Krila 1 1985

JANUAR * 85

:AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DE Banjaluško letališče »3 8«: sestanki in gradiva ...

Letališče Banjaluka, ki ga še gradijo, je sk lenilo pogodbo sKrivajo iz Zavidovičev o dokončanju del na leta li šk i zgradbi do 5. marca. S -tem so se odprle rea lne možnosti za to, da bo prvo letalo poletelo 22. apri la ob dnevu osvoboditve Banjaluke.

(Tanjug)

A-320 za Indijo Indijske letalske dru

žbe so napovedale, da bodo po letu 1988 kupile 30 letal Airbus t ipa A-320.

aeroklubov leta lskih šol č l a n stva jadralnih pi lotov motornih pilotov padalcev modelarjev motornih letal

Delavci OS pri PS ZLOS odnosno »3 B" imajo trenutno veliko dela.

Kaj delamo:

- Priprav lj amo za ključni račun PS 2,LOS za leto 1984.

" Pripravljamo vse potrebno gradivo za s'kupščino ZLOS (vabila, poroč ila za leto 1984, zak ljučni račun, predlog predrač un a PS ZLOS za leto 1985, prizna nja za proglasitev špo rtnikov in zaslužnih čanov ZLOS).

Srednjeročni program razvoja ZLOS in LZJ od leta 1986- 1990.

- Vogodbene nal oge za RŠTO V. P. 2050 Ljubljana ter LZJ.

- Pogodbeno sofinancira nje rev ije KRILA ter adremo naročnikov za leto 1985.

- Priprave za republiška in zvezna tekmovania v Slovenij i.

- Priprave -za mednarodno tekmovanje v Po rt o rožu - 5. Pokal Bra nka

LETALSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE

Nekaj statističnih podatkov Leta lske Zveze Jugoslavije za leto 1984

157 od tega ZLOS 46 56 od tega ZLOS 12

17.641 od tega .ZLOS 3.673 1.704 od tega .ZLOS 584 1.290 od tega .ZLOS 347 1.602 od tega ZLOS 80 7.324 od tega ZLOS

214 od tega ZLOS 70 . jadralnih letal, dvosedov 64 od tega ZLOS 28 jadralnih letal , enosedov 146 od tega ZLOS 89 avtovit lov ultra la hkih letal motornih zmajev športnih padal reševalnih padal

14 od tega ZLOS 3 6 od tega ZLOS 1

lO od tega ZLO S 4 11 79 od tega ZLOS 127 964 od tega ZLO S 141

Na osnovi teh podatkov smo sekretarji republiških zvez in zvez AP izdali predlog programa razvoja materia lne baze LZJ od leta 1986 do 199G, ki bo dan v javno razpravo takoj ko ga sprejme PK VSJ v višini cca 250,000.000 din. Rea li zacijo tega plana naj bi sofina ncirali SSNO v viš ini 65% in republike ter AP v viš ini 35%.

MIRKO RITENC sekretar PS ZLOS

Ivanuša (pravilnik , o rgan izacijske zadeve , reklame, finance itd .)

- Sestanki na ZOTKS, ZTKOS, TKS, PIS PZ, RŠTO , V. P. 2050 Ljubljana, RKPZ in LZJ.

- Sestanki vseh strokovnih komisij pri PS ZLOS in PK VSJ (vabila, priprave sestankov in material ov, zap isniki itd .).

- Reševa nje tekoče pošte in t ekočih problemov.

- Izdelava tekstualnega poročila ZLOS za leto 1984 z vsemi anal iza mi, finančnim poroči lom za celotno ZLOS in sta tist ičnimi pokazatelji.

To je le nekaj zadev, ki so vsakodnevno pred •• 3 B" in za ht evajo polno odgovorn ost, da jih sproti in odgovorno rešujemo.

n3 B«

Družbena pomoč ZLOS V tem poročilu objavlj amo družbeno

pomoč našim centrom v letu 1983 in 1984, ki smo jih prejeli od č l anic ZLOS. Podatki so nas lednji :

Cen ter

PS ZLOS Ajdovščina Lesce Celje Ljubljana Maribor M. Sobota N. mesto Postojna Portorož Ptuj SI. Gradec Velenje

Skupaj

pomoč v letu

1983

din 3, 152.696

906.560 1,457 .57 1 1,061.140

76.000 2.445.370

48.000 81 1.439 560.000 200.000 514.000 124.3 16

O

11 ,357.092

pomoč v letu

1984

din 3,813.466 1,060.380 2,387.692 4,868. 596

O 2,151.710

422.000 1,552.000 . 420 .000

150.000 . 538.000 121.420 125.000

17,610.264

Nominalna vrednost v letu 1984 je večja od leta 1983. Rea lna vrednost te pomoč i pa vsekakor ma njša glede na inflacij o, poviša nje cen gorivu in ostalim usluga m . Stroški OD z dajatvami zaposlenih po zakonu (upravniki in mehaniki) pa so v tem letu znaša li 19,440.000 din . To pomeni , da ta sredstva ne pokrivajo niti OD zapos lenih po zakon u in da je nujno na tem področju nekaj storiti .

MIRKO BITENC

1

stran 22

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XV 1;:{ JANUAR '85 1;:{ ŠT. 1

Letos nas čaka pestra jadralska sezona - od svetovnega prvenstva v Italiji in ženskega evropskega v Subotici do zahodnjaško pocukranega, pa vendar izzivalnega baronskega pokala - da o vseh običajnih domačih in mednarodnih dirkah niti ne govorimo. Zato tudi 'Jaša revija stopa v novo leto v jadralski uniformi: posnetek Janeza Zerovca iz Kranja je sicer dolgo čakal na svoj trenutek za naslovnico, ki nas vleče v cvetočo pomlad, zdaj pa je le zajadral * Sicer pa se tudi z vsebino največ vrtimo okrog jadranja. Vsem, ki bodo sestavljali računalniške programe za hitrejše in zanesljivejše izračunavanje rezultatov na jadralskih tekmovanjih, bo najbrž prav prišel prispevek na 10. strani, v drugi polovici snopiča pa bodo tudi ambicioznