Broura Kulturne znailnosti Romov

download Broura Kulturne znailnosti Romov

of 26

  • date post

    12-Nov-2014
  • Category

    Documents

  • view

    1.238
  • download

    7

Embed Size (px)

Transcript of Broura Kulturne znailnosti Romov

Kulturne znailnosti Romov - na kratko!uredila Romeo Varga Helga Luka

Ta publikacija je sofinancirana s strani Evropske Unije in Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve

Ta publikacija je izkljuna odgovornost Regionalne razvojne agencije Mura in ni nujno, da odraa stalia Evropske Unije ali Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve

Kulturne znailnosti Romov na kratko!uredila Romeo Varga Helga Luka

Kulturne znailnosti Romov na kratko! (slovensko verzijo uredila Romeo Varga in Helga Luka) Izdajatelj: Regionalna razvojna agencija Mura, Murska Sobota, Lendavska 5a (http://www.rra-mura.si) Tisk: Prelom: Dadotisk Dadotisk

Izvodov: 500

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 323.15(=214.58) KULTURNE znailnosti Romov - na kratko! / uredila Romeo Varga, Helga Luka. - Murska Sobota : Regionalna razvojna agencija Mura, 2007 ISBN 978-961-90765-8-3 1. Varga, Romeo 235578112

Vsebina ROMI NAJVEJA ETNINA MANJINA V EU, OBRAZI SISTEMATINE DISKRIMINACIJE V IZOBRAEVANJU IN ZAPOSLOVANJU 7

ZGODOVINA SLOVAKIH ROMOV ZGODOVINA FINSKIH ROMOV ZGODOVINA SLOVENSKIH ROMOV ROMI NA SLOVAKEM ROMI NA FINSKEM ROMI V SLOVENIJI

8 9 9 11 15 19

Kulturne znailnosti Romov na kratko!

ROMI NAJVEJA ETNINA MANJINA V EU, OBRAZI SISTEMATINE DISKRIMINACIJE V IZOBRAEVANJU IN ZAPOSLOVANJUKHETANES pomeni v romskem jeziku oz. v veini romskih dialektov skupaj. Cilj skupnega sodelovanja v transnacionalnem partnerstvu KHETANES je poveanje izobrazbene in zaposlovalne ravni Romov z razvojem uinkovitih izobraevalnih programov ter s tem ustvarjanje boljih pogojev na trgu dela. Broura pred vami ponuja osnovne informacije o obstojeem poloaju Romskih skupnosti v partnerskih dravah: v Sloveniji, na Slovakem in Finskem ter upamo, da bo pri bralcu razrahljala stereotipe o Romih in njihovem ivljenju. Nastala je kot eden od rezultatov transnacionalnega sodelovanja in eli na kratek in pregleden nain ponazoriti znailnosti Romov v navedenih treh dravah ter opozoriti na nesmiselnost predsodkov veinskih narodov.

Pri Romih v EU obstajajo precejnje razlike. eprav so statistini podatki na osnovi etnine pripadnosti v nekaterih dravah EU pomanjkljivi (e e ne pri vseh), pa je po ocenah v razirjeni EU okoli 10 milijonov Romov. Tako da so Romi v razirjeni EU najveja etnina manjina. Romi se sooajo z diskriminacijo in socialno izkljuenostjo po vsej EU1. Agencija Evropske unije za temeljne pravice (ki je nasledila Center Evropske Unije za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo) je zapisala: Po vsej Evropi Romska skupnost ostaja e naprej diskriminirana skupina in na splono ranljiva skupina. Naa raziskava je pokazala, do so Romi sooeni z rasno motiviranim nasiljem in prav tako, s sistematino diskriminacijo v pristopu do izobraevanja, zdravstvene oskrbe, zaposlovanja in nastanitvi v mnogih dravah lanicah EU2 .

1 2

European Commission, Annual report on equality and non-discrimination 2005 EUMC Statement 2006, http://fra.europa.eu

7

Kulturne znailnosti Romov na kratko!

