JULIJ - AVGUST *75

NAMESTO UVODNIKA:

Pismo iz Slovenj Gradca

"~'l4 2

11. aprila letos smo imeli v KCL redni občni zbor, ki je bil hkrati tudi jubilejni, saj je preteklo že dvajset let od ustanovit­ve našega kluba. Med 70 prisotnimi so bili redni in podporni člani, mladi mode­larji, kakor tudi častni člani iII gostje iz LjUbljane. Ptuja , Maribora iII Velenja.

Iz poročil in kasnejših razprav smo sli­šali o razvoju našega kluba. Slišali smo , s kakšnimi težavami so se ubadali naši dolgoletni člani, da so ohranili klub pri življenju.

Mislim, da je bil zanimiv predvsem tisti del razprave tov. Kuheinika, upravnika KCL, ko je omenil, da je letalstvo sicer drag šport, vendar tudi tak, da privzgaja mladim ljudem visoke moralne kvalitete.

En sam mladoletni prestopnik ali go­jenec vzgojno poboljševalnega zaveda sta­ne družbo več kot 10 dobro izšolanih jadralnih pilotov. Nadalje je dejal, da je večina najboljših pilotov v letalskih pod­jetjih in v JLA pričela svojo letalsko pot prav na travnikih naših aeroklubov.

Množičnost v našem športu trenutno ni mogoča brez pOm:J či odgovomih druž­benih dejavnikov, je poudaril tov. Kuhel­nik. Smo namreč pred čudil o alternativo: ali bomo deležni razumevanja v obliki finančne pomot i za širši krog mladih, po­letov željnih ljudi, ali pa bo naše športno letalstvo postalo skomercializirano in dostopno le ozkemu krogu premožnejših, s čimer bodo tudi v letalskem športu pri­šle do izraza socialne razlike, kar pa se vsekakor ne sklada z načeli naše sociali­stične samoupravne dru žbe, je sklenil ta del razprave to v. Kuhe/nik. Meli im, da so že sedaj navedeni problemi in vidiki do­volj tehtni, da se odgovorni nad Iljimi za­mislijo in seveda temu primerno ukrepa­jo.

Ob ugotovitvi, da se problemi material­ne narave pojavljajo vseskozi, se mi vsilju­je vprašanje, ali imamo v jugoslovanskem športnem letalstvu ljudi, ki bi znali potre­be tega športa prikazati tako prepri(:ljivo , da bi bilo tudi uspešno.

MILAN JANUŠKA Koroški letalski center

PETROL

I ~~g~~sp~DJ~~JrOIZ. , I ~~%~~A:tVA 2.

11111!

OSKRBUJE Z LETALSKI· MI GORI VI IN MAZIVI LETALlSCI LJUBLJANA - BRNIK IN PULA TER VSA OSTALA SPORTNA LETALISCA V SLOVENI· .JI.

Ili~j~~~~~

lilillil:

:1:' ",i ' ::.;~~~ ~~x~~:

,~

,..

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

ST.4-LETO V.-JULlJ - AVGUST 1975

IZ VSEBINE:

4 Novi predsednik 8 V spomin

10 Novo letališče 12 Letališče Slovenj Gradec 14 Več prometa na Brniku 17 Pred Portorožem 21 Stukelj pred Finsko 22 Jadralna letala *75 25 Cessna 172 26 Club Libelle v Celju 28 Sport 34 Tečaj za modelarje 36 Iz klubov

Sezona jadranja je v glavnem pri kraju - ostane še nekaj uric po· bočnega jadranja in seveda višinski dosežki na valovflih dviganjih. Vse kaže, da načrtovanih 82000 prele· tenih kilometrov letos v Sloveniji ne bomo dosegli - vendar tudi drugi uspehi naših jadralcev niso kar tako - zlasti glede zlatih in diamantnih pogojev in seveda na državnem prvenstvu. Na sliki: še mesec ali dva pa si bodo zaprege (jn njih piloti) lahko malce od· dahnili - zato je treba zdaj pohi· teti . . . (Foto: Tone Polenec) Prihodnja številka bo izšla oktobra - če iz vašega kluba ne bo ničesar v njej, pripišite to svoji pridnosti", Sedite raje hitro za mizo in napi.' šite nekaj vrstic, df:.!Jor:tte vedeli, če ste še živi. Pa kakšno dobro sli· ko priložite, lahko tudi kari katu ro.· Za oglase priznavamo provizijo!

IC.efL,4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slove~ije. Ureja UredniŠk~ odbor. Glavni in odgovorni urednik - Tone Polenec. Tehnični urednik - Marjan Moškon. Lektor - Severin Šali. Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina 40 din, cena posamezne številke 7 din. Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50103-678·51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, of581 tisk KNJIGO· TISK Novo mesto. ~

Na letošnjem zboru delegatov je dolgoletnega predsednika 10 ZLOS Venceslava Jerasa zamenjal Stane Menegalija. Lahko bi govorili o ne­kakšnem presenečenju, saj se Stane ukvarja s športnim letalstvom šele dobri h deset let. ln zato so se mimogrede pojavila mnenja za in proti pred~edniku s tako "kratkim" letalskim stažem. Prvi so trdili: Ne pozna dovolj problematike, drugi pa: Potrebujemo predsednika, ki ni obremenjen z našimi standardnimi problemi. Drugače jih bo obravna­val, drugače reševal. Energično in brez kompromisov.

Je športni motorni pilot, leti na letalih tipa Aero 3, Citabria, Cesna 150 in Cesna 172, ki mu je najljubši, saj ima naletenih preko 250 ur. In je edini predsednik republiške Zveze letalskih organizacij v Jugoslaviji , da je tudi pilot.

Kakšen je Stane Menega1ija , kakšen je njegov načrt dela, čemu bo predvsem posvečal pozornost in s kakšnega zornega kota gleda na naše športno letalstvo, to je .!.ema razgovora, ki ga imate pred seboj .

Katerim problemom bo izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije naj· prej posvetil svojo pozornost?

Vem , da imamo cel kup odgovornih nalog. Prva je vsekakor organiziranje na· ših aeroklubov in letalskih šol v duhu nove ustave in zakona o društvih . To bo imelo svoje posledice v učinkovitosti de· lovanja ter financiranja . Zainteresirati moramo vse družbeno politične samo· upravne skupnosti na ravni občin in re· publike, se vključiti v koncept osrednjega slovenskega civilnega letališča, se domeni· ti z našim letalskim prevoznikom, še na­prej negovati sodelovanje z JLA in pred· vsem razgrniti naše programe pred organi SLO.

Zahteven in nekako načelen načrt poln želja. Kako naj bi se to pokazalo v praksi?

Vem , da je to izredno zapletena pro­blematika. Toda samoupravno dogovarja­nje omogoča reševanje tudi najbolj žgo­čih problemov naše organizacije . Naša skupščina, točneje zbor delegatov, nam nudi vse možnosti trdnejše organizacije , v kateri naj bi v prihodnje sodelovali dele­gati vseh organizacij , ki jim je do razvoja našega športnega letalstva. Pa ne samo do razvoja . V novi organiziranosti morajo imeti svoje mesto tudi vSi , ki imajo od

"~'l4 5

našega dela neposredne in posredne kori­sti.

Kakšen bi naj torej bil zbor delegatov ZLOS?

Vs~~akor. imajo tu svoje mesto pred­stavmk~ našIh osnovnih organizacij , torej delegatI modelarskih klubov aeroklubov in letalskih centrov. Potem s~ tu še dele­gati Republiške konference SZDL ZTKOS, JLA, SLO, UJV, delegati aero~ ?roms~ega podjetja Ljubljana-Pulj , IAA In drugI .

Vemo, da so poskusi podobne organi­ziranosti že bili, vendar niso nikoli uspeli v celoti in trajno_ Kakšni argumenti za­gotavljajo takšno organiziranost, ki naj v končni ·fazi tudi finančno uredi status športnega letalstva, kot dejavnosti poseb­nega družbenega pomena?

Ob izvršnem odboru ZLOS bo nosilka takšne organizacijske sheme Republiška konferenca SZDL.

še kakšna novost? Vsekakor naj bo samoupravno dogo­

varjanje obvezujoča podlaga sprejetih sklepov, kar bo imelo svoj jasen odraz v naši dejavnosti.

Financiranje naših osnovnih organiza­cij je med najbolj neurejenimi problemi in zato tudi neposreden vzrok zelo razno­like in po intenziteti razvejane dejavnosti. Kakšen je tvoj načrt v zvezi s tem?

Prioritetni problem, ki ga moramo raz· rešiti. Vemo , da je naša dejavnost poseb­nega družbenega pomena. Zato je eden mojih poglavitnih ciljev urejevanje finan­siranja naših osnovnih organizacij. Gre za dogovarjanje z občinskimi TKS, občin­skimi in regionalnimi odbori SLO, JLA in drugimi. Tudi o tem smo že govorili na sestanku Zveze telesnokulturnih organi­zacij Slovenije.

Naj bi to pomenilo vrnitev starih ča­sov, ko je članstvo gojilo letalske športe brez lastne udeležbe?

To prav gotovo ni več mogoče. Toda smo v položaju, ko naši člani dinarju družbe dodajo še pet svojih, da lahko le­tijo , skačejo in modelarijo. In če vemo, da so naši letalci in padalci kadri, ki so v stalni trenaži, če vemo da so to ljudje, ki s svojim znanjem lahko takoj delujejo v enotah SLO po letalski plati, potem po­staja problem dosedanje neurejenosti pre­več žgoč. Mimogrede - v naših organiza­cijah leti in skače mnogo pilotov in pa­dalcev rezervnih starešin Jugoslovanskega vojnega letalstva. Torej moramo doseči stanje, ko bo naš član dodal družbenemu

dinarju samo dinar, kar pa ne sme pripe­ljati do stagnacije ali celo do nazadova­nja.

Pa status vrhunskih športnikov-repre­zentantov?

Tudi ta problematika terja dokončne ureditve po dveh plateh: eno so sistemska vprašanja, ki naj uredijo status vrhunske­ga športnika letalca, druga pa so organiza­cije združenega dela, kjer so naši vrhunski športniki v rednem delovnem razmerju.

Ahilova peta slovenskega športnega le­talstva so perspektivni kadri, katerih v glavnem ni, če pa že so, hitro zapustijo našo organizacijO. Kakšna je tvoja vizija reševanja te problematike?

Mislim predvsem, da je odveč govoriti o viziji , saj je skrajni čas, da se dokončno dogovorimo. Mislim, da je razumljiVO, da naši najboljši in najbolje usposobljeni mladi letalci želijo postati profesionalni letalci v naših pre vozniških letalskih orga­nizacijah. Toda mi vemo, da z vsakim le­talcem, ki je odšel, izgubimo ali dobrega upravnika, dobrega učitelja letenja ali pa perspektivnega upravnika ter perspektiv­nega učitelja letenja. In če sledimo temu položaju brez ukrepanja, bomo v najkraj­šem času kadrovsko na ničli. To pa po­meni ogrožanje varnosti letenja, ki jo do­ločajo zvezni predpisi o civilnem zrač­nem prometu . Rešitev je prepotrebna, zato ukrepamo. Naš predlog sledi kon­ceptu samoupravnega dogovarjanja. Ob republiški izobraževalni skupnosti, Zvezi letalskih organizacij Slovenije je tu še le­talski prevoznik IAA. Dogovor, upam da v bližnji prihodnosti, naj bi uredil tudi to vprašanje. Gre za ustanovitev osrednje letalske šole, v kateri bi perspektivnim kadrom v naših osnovnih organizacijah posredovali primerno, višjo letalsko izo­brazbo. Za takšne kadre smo zainteresira­ni tako mi kot športna letalska organiza­cija in naš letalski prevoznik IAA. Lahko rečem , da smo na dobri poti.

Če prav razumem, naj bi bila to rešitev dolgoletnega razhajanja med našo šport­no organizacijo in IAA? ,. Tako nekako. Ta nova šola, ki verjetno ne bi bila neka stacionarna organizacija, bi prevzemala skrb za mlade in perspek­tivne. Ob tem pa moramo zagotoviti pri­meren status socialne varnosti in nagraje­vanja zaposlenih v aeroklubih in letalskih šolah. Boriti se moramo, da dobre letal­ske pedagoge in organizatorje zadržimo v svojih vrstah.

S predlednllko doIfnOltjo 10 le po vodi tudi mnoge proste nedelje. Stane v drufbi z Mirkom Bitencem in Francetom Jere· tom, predsednikom občinske konference SZDL Radovljica ob zaključku republilkaga padalskega prvenstva

"~'l4 6

Kako pa je z nelimi lportnimi letali­Iči?

Te lahko obravnavamo na tri načine. Športna letališča so delovni centri naših osnovnih organizacij , kjer se naši letalci šolajo in dosegajo športne rezultate. Ob tem pa so naša letališča tudi perspektivna za potniški promet v naših lokalnih prili­kah. In tu smo našli skupni jezik z aero­dromskim podjetjem Ljubljana-Pulj , ki je pripravljen sodelovati pri ureditvi neka­terih letališč do stopnje, ko na njih varno lahko letijo večja STOL letala. Ta pro­blem pa je povezan z mrežo lokalnih ko­ridorjev, nadziranih mednarodnih zračnih poti tipa VFR. Mislim, da smo uglašeni in da bo enotna akcija prinesla že dolgo iskane rešitve. Tretji zainteresirani pa so seveda odbori SLO, ki imajo naša letali­šča z dovolj sodobno opremo razporejena enakomerno po vsej Sloveniji. Torej nas je več, ki imamo na skrbi urejenost leta­liŠč. Ne bom govoril o turizmu , ki je po­sebno področje sodelovanja . Vsekakor

perspektivno, toda trenutno zelo utesnje· no.

Utesnjeno? Turistična dejavnost je tista, ki našim

organizacijam prinese sredstva, da lahko potem širijo osnovno dejavnost : šolanje - šport. Utesnjlljejo ga predpisi o z račnih poteh in zakon o letenju zenomotornimi letali. Tudi predpisi o letenju tujcev pri nas niso v skladu z možnostmi naših letal­skih centrov.

Če prav razumem, govoriš o uhajanju sredstev?

Tudi. Dejstvo je, da so naše organiza­cije finančno v nemogočem položaju. Predvsem sistemsko. Vsi letijO. Eni so aktivnejŠi, drugi manj. Toda vsi se morajo ukvaIjati z neko neletalsko dejavnostjo , ki prinaša sredstva za redno letalsko obra­tovanje. Mimogrede, slovenski letalci so v povsem neenakopravnem položaju med seboj, da ne govorim o primerjavi s šport­nimi letalci drugih republik. Letalski di­nar bi lahko prislužili z letalsko turistič ­no dejavnostjo.

Načrti so obsežni in zajemajo vse bo­leče točke slovenskega športnega letal­Itva. Si optimist?

Na vsak način. In f.e zato, ker bi po funkciji moral biti, pač pa zato, ker imamo dokajšnje možnosti . Bi rekel , da čedalje boljše. Kajti stari izvršni odbor, ki ga je vodil prizadevni in tenkočutni Ven­ceslav Jeras, se je deset let spopadal s to problematiko in mnoge probleme pri­peljal v izvršilno fazo . Naša naloga je, da v duhu samoupravnega dogovarjanja med seboj in navzven problematiko dokončno rešimo.

Naštela sva niz letalskih ,,žuljev". Kje boš začel?

Osnova vsega je dokončno samouprav­no konstituiranje naših osnovnih organi­zacij. Vzporedno s tem bomo v vseh aero­klubih, ki še nimajo organiziranih aktivov Zveze komunistov, poskrbeli, da se orga­nizirajo tudi idejno politično. Mislim, da je to posebna naloga, ki sodi med neod­ložljive.

Kakšno mesto dodeljuješ urejevanju financiranja?

Vsekakor je ta naloga najtežja in terja tudi daljši čas, saj moramo iz obdobja sti­hijskega financiranja preiti na trdna zago· tovila o sredstvih , ki odločajo o naši de­javnosti. Prepričan sem, da bomo po ob-

dobju štiriletne mandatne dobe, ki nam jo je poveril zbor delegatov, že lahko go­vorili o urejenosti tudi na tem področju. Če se hočemo baviti s športnim letal­stvom , ki ni samo sebi namen , pač pa dejavnost posebnega družbenega pomena, potem je čas potekel. Najti moramo rešit­ve , moramo se sporazumeti, kdo bo koli­ko dal, da lahko delamo. V nasprotnem primeru je našea dejavnost obsojena na razsulo ter neorganizirano in nevarno sti­hijo .

Spregledala sva vlogo sekretaria­ta 10 ZLOS? Pripisuješ tej delovni skup­nosti drugačno vlogo, kot jo je imela do­slej?

Deloma novo vlogo bodo tej skupnosti prinesla samoupravna dogovarjanja med nosilci slovenskega letalstva. Sekretariat zveze bo moral odigrati pomembno koordinacijsko in strokovno funkcijo .

Kako pa bo $ koledarjem Iportnih pri­reditev?

Imamo utečene strokovne športne komisije za jadralstvo, padalstvo, mode­larstvo in motorno letenje. Te so organ izvršnega odbora, katerega izvršilno telo · je sekretariat 10 ZLOS. Mislim, da bo v

verigi dolžnosti ena pomembnejših sode­lovanje z ZTKS, ki naj bi namensko fi­nancirala prireditve republiškega pomena. Doslej je breme takšnih tekmovanj ležalo na aeroklubih , ki so se čutili sposobni organizacije.

Pred Stanetom Menegalijo so vsekakor štiri naporna leta letalskega udejstvova­nja. Načrt, ki si ga je trdno zastavil, sega v najbolj neurejena področja, takšna, ki so jih sistemske rešitve doslej puščale ob strani. In če za konec ponovimo nekaj ključnih točk strategije novega 10, ki je obenem tudi Stanetova strategija, izhaja­joče iz samoupravnega dogovaIjanja, po­tem lahko naštejemo: ureditev financira­nja osnovnih letalskih organizacij, bila teraino sodelovanje ZLOS z gospodarski­mi letalskimi organizacijami v Sloveniji, razrešitev problematike šolanja strokov­nih kadrov in aktivnejše sodelovanje ZLOS in njenih organizacij z odbori SW.

Brez dvoma bi bil tako zastavljen in tako izpeljan načrt velika spodbuda slo­venskim letalcem - športnikom, ki so v nekaj letnem delu s svojimi odličnimi športnimi rezultati vseh panog dokazali , da je . center jugoslovanskega letalskega športa naša republika.

T.P.

Stane Menegalija, ki je doslej naletel nad 250 ur pravi, da Ima najraje cessno lb'-', Sicer pa 1" prvn; JlUI .......

aero 3. Ob teh dveh letalih leti le na cessni 172 in citabriji

Vesni in Slavku v spomin

Vesna Žnidertič v svojem delfinu na Itartu prvega dne državnega jadralnega prvenstva v Celju. (Foto: M. Molkon)

"~'L4 8

Livada je dehtela in sonce je grelo nje­na smejoča se lica, ko je v nedeljo 15. junija vsa srečna pripravljala svojo belo ptico, da jo [XJnese v višave, v tišino sinje­ga neba. ln bela krila so jo nosila kot boginjo [XJmladi v nova doživetja, k no­vim srečnim trenutkom, tja nad vrhove, nad oblake, v nov svet, poln prelesti in pravljičnih sanj. To je bila njena ljubezen, prevelika za ta majhen svet, prevelika, da

bi bila lahko srečna. Vesna nas je zapusti· la tam, med gorskim cvetjem, med cvet­jem modrega encijana in cvetočega mahu. Ni se vrnila med prijatelje, ki so jo priča­kovali na letališkem travniku.

S tesnobo v srcu in pekočo bolečino smo morali verjeti resnici, da Vesne ne bo več med nami, verjeti resnici, ki nam je iztrgala iz src tisto najdražje, najčistejše, kar združuje prijatelje, kar nam daje moč in smisel življenja. Usoda nam je iztrgala naš najdražji cvet, ki smo ga vsi ljubili, a si tega nism:J hoteli priznati. Zdaj, ko Vesne ni več, vemo, koliko nam je pome­nila, koliko Sm:J pričakovali od njene le­talske prihodnosti, njenega mladostnega [XJleta in žara, s katerim je opravljala vse svoje obveznosti kot letalka in prizadevna študentka Visoke šole za računalništvo.

Le kako naj verjamemo vsi tisti, ki smo jo imeli radi, da ne bo več z nami, ko bomo leteli na krilih, ožarjenih od žarkov zahajajočega sonca, ko bomo našo ljube­zen čutili v vetru in sinjini neba.

Samo pet [XJmladi je bila naša Vesna, samo pet kratkih [XJmladi je bilo dovolj, da je postala naša največja nada, naš up in prihodnost mladega rodu letalcev. Samo enaindvajset jih je imela, pa je že naletela 40 ur kot športni motorni pilot in 230 ur kot jadralni pilot. Ni skrivala radosti, da je postala nosilka zlatega "C" znaka. Verjela je v svojo prihodnost in mi z njo, da bodo dillmanti njen naslednji cilj, da je letenje za vedno njena svetla usoda.

lal je bila usoda kruta. Njena bela kri­la, ki so jo nosila, so se zlomila in omah­nila prav tam nad Beljščico, nad grebe­nom Karavank, kjer je delala družbo orlom in kozorogom, kjer je bila srečna, kjer je čutila, da je tudi sama ptica v očarljivem svetu, da je Alenčica v čudež­ni deželi.

Kako kratka je bila naša radost. Samo dva tedna po velikem uspehu na držav­nem prvenstvu, kjer je bila 15. in 10. Ila republiškem tekmovanju, je Vesna prista-

jala s svojo orhidejo na domači, njeni li­vadi med travniškim cvetjem. Le nekaj dni je s svojim nežnim dekliškim, a od­ločnim korakom otresala jutranjo roso z belih marjetic in cvetoče deteljice. Nato je bilo vsega konec.

Ugasnila je naša jutranja zvezda, ki je žarela v žarkih vzhajajočega sonca, ko jo je čakal še ves svetel in srečen dan. Zdaj se čutimo ogoljufane za življenje in prija­teljstvo. Zremo v prazno in iščemo rešit­ve, ki jih ni, iščemo nasmeh, iščemo žar, del nečesa lepega, svobodnega in enkrat­nega. Iščemo Vesno, pomlad naše letal­ske družine.

Ko bomo spet leteli, ko nam bodo pti­ce delale družbo in ko bomo hodili po poteh cvetočega letališča, nas bo njen spomin spremljal kot svetal vzor letalke in prijateljstva, v srcih pa bo ostala vedno naša nepozabna edinka, naša prehitro minula pomlad.

MESARIC LEON

SLOVO OD PRIJATELJA PILOTA

28. junija 1975 je ob 09.57 uri tragič­no preminil član Aerokluba Ptuj, jadralni in motorni pilot Slavko Bo to lin. Nekaj minut pred nesrečo se je z letalom Kurir YU CBS pognal v višino, ki pa je ni dose­gel. Na višini 110 metrov se je letalo pre­vesilo in se v nagibu pognalo proti zemlji. Zaradi drobne tehnične okvare človek ni več obvladal stroja. Tragična posledica je bila neizogibna.

Aeroklub in vojno letalstvo sta z nje­govo smrtjo izgubila predanega tovariša in izvrstnega pilota - borca, njegovi pa svojega najdražjega.

Usoda mu ni naklonila, da bi med nami in v krogu svojih najdražjih dočakal tako lep in življenjsko bogat 30. rojstni dan, ko je želel svoje osrečiti in si splesti družinsko gnezdo, kot ~a spletajO ptice, ki svobodne letajo v Sin/inah med oblaki. V teh Sinjinah je tudi on iskal nova spo­znanja in nabiral novih moči, uživalopoj­nosti naše lepe dežele, katero je nemalo­krat gledal globoko pod seboj, misli pa so mu tkale mrežo, sestavljeno iz odgovor­nosti do prevzetih nalog in iz prednosti do opravljanja svojih dolžnosti.

Se danes se spominjamo leta 1966, ko je bilo potrebno le malo, da se je odločil

in stopil med naS. Prišel je v času, ko mu nismo mogli nuditi vsega, kar si je njego­va mladost zaželela, ko so se mu oči za­zrle v nebo. In vendar ni nikoli omahoval, ves čas je pomagal graditi našo organiza­cijo, s svojim delom je ves čas dokazoval, da biti pilot ni le nedeljski šport temveč, da je to življenje. Njegovih osem let ga je prekalilo v pilota, ki je s svojim znanjem in izkušnjami postal temelj našega razvoja in vzgoje naših najmlajših, katerim je ved­no govoril, da njim pripadajo vsa pro­stranstva našega neba.

Slavko za nas ni umr~ ker piloti ne umremo, le njihovo življenje je kratko. Kratko, a tako polno, da bi ga navadni človek ne doživel v sto letih. Se vedno je naš član, del našega kluba, del, iz katere­ga se napajamo , del, ki nam daje moč, da ne klonemo, da ne popustimo v njegovi želji, postati osvajalec neba. In kot osva­jalec neba je dal življenje, da bi z njim izpolnil novo stran knjige izkušenj in pra­Vil, pisane s krvjo naših najdražjih prija­teljev - pilotov.

člani Aerokluba Ptuj.

Vaba . .. (Foto: Gorazd Žibern., Maribor)

DlSZeatl)

Štirideset let so ljubljanski letalci bili doma na "travniku" v Polju. Tam so se izšolale mnoge generacije in mnogi mla­dostni spomini so povezani spreživetimi meseci in leti na prostrani ravnini med Vevčami, Zeleno jamo, železnico in Šmartinsko cesto. Nikoli več ljubljanski letalci ne bodo imeli takšnega letališča, to je enotno prepričanje. Tla so gramoz in pesek, ki takoj prepuščata vodo, in prostora je bilo dovolj. Do nekaj let na­zaj.

Potem so na vzhodni strani postavili dva daljnovoda, pa na zahodni enega, jav­na skladišča so se približala travniku, na severu pa je zrastel nebotičnik podjetja "Žito". Zatem je zrastla v neposredn!. b~i­žini vzletne steze tovarna "Yuion ln njen toplovod je že prečkal travnik z za­hodne strani. Začele so se težave. Če se KURIR ni

dobro vzpenjal pri vleki jadralnega letala, je postajalo njegovo plazenje med dim­niki in daljnovodi že kar nevarno.

