SEPT - OKT *75

VSE O PORTOROŽU KAKO SO LETELE NA POLJSKEM OBISK PRI PILATUSU KAJ ptfAVI HANNO PRETTNER IZ KLUBOV

A o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL

~~'l4 2

SPOSTOVANO UREDNISTVOI

Pišem vam kot skoraj redni bralec. alia žalost ne naročnik. Kot nekdanjemu aktivIlemu letalcu mi revija večkrat pride v roke in veseli me. da lahko redno izha­jate. Naj razlo žim le eno napako. ki me moti.

Vaša revija je poljudna in obenem tudi strokovna. Razmeroma veliko piše te o jadralnem letalstvu. Toda : SKORAJ POVSEM ZANEMARJATE VARNOST. Sprašujem se. zakuF V čigavo korist ? Nekrologe znate pisa ti. Letos ste ga na­pisali Vesni Žnidaršič in Jo žetu Gatolinu. Najbrž boste pisali v spomin Jo žetu Kuštru v tej številki.

Na letalstvo se dobro spozIlam, saj sem nekdaj v njem tudi poklicno deloval. Mislim, da bi takšna revija, kot so to KRILA , morala člankom in zapisom o nesrečah posvečati večjo pozorno st . Ob­javljala naj bi poglobljene, poštene. stro­kovne in dokumentirane analize. Menim, da bi bil to eden izmed mnogih načinov, kako preprečiti podobne nesreče v pri­hodnje. Zal mi je letalcel). ki zaradi svoje nevednosti (za to običajno niso sami kri­vi), izgubljajo življenja . Menim, da je ta problematika vredna strani edine letalske revije, ki izhaja pri nas. Ce vam je teh strafli tal, potem bi si upal trditi, da bo vaše uredništvo morda krivo za letalske nesreče v blitnji prihodnosti.

S spo štovanjem. A.P

Ljubljana

SPOSTO VANO UREDNISTVO'

Se niti polni dve leti ne izhaja la našo edina letalska revija l ' JlIgosla viji. pa že grozite . da jo bomo z novim letom poko­pali. kot sem slišal iz dobro obvešc'enih krogo v. Menda je premalo denarja , dva stara milijona ali kaF Ne morem ra zu­meti. kako sta lahko d va stara milijona problem za celo organizacijo , ko je en sam klllb sposoben prislu žiti tudi petin­dvajset ali več milijona 1) za jadralno le­talo in dvakrat toliko za motornega ' Ce bi bilo treba pO Višati naročn ino. najbrž tudi ne bi bilo prel'elike revolUCije: za tisoč starih dinarjev višja naročnina - in

dva milijona sta skoraj tu . rn tem, ko elll ura jadranja stalle okrog dvajset . ura mo· tornega letenja pa oJ...rrog štirideset starih tisočako v . .. Mogoče naši člalli Se niso čisto zado­

voljni zglasilom? Ceprav Iliste objal'ib nobenega pisma, ki bi mm očitalo pre­malo posluha za potrebe iII želje bralce'. si drznem predlagati nekaj sprememb. ki bi najbrt raz veselile naše letalce~ Pred· vsem bi morala revija bolj redno in po· gosteje izhajati: med eno in drugo števil· ko je tolikšen presledek. da se l'ečkrat bojim, ali bo nasledIlja sploh še izšla. Smo premalo Ila tekočem z dllevnimido­gajanji v naših vrstah , še bo lj pogrešamo prispevke iz drugih letalskih dežel. Več· krat mi pridejo v roke tuje revije, a sem vedno slabe volje, ko vidim zanimive stro· kovne in druge ilusrracije, ki jim zaradi jezika nisem kos. Pra v bi bilo , da bi bila revija na tekočem l)saj z najvažllcjšimi novostmi II svetu.

Najbolj vam zamerim , da niste uspelr dobiti noben ih prispevka>, iz bratskih republik, kjer letalski klubi, navzlic na. šemu OInalovaževalljll , kar pndno delIljo. Tudi oni si nabirajo izklIšnje - strokovne in organizacijske - zato ne bi bilo Ilapak , že zaradi tega , ker smo l' isti domovini, da bi še o Iljih slišali kaj novega.

Pogrešam tlldi prispevke vodilnih fUllkcionarjeJ! letalske Zl'eze, saj jim je lahko re l' lja najpriročnejše orodje za ob· razlo žite v delomih programov in zamisli, a se Ile oglasijo Ilili pred sedniki komisij niti in srn/ktorji niti in špektorji. Ocene priredite v, tekmo vanj, akCij in podobnega so slIhopame, nepoglobljelIe, poročeval· ske, kot da so samo zaradi tega, da so' Se Ilajbolj so mi vša' opisi posameZllih podviga v. lIajl'cc' krat pre/etal', ki so dob· ra šo la za vse nas. Zelo smo veseli lv/orde· jepih iII Perliav(evili prispevkov, prav gotovo pa je še veliko "asa)''', ki bi lahko vsebinsko obogatili naš časopis.

Mellim torej. da bi b il "greh" pokopati nedollošen čka, ki nam že tak. kot je, ogromno pomelli. Ce sem naštel le nekaj pomanjkljivo st i. tega ni treba vzeti za zlo. Tisto. kar je bilo v redil. najbrž ni treba posebej po/Il'aliti. Prepric'an sem. da re· vije ne nwremo kar tako ukiniti, zato bi bilo treba poiskati skriJjne notranje rezerve l

SREČKO PETRle Novo mesto

------------------------------------------------------------------- -

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

ŠT. 5 - LETO V. - SEPT. - OKT. *75

IZ VSEBINE:

4 Lepši časi za modelarje? 7 Priznanje organizatorjem 9 Jadralke na Poljskem

10 Letališče Novo mesto 12 Na obisku pri Pilatusu 15 Kuhelnikovih 300 16 Jadralna letala 75 19 Phoebus A 20 Sport 29 Hanno Prettner 34 Iz klubov 36 Za modelarje

Septembra in oktobra se je pri nas zvrstilo nekaj zelo pomembnih mednarodnih tekmovanj, zato je ta ~tevilka posvečena 1. Evropskemu padalskemu prvenstvu in tradicio­nalnemu tekmovanju modelarjev za pokal Bleda_

Toda bralčevo pismo, ki je hudo kritično in obvezujoče, in ga ob­javljamo v tej ~evilki, narekuje na~ vsebinsko usmeritev v prihod­nje_ Dragi letalci, prosimo vas, raz­mi~ljajte in predvsem pa več pi~ite na temo o varnosti, upo~vanju predpisov in o ~rtni letalski praksi, ki preprečuje podobne nesreče!

Uredni~o

lC.efL.,4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije_ Ureja Uredniški"""lllllll odbor_ Glavni in odgovorni urednik - Tone Polenec. Tehnični urednik - Marjan Moškon. Lektor - Severin Šali. Rokopise in fotografije po~iljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina 40 din, cena posamezne številke 7 din. Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50103-678-51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, of set tisk KNJIGO-TISK Novo mesto. ~

PREDSTAVLJA1~O

Janeza Grošlja smo doslej pozna· li kot upornega tekmovalca, znanca tekmovanj po Slovenij i, državi pa tudi v mednarodni aren i ni bil ne· opazen. Letos pa je tega 35.letnega modelarja in tekmovalca, ki je svo· jo modelarsko pot začel pred 23 leti v Novem mestu, modelarska komisija pri 10 ZLOS izvol ila za svojega predsednika .

Zato se s tov. Grošljem pogovar· jamo kot z modelarjem, ki pri 10 ZLOS vodi svet, organ naše dejav· nosti, ki ima na skrbi najmlajše predstavnike v leta lski organizaciji.

Kakšen je osnovni namen modelarske· ga športa v okvir ih ZLOS?

Le-ta je pred vsem dvojen . Prvic : uspo· sablj anje bodočih leta1cev. kajti skoraj vsi piloti in konstruktorji letal izhajajo iz vrst mode larjev . Drugič : te h nično in stro· kovno usposabljanje mladine . ki deluje v modelarskih kluhih in krožkih po šolah . Menim, da je modelarski šport eden ti· stih , ki združuje prijetno skoristnim .

Kje so ključn i problemi in n .. kakšen nač in jih skušate odpravljati?

Teh je več. Predvsem gre la financira· nje tega športa. nadalje je prisotno po· manjkanje prostorov za modelarsko dc· javnost , čutimo tudi veliko pomanjkanje učiteljev. V nekaterih krajih je opaziti ne· odgovornost in nerazumevanje lokalnilI družbenopolitičnih dejavnikov, posebno, ker je v ta šport vključeno veliko mladilI. Vsi priznajo letalstvu , v tem sklopu delu· jejo tudi modelarji, dejavnost posebnega družbenega pomena, am pak ko pride dO" reševanja tega ali onega problema, takrat največkrat vsi obrnejo hrhct in nočejo slišati za težave, ki nas tarejo. Včasih bi se b ilo dobro vprašati , kaj nam je bolj potrebno : več dobrih letakev in padal· cev, ali nogometašev in njim podobnih, ki so danes v naši dru žbi na prioriteti in de· ležni večje pozornosti.

Ali obstaja trdna vez med modelarski· mi in ostal imi letalskimi dejavnostm i? Je takšna vez potrebna?

Med vsemi dejavnostmi v naši organiza· ciji jc trdna vez in dohro sodelovanje. Modelarstvo je p ravzaprav osnovna dejav. nost, v kateri spoznamo osnove o gradnji letal. Mladi dobijo dokaj jasno predstavo o letalu in letenju.

Kaj pomeni za modelarstvo nov kon· cept razvoja telesne kulture z ozirom na prednost nekaterih šport!>v v Sloveniji in

"~'l4 5

bodoči način tekmovanja? Kaj slovensko modelarstvo od tega pričakuje? Ali je takHn koncept sprejemljiv?

Pričakujemo mnogo in nič. Ko pravim mnogo , mislim na izjave in priznanja, ki so bila tolikokrat izrečena na najvišjih forumih. Takrat mislim na zeleno luč in s tem na odprto pot slovenskemu modelar­stvu. Če pa bi vsaj del tistih besed in pohval spremenili v dejanja, bi mi v letal­stvu, posebno v modelarstvu, prav gotovo beležili velike rezultate.

Če pa hočem povedati po pravici, mo­ram reči, da nismo daleč od ničle. Res je, da smo v jugoslovanskem merilu veliko dosegli, lahko pa bi še mnogo več , če bi vse obljube in priznanja tudi uresničili. Ravno tu se pa začenja naš boj za obsta­nek in predvsem za afirmacijo slovenske­ga modelarstva. To modelarstvo, ki sedaj obstoja, se ima v veliki meri zahvaliti ne­sebičnemu delu in financiranju posamez­nikov, gotovo pa ne praznim frazam in obljubam zgoraj omenjenih, ki si neupra­vičeno pripisujejo naše uspehe in naše lovorike, čeprav k temu niso ničesar pri­spevali. V zvezi s tem naj poudarim, da sprejemamo koncept v tem smislu, da napravi red v telesni kulturi, vendar ne na račun nekaterih, za omenjeni koncept manj pomembnih športov. Mislim, da ni več daleč čas, ko bomo pri dogovarjanju in usklajevanju ter sporazumevanju, ki so sestavni deli našega samoupravnega socia­lističnega sistema, našli skupen jezik in postavili našo dejavnost na mesto, ki ji pripada.

Letalsko modelarstvo le tradicionalno spremlja niz problemov, ki se pričenjajo z materiali, končujejo s strokovnimi kadri ali neprimernimi delavnicami_ Pred vide­va~ v tej smeri pomembnejw premike?

Zares tradicija. Problemi se začenjajo z nabavo kvalitetnega materiala za modele. Klubi in krožki nimajo urejenih delavnic, premajhno je število strokovnih kadrov. Glede materiala je položaj najtežji, kajti doma ne moremo dobiti ničesar potreb­nega za gradnjo modelov. Menim, da je rešitev v samoupravnem sporazumu o združevanju sred~ev, ki bi služila izključ­no za nabavo materiala iz uvoza. Treba bo stopiti tudi v stik s carinsko upravo zaradi oprostitve carinskih dajatev.

Glede ureditve modelarskih delavnic, ki jih v Sloveniji ni malo, naj povem, da so neprimerne zaradi tega, ker ne morejo sprejeti vseh kandidatov. Ta problem de­lavnic naj bi se reševal predvsem s po­močio omanizacii ZSMS in SZDL na

samem terenu, ki naj bi bile tudi nosilci te dejavnosti.

Glede učiteljev modelarstva v Sloveniji že teče akcija za organiziranje modelar­ske wie, iz katere bi potem debili in· struktorje trenerje. V tem pogledu bomo stopili v stik s TIS in TTKS v ob činah, kajti učitelji modelarstva so prav tako vredni pozornosti in stimulacije kot nek drug instruktor trener .

SO izku$nje kranjske modelarske 101. primeren vzorec?

Vsekakor . Kranjska modelarska šolaje lahko vzor drugim, kako naj bo takma wla pripravljena in vodena. Ravno kranj­ska modelarska šola je dala slovenskemu modelarstvu že precej !<valitetnih mode­larjev.

Ali le razmilIjate o Iportnem koledar­ju za prihodnje leto in predvidevata kakIne pomembne novosti?

Sportni koledar za naslednje leto bo v glavnih obrisih enak letošnjemu. Vendar pa je vprašljivo ali smo ga sposobni v ce­loti izpeljati. V misljh imam predvsem bodoče financiranje . Če ne bomo naru primernih oblik za dotok denarja, bomo morali tudi naše športno udejstvovanje temu primerno prikrojiti.

Kot novost v športnem udejstvovanju modelarjev bo verjetno več izgledov za nastopanje republiških reprezentanc, kakor pa manjših klubskih ekip. Seveda pa tudi tu ne bo šlo brez stroškov, kajti v takšnem primeru bo treba republiške reprezentance pripraviti in jih vzdrževati.

V Sloveniji imamo kvalitetne modelar­je, lahko bi rekli, da so med najboljšimi v Jugoslaviji . Tudi izven meja so se že zelo dobro odrezali. Zanje bomo v bodoče morali pripraviti nekaj mednarodnih sre­čanj. Takma srečanja so nujna, če ho­čemo držati korak z ostalimi evropskimi državami.

Ali je sodelovanje med komisijo za le­talsko modelarstvo pri ZLOS in modelar­sko komisijo pri SVOJ zadovoljivo?

Sodelovanje je na primerni višini, lahko bi bilo še boljše. Modelarska komi­sija pri SVOJ še ni prešla na nov način organizacije v smislu novih predpiSOV, vendar upamo, da se bo ta zadeva kmalu uredila. Tudi v bodoče bomo skuAali čim bolje sodelovati, posebno s predsednikom te zvezne komiSije in z zveznim kape­tanom.

Kako ocenjujel slovensko modelarstvo in njegovo mesto v Jugoslaviji in v svetu?

V Sloveniji se vse dela načrtneje kakor v drugih republikah, čeravno bi želeli, da bi se še izboljšalo , zato imamo nekakšen primat tega športa v Jugoslaviji. Res je tudi, da smo nekaj časa stagnirali, vendar je stvar zopet stekla. Opažamo, da se mla­dim modelarjem posveča večja pozornost in ravno v tem vidim še večji vzpon slo­venskega modelarstva.

Tudi v svetovnem merilu smo se na­enkrat znašli v vrhu. V lanskem letu je jugoslovanska reprezentanca, v kateri sta bila Leskošek iz Celja in Videnšek iz Ljubljane , osvojila naslov najboljše ekipe v Evropi, medtem ko je bil Leskošek med vso evropsko elito tretji posameznik. To je hil eden največjih uspehov modelarjev v ka tegoriji F - 1 A. Tudi v kategoriji F-l C se je Jugoslavija dobro odrezala . Osvoji­la je srebrno medaljo. Kot posameznik pa je Velunšek iz Ptuja v " Fly off' osvojil 6. mesto z maksimalno osvojitvijo točk.

V kategoriji RC modelov nekolikO stagniramo , čeravno so na razpolago dobri modeli in komandne naprave. Tudi v tej kategoriji je bilo nekaj opaznih re­zultatov, predvsem pri članih ALC Lesce , vendar ne vidnejših, kakor pri poprej na­vedenih kategorijah .

Navkljub uspdnosti v jugoslovanskih merilih so v Sloveniji le vedno "modelar­sko nerazvita" področja. Obstaja mož­nost le-teh? Ali se morda pojavljajo le nova taklna področja, posebno v krajih, ki so nekdaj slovela po modelarski dejav­nosti, kvaliteti in tekmovalni uspelnosti?

Tudi to je res. Nerazvita modelarska področja so predvsem na gotovih prede­lih Dolenjske (frebnje, Brežice, Metlika). Da se v teh krajih modelarstvo ni razvilo, so krive predvsem objektivne težave. Upam, da bodo profesionalni in amater­ski delavci v letalstvu v bližnji prihodno­sti tudi v teh krajih Dolenjske posvetili modelarstvu večjo pozornost.

Imamo še druga nerazvita modelarska področja : Postojnsko območje, Koprsko, v Velenju, v Slovenjgradcu in še kje drugje. Verjamem , da bomo tudi iz teh krajev kmalu sprejeli dobre vesti .

Od glavnih centrov letalskega modelar­stva naj omenim predvsem Ljubljano, kjer je RC modelarsvo predvsem s svojo dejavnostjo preraslo prostoleteče mode­larje . Današnja situacija pa je za ljubljan­ske modelarje zelo težka. Naj dam na prvo mesto ljubljansko letališče, ki ne odgovarja našemu delu. Ovirajo nas ne­primerni delovni prostori in ne nazadnje imamo premalo finančnih sredstev. Pa še nekaj je v Ljubljani: ne čuti se dovolj nmožičnosti , predvsem dela z mladino . Tukaj bi morali družbeni dejavniki imeti več posluha in se zavedati, da je modelar­stvo pri letalstvu eden osnovnih pogojev za dobro vzgojo naše mladine.

Približno isto se g.odi letalskim mode­larjem v Mariboru . Se več: Mariborčani so ostali brez športnega letališča in imajo še težje delovne pogoje, kakor v Ljub­ljani.

Vpliva na takšno stanje tudi izrazita nepopularnost klasičnih modelarskih disciplin, ki so bile za množičnost letal­skega modelarstva zelo pomembne?

Klasične discipline v letalskem mode­larstvu so tudi danes med najmasovnej­širni , če izvzamemo kategorijo KKL. Pa tudi v tej kategoriji predvidevamo v krat­kem spremembe, saj bo v organizaciji ZLOS v Portorožu vpeljan modelarski tabor, 'kjer se bodo mladi modelaIji lahko naučili upravljanja s temi modeli. Spo­znali bodo vse tehnične podatke in teori­jo o teh modelih , kar je zanje zelo po­membno . Če povem še svoje mnenje glede RC modelov: ta vrsta dejavnosti je najdražja med vsemi, je pa tudi najbolj atraktivna. Vseeno pa sem mnenja , da brez klasičnih disciplin v letalskem mo­delarstvu ne bomo mogli shajati , posebno zato , ker vse druge discipline izvirajo iz njih.

VprašaI\ia pripravil T . P.

t~'l4 7

Bogata tradicija tekmovanj za Jadran­ski padalski pokal je z letošnjim tekmo­vanjem dosegla svoje polno priznanje že v tem, da so nam zaupali organizacijo 1. Evropskega padalskega prvenstva. Sklep o takšnem tekmovanju pri nas so predlagali vodje ekip, udeleženk VIII . Jadranskega padalskega pokala pred dvema letoma. Predlog so podprli predstavniki padalske komisije pri F Al in pred dobrim letom je F Al 1. Evropsko padalsko prvenstvo uvrstila v svoj športni koledar s soglasnim sklepom, da je organizator tega tekmc;wa­nja ponovno Zveza letalskih organizacij Jugoslavije, kar glede na tradicijo pomeni Zvezo letalskih organizacij Slovenije in Portorož.

Mislim, da bi bilo odveč navajati vse razloge, ki so nam pomagali, da takšno tekmovanje obdržimo. Brez dvoma so tu nadvse dragocene in z velikim trudom pridobljene organizacijske izkušnje sekre­tariata 10 ZLOS, ki je doslej organiziral že sedem tekmovanj v Portorožu . Poleg tega je za nami organizacija X. jubilejnega padalskega SP. Mislim, da so redki, ki imajo v organizaciji padalskih tekmovanj takšne izkušnje kot prav naša Zveza.

Tudi Portorož sam po sebi je skoraj idealen za takšna tekmovanja , saj s svojim letališčem in odličnimi hotelskimi uslu-

gami skupaj z organizatorji z lahkoto nad krili vsako krajevno konkurenco.

ln še en razlog je tu, ki tako kot vsi ostali govori za Portorož. Mednarodno tekmovanje v Portorožu je prispevek k mednarodnemu ugledu naše samoupravne skupnosti in za mednarodno javnost ne­sporen dokaz našega napredka ter oze­meljske monolitnosti.

Vodje ekip in ostali padalski strokov­njaki, ki so spremljali letošnje tekmova­nje so organizatOIju izrekli novo prizna­nje in dokončno zaupnico, saj so predla­gali, da II. Evropsko padalsko p~enstvo čez dve leti prav tako organizira SVOJ oziroma ZLOS v Portorožu skupaj z ju­bilejnim 10. tekmovanjem za Jadranski padalski pokal. Tak predlog, ki nedvom­no pomeni najvišje mednarodno prizna­nje organizatorju, obalnim občinam, naši republiki in naši državi nasploh, je edin­stven v tradiciji mednarodnih padalskih tekmovanj, saj F Al uveljavlja za vsa med­narodna tekmovanja sistem nenehno menjajočih se držav - organizatork.

Ker se zavedamo težav, ki so spremlja­le organizacijo letošnjega tekmovanja -to so bile težave v zvezi s financiranjem prireditve, ki so ostale neurejene skoraj do zadnjega hipa in položaj še se$faj ni povsem čist - smo od vseh, ki jim je do

podobne prireditve čez dve leti, zahtevali razumljiv odgovor .

Tako smo predstavnikom F Al posre­dovali obljubo, da kandidaturo sprejema­mo. Predsednik občinske skupščine Piran Ivan Bažec , ki je pred potrditvijo kandi­dature zbral zagotovila o gmotni podpori tekmovanja na vseh možnih ravneh , je predstavnikom reprezentanc in FAI na posebnem srečanju zagotovil odli čno organizacijo II. EPP. Nesporen dokaz, da smo v organizaciji podobnih prireditev na najvišjem nivoju , pa še ne pomeni, da imamo urejene poglede, delo in odnose , ki bi morali veljati za našo državno repre­zentanco. Letos smo ostali kljub upanju skoraj tradicionalno razočarani . aša padalska reprezentanca, ki se je izkazala na pripravah na I. EPP, je na tekmovanju povsem popustila . Če posegamo po vzro­kih neuspeha, potem ne smemo spregle­dati vodenja naše ekipe , ki je bila na tekmovanju prepuščena predvsem sama sebi, pa tudi brez prave psihološko­tekmovalne priprave . Menim, da je takšno vodenje državne reprezentance črna pika , ki jo lahko pripišemo tudi skrbi, ki jo širša družbena skupnost pri­pisuje vsem letalskim športom, ne samo padalstvu. Skratka: organizacija priredit-

ve je bila na visokem strokovnem nivoju . a naša reprezentanca ob drugih ekipah povsem amaterska skupina dobro uspo· sobljenih ljubiteljev. To pa je v vrhun· skem športu , kjer se neposredno sre čamo s padalskimi velesilami (to je bila I1J!kdaj tudi naša država) , odločno premalo. Ob tem še vedno lahko ugotavljamo . da imamo prav zaradi takšnill tekmovanj , kot so bila nekdaj tekmovanja za Jadran· ski padalski pokal , sedaj pa Evropska padalska prvenstva , še vedno od li čne možnosti , da zamujeno popravimo .

Il . Evropsko padalsko prvenstvo , ki ga bomo priredili skupaj z 10 . Jadranskim padalskim pokalom nalaga naši Zvezi odgovorno nalogo . Obveza, ki jo je naša organizacija sprejela , temelji predvsem na sodelovanju vseh , ki jim je do takšne pri­reditve v Portorožu . In če ne dvomimo v zagotovila , potem bo II. EPP. ki se ga bo po zagotovilih delegacij udeležilo najmanj 200 padalk in padalcev, prireditev , ki jo lahko primerjam le z X. Svetovnim padal­skim prvenstvom , ki smo ga pred petimi leti imeli v Lescah.

ST ANE MENEG ALIJ A

(Rezultate tekmovanja prinašamo v športnem delu revije)

Otvoritev prvenstva med igranjem državne himne (Od leve proti desn i: Franc Sever, gen. dir. aero­dro ma Ljubljana Pula, Mirko Bitenc, sekretar org. komiteja EPP, Marjan Lenarčič, član IS SRS in predsednik ZTKOS, Zvone Dragan, podpredsednik IS SRS, Mitja Ribičič, predsednik RS SZDL.)

CVETKA KLANCNIK - BELIN: lI.mednarodno žensko jadralno tekmovanje

~~'l4 9

Od 15. - 29. junija letos je bil jadralni center Lešno-Polska že drugič organiza­tor mednarodnega že nskega jadralnega tekmovanja - neuradnega svetovnega zenskega prvenstva. Sodelovalo je 12 držav z 21 tekmovalkami. Po dve tekmo­valki sta bili iz CSSR, SSSR, ZDA, Vzh. in Zah. Nemčije, Madžarske, štiri iz Polj­ske, medtem ko je Avstralijo, Belgijo, Dansko, Jugoslavijo in Švedsko zastopala le po ena tekmovalka. Vse smo letele na jadralnem letalu cobra-15, s fineso I;JR m. Letalke vzhodnih držav to letalo dobro poznajo, saj na njem že nekaj let veliko letijo. Tudi tekmovale so s svojimi klubskimi letali. Ostale tekmovalke smo se z letalom prvikrat srečale šele pred tekmovanjem, na uradnem treningu, ki pa meni ni omogočil niti obveznih 10 vzletov in pristankov. Z letenjem v le­žečem položaju smo imele precej težav, kar se je odločno pokazalo tudi v končnem plasmaju, tembolj ker vreme ni bilo ugodno. Od petih tekmovalnih di­sciplin 3 krat ni nihče prišel na cilj, kljub temu da smo imeli včasih spremenjeno disciplino tuu i po trikra t na dan. Dvakra t nam tekmovanje sploh ni bilo priznano, ker smo se po preletenih 20 km zaradi nevihte vsi vrnili domov, drugiČ pa vsi pristali po 50-70 km. Vreme je bilo vse­skozi zelo vetrovno, polno lokalnih ne­viht, ali pa z bazo oblakov na višini 600 m.

Omenim naj, da se je istočasno odvija­lo tudi žensko in mladinsko državno prvenstvo Po1iske. Vsega skupaj 'nas je

bilo 58 tekmovalcev, zaradi česar je bilo kot posledica slabih in redkih dviganj v zraku večkrat precej gosto, naporno in nevarno. To zadnje toliko bolj, ker so b ila v zraku letala različnih sposobnosti: cobre, foke in pirati. Pripomniti velja tudi to, da se tekmovalke predvsem vzhodnih držav, načrtno pripravljajo na vsa tekmovanja, predvsem v timskem le­tenju, zato njihov uspeh ni mogel izosta­ti. Prav tako so te jadralke na tekmovanju in že prej razbremenjene vseh drugih skrbi, saj za njihovo letenje skrbe njihovi trenerji poleg spremljevalcev pomočni­kov, ki so tudi najboljši poznavalci jadral­nega športa in letalske tehnike. Zmago­valke so bile tri domačinke: l. Ada Dankowska (2100 ur in 75000 km) 2. Pela Majewska in 3. Maria Popiolek. Sle­de jim vse tekmovalke vzhodnih držav. Vseskozi odlična četrta tekmovalka Polj­ske Halina Rynkiewicz je zadnji dan ne­srečno zdrsnila s 5. na 14. mesto. 15. je bila slavna svetovna rekorderka Suzan Martin iz Avstralije, 16. Gisela Koenig (Zah. Nemčija), 17. Cvetka Klančnik­Belin (Jugoslavija). Zadnja mesta so osvo­jile: Zah. Nemka, Amerikanka, Danka in zopet Amerikanka. Sama sem prejela dvakrat enako število točk kot zmagoval­ka, v edini pravi tekmovalni hitrostni disciplini pa sem bila šesta. Poleg drago­cenih tekmovalnih izkušenj sem zadnji tekmovalni dan dosegla tudi najdaljši jugoslovanski ženski prelet z jadralnim letalom. Preletela sem 380 km, medtem ko državni žemski rekord, postavljen leta 1959. znaša 348 km.

\

8RCZOVA. ltE6CR

0 .01

'--

Športno letališče . NOVO MESTO

Končno tudi Dolenjci lahko napišemo velik naslov "Letališče Novo mesto". Od sedaj naprej odpadejo vsi ostali izrazi: teren za izvenletališčno pristajanje, bajer, močvirje, od koder tudi naziv močvirnik , ki pa, mimogrede, že tako ni originalen, ker so ga že prej nosili ljubljanski nogo­metaši.