ZGODOVINA SLOVAKIH ROMOVMed drugo svetovno vojno so slovaki Romi iveli v strahu pred faistinim reimom, ki jih je poiljal v taboria. Novo upanje je prilo z Rusko osvoboditvijo Slovake in upanje novega ivljenja v socialistinem reimu, kateri je zagovarjal enakost vseh. Na slovakem zavlada komunistini reim, ki je s svojo politiko bil precej nasilen do Romov. Tako so postale razmere za ivljenje slovakih Romov e huje, kot so bile pred vojno. Socialistina oblast je bila lana zora; Romom so prepreili uporabo lastnega romskega jezika. Romi so zaeli izgubljati svojo lastno samospotovanje in so bili prevekrat sestradani. Leta 1959 je priel ukaz o prepovedi nomadskega naina ivljenja. Za tevilne slovake Rome npr. Vlahe (kakor imenujejo eno od skupin slovakih Romov) je bilo to pogubno. Imeli so popolnoma nomadski slog ivljenja in so se selili po razlinih obmojih. Kako je mogoe, da lahko tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem starega papirja, cunj, starega eleza, uredijo prebivanje na enem prostoru? Ko je bilo nomadstvo prepovedano, je veliko Vlahov8

poskualo pridobiti dovoljenje za zbiranje starega blaga. Vendar je bilo to praktino nemogoe, kajti privatna podjetja v socializmu niso bila sprejemljiva. V zgodnjih 80-tih je bilo na vzhodu drave ve kot 300 romskih naselij likvidiranih in ta proces se je nadaljeval vse do dananjih dni, ampak v bolj upoasnjenih razmerah. Slovaki in ehi ne poznajo dejanskega ivljenja Romov in zato je njihov pogled podvren predsodkom. Vendar so Romi vse bolj prepriani, da e bi veinsko prebivalstvo vedelo kaj ve o Romih in Romski resnici, bi gledali na Cigane kot na Rome, torej ljudi. Na slovakem obstaja pregovor: Rom/Rominja nosi najveji del sebe v svojem srcu. Velikemu tevilu Romov na slovakem je dostop do osnovnih storitev in uresnievanja ekonomskih in socialnih pravic onemogoen, ker nimajo urejenih dovoljenj za prebivanje. Ponekod je zaznati tudi krenje temeljnih politinih pravic Romov na lokalni ravni, kot je pravica voliti in biti voljen.

Kulturne znailnosti Romov na kratko!

ZGODOVINA FINSKIH ROMOVPrvi zapis o Romih na Finskem izvira iz Leta 1559. V tem asu je bila Finska del vedske kraljevine. Tako se predpostavlja, da so Romi na Finsko prili iz vedske. Bili so podvreni stoletnim muenjem in, le kot primera, jim je cerkev odrekla cerkvene obrede, otroci niso bili kreni, tako da niso bili pokopani v sveto zemljo in niso bili upravieni niti do zdravstvene nege. Leta 1809 je Finska prela izpod vedske v Rusko vladavino. Romi so se preivljali v glavnem kot konjski trgovci, bili so berai, vendar v javni zaposlitvi so dosledno opravljali delo kot biarji. Od leta 1850 je zanimanje za Rome dobilo nov obraz. Jezikovni nacionalizem je bil e vedno velikega manjinskega pomena. Sama duhovina je zaela zahtevati veliko uinkoviteja merila, da bi zaustavili to Romsko klatetvo, ker so bili e itak izkljueni iz verskega izobraevanja. Romski Odbor iz leta 1900 je hotel asimilirati Rome k finskemu veinskemu prebivalstvu. Finska ni imela dejansko nobene politike do Romov do leta 1940. Po drugi svetovni vojni je bil poloaj

Romov na finskem e slabi, v finski regiji Karelija je bil predel z gosto naseljenimi Romi in ko so evakuirali to ozemlje, je to zajelo dve tretjini finskih Romov. Vnovina naselitev Romov na novih obmojih je bil popoln neuspeh, saj je to vodilo k popolni socialni bedi Romov. Svetovalni odbor za romske zadeve je bil ustanovljen leta 1955. ele v letu 1960 so mediji zaeli razpravljati o statusu Romov na Finskem. Takrat so se pojavila tudi prva romska drutva, med njimi tudi Finsko romsko zdruenje leta 1967. Med letom 1970 se je socialen in stanovanjski status Finskih Romov krepko izboljal, medtem ko je veja pozornost v letu 1980 bila namenjena romski kulturi in romskemu olanju otrok. Leta 1990 so Rome na finskem uradno opredelili kot etnino manjino.