. Ko je bil zgrajen Brnik, v Polje ni bilo več nekdanjih dobrih DC-3 , potem se je na Brnik odselila še trenažna eskadrila in začela je biti zadnja ura tudi športnim letalcem.

Prav glasno pa je postalo to "bitje", ko je podjetje Soseska prevzelo celotno zem­ljišče bivšega letališča in ga v skladu z urbanističnim načrtom začelo parcelirati za posamezna podjetja , ki se bodo naseli­la tam s svojimi obrati in skladišči. Načr­tovana industrijska cona je začela posta­jati stvarnost tisti trenutek. ko so se vzletni stezi začeli približevati tudi bul­dožeIji.

In nastal je spor. Celo sodišče je mora­lo odločati. Pa bi bilo vse skupaj nepo­trebno. če bi načrtovalci industrijske cone nekoliko bolj poskrbeli za "podna­jemnika" na travniku v Polju. Dvignilo se je staro in mlado , ker je letelo in leti in kar je bilo s simpatijami povezano z ljub­ljanskim športnim letalstvom v obrambo letališča. Misel, ki je bila tudi izrečena, naj bi se ljubljanski letalci pač preselili na Lesce ali kam drugam, je bila odločno odklonjena, saj bi to pomenilo konec letalskega športa med ljubljansko mladi­no in desetletja stara tradicija bi bila iz­brisana .

Klubski piloti so iskali novo primerno letališče od Šentjakoba do Medvod , se­verno in južno od Save pa do Grosupljega in po vsem Barju . Na mnogih mestih so

kopali zemljo in preiskovali teren. Kar dvanajst lokacij je bilo raziskanih, pa je bilo povsod dovolj ovir , bodisi zaradi brniškega letališča ali pa so drugi načrti ali objekti onemogočali gradnjo novega letališča .

V klubu je zavladalo malodušje, kar se je vse poznalo tudi pri športnih uspehih. Bodočnost je bila negotova, pa so neka­teri piloti odhajali v druge klube, najbolj­ši so odšli za pilote potniških letal, inve­sticije v nova športna letala so popustila , nekdaj najaktivnejši in najboljši klub v Jugoslaviji je močno zdrsnil na lestvici.

Ko je Civilna uprava za zračno plovbo zaščitila letališče, ko je sodišče odločilo v korist kluba, ko so se člani samoinicia­tivno zbirali na protestna zborovanja , na katerih je bilo zelo živahno, so prisluhnili tudi najodgovornejši forumi v Ljubljani.

Junija letos je bila pod večer v ljubljan­ski mestni hiši pomembna in odločilna seja. Bili so na njej najuglednejši predstav­niki javnega življenja v Ljubljani, predsed­nik mestnega sveta Tone Kovič, predsed­nik ZK Vinko Hafner, predsednik SZDL Jože Smole , visoki predstavniki armade, občin Vič, Vrhnika in Moste ter poleg predstavnikov kluba še drugi.

Klub je dobil vso zaščito. Prevladovalo je enotno mnenje, da letalski šport v Ljubljani ne sme zamreti in da je treba storiti vse, da ta dejavnost ne bo prekinje­na . Odločeno je še bilo, da bo obveljal predlog za lokacijo novega letališča na področju vasi Log-Dragomer, na BaIju, nekoliko dlje od Brezovice. In tudi o kritju stroškov je stekla beseda . Predvsem velja omeniti, da sta armada in splošni ljud!>ki odpor kar konkretno, z material­no pomočjo podprla novi načrt, saj bi v

primeru vojne bilo to letališče zelo po­membno.

Medtem je bil že ustanovljen gradbeni o~bor, ki mu predseduje dipl. ing. Belec, dIrektor geodetskega zavoda, in v kate­rem je vrsta uglednih članov. Ljubljanski urbanistični načrt skupaj z urbanističnim institutom pospešeno pripravlja doku­mentacijo, ki bo kmalu razgrnjena za jav­nost. Nova lokacija je že vnešena v gene­ralni urbanistični načrt Ljubljane in oko­lice, izvršna sveta skupščin Vrhnike in Vič-Rudnik pa sta že izjavila, da se v na­čelu strinjata z lokacijo novega letališča, seveda pa bodo o tem odločilno besedo izrekle še krajevne skupnosti. Med mladi­no na Viču in Vrhniki - novo letališče bo namreč na območju obeh občin - je zavladalo veselje , da bo tam tako po­memben športni objekt . Tehniški muzej Slovenije se ukvarja z mislijo, da bi ob tem letališču odprl muzej letalstva, na Vrhniki pa se je porodila tudi misel o ureditvi rekreacijskega centra ob letali­šču , in morda tudi primernega gostinske­ga objekta. Skratka, novo športno letali­šče bi postalo prav zanimiva točka za Vrhničane in Ljubljančane .

Pot je zdaj začrtana. Če ne bo prehu­dih ovir in nepredvidenih težav, bodo ljubljanski letalci, z njimi pa tudi mode­larji, za katere bo prav tako zgrajena vzletna steza, kmalu imeli svoj novi dom. Pa še padalski šport bo zopet zaživel. V Polju je ta dejavnost zaradi mnogih ovir popolnoma prenehala že pred leti. če neposredna preselitev iz Polja na Barje ne bo mogoča, ker novo letališče še ne bo gotovo, se bo klub začasno preselil na brniško letališče - če ga bodo tam spre­jeli. MIHA RIGL

Stari dobri kurir pristaja med ro!icami - in trdimi stenami novih zgradb . ..

Športno letališče SLOVENJ GRADEC

~~'lA 12

Letališče Koroškega aerokluba Slovenj Gradec leži v središču Mislinjske doline, obdano z bujnimi gozdovi. Kjer so še pred 22 . leti rastli debeli bo~ in smr~ke, se sedaj razprostira 42 ha velika.površma, namenjena izključno letalstvu ID rekrea-ciji. .

Takratni graditelji našega letališča so imeli res srečno roko pri izbiri lokacije. Boljše in lepše lege bi ne bilo mogoče najti nikjer na področj~ celotne ~orošk~ regije . Letališče obdaJaJo . v s~oraJ en~ razdalji pobo~ja Uršlje gore m PohorJ~.

Veliko domačih in tujih letalcev Je mnenja, da je položaj in. ambient teg~ l~­tališča enkrat~n. ČudOVit razgled, mir m sveži zrak, bogat azona, napravi na obi­skovalca globok vtis in vsakdo se vedno rad vrača v ta svet lepot in opojnosti.

POL02AJ Letališče leži 6 km jugovzhodno od

Slovenj Gradca, 1 km je oddaljeno od

SlOVE""l GRADEC

ceste Slovenj Gradec - Mi~linja. na 46 0

28' 20" N in 1500 07' 20" E, na nadmor· ski višini SOO m.

Poletno-pristajalna steza, porasla pre· te žno z nizko detelj o in travo, je dolga 1000 m in 60 m široka . Steza je po dolži­ni nagnjena v smeri 321 za 12 promilov, kar znaša na celotni dolžini 12 m. Os ste­ze je v smeri 141 0

- 321. Označena j~ z belimi oznakami iz emajlirane pločevme in zato je že od daleč opazna. Med stezo in letalsko lopo je postavljen stabilen znak T , ki označuje smer pristajanja . Ce­lotna površina steze je gladka in dobro utrjena, le v deževnem času je sredina ne­koliko mokra in zaradi tega priporočamo pilotom pristajanje v takšnih primerih bolj na začetku terena. V obeh poletno­pristajalnih smereh ni nobenih preprek v neposredni bližini, tako, da je pristajanje in poletanje z SOO f na min . iz normalne višine popolnoma varno.

Ob pristajaini stezi je tudi padalski krog s 25 m premera.

PRIHOD NA LETALISCE Pilotom , ki prihajajo na naše letališče ,

le-tega ni težko najti. Da bi Činl laže po­iskali dolino in letališče, služi za orienta­cijo Uršlja gora (1800 m) s TV oddajni­kom in cerkvijo na vrhu. Na vzhodu doli­ne pa se razprostira gmota Pohorja z Malo in Veliko kopo, zgradbe Partizan­skega doma in sistemi smučarskih vleč ­nic. Med temi gorami se razprostira Mi­slinjska dolina, sredi nje je pa letališče . Treba je poiskati največjo ravnino sredi gozdov in to je - letališče .

Tudi radijski oddajnik Dobrna lahko koristijo pilot i, ki imajo potrebno radij­sko opremo. Od oddajnika Dobrna je 5 minut letenja v smeri 3200 s hitrostjo 150 km in že ste nad letališčem. Na leta­lišču je od I. 3. do 30. II. ves dan vklju­čena radijska postaja na valovni dolžini 123,50 MHz ; prko nje boste ob vsakem času lahko dobili potrebna navodila za varno vzletanje in pristajanje .

Tudi vsa jadralna in motorna letala Koroškega aerokluba imajo radijsko zve­zo , ki lahko tujcu tudi iz zraka nudijO zaželene informacije .

Na letališču je velik letalski promet, zlasti ob sobotah in nedeljah, zato je nujno, da upoštevate navodila ter zna­menja na zemlji.

Veter iz smeri 3500 je vedno zmeren in skoraj v osi steze. Le veter iz smeri 210 jugozahodnik doseže tik pred prodorom fronte jakost, ki mlajše pilote spravlja v težave . Ta veter pa je Ic nekaj dni v letu in doseže 10- 20 m na sekundo od lIh - 16h.

METEOROLOSKI POGOJI Zaradi razgibanosti reliefa so meteoro­

loški pogoji idealni predvsem za jadralno letenje. Nad UršIjo goro in Pohorjem so še ob tako slabih pogojih razvrščeni krep­ki kumulusi, pod katerimi so dviganja tudi do 5 in več metrov. Kadar pa piha katerikoli veter, jadranje ni nobena umet­nost.

Ob močnem jugozahodnem vetru so tudi pogoji za doseganje višin na valovih. Prednost je zlasti v tem, da je možno odpeti že na 200 m višine in se pozneje priključiti na valovne tokove, ki jih po-vzroča gorski greben Kozjaka. '

OPREMLJENOST LETALlŠCA Ob razvoju letalske dejavnosti, nabavi

sodobnega letalskega parka ter ureditvi letališča, nismo pozabili na ostale obisko­valce. Z izgradnjo športno rekreacijskih objektov kot so kopaIni bazen, camping ter tenis igrišče, privablja letališče vedno več obiskovalcev. Vsakdo se lahko okrep­ča v lepi restavraciji in prenoči v vikend hišici ali v spalnih vozovih.

Te udobnosti našega letališča so visoko cenili tudi letalci iz skoraj cele Evrope, saj so kar množično prihajali na letni do­pust, da je bila že kar gneča. Škoda je, da nam člen 91 Zakona o zračni plovbi te dejavnosti ne dovoljuje več.

AGROSERVIS MARIBOR TRZASKA CESTA 38

POSTNI PREDAL 55

r , Nudimo hitra, kvalitetna in strokovna popravila kmetij­ske, transportne in ostale mehanizacije v okviru po­godbenih servisov: IMV, INDOS, IMT, IMR, FAP, MERCEDES. Vršimo spe­cialne usluge varenja in me­taliziranje rezervnih delov in tehnične preglede vseh motornih vozil. Izde!ujemo opremo iz nerjavečih ma­terialov za potrebe predelo­valne prehrambne industri­je.

l Se priporočamo!

"~'l4 14

Ko je na letališču izgrajen nek nov objekt, se običajno začne z rekonstruk­cijo ali izgradnjo drugega, tako da lahko rečemo, da je letališče stalno v gradnji. Vsak nov objekt predstavlja novo fazo v razvoju letališča. Iz tega razloga je treba pri konstituiranju objektov misliti na možnosti razvoja, kar pomeni, da je treba graditi fleksibilne objekte.

Trenutno so na letališču Ljubljana v zadnji fazi izgradnje: skladiščni terminal, gasilske garaže, aneks prostorov za cari­no, špediterje in prevoznike . Vzporedno z dokončanjem teh objektov se bo začela izgradnja podaljšanja vzletno-pristajalne steze za 300. m. V končni fazi so tudi analize, da bi se letališče opremilo z liS (instrumentallanding system) II. katego­rije. S tem bi se zmanjšali vplivi meteo­roloških pogojev pri pristajanju iz vzleta­nju.

SKLADISCE TERMINAL

Najnovejši statistični podatki prikazujejo , da se v svetu zračni transport blaga vse bolj razvija. Trend razvoja bi bil še veČji, če bi bilo na razpolago dovolj kapaCitet (letal) in če bi letala bila prilagojena raz­nim vrstam blaga. Negativni vpliv na razvoj imajo poleg tega tudi visoke cene prevoza. Danes se za prevoz blaga izdelu­jejo posebna tovorna letala (cargo verzi­ja), ali pa kombinirana, ki podnevi vozijo potnike, ponoči pa blago (quick change verzije). Da bi se stroški prevoza čim bolj znižali, je bil v zračnem prevoitl blaga uveden sistem palet in kontejnerjev .

Grupa strokovnjakov v podjetju je izra­čunala potrebe letališča Zil sk1adiščnim prostorom za nadaljnjih 5- 10 let. Tako bo v novembru letos odprto skladišče s 3168 m2 uporabne povrŠine 7. višino 6 m.

Skladišče bo imelo posebne prostore za skladiščenje zahtevnejšega blaga (lahko pokvarljivo blago , radioaktivni material, živali i.t.d). Po registraciji prihoda blaga v skladišče , bo blago šlo v boks palete , označene s črkami in številkami. Pri izvo­zu bo blago sortirano v igloo-palete , za katere bo narejena samohodna valjčna proga in tehtnica z nosilnost jo 10 ton .

GASILSKE GARA2:E Dosedanji prostor za vozila in gasilsko

službo ni zadoščal. Zato bo v okviru zgradbe skladiščnega terminala rezervi­rano za to službo 489 m2. V prvi fazi bo v tem prostoru zaradi majhnega števila gasilcev tudi tehnična izmena , kasneje pa samo gasilska služba .

ANEKS V sklopu skladiščnega terminala je

predviden tudi aneks za carino, špediterje in prevoznike v skupni površini 700 m2 . Poleg tega bodo v novem terminalu še : garaže operativnega sektorja, skladišče duty free shop, centralno skladišče, skla­dišče gostinstva.

Bruto kvadratura skladiščnega termi­nala znaSa 5.800 m2.

Kip Ikarusa, kakBnega je delovna skupnost aerodromskega podjetja Ljubljana - Pula poklonila predsedniku Titu kot naj­višje priznanje delovne skupnosti za dosežke v samoupravljanju in dobrem gospodarjenju.

PODALJSANJE VZLETNO -PRISTAJALNE STEZE

Z nastopom letal kategorije "jumbo" (B 747 , DC- lO, Lockheed- IOll) se je pokazala potreba po daljši stezi od 3 .000 m, ker drugače tako letalo ne more pole­teti z maksimalno obremenitvijo. Tako mora v takih slučajih prevoznik zmanjšati število potnikov ali količino goriva, kar pa ekonomsko ni opravičljivo.

Analiza je pokazala, da je treba stezo podaljšati za 300 m. Predvidoma se bo gradnja začela v septembru 1975 . Podalj­šek bo asfalten za razliko od obstoječe betonske steze. V podaljšku bodo postav­ljeni kabli za nov .sistem prist~jania.' .da bodo kasneje montuane še žarmce. Suma podaljška znaša 60 m.

IZGRADITEV ILS KATEGORIJE II Letališče Ljubljana ima pozicijo, kjer

se zlasti v času september-januar rada zadržuje megla. Najkritičnejše je v času od 02-08 ure , lahko pa se zadržuje tudi cel dan . V takih okoliščinah je letališče zaprto za promet in letališče izgublja pri koeficientu izkoriščanja vzletno-pristajal­ne steze . Analiza podatkov o vidljivosti in !1izki oblačnosti v zadnjih 10 letih je po­kazala, da bi se koeficient izkoriščanja povečal za 30 %, v kolikor bi se namesto sedanjega ILS kategorije 1, montiral nov ILS kategorije II, ki bi dovoljeval mnogo nižjo spodnjo bazo oblakov in manjšo vidljivost. ILS II. kategorije omogoča vodenje letala do "višine odločitve" 30 m pri horizontalni vidljivosti najmanj 400 metrov. Do sedaj so ti minimalni pogoji bili "višina odločitve" 70m pri horizon­talni vidljivosti 600 m. S tem bi se sigur­nost povečala za 100 %. Da bi letališče ·zadovoljilo kategorijo II, je treba izgraditi nov sistem pristajalnih svetilk, svetilk v območju dotika, svetilk na .začetku vzlet­no-pristajalne steze ter svetilk na central­ni liniji vzletno-pristajalne steze .

Ekonomsko je ta izgradnja vsekakor upravičena, ker se bo število operacij za­radi možnosti pristajanja letal v slabih meteoroloških pogojih povečalo . Večja varnost pristajanja zahteva preciznejše na­prave , ki so re zultat spremljanja iz dneva v dan razvijajo če se elektronike . Tukaj pa ne smemo gledati samo na ekonomski faktor , temveč tudi na povečanje varno­sti, saj gre tukaj za človeška življenja in visokovredna materialna sredstva .

Dipl. prometni ing. M. Primožič

.... MONTAZNO PROIZVODNO PODJETJE

82000 MARIBOR, MELJSKI DOL 1

POSLOVNI PREDMET: projektiranje ter instaliranje vodovodov in sa­nitarnih naprav, centralnega gretja in klimatskih naprav, instalacije hla­dilnic, sušilnic, termotehničnih in namakalnih naprav, plinskih nape­ljav, cestnih vodovodov, proizvodnja izdelkov za instalacije vodovodnih in toplovodnih naprav, proizvodnja hlevske opreme ter izdelkov biro­tehnike; uvozno izvozna dejavnost in zastopanje inozemskih firm. BANCNA ZVEZA: NB 51800-601-10680; BRZOJAV: "CEVOVOD" MARIBOR; TELEFON: (062) 22-741,22-744, 22-780, 22-788, DI­REKTOR (062) 22-025. Finančno knjigovodstvo Partizanska cesta 22, telefon (062) 22-891, 25-980. Vodstvo gradbišča Ljubljana, Prečna 8, telefon (061) 311-625, vodstvo gradbišča Varaždin, Prvomajska 55, telefon (042) 45-796. Poštni predal: 14.

Janez Brezar:

Pred • prvim

evropskim ' padalskim prvenstvom

t~'L,4 17

Le še malo dni nas loči in zopet bodo zadonele fanfare na letališču Sečovlje pri Portorožu. Tokrat se bodo zbrali najbolj­ši padalci evropskih držav pričelo se bo 1. Evropsko pada lsko prvenstvo v klasič­nih disciplinah in rx . Jadranski padalski pokal. Kakšne so klasične discipline? To so discipline v katerih se tekmuje na sve­tovnih padalskih prvens tvih : skoki na cilj posamezniki, skoki z izvajanjem figur v prostem padu in ekipni skoki na cilj. Za rx . Jadranski paualski pokal pa se bodo tekmovaki pomerili v natančnih skokih na cilj v vodi .

'\

1(r;::'l4 18

Jadranski padalski pokal je že tradicio­nalno tekmovanje, ki se že desetletje organizira vsako drugo leto v Portorožu. Udeleženci teh tekmovanj so izrazili željo in predlagali, da se organizira evropsko prvenstvo. F Alje predlog sprejel, a or­ganizacijo 1. Evropskega prvenstva zopet zaupal nam. 10 ZLOS je organizacijo sprejel, čeprav je organizacijski komite že v začetku vedel, da se bo treba spoprijeti s težavami, ki jih do sedaj pri podobnih tekmovanjih nismo imeli. Težave so pred­vsem finančne narave, tekmovanje ni več pokalno, ampak je prvenstvo, ki je po šte­vilu udeležencev enako svetovnemu prvenstvu. Razen ZDA in Kanade bo v Portorožu vsa padalska elita, vsekakor pa bodo na tem prvenstvu najboljše ekipe vseh udeleženk, saj je drugo leto svetovno prvenstvo v Italiji (Rimu).

Za prvenstvo moramo nabaviti novo elektronsko napravo za merjenje oddalje­nosti doskoka od cilja . Samo ta naprava stane 1.000 US dolarjev, po novih predpi­sih FAI pa je obvezna. Letala AN - 2, ki jih bomo uporabljali, nam bo posodil AK CSSR, vse ostale probleme smo pa rešili tako, da bo vsak član vodstva in tehnič­nega vodstva moral delati za dva.

Kaj pa naša padalska ekipa na tem prvenstvu? Jugoslavijo bo na tem tekmo­vanju tokrat zastopala samo moška repre­zentanca. Vzrok je isti kakor pri organi­zaciji prvenstva. Osrednja zveza nima sredstev za priprave moške in ženske eki­pe. Moška ekipa, ki jo tokrat. sestavljajo sami naši fantje , se v okviru možnosti zelo dobro pripravlja. V letošnjem letu so fantje že izvršili vsak po 300 skokov. Za seboj imajo dva tekmovanja in to "Kup mladosti" v Paračmu, kjer so se pomerili s Poljaki in osvojili prvo mesto in nastop na 1. Balkanij adi , ki je bila v Zagrebu, kjer so osvojili srebrno medaljo za ekipo Bolgarije. Oba tekmovanja sta sodila v priprave za 1. evropsko padalsko prven­stvo. Padalska reprezentanca Jugoslavije je bila sedaj sestavljena iz tekmovalcev:

Drago Bunčič, Maks Humar in Branko Hrast (vsi ALC Lesce), Janez Šafarič (M .. Sobota) in Viktor Kupljenik (Banja Lu­ka)). Končna vrsta bo določena po letoš­

njem državnem prvenstvu, ki bo od 15. do 24. avgusta v Leskovcu, kjer si bo vse­kakor skušal priboriti vstop v reprezen­tanco tudi Štefan Pesjak, (ALC), ki še vedno sodi v vrh jugoslovanskega padal­stva. To je dokazal na nedavnem repu bli-

škem padalskem prvenstvu. Pred 1. evrop­skim padalskim prvenstvom bo naša ekipa na 20 dnevnih pripravah v Portoro­žu. To vsekakor za našo ekipo veliko pomeni, vendar je vprašanje, koliko bodo te priprave programsko lahko izvedene, ker še danes, mesec dni pred tekmova­njem ni rešeno vprašanje letala za trening ekipe. Vse to pa niso edine težave, ki ta­rejo našo ekipo, z njo pa jugoslovanski padalski šport. Jugoslovani smo bili pio­nirji padalskega športa v svetu in naša ekipa je bila desetletje v svetovnem vrhu. Kje pa smo danes? Priznati moramo, na dnu. Zakaj je tako stanje ni težko najti odgovora. Neurejeno financiranje letal­skega športa nasploh se mora nujno odra­žati tudi v vrhunskem športu.

V preteklem letu smo pomladili jugo­slovansko padalsko vrsto . Ekipa je še v razvoju in normalno vrhunske rezultate lahko pričakUjemo šele drugo leto, v koli· kor bodo seveda dane možnosti za načrt­ne priprave.

Prvo vprašanje , ki ga tu postavljamo, je nerešen status športnikov reprezentantov. Vsi člani reprezentance so amaterji in ve­liko vprašanje je ali jim bodo podjetja, kjer so zaposleni, odobrila dopuste za pri­prave in nastop na 1. EPP (v kolikor po­samezniki dobijo brezplačni dopust, se morajo za ves čas sprijazniti z žepnino 40.- dinarjev).

Drugo je vprašanje padal. Naša ekipa bo tekmovala s padali, ki so konstrukcij· sko že zelo zastarela. Padalo PS - 06-1 je bilo konstruirano leta 1969, razvoj tek­movalnih padal pa gre v svetu zelo hitro naprej. Naša tovarna "KLUZ" ne sledi razvoju, uvoz padal pa je prepovedan. . To je samo nekaj ključnih vprašanj, ki niso rešena in so ozko vezana za padalsko ekipo in njen uspeh na 1. Evropskem pa­dalskem prvenstvu v Portorožu.

Kljub temu, pa lahko zagotovim, da se razultat lanskoletnega SPP na Madžar­skem ne bo ponovil. Volja tekmovalcev je velika, čeprav so padala tipsko zastarela, znajo fantje iz njih izvleči maksimum. V kolikor ni termike, kjer so z našimi padali nemočni (v septembru jo verjetno ne bo), so tudi oni skoraj v vsakem skoku v stro­gem centru. V figurativnih skokih Bunčič in Pesjak lahko pričakujeta zelo dobro uvrstitev.

Ekipo predvsem odlikuje velika izena· čenost in borbenost. Z malo športne sre­če pa so možna tudi ugodna preseneče­nja.

• maja SESTAVLJI VO

KOPALNISKO POHISTVO

- V VSAKO STANOVANJSKO ZGRADBO - V TRGOVINAH PO VSEJ DRZAVI

KOPALNICA PO VASEM

PRIZNANA ZNAMKA MARLES

MARLES - lesna, stavbna in pohištvena industrija Maribor, tel.: 062-23551 telex: 33 143 Yu marles

F. Štrukelj - po in pred Finsko ... Na Finskem, kjer bo drugo leto svetovno prvenstvo. je bilo junija letos mednarod­no tekmovanje jadralnih letalcev , ki naj bi svetovni eliti jadralnih pilotov že letos predstavilo finsko nebo in seveda terene za izvenletališčne pristanke. Seznanili naj bi se organizatorji s tekmovalci in organi­zatorjem naj bi bilo tekmovanje general­ka pred SP.

Tekmovanja so se udeležili Angleži, Poljaki. Čehoslovaki. vzhodni Nemci, le-

talci SOVjetske zveze in še nekaterih de­žel.

Barve Jugoslavije sta zastopala Štrukelj in Gatolin. Naš reprezentant Franci Štru­kelj (cirrus standart) je na tem tekmova­nju zasedel odlično 2. mesto za Poljakom Kapko, Gatolin pa je bil deveti. Ob upu, ki nam ga je vzbudila odlična uvrstitev leščanskega letalca, smo Francija Štruklja prosili za nekaj pojasnil in odgovorov.

Kako ocenjuješ svojo uvrstitev? Res, da sem vodil do osme discipline in

prvo mesto zapravil pri deveti. Lahko bi bilo slabše. Drugo mesto je sicer navidez­no lep dosežek. Toda na tekmovanju ni bilo Američanov in reprezentance Zahod­ne Nemčije. Ti bi sodili med favorite.

Spoznal si letalske pogoje na Finskem. Kako jih ocenjuješ?

Pogoji letenja so povsem drugačni od teh, v katerih treniram. Ravninski svet, suha termika. To me v mnogočem spo­minja na Avstralijo.

Letel si s standart cirrusom. Je to leta­lo še v rangu najboljših letal?

Ne več, čeprav je še vedno blizu vrba. ASW - IS je boljše letalo. Če pa bi hoteli tekmovati v odprtem razredu, potem pa bi lahko trdil, da za to kategorijo nima­mo letala.

Menda te čaka v drugem letu služenje vojaškega roka? Kaj pa trening in tekmo­vanje?

Težko rečem karkoli. Upam, da bodo na Letalski zvezi Jugoslavije uspeli urediti tudi ta problem. Prepričan sem, da 14 dni, kot bo trajalo tekmovanje ni ovira. Hujši in odločilni problem je čas mojega treninga. Če tega ne bo, potem bi stavil pod vpw.j učinkovitost moje udeležbe na tem tekmovanju.

Mnogi tvoj uspeh na Finskem primerja­jo z najboljšimi uvrstitvami naših jadral­cev na svetovnih prvenstvih. Kaj porečeš t ·? 1.

To govorijo tisti, ki ne poznajo jadral­skega športa in delčka njegove zgodovine. Borišek, Arbajter, Komac in Rajn so do­segali odlične rezultate ob trdem delu, dolgotrajnih pripravah. Pogojev takšnega dela med pripravaoU ne dosegamo več. Zato prihajamo v razkorak z ostalimi in na svetovna prvenstva prihajamo v zad­njem času kot amaterji med profesional­ci.

T.P.

Jadralna letala *75 po anglelki jadralski reviji SAILPLANE AND GLIDING predstavljamo danes naj· priljubljenejia evropske enoseda jadralna letala letomjega leta. Prihodnjič so na vrsti le dvosedi in motoma jadralna letala (cene so veljale na dan 1. septembra 1974)

ASW 15 B Proizvajalec Schleicher Prazna polna teža 230/408 kp Razpetina 15m ,obtežba z vodo 90kp Povliina krila 11 ,0 m2 Min.lmaks. hitrost 63/220 km/h ,obtežba krila 37,1 kp/m2 Min. prop. 0,6 mis pri 73 km/h Vitkost krila 20,45 Finese 38 pri 90 km/h Profil krila Wortmann cena 29000 .oM

Proizvajalec Schleicher Prazna/polna teža 405/570 kp Razpetina 20m ,obtežba z vodo 100 kp Povliina krila 14,84m2 Min.lmaks. Hitrost 68/240 km/h Obtežba krila 38,4 kp/m2 Min. prop. 0,5 mis pri 75 km/h Vitkost krila 27 Finese 48 pri 95 km/h Profil krila Wortrnann Cena 58800 .oM

Proizvajalec SZD Poljska Prazna/polna teža 257/385 kp Razpetina 15m ,obtežba z vodo nima Povliina krila 11,6 m2 Min.lmaks. hitrost 671250 km/h Obtežba krila 33,2 kp/m2 Min.prop. 0,6 mis pri 73 km/h Vitkost 19,4 Finese 38 pri 96 km/h PrOfil krila Wortmann Cena 3500 ang. f.

Proizvajalec Schempp-Hirth Prazna/polna teža 202/390 kp Razpetina 15m Dbtežba z vodo 60 kp Površina krila 10,Om2 Min.lmaks. Hitrost 621220 km/h ,obtežba krila 39 kp/m2 Min. prop. 0,57 mis pri 71 km/h Vitkost 22,5 Finese 38 pri 85 km/h Profil krila Wortmann Cena 28700 .oM

Proizvajalec Romunija Prazna/polna teža 220/320 kp Razpetina 15m Dbtežba z vodo nima Povliina krila 10,4m2 Min.lmaks. hitrost 65/220 km/h Obtežba krila 30,8 kp/m2 Min. prop. 0,58 mis pri 78 km/h Vitkost 21,5 Finese 37 pri 90 km/h Profil krila Wortrnann Cena 4300 ang. f.

Proizvajalec SZD Poljska Prazna/polna teža 290/520 kp Razpetina 19m Dbtežba z vodo 100 kp Pavliina krila 13,38 m2 MinJmaks. Hitrost 65/250 km/h ,obtežba kri la 38 kp/m2 Min. prop. 0,5 mis pri 75 km/h Vitkost 27 Finese 47 pri 97 km/h Profil krila Wortrnann Cena 5700 angl. f.

Proizvajalec Slingsby Prazna/polna teža 33/472 kp Razpetina 19m Dbtežba z vodo 63,6 kp Povliina krila 12,8 m2 Min.lmaks. hitrost 61/250 km/h ,obtežba krila 36,9 kp/m2 Min. prop. 0,52 M/s pri 74 km/h Vitkost 28 Finese 44 pri 97 km/h PrOfil krila Wortmann Cena 5680 angl: f.

PrOizvajalec Slingsby Prazna/polna teža 445/570 kp Razpetina 22m Dbtežba z vodo 63,6 ki> Povliina krila 15,6m2 Min.lmaks. hitrost 61/250 km/h Obtežbakrila 36,53 kp/m2 Min. prop. 0,48 mis pri 74 km/h Vitkost 30 Finese 50 pri 97 km/h PrOfil krila Wortmann Cena 8250 angl. f.

STD LlBELLE 201 B Proizvajalec Glasfluegel Prazna/polna teta 185/35C) kp Razpetina 15m Obteiba z vodo 50kp Povrti na krila 9,8m2 Min.lmaks. hitrost 62/250 km/h Obteiba krila 35,7 kp/m2 Min. prop. 0,6 mis pri 75 km/~ Vitkost 23 Finesa 38 pri 85 km/h Profil krila Wortmann Cena 24000 OM

CIRRUS Proizvajalec Schempp-Hirth Prazna/polna teta 250/460 kg Razpetina 17,7m Obteiba z vodo 98 kg Povr§ina krila 12.6 m2 Mln.lmax. hitrost 62/220 km/h Obteiba krila . 36,5 kg/m2 Min. prop. 0,5 mis pri 73 km/h Vitkost krila 25 Finesa 44 pri 85 km/h Profil krila Wortmlnn Cena 29.125 OM

K-8B Proizveja Iec Schlelcher Prazna/polna teb 190/310 kg Razpetina 15m Obteiba z vodo nima Povriina krila 14,15 m2 Min.lmax. hitrost 54/200 km/h ObteIba krila 19,5 kg/m2 Min. prop. ·0,65 mIs pri 60 km/h Vitkost krila 15,9 Finesa . - - 27 pri 73 km/h Profil krila Goettingen Cena 18.640 OM

CLUB - LIBELLE Proizvajalec Glasfluegel Prazna/polna teia 180/300 kg Razpetina 15m ObteIba z vodo nima Povriina krila 9,8m2 Min.lmax. hitrost 60/200 km/h Obteiba krila 35,7 kg/m2 Min. prop. 0,65 mis pri 75 km/h

;:-;';. Vitkost krila 23 Finesa 33 pri 85 km/h Profil krila Wortmann Cena 22.000 OM

PILATUS B - 4 Proizvajalec Pilatus Prazna/polna tda 230/350 kg Razpetina . 15m Obtefba z vodo nima Povliina krila 14m2 Min.lmax. hitrost 62/240 km/h Obtefba krila 25 kg/m2 Min. prop. 0,64 mis pri 72 km/h Vitkost krila 16 Finesa 35 pri 85 km/h Profil krila NACA Cena 28.700SFr

Proizvajalec SZO, Poljska Prazna/polna teta 260/370 kg Razpetina 15m Obte!ba z vodo nima Povrti na krila 13,8 m2 Min.lmax. hitrost 60/250 km/h Obte!ba krila 26,8 kg/m2 Min. prop 0,7 mis pri 74 km/h

-Vitkost krila 16,3 Finasa 33 pri 83 km/h Profil krila Wortmann Cena 2.982 angl. f.

Proizvajalec Schempp-Hirth Prazna/polna tela 340/530kp Razpetina 2O,3m Obteiba z vodo 120kp Povlfina krila 14,4 m2 Min.lmaks. hitrost 64/220 km/h Obteiba krila 32,6 kp/m2 Min. prop. 0,48 mis pri 75 km/h Vitkost 28,6 Fin.a 49 pri 90 km/h _ Profil krila Wortmann Cena 55000 OM

Proizvajalec Start und Flug Prazna/polna teh 180/310 kp Razpetina 13,6m Obteiba z vodo nima Povliina krila 8,58m2 Min.lmaks. hitrost 65/250 km/h Obteiba krila 36,13kp/m2 Min. prop. 0,6 mis pri 75 km/h Vitkost 21,6 Finesa 35 pri 90 km/h Profil krila Wortmann Cena 19800 OM

SF - 30 CLUB Proizvajalec Scheibe Prazna/polna teh 190/300 kp " ".- Razpetina 15m Obteiba z vodo nima

Povrti naa krila 9,3m2 Min.lmaks. hitrost. 65/211 km/h Obteiba krila 30kp/m2 Min. prop. 0,59 mis pri 75 km/h Vitkost 24 Finesa 37 pri 91 km/h Profil krila Wortmann Cena 21300 OM

LETALA NAŠIH AEROKLUBOV CESSNA 172

Tehniški podatki:

Razpetina krila 10,92 m Dolžina letala 8,21 m Višina letala 2 68 m Površina krila 16,16 m2 MotorLycoming 0-320 E2D, moč 150 KM Teža praznega letala 639 kp Največja vzletna teža 1043 kp Največja hitrost v vodoravnem letu Največja dovoljena hitrost Potovalna hitrost (na višini 2400 ml Največja hitrost dviganja Minimalna hitrost Praktični platon Dolžina vzleta do višine 15 m Dol!ina pristanka z višine 15 m DoIet letala na višini 2400 m Cena letala s standardno opremo

232 km/h 280 km/h

222 km/h 3,3 mIs

79 km/h 3995m

465m

381 m

1046m

16065 US dol.

Cessna je največja tovarna športnih in poslovnih letal na svetu. Izdelajo nad 6000 letal letno. Firma ima sedež v Wichiti (Kansas, ZDA), kjer je skoncen­trirano 60 % celotne ameriške letalske in­dustrije .. V Wichiti je v letalski industriji zaposleruh čez 30.000 ljudi, od tega 17.000 v Cessni. Začetki Cessne segajo nazaj v leto 1911.

Cessna 172 je najbolj popularno štiri­sedežno letalo. Do sedaj je bilo izdelanih blizu 20000 letal. Ameriška vojska jih uporablja za osnovno šolanje pilotov, pre­den jih dajo na reakcijsko šolsko letalo ! -378. ~ta 1965 jih je začela po licenci IZdelovati francoska firma Reims Aviation. Originalni motor je Lycorning z močno ISO KM. Francozi pa so nekaj časa vgrajevali motor Continental -Rolls-Royce z močjo 145 KM. V Sloveni­ji imamo štiri letala Cessna 172. Vzdrže­vanje letala je enostavno in poceni. Le­tenje s tem letalom je enostavno, prenese tu~ manj nadarjene pilote. Pri nas jih največ uporabljajo kot aero-taxije, za pa­noramske lete za turiste in za šolanje.

D. GREGL

Jadralno letalo CLUB LlBELLE po pri­stanku (slika v naslovu)

Ogled krilnih priključkov na desnem kri­lu. Gledajo inženirji: Perhavc, Polanc in Gregl

Ob jadralnem državnem prvenstvu, ki je bilo letos v Levcu pri Celju, je bilo tekmovalcem predstavljeno jadralno leta­lo CLUB LIBELLE iz Zahodne Nemčije.

Večje število pilotov ga je preizkusilo v zraku, med njimi tudi dva veterana slo­venskega in jugoslovanskega jadralnega športa - Maks Arbajter in Franček Mor­dej. VSi, ki so letalo preizkusili so se o

. njegovih le talnih sposobnostih ugodno izrazili. Pripombe so imeli le na pomanj­kljivo učinkovitost krilc pri malih hitro­stih (pri samem startu). Ta dan je pihal močan zahodnik, ki je bočno pihal na smer starta.

Letalo smo si ogledali tudi Jože Prhavc, Dominik Gregelj in jaz. Zanimalo nas je predvsem iz tehnične strani: kvali­teta izdelave, tehniške rešitve, kot mon­taža kril, pritrditev višinskega repa, opre­ma kabine in podobno.

V celoti nas je letalo prijetno presene­tilo, tako glede kvalitete izdelave in pred­vsem zaradi zelo enostavnih in učinkovi­tih izvedb pritrditve krila in višinskega repa na trup. Rešitve so, tehnično gleda­no, zelo čiste in omogočajo hitro mon­tažo oz. demontažo. Zanimiva je tudi iz­vedba priključkov za pogon krilc in za­krilc. Okov na trupu je izveden v obliki nekakega lij aka ter s tem, ko je krilo na svojem mestu zagotavlja avtomatsko spoj omenjenih komand. (Glej sliko 4!)

Centralni del tru... Na sliki levo zgoraj se vidijo sorniki, ki prenalajo torzijsk4l.sile (zunanja dva) in upogibne momente pre· ko krilnih nosilcev (srednja dva). V notrenjosti trupa se vidi izvrtina na nosilcu, ki služi za vez med obema nosilcema kril, ko so krila pravilno namelčena na trupu -

Korenski del desnega krila (levo). Vidne so izvrtine za spoj z nosilcem levega krila, ki ima obliko vilic, za nosilcem sta vidna priključka za obe komandi -

Srednji del trupa s koncem desnega kril nega nosilca, torzijskimi somiki in "lijakoma" za spoj komand (levo) -

Pogled na pritrdiIni in pogonski okov vilinskega repa. V sredini pogon, na stranska sornika pa se natakne vilinski rep (desno zgoraj)

Maks Arbajter in Franček Mordej po poskusnem letu (levo spo­daj)

Letalo CLUB LlBELLE pred startom in "firbcev" ne manjka (spodaj)

VRSTNI RED NA LETOSNJEM DR2AVNEM PRVENSTVU

~ Tekllloftleo

!IL\LI!Il lIih. GATOLlN Hiodr", PEPE!U<O Pranc ŠTmJKELJ Pranc FllI!NC Ži ft STARIl!A Jan •• KLINAR Harko llOJNIK Črtomir STADOVIČ Vojko BElIČIČ l!ak. PIlAPB01NIK Bori. RAIN ~nko llJK)1AN Tone ŠmD Jakob ŽNIDEIlŠIČ Vo.n. KLANČNIK BELIN Cntka BAUBAN Z""nko PET!lOVIČ Stanial .... BOŽIC Dobrica KLINAR Petor cmIALlC lmharom HUllŠr 8I.i JUKI Milan MEDIČ Harjan PETELIN Niko KOLARIČ lIor KOSOVAC Slo1lodan OCEPm: Jole PIPAN Jane. tp;TBANS A"f1IU.t BODE Bojan SPASIC Vladiala ...

xx. državno in XIII. republiško jadralno prvenstvo v Celju od 17. naja do 1. junija sta v Celju tekli XX. državno in XIII. republi~ko jadralno prvenstvo. Nedvomno je bilo to tekmo· vanje po ~tevilu posadk naj~tevilnej~ po kakovosti letal in lahko rečemo tudi pilo­tov pa najmočnej~e v vsej zgodovini tega ~rta v Jugoslaviji. Leteli so stari asi (Rain, Gatolin, Frenc, Cvetka Klančnik­Belin), srednja generacija je pokazala, da 18 ~ ne da ugnati v kozji rog (Thaler, Peperko), ostro pa so se vmeyli zlasti mlaj~i Celjani in seveda Stari ha, ki morda le napovedujejo lep~ vreme v nalam ja­dralstvu. Prihodnjič si želimo le nekaj več tekmoitalnih dni ...

I. D1SQPLINA - 18. MAJ Prelet v trikotu Celje-Novo mesto-Lesce­

Celje (228 km) !tartalo 32 tekmovalcev, oble­telo 20 tekmovalcev, največji hitrost 73,886 km/h (F. Suukelj).

Il. DlSQPUNA - 19. maj Polet na cilj s POVlll tkom Celje-Cakovec­

Celje (199,2 km) !tartalo 31 tekmovalcev, obletelo 13 tekm>valcev, največji hitrost 72,855 km/h (M. Klinar).

Aeroklub Letal' 1. d18c. 2. d180.

Le.oe Ci ....... 15 879 o 980 Beolrad Cirra.a at. 2 928 8 083 Celj. Ci ........ t. 9 8150 8 9815 Leao. Cirra.a at. 1 1000 4 988 Zrenjanin Cir ...... t. 3 926 li 984 Ljubljana PhlIbv.. 8 8715 - 10 980 Celje Ci ....... 12 831 2 998 Celje Cir ..... 10 838 3 994 Celje Delfin 18 764 29-30 440 Ljubljana Trener 22 1501 1 1000 Le.ce Cir ..... 8 860 13 807 Z81rob Pirat 14 810 12 8215 Maribor Pilatu. 19 871 11 937 Nno ••• to Ci ....... 11 8315 22 1589 Le ••• Delfin 10 634 19-20 879 Nno ... to Delfin 26-27 419 7 977 Oaijak Pirat 7 866 115 792 Ftnj Trener 23-215 423 23 1586 Beolrad Cir ..... 4 909 24 15815 Celje Delfin 115 801 29-30 440 Prijedor Ci ...... s 21 626 14 803 Kari1lor Pilat ... 18 680 19-20 679 Le.o. Trener 17 774 18 686 Ljubljana Trener 23-2& 423 18-17 749 Celj. !tlcha 100 13 828 11 627 Ftnj Delfin 26-27 419 31 195 Saraje"" Cir ..... 28 32& 27 4151 Velenje Trener 29-30 1415 2li &158 Ljubljan. Trener 23-215 423 16-17 749 S. Gradeo Pilatu. 31 12& 26 497 Ljullljana Trener 29-30 1415 28 444 Sarajno Ci ....... 32 111 . .

III. DlSQPLlNA - 21. MAJ Polet na cilj spovratkom Celje-Ptuj-Celje

024,4 km) startalo 31 tekmovalcev, obletelo 13 tekmovalcev, največji hitrost 53,965 km/h (J. Stariha) , 2. tekmovalca nista tekmovala, 3 tekmovalci niso izpolnili kvalif. razdalje.

IV. D1SQPLINA - 29. MAJ Polet na cilj s povratkl)m Cclje-Varaždin­

Celje (176 km) startalo 31 tekmovalcev, oble­tell tekmovalec (D. Božič), hitrost 56,662 km/h. 2 tekmovalca nista izpolnila kvalif. raz­dalje.

V. D1SQPLlNA - 30. MAJ Prelet po lomljeni liniji na cilj z ocenjeva­

njem hitrosti Celje-Slovenj Gradec-Ptuj (97,8 km). Startalo 31 tekmovalcev, na cilj prispelo 25 tekmovalcev, največji hitrost 105,318 km/h (M. Gatolin), 2 tekmovalca nista tekmo­vala, 3 tekmovalci niso izpolnili kvalif. razdalje.

Razveljivljena disciplina 20. maji - prelet v trikotniku Celje-Slovenslca Bistrica-Slovenj Gra­dec-Celje (99,2 km). Disciplino izpolnila 2 tek­movalca (SUUkelj in BerčiČ) ostali tekmovalci niso izpolnili niti kvalifikacijske razdalje, da bi se tekm>valni dan lahko prizna\. Tipi jadralnih letal: Trener 7 Delfin 5 Pirat 2 Mucha 100 1

3. di80. 4. d180.

11 774 2 980 15~ 910 21 1593

4 918 19-20 608 3 923 26-27 li19

15~ 910 26-27 li19 2 932 19-20 608

7-8 8715 Ili 648 7-8 8715 2li 1561

1 1000 15 800 22 3415 6-7 759 10 794 22-24 1584 115 632 29 483 215 237 10 652 16 1582 22-24 584 23 338 4 804 18 4156 16-17 642 14 669 3 844

9 867 11-14 6150 27-31 O 1 1000

19 423 8 751 21 3154 28 1501 13 760 18 639

27-31 O 11-14 6150 26 207 11-14 650 17 493 9 695 24 273 16-17 642 12 762 22-24 584

27-31 O 6-7 7&9 27-31 O 11-14 650

20 308 30 O 27-31 O 31 O . . . .

Cirrus 17 Cirrus standard Pilatus Phoebus

9 4 3 I

15. d180. akupaj

4 8153 444e 1 2 904 4318 2 3 872 4200 3 8 777 4207 4 6 816 41lili 15 9 771 4134 6

12- 13 687 4037 7 12-13 687 391515 8

115 680 3684 9 1 1000 36015 10

215 513 31558 11 14 681 3431 12

7 810 3307 13 11 712 3302 14

li 840 3295 15 10 7159 32153 16

26-30 O 3171 17 17-20 621 3147 18-19

16 653 3147 18-19 21-22 616 3031 20

23 &94 2878 21 28-30 O 27158 22 17-20 621 2731 23 17-20 621 26150 24 26-30 O 2641 215 21-22 616 21415 26 . . 2122 27 17-20 621 2083 28 26-30 O 1822 29

24 15415 1&64 30 26-30 O 589 31 . . 111 32

Tekmovalna moštva poslu~jo nagovor predsednika ZLOS na slavnostni otvoritvi državnega in republiškega jadralnega prvenswa (na vrhu strani) - Med tekmo­valci so bili tudi takšni stari (dobri!) asi kot Zvonko Rain iz Zagreba (v sredini levo) - Največ kišt na štartu - v vsej zgodovini jugoslovanskega jadralstva (v sredini zgoraj) - Najuspešnejše je bilo leščansko moštvo: Milan Jukič, Simenc (pomočnik), Miha Thaler, Vesna Žnider­šič, Boris Praprotnik in France Štrukelj (zgoraj) - Najboljši trije v Sloveniji: Štru­kelj, Thaler in Peperko (slika levo) -(Foto: M. Moškon, L. Mesarič)

Letalsko modelarstvo ~ H O . pi

>U)

Ker je bila v mesecih april, maj in junij vrsta modelarskih tekmovanj, objavljamo samo naj­važnej~ podatke, ker bi bila sicer, s podrobnej­šim opisom tekmovanj, polna cela številka re­vije.

REPUBLISKO PRVENSTVO RC IF-3-B

V organizaciji AK Kranj je bilo 12. 'aprila v Lescah repu bli ško prvenstvo kategorije F - 3 - B (jadralni modeli s klasično vleko ali motorizira­ni). Prvenstva se je udeležilo vsega 16 tekmo­valcev iz Kranja, Maribora in Ka.mnika.

Rezultati: 1. Borut Perpar Kranj - 5234 točk 2. Franci Markun Kranj - 4997 točk 3. Brane Poličar Kranj - 4588 točk

9.DR2AVNOPRVENSTVO RC (F-3-A in F-3-B)

Prvenstvo je bilo na letališču v Lescah 2. in 3. maja. V kategoriji F-3-A <akrobatski mo­deli) je nastopilo vsega 7 tekmo valcev ili AK Kranj, Ljubljana, Trešnjevka in Beograd. Moč­nejša je bila udeležba z jadralnimi modeli, po­merilo se je 28 tekmovalcev iz Kranja, Maribo­ra, Ljubljane, Trešnjevke, Reke in Subotice.

Rezultati F-3-A 1. Milan Mer~ Kranj - 11265 točk 2. Slavko Poličar Kranj - 10175 točk 3. Brane Poličar Kranj - 10040 točk Rezultati F -3-B 1. Borut Perpar Kranj - 4.722 točk 2. Julij Merory Trešnjevka - 4.655 točk 3. Josip Tomljinovič Trešnjevka - 4.339

točk

PRI MORSKI POKAL A-1 in A-2

Letošnjega tekmovanja za Primorski pokal, ki je najmočnejše uvodno tekmovanje v tekm­ovalno sezono z jadra1nimi modeli, se je udele­žilo skupaj 95 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo Il. maja v Ajdovščini in je potekalo v lepem sončnem vremenu. V kategoriji A-I za pionir-

Kdo bo koga? je je nastopilo 44 tekmovalcev iz 11 klubov ter (Ekipna tekma F·2-C) gost iz Italije, ki je tudi zmagal. V kategoriji

A- 2 pa je tekmovalo 51 modelarjev iz 10 klu­bov ter 3 gost i iz Italije.

Rezultati A-I l. Cristiano Soave Monfalcone - 577 točk 2. Sandi Vrščaj Novo mesto - 513 točk 3. Miro Grahek Novo mesto - 487 točk 4. Ciril Kozole Mirna - 458 točk Rezultati A-2 l. Branko Leskošek EMO Celje

1.260+111 točk 2. Zdravko Lesjak Celje - 1.260+0 točk 3. Matej Jevšček Novo mesto - 1.245 točk

VI. POKAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI

Letošnji organizator tradicionalnega poka la je bila ZLO Vojvodine, ki jeto tekmovanje organizirala 24. maja v Somboru. Nastopilo je 6 kompletnih republiških reprezentanc. Sloven­ska reprezentanca ni bila tako uspešna kot lan­sko leto v Lescah, najmanj točk je o~vojila v F -I-C, kar je zelo vplivalo na konČni ekipni plasma.

Rezultati F-I-A 1. Tone Videnšek - 1.260+240 točk 5. Stanko Fartelj - .-.244 točk II. Branko Leskošek - 1.022 točk ekipno: 1. Hrvatska - 3.591 točk 2. Slovenija - 3.526 točk F-I-B 1. Nikša Alujevič Hrvatska - 1.260 točk 3. Dušan Peček - 1.232 točk 4. Dušan Zupanc - 1.204 točk 7. Marjan Klenovšek - 1.047 točk Ekipno: l. Hrvatska - 3.696 točk 2. Slovenija - 3.483 točk F-I-C 1. Oto Velunšek - 1.260 točk 17. Janez Grošelj - 180 točk 18. Konrad Janžekovič - 163 točk Ekipno: 1. BiH - 3.75S točk 6. Slovenija -"'1.603 točk KonČni ekipni plasma: 1. Hrvatska - 10.765 točk 2. BiH - 9.859 točk S. Slovenija - 8.612 točk

Repubtilko prvenstvo prostoletečih modelov

K~'L4 31

REPUBLlSKO PRVENSTVO KATEGORIJ PROSTOLETECIH MODELOV

Prven~tvo je bilo v org.lIlizaciji modelarske sckcije AK Celje, 7. in 8. junija. Prvi dan prven­stva je bilo na programu tekmovanje z jadral­nimi modeli. Tekmovalo je 43 modelarjev iz lO klubov. Naslednji dan pa je bilo tekmovanje z gumenjaki, z 10 tckmovalci iz 5 klubov in vzpenjači s 6 tekmovalci iz 5 klubov. Kljub dežju je bilo izpeljano vsch 7 kol.

Rezu'ltati F -I-A l . Branko Leskošck EMO Celje - 1.224

točk 2. Matej Jevšček Novo mesto - 1.219 točk 3. Dušan Peček Ptuj - 1.153 točk 4. Stanko Fartelj Celje - 1.141 točk 5. Zdravko Lesjak Celje - 1.108 točk F-I - B 1. Dušan Peček Ptuj - 1.044 točk 2. Marjan Klenov~ek EMO Celje - 945 točk 3. Andrej Frančeškin Kranj - 882 točk F - I-C 1. Konrad Janžekovič Ptuj - 1.142 točk 2. Branko Leskošck EMO Celje - 1.081

točk 3. Jancz Grošelj Novo mesto - 1.021 točk V kategoriji F -I-A je kar 14 tekmovalcev

izpolnilo normo za udeležbo na državnem prvenstvu, v F-l-B polovica, v F-I-Cpavsi tekmovalci.

REPUBLISKO PIONIRSKO PRVENSTVO A-1 in A-2

Tudi to prven~vo je bilo v organizaciji mo­delarjev AK Celje 15. junija . V kategoriji A-l je nastopilo 45 pionirjev iz 12 klubov, v katc­goriji F -1-A pa 17 iz -7 klubov. Tekmovanje je proti koncu oviral vedno močnejši veter, tako da je nekaj modelov pobegnilo, šc več pa je bilo razbit ih.

Rezultati A-l 1. Drago Gorjup Novo mesto - 527 točk 2. Mirko Grahek Novo mesto - 486 točk 3. Milan Mastnak EMO Celje - 433 točk 4 . Stanc Bukovec Mirna - 415 točk 5. Jure Zakojnšck Celje - 409 točk

Rezultati F-I-A 1. Damjan Žulič Novo mesto - 957 točk 2. Borut Stari ha Maribor - 821 točk 3. !.ndrej terne MS Kranj - 710 točk

16. DR2AVNO PRVENSTVO VEZANIH MODELOV

Prvenstvo je bilo že drugo leto zapored v organizaciji modelarske sekcije AK Ptuj 21. in 22. junija v Markovcih. Udeležba je bila skrom­na, temu primerno tudi rezultati. Pri hitrostnih modelih ni noben tekmovalec vozil vsa tri kola. Od skupno 18 voženj je bilo merjenih vsega 6.

Rezultati F-2-A (hitrostni modeli) - 6 tekmovalcev iz 5 klubov

I. Oton Velunšek Ptuj - 240,000 km/h nov drž. rekord!

2. Marjan Ivanček Trešnjevka - 153,846 km/h

3. Tomislav Prukner Trešnjevka - 133,333 km/h

F -2-D (akrobatski modeli) - 8 tekmoval-cev iz 5 klubov

I . Marjan Ivanček Trešnjevka - 6626 točk 2. Stane Rozman Ljubljana - 6491 točk 3. Mirko Savič Novi Sad - 6130 točk F -2-C (ekipna tekma) - 4 ekipe iz 3 klu­

bov 1. Velunšek-Alič Ptuj - 10 min 33 sek 2. Prukner-Surina Trešnjevka - 12 min 21

sek 3. Ivanček-Spoljarič Trešnjevka - 191 kro­

,gov

Zmagovalec Oton Velunlek '

7. MEDNARODNO TEKMOVANJE PROSTOLETECI H MODELOV

Tekmovanja, ki je bilo 5. in 6. julija v MuenchnU, se je udeležilo 7 tekmovalcev iz Slovenije z zadovoljivirni rezultati'.

F -1-A (71 tekmovalcev iz 6 držav) 1. Gino Stranieri (Italija) - 1260 + 240 +

107 3. Tone Videnšek - 1260 + 240 + 146 10. Branko Leskošek - 1227 23. Stanko Farte1j - 1148 F-I-B (22 tekmovalcev iz 6 držav) l . Amadeo Leonardo Otalija) - 1260 + 235 7. Dušan Peček - 1149 22. Marjan Klenovšek - 746 F-I-C(22 tekmovalcev iz 7 držav) 1. Horst Mi1dner (ZR Nemčija) - 1260 +

180 + 134 14. Konrad Janžekovič - 1052 15. Janez Grošelj - 1026

r ..... ... ......... ...... - ..... - .

SKUPNA UVRSTITEV POSAMEZNIKOV

0 - 1 0 -2

l. Pesjak Štefan ALe Lesce 0,780 4 ,227 5,007 2. Humar Maks ALe Lesce 0 ,510 4 ,627 5,137 3. Bunčič Drago ALe Lesce 0 ,627 4.789 5,416 4 . Šafarič Janez PLe M. Sob 0,633 5,133 5,766 5. Hrast Branko ALe Lesce 1,333 4,561 5,894 6. Ješe Pavel ALe Lesce 0 ,875 5,250 6,125 7. Kodela Franc AK Ptuj 0,160 6,922 7,082 8 . Gajser Jože PLe M. Sob. 0,773 6,980 7,753 9. Volarič. Ivan ALe Lesce 0 ,718 7,036 7,754

10. Bizjak Milan ALe Lesce 1,087 6,827 7 ,914 11. Medven Srečo ALe Lesce 0,687 7,733 8 ,420 12. Zupan Miha ALe Lesce 2,427 6,427 8,854 13. Godec Marjan ALe Lesce 0,988 8,000 8,998 14. Hrast Alojz ALe Lesce 1,612 7,408 9,020 15. Petrovič Janez AK Ptuj 2,750 6,355 9,105 16. Persič Jožko Le Ajd. 1,725 7 ,544 9 ,269 17. Glažar Zdenka AK Ptuj 1,653 7,839 9 ,492 18. Valič Stanislav Le Ajd. 3,088 6,488 9,576 19. Vidovič Janez AK Ptuj 1,635 7,944 9,579 20. Stubelj Benjamin Le Ajd . 2,995 7,366 10,361 21. Vidovič Jaka PLe M. Sob . '2,670 7,766 10,436 22. Vindiš Miro AK Ptuj 2 ,697 8,000 10,697

t:~tl4 32 23 . Lotrič Milan ALe Lesce 4.673 8,000 12,673 24. Mi1ek Drago ALe Lesce 10,00 8,000 18,000

SKUPNA UVRSTITEV EKIP

0-1

l. ALe Lesce I 2,470 2. ALe Lesce II 4,082 3. AK Ptuj 5,607 4. PLe Murska Sobota ,4,075 5. ALf Lesce IV 3,328 6. ALe Lesce III 11,774 7. Le Ajdowčina 7,808

Najboljli trije v skupni uvntitvi: Humar, Pesjak in Bunčič

Skok v Pod1ehnilko jezero pri Ptuju

PADALSTVO

Tudi v pada Istvu je bilo že nekaj tekmovanj pred republiškim in državnim prvenstvom ter udeležbo državne reprezentance na 1. Balkani­jadi v Zagrebu, ki je bila sestavljena iz pretežno slovenskih pada Icev.

ODPRTI STUDENTSKI POKAL JUGOSLAVIJE

Tekmovanje je bilo v Beogradu od 4. do 6. aprila. Iz Slovenije so sodelovali ptujski padalci (Kodela Franc, Petrovič Janez in Glažar Zden­ka) ki so v skupinskih skokih na cilj zascdli prvo mesto in osvojili prehodni pokal un.iverzi­tctncga odbora ZSM Beograda.

PTUJSKI PADALSKI POKAL .

Tekmovanjc jc bilo 27 . julija s skoki v Pod­Ichniško jezero pri Ptuju. Tckmovalo je 17 pa­dalcev iz Lesc, Maribora, M. Sobotc in Ptuja. Zmagal jc Janez Vidovič (Ptuj) s 4,40 točkami pred Antonom Rcngco (M. Sobota) s 5,07 točkami in Iztokom V-odušck (Maribor) s 6,40 točkami.

0 - 2 0-3

13,977 0,933 15,904 7,716 21,277 1,133 19,879 7,430 22,444 10,453 22,560 6,410 21,398 24,090

PRIMORSKI PADALSKI POKAL

17,380 27,702 28,017 31 ,384 36,225 40,744 53,296

Tekmovanje je organiziral Le Ajdovščina od 18. do 20. julija v skupinskih skokih na cilj, nočnih skokih na cilj in skokih v vodo. Tekmo­vanje ni uspelo edino v nočnih skokih zaradi slabega vremena, čeprav so bili skoki dve noči, vsi pa so od tega dobili organizacijske in tek­movalne izkušnje. Skoki v vodo pa so bili v Mo stu na Soči, v Sočo. Tekmovalo je 5 ekip, od teh I iz Zagreba, pa so bili v Mostu na Soči, v Sočo. Tekmovalo je 5 ekip, od teh I iz Zagre­ba in I iz Italije (Udine). Soboto (5,02) in Udine (16.41). V skokih v vodo je zmagal Maks Hurnar iz Lesc Soboto (5,02) in Udine (16,41). V skokih v vodo je zmagal Maks Humar iz Lesc (5,85 točk) pred Antonom Rengeo, M. Sobota (6,90 točk) in Jakobom Vidovič (MS 8,95 točkami) . Bizjak (ALe). Ekipno so zmagali pa­dalci M. Sobote (31,87 točk) pred ALe Lesce (32,18 točk) in Le Ajdovščina /80,33 točk).

MOTORNO LETENJE

Motorni piloti ZLOS-a so letos tekmovali na dveh zveznih tekmovanjih. Prvo tekmovanje je bilo 17. maja v Gakovcu za "Fizir kup", na katerem je tekmovalo 23 ekip, iz ZWS-a kar 6 (4 AK Ptuj, 2 AK Ljubljana) .

1. Radič-Klobučar Osijek - 390 točk 4. Hojnik-Joha Ptuj - 347 točk 10. Cuček-Kodrman Ptuj - 262 točk II. Kcepf1-Kolarič Ptuj - 252 točk Drugo zvezno tekmovanje je bilo v Zagrebu

7. junija za 5. memorial zagrebških pilotov, na katerem je nastopilo 28 pilotov. Iz Slovenije je tckmovalo 6 pilotov pa iz Ptuja in Ajdovščine.

1. Sveto Trifunovič Zagreb - 635 točk 6. Milan Kralj Ptuj - 610 točk 7. Danilo Hojnik Ptuj - 601 točk 12. Jože Botolin Ptuj - 556 točk

Inž. Jože Perhavc

Tečaj za začetnike Opomba: V poglavju "Vzdolžna stabil­

nost modela se je vrinila neljuba napaka v obeh enačbah : namesto (0,8+ 1,0) bi moralo biti napisano (0,8 - 1,0), kar po­meni : od 0 ,8 do 1,0 . Pravtako bi moralo biti v tretji vrstici od druge enačbe napi­sano (3 - S) in ne (3 + S) .

$~II(A : A·~'

SMERNA IN PRECNA STABILNOST

Že v letošnji drugi štev ilki Kril srno rekli , da je stabilnost okoli navpične osi srne ma, staqilnost okoli vzdol ž.ne osi pa pre čna stabilnost. Poizkusimo vsako od njih obravnavati posebej. Takoj je treba re či, da moramo zato marsikaj zanemari­ti . Pri smerni stabilnosti moramo zane­mariti vpliv "V" oblike krila, pri preč ni stabilnosti pa moramo zanemari ti vpliv navpičnega stabilizatorja. Na sliki A- 4l je narisan model v t1orisu , ki leti post rani . V takem letu deluje na navpični stabiliza­tor vzgon vstran , ki zavrti model okoli navpične osi tako, da je trup zopet v sme­ri leta in na navpični stabilizator ne de­luje več vzgon . Na sliki A-42 pa je podo­ben primer, gledan malo drugače: nagnje-

ni model na levo ali desno krilo drsi na stran, na katero je nagnjen , zaradi vpliva "V" oblike krila pa se na navzdol nagnje­ni polovici krila vpadni kot poveča in na nasprotni zmanjša . Zaradi tega se vzgon na spodnji polovici krila pove ča, na zgor­nji pa zmanjša, model se za to zavrti v vodoravno lego . Slika A42 kaže, za koli­ko se poveča vpadni kot na spodnji po lo­vici krila in za koliko zmanjša na zgornji polovici krila in kako do te razlike pri ­demo na geometrijski na - pri določe­nem kotu drsenjao . Razliko kotov , za katero se na eni strani vpad ni kot pove ča, na drugi strani pa pomanjša, lahko tudi izračunamo:

b te tiva se poveča na b' = cOsO

Dvig oziroma spust nosne točke profila zaradi vpliva "V" oblike je enak

tJ.= b .tg 8 .tg e razliko tJ. a dobimo

tJ. b . tg o . tg e tgtJ.a='b'= b

cos o . sin li IZ tg o = -- dobimo

cos o

t A - 1 sil1 li <g o cos li gua-o - - l 0 . - -cOsO b

in skrajšanjem tgtJ. a = sin o. tg e

Razlika med vpadnim kotom ene polovi­ce krila in vpadnim kotom druge polovice krila pa je 2tJ.a.