Lokacija Letališča Novo mesto je osta­la ista, spremenjena pa je smer PSS, ki je sedaj 2290 (steza 23) in 0490 (steza OS). Terenske dimenzije so precej velike, kajti za športno uporabo je dovolj 800 x SO metrov na vzhodni strani. Steza je pokri­ta s travo in ima preČni nagib 1,5 % za boljše odtekanje me'teorne vode . Nad­morska višina je 174 metrov. Oznake so zabetonirane 'na zemeljskem nivoju in dobro vidne.

Za vožnjo steza še ni urejena, zato pro­simo pilote, ki ne poznajo njenih ovir, da parkirajo letala skrajno na robu pred­polja.

Dolet na letališče je določen iz novo­meške smeri (v smeri 270°) na višini SOO metrov QFE . Ta postopek je nujen zaradi boljšega pregleda nad terenom, ker dru­gače bližnji hribi zapirajo pilotu pogled na letališče . Letalo je treba zniževati na višino šolskega kroga 300 metrov šele v samem šolskem krogu , ki je obvezno na južni strani (za stezo 23 levi in za stezo OS desni) .

Radijska postaja na frekvenci 123,SMHz je vključena v času letenja do­mač ih letal.

Običaj,ni veter piha iz smeri 200-270° in 60-90 . Njegova jakost redko preseže

10 metrov v sekundi. V jesenskem času se na letališču zadržuje megla 2 - 3 ure po sončnem vzhodu. Za letenje je leta­lišče varno pri višini oblakov 600 metrov oz. 800 metrov za maršrutno letenje.

OMEJITVE: 1. OLe je eden od upo­rabnikov letališča. Ker obstajajo še drugi, prosimo , da lete običajno najavljate. 2. Upora.blja se lahko samo označena PSS (posebej označeni vzhodni del). 3. Pre­povedano je nizko nadletanje Novega mesta in Straže. 4. Vožnja k objektom OLe je dovoljena samo pod kontrolo pi­lota OLe.

JOŽE GOWB

Končno gremo po pilatusa! Finančne trans­akcije in uvozne komplikacije so nam že doma­la poule živce. Sončnega majskega jutra sva z upravnikom Jožetom Golobom zapregIa naš stari, dobri kombi v transportni voz in jo mah­nila čez Fernetiče, Milano in St. Gothard proti Luzernu, kjcr se pod zasneženim Mount Pilatu­som stiska k obraščeni, strmi rebri pri mestecu Stans švicarska letalska tovarna z imenom po­nosnega očaka. Med potjo sva imela priložnost opazovati nastop klasične zahodne fronte, ki nama je kmalu po pristopu ŠVicarske meje po­nudila namesto bleščečih alpskih panoram prvorazredno IFR meglo z dežjem po ovinka­stih gorskih cestah in stisnjen ih naselij. Prespala sva v prijazni gostilni, naslednje jutro pa po­iskala rojstni kraj našega B-4.

Sprejeli so naju kar toplo in celo proti foto­grafskemu aparatu niso imeli nič, čeprav je Pilatus vojaška tovarna. Dobila ~'Va ploščici z najinima imenoma in že sva pila kavico v oddel­ku za jadralna letala. Konstruktorji B -4, go­spodje Widmer, Scheuber in Gabriel so jadralni piloti z visokimi športnimi dosežki in vsemi akrobatskimi pooblastili. Ko jih je Pilatus vzel v službo, so lahko zdrUŽili prijetno skoristnim. Prijazni gospod Gabriel nama je brez predsod­kov razkazal vso tovarno, zlasti gradnjo jadral­nih letal. Na slikah desno vidimo najprej mon­tažo, potem pa zanimive preizkuse trdnosti in vzdržnosti sestavnih delov: rep ne površine mo­rajo prenesti pozitivno obremenitev, ena ko­vredno tisti pri pospešku 7 g, brez deformacij - obtežene z vrečami to tudi dokazujejo. Ena­ko pozitivno obremenitev morajo prenesti tudi krila . Na sliki desno zgoraj pa so obremenjena z 10,5 g, kar je meja za prelom. Slika v sredini desno kaže negativno obremenitev s 4,8 A, ki jo mora prenesti krilo B -4 brez deformacij. Končen preizkus je seveda šc akroba tski let (slika spodaj), ki sta ga jadra Ica izvedla na 700 metrih viŠine.

Poseben ponos tovarne je Mirage IIIS, ki ga izdeluje Pilatus po licenčni pogOdbi $

Francozi za švicarsko vojsko. - Njihovi "porterji" so STOL izvedbe in najmlajši dvomotorni Twin porter (slika na 12. strani spodaj) je prvič poletel marca 1968. Poganjata ga dva Lycomingova motorja in v potniški izvedbi lahko nese celo 12 ljudi. - Na spodnji sliki je pogled v montažno dvorano. V ospredju monta· ža miragea.

Razveselilo naju je srečanje z Mariborčanom Jožetom Predikako, ki skrbi, da so letala brez· hibno pola kira na. le nekaj let je zdomec v Stansu, kjer je !e več Slovencev, in v uteho mu je vsaj to, da gredo letala izpod njegovih rok tudi na nalie nebo. - Podrobno sva si lahko ogledala natančno gradnjo kril in trupa v ma· sivnih jeklenih §lblonah (odstopanja se merijo v stotinkah milimetra!).

Seveda pa niso nič manj zanimivi drugi od· delki tovarne, kjer poteka montaža znanih Pilatusovih "porterjev" in turbo-trenažnih pe -7 . Kadar je za letala manj naročil, se tovar· na ukvarja tudi z manj blestečimi izdelki, kot so na primer leseni zaboji za municijo. Zmoglji­vost je namreč preračunana na 40 - 60 % čiste letalske proizvodnje, drugo je zasedeno z izde· lavo odlitkov in struženih delov za najrazličnej· !le naročnike . Izdelujejo !le tovorne avtomobil­ske prikolice, prevozne električne agregate in celo avtomatske avtomobilske pralnice. V se­stavu tovarne je lie oddelek za vzdrževanje in popravila drugih letal, zlasti helikopteIjev.

Obisk je naglo minil. Spet naju je čakal za­sncženi in neprevozni St. Gothard, kjer sva ·pod vrhom morala naložiti vse skupaj na vlak in B-4 je bil, upajmo, prvič in zadnjič za 20 minut (in 64 frankov) - pod zemljo. Na dru­gem koncu tunela nas je pozdravilo sonce in pot domov je bila navzlic občutljivemu tovoru prijaznej§l. Zadevo so zapletli §ele italijanski carinik~ ki so zahtevali za tranzit 2 milijona lir kavcije, čeprav sva imela v žepu vsak samo !e nekaj frankov. To pa je seveda že druga zgodba ...

M.MOSKoN

300 kilometrov -v najboljših letih ...

Gotovo ni jadralne"ga letalca~ki si. ne bi želel oSvojiti 'vsaj '7Jatega odličja v svoji letalski dejavnosti.

Tudi.jaz sem na tihem gojil željo, da bi preletel vsaj 300 km daleč. Zaradi zasta­relih jadralnih letal, čavke, jastreba in željava ter malo izkušenj, je ta želja iz leta v leto ostajala neuresničena. Z naba­vo jadralnega letala B - 4 pa se je tudi slovenjegraškirn letalcem odprla pot v sinja prostranstva domovanja kumulusov. Odločil sem se, čeravno zelo pozno - to naj bo letos. Mislim, da sva bila s Cvetko Klančnik edina starostnika, ki sva v teh ,,najboljših letih" v letu 1975 opravila prelet slovenskega trikotnika.

Prvič sem poizkusil 5. junija. Odpel sem nad letališčem Lesce in jo ubral prek Krvavca do Slovenj Gradca. Ne vem ali je bil vzrok pristanka že po 60 km domo­tožje ali pa me je spravila na tla rahla nevihta, ki je ohladila dolino in prepreči­la nastanek potrebnih kumulusov. Bil pa sem kljub temu zadovoljen, saj trenaža ni nikoli odveč.

Naslednje jutro, 6. junija, mi je tov. Kočevar dejal, da naj pozabim na vse skrbi in da bo on za ta dan prevzel vod­stvo letenja. Dejal je, da je treba na pot, naj bo kar bo.

Tokrat sem se odločil odpeti iznad Maribora. Spremljal me je tudi mladi mariborski pilot Benčič Borut.

. Vreme je bilo videti odlično, toda kumulusi so bili le naslikani. Dviganja so bila le do pol metra in s težavo sem pri­vrtel do Celja. Proti Novemu mestu sko-

raj ni bilo kumulusov - le na vsakem gre­benu po eden. Preskok čez Savo mi je povzročil precej mokro palico. Nad No­vim mestom sem si oddahnil pod kumu­lusom, ki je že dal vsaj en meter dviganja. Tu pa sem žal izgubil zvestega spremlje.: valca tov. Benčiča-mladega jadralca. Baje mu je računar pokazal, da bo vse v redu. Jaz pa sem na tiste zamotane številke raje pozabil, kljub temu, da so bili v žepu kabine menda kar trije računarji.

Če ni dobre terrnike, je težko izraču­nati, kdaj se bo zavrtelo kolo letala. Od Novega mesta do Ljubljane sem pretežno samo izbiral njivo za njivo.

Ko se je oglasil po radiu Miha Taler, sem ga vprašal, kje je v bližini Ljubljane možno najti rešilno bilko. "Reši te lahko samo Golovec," je dejal. Res, pol metra je zadostovalo, da nisem bil gost ljubljan­skega Roka.

Na obzorju me je vabila Šmarna gora, nad katero se je bohotil pravi kumulus, ki ga skoraj 4 ure ni in ni bilo. 2 m dviganja mi je vlilo novih moči in upanja, da bom vsaj v Lescah poplaknil žejo, kliub polni tennovld čaja, na katero še misliti nisem imel časa . Nad Kranjem se je vreme naglo boljšalo, dviganja so bila vse močnejša in baza vse višja. Prihod na letališče Lesce sem najavil že na višini 1800 m. Ko je Ferdo potrdil moj prihod, sem jo brž ubral med mogočne vrhove Karavank.

Boljšega si nisem mogel niti misliti. Le šest krepkih kwnulusov sem obiskal, pa sem se znašel na Paškem Kozjaku.

Upanje so mi podkrepili celjski letalci s sporočilom, da nad Vitanjem drži na 2000 metrih . Res je bilo. Maribor je bil skoraj že pod mano, pred mano pa nekaj že zapoznelih kumulusov, ki so še kazali znake življenja.

Pritisnil sem na taster1ersporočil bazi, naj priskrbijo 5 ·barber ter nekaj piščan­cev.

Po 6 urah in 44 minutah sem prvič pristal na asfaltni stezi novega maribor­skega letališča. .

Sledile so fonnalnosti, ki jih opravi vsak pilot po skoraj sedmih luah letenja, na kar sem se globoko oddahnil - pa je le šlo!

FRANC KUHELNIK

Jadralna letala *75

DVOSEDI

ASK 13

cg;~ BERGFALKE 4

V zadnji številki smo objavili najbolj pri­ljubljena enoseda jadralna letala, ki jih je letos moč kupiti v Evropi. Danes prina­šamo dvosede in jadralna letala z motorji. Vse cene so veliale 1. septembra 1974.

Proizvajalec

JG Razpetina Povr~lna krila Ollltežba kri la Vitkost Profil krila

Proizvajalec flazpetina ID' ~~ Povr~ina kril Obtežba kri I Vitkost Profi I kri la

L-13 BLANIK Proizvajalec ,ru Razpetina

~~~ PovrŠina krila Obtežba kri la Vitkost Profil krila

Hkrati popravljamo napako, ki se je pri objavi enosedih letal vr inila v tiskarni v zadnji številki: prazna / polna teža pri kestrelu 19 je 330 / 472 kp (kar je konč ­no oč ividno!) . Prejeli srno tudi protest iz Celja, da je finesa club-libelle 35 (pri 90 km/h kot trdi proizvajalec) in ne 33 pri 85 km/h, kot piše v angleški jadralsk i reviji SAILPLANE AND GLlDING , od koder jemljemo tudi današnje podatke.

Schleicher Praznil /polna teža 290 / 480 kIJ 16m Obtežba z vodo nima

17,5 m 2 Min.lhlax. hitrost 56/200 km / h 26,8 kp / m2 Min . prop.0 ,73 m i s pri 64 km / h

14,6 Finesa 28 pri 90 km / h Goettingen Cena 26.270 OM

Scheibe Prazna/polna teža 300 / 505 kp 17,2 m Obtežba z vodo nima

17,5 m2 Min.lmax . hitrost 65/200 km/h 28 kp/m2 Min. prop.0,68 mis pri 75 km/h

16,9 Finesa 34 pri 85 km/h Wortmann Cena 25 .100 OM

Omnipol Prazna/polna teža 307/500 kp 16,2 m Obtežba z vodo nima

19,15 m 2 Min.lmax. hitrost 55/253 km/h 26,1 kp/m2 Min. prop.0,82 mis pri 80 km/h

13,7 Finesa 28 pri 88 km/h NACA Cena 3.350 anql. f.

BOCIAN 1E Proizvajalec SZO Prazna/polna teža 342/540 kp

~4L Razpetina 17,8m Obtežba z vodo nima

~ Površina krila 20m2 Min./max. hitrost 60/200 km/h Obtežba krila 27 kp/m2 Min. prop.O,82 mis pri 71 km/h Vitkost 15,85 Finesa 26 pri 80 km/h Profil krila NACA Cena 2.662 angl. f .

CALIF A-21 Proizvajalec Caproni Prazna/polna teža 436/644 kp

!lJ Razpetina 20,38 m Obtežba z vodo nima Površina kri la 16,19 m 2 Min./max . hitrost 63/255 km/h

<.!!!=~ Obtežba krila 39,8 kp/m2 Min. prop. 0,6 mis pri 85 km/h Vitkost 25,65 Finesa 43 pri 105 km/h Profil Wortmann Cena pribl. 10.500 angl . f.

JANUS Proizvajalec Schempp-Hirth Prazna/polna teža 370/620 kp

~ 1] Razpetina 18,2 m Obtežba z vodo nima Površina krila 16,6 m2 Min./max. hitrost 67/220 km/h

< Obtežba krila 37 kp/m2 Min. prop.O,61 mis pri 75 km/h Vitkost 20 Finesa 39 pri 95 km/h

., Profil krila Wortmann Cena 55.000 OM

JADRALNA LETALA Z MOTORJEM

ASK-16 Proizvajalec Schleicher Prazna / polna teža 470/700 kp

-llJ Razpetina 16m Motor 68 KS Limbach Površina krila 19 m 2 Min./max . hitrost 69/200 km/h

CCl~ ObteŽba krila 37 kp/m2 Min . prop. 1,0 mis pri 74 km/h Vitkost 13,5 Finesa 25 pri 94 km/h Profil krila NACA/Wortmann Cena 58.870 OM

SF-25c FALKE Proizvajalec Scheibe Prazna/polna teža 375/580 kp

~ Razpetina 15,3 m Motor 60 KS Limbach

<~ PovrŠina kri la 18,2 m2 Min./max. hitrost 65/180 km/h Obtežba krila 31,3 kp/m2 Min. prop. 1,0 mis pri 75 km/h Vitkost 13,8 Finesa 24 pri 70 km/h Profil krila MJ.L (Scheibel Cena 42.500 OM

......

SF-25E Super FALKE Proizvajalec Scheibe Prazna/polna teža 430/630 kp

~:ill RazJ.letlOa 18m Motor 70 KS Lirnbach

<~ Površina krila 17,4 m 2 Min.lmax . hitrost 70/180 km/h Obtežba krila 35 kp/m2 Min. prop.O,85 m i s pri 75 km / h Vitkost 18,6 Finesa 30 pri 85 kr,, / h Profil krila MJ.L (Scheibel Cena 47.GiJO OM

SF-28A Tandem FALKE Proizvajalec Scheibe Prazna/polna teža 390/590 kp

~ Razpeti na 16,3m Motor 60 KS limbach Površi'na krila 18,5m2 Min./max. hitrost 62/180 km/h

<~ 0bteŽba k ri la 31 kp/m2 Min. prop. 0,9 m/s.pri 70 km/h Vitkost 14,5 Finesa 27 pri 95 km/h Profil krila Goettingen Cena 30 .000 OM

MOTOR NIMBUS 2 Proizvajalec Schempp-H irth Prazna/polna teža 430/580 kp

!]J Razpet ina 20,3 m Motor 50 KS Hirth Povr~ina krila 14,4 m2 Min./max . hitrost 70/250 km/h

~ Obtežba kri la 34 kp/m2 Min . prop.O,54 mis pri 85 km/h Vitkost 28,6 Finesa 47 pri 100 km / h Profil krila Wortmann (,:ena 60.000 OM

ILOVIIlJILI tovarna meril

SLOVENJ GRADEC

nudimo vam šolski in pisarniški pribor iz lesa in plastike, lesno galanterijo, merila ter kovinske izdelke

Naš znak »TRISO« je garancija za kvaliteto naših izdelkov

LETALA NAŠIH AEROKLUBOV

PHOEBUS A Tehniški podatki:

Razpetina krila 15 m Dolžina 6,98 m Višina 1,40 m Površina krila 13,16 m2 Profil krila Eppler 403 Teža praznega letala 215 kp Največja vz letna teža . 350,kp Najboljfe drsno razmerje

1:37 pri 90 km/h Najmanjša hitrost propadanja

0,65 mIs pri 80 km/h Najmanjša hitrost 60 km/h Največja dovoljena hitrost 200 km/h Največja hitrost v aerovleku 180 km/h Največje dovoljene preobremenitve

+8g in -5,3g

Leta 1969 je Aeroklub Ljtibljananaba~ vil jadralno letalo phoebus A, ki je bilo prvo plastično jadralno letalo v Jugosla­viji.

Phoebusa sta skonstruirala dr. Eppler in ing. Naegele, ki sta ga pravzaprav raz­vila iz prvega plasti čnega jadralnega letala pltoenix. Prototip je poletel aprila 1964 in so z njim takoj začeli osvajati najvišja mesta na nacionalnih in svetovnih prven­stvih.

Firma Boelkow je izdelovala tri vrste teh letal. Phoebus A in B sta imela raz­petino krila 15 m, phoebus C pa 17 m. Razlika med A in B je samo v tem, da B lahko uvleče kolo kot C.

Vsi deli letala so sendvič konstrukcije, ki ima za polnilo balsin les. Vsega skupaj je bilo narejenih nekaj nad 200 phoebu­sov.

D.GREGL

Nali reprezentanti, pripravljeni za prvi skupinski skok s 1000 metrov v konkurenci, opazujejo planiranje finskih padalcev (od leve: trener Brezar, Hrast, Šafarič, Kupljenik in Bunčič)

I. evropsko padalsko prvenstvo

l. evropskega padalskega prvenstva v Porto- . rožu (od 20. 9 . do 4. 10.) so se udeležile re­prezentance 1 S evropskih držav in reprezentan­ca ZDA, ki je sicer tekmovala v konkurenci, ni pa mogla osvojiti naslovov evropskih prvakov v disciplinah ali končnem plasmaju. Na prven­stvu so sodelovali naslednji nacionalni aeroklu­bi s Jtevilom tekmovalcev (v oklepaju je prvi podatek število mo §kih, drugi Jtevilo žensk v ekipi) :

Belgija Bolgarija CSSR Danska Finska Francija Italija Jugoslavija Madžarska Nemška dem. rep. Norveška Poljska Spanija Turčija ZSSR ZDA

(S -1) (S - S) (S - S) (S - 1) (S) (S - 4) (S - 4) (S) (S - 4) (S - S) (2) (S - S) (2) (S) (S - S) (S)

Skupaj je bilo 74 tekmovalcev in 39 tekmo­valk v konkurenci, izven konkurence pa je skakal ~ sovjetski padalec, ki bi bil po' svojih rezultatih dvakratni evropski prvak.

Discipline evropskega prvenstva so bile enake disciplinama svetovni« prvenstev (klasič­ne discipline), najbolj~ plasira ni posamezniki in ekipe pa so se razvrstili :

Skoki na cilj (posamezno) z 800 metrov (5 skokov)

Mo §ki: 1. Ivo Skotak - CSSR (0,0000 - 5) 2. Charles Collingwood - ZDA (0,0040 - 4) 3. Jack Brake - ZDA (0,0060 - 4) 35 . Branko Hrast (0,2280 - 1) SO. Janez Sefarič (0,6040 - 2) 63. Viktor Kupljenik (1,4100 - 4) 64 . Drago Bunčič (1,5820 - 1) 68. Maks Humar (2,0400 - O)

Zenske : l. Giuseppina MadineUi - Italija (0,0280 -

3) 2. Maja Kostina - SZ (0.0600 - 2) 3. Ludmila Vojirova - CSSR (0.0840 - 1)

, I

Rezultat je poprečje petih skokov v metrih, !tevilka v oldepaju pa pomeni !tevilo skokov "na ničlo" - plo~čico premera 10 cm. Od 370 skokov mo~kih v tej disciplini jih je 112 dosko­čilo na ničlo, le 16 jih ni uspelo. Pri 195 sko­kih tekmovalk je bilo le 27 "ničel", a brez sp0-minske ničle (dobil jo je vsak tekmovalec za vsak doskok na njo) je ostalo 19 tekmovalk. Figurativni skoki z vi~ine 2000 metrov (3 skoki)

Mo§ti: 1. Jean-Qode Armaing - Francija (6,6889) 2. Vladimir Gurnij - SZ (6,8111) 3/4. Ivo Skotak - CSSR (6,9888) Nikolaj Ušmajev - SZ (6,9888) 39. Drago Bunčič (8,6444) 42/43. Branko Hrast (9,1889) 44. Viktor Kupljenik (9,3666) 45. Maks Humar (9,4888) 47. Janez Safarič (10,0233)

Zenske: 1. Maja Kostina - SZ (7,8111) 2. Natalija Sers.ejeva - SZ (7,9222) 3. Aleksandra Svačko - SZ (7,9333) Rezultat je poprečje treh skokov v sekun-

dah. Najbolj§i čas izvajanja figur sta dosegla Armaing in Ušmajev s 6.600 sekunde.

Absolutno posamezniki (kombinacija sko-kov na cilj in figur)

Moru: l. Vladimir Gurnij - SZ (3,4395) 2. Ivo Skotak - CSSR (3,4944) 3. Nikolaj Ušrnajev - SZ (3,5444) 37. Branko Hrast (4,8224) 46. Janez Safarič (5,6646)

Vseh 6 sodnikov napeto opazuje ali bo "ničla" (levo) - Vodja in trener nale re­prezentance ob vsakodnevnem delu (spo­daj)

Maja KostIna, SZ, zmagovalka v figurativnih skokih in evropska prvakinja, po svojem 4.000 skoku.

Podelitev medalj 18kmovalcem v figuratlvnih skokih (Medalje podeluje Mirko Kosmina, član org. komiteja in direktor Avdito­rija Portoro!.)

• Predstavniki prvoplasiranih ekip za atraktivne skoke prejemajo pokale "Turizem Portoro! 1975" (SZ, Italija, ČSSR).

50. Drago Bunčič (5,9042) 51. Viktor Kupljenik (6,0933) 59. Maks Humar (6,7844)

Zenske: 1. Maja Kostina (3,9655) 2. Aleksandra Svačko (4,0606) 3. Natalija Sergejeva (4,1731)

Skupinski skoki na cilj z Višine 1000 metrov (3 sko ki, skupino so sestavljali 4 tekmo V"dl.:i)

Moru: 1. ZDA (0,0233 - 11) 2. SZ (0,0967 - 9 3. Poljska (0,1833 - 8) 13. Jugoslavija (4,3933 -7)

Ženske: 1. SZ (0,6633 - 5) 2. DR Nemčija (2,2500 - 5) 3. CSSR (2,3167 - 3)

Rezultat je poprečje treh skokov ekipe v mct· rih, v oklepaju je !tevilo skokov od 12 skokov na ničlo . Skupaj je tekmovalo 14 moruh in 8 ženskih ekip. Od 168 skokov je bilo pri moških 85 ničel, od 96 skokov žensk pa 21 ničel.

Generalni ekipni plasma: Moru: 1. SZ 2. ZDA 3. CSSR Il . Jugoslavija Zenske:

14,5218 15,2578 15,8056 26.6056

I . SZ 17,3233 2. DR Nemčija 21,1510 3. Bolgarija 23,3086

Izza jugoslovanske reprezentance so se pla· sirale Danska, Belgija in Turčija .

Rezultate skokov je ocenjevalo 13 medna· rodnih sodnikov iz 12 držav udeleženk prven­stva, mednarodno žirijo pa je sestavljalo šest članov mednarodne padalske komisije F Al. V času prvenstva je bila vložena samo erni pri­toŽba.

Kot posebno tekmovanje je bil 2. 9. organi­ziran IX. jadranski padalski pokal s skoki po­sameznikov z višine 700 m v morje. Tekmoval· ci so morali skočiti na cilj ali čim bliže in pla· vati do naslednjega cilja, ki je bil oddaljen od prvega 20 metrov. Tekmovalo je 58 moitih in 34 žensk. Meril se je čas od dotika tekmovalca z vodo do dotika drugega cilja.

Rezultati : l. Nikolaj UŠIlIajev - SZ (11,63 sek) 2. Charles CoUingwood - ZDA (13,4 7 sek) 3. Edem Eskenberov - SZ (14,23 sek) 10. Maks Humar (16,90 sek) 13. Anton Rengeo (17,80 sek) 31. Branko Hrast (21,03 sek) 43/44. Drago Bunčič (25,00 sek) 45. Janez Sararič (26,10 sek) 46. Viktor Kupljenik (26,40 sek) Ženske: l. Irina Klabuhn - DR Nemčija (16,17 sek) 2. Lubica Suplanova - CSSR (20,20 sek) 3. Janina Borkowska - Poljska (21,50 sek)

STANE BIZILJ

XXIII. DRZA VNO PADALSKO PRVENSTO

"~'L4 2

To prvenstvo je bilo letos v organizaciji AK Leskovac, ki je dobil kandidaturo proti dru­gemu kandidatu ALC Lesce z nižjo tekmovalno takso, ki pa je bila v razpisu višja od ponudbe! Na prvenstvu je nastopilo skupaj 79 tekmoval­cev in vsega 6 tekmovalk, toliko da je bilo pri­znano tudi žensko prvenstvo. Iz Slovenije je tekmovalo 18 padalcev (ALC 9, Ptuj 4, Mari­bor 4, M. Sobota 1) in 1 padalka iz Ptuja.

Rezultati: 1000 metrov cilj posamezno (6 skokov)

1. Ahmed Musit (BiH 1) 0.,001 3. Branko Hrast (St 1 )0,138 6. Maks Humar {SI. 1) 0,185 ?Drago Bunčič (SI. 1)0 188 9_ Franc Kodela (SI. 3) 0'295

10. Srečo Medven (SI. 2) 0:300

L Nada Djidara (Hrv.) 0,713 2. Zdenka Glažar (Sl.) 1,093 3. Dr~ica Baščarevič (Srb.) 1,457

Figure 2000 metrov (3 skoki) l . Stefan Pesjak (SI. 1) 8,456

2. Branko Hrast (Sl. 1)' 3. Drago Bunčič (Sl. 1) 7. Janez Sararič {Sl. 2) 9. Pavel Ješe (SI. 2)

l . Nada Djidara(Hrv.) 2. Dragica Bdčarevit (Srb.) 3. Zdenka Glažar (Sl.)

8,512 8,634 9,756

10,756

12,244 13,488 14,644

Skupinski skoki na cilj s 1000 metrov (3 sko ki) 1 7 ekip

1. BiH 1 2. RViPVO 3. Slovenija 1 (ALC) 6. Slovenija 3 (Ptuj) 8. Slovenija 2 (ALC)

0,677 1,857 2,263 5,543 5,837

12. Slovenija 4 (Maribor) Generalni plasma posameznikov l. Branko Hrast

10,047

4,394 4,502 4,505 5,560 5,706 6,8C\S 8,201 8,415

2. Maks Humar 3. Drago Bunčič 5. Stefan Pesjak 6. Janez Safarič 1. Nada Djidara 2. D!:;Igica Baščarevič 3. Zdenka Glažar Generalni ekipni plasma l. Slovenija I

2. RViPVO 3. BiH 1 6. Slovenija 2 9. Slovenija 3 14. Slovenija 4

20,607 27,486 28,453 35,257 39,273 49,666

I. SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO RELATIV

Svetovno prvenstvo novih padalskih disciplin - zanje še nimamo pravega slovenskega izraza (angl. relativ work, nem. Formations-springen, v slovenščini .. izvajanje likov") - je bilo v ~arendorfu v ZR Nemčiji od 5. do 15. 9., torej ttk pred 1. evropskim prvenstvom. .

Udeležilo se ga je 18 državnih reprezentanc s !tirih celin. V prvi di sciplini .. Zvezda 10 padal:­~v" .~e tekmoval? 15 ekip, v drugi .. Izvajanje likov s 4 padalCI tudi 15 ekip. Reprezentance na tem prvenstvu so kar klubske ekipe. Kak§no je tako tekmovanje, je bilo opisano v lanski 2. !tevilki na še revije.

V vsaki disciplini so tekmovalci naredili 10 skokov, za rezultate ekipe pase seštevajo uspehi vsakega posameznega skob: število padalcev, ki so se med sabo prijeli, in čas, ki so ga potr.ebovali, da so oblikovali zvezdo .ali lik. Rezultati: .. Zvezda 10 tekmovalcev" I.ZDA 2. Avstralija 3. Francija

"Liki s 4 padalci" 1. ZDA 2. Francija 13. ZR Nemčija

100/163,85 sekund 1001175,15 sekund .}IX) /177,75 sekund

40/49,92 sekund 40/56,69 sekund 40 /72,83 sekund

(nov rekord 12,13 sekund)

XVIII. JUGOSLOVANSKI AERORALLY

Za pokal maršala Tita Na XVIII. JAR je tekmovalo 23 mo~

tornih pilotov iz vseh 6 republik. Iz Slo­venije so se tekmovanja udeležile 3 po­sadke: Danilo Hojnik in Andrej Plavčak, Ivan Čuček in ing. Drago Krepfl (vsi AK Ptuj) ter Oto Verbančič in Igor Kolarič (Le Maribor). Vse tri ekipe so tekmovale na letalih Aero-3, katerih je bilo na tek­movanju največ.

Pričetek tekmovanja je bU 30. 8. v Murski Soboti s prihodom, za pokal .. 30 let svobode":

točk l . Danilo Hojnik - AK Ptuj 158 S. Ivan Cuček - AK Ptuj 140

13. Oto Verbančič - Le Maribor 116 po svečani otvoritvi in letalskem mitingu 31.

8. so motorni piloti leteli na S etapah in pre­leteli skoraj 1 SOO km. Na vsaki etapi so se ocenjevale izvidnilke-navigacijske naloge. točno. doleta in točnost pri~ja:

Pomunkl letalski cenwr Je bil tokrat start prve etape. Po miti ... gu Je bil dobri, _1 PO~ delelen nej-Je pozornosti.

Ljubljanska Morava ln trop otrok. Ni lepiega, kot kratek pogled na plolčo z instrumenti... Pilota Kralj in Nedog sta s tem dvomotomim letalom pripravila obiskovalcem mitinga prijetno presenečenje.

Rezultati etap: 1. 9. Murska Sobota - Slavonski Brod

l. Boris Polanc Zemun 12/14. Ivan Cuček elto Verbančič 16. Danilo Hojnik 2. 9. Slavonski Brod - Tuzla l.Kiril Kaevski Skopje 3. Danilo Hojnik 12. Ivan Cuček 15/16. Oto Verbančič 3. 9. Tuzla - PrUtina 1 . Mijo Ban Osijek 3. Oto Verbančič 7. Ivan Cuček 9. Danilo Hojnik 4. 9. Pri§tina - Prilep

točk 191 148 148 140

238 229 167 160

220 214 201 193

I . Nijaz Delič Borovo 229 4. Oto Verbančič 213 + 20 12. Ivan Cuček 169 + 30 13/15. Danilo Hojnik 168 +40

Opombe: S. 9. posebna disciplina v Prilepu - pristajanje z višine 300 m brez plina 6.9. Prilep - Paračin l. Nijaz Delič Borovo 250 6. Oto Verbančič 232 14. Ivan Cuček 186 17. Danilo Hojnik 183

Ob zaključku tekmovanja so bili nagrajeni trije najbolje uvrščeni tekmovalci v disciplinah in skupnem plasmaju : Casovna točnost: l. Mijo Ban Osijek 2. Svetomir Trifunovič Zagreb 3. Danilo Hojnik Ptuj 6. Ivan Cuček Ptuj 10. Oto Verbančič Maribor Točnost pristajanja: 1. Mijo Ban Osijek 2. Kiril Kaevski Skopje 3. Oto Verbančič Maribor 10/11. Danilo Hojnik Ptuj 14/16. Ivan Cuček Ptuj Izvidni§k:e naloge: I. Stepan Radič Osijek . 2. Nijaz Delič Borovo 3. Svetomir Trifunovič Zagreb 9. Danilo Hojnik Ptuj Il. Oto Verbančič Maribor 12. Ivan· Cuček Ptuj Skupni plasma: 1 . Mijo Ban Osijek 2. Sveto mir Trifunovič Za[!l'eb 3. Mijat Jovanovič Kra\jl'vo S. Danilo Hojnik Ptuj 6. Oto VerbančiČ Maribor 9. Ivan Cučck Ptuj

575 565 553 527

· 497

230 220 210 160 135

439 426 423 391s 396 379

1.218 1.168 1.147 1.111 1.103 1.041

Jugoslovani smo galantni Reprezentanca Ju­goslavije (od leve): B. Poličar, M. Merše, S. Poličar in F. Markun (slika v naslovu!)

~~'l425

Ker jc RC Itltalsko modelarstvo pri nas zelo slaho razvito in mno~im zelo malo poznano, žclimo lv uvodu prispevka o udeležbi jugoslo­v.lnske reprezentance na letomjem svetovnem prvenstvu to zvrst modelarstva najprej predsta­viti.

Ta klasa letaL~kih modelov je ena najmlaj§h tekmovalnih modelarskih panog, saj je prvo svetovno prvenstvo bilo §ele 1960. Vse do 1969 so imeli absolutni primat Američani, ki so ga to leto na svetovnem prvenstvu v Bremnu v ZR Nemčiji izgubili z zmago Svicarja Giezen­dannerja in ekipno zrnaao Nemcev. Značilna za to vrsto modelov so izredno dragocena tehnič­na sredsm in materiali, potrebni za gradIVo teh modelov, ki zahteva ogromno časa in zna­nja. se več časa je potrebno žrtvovati za trenin­ge in to že za rezultat. ki ima le neko srednjo vrednost. Tako kot za vse ostale vrste prvenstev tudi tu pravila predpile komiSija za letalsko modelarstvo lOAMI pri F Al ln se odvisno od razvoja te k18se menjajo skoraj za vsako svetov­no prvenstvo.

V čem je biJtvo tekmovanja? Tekmovanje je razdeljeno vItiri dele-turnuse, v okviru kate­rih ima sleherni tekmovalec pravico do enega poleta z največjim omejenim trajanjem 10 minut in v njih času je dolžan opraviti 16 raz-

ličnih manevrov in figur, ki jih ocenjuje skupi­na petih sodnikov z ocenami od O do 10 točk. Posebna računska služba najvi!jo in najnižjo oceno črta, ostale tri se !teje in množi s težav­nostnirn koeficientom. Tako dobljene rezultate posameznih figur se!teje in dobi oceno posa­meznep Ieta-!tarta, se!tevek treh najbolje ocenjenih startov pa da končno oceno tekmo­valca. Ker od enep do drugep svetovnega prvenstva !tevilo tekmovalcev raste, a na .eni stezi lahko istočasno leti s svojim modelom le en tekmovalec, ki v idealnih pogojih porabi naj­manj 12 minut, se mora tekmovanje odvijati vzporedno na dveh stezah. Le-ti morata biti med sabo toliko oddaljeni, da se modela v letu ne ovirata. Posebej je potrebno paziti, da sta istočasno v zraku modela s popolnoma različ­nima frekvencama .

Svicarski aeroklub, ki je bil organizator lo­to!njega svetovnega prvenstva, je tekmovanje organiziral na mednarodnem letali!ču za javni promet Bern-Belpmoos. Letaliiče so med prvenstvom, to je od 8. do 13. septembra 197 S, zaprli za ostali letalski promet. Betonsko stezo, na kateri drugače vzletajo in pristajajo velika potniica letala, so prepustili mode­larjem, ki so si na njenih skrajnih koncih ozna-

"~'L426

čili stezo po pravilih tekmovanja radijsko vode­nih akrobatskih modelov. Da bi tovrstno tek­movanje nemoteno potekalo, je poleg sod~iške­ga kolegija in mednarodne žirije potrebna k cela vrsta raznih služb. Te so na tem prvenstvu bivale venem samem ogromnem šotoru, kjer so bile postavljene tudi stojnice proizvajalcev modelarskega materiala, poseben prostor so zavzemali k boksi ekip sodelujočih reprezen­tanc in ogromna restavracija. Pod šotorskim krilom je našlo streho tudi preko 1500 ljudi, če je bilo to potrebno .

Prvenstva se je udeležilo 76 tekmovalcev iz 26 držav, med njimi tudi reprezentanca Jugoslavije, ki so jo sestavljali tekomvalci: Milan Mer lie, Slavko in Branko Poličar, pomočnik tekmo­valcev Franci Markun in vodja reprezentance France Primožič , vsi clam kranjskega aeroklu­ba. Reprezentanca, ki je bila izbrana na leto~ njem državnem prvenstvu, je na svetovno prvenstvo odšla za nalie prilike zelo dobro pri­pravljena in z upanjem, da se bo uvrstila v sre­dino ekipne konkurence. Rezultati nak repre­zentance prvega tekmovalnega dne so presegli celo vsa optimistična pričakovanja . Vsi trije tekmovalci so svoj prvi start opravili izredno uspešno in tako v ekipnem plasmaju prvega tekmovalnega dne pristali na odličnem \O. mestu. Zal se je že naslednji tekmovalni dan začel uresničevati slovenski pregovor, ki pravi, da .. prvi dobiček ne gre v mošnjiček". Odlični rezultati se, žal, niso več ponovili. Največ je ekipa izgubila z dvema Meršetovirna startoma, ko mu je že v prvi f~uri obstal motor in skoraj za dva starta ni prejel nobenih točk. Da bi bila nesreča in neuspeh lie večja, je Branko Poličar po dveh izredno uspešnih tekmovalnih dnevih moral v tretjem startu predčasno prekiniti svoj start zaradi izredno močnih radijskjh motenj, ki mu jih vodstvo tekmovanja ni priznalo, v četrtem startu pa mu je zaradi motenj model zopet strmoglavil takoj po izredno uspešno izvedenem poletanju. Tako je bil nd najuspe~ nejši tekmovalec Slavko Poličar, kije vse starte opravil solidno, a ne z ocenami, ki jih je sicer sposoben doseči.

Svetovno prvenstvo je osvojil Wolfgang Matt iz Liechtensteina, ki je bil že pred tekmova­njem skupaj z Avstrijcem Hannom Prettnerjem glavni favorit za naslov svetovnega prvaka. Nedvomno sta Matt in Prettner razred zase, vendar njuna rezultata nista realen odraz nju­nega kakovostnega razmerja, ker skupaj resnič­no sodita na najvišjo stopničko RC-pilotov na svetu. Med njima je prevelika razlika v rezuita­tu in to predvsem na račun privilegijev, ki jih je Matt Irot domačin užival tako od sodniškega kolegija in od vodstva tekmovanja. ReZUltati -posamezno:

l. W. Matt 2. H. Prettner 3. D.Brown 4 . T. Yoshioka 5. T . Okumura

48. S.Poličar 54. B. Poličar 68. M. Merše

Liechtenstein Avstrija ZDA Japonska Japonska Jugoslavija Jugoslavija Jugoslavija

4755 4785 4505 4565 4545 3155 3450 3575

Ekipni plasma: 1. ZD Amerike 39960 2. Liechtenstein 39115 3. Japonska 38100 4. ZR Nemčija 37930 5. Avstrija 36475

20. JugoSlavija 25800 Sedaj ko je tekmovanje za nami in smo si vtise uredili, nikakor ni pretirana ugotovitev, da je mesto naše reprezentance, gledano z Vidika, kako naši tekmovalci obvladajo pilotiranje, nekje med 13. in 15. mestom. NaŠl reprezen­tanca je izgubila najmanj 4500 točk zaradi ra­dijskih motenj, ki nam niso bile priznane in zaradi dveh Merktovih neuspelih startov, česar ni bilo krivo slabo pilotiranje. se nekaj besed o organizaciji prvenstva, ki nikakor ni bila taka, kot smo pričakovali. Nak mnenje in tudi mnenje mnogih drugih je, da so SVicarji v vseh pogledih razočarali. Osebno sem imel občutek, da je organizatorjev glavni cilj za vsako ceno čim več zaslužiti in če se že ne more .. napraviti" domačina za svetovnega prva­ka, naj bo to vsaj Matt iz Liechtensteina, ki mu je vodstvo dovoljevalo zadeve, pri katerih so bila pravila očitno krkna. Posebej je treba gra­jati službo za objavljanje rezultatov, ki kljub razpoložljivemu računalniku ni objavila rezul­tatov tudi po treh urah ali celo več. Posebej jim je zameriti izvedbo zaključnega ceremoniala s proglasitvijo svetovnega prvaka ter drugo in tretje uvrščenega, ki je ob določenih trenutkih deloval naravnost žaljivo in netaktno, posebej za tekmovalce, ki so pri§.i z vseh koncev sveta in se v dneh tekmovanja borili za čim boljši rezultat .

Sem mnenja, da nam kljub slabemu rezulta­tu ne sme biti žaL da smo sodelovali na tem prvenstvu, saj smo si pridobili mnogo dragoce­nih izkulienj in ne nazadnje smo imeli ponovno priliko prepričati se, da smo Jugoslovani kot organizatorji podobnih prireditev odločno pre­širokogrudni in preveč galantni.

Pozorno opazovanje enega izmed favori­tovih letov_

5060 4660 4490 4565 4170 3085 3480

250

5015 4760 4670 4455 4635 3400 2190 3215

14830 14205 13665 135!!5 13350

9640 9120 7040

pet n.jboljlih: H.nno Prettner (v ..... inl), Benito Bertol.ni in Kraft Phil (levo, desno' ter Milen Marte in Ernest Schiffner (skrajno desno in levo).

t~'l427 SOdniika ekipa na mednarodnem tekmo· vanju za pokal Bleda je zaupanje tekmo· valcev povsem opravičila.

LetoŠllji BLED CUP, sedaj že osmi po vrsti, smo letos pripravili z veliko mero strahu pred slabo udeležbo. Žal so se nak slutoje o tem, da datum nakga tek· movanja ni primeren, ker je postavljen takoj za svetovnim prvenstvom, tudi ures· ničile. Ker smo se svetovnega prvenstva, ki je bilo teden pred našim tekmovanjem, udeležili, smo pripravili posebno tiskano informacijo o BLED CUPU, ki smo jo skupaj z ostalim turističnim materialom Bleda ter Gorenjske razdelili skoraj vsem udeležencem svetovnega prvenstva V. Bernu.

Dejansko je za tekmovanje vladalo ve· liko zanimanje in so udeležbo obljubili Avstralci, Američani, Kanadčani, Mehi· čani. Celo Japonci so pokazali veliko za· nimanje. Toda na dan, ko se je tekmova· nje začelo smo našteli skupaj z našimi le 13 tekmovalcev. To je doslej najskrom­nejša udeležba in tudi najskrornnejša po številu afirmiranih RC tekmovalcev, ki nam jih na predhodnih tekmovanjih ni manjkalo in saj .se je odlikovalo, prav po tem, da se je na njem običajno zbrala vsa evropska RC modelarska elita.

r-REZULTATI BLED CUPA

1.

1. 14. PRETTNIR Hanno A 3120 2. 11. BERTO LANI Benito 1 4420 3. 5. KRAFT Phil USA 3865 4. 8. MERSE Milan YU 3820 5. 13. SCHIFFNER Ernst D 3800 6. 2. POLICAR Slavko YU 3585 7. 3. KREIS Peter D 210 8. 12. POUCAR Branko YU 3230

9. 16. FISCH Alfred D 3320 10. 9. GALlNSKY Helmut D 3350 11. l . BECKER Herbert D 3235 12. 15. HLUCHY Otokar YU 140

~ 13. 10. MUNNICH Dieter D 70

II.

4890 4595

220 3585 3840 3575 3485 3580 625

3370 3005 1690

840

ZIlla80valec leto !njega po kala ' je bil zopet Avstralec Hanno Prettner, ki je ta pokal osvojil sedaj že kstkrat zapored, Letos ta izvrstni avstrijski tekmovalec sploh ni imel resne kon­kurence kot prej§nja leta v Mattu iz Liechten­steina, dvakratnem svetovnem prvaku Giezen­danerju iz Svice, vizvrstnem Hoppeju ali Matkeju iz ZR Nemčije itd. Toda menim, če bi tudi vsi ti tekmovalci priti v Lesce, da bi razen z Mattom z vsemi z lahkoto opravil Drugo mesto je zasedel Italijan Bertolani Benito, ki se je ndega tekmovanja letos prvič udeležil in se je pokazal kot izvrsten tekmovalec. Upamo, da II bomo imeli pri nas k priliko videti skupaj z njegovimi prijatelji tekmovalci, kot je sam dejaL Tretje mesto je pripadlo Američanu Klaftu, svetovnemu prvaku iz 1967, ki sicer že nekaj let ne tekmuje več aktivno, za seboj pa bi pustil k marsikaterega vrhunskega tekmovalca.

Glede naih tekmovalcev bi dejal, da so že davno minili časi, ko smo ob njihovih startih na tem tekmovanju zardevali. Tekmovalci: Merk, oba Poličarja in Markun iz Klanja ter Tomljinovič iz Zagreba so lahko dobra osnova za poŽivitev in .večji razvoj te izredno zanimive modelarske zvrsti, ki seveda zahteva izredno viIoka sredstva.

Benito Bertolani je sotekmovalce poiteno presenetil (zgoraj levo) - Phil Kraft, nek­danji svetovni prvak. Sedaj je trgovec, to­da za sabo mimogrede pusti marsikatero ,,zvezdo" (zgoraj) - Milan Merle, nal naj­uspeinejli predstavnik (levo)

'" III. IV.

5030 5025 14945. 4590 4650 13835 4005 3950 li820 3950 3860 11630 3700 3650 11340 3820 3875 11280 3885 3470 10840 3550 3025 10360 3270 3465 10055 3290 3290 10010 2795 2980 9220 1710 1905 5305 - - 910

~

VSE NAJBOLJSE O SODNIKIH

Štiriindvajsetletni Hanno Prettner je bil gotovo med najzanimivejšimi tekmo­valci letošnjega tekmovanja za pokal Bleda. Na tekmovanje je prišel skoraj na­ravnost s svetovnega prvenstv~, kjer je osvojil drugo mesto. Strokovnjaki, opazo­valci tega tekmovanja v Bernu pa so so­dili, da bi moral biti mladi Avstrijec sve­tovni prvak. Trdili so celo, da je svetovno prvenstvo moralno pripadlo Prettnerju.

Ta vrhunski tekmovalec se je rade volje odzval našemu uredništvu in nam posre­doval nekaj misli, mnenj in dejstev iz last­ne tekmovalne prakse ter vsakodnevnega dela.

Kdaj ste se prvič udeležili mednarod­nega tekmovanja za pokal Bleda?

Mislim, da letos tekmujem pri vas v Lescah šestič ali sedmič.

Kako tekmujete danes? Kakino uvrsti­tev predvidevate?

Že nekaj let se mi med tekmovalnimi starti motor modela ni ustavil. Prav to se mi je zgodilo pri vas v Lescah ob mojem prvem startu. Upam, da bom napako na­doknadil in če jo bom, bom verjetno zmagal.

Kaj menite o sodnikih?

Če mislite švicarske, povem, da so poglavje zase. Toda vaši so odlični. Enot­ni kriteriji, izredna izenačenost ocen pa tudi strokovnost so odlike sodnikov, ki nam delijo točke na tekmovanju za pokal Bleda. Takšni sodniki bi morali ocenje­vati starte na SP. Vsekakor so najboljši, kar sem jih do sedaj srečal.

Kdaj ste stopili v tekmovalno areno radijsko vodenih modelov?

Leta 1967. Leto kasneje sem bil že državni prvak v kategoriji radijsko vode­nih modelov. Leto kasneje pa sem se kar uspešno spoprijel še z akrobatskimi radij­sko vodenimi modeli.

Valega očeta poznamo v Lescah kot tradicionalnega gosta in dobrega prija­telja. Je le aktiven tekmovalec?

Ne, oče ne tekmuje več. Toda svoje izkušnje je prenesel name. On mi je tre­ner, svetovalec in pomočnik. Brez njega mojih uspehov ne bi bilo.

Kaj' menite o naiih tekmovalcih?

V zadnjih letih so zelo napredovali in se marsičesa naučili. Mislim, da so boljši, kot se pokažejo na tekmovanjih.

Trener in tekmovalec ali oče in sin, del družine Prettner

! t

Najboljii v Lescah: Avstrijec, Italijan in Američan. Nič ne bi imeli proti, če bi se v zmagovito trojko lahko vrinil še kak naš tekmovalec

Poznate morda vzrok takšnega stanja? Tezko je re či. Vem pa. da je zelo težko

biti v prvi vrsti. Za napredovanje rabiš nenehno nekoga. ki ti stoji ob strani. te opozarja na napake in ti svetuje. Skratka : rabiš trenerja in veliko časa. Pomembne so tudi izkušnje mednarodnih tekmovanj.

Morda sodeluj!!te? Zelo dobro. ZeIim, da bi vaši tekmo­

valci tudi v prihodnje prihajali k meni. Pogoji pri meni so dobri in lahko bi se marsičesa naučili.

So modeli, s katerimi tekmujete, vaše konstru kcije?

Da . Mnogo časa in Jela je vloženo vanje. Mimogrede : ko sem konstruiral moJel. s katerim tekmujem danes. sem. poleg načrtov. zanj izdelal šest preizkus· nih letal. na katerih sem proučeval po· samezne aerodinamič ne lastnosti. ki sem jih kasneje uporabil na tekmovalnem modelu . Z mojimi modeli tekmujejo celo Japonski tekmovaki. ki so kupili lkence. Tudi nekateri jugoslovanski tekmovaki imajo moje modele.

Kdaj ste razbili zadnji model? Pred petimi leti. 14 dn ' pred odprtim

prvenstvom v ZDA. Kako gledate na svojo tekmovalno pri­

hodnost? Sem absolvent fakultete za e lektroniko

in računalništvo in za moJelarstvo mi ostaja čedalje manj časa. Ne mislim pa ga pustiti , saj bi se rad ponovno spoprijel za naslov svetovnega prvaka . Dvakrat se mi je za las izmuznil , zato hom vztrajal. To dolgujem tudi očetu.

In če pOmislimo. da ima Hanno Prettner v sebi prav vse kvalitete . ki mu omogočajo osvoji tev najvišjega naslova in če vemo. da je star 24 let. potem smo lahko prepričani, da je Hanno gotovo eden izmed najbolj perspektivnih tekmo­valcev na svetu . Strokovnjaki. ki so opa ­zovali njegove lete na SP. trdijO . Ja so: Matt (svetovni prvak 1(75) . Prettner in tretje uvrščeni kvalitetna kategorija. ki nadkriljuje vse ostala .

Iz svetovne arene NOVI SVETOVNI REKORDI V

JADRALSTVU

Pilot Malkolm Jinksa je v disciplini hitrost· nega preleta v trikotniku 500 km v Avstraliji izboljšal svetovni rekord s hitrosti 135,3 km/h na 140,333 km/h.

1 S. marca letos je ameriška jadralka Mary Nutt s soletaiko Hannah Duncan na jadralnem letalu "švaicer 2-23" dosegla absolutno višino 10.809 m. S tem rezultatom je izboljšala sve­tovni rekord za ženske v kategoriji D-2, ki ga je imela AngleŽinja Burnsova (9.519 m) od leta 1967. Novi višinski rekord je bil dosežen v Colorado Springsu.

Najuspešnejša jadraika letošnje sezone je vse­kakor Poljakinja Ada Dankovska, učiteljica letenja v jadralnem centru Lešno. Skupaj je postavila 7 državnih in 3 svetovne rekorde ter zmagala na II . mednarodnem ženskem jadral­nem tekmovanju . I. jllnija, po uradnem za­ključ ku drž. prvenstva, kjer je bila lJ., je star­tala z dvosedežnim letalom halny s spremljeval· ko M. Mielczarek na prelet po trikotniku 542 km, katerega je obletela s hitrostjo 69,78 km/h. S tem letom je postavila doslej še nedosežen državni rekord in hitrost izeIUlčila s ~"Vetovnim rekordom.

Naslednjega dne, 2. junija, je z letalom jantar kot prva ženska na svetu preletela trikotnik 775 km in dosegla hitrost 74,8 km/h. S tem je postavila dva nova svetovna rekorda. Prelet je trajal 10 ur 35 minut.

le 5. junija je zopet starta la na hitrostni rekord trikotnika 100 km v kategoriji D-2, a izboljšala le državni rekord. Na letalu halny s so letal ko Dobczynsko je dosegla hitrost 98,2 km/h. Več sreče in uspeha je imela 12. avgusta s soletaiko Ireno Kostka, ko sta v isti disciplini postavili nov svetovni rekord hitrosti 104 km/h.

Januš Centka, UČitelj letenja v Lešnu na Polj­skem, je prvi poljski pilot, ki je obletel trikc.t­nik 775 km s hitrostjo 93,75 km/h. Oba držav­na rekorda je postavil l. junija 1975 z letalom jantar.

V preteklem letu je bilo v mednarodni regi­ster FAI na novo vpisanih 174 zlatih jadralnih značk s 3 diamanti, ki so jih dosegli jadralni letalci po svetu. Največ od tega so jih v l. 1974 dosegli piloti ZR Nemčije (53), piloti ZDA (32), Francije (22), Avstrije (21). Poljska, kije v posedovanju kompletnih jadralnih značk na 3. mestu, jih je preteklo leto osvojila le 9. Skupaj je bilo 31. decembra 1974 registrirano 1534 zlatih jadralnih značk s 3 diamanti, do avgusta tekočega leta pa še dodatne 102

Najboljle med najboljfimi: reprezentantke Poljske. Z leve: Maria Popiolek, Halina Rynkiewicz, Ada Oankowska, Pela Majewska

~~'L4 32

TRIKOTNIK 1000 km, PRELET LETA 1975

6. junija je zahodnonem!ki jadtalni pilot 53-letni Hans Werner Grosse do­segel nadvse velik uspeh. V času trenin­ga za mednarodno jadralno tekmovanje na Finskem je po dalj tih priptavah pre­letel z jadtalnim letalom ASW -17 v tri­kotniku 1.010 km. Let je trajal 11 ur in 28 minut, povprečna hitrost je bila 88 km/h. Startal je v mestu Nummela, a obratne točke sta bila Kauhaeriv in Juka. Hans Werner Grosse je svetovni rekorder v prostem preletu 1460 km in napovedanem cilju 1231 km. Je prvi jadtalni pilot v Evropi, ki je preletel 1000 km v prostem preletu, sedaj pa tudi prvi jadralni pilot na svetu, ki je obletel trikotnik dalj§ od 1000 km. Zanimivo je, da je najnovejiI disciplina, svetovni rekord - prelet v trikotniku preko 750 km, v tem letu že tretjič po­stavljen. Prvi je ta trikotnik obletel 5. januarja M. Cartlon iz ZDA (763 km), 1. maja 1975 pa gaje Klaus Holinghaus

~bOlj§alna 823 km. ~

mač ke s 3 diamanti. Ker je Jugoslavija dia­mantne značke, osvojene spomladi 1973, pri­javila FAI s precejmjo zamudo (kle 20. 1. 1975), so reaistrske !tevilke le teh mnogo vitje (l538 - 1544). kot bi pripadale njihovim no­silcem glede na čas, v ka terem so jih osvojili.

Sposobnosti jadtalnih letal zelo hitro napre­dujejo. Ugotovljeno je, da leti na svetu že preko 2000 jadtalnih letal z drsnim kotom okrog 1 :40 m. 400 jadralnih letal zdrsnim kotom 1 :45 m in preko 1 SO letal s fmeso 1 :50 m. V zadnji skupini so letala odprtega raz­reda. Med njimi so najbolj znani tipi jadralnih letal: poljski jantar. italijanski calif A-14 in A-15 ter nem!ki ASW-17. nimbus I in nunbus n, in angle!ki kestreL

Glede na !tevilo jadralnih letal s tako dobri­mi sposobnostmi se lahko predvideva. da bodo na prihodnjem svetovnem jadralnem prvenstvu letiili vsi tekmovalci na takih letalih. Jugoslavija teh letal ne premore, zato bi bilo potrebno o njihovi nabavi razmisliti. sicer bodo nati tek­movalci, drugače odločni letalci. na tem prven­stvu v neenakem pQložaju z ostalimi.

PADALSTVO

Na- letomjem padalskem prvenstvu SSSR v A!čabadžu je bilo postavljeno 12 novih svetov­nih rekordov v ženski in mo§ki konkurenci. Poleg drugih je bil postavljen tudi rekord v posameznih nočnih skokih v doskoku na cilj: 22 padalcev je doskočilo v iIIedino kroga.

Naziv Zaslužni mojster !porta SSSR so pre­jeli naslednji letalski §portniki: Marina Popovič za 13 svetovnih rekordov v motornem letenju. Natalija Siergiejeva za prav tako 13 padalskih svetovnih rekordov in preko 3000 skokov. Na­talija je v 1974 osvojila naslov svetovne abso­lutne prvakinje v padalskem !portu.

Maja Kostina za 36 postavljenih svetovnih padalskih rekordov in 3500 skokov.