ZGODOVINA SLOVENSKIH ROMOVPrvi pomembni podatki o prisotnosti Romov na tleh sedanje Slovenije segajo v 15. stoletje. eprav najstareji dokument o prisotnosti Romov sega v leto 1387 iz ti. kofijske sodne kronike iz Zagreba. Na9

Kulturne znailnosti Romov na kratko!

Slovenskem so se Romi zaeli redno naseljevati leta 1850, ko je nastala prva organizirana oblika naselitve Romov v vasi ernelavci. Leta 1911 pa je nastalo najveje romsko naselje v Sloveniji, to je Pua blizu Murske Sobote. Naselitev Romov na obmoje sedanje Slovenije je bilo osredotoeno predvsem na tri regije, in sicer na Dolenjsko, Gorenjsko in Prekmurje. Zaradi razlinih zgodovinskih in drugih razmer so nastale omembe vredne razlike med romskim prebivalstvom v Sloveniji, na podlagi izroila, naina ivljenja, ravni socializacije in integracije v okolje. V splonem se ocenjuje, da so ivljenjske razmere in sam nain ivljenja Romov v severovzhodnem delu Slovenije kvalitetneje od razmer, v katerih ivijo Romi na jugovzhodu Slovenije. Kljub nekaterim razlikam, pa obstajajo tevilne in pomembne znailnosti predvsem v socio-ekonomskem razvoju, ki so skupne za vse Rome v Sloveniji in jih ni mo zanemariti. To je skupnost, ki je skoraj brez izobrazbe, z veliko stopnjo brezposelnosti, z precejnjimi teavami na podroju stanovanjskih razmer in drugo. Da bi te teave im10

prej odpravili in Romom olajali ivljenje je vlada RS sprejela nekatere ukrepe. V Sloveniji je 105 romskih naselij, od teh je 31 legalnih in 74 nelegalnih. Za izboljanje stanja romske populacije v Sloveniji je vlada RS odobrila tevilne programe za doseganje primernega ivljenjskega stanja Romov, izobraevanja romskih otrok, podporo druinam in podobno. V marcu 2007 je stopil v veljavo Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki vzpostavlja posvetovalno telo z nazivom Svet romske skupnosti. Sestavljen je iz 21 lanov romske narodnosti in predstavlja interese romske skupnosti v Sloveniji v razmerju do dravnih organov. Prav tako zakon nalaga ustanovitev posebnih delovnih teles za spremljanje poloaja romskih skupnosti na obinski ravni, kjer Romi predstavljajo kvalificirano manjino. Gre za pomemben premik pri participaciji Romov, o katerega uinkih je e prezgodaj govoriti.

Kulturne znailnosti Romov na kratko!

ROMI NA SLOVAKEMPo nekaterih ocenah ivi na Slovakem okoli 400.000 Romov, kar znaa priblino 10% celotnega prebivalstva Slovake. Populacija Romov na slovakem raste mnogo hitreje, kot veinsko prebivalstvo. Romi se na slovakem sreujejo z vsakodnevno diskriminacijo. Padec komunizma v letu 1989 in s tem spremembe ekonomskega sistema so privedle do drastinega padca ekonomskega in socialnega stanja. Na slovakem govorijo Romi dva razlina jezika, in sicer praviloma obvladajo slovaki jezik ter del Romov tudi madarski jezik. Vseeno pa je Romski jezik najpogosteje uporabljan jezik v komunikaciji med Romi samimi ter je tudi uradni jezik na slovakem, odkar je parlament julija 2001 ratificiral evropsko listino o regionalnih in ma