Iz e načbe za tgtJ.a vid imo, da je nastala razlika v vpadnih kotih premosora zmern a kotu drsenja in kotu "V" oblike krila . Sedaj pa 'i.e lahko vidimo , da v praksi ne moremo obravnavati ločeno smerne in pre č ne stabilnosti , kasneje bomo videli . da ima celo vzdolžna stabilnost velik vpliv na kombinacijo smerne in prečne stabilnost i. Kombinacijo smerne in preč­ne stabilnosti si najlaže razlo'i.imo s prak­ti č nim primerom, s spušča nj em modela in opazovanjem , kaj se z njim dogaja .

Y ta name n je najbolje spušča ti model z roke. Najprej si osvojimo spuščanj e 7.

r-'

S.B.?,

roke in sicer naravnost tako , da bomo model vrgli ravno s pravilno hitrostjo in v pravilni smeri, da bo nadaljeval svoj drsni polet. Če model vržemo v prav taki smeri z enako hitrostjo, vendar nagnjen na eno ali drugo stran, bomo opazili, da se bo preusmeril , izgubil nekaj višine in se urav­nal ter nadaljeval premočrtni let, vendar v drugi smeri, kot smo ga prvotno vrgli. Čim bolj model vržemo nagnjen , tem bolj bo spremenil smer. Model , ki se tako "u jame", je stabilen prečno in smemo. Kdaj pa model ni prečno ali smemo sta­bilen? Takrat, kadar se ne "ujame".

Model ima lahko premajhen smerni stabilizator. V tem primeru se ne ujame tako , da spremeni smer v tisto smer , v katero je bil nagnjen , pač pa v nasprotno. Kako ugotovimo, ali ima model predvi­den dovolj velik smerni stabilizator, ali ne? Iz kartona izrežemo stranski ris mo­dela in na stranski ris krila nalepimo še in stranski ris krila iz pravtakega kartona. Sedaj ugotovimo težišče tega stranskega risa tako , da ga položimo nanoževo ostri­no. Tako ugotovimo lego središča bočnih površin (S. B. P.) , kakor je narisan o na sliki A- 43 . Ta mora biti nekoliko za te­žiščem , vendar ne preveč , okoli 50 % srednje aerodinamične tetive krila za te­žiščem . Ta vrednost naj bo manjša , čim manjša je "V" oblika krila in čim nižje je krilo postavljeno, lahko pa je večja , če je krilo postavljeno visoko (na pr. na balda­hinu) in če ima veliko "V" obliko. Pri prevelikem smernem stabilizatorju lahko tudi dobimo smemo nestabilen model, tak model se ne "u jame" , pač pa v sp irali nagnjen drsi proti tlem. Ta spirala je lahko vseskozi enakomerna ali pa vedno bolj strma . Te nevšečnosti se znebimo s tem, da zmanjšamo smerni stabilizator, ali pa povečamo "V" obliko krila. Tu ravno vidimo povezanost med prečno in smemo stabilnost jo .

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV PORoeilO IZ NAJMLAJŠE lETALSKE ORGANIZACIJE

Na slovenski obal i je ustanov ljena nova letal­ska organizac ija : OBALNI LETALSKI CEN­TER - PORTOROŽ.

Simpatizerjev do tega najlepšega in vsestran­skega zahtevnega športa je zelo veliko. Proti priča kova nju je na občnem zboru bila dvorana polna .

Na občnem zboru smo potrdili statut in pro­gram dela. Organizacijskih težav je zelo veliko, toda kljub temu smo uspeli organizirati tri modelarske krožke, jadraIci imajo v teku svoj teoretični del pouka, za pada lce pa se priprav­ljaa tečaj , na katerem se bodo sezna nili z vsemi veščinami padalskih skokov. Leta lišč e, naj­osnovnejši poligon, na ka terem se odvija vse življenje letalcev na zemlji , tudi priprav ljajo , da bo v jeseni sprejelo padalce na I . E PP.

Ker je zelo težko za kader in da bomo laže zaživeli, so se osta li klubi in centri po svo­jih predstavnikih enoglasno strinja li s predlo­gom, da po najugodnejših pogojih za OLe iz­šolajo naš kader. OLe - Portorož se ob tej priliki zahvaljuje za razumevanje letalskih šo l in za vsakršno pomoč , ki nam veliko pomaga na naši začetni pot i.

IZ KLUBA lETAl CEV POSTOJNA

VOJKO LUSIN

V počastitev dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita je bila v Postojni parada športni­kov, v kateri je sodeloval tudi klub letalcev s svojimi člani. Tako je na paradi sodelovalo nad 50 članov kluba, največ seveda modelarjev. Po zborovanju športnikov je bilo na letališču pri Postojni občinsko prvenstvo modelarjev, na ka-

Detajl iz parade v Postojni ob 25. maju

terem so sodelovali modelarji iz Postojne, Pivke in Divače.

Da bi bila oko lica letališča urejena, so člani kluba prejšnji mcsec organizirali akcijo za ure­ditev zem lj išča pred ha nga rjem. V ta namen so navozili prek 400 m3 tampona za utrdi tev plo­ščadi pred ha nga rjem. S popravi lom letališke stavbe bo tudi okolica .dobila lepši videz.

Postojnski modelarji so meseca maja sodelo­va li pri snemanju teleVizijske oddaje 10RDA VAS ZANIMA LETALISČE, ki so jo snemali na le t a lišču Brnik . Oddaja je bila na sporedu RTV Ljubljana v začetku meseca junija. Vse­kakor priznanje za mlade pionirje iz Postojne.

Končno lahko rečemo , da se je klub let aJcev izkopal iz finančnih težav, saj je situa cija v klu­bu zopet pozitivna . V letošnjem letu je klub letaJcev prejel od telesne kulturne skupnosti 10.000 din za inves tic ijsko vzdrževa nje in 20.000 din za dejavnost . Vsekakor zelo pičla sredstva za plan, ki pa so si ga zadali na začet ­

ku letošnje letalske sezone. ANDREJ BRATOŽ

IZAlC

Pohoda na Belščico (2 102 m) se je v soboto, 26. junija, udeležilo 55 č lanov ALe, ki so po­magali pri preiskavi nesreče jadralnega letala Cirrus YU 4204, s katerim se je ) 5. junija smrtno ponesrečila jadralka Vesna ŽniderŠič. V spomin Vesni smo odkrili spominsko ploščo

z besedilom: Ljubila je nebo , bela ožarjena kri la, ljubila je pomlad cvetočo , rosno jutro, svet iz sanj .

Na sestanku jadralne in mot orne sekcije, na katerem je sodelovalo 67 letalcev, je bilo do­govorjeno, da b()i':lO nabavili šc dve letali BLA­NIK, ker bosta sedanji morali prihodnje leto na generalno revizijo na Češko in bi bilo nada ljnje šolanje in trenaža prehodnega šolanja resno ogrožena. Blanike je možno nabaviti z dinarsko valuto. Eno letalo bo namenjeno za prelet e in za lete nje kot enosed, ker letal TRENER v pri­hodnje ne bomo pošiljali na revizije pod fi­nančnimi in tehničnimi pogoji, kakršni so sedaj pri remo nt nem podjetju v Vršcu.

Vsi letalci so sprejeli obvezo , da bodo z de­lovnimi akcijami v Železarni Jesenice ustvarili sredstva za nabavo obeh letal. Akcije bodo vsak teden ob torkih in sredah popoldan, delo pa bo trajalo vse leto, kar je vsekakor velika obveza , ki pa jo bodo letalci prav gotovo izpeljali kot so vse doseda nje.

Da bi lahko vsaj eno letalo naroč i li takoj, so letalci predlaga li in sprejeli, da v~i ki imajo fi-

IZ KLUBOV STE NArJ1 SPOROČILI o IZ KLJ30V ST na n č no mož nost , dajo posojilo centru v goto­vini. Pri tcm je eden od člano v t akoj prispeva l v fo nd za nabavo Blanikov 500 Sfr kot svoj de­lež names to delovne akcije, ki se je ne bo mo­gel udeleževa ti .

Začet niški t ečaj jadra lnih pilotov se je prič el l. julij:!. V int erna tu je 18 u čencev za četnikov , mcd temi tudi dv e dekieti - Marja na Dežna k in Jasna Žmderšič . Po končanem prvem t eČ:1ju se bo nada ljeval drugi, v katerr m pa bo sa mo 5 ali 6 uč ence v . S tem bo to največja skupina v A LC, ki je bi la kdajkoli izšo lana v eni sezoni . Od 18 1eta lcev jih 16 že let i samostojno.

Tudi pada Ici so pričel i Z začet ni škim pra k­tič nim t ečajem in je prve skoke že opravi lo 15 začetnikov , med njimi 5 deklet, ki so se padal­stva lo tile zelo res no in upamo, da nam bo uspelo kma lu i zučiti t udi pri dekletih tekmo­va lno ekipo . Zdaj je v A LC skup no 8 dek let padalk.

SkJep odbora leta lske šole je, da se padalc i kljub visokim finanČnim st roškom udeležijo državnega prven'1 va v Leskovcu z dvema komplctnima ekipama.

POSEBNO OPOZORILO LETALCEM

Prek ustnega sporoči la je bil ALC opozorjen, da so nad Go lnikom do koče na Kri žki go ri zgradi li tovorno žični co in da so ž ične vrvi na nekaterih mes tih do 50 m nad pobočjem in neoznač e n e z barvnimi bOjami. Ker je to zelo nevarna past, opozarjamo vse pilot e, ki bodo leteli ob Križki gori, da to nevarnost upošteva­jo.

Vprašanje pa je, če je dopu 'l no, da se na odprtih pobočjih postav ljajo take ž ične prepre­ke, ne da bi se upošteva le posebne zahteve za varnost letaleev. Saj je splo šno znano, aa je nad tem eo bočjem mnogo poletov z jadralnimi le­tali. Ce pa ji h že zgradijo , morajo o tem obve­stiti letalske klube ali leta lsko zvezo. Zakonsko do ločiJo bo moralo zahtevati , tla so ta ke žičn e o vire o z načene z barvnimi boja mi , kot to izva­jajo·' vseh alpskih deželah.

NOVOMESKE NOVICE

Pred dnevi se je v novomeškem aero klu bu konča l jadralni tečaj. Na njem je sodelovalo 7 tečajnjkov. Vsi so t ečaj uspešno končali in se sedaj izpopolnjujejo v jadralni tehniki. Tako bo kmalu nekaj fantov pripravljenih za opravljanje izpita jadralnega pilota .

Tudi motornjaki imajo tečaj , ki pa se še ni končal. Na tečaj u je 6 fan tov, Č lanov novomeŠo

kega kluba. Vsak dan, seveda če ni deževno, se vzpenjajo pod nebo in si pridobivajo znanje, ki je potrebno za motornega pilota. Fantje se tru­dijo , da bi priŠli do nalet a, ki je potreben za izpit, toda nagaja jim vrcme in razmočena rulna st eza . AERO 3, ki ima nov motor, jim omogoča, da se šolanje normalno odvija. Ko bo zamenjan motor na drugem AERU, pa bo veliko lažje.

Na novomeškem letaliŠČU imamo goste iz Velike Gorice pri ZagrebU. To so tečajnik i iz tamkajšnjega aero kluba, ki nimajo svojega pro­stora za šolanje na Ples u. To je že druga skupi­na tega kJuba, ki se šola pri nas s svojim blan.i­kom. Sodelovanje s tem klubom je zelo pri­jateljsko in postaja že tradicionalno .

Na novomeškem letaliŠČU se močno pozna čas dopustov, kajti že dlje časa ni na spregled sekretarja ZLOS. Gob je sicer letos res manj, toda bilo je nekaj lep ih lisič k, ki bi bile tudi interesant ne za tovariša Mirka ...

s. PETRIC

4_ julija je prišla s sorodniki na izlet v Prečno prva jugoslovanska motorna letal ­ka Kristina Gorišek·- Novakovic. O njeni letalski karieri smo v naši reviji že pisali: doma je iz Stične na Dolenjskem in kot poštna uslužbenka je prvič samostojno poletela 9. novembra 1932. Zdaj živi z možem v Angliji in vsako leto obiskuje svoj domači kraj. "Nisem mislila, da je jadrati tako lepo! " je navdušeno vzklik­nila po svojem prvem poletu z blanikom in dala poljubček Jožetu Golobu, uprav­niku letalske šole OLe, ki jo je spremljal na tem njenem prvem jadranju . (Foto: M. Moškon)

------------- -_ .. _---- ---;---- ----------.."

udobnost • •

ln trajna

eleganca

VARTEK-S MEDNARODNA GARANCIJA KVALITETE

I

INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE

TOZD PMI Projekt, montaža, Inzemnng Maribor, Ljubljanska 9 Telefon 21-236 - Telex 33-102

V inženiringu in posamezno projektiramo in montira­mo : centralno gretje, kotlarne, ventilacijske in klimat­ske naprave, vodovod in sanitarije, elektroinstalacije, telefonske naprave, trafo postaje, strelovode, avtoma­tiko

11:111111111111111

•. ~.