Nikolaj Ušmajev za 15 svetovnih rekordov v padalstvu in 4000 skokov. Tudi on je absolutni padalski prvak iz 1974.

MOTORNI SPORT

Prvak Evrope v akrobacijah z motornimi letali je postal zahodnonem§lli pilot Manfred Stroessenreuther. Prvo akrobatsko evropsko prvenstvo je bilo od I. do 7. junija letos v Esbjergu - Danska. Sodelovalo je 17 tekmoval­cev, ki so leteli na letalih pitts -S -1. aero star • zlin. ('AP-20 in drugih.

Svetovno akrobatsko prvenstvo v motornem letalskem športu bo leta 1976 po vseh izglediII v Moskvi in ne v ZDA. kot je bilo prvotno predvideno.

NAJHITREJSA ZENSKA NA SVETU je ruska letalka Svetlana Savicka, ki je nedavno tega postavila nov svetovni rekord v hitrost i leta. Z letalom E -133 je dosegla hitrost 2683.638 km/h. Prejmji rekord in naziv naj­hitrej k ženske letalke je imela Američanka Jacqueline ('obran. ki ga je postavila 1964 z 2300 km/h.

Osem tisoč km do4to pot iz Evrope do za­hodne Afrike je preletel ham bur §ki pilot Helmut Birkner z jadtalnim letalom. opremlj~~ nim z motorjem. Startal je na letalu falke v Hamburgu in letel preko Lyona. Casablanke. Dakarja do Zambije. Povprečna potovalna hitrost je bila 125 km/h in čas leta 64 ur.

BALONARSTVO

Zenske uspemo tekmujejo tudi pod baloni. Helma Sjuts. S6 -letna direktorica osnovne §Ole, je ponovno nosilka svetovnega rekorda v

. disciplini .. trajanje leta z balonom ". Startala je v Munsterlandu s soietaiko Magrit Reelsen (53 let) in pristala po 16 urah ln 16 minutah. Komaj letos februarja je prejmji rekord Helme Sjuts. ki je zna.1 13 ur. izbolj il la nem§ka Ic-

tal ka Ruth Bader iz Augsburga in sict:r za 1 uro. S soletaIko Ingrid Weber jt: polett:la iz Augsburga in po 14 urah in 480 km pristala 8 km vzhodno od Bruslja. Prejšnji daljinski rekord 405 km je pravtako postavila Ruth Bader.

JADRALNA TEKMOVANJA

XX. jubilt:jno državno poljsko tekmovanje je bilo letos prvikrat organizirano v dveh razredih. V odprtem razredu je tekmovalo 15 pilotov na jantar letalih. Zmagal je Julian Ziobro, 2. je bil Henrik Muščinski in 3. Stašck Witek. V stan­dardnem razredu je letelo 20 leta\cev in 7 le­talk na jadralnih letalih cobra. Prvaki v tem razredu pa so bili : l. S. Makne, 2. Pela Ma­jcwska in 3. mladi Jerzy Makula . Od 15 . 5. do l. 6 . se je zvrstilo sedem tekmovalnih disciplin za oba razreda.

Na 10. jadralnem tekmovanju Hahnweide v Zah. Nemčiji so bili priznani štirje tekmovalni dnevi. V odprtem razredu je zmagal S Baum­gartl na letalu ASW - 17, v standard nem pa F. Henkel z letalom ASW-IS. Sodelovalo je 58 tekmovalcev, med njimi 5 Angležev, 4 Svicarji in zastopniki: Holandije, Belgije, Avstrije, Svcdske in Italije.

.. Nemško državno jadralno prvenstvo za 1975 je po 9 tekmovalnih disciplinah v odprtem raz­redu osvojil z letalom nirnbus - II Klaus Holing­haus, medtem ko je državni prvak v standard­nem razredu Ernst Gernot Peter, kije tekmoval z letalom H- 203. V odprtem razredu je tek­movalo 21. v standardnem razredu pa 49 tek­movalcev. Čas prvenstva je bil isti kot pri nas in na Poljskem, t. j. druga polovica maja.

Na mednarodnem tekmovanju v Rayskalai na Finskem so sodelovali predstavniki 8 držav. To tekmovanje je predstavljalo generalko ' za predstoječe svetovno prvenstvo 1976. V stan­dardnem razredu je zmagal Poljak Frančišek Kempka pred našim Francem Strukljem in Fincem Matias Wittanenom. Wittanen je postal hkrati tudi finski jadralni prvak. Drugi jugoslo­vanski tekmovalec Kiro Gatolin je zasedel 9. mesto. George Lee iz Anglije (kestrel) je bil najboljši v odprtem razredu.

V Mariazell je bilo 14. državno prvenstvo Avstralije. V 5 tekmovalnih dnevih je bilo pre­leteno 83.956 km . Prvak odprtega razreda je postal Alf Schubert (nimbus-II) , v standard­nem razredu pa Haro Wodl (OG - 100).

Tudi na Čehoslovaškem imajo jadralni letalci celoletno tekmovanje. V lanski sezoni je zbral največ točk FranČišek Matoušck iz AK Novo mesto pred Janijem Satnijem, Tadeušcm Wala in Jindro Paluškovo. Tekmovalo je 500 jadral­cev, medtem ko jih je 1973 627. Celoletno tekmovanje v jadralnem letenju je bilo pred leti organizirano tudi v Jugoslaviji. Njegov prvi zmagoV'dlec je bil leta 1950 Franček Mordej.

CVETKA KLANČNIK - BELIN

V spomin Jožetu Kuštru

Bil je lep jesenski dan. Nebo je bilo polno oblakov, ki jih je gnal južni veter nad grebene Karavank. Jože se je oziral za njimi. Vedel je, da je to dan, ko se lahko preda omami vetrov.

Poln letalskega poželenja je ves nasme­jan poletel z belo ptico v zračne valove. Gledali smo za njim in vedeli, da je sre­čen in ves predan svetu, ki ga pozna samo letalec.

Cakali smo na travniku letališča, med drevjem, ki ga jesen že posipava s svojo zlato barvo, nestrpno smo se ozirali tja proti vrhovom Karavank, a ptice, ki ga je ponesla, ni bilo nazaj.

S krilom je nesrečno zadel ob vrhove smrek na vzhodnem pobočju Begunj­ščice, zaradi česar je izgubil svoje mlado življenje.

Samo dve leti je bil Jože član ALC, samo dve letalski sezoni je užival omamo letenja, a že je ves izžarel v predanosti letalstvu in tovarištvu, ki druži nas letal­ce, ko se predajamo letenju ali ko složno opravljamo težko delo zato, da lahko le­timo.

za vse nas, ki smo z njim leteli, za vse prijatelje, s katerimi je iz otroštva do­čakal samo svojih kratkih 24 let, za vse wdelavce v gumarskem podjetju SA VA in tudi za svojo mlado družino, ki ne bo imela možnosti, da bi dozorevala v prija­teljstvu in ljubezni očeta in moža, bo Jože ostal žalostna legenda, ki nas bo spremljala na vseh naših poletih in tovari­ških srečanjih.

S krvjo pisana knjiga letalstva je dopbl­njena z novim imenom - Jože Kušter. Za vse, ki letalstvo ljubimo, ki nam pomeni del življenja, brez katerega ne zmoremo v prihodnost. člani ALC

NESRECA LlBELLE

KONSTRUKTORJA

21. septembra se je na poletu z motor­nim letalom smrtno ponesrečil znani nemški konstruktor jadralnih letal UBELLE in lastnik tovarna GLAS­FLUEGEL ing. Eugen Haenle. Njegovo življenje je bilo posvečeno jadralnim le­talom in jadralnemu letenju.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROCILI o IZ KLUBOV

AKCIJA PRELETOV V SUBOTICI (12. do 30. VII. 1975)

Ideja, da bi v juliju organizirali akCijo prele­tov nekje v Vojvodini, ko pri nas ne moremo več pričakovati vremena za daljše prelete, je stara več let .

Letos smo se v aeroklubu Ljubljana ofiločili, da končno poskusimo. Pobudo in organizacijo je prevzel Janez Stariha. Dogovoril se je s pred­stavniki aerokluba Subotica, ki so nam prijazno ponUdili gostoljubje .

V Subotico smo krenili s phoebusom, dvema trenerjema, kurirjem, kombijem in transport­nim vozilom. Naši ekipi so se pridružili delfin iz Subotice, kasneje pa še delfin, transportni voz in kombi iz Novega mesta.

Na eno jadralno letalo sta prišla po dva pilo­ta, ki sta se menjava la - tako smo si zagotovili še zemeljsko ekipo.

Na akciji smo pre le te li okoli 5800 km (Ljub­ljana okoli 4000, Subotica okoli 1300 in Novo mesto okoli 500 km). Povprečni prelet je bil dolg okoli 170 km.

Med pomembnejšimi rezultati moramo omeniti zlasti prelet Janeza Starihe, dolg 480 km. 27. VII. na 500 km trikotniku Subo­tica-Brčko-Vršac-Subotica ga je stratifikacija v popoldanskih urah prisilila, da je pristal 20 km pred ciljem v Subotici.

Trikotnik 300 km Subotica(mesto)-Zrenja­nin-Borovo-Subotica(mesto) so obleteli trije piloti: 20. VII. Marjan Medič (Ljubljana), 23 . VII. Albin Luin (Ljubljana) in 26. VII. Mita VukoviČ (Subotica). Trije piloti: Tratnik, Dobtičar (oba Ljubljana) in Stemberger (Novo mesto) so na tej akciji prvič preleteli 200 km.

KRATKA ANALIZA AKCIJE

Poudariti moramo, da so nas Člani aeroklu­ba, posebej pa še upravnik tov. Martič in sekre­tar AK tov. Vukovič, zelo prijazno in gosto­ljubno sprejeli. V članih aerokluba Subotica smo našli resnične športne prijatelje in navdu­šene jadralne pilote, ki so nam bili vedno pri­pravljeni pomagati. Doseženi rezultati potrju­jejo, da so meteorološki pogoji v tem času v Vojvodini dobri za daljše prelete. Med akcijo je prišlo več hladnih prodorov, ki niso bili preveč izraziti. za čas naše akcije so bili za Vojvodino značilne dokaj nizke baze in nekateri poplav­ljeni tereni ob Donavi, ki so predstavljali resno oviro.

Več dni, ko je bila termikaodobra, je pihal dokaj močan veter iz smeri 330 . Tega vetra, ki je bil 'ugoden za prelete proti jugu, nismo nikoli izkoristili, bodisi, da je bila meteorološka situa­cija na jugu neugodna, bodisi, da je bila ne­ugodna meteorološka napoved in se na njeni osnovi nismo pravilno odločili. Tako je veter pri naših preletih v trikotnikih pomenil le do-

datno oviro. Dan , ko je Stariha preletel 480 km v trikotniku, je bil glede meteorolo ških pogojev za prelet na jug dosti ugodnejši.

za morebitno naslednjo podobno akcijo bi bilo potrebno navezati stike z meteorologi v Beogradu , ki dajejo jadralnim pilotom prirejene napovedi.

Na taki akciji bi nujno rabili dobro vlečno letalo , da bi lahko poleta li v aerozapregi tudi z letaliŠČ , ki služijo za poljedelstvo. Kurir tej na­logi ni bil kos. Prijazni upravnik tov. Martie je večkrat posredoval s piper-ponyjcm , vendar je takega letala, ki služi gospodarski dejavnosti AK, vseeno malo škoda. V te namene bi zado­stovala citabria ali piper-cub.

Nekateri manj izkušeni piloti so imeli med akcijo preletov nekaj navigacijskih težav. Boljša priprava doma in nekaj doslednosti med letom bosta take težave uspešno premagali.

Vojvodina je primerna tudi za prelete manj izkušenih pilotov, saj ne manjka terenov za izvenletališki pristanek. Huda pilotska napaka ali zelo velika smola sta potrebni, da se leta lo po škoduje .

MARJAN MEDIČ AK LJUBLJANA

IZ ALC LESCE

le skoraj oh zaključku letošnje jadralne se­zone v septembru je jadralni pilot Ivo Simene, študent elektrotehnike, dosegel svoj drugi po­goj za zlato "C" značko, ko je z jadralnim le­talom st. cirrus dosegel relativno višino 4200 m ali absolutno 4700 m. To je že peti jadralni pilot ALC v tem letu, ki je dosegel vse pogoje za' zlati "C". Pred njim so to opravili: Gaber Pesjak, Vesna 2nideršič, Milan Jukič in Leon Mesarič.

Na zadnji seji sveta A Le, ki ji je predsedoval Lado Gorišek, predsednik A Le, je bilo spreje­tih nekaj sklepov, ki bodo zanimali tudi člane drugih AK v Sloveniji:

- Dokončno je bilo odločeno, da ALe­Lesce ne bo kandidiral pri orga nizaciji Svetov­nega 'pokala PARA-SKI 1977. Mednarodni le­talski organizaciji je bilo treba .sporočiti glede prevzema organizaCije Svetovnega pokala do l . oktobra 1975. Glede na to , da TTKS-Radovlji­ca v prihodnje ne bo financirala velikih med­narodnih prireditev, ker za ta na'men ni razpo­

' lo žljivih sredstev, tudi A Le kot letalski klu b z lastnim fmanciranjem ne more prevzeti odgo-vornosti tako velike in pomembne prireditve. Svet centra je bil mnenja, da bomo verjetno morali sprejeti eno naslednjih prireditev Sve­tovnega pokala, kar resno pričakujejo tudi ostale alpske dežele, vendar v imenu ZLOS in SVOJ.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV -- Medna noben AK v Sloveniji ni toliko na­

pravil za odpravo močnega hrupa letalskih motorjev kot A LC v Lescah. Zdaj so v hangerju 4 resne , citabria, pajper in kurir, ki leti le ob­časno samo za potrebe šolanja padalcev začet­nikov. Kljub temu so protesti znanega sloven­skega literata V. Pavšiča-Bora še vedno na dnevnem redu raznih občinskih komisij in od­borov. Le kakšne proteste bi pošiljal tov. Bor, če bi živel v Kranju ali blizu brniškega letališča ali Če bi bil na zdravljenju v Dolenjskih Topli­cah, kjer ves dan nadletavajo naselja letala voj­nega letalstva.

- Svet centra je razpravljal tudi o zahtevi in predloženem predlogu za premaknitev PSS za 6 stopinj, tako da bi se umaknila naselju Vrbnje. Urbanizem predvideva izgradnjo večjega nove­ga naselja Vrbnje točno v osi sedanje steze, ki je v smeri J 33 stopinj.

