oblakov navpienega razvoja tudi moeno izrazen odboj na sli­ki. Slika bo svetlejsa, ee bodo soneni zarki padali bolj pravokotno, tako, da se tudi megla in nizki stratusi lahko poja­vijo zelo svetli v dopoldanskih urah .

Na odbojnost oblaene plasti v veliki meri vpliva sestava oblaka - vodne kap­ljiee ali ledeni kristaleki - in njih dime­nzija tako, da imamo ob enaki osvetlje-

nosti in enaki debelini plasti \iodni oblak svetlejsi od' oblaka, sestavljenega iz lede­nih kristalov.

Navadnq je med oblaenimisistemi in spodaj lekCimi povrsinami izrazit kont­rast; so pa tudi izjeme: v prirrieru, da je

, povrsina pbkrita s snegom ali ledom, ne ' &~bimo koptrasta z oblaki ali, ee se na pol prosojna p'last eirostratusov nahaja nad svetlo povrsin'o (npr. puseavo) kont­rasta sploh ne opazimo. V takih primerih je ,potre'bna primerjava z enako sliko v infrardeeem delu $pektra ali pa primerja­Va z vee zapored~imi slikami.

Infrardece ,slike IR slike so termiene karte zemeljske

povrsine in oblaenih sistemov. Izdelane ·so na osnovi meritev dolgovalovnega se­vanja, ki jih oddajajo predmeti, na katere je usmerjen radiometer. Vsa tele­sa, tudi "mrzla«, oddajajo sevanje, ki je odvisno od temperature telesa tako, da topljese tela bolj seva kot hladno. Obde­lava signala na nasem sprejemniku je prirejena tako, da so hladnejsa obmoeja bolj svetla kot topla. Npr.: ledeni oblaki so bolj beli kot oblaki, sestavljeni iz vod­nih kapljie, afriske puseave so relativno temne ipd.

Na eeloviti izgled IR slike , vplivajo temepraturna nihanja med dnevom in noejo, spremembe letnih easov in raz­liene geografske sirine. Podnevi so ko­pna temnejsa od vodnih povrsin, ponoCi pa se temperature lahko izenaeijo ali eelo kopno postane hladnejse od morja. V primeru temperaturne izenaeitve med kopnim in morjem lahko kontrast tako oslabi, da je nemogoee loeiti kopno od morja. Pri slikah iz geostaeionarnih sate­litov (v nasem primeru Meteosat 2) teh tdav ni, saj je slika iz satelita, prvotno obdelana na zemlji in obogatena z obrisi kontinentov, ponovno poslana nazaj up­orabnikom. Ta tdava se pojavlja edino pri polarnih satelitih, dli pa se jo obiti z nataenim poznavanjem poti satelita, kar je mozno s pomoejo efemerid (efemeride - pregledniee, ki kazejo mesta pomemb-nejsih nebesnih teles za vse leto) in posebne plansete, ki nam omogoeata poznavanje poloZaja polarnega satelita v vsakem trenutku.

IR slike so za razliko od vidnih na razpolago tudi ponoci in nam omog­oeajo boljso oeeno razlienih tipov oblakov kot pri vidni sliki.

Obieajno delimo oblake na nizke, srednje in visoke ter na oblake navpiene­ga razvoja in jih dokaj enostavno 10Cimo med seboj, ee ne zahtevamo podatka 0 njihovih visinah .

Na pove~anem posnetku zapadne Evrope vldimo v desnem spodnjem kolu ludi nase obmo~je, ki ga je konee aprila In v za~elku maja lelos karakteriziralo sllno slabo vreme. Ta slika je bila posnela dne 30. aprila 84 od 07.29 do 07.34 GMT In sieer na Inslitulu za meleorologijo v zapadnem Berlinu. Salelil, od kalerega so sliko sprejeli , je amerlskl In sleer NOAA 8. Slika je v vidnem delu speklra. (na 16 In 17 sir.) Kol del redne vsakodnevne meteoroloske publlkaeije, poznane pod imenom BerlinerWetterkarle in jo izdajajo na Instllulu za meleorologijo berlinske unlverze (ki ze dolga lela uspesno sodeluje s slovenskimi meleorologi), je tudl salelitskl posnetek eelolne Evrope. Leva stran slike nam prlkazuje posnetek, narejen v vidnem delu speklra, in sieer zlepljen iz Ireh zaporednih obhodov satelita NOAA 7 dne 4. ok!. 84 od 11.56 do 15.29 GMT. Na desnl slranl pa imamo sliko v IR delu speklra, posnelo pono~i 5. ok!. 84 in zlepljeno iz Ireh obhodov islega satelita v ~asu od 01.49 do 05.22 GMT.

Visoki oblaki (Ci,Cc,Cs - po sestavi vsi iz ledenih kristalov) so izrazito beli ker so zelo hladni.

Srednji oblaki (As,Ac - po sestavi mesani, tako iz vodn ih kapljic kot iz ledenih kristalov) so mani hladni kot

predhodni in so izrazeni v sivo svet lih odtenkih.

Nizki oblaki (St,Sc,Ns) imajo vrhove relativno toplejse in se kazejo v temnej­sem sivem odtenku.

METEOROLOGIJA

Francoz v vesolju

PATRICK BAUD­RY, francoski vesoljec, bo prihodnje leta clan posadske ameriske ve­soljske ladje. Edini tu­jec, ki so ga America ni doslej poslali v vesolje, je bil Zahodni Nemec Ulf Merbold. Konec la nskega leta je bil clan posadke raketoplana Columbia, ki je v veso­Ije ponesel evropsk i la boratorij Spacelab.

V ZOA gradijo letalo, ki naj ne bi pristalo leto dni

Druzba Lockheed gradi letalo na soncno energijo, ki naj ne bi prista lo celo leta dni , pise Washington Post. Po izjavi inzenirja te znane a meriske druzbe ne bi imelo posad ke, pac pa bi ga vodili z Zemlje. Uporabljali naj bi ga v razlicne na­mene - za nadziranje meja, morebitnih boji­sc, komunikacij, posev­kov , in za spremljanje pomorskega prometa. Letelo naj bi na visini 20 k'lometrov , tako da bi z njim nadomestili drage geostacionarne sate lite. Fotografije, ki bi jih posnelo, bodo veliko ostrejse kot jih lahko posnamejo sate­liti. Letalo bo lahko ostalo v zraku kljub mocnim vetrovom in drugim neugodnim vre­menskim razmeram.

(AP, AFP)

8-757 za Indijo Ameriska dnizba

Boeing bo prihodnje leta dobavila indijski leta lski druzbi prvi dye od narocenih osmih le­tal tipa boeing 757, os­ta la pa do 1987. leta, cena zanje bo menda za pet ino ni zja ob obicajne.

Oblaki navplcnega razvoja (Cu,Cb), ki jih poznamo zaradi znaCilne obliko­vanosti, se kazejo v barvnih odtenkih med temno sivo in bela barvo, kar je odvisno od dosdene visine vrhov. Neredko se zgodi, da neka plast ni vidna ozr. se zela" slabo loci od okolice. To se dogaja tedaj , ko je njena temperatura zelo blizu temperaturi zemeljske ali morske povrsine. Tak tipicen primer je megla, predvsem kadar je obstojna nad morjem in jo na IR sliki ne razlocimo, pac pa je lepo vidna na vidni sliki.

Novejsa generacija sprejemnikov sate­litske slike ta problem precej ublazi, saj lahko crno-belo sliko v sivih stopnjah zamenjamo z razlicnimi barvnimi odten­ki (Iazne barye!), ki nam olajsajo delo z boljso locljivostjo, zraven tega pa nam omogocajo povecavo detajlov .

Se vedno je velik problem dolocljivost po visini; navadno si pomagamo z zakonom 0 padcu temperature z visino - pri tern moramo paziti ali se npr. lede­ni oblaki nahajajo v ekvatorialnem obm­ocju (visina 12000 m) ali v sUbtropskem, kjer je visina Ie 5000 m pa imata oba oblaka isto temperaturo in na nasem zaslonu isti beli odtenek. Vsekakor velja, da Cim toplejsi je vrh oblacnega sistema, bolj je nizek . Temen oblacni sistem na nasem zaslonu se bo nahajal na nizkih visinah in bo zato sestavljen iz oblakov rodu St in Sc.

Slike vodne pare Te slike dajejo pojasnilo 0 obstojeci

povprecni vlagi v visji atmosferi (5 - 10 km) nad zemeljskim povrsjem.

Suha obmocja so podana zelo tern no, medtem ko so vlazna relativno svetlejsa . Zelo bele lise upodabljajo vrhove oblakov, ki so zelo razviti po visini. Pogostoma nam slike vodne pare po­kazejo ogromna mesanja, katerim so podvrZeni atmosferski tokovi, ki nasta­jajo okrog zemeljske oble in se ne dajo doloCiti na noben drug tehnicni nacin. Za sprejem teh informacij sluzijo spekt­ralna infrardeca obmocja, v katerih obstojeCi vodni hlapi vsrkavajo zemelj­sko sevanie.

Poglobljena interpretacija teh po­datkov je dokaj tdavna in zahtevna, splosna nacela pa lahko zgostimo:

crna ali temno siva barva nam govori o tern, da je suho na vseh ravneh , ali, da je vlazno sarno na nizkem obmocju;

svetlo siva barva nam pove, da je srednj e vlazno v srednji ali visji troposfe­n'

, t isto bela barva nam pove, da je vlazno na vseh visinah ali da so gosti oblaki na visinah.

Za operativno delo je potrebno med seboj primerjati razlicne slike istega obmocja ob istem casu ozr. vec zapored­nih slik, kar nam podaja sliko razvoja vremenskega polozaja. Zato je kot nujen del opreme potreben nek spominski sistem, kjer lahko hranimo informacijo. V postev pride kasetofon, polaroidna kamera ali prozoren list z obrisi kon­tinentov, na katerega risemo premike sistemov.

o samem tolmacenju posameznih slik in 0 prakticni uporabi za leta Ice bi lahko napisali se veliko, ze sedaj pa se najbrZ marsikdo vprasuje »Kaj nam piseS 0

sprejemnikih satelitske slike, saj jih se dolgo ne bomo videlik Nekaj se je pre­maknilo tudi pri nas tako, da imamo v Meteoroloskem centru na letaliScu Br­·nik ze od 1. sept. 1984 na poskusnji tovrstno aparaturo, ki jo skupaj kupuje­ta IAA in Aerodrom Ljubljana, podoben komplet pa bo za svoje potrebe kupila tu­di ZLOS. V kolikor bo slo vse po sreci, se lahko nadejamo, da bomo pozimi na se­minarju v Portorozu ze lahko vide Ii celotno apargjuro delovati v »ziv_o«,

Za konec se informacija 0 proizvajal­cih: V ZR NemCiji sta dva: Dornier, kije silno drag in dela Ie za profesionalne meteoroloske institute in UK W Technik,

. ki je v letosnjem letu razvil tudi cenejse komplete (najcenejsa varianta brez tele­vizorja ozr. monitorja je priblizno 10000 DM). V Italiji sta dva proizvajalca tovrstne opreme: Santinni in NC Ricam­bi , ki je trenutno najsolidnejsi in hkrati vodilni svetovni proizvajalec (njegov komplet z barvnim TV monitorjem velja 3000.000 Lir.)

Zanimivo je, da je tovrsten sprejemnik ze pred dobrimi 10 leti sestavil sam (tedaj se dijak iz Nove Gorice) Matjaz Vidmar, vendar za njegovo delo ni bilo pravega zanimanja. V Sloveniji tovrstno apara­turo izdeluje ing. Zadnik iz Portoroza (cena njegovega kompleta brez antene za sprejcm oddaj s polarnih satelitov in TV monitorja je cca . 90 starih milijonov din.), ima pa na zalost dolg dobavni rok. Zanimivo je, da se v Sloveniji niti ISKRA niti Institut Jozef Stefan ne potegujeta za izdelavo tovrstnih aparatov, pac pa to poskusajo v »Rudi Cajevcu« ozr. RIZ-u in v kratkem naj bi se na jugoslovanskem trgu pojavile tudi njihove aparature. Na slikah st. I, 2 in 3 si lahko ogledamo ne­kaj primerov satelitskih posnetkov.

MIRAN FFRLAN

Na tern mestu bi se rad zahvalil Ivanu Goriupu - Dianiju za po­moc pri prevajanju strokovne fite­rature.

M. Fer/an

?R5 """ t iO ,~h"(i 725 i 1t) MO,

,725 1 . . iO <~('i SfEREOGRRP4iSCHE

Airbusi za Turcijo

Letalska drud>a Tu­rkish Air lines je zdaj opremljena z ameriski­mi letali DC 9 in DC 10 ter Boeingi 707 in 727. Zdaj pa se preds­tavniki te Jurske le­talske druzbe dogova­rjajo za nakup treh le­tal pri evropsk i indu­striji Airbus. Turke zanimajo predvsem I t

tala A 310 - 200, ki so namenjena poletom na srednjih progah.

(Po DELU)

Farnhorough '84 Dve leli sta naokrog in kot za dezjem pride so nee, sledi Parizu Farnbor­

ough. Malo podezelsko mesteee, kakih 60 km jugozahodno od Londona, pos­tane vsaki dYe leli v prvem septembrskem tednu sredisce sveta za vse, kar ima za skupni imenovalee zrak - ta cudoviti medij 20. stoletja.

V prejsnji stevi lki Adrie smo yam pisen in odseva najbolj napredno o bljubili nekaj vtisov 0 letosnjem tehnologijo in znanost ubij anja. Je ze ta­osrednjem dogodku v leta lstvu . Nikakor ko, da znanost sluzi v civilne namene pa ne mislimo primerj a ti razstave v Veli- sele, ko se je izkaza la na vojaskem podr­ki Britaniji z nedavno v Celovcu , kajti ocju . Vendar ne zelimo morali zirati , Farnborough lahko o pisujemo Ie s temvec op isat i letosnji Farnborough! presdniki. Razstavni prostor v treh ogro mnih halah, ki jih vsako leta po-vecujejo, je vedno premajhen za vse, ki bi Rusi prihajajo! zeleli biti zraven, tako da so tudi letos stev ilni razstavlja lci ostali doma a li pa se morali zadovoljiti z manjsim razstavnim prostorom. V o mcnjenih hala h in na prostem je bil o tudi letos mogoce videti predvsem najvecjo in najbolj pestro or­ozarno na svetu. Arzenal orozi.ije nepo-

"Rdeci airbus« - sovjetski IIjusin-86 je zdaj ze dobro preizkusen (Foto: arhiv Kril)

Za najvecjo privlacnost prired itve je poskrbela Sovjetska zveza , ki se je po pravilu do sedaj udeldevala sa rn o pari­skih razstav. Lani Sovjetov zaradi politi­cnih zapletov s Francij o ni bil o, letos pa so se od locili po kaza ti na Otoku. Poleg stevi lnega zastopstva v razs tav nem pa­viljonu so bili najbolj za nimivi predvsem trije eksponati, od katerih sta dva nasto­pila tudi v programu, in sicer gro moza n­ski helikopter Mil-26 z nosi ln ostjo do 20 to n koristnega tovora in visoko sposob­no letalo STOL An-27. Oba sta navd usi­la s svojimi drznimi nastopi, tako da so jih o rga nizatorji menda poprosili, da naj ne nadaljuje.0 s tako ekstremnim letenj em. Opozori lo ni bilo odvec, saj se je se v torek (drugi dan razs tave) pray za­radi »izjemnih« sposob nosti pri pristaja­nju razbilo de Havillandovo letalo Buf­falo, predhodnik Dasha 7. Pravi cudd, da nihce od posadke in zbra nih 50.000 obiskova lcev ni bil poskodovan, ceprav so razbitine ddevale po vsej o ko lici in

RAZSTAVE

EMB 120 Brasilia je zadnja brazilska novost (Foto: Embraer)

Antonov An-27 je pokazal STOL karakteristike (Foto: ADRIA)

Prvl BAE 146-200 je kupila Pacific Southwest Airlines Iz Kallfornlje Ie junlja (po AIR International)

pray grdo poskodovale nekaj razs tavlje­nih letal , med njimi'predvsem ameriski F-16. Kot zanimivost naj navedem., daje bil kapitan razbitega Buffa la vodja znane akrobatske skupine Red Arrows od leta 1976 do 1978, torej res vrhunski pilot. De Havilland je nesreco takoj izra­bil v reklamne namene - ces, nasa letala so varna: letalo se je sicer razbilo, niko­mur pa sc ni nic zgodi lo! (Vsaka podobnost s podobnimi »pripetljaji« de HavillaQdovih letal je zgolj in samp nakljucna).

Na stat icni razstavi so Sovjeti pokazali se sirokotrupno letalo I L-86, ki se naj­bolj spominja na A 300, seveda s stirimi motorji. Od tod tudi njegovo' ime -rdeCi Airbus . Eden izmed prototipov je bil prikazan ze v Parizu leta 1977.

Boj za previa do na nebu se nadaljuje

Tudi letos je bil hud boj trojice velikih, ki se za svoj trZni deld bore na najbolj atraktivnem podrocju civi lnega letalstva in kjer zeva najvecja vrzel- na podrocju 150-sedeznih Ictal.

McDonnel Douglasu so stevilna na­rocila za MD-80 zagotovila popolno zasedenost proizvodnih linij tja do kon­ca desetletja . Predstavili so tudi novi program MD-87 (nekaksna tridesetka z vsemi pridobitvami osemdesetke), ven­dar posebnega zanimanja zanj ni bilo opaziti.

Boeing je pripeljal na razstavo naj­novejso ptico iz svojega bogatega spekt­ra - B 737-300 z novimi motorji CFM-56-3. To je bila tudi edin~ leteca .. novost« letosnjega Farnborougha v tern razredu . Boeingu je ze uspelo prod a­ti nekaj teh Ictal. Med drugim smo tOdi za Jatovo naroeilo za dye leta Ii te vrste zvedeli pray v easu razstave .

Airbus je pripeljal na ogled A 300-600, katerega izbolj save so plod razvoja pred.vsem A 3 IO (novi materia li , repni rezervoarji) . Airbus je dobil tudi najbolj revolucionarno naroeilo, ne Ie zaradi samega stevila letal, temvee zaradi nad­aljnjega prodora na amerisko tdisce. Pan American je namree narpeil 121etal A 310-300 (in 13 opcijskih naroCiI) ter 16 Ictal A 320-200 (in 34 opcij!). Ker A 320 se ni na razpolago,bo Pan Am vzel v naj­em 12 A300-B4 in 4A 310-200. Naroeilo velja vee kot milijardo dolarjev in pome­ni enega najveejih uspehov ter dokoneno potrditev evropskega konzorcija .

Hud boj bijejo tudi proizvajalci letal na podroeju regionalnih oziroma tako imenovanih povezovalnih letal. Poleg novega de Havillandovega Dasha 8 in

rce'L1J20

Pilatusov PC-9 je med voja.klml trenaierjl uspelnl naslednlk PC-7(Foto: Pilatus)

Huda letalska nesreca na letaliscu v Omsku

Dopisnik francos­kega radia iz Moskve je 19.oktobra eksklu­zivno porocal 0 veliki letalski nesreci v So v­jetski zvezi, do katere naj bi Rrislo v mestu Omsk. Ceprav sovjet­ska obcila 0 tem niso nic porocala, naj bi v tej nesreci izgubilo ziv­Ijenje 150 potnikov. Letalo Aeroflota vrste iljusin je namrec pri pristajanju na letaliski stezi zadelo v tovor­njak s cisterno, pri cemer je prislo do pOZara, v katerem so vsi potniki zogleneli.

B. P.

Rakete na jahti FAHT, triinsestde­

steletni kralj Saudske Arabije, si je za svojo novo jahto »Abdul Aziz«, ki sojo opremili v Veliki Britaniji, pri ameriskem obrambnem ministrstvu izposodil stiri protiletalske rake­te. Orozje naj bi kral­jevsko jahto varovalo na poti proti Saudski Arabiji, ki vodi skozi krizna obmocja Bliz­njega vzhoda.

o tornadlh je veliko slilati - ku­pujejo jih Anglezi in Nemci (Foto: AIR International)

Jaguar Ie vedno doilvlja Izpopol­nltve ... (Foto: AIR International) njegovega predho'dnika Oasha 7, se je predstavilo tudi Saab-Fairchildovo le­talo SF 340, premiero je dozivela spansk­oindonezijska koprodukcija CAS A NU­RTANIO CN 235 in bJ;flziiski embraer EMB 120 Brasilia, polC\!g ~e znanih Shortshovih letal 330 in 360. Zal je razs­tava potekala prezgodaj za francosko­italijanski ATR 42, ki se bo javnosti predstavil maja 1985 v Parizu.

British Aerospace je predstavil BAE 146-200 in napovedal serijo 300, ki bo dosegala velikost male devetke, torej ok­oli 115-sedeino letalo.

Fokker -je--- objavil podrol?nosti 0

projektih F 50 in F 100, ki stapreobliko­vanji ze znanih F 27 in F 28. Tudi ta seje

RAZSTAVE

pohvalil s prodajnim uspehom, saj mu je uspelo pridobiti za projekt F 100 sam Swissair. Torej je na podrocju civilnega letalstva kar precej novosti, popestrenih z uspehi in neuspehi posameznih podje­tij, predvsem pa se nadaljuje hud kon­kurencni boj.

Vojasko letalstvo - pasa za oci

Najvecja pasa za oci in obremenitev za usesa so vedno vdjaska letala. Letosnji Farnborough ni premogel take novitete, kot je bil pred dvema letoma ameriski super bombnik B-1, kar pa ne pomeni, da razstavljeni eksponati. niso bili zanimivi. .

Ce zacnemo nas pregled pri vojaskih moto.rnih trenaznih letalih, smo takoj zadeli zebljico na glavico, kajti pray v casu Farnborougha naj bi padla odl­ocitev pri izboru trenaznega letala za RAF (Royal Air Force). NaroCili bi preko 100 leta!. Najresnejsa kandidata sta ostala Pilatusov PC-9 in Firecracker NON-IT.

V kategoriji solskih reaktivnih letal oziroma malih vecnamenskih letal se je predstavila vrsta stevilnih starih znancev od britanskega Hawka, italijanskega Aermacchija MB 339, francosko-angle­skega Alpha Jeta, spanskega CASA C-10 I do nasega Super Oaleba 0-4, s kate­rim sta izvrstno prikazala demonstra­cijske polete majorja Jalen in Koler. Pomudimo pa se tudi pri »smetani« modernega vojnega letalstva . Ob misli na lepotce, s katerimi se kitijo letalstva zahodnih ddav, vsakemu pravemu vztrepeta srce. Na eni strani so se pojavili evropski lovci - Tornado, Jaguar, pale­ta Miragov (F I, III NO, in 2000) ter Harrier. Americani so pripeljali F 15, F 16 in F 20. Slednji so pokazali letenje na meji verjetnosti, ob katerem te mocno stiska v predelu zelodca, ko pomislis na vse pozitivne in negativne g-je, ki de­lujejo na pilota in letalo ob tako norih manevrih. Lahko mi verjamete, da je ob nizanju imen tezko opisati velicastne uzitke, ki prevevajo gledalca ob vsakem teh »varilnih aparatov«.

Jugoslovani se predstavijo Jugoslovanska letalska industrija seje

oCitno zavedla priloznosti, ki jo ponuja letalska razstava vrste La Bourg~tali Farnborough. Tudi letos smo imeli svoj paviljon, ki gaje pripravila zvezna direk­cija za preskrbo in rezerve, vsa industrija pa se je predstavila zdruzena pod imenom Yugoslav Air Force ·Industry.

RAZSTAVE

Sovjetska zveza gradi vesoljski taksi

Sovjetska zveza gra­di podobno vesoljsko ladjo ka t je ameriski shuttle, ki mu pravijo tudi veso ljski taksi. Kot je sporoei la agen­cij a UPI,so fotografijo novega vesoljskega plo­vila za veekratno up­orabo objavili v naj­novejsi knjigi medna­rodnega instituta za raziskave iz Stock hol­rna (SIPRI) z naslovom Odstevanje v veso ljski vojni . V njej je med drugim reeeno, da so sovjetsko eksperimen­talno vesoljsko ladjo prvie izstrelili junija 1982 in da je podobna ameriskemu shuttlu . Na fotografiji je videti st iri de lavce, ki na izst re­liseu Tjuratamu v Ka­zahtanu nekaj de\ajo okrog ladje . .. Po visini teh Ijudi lahko sk le­pamo. da gre za srednje veliko ladjo. to pa pomeni . da so sovjet­sk i program zaee li se le uresn icevat i ... je izjav il avtor omenjene knj ige Bufendra Jasani. ki je pojasnil . da je fotogra­fijo posnelo avstra lsko Ictal stvo.

(UP I)

V Karaciju obsodili ugrabitelje letala na smrt

Avions Marcel Dassault-Breguet Aviation je druzba z veliko sodelavci in bogatimi letalskimi izkusnjami. Njihov Mirage 2000 je pray v vrhu vojaskih poslastic, zaradi enotne tehnologije z izboljsanim Mirage 5 in Alpha Jetom pa je izredno prakticen tudi za eksploatacijo (Foto: The Mi­rage World)

F-16 Falcon leti v dvanajstih flotah po svetu. Naredili so jih ze vee kot 1200 ... (Foto: General Dynamics)

McDonnell Douglas trdi, da je njegov F/A 18 Hornet najboljsi v svojem razredu (Foto: McDonnell Douglas)

Na licno ureJenem razstavnem prostoru, ki so ga krasile makete Orla , Super Gale­ba , Gazele in jadralnega leta la Kosava, smo opazi li obilieo propagandnega gra­diva nasih proizvajalcev kot so Sokom VTC, Iskra, Rudi Cajevee, EI Nis in Ela­na, ki je predstavil svoja jadralna letala DG 100, DG 300 in napovedani DG 500.

Vojasko sodisce je novembra 1984 obso­dilo na smrt 41judi za­radi sodclova nja pri ugrabitvi Ictala. Letalo so leta 1981 preusmeri­Ii iz pakistanskcga zrac­nega prostora. Bi li so ciani leta li ske varnost­ne sluzbe v KaraCiju . obsodili so jih. ker so da li orozje trem ugra­bite ljem Ictala . ki so preusmeri li boe ing iz KaraCija proti Damas­ku.

V zivo smo gledali polet nasega G -4. (AFP) Uspelo nam je zvedeti, da je za l zmanj-

ICe'L,4 21

kalo casa za predstavitev mocnejsega Orla, ki bo medMrodno premiero dozivel drugo leta v Parizu. Ne moremo se otresti misli, da kljub malo mocnejse­mu Viperju nas Orel ni tisto, kar smo si predstavljali pred desetimi leti, ko so ugledali luc sveta prvi prototipi pri nas in v Romuniji. Verjetno nam tudi nikoli ne bo uspelo zvedeti, koliko je vse skupaj ze stalo, ampak prejkone bi za ta denar ze lahko imeli zamenjavo za zas tarele MIG-21.

Namesto konca »Vloge so ogromne, toda tudi priloz­

nosti so ogromne!« je dejal neki preds­tavnik organ izatorja - zdruzenja bri­tanskih leta lskih podjetij . Po oeenah je vrednost sredstev, ki se bodo do konea stoletja obrnila v letalski panogi o.koli 1.400 milijard dolarjev. Zato je razu­mljivo zanima nje tako pro izvajalcev kot tudi kupeev. Po oeenah prireditelja je bilo na letosnji razstav i preko 50.000 po­vabljenih gostov, poleg skoraj 300.000 drugih obiskovalcev in ucinek vsega se zagotovo meri v milijardah . Zaradi vseh teh vzrokov si tdko predstavljamo za­kulisne igre tega velikega druzabnega dogodka, ki odloca pri posameznih nakupih.

Farnborough '84 je koncan, predstava se nadaljuje . Na svidenje torej v Parizu 1985!.

MARJAN TRILAR »ADRIA«

1- ~:,."

- i~~:-=~~ j~'.~

aii~::::-·· '''" -~

Tako kot smo na belokranjskem Oto­ku pluli bolj po vodi kot po zraku, so morali tudi na britanskem Otoku (skoraj v istih dneh) fotoreporterji imeti potapljasko opremo, ce so hoteli kaj slikati (Karikatura po AIR International)

Ariane za Avstralijo

Avstralija se je od l­oCi la, da bo svoj tretji sate lit za komunika­cije izstre lila v vesolje s pomoejo vozi la Ariane, ki je izdelek evropske­ga aeronavticnega ko­nzorcija. Avstralija bo predvidoma jUlija in oktobra prihodnje Ie to svoja prva komunika­cijska sate lita poslala v veso lje s pomocjo ame­riskega veso ljskega vo­zi la shutt le. Ker pa je to vozi lo ze lo drago , ga bo pri izstrelilvi tretjega sate lita zame­njal Ariane.

(Po DELU)

Uspesni lockheed

V tretjem cetrtletju je imela gigantska ame­riska aeronavticna dru­zba Lockheed 89, I mi­lijona dolarjev dobi­cka, kar je za 50 odstotkov vee kot v enakem obdobju la ni.

Ponovno drzavni prvaki Kategorija: S3A POSAMEZNO:

St. Priimek in ime St.

I. 41 Sasa Francta 2. 49 Zoran Adamov 3. I J oze Cuden 4. 12 Nikola Buljevic 5. 17 Goran Spasic 6. 10 Stipe Musli m 7. 49 Damir Tesija 8. 2 1 Miodrag Radic 9. 42 Srdja n KaCina

10. 16 Boban Sinadinovic

EKIPNO:

I AK Kovin 2 A K Smederevo 3 AK Nova Pazova 4 ARKV. Komarov 5 ARD Split 6 AK Zenica 7 MK B. Kamenko 8 AK Osijek 9 AK Franj o Kluz

10 ARAK Dubrava 11 AK 1-: Saric 12 AK 25. Maj 13 V. P. 5530 14 RMK Feniks 15 AK Franjo Kluz

Klub Mesto I. turnus 2. turnus 3. turn us skupno FL Y OFF

Kovin Kovin 240 240 240 720 + 569 Kovin Kovin 240 240 240 720 + 553 V. Komarov Ljubljana 240 240 240 720 + 454 AK Nova Pazova Nova Pa zova 240 233 240 713 Smederevo Smederevo 241* 240 190 670 ARD Split Sp lit 140 216 249 596 Osijek Osijek 157 190 240 587 B.M. Kamenko Nis 93 230 240 563 K ovin Kovin 240 40 240 520 Smederevo Smederevo 240 240 J3 5 18

Tocke

Kovin 1960 Smederevo 1668 Nova Pazova 1533 Ljubljana 1495 Split 1311 Zenica 109 1 Nis 1061 Osijek 840 Zemun 823 Zagreb 811 Subotica 665 Stip 522 Osijek 485 Skopje 64 S. Mitrovica 6

Na jubilejnem XX. ddavnem prvens­tvu raketnih modelarjev, ki je bilo od 14.-16. septembra v Osijeku,je mostvo Astronavtsko raketarskega ~Iuba V. M. Komarov v sestavi Marjan Cuden, Joze Cuden in Primoz Kuhar dosegla izreden uspeh s tem, ko je obran ila lani osvojen i naslov ddavne&a prvaka v kategoriji S-6-A, brata Cudna pa sta med posa­mezniki v »Fly-offu« 4 tekmovalcev oba osvojila kolajni, Joze Cuden zlato in Ma­rjan Cuden bronas to . V mocni kon­kurenci je ekipa Ijubljansk ih Komarov­cev osvojila prvo mesto s kar osmimi »maksi« od devetih moznih in s skoraj enominutno prednostjo pred mostvom Nove Pazove.

RAKETARSTVO k"~'L423

Ustavili polete med Sin!Japurom in Sri lanko

Singapurske in sri­lan ske letalske druzbe so ustavil e vse po lcte med drzava ma. To so sklenili za radi ra zlie­nega stali sea do pravic v zvezi s pristajanjem in drllgimi pro blemi v leta lskem 'prom~tu med Singapurom in Sri Lan­ko. Singapurska dru­zba SIA je sporoeila, da so njene polete v Colombo ze odpove­dali , druzba Air La nca pa bo odpovedala svoje polete v Singapur.

(INA)

Tretji evropski satelit jeseni 1985

Evropska vesoljska agencija predvideva, da bo za organi zacijo EU­TELSA T (Evropska organizacija za sate­litske telekomunikaci­je) v jeseni 1985 z raketo Ariane izstreli­la tretji sa telit. Na ne­davnem sestanku or­ganizacije Eutelsat pa so se na podlagi zelo natanenih studij ze od­loeili, za katere na­menc bodo uporabljali ta sate lit. Najveeji del zmogljivosti bodo po­nudili uporabnikom (na­mestitev ojaeevalcev za pren os televizijske sli­ke) , del zmogljivosti so namenili kot rezervo za poslovne zveze (sis­tem SMS), del zmog­ljivos ti pa bodo imeli kot varnostno reze rvo, ee bo Otrcba ponuditi pomoe pri delovanju drugih dveh sa telitov EUTELSA T, ki sta ze v o rbiti . Kljub tako zae rtanim planom se ta o rga ni zac ij a na me­rava se posve tovati z upora bniki 0 rabi vseh treh sa tclitov.

(J. P.)

Kategorija : S6A POSAMEZNO:

St. Priimek in ime Klub Mesto I. turnus 2. turnus 3. turnus Sk upno st. FLY OFF

I. I J ozeCuden V. Ko ma rov Ljubljana 120 120 120 360+ 190

2. 22 Sloboqan Stankovic B.M. Kam enko Nis 120 120 120 360+188

3. 4 Marjan ('ude n . V. Komarov Ljubljana 120 120 120 360+135

4. 73 Mile Zoric V.I'. 5530 Osijek 120 120 120 360 5. 13 J o rda n Ko vacevic Nova Pazova Nova I'azova 120 120 11 7 357 6. 15 J ova nka Mil osevic Smederevo Smeden:vo 115 120 120 355 7. 12 Nikola Buljevic Nova Pazo va Nova I'azova 120 120 110 350 8. 68 Zoran Katanic Franjo Kluz S. Mitrov ica 120 92 120 332

9. 71 Radojica Katanic F ranjo Kluz S. Mitro vica 88 120 120 328 10. 97 Primoz Kuh a r V. Komarov Ljubljana 120 7$ 120 315

EKIPNO:

I ARK V. Komarov Ljubljana 2 AK Nova pazova Nova Pazova 3 AK Franjo Kluz S. Mitrovica 4 AK Smederevo Smederevo 5 AK Franjo Kluz Zemun 6 AK Galeb Kikinda 7 AK,Osijek Osijek 8 AK Kovin Kovin 9 V.P. 5530 Osijek

10 MK B. Kamenko Nis II ARAK Dubrava Zagreb 12 ARD Split Split 13 ARK Vega Sevnica 14 AK 25. maj Stip 15 AK Zenica Zenica 16 AK I. Saric Subotica 17 RMK Feniks Skopje 18 AK Stara Pazova Stara Pazova

tock

1035 972 870 810 693 503 479 465 360 360 317 295 171 131 130 100

79 o

Argentina izdeluje rakete z dometom 1300 kilometrov?

Britanski list Sunday Times pise, da bodo v Argentini izdelali nove rakete, 0 katerih zahodni obveseeva lni viri trdijo, da bi lahko z argentinskega kopnega zadeli Malvinske otoke. Kot pise list, pomagajo Argentini pri izdelavi novih raket Condor za hodnonemski in italijanski vojaski strokovnjaki v tajnem la bo ratoriju v Azuli , kakih 500 kilometrov jllgoza hodno od Buenos Airesa. Rakete izde­lujejo ze nekaj let. Zahodni krogi sodijo, da znasa doseg raket skoraj 1300 kilometrov, vojaski krogi v Buenos Airesu pa za trjujejo , da bo njihov doseg Ie nekaj vee kot 160 kilometrov in da jih bodo lahko izs trelili iz zraka in s kopnega. Ma lvinski otoki, ki so bili vzrok za spopad med Argentino in Veliko Bri­tanijo, lezij o o ko li 600 kilometrov od arge n­tinske obale.

(Reuter)

Poleg tega je laze Cuden osvojil tudi .bron pri raketah s padalom (S-3-A) in bi bil tudi tokrat najboljsi, ce ne bi V

" Fly-offu« sodnik njegovega model a iz­gubil iz vida ze po nekaj vee kot sedmih minutah in po l, ceprav je bil v zraku dlje od modelov obeh Kovincev Franete in Adamova. To je potrdilo tudi mostvo za vracanje modelov. Z osvojitvijo naslova qdavnega prvaka v S-6-A je laze Cuden za leta dni postal nosilec naziva sportn ik zveznega razreda.

VOlKO KOGEl

~q b Postojanka na Luni

Pod pokroviteljstvom ameriske vesoljske agencije Nasa so o blikovali »delovno sk upino za lunarno postojanko«, ki intenzivno pripra­vlja projekt za bodoeo amerisko raziskova lno postojiloJ1ko na Mesecu. Po najnovejsih na­crtih bi leta 1990 ze la hko postavili sta lno vesoljsko postojanko, ki bi la hko bila dobra os nova za nastanitev znastvene ko lonije na Mesecu v naslednjih 15 a li 20 letih. Proraeun kaze, da bi stroski za lunarno postojanko stali samo 0,1 odstotka ameriskega narodnega bruto dohodka, kar je manj kot program Apollo, ki je Americane popeljal na Luno.

Y prvi fazi »gradnje«, takoj na zacetku na­slednjega tisoeletja, bi obiskovali znanstveni center, v katerem bi se v mislih menjava lo 6 do 12 znanstvenikov, ki bi bili v zaee tku seveda zelo odvisni od Zemlje. Potem bi na Luni na­selili ze stalno kolonijo, ki bi se zacela ukva­rjati z industrijsko in poljedelsko proizvodnjo, s Cimer bi mocno zmanjsali svojo odvisnost od maticnega planeta. Tedaj bi lahko zace li tudi izkoriscat i surovine, ki so na Mesecu. Povse m na koncu tega zacetnega obdobja bi Nasa Ste­vilcno okrepila svojo naselbino. Ta bi bila ze skoraj povsem neodvisna, znanstveniki pa bi se la hk o povsem posve tili moderni tehnolosk i aktivnosti. T akra t bi la hko lunarn o post­oja nk o uspesno izkoristi li tudi kot izhodisce za raziskova nje drugih nebesnih teles.

Mlha Kozjek, lani najuspeAnejAi raketni modelar ZLOS, je im~1 tokrat v S-6-~ !"ekoliko manj ~re~e, zato pa je bll odllten v S-7, kjer je z obnovljeno maketo Meteor 2K osvoJl1 srebrno odhtJe. (Foto: Sandi lIlIk)

Marjan Cuden pripravlja na Atart svoj strimerski model, s katerim je osvojll tretje rnesto, pray tako kot na minulem drzavnem prvenstvu.

VI. pokal Ljubljane

Na ljublja nskem ba rju je po teka lo 29. in 30. septembra 6. zvezno tekmova nje ra ketnih modelarjev za po ka l Ljublja ne in memo ri a l V. Ko ma rova, ki ga vsa ko leto priredi ljubljanski Astro navtsko ra keta rski klub V. M. Ko marov. Letosse je tekm ova nja udeld il o 33 ra ketnih modela rj ev iz Za greba, Splita, Nove Pazove, Ze mun a, Subo tice, Kovina, Radoseva, Nisa, Sevnice in Ljublja ne.

Slove nsk i tekmova lci so bili naj­us pd nejs i v kat ego riji ra ket s padalo m (S-3-A) kjer je bil a najbo lj sa ekipa A RK Ko ma rov, med posa meznlkl pa Je bil tretji Drago Perc iz Sevnice, ka r je za tega ml adega tekm ova lca nedvo mno ve­lik a vzpodbuda pri nada ljnjem delu. Pri ra keta h s strim erjem so bili Ko ma rovci to kra t drugi za ekip9 Ko vina, posa­mezno pa je Marj an e ud en (A RK Ko­ma rov) osvojil b ron z najvecjim stev il o m Lock. O meniti ve lja tud i 7. mesto Boga Stempih a rja iz ljublja nskega vojaskega kluba Bra tstvo in eno tnost, ki j e se lc v zad nj em turnusu izpadel iz boja za od li cja.

V ka tegoriji ra kcto pl anov je mojstcr kl as icnih modelov Ego n Engelsberge r iz Splita do kaza l, da do bro o bvlada tudi modele z mehkim kril o m, saj je spet

RAKETARSTVO

5 -3A P05AMEZNO

prekos il vse tekmece in zmagal z naj­boljsim rezultatom. Po njegovih besedah je bil to »uspesno oprav lj en popravni iz­pit za neuspeh na drzavnem prvenstvu«.

Med mak etarji je bil Miha Kozjek (ARK Ko marov) po stat icnem tock ova­nJu na tretjem mestu ; z atrak ti vnim poleto m, za katerega je dobi l 'najvecje stevi lo tock, pa se je povzpel se za mesto

I. Zoran Adamov AK Kovin 240 240 240 720 + 380 2. Zoltan Sz~ lma AK Ivan Saric 240 240 240 720 + 275 3. Drago Pere ARK Vega 240 240 240 720 + 0 4. Niko la Bu ljevic AK Nova Pazova 240 240 197 677 5.-6. Vasja Urbane AK R Ko marov 240 185 240 665 5.-6. J ordan Kovacevic AK Nova Pazova 240 220 205 665 7. Milan Rajkovic AK Radosevo 163 240 228 63 1 8. Miha Kozjek ARK Ko marov 240 135 240 6 15 9. Marja n Cuden ARK Ko marov 11 7 240 240 597 10. Miodrag Radic MK B.M.Kamenko240 240 95 575 Skupaj 32 tekmovaicev

5 -4C P05AMEZNO

I. Egon Engelsberge r ARD Split 240 2. Srdjan Kacina AK Kovin 240 3. Sasa Franeta AK Kovin 163 4. Siobodan Stankovic MK B.M.Kamenko 143 5. Zdenk o Badovinae ARAK Dubrava 240 6. Niko la Buljev ic AK Nova Pazova 189 7. Jordan Kovacevic AK Nova Pazova 165 8. Kres imir Pavle!; ARAK Dubrava 240 9. Bogo Stempihar A RK Bratstvo

240 240 720 + 287 240 240 720 + 0 240 240 643 215 240 598 102 225 567 68 240 497

240 0 405 102 0 342

in enotnost AK Ivan Saric

o 152 163 315 10. Zo ltan Sza lma 174 99 0 273

Skllpaj 17 tekmova lcev

5-6A P05AMEZNO I . Zora n Adamov 2. Mile Zor ic 3. Marjan C uden 4. Zdenko Badovinae 5.-6. Sasa F rane ta 5.-6. Mirko Djukic 7. Bogo Stempihar

AK Kovin 120 AK Nova Pazova 120 ARK Komarov 120 ARAK Dubrava 120 AK Kovin 11 0 AK Kovin 120 ARK Bra tstvo in enotnos t 120

120 120 120 120 120 110

8. Sioboda n Stankovic MK B. M. Kamenko 120 120

o 115

o 9. Miha Kozjek ARK Ko marov 0 10. Vasja Urbane ARK Komarov 120 Skupaj 26 tekmovaicev

5-7 P05AMEZNO I. Mi odrag Radic 2. Miha Kozjek 3. Sio bodan Stankovic 4. Draga n SlIkllnda 5. Niko la Cvijetica nin 6. Aea Lazarov

MK B.M.Kamenko ARK Komarov MK B.M.Kamenko AK F. Klu z AK F. Kluz AK F. Kluz

682 75 608 75 6 15 40 563 50 532 35 488 45

120 360 + 191 120 360 + 188 120 360 + 177 120 360 + 0 120 350 120 350

88 328 120 240 120 235 90 210

757 683 655 613 567 533

ICetL425

visje ter zasedel drugo mesto za letosnjim drzavn im prvakom Radicem iz Nisa.

Tudi letos so k izv rstni organizaciji prireditve pripo mogli mestna zveza or­ganizacij za tehnicno kulturo Ljubljana, Geodetski zavod SRS in tnestni ko mite za ljudsko obrambo in druzbeno samo­zascito.

JOZ E CUDEN

5 - 3 A EKIPNO I. ARK Komarov 2. AK Radosevo • 3. AK Nova Pazova 4. ARK Vega 5. AK F. Kluz 6. MK B. M. Kamenko 7. AK Kovin 8. AK Iva n Saric 9. A RA K Dubrava

10. ARK Batstvo in enotnost II. KMT P. Voranc

5 - 4 C EKIPNO I. ARAK Dubrava 2. AK Kovin 3. AK Nova Pazova 4. A K Ivan Saric 5. ARD Split 6. MK B. M. Ka menko 7. A RK Bratstvo in enotnost

5 - 6 A EKIPNO I. AK Kov in 2. ARK Ko marov 3. AK Nova Pazova 4. ARAK Dubrava 5. ARK Bratstvo in eno tn ost 6. ARK Vega 7. MK B. M. Ka menko 8. AK Radosevo 9. AK F. Kluz

5 - 7 EKIPNO I. A K F . Klu z 2. MK B. M. Kamenko 3. ARK Koma rov

1877 1423 1405 120 1 1194 1055 1050 960 480 370

o

1149 1115 1114 775 720 598 3 15

1060 805 603 600 328 295 240 237 198

1713 1412 683

"e'£A26

Varsava: pogovori 0 letalskem prometu v ZDA

Predstavniki Poljske in ZDA so v Varsavi zaceli pogovore 0 moz­nost ih za obnovi tev sporazuma oleta lskem pro metu med drfava­ma. Sporazum je velja l do decem bra leta' 198 1, ko so ga ZDA sa mo­voljno razve ljavi le v okviru gospodarski h sankcij, ki so jih uvedle proti Po ljski, ker se niso strinja le z uvedbo izrednega stanja.

(Xinhua)

Protipozarni dodatek

Kemiki v razvojnem oddel ku britanskega kemicnega podjetja IC I so izpopolnili dodatek F M 9 za letalsko go­ri vo, ki prepreci pri strmoglavljenju letal, da bi se kerozin vzgal; za u pora bo tega do­datka pa 'bo treba us­trezno predelati leta 1-ske motorje, zato na­povedujejo, da ga bo­do v leta lstvu zaceli uporabljat i sele po letu 1990.

Skok se je posrecil, pobeg pa ne

N1CHOLASA FE­TER1SA, triindvajset­letnega A vstralca iz Melbourna , so aretira­Ii takoj po padalskelll skoku z vrha enega od dveh neboticnikov Wo­rld Trade Centra na Manhattanu , ki sta s 4 15 metri drugi najvisji stavbi na svetu . Feter is je sicer takoj po pris­tanku skusal pobegniti s taks ijem, vendar so bili mozje postave hit­rejsi. Vklenjenega so odpeljali na najbli zjo policijsko postajo.

(Po DELU)

Kako visoko? Tlak kisika in dihanje

Najvaznejsa vloga atmosfere za zivlj e­nje je , da o mogoCi kisik za dihanje. V a tmosfe ri je celo tn a masa kisika 1,2 . 1015

metri cnih to n. V zgornji plasti (iznad 100 km) najdemo kisik sa rno v; o bliki atomskega kisika (0), malo ni zje dobi­mo majhne kolicine tria tomskega kisika (01)' ozona (izmed 25 - 35 km). Vzrok terilU je fotodisociacija biatomskega kisik~,(0.0 pod vplivom zelo kratkega ultravljohcnega valovanja. Dalec naj­vecji del kisika (02) je uporaben za dihanje.

Atmosfera vsebuje 20,95 vol. proce n­tOY (02) blizu nadmorske vis ine. Taka sestava pa se z visino mnogo ne spremeni , na 20 km je se vedno 20,7.vol. %, na 30 km 20,4 vol. %. Nasprotno temu, parcialni tlak atmosferskega kisika z visi no pada, kar odgovarja padanju ce lotnega barometrskega tla ka . Na visi ni morja znasa parcia lni tlak 21 % od celotnega atmosferskega tlaka (760 mmHg) a li 160 mmHg. Na visini od 5,5 km znasa polovica vrednosti (80 mmHg), na II km pa sarno se cet rtino (40 mmHg), v primerjavi z nadmorskim. Na visin i 100 km nimamo vec moleku­larnega kisika.

Kemijska sestava no tra nje atmosfere v telesu se razlikuje od zunanje. Zanjo je znaci lna visoka koncentracija CO2 (oglji­kovega dioksida) in vod ne pare. T lak CO2 v a lveola h , nastalega v procesu metabolizma celic, znasa okrog 40 mmHg. Alveolni tlak vodne pare, pri normalni temperaturi pljuc 37°C pa znasa 47 mmHg. Pr,i normalni prevetri­tvi pljuc znasata oba okrog 87 mmHg in ta tlak je v glavnem konstanten. Zaradi sta lne prisotnosti CO2 in vodne pare, parcia lni tlak kisika v pljucih sarno 100 mmHg, torej manj , kot v zunanjosti (160 mmH g). To je vzrok, da z visino par­cialn i tlak kisika v alveo lah pada hitreje, kot v zunanji atmosferi, kar nam razlaga efekt hipo ksije na relativno malih visi­nah . Na visini 4 km se ze pojav lj ajo prvi simptomi pomanjkanja kisika, ceprav je v okoliski atmosferi parcialni t lak kisika 90 mmHg, v alveo la h pa ga je sarno 65 mmHg. Na visin i 7 km je parcialni tl ak kisika kriti cen za cloveka, saj znasa sarno 65 mmHg, med tem ko je v alveolah Ie 30 mmHg, prenos kisika v kri pa je zaradi tega otden. Cim se zunanji barometrski tlak zmanjsa na okrog 87 mmH g, kolikor znasata skupaj parcialni

LETALSKA MEDICINA

dr. VLADO SAVANOVIC I>anltetnl poro~nlk

(Nadaljevanje iz prejsnje stevilke)

tla k vodne pare in CO. v pljucih, je vhod kisika iz zunanje atmosfere v alveole pljuc skoraj nemogoc, saj pljuca ze izpo l­njuje tlak vod ne pare in CO2, Oba ta plina izhajata, kot smo ze rek li , iz vlazne notranj osti telesa, ta tlak pa ustreza visini 15 km. Tu je dosdena ni ce lna tocka ; kjer atmosfera se omogoca dihanje in s tem zivljenje. Nad to visino pa je kakor v vesolju ; brez prisotnosti kisika. Zato visina 15 km predstavlja funkcionalno mejo a li vesolju ekvi­valenten nivo v sami atmosferi.

V pljucih se odvija difuzija kisika iz a lveol v kri pljucnih kapilar ter CO v obratni smeri. Kisik se vde za hemoglo­bin, ki ga prenese do kapilar tkiv, kjer se loci, da bi ga celice izkoristi le. Prisotnost hemoglob in a v rdecih krvnih telesi h omogoca, da kri prenasa 30 do 100 krat vec kisika, ko t da le-ta enostavno rastop ljen v krvi.

V celicnih tkivih kisik reagira z razli­cnimi hranljivimi snovmi, ki ustvarjajo velike koliCine CO2, Le-ta vstopa v tkivne kapilare in se prenasa nazaj v pljuca . CO? se tako kot kisik, vde s kemijskimi materiali v krvi , da bi se 20do 30 krat lazje prenasa l. Plini potujejo iz enega mesta v drugo z difuzijo. vzrok tega pa je velika raz lika v tl ak u med temi mesti. Kisik difundira iz a lveol v kri , ker obstaja razlika tlaka, nato se prenasa po krvotoku do perifernih tkiv. Tu je tlak kisika se nizji, kot v a rferijski krvi. Veliki gradient t laka kisika povzroci, da se kisk difundira iz kapilar skozi medcelicne prostore v celice. Obratno, tlak CO2 narasca do visok ih vrednosti in se difun­dira v kapilare tkiv, kjer ga kri prenasa do pljucnih kapi lar. Spet, na podlagi raz­licnih tlakov v krvi in pljucih, difundira v pljuca. Pre nos 0 2 in CO je torej odvisen od procesa difuZlje in oa vrtenja (cirku­lacije) krvi.

Barometrski tlak in telesne tekocine

Nekoliko kilometrov nad to prvo vit­a lno funkcionalno mejo atmosfere se konca tudi druga fizioloska funkcija atmosfere. To je vzdrZevanje telesnih tekocin v tekocem stanju in nasprot o­vanje njihovega prehoda v paro. Tek­ocine povzrocajo dolocen tlak pare na sa mi povrsini. Njcn maksim um ali tl ak nasicene pare je odvisen od temperature tekocine. Segrevanje tekocine poveca njen tlak pare do tocke, v kateri se ize-

LETALSKA MEDICINA

Privajajo se na Zemljo

LEONID KIZIM , VLADIMIR SOLOV­JOV in OLEG A TKOV, sovjetski kozmonavti in svetovni rekorderji v biva nju v ves'olju , se dobro pocutijo in se postopoma privajajo na zivljenje na Zemlji , vendar so se vedno pod zdravnisko kon­trolo. Kot poroca agen­cija TASS, so vs i trije v sovjetskem veso ljskem centru v Bajko nuru (Centra lna Azija), kjer so za nje priprav ili po­seben progra m fi zio te­rapije, da hi se spet pri­vadili na ze meljsko td nost. Po 237 dnevih v Saljutu 7 je to seveda neogibno.

(Po D ELU)

Vee potnikov in lovora

Po pqdatk ih med­narodnega zdruze nja za zraeni pro met (lA­T A) se je let os v prvem polietju obseg leta lske­ga pro meta v svetu po­vecal za II odsto tkov, vse leto pa bi se la hko za 9 odsto tkov. Leta l­ski prevozn iki so v prve m polietju prepe­Ijali 8 odsto tkov vee potnikov in 160dstot­kov vee tovora.

Sojuz T-10 bo oslal V Indiji

Sovjetsko vesoljsko ladjo .. soju z T-IO .. , s katero se je prvi indij­ski kozmo navt vrnil na Zemljo, bodo podarili Indiji ... Soju z T -10 .. bo razstavljen na veliki razstav i dosdkov sov­jetskc zna nosti. ki jo bodo odprli 5. novem­bra v New Delhiju . !n­dijs ki kozmo navt Sa­ra ma je se z d vema ru­skima ko lego ma pole­tel v veso lje na .. Soju zu T- l iu. po uspesni mi­siji na .. sa ljutu 7 .. pa se je na Zemljo vrn il mh .. sojuzu T-IO ...

(PTI)

naCi z barometrskim tla ko m iznad tek­oeine. V tej toeki tekoeina vre. Pri no rmalnem atmosferskem tla ku od 760 mmH g voda zav re pri 100°C. Pray isto pa se dosde, ee tekoCi ni sta lne tempera­ture ma nj sa mo o ko lni baromet rski tlak do tla ka pa re te tekoeine.

Tla k vodne pa re v nase m telesu znasa, pri no rmalni tempera turi 37°C, 47 mmHg. Kada r pa barometrski tlak pade izpod 47 mmHg, zaene tekoeina v nasem telesu vreti , kar povzroea mehtireke v sluzniei ust, o teka nj e koze zaradi difuzijskega nas tajanj a mehurekov v krvi . Na visini 20 km je a tmosferski tl ak 47 mmHg. Nad to visino ni vee zivlj enjske zaseite a tmosfere proti vre­nju , ravno tako, ko t da nismo o bkrozeni z a tmosfero. To je druga funkeion alna meja ali vesolju ekviva lenten nivo v atmosferi. Tu se zahteva enako zaseito, kot v veso lju : o bleka z nadtlakom (ska­fander) ali kabina pod tlakom (presu­vizirana kabina ).

Plinski zakoni Za lazje razumeva nj e vpliva visine na

fi ziolosko ravnotd je se moramo spom­niti na plinske za kone iz fizike , saj se v tkivu in telesni tekoeini nahaja velika ko liCina raztopljenih plinov, od katerih imajo sko raj vsi zelo vazno fiziolosko vlogo. Najvaznejsi plini izhajajo iz atmosfere, nekateri pa so koneni pro­dukt meta bo lizma, ali pa rezultat ferm entativnih proeesov. Nekateri od teh gradij o la hko reverzibilne enote, drugi so prosto razto pljeni v notranji sre­dini , prosti plini pa izpo lnjujejo nekatere telesne votline, kot so: SINUSI , SRED­NJE UHO IN CREVESJE:

Boile-Mariotov zakon Volumen plina je o bratno pro po reio­

nalen tla ku , ob predpostavki , da je temperatura ko nsta ntna. Ta zakon na m razlaga ka ko, pri dviganju na visine, pride do poveeanja vo lumna plina. V usesu, sinusih in erevesju povzroea eks­panzija plina bo leeine s tem, ko pritiska na oko lna tkiva. Ce se barometrski tlak zma nj sa za po lovieo, bo tedaj volumen plina dva kraten.

Henrijev zakon Najveeja ko lieina plina, ki se lahko

razto pi v neki tekoeini na doloeeni temperaturi , je propo rei ona lna pa r­cia lnemu tla ku , s ka terim plin deluje na po vrsino tekoeine. To po meni , da se s po veea njem parc'ialnega tla ka plina, poveea tudi koli eina raztopljenega plina

~~'L427

v tej tekoeini in o bratn o. Ce sta tlak in temperatura ena ka, .je vrednost razto p­Ijenega plina odvisna od vrste plina in od vrste tekoeine. Henrij ev za ko n najdemo v primeru nasta nka in razvoja deko m­presi vne bo lezni . Na primer: pa reia lni tla k du sika je, pri dosdeni vi sini 5500 m, manj si za po lovico, v odnosu na ba rometrski tla k na tej vi sini. Zato polo­vica dusika zapusti tkivo in telesne tek o­Cine, ter ustvari mehureke. Ta zako n na m razlaga nas ta nek bo leein v zglo bih (bene) in izza prsne kosti (eo ks), pri nastajanju dekompresivne bo lezni .

Daltonov zakon

Celotni tla k zmesi plinov je ena k vsoti parcial nih tlakov vsa kega posameznega plina v zmesi. Od tod sledi , da ima vsa k plin tlak , ka ko r da je on sa m, odvisen pa je od njegove proeentne ko lieine v zmesi. Ta zak on razlaga naein nasta nka hipok­sije pri vzponu na visino, saj ostaja procent kisika vse do visine 100 km sta len, njegov pareialni tlak pa pada v premem sorazmerju s celotnim a ttnos­ferskim tla kom.

Difuzija plinov Plini difundirajo z mesta veeje kon­

centracije (ali tlaka) na mesto ma njse ko neentraeije. Stem prineipom se la hko objasni prenos in zamenja vo plinov, na prvem mestu kisika in CO2 med alve­o lami in krvjo ter med krvjo in tkivi.

V sIedeci stevilki: Hipoksija prevedel :

ROBERT LORENCbN

V Cape Canaveralu izslrelili Discovery

Ameriski vesoljski ra ketopla n Discovery, katerega izstrelitev so odlozili za 24 ur zaradi mocnih visinskih vetrov, so izstrelili 8. novembra ob 12. uri in 15 minut po Greenwic­hu . Tako se je zaeela njegova osemdnevna veso ljska misija . V tern casu bo posadka izstrelila dva ko munikacijska sa telita in po­skusala rd iti ze prej izs treljena sa tel ita, ki sta zasla v na pacno kroznico. G re za 14. po let v okviru a meri skega progra ma Shuttle in drugi po let Discoveryja. Posadko ses tav ljajo vodja misije Rick Hauck , pilo t David Wa lker, Anna Fisher (prva mati v vesolju), J oe Alien in Dale Gardner. Devet minut po izstrelitv i je center za kontrolo misije v Hustonu sporoCi!, da je Discovery v kroznici 294,4 kilometra nad Zemljo in da leti s hitrostjo 28. 000 kilo metrov na uro.

(UPI)

Ubijalca tankov A-10 so Americani pripeljali julija letos tudi na AIR SHOW 84 v Niagara Falls (Foto: Tone Furlan)

Iz letala pO telefonu

Sest ameriskih leta l­skih dru zb je v svoja le­tala vgradilo telcfone, po katerih se bode po­tniki med letom lahko pogova rja li z zemljo . Za prve tri minute pogovora bo treba od­steti 7,5 dola rj a , za vsako naslednjo pa po 1,25 do larja, ka r je pri­blizno dvakrat vee, kot stane enako do lg po­govor med ZDA in Evropo oziroma toli­ko , ko liko r stane po­govor med ZDA in J aponsko. Leta la so opremljena s posebno anteno in elektronsko opremo. Za zdaj bo mogoee. klicati Ie iz le­tal na Zemljo, kasneje pa tudi obratno. Za to razkosje so se odloCi le druzbe American , Del­ta , Northwest, Repu­blic, Transworld in United , kmalu pa jim bo sledila se Paname-rican.

(Po D ELU)

Air '84 - letalska razstava v Celovcu

Letosnji prvi septembrski dan bi sodec po mnozici avtomobilov in avtobu­soy na Ijubeljskem mejnem prehodu pray lahko primerjali z »zlatimi brezde­pozitnimi casicc, ko so se mnozice vrlih Siovencev odpravljale po nakupih k nasim severnim sosedom.

Ne bo rn trdil , da letosnjim septembr­skim potniko m niso uh aja le misli k na­kupo m, toda bila sta vsaj dva dobra vzroka , ki sta jih silila, da so se celovskim trgovinam na bo lj a li ma nj dalec izognili - prvic zaradi menjave I : 10 (se se spo­minja mo menjave I: I, ali ne?) in drugi c, v Celo vcu , tocneje na mestnem leta liscu, je bilo prizorisce velike letalske razs tave AIR 84. Avstrija prireja vsako Ie to tovrstno razstavo, s tem, da jo selijo po vsej ddavi (lani je bila v Linzu). Adrijina stotnija se je pridruzila mnozici sloven­skih aeroklubasev, aerodro mcev ter os­talih Ijubiteljev letenja, ta ko da smo se lahko pocutili kar domace. Vsi smo z nestrpnostjo pricakovali ekshibicijski progra m, kajti na staticni razsta vi , zal, ni bilo mn ogo videti (za to la hko poza bimo na primerjavo z naslovo m, kajti leta lska industrija si tu ni obetala velikih poslov

in videti je bilo predvse m genera ln o in spo rtno aviac ij o).

Spretno sestavljen program je obeta l nekaj vi skov, s ka terim so se prireditelji oddo lzili publiki za mn ozicen o bisk.

Ta k visek na m je tak oj na zace tku po­nudil a italija nska grupa Alpi eagles na propelerskih SIAl - Ma rchettijih . Svoj klas icni ekshibicijski progra m so bi vii i piloti grupe »Frecce tricolo ri « izvajali ta­ko prccizno, ko t da so med seboj zrasce­ni s krili . Zelo lepo so skupin ski p rogra m izvedli se Madza ri na ceskos lovaskih le­talih Zlin (dvosedd ne Zline pozna mo iz nasih akroba tskih logov ) in fra ncos ki par Les Porthos na letalih CAP 10 B.

Prireditelj je tempiral za svoj progra m dva abso lutna viska in sicer prihod francos ko-a ngleSkega Co nco rde, ki je nato dvakra t komercia lno poletel na

ZANIMIVOSTI

Francoska nevtronska bomba?

Francija lahko pr­oizvede nevtronsko bo­mbo v komaj nekaj mesecih, je izjavil fran­coski predse.dnik Mi­tterrand v intervjuju za Washington Post. Takoj pa je pripomnil, da ni ukazal, naj zaeno proizvajati to orozje, kajti »zdaj ni cas za nadaljnje veeanje med­narodne napetosti«. Po­udaril je, da naspro­tuje oborozevalni tek­mi , hkrati pa se je za­vzel za ponovno vzpo­stavitev ravnotdja je­drskih sil.

(Reuter)

Grob V vesolju Neko pogrebno po­

djetje v angleskem Le­edsu je po oglasih po­nudilo nov kraj za ve­eni pokoj - vesolje! Baje se je na oglas pri­javilo zc vee Ijudi, ki zelijo, da bi njihov posmrtni prah raztre­sli po vesolju. OCitno so pripravljeni plaeati nckaj tisoe dolarjev za domiselno grobnico, ka­tere cena se giblje 50-

razmerno z oddaljeno­stjo od Zemlje.

Novi indonezijski salelit

Indonczija bo v na­slcdnjih dveh letih iz­strelila novi telekomu­nikacijski satclit, za katerega izdclavo jc predsednik Suharto odobril 75 milijonov dolarjcv. Lansiranjc naj bi nadomestilo nc­uspesen poskus izstrc­lin'e palapa B-2. SC vedno pa deluje (in bo verjetno aktivcn se Icta in pol) satelit prvc indonczijske gencraci­je palapa B-1 , je spor­oeil predstavnik mi­nistrst va za tclekomu­nikacije Ahmad Tahir.

(Po DELU)

demonstracijski let (za 3.000 ~ilingov ali za okroglo 3 milijone dinarjev) in tako postal najbolj hvalezen objekt za mnoge fotografske objektive, saj je vsakokrat posebej navdusil tudi tiste, ki so ga imeli priliko videti ze kdaj prej.

Druga taka »spica« pa nam je bila pri­hranjena pray za konec in mislim, da je bilo pray tako, saj nam je italijanska re­prezentantativna skupina »Frecce trico­lori« s svojim polurnim programom pus­tila neizbrisen spomin na spretnost, drznost in sposobnost pilotov ter letal Aermacchi MB 339 A/PAN (mocno spominja na British Aerospacovega Hawka, s katerim letijo Red Airrows, oziroma na nasega Super Galeba G-4). Italijanska skupina prihaja iz Vidma, zato za tiste, ki jih niso se nikoli videli, upamo, dajih bodo uspeli videti na veliki letalski razstavi prihodnje leta na nasem Brniku (kot obljublja ZLOS).

Med peturnim nastopom je bilo seve­da tudi precej nasih starih znancev iz le­talske antike. Navdusila je Fieselrjeva Storklja, za btero se danes ne vern, za-

. kaj se ddi v zraku, pa seveda leteca legenda Junkersova •• Jula« JU 52, zn'ana ze iz zloglasne legije Condor v spanski ddavljanski vojni.

Izmed »oldijev« naj omenim se legendo iz »Bitke za Britanijo« - Spitfi­rea, ki se je spreletel v paru s pray tako poznanim Kitty Hawkom. Od obljublje-

utt,429

ne vojaske aviacije zal ni bilo ameriskih F - 16 in F - 20 in trancoskega Mirage F - I. prispel pa je »ubijalec taokov« Thunderbolt A - 10, za katerega pra­vijo, da je sam »Ieteci tank«. Najprej so mu zgradili ogromen top (30 mm) in sele okrog njega postavili letalo z izrednimi manevrskimi sposobnostmi. To letalo danes leti na nemskonemski meji, s katere NATO pricakuje »tankovsko ne­varnost« z Vzhoda.

Avstrijci so z domacimi piloti predstar viii dye verziji visokosposobnih letal PITTS, predvsem pa so bila zanimiva motorno-jadralna letala, za katera so ze prej kazali zanimanje nasi aerok,lubi, saj za relativno majhen denar omogotajo motorno in jadralno trenazo.

Kljub vsemu, kar smo videli in kar nas je navdusevalo, pa je v nas ostal precej bridek priokus, saj smo prisli ' na Korosko v casu hude protislovenske gonje in ceprav nas je bilo nekaj tisoc (vsekakor vec kot Italijanov) nismobili deldni niti pozdrava uradnih napovedo­valcev, po .vsej poti pa smo gledali pla­kate domacega Heimatdiensta insvobo­dnjaske OFP. Tudi zaradi tega upam, da bomo sposobni naslednje leta sami pri­praviti nekaj podobnega na nasem Brni­ku, saj se mnogi pomnimo uspeh majske razstave v letu 1982.

MARJAN TRILAR »ADRIA«

Enajst blescece pobarvanih Aermacchijev MB 339 je bilo vzorno postrojenlh pred glavnim hangarjem v Celovcu (Foto: Jure Pestotnlk)

t:efL430

Mednarodno tekmovanje XXV. SOKO KUP - Mostar

Ze v prejsni stevilki smo omenili, da so imeli letalski modelarji pred evropskim prvenstvom v Livnem, v razredu prosto­leteCih modelov, vrsto tekmovanj. Re­zultatov pa nismo mogli objaviti, ker smo sele sedaj dobili rang liste teh tekmovanj .

Tekmovanje je bilo 22. avgusta z udelezbo 109 tekmovalcev ,. od tega 23 tujcev (Avstrija, D.anska, Francija, Niz­ozemska, Poljska, Svedska, ZR Nemcija, ZDA in Kanada).

Kategorija F I A - 65 tekmovalcev, 9 iz ZLOS, v fly offu 27 tekmovalcev

I. Zulic Damjan 2. Szvacshek Ferenc 3. Breeman Cenny 5. Bauer Darko

9/10 Vidensek Tone 12. Zagar Iztok

Novo mesto Osijek Nizozemska Novo mesto Ljubljana Ptuj

1260 + 1320 1260 + 1270 1260 + 1259 1260 + 1161 1260 + 900 1260+ 839

Kategorija FIB - 23 tekmovalcev, 1 iz ZLOS, fly off 3 I. Hacken Arno Nizozemska 1260 + 851 2. Kapetanovic Mirsad Visoko 1260 + 821 3. Lacimic Lazar N. Pazova 1260 + 690

22. Gresak Bozo N. mesto 866

Kategorija F 1 C - 21 tekmovalcev, 4 iz ZLOS, fly of(2

I. Kraus Werner 2. Grose1j Janez 3. Reda Siegfried 5. Ve1unsek Oton

11. 'luran Maks 14. Janzekovic Konrad

Strmoglavil kanadski tornado

8. novembra je pri vasi Wipfeld blizu ba­varskega mesta Wurz­burga strmoglavilo ka­nadsko vojasko letalo tornado. Pilota sta bila sa rno laze ranjena, ker ima letalo , ki je vzlete-10 iz oporisca Laher v deZeli Baden-Wtirten­berg v zahodnem delu ZR NemCije, vgrajene posebne avtomatske se­deze. 0 nesreCi niso objavili nobene pod­robnosti.

(AFP)

Avstrija N. mesto ZR Nemcija Ptuj

1260 + 702 1260 + 678 1247 1234

Ptuj 1117 Ptuj 1099

23. memorial »Edvard Rusjan« Zadnjega tekmovanja motornih pilo­

tOY v letosnji sezoni se je iz ZLOS udel­ezilo 6 motornih pilotov. Na tradicio­na1nem memorialu »Edvard Rusjan«, ki je bil 20. 10. v Beogradu, je skupaj tekmovalo 38 motornih pilotov iz 18 jugoslovanskih aeroklubov. Tekmova­nje je bilo v preciznem letenju in je bilo v sklopu 3. ddavnega prvenstva v pre­ciznem 1etenju.

Rezultati: I. Pisek Vinko, Ptuj 2. VerbanCic Oto, Maribor 3. Kadarjan Jon, Zrenjanin 4. Ban Mijo, Osijek 5. Nizol Dragan, Banja Luka

11. Madzarac Darko, Maribor 13. Kralj Milan, Ptuj 22. VerbanCic Torno, Ptuj 28. Lapuh Majk, Ptuj

tock 82,9 88,0

106,0 110,2 125, I 16L1 201 ,0 248,0 365,8

SPORT

Pristajanje v petmetrske pasove je odlocilo 0 dolel)jskem zmagovalcu (Foto: N. Kupec)

S. Kos - dolenjski prvak Zadnjo lepo septembrsko sobota so

dolenjski motornjaki izkoristili za svoje regiona lno prve[lstvo. Na 45 minutni ma rsruti med Zuzemberkom, Mirno, Sentjernejem in Podgradom na Gorjan­cih so imeli kar dosti dela , se zlasti z ri­sanjem zahtevnih spo meniskih in religi­oznih objektov. Rally je pod vodstvom jzkusenega vrhovnega sodnika Roka Goloba potekel brez zastojev in pritozb. V tocnosti pristajanja je bil najboljsi Kos (100) pred KlemenCicem (90) in Pekoljem (80), v casovni tocnosti Pekolj (174) pred Kosom (151) in Klemencicem (122), v na­vigacijskih nalogah pa spet Kos (175) pred Pekoljem (158) in KlemenCicem (102). Koncn a uvrstitev : I. S.Kos (426 tock), 2. I.Pekolj (412) , 3. F.Klemencic (314),4. M . ./evseek (310) , 5. V.Grobovsek (304), 6. A.Sustar (287), 7. P.Slapnicar (246) in 8. Z. Kastelic (218) .

M.M.

Slavko Kos si Ie v vitrini ze pred tekmovanjem natancno izbiral med "pokali« - tremi rdecimi musnicami, ki so cez noc zrasle v parku za han­garjem (Foto: V. Grobovsek)

SPORT

Mednarodno tekmovanje -VIII. memorial »Izet Kurtalic«

Tekmovanje je bilo 25 avgusta v Liv­nem, z udeleibo 118 tekmovalcev, od tega 25 tujcev. Iz ZLOS 16 modelarjev.

Kategorija F 1 A - 69 tekmovalcev, 10 iz ZLOS, fly off 12

I. Somers Jan Nizozemska 1260 + 657 Blagojevic Radoje Zrenjanin 1260 + 645

3. Vidensek Anton Ljubljana 1260 + 643 5. Bauer Darko N. mesto 1260 + 508 9. Zulic Damjan N. mesto 1260 + 400

II. Furjan Ivan Ptuj 1260 + 345

Kategorija FIB - 33 tekmovalcev, 2 iz ZLOS

I. Giinsli Fritz 2. Jusufbasic Kenan 3. Sirkis Omri

27. Hribar Tomaz 32. Grdak Bozo

Svica Visoko Izrael Ljubljana N. mesto

Kategorija F 1 C - 16 tekmovalcev, 4 iz ZLOS

I. Pavlov Milan 2. Mlinar Miroslav 3. Screen Stafford 4. Zuran Maks 5. Velunsek Oton 6. Groselj Janko

10. Janzekovic Konrad

Pancevo Split V. Britanija Ptuj Ptuj N. mesto Ptuj

1260 + 240 1260 + S 1247 904 803

1260 1257 i225 1196 1129 1061 979

XXXVIII. driavno prvenstvo kategorij prostoletecih modelov

Prvenstvo je bilo v Livnem 24. avgusta z udelezbo 95 modelarjev

Kategorija F 1 A-53 tekmovalcev. 10 iz ZLOS

I. Vidensek Anton 2. Becak Zakir 3. Pecenkovic Enes 9. Mastnak Milan

12. Bauer Darko 19. Praprotnik Matjaz

Ljubljana Visoko Bihac EMO Celje N. mesto Ptuj

Kategorija FIB - 26 tekmovalcev, 2 iz ZLOS

I. Jusufbasic Kenan 2. Sarkinovic Murat 3. Sinanagic Ibrahim

25. Gresak Bozo 26. Hribar Tomaz

Visoko Zenica Visoko N. mesto Ljubljana

Kategorija F 1 C - 16 tekmovalcev, 4 iz ZLOS

I. Pavlov Milan 2. Jovin Svetozar 3. Mlinar Miroslav 4. Groselj Janez 7. Vclunsek Oton 9. Zuran Maks

13. Janzekovic Konrad

Pancevo Sombor Split N. mesto Ptuj Ptuj Ptuj

1260 + 392 1260 + 376 1245 1182 1145 1102

1168 1154 1138 438 136

1255 1252 1216 1178 1092

890 682

"e",. 31

inles industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telelon : (0611861 ·411

iDovalt olma kombivalt okna olma 8 polkni gibljiva pollma notranja vratia vhoctna vratia garalna vratia Jamelirani profili Jame1lrane ploHe

ATR 42 prehitel napovedi V zacetku avgusta je na svoj krstni

let poletelo letalo ATR 42, sad triletnega sodelovanja med franco­skim Aerospitalom in italijansko Aeritalio.

. Dvomo torno t u rbo pro pelers ko leta-10 sprejme o d 46 cl o 50 po tnikov in se uvrsea v vrsto regi o nal nih leta l na kra tke proge, kot se Bae 146, D ash 8, Saa b fairchild 340, C asa nurtani o 235 . Pro iz-

Podobno kot pri airbusu tudi za ATR 42 sestavljajo letala v razlicnih krajih - dele prevazajo v takihle po~astih .. ..

vajalci zatrjujejo, da je med vse mi tudi najsodo bn ej se.

Aerospita l jc ko t glavni po budnik projekta dalj easa iskal primernega poslovn ega pa rtn erj a. Najvee izku se nj. najveejo pripra vljenost za sodelova nj e in pos lo vno tvega nj e je po kaza la pray Aer i­ta lia, tako da so prvo pogodbo 0 sodelo­va nju podpi sa li v o kto bru 1980. Kone na izvedba naj bi bil a odvisna od stev ila na­ro Ci I, ki b ijih mo ralo biti za zaeetek vsaj 40.

Kma lu se je na bra lo 53 trdnih naroe il ter nekaj o pcij , to pa je po menil o tu d i zaeetek pro izvod nj e leta la le ta d ni kasneje. Aeros pita l in Ae rita lia s ta si delo razdelila. Prvi je oblik ova l in izdela l kril a, o hi sja za mo torje, sis tcmc v coc k­pitu in pos krbel za d o ko neno izdelavo. V Aerit a lii so oblik ova li in izdela li tru p. Podvozje, zavo re, ko lesa in elekt ro niko so pris peva li drug i pa rtn erji .

Prb to tip stev ilk a I je pri se l iz tova rn e v letosnj em jun iju . Vred nost projekt a je bli zu 250 milij o nov clola rj ev. Krs tni let je o pra vlj en , leta lo secl aj eaka 1000 u r tes tn ega letenja za pridobi tev letalnega do vo ljenj a.

Naveclimo se osnov ne pocla t ke: ma k­sima lna tda p ri vz letu : 15,700 kg, maks i­ma lna po tova ln a h itros t 5 10 km / h, na j­nizj a po tova ln a visin a 7620 m , stcv ilo po tnik ov . sedeicv 46 - 50.