Po dalj ši razpravi je svet centra sklenil, da na predvideno premaknitev ne pristanemo iz var­nostnih razlogov. Sedanja PSS je v smeri naj­pogostejših vetrov in med grič koma jugovzhod­no od naselja Vrbnje. Prebivalci v predvidenem novem naselju pa bi bili tudi potencialni na­sprotniki dejavnosti letališča zaradi hrupa letal, ki bi preletala naselja.

Leon Mesarič

Se nekaj metrov in tudi prikolica bo polna. Namesto letal je to pot letela opeka, na~ cilj pa je za korak bližji...

Ko so se jadrdlni piloti odločili za nakup ŠC dveh letal BLANIK, je bilo vsem razumljivo, da bo treba krepko delati, da bodo ustvarili dovolj finančnih ~redskv. Akcije so se lotili z velikim poletom. V treh mesecih so prebrali in naložili 1400 ton odpadne oj!njavarne opeke, to je 50 kamionov vlačilcev s prikolico. Če bi jih posta­vili v kolono, drug do drugej!a, hi bila kolona dolg.I doh"r kilonll'ter . Delo je terjalo prek J 800 delovnih ur. (Tekst in foto : Leon Mesarič)

Prvi trije Dolenjci, kompletno izlolani na novomMkem letali~ču

IZ NOVEGA MESTA

Končan je začetniški tečaj motornih pilo­tov, ki je potekal na novomeškem letališču. To so prvi motorni piloti, ki so izšolani na tem letališču. Od sedmih tečajnikov, ki so se §Ulali, so trije uspešno opravili izpit za dovoljenje športnega pilota na letaliŠČU v Lescah. Tako bodo novi piloti Srečo Kotnik, Iztok PekOlj in Srečo Petric pomagali v naslednjih letih aero­klubu premagovati težave v stiski za motorne pilote .

V teh dneh bodo na našem letaliŠČU konča­na dela na dostopni stezi, ki pelje k hangarju D Le. Stezo za voženje namreč asfaltirajo in v bodoče pilotom iz drugih aeroklubov ne bo treba puščati letala na pristajaini stezi. O upo­rabi tega objekta bomo letalske šole posebej obvestili.

V novomeškem aeroklubu smo opravili tudi prvi del tekmovanja motornih pilotov za prven­stvo Dolenjske. Tekmovanje je bilo posvečeno 30-letnici osvoboditve in praznovanju občine Novo mesto. Pripravljen je tudi drugi del rallyja .. Svobodna Bela krajina", ki smo ga zaradi ne­ugodnega vremena že dvakrat preložili.

Pred kratkim se je D Le organizacijsko raz­širil še za en aeroklub . V Beli krajini, kjer je tudi veliko letalcev, ki letijo v DLC, so se fantje z velikim navdušcnjem lotili priprav za ustano­vitev kluba. Na ustanovnem zboru je bilo tudi precej mladih ljudi, ki so pripravljeni delati v novoustanovljenem klubu. Predstavnik belo­kranjskih družbenopolitičnih organiZacij je izjavil, da lahko novoustanovljeni klub priča­kuje vso njihovo moralno in gmotno pomoč .

V toku so tudi razgovori o zelo širokem so­delovanju med garnizijo Cerklje in DLe. Prepri­čani smo, da bomo našli skupni jezik, kar bo nedvomno prispevek k utrditvi in napredku le­talske organizacije na področju DOlenjske.

za konce še sporočilo članom DLe: pro­gram zimskega izpopolnjevanja (teorija in le­tenje na simulatorju) bo objavljen novembra.

SRECO PETRle

Inf. Joi, Perhavc

Tečaj za začetnike

~-/"

J-15 = r<§:---- ::s

B-16

PAAVILNt:J

r--.. I -.. -..

'-_ r::::'~-~ __ _ ~ ---._ -~ 1

- I I ---,--.., ~~~~~~~~..., ~PAAVILN6

lJ-18

Izdelava krila

V . .Krilih" maj-junij 75 smo si ogledali izdelavo reber za krilo in v .,Krilih" maj­junij 74 enostavnejšo konstrukcijo krila . Sedaj pa poglejmo, kako homo tako krilo sestavili , obdelali pred prekrivanjem, pre­krili in prelakirali .

Naše krilo naj ho krilo z dvojnim lo­mom (z ušesi) . Nosilec takega krila je na­risan na sliki B- 7 (drugi nosilec) . pove­zava v lomu pa je narisana na sliki B- 8-b , le da je narisana samo ena oblo­ga od potrebnih dveh.

Najprej sestavimo nosilec krila : na šabolnsko desko pritrdimo načrt nosilca. nato oblogi 10mov(I). namazani na zgor­nji strani z lepilom: na to položimo sred­nji del nosilca (II). k temu še nosilca ušes(II1) in na lomih še na spodnji strani z lepilom namazani oblogi(IV) . Skozi obloge lomov zabijemo tenke žebljičke ali. najbolje. bucike .

Medtem lahko pripravimo zadnjo le­tev, če si je nismo že prej . Zadnja letev je trikotnega preseka, ki navadno ni napro­daj , zato si jo moramo izdelati sami iz letvice pravokotnega preseka enakih mer. Navadno tako pravokotnu letev zbrusimo s steklastim papirjem, napetim na dešči­co _ Deščico s steklastim papirjem vidimo na sliki 8 - 15. mere deščice . so 20x7x 1.5 cm, okoli pa je napet okoli 18 cm dolg kos steklastega papirja. ki je širok nekaj manj kot je dolg obseg preč­nega preseka deščice (manj kot 17 cm). Na zgornji strani pritrdimo papir na deščico zrisalnimi žebljički. Na~ sliki 8 - 16 je narisan pravokotni presek letvice in del preseka. ki ga je treba zbrusiti in je označen s šrafuro. Na sliki 8 - 17 sta na ri­sani dve letvici: prva ima ravno zgornjo stran (taka mora biti izgotovljena letvica) druga pa je na zgornji strani izbočena (taka zadnja letvica ne sme biti) . Zadnji rob take letvice naj ne bo oster, pač pa naj bo debel nekaj desetink milimetra, da se kasneje ne bo vihal. Na sliki 8 - 18 vidi­mo, kako je treba brusiti zadnjo letev v trikotni presek. De~čica s steklastim pa­pirjem mora biti med brušenjem vedno

~·19

B-20

B-23

J-25

enako nagnjena, postavljena mora biti pravokotno na smer letvicec! pomikati pa jo moramo pod kotom 45 na smer let­vice, kakor na sliki B -19 .

Sedaj ko smo izdelali že rebra, nosilec in zadnjo letvico, lahko pričnemo s se­stavljanjem krila. Najprej bomo sestavili srednji ravni del krila. Tloris srednjega dela krila pritrdimo na šablonsko desko. Nanj pritrdimo nosilec krila na mesto, kjer je ta narisan. Pritrdimo ga tako, da na več mestih tesno ob nosilcu pribijemo v desko bucike . Na tako pritrjen nosilec nasadimo rebra in jih pritrdimo z bucika­mi: z dvema pred nosilcem in dvema za nosilcem (slika B-21). Repe reber odre­žemo z britvico tako, da rebro seže 1 mm v tloris zadnje letve. K rebrom prislonimO zadnjo letev in točno zarišemo mesta, kjer bo pritrjena na rebra. Na teh mestih zarežemo 1 mm globoke in za debelino rebra široke zareze. V te zareze nanesemo nekaj lepila in letev pritisnemo na rebra. Zadnjo letev pritrdimo na šablonski deski tako, da skoznjo v desko zabijemo bicike (slika B-23). Na sliki B-24 pa vidimo kako z buciko pritrdimo sprednjo letev na mesto v nosu rebra.

Sedaj ko je del krila sestavljen na šab­lonski deski, je treba dele le še zlepiti. Zlepimo jih tako, da v kote med deli na­neSelTlo lepilo, kakor je to pokazano na sliki B-25. Ko se lepilo posuši, lahko sestavljeni del krila odstranimo s šablon­ske deske in odrežemo dele sprednje in zadnje letvice, ki štrlijo od zunanjih reber navzven.

Sedaj pritrdimo na šablonsko desko tloris ušesa krila in nanj pritrdimo nosilec tiste strani krila, ki je na šablonski deski. Nosilec in del krila, ki je že izdelan mora biti postavljen na tloris ušesa tako, da je zunanje rebro postavljeno na svoje mesto na tlorisu, nosilec pa na tloris nosilca na načrtu(B-26). Nadaljnje sestavljanje po­teka podobno kakor sestavljanje srednje­ga dela krila. Povezava sprednje in zadnje letvice krila v prelomu je čelna, letvice 'so zlepljene med seboj samo na stični ploskvi.

ZANIMIVOSTI Avstralski jadralni letalci so v letu 1974 pre­

leteli 174.431 km. 231 letalcev je letelo na le­talih odprtega, standardnega in klubskega raz­reda.

Jadralni ~rt se razvija tudi v Iraku. Že pred leti se je v DR Nemčiji iz šola lo 6 novih učiteljev letenja, ki sedaj . šolajo nove ira ške jadralce.

Jadralni klub v Fairbanksu na Aljaski obsto­ji od 1970. Klub poseduje dve jadralni letali, ki startata s pomočjo avtomobila. Poleti so ter­mična dviganja na Aljaski zelo dobra.

Za pionirsko delo v razvoju švicarskega jad­ralnega športa je Svicar Avgust Hug prejel me­daljo Lilientala za leto 1974. elan AK je od 1928 in dolga leta vodja komiteja za jadralni šport v Svici.

Na Portugalskem je močno razvito športno motorno letenje. Jadralstvo se kljub ugodnim termičnim pogojem šele razvija. Skupno ima Portugalska le 12 jadralnih letal in le 100 pilo­tov z dovoljenjem jadralnega pilota. Srebrno značko je osvojilo 14 Portugalcev. V sezoni 1974 so najadralnih letalih izvršili 1000-1200 startov in naleteli pribl. 400 ur. Zahodnonem­ški Aeroklub šteje 50.156 članov. Od tega 6,66 % mladih do 15 let, 15,68 % mladih od 16-21 let in 77,66 % odraslih. Skupaj poseduje­jo 1105 motornih letal, 593 motorno-jadralnih letal in 3786 jadralnih letal.

METEOROLOG (karikatura Gila Parcella v Soaringu)

Največje letaliSče na svetu Chicago O'Hara je imelo v letu 1974 695 tisoč vzktov in pristan­kov s 37,9 milijonov potniki. Drugo letališče Chicago-Mid\\'ay pa 171 tisoč vzldov in pri­stankov s 765 tisoč potniki. Po potniškem pro­metu slede Chicagu vsa 3 letališča v Ne\\' Yorku, 2 v Londonu in 3 v Parizu, ki so v letu 1974 imela 40.5 milijonov, 15,2 milijonov in 16,9 milijonov potnikov.

AMERiŠKI MUZEJ LETALSTVA IN ASTRONAVTIKE

V Washingtonu se gradi novo poslopje letal­skega in astronavtskega muzeja, ki bo zgrajeno do 4. junija 1976. Novo poslopje bo stalo 40 milijonov dolarjev in stoji v bližini starega letal­skega muzeja. Le-tega upravlja Michel. Collins, kozmonavt z "Gemini-lO" in "Apollo-II". Se­danji letalski muzej sestavljata dve zgradbi: ve­lika, grajena leta 1879, in manjša, grajena leta 1917.

V muzeju so zbrani unikati izredne vredno­sti. Med drugim se tu nahaja originalno letalo bratov Wright iz 1903, prvo vojno letalo iz 1909, Lindbergovo letalo "Spirit of St. Louis" in druga letala dvajsetih in tridesetih let. Pose­ben oddelek muzeja prikazuje letalsko zgodo­vino II. svetovne vojne, kjer je možno videti originalni bombnik, ki je odvrgel prvo atomsko bombo na Hirošima,

Tudi raketna tehnika predstavlja svoje rake­te: "Jupiter C", "Polaris", "Atlas" in kabino "Gemini-4" in vesoljsko ladjo "Apollo-II oo.

Cvetka Klančnik - Belin

Podatki za angleško jadralsko sezono 1974 so zanimivi za primerjavo z našimi: v 72 klubih imajo 9396 članov, od tega 505 žensk in 1444 neletalcev.lmajo 141 dvosedih in 132 enosedih jadralnih ter 70 vlečnih letal. Pri 268.650 startih so naleteli 78.986 ur in 338.608 kilo­metrov. Vsi klubi skupaj ~ leteli 6683 dni, od tega je bilo 3269 primernih za jadranje (ostalo za šolanje). Najmarljivejši klub je imel venem letu kar 298 "Ietačkih" dni, od tega 231 jadral­nih! ;.V 439 začetniških tečajih so imeli 3296 učencev. - Poprečno ima torej vsak klub po 130 članov, po dve dvosedi in dve enosedi jldralni letali ter eno vlečno letalo. V Sloveniji je imel klub v istem času poprečno 110 članov s poprečno po dvemi dvosedi in štirimi eno­sedimi jadralnimi letali ter tremi vleč nimi leta­li. Angleško jadralno letalo naleti letno 290 ur in 1240 kilometrov, slovensko pa 106 ur in 780 kilometrov. ~j lahko sklenemo iz tega za nas: preveč jadralnih (zlasti enosed ih) in pre­več vlečnih letal - premalo dobre organizacije! (Podatki po SAILPLANE& GLlDING in po­ročilu o delu ZLOS v letu 1974)

Ameriški jadraici so do junija 1975 osvojili 315 diamantnih C značk (med 1640 v svetu), 948 zlatih in 2864 srebrnih značk. Navadnih C-jev (30-minutni let) imajo 7502. - Angleži so imeli v začetku letošnjega leta 43 diamant­nih C, 453 Zlatih in 3877 srebrnih C.

MONTAŽNO PROIZVODNO PODJETJE

82000 MARIBOR, MELJSKI DOL 1

POSLOVNI PREDMET: projektiranje ter instaliranje vodovodov in sa­nitarnih naprav, centralnega gretja in klimatskih naprav, instalacije hla­dilnic, sušilnic, termotehničnih in namakalnih naprav, plinskih nape­ljav, cestnih vodovodov, proizvodnja izdelkov za instalacije vodovodnih in toplovodnih naprav, proizvodnja hlevske opreme ter izdelkov biro­tehnike; uvozno izvozna dejavnost in zastopanje inozemskih firm. BANCNA ZVEZA: NB 51800-601-10680; BRZOJAV: "CEVOVOD" MARIBOR; TELEFON: (062) 22-741, 22-744, 22-780, 22-788, DI­REKTOR (062) 22-025. Finančno knjigovodstvo Partizanska cesta 22, telefon (062) 22-891, 25-980. Vodstvo gradbišča Ljubljana, Prečna 8, telefon (061) 311-625, vodstvo gradbišča Varaždin, Prvomajska 55, telefon (042) 45-796. Poštni predal: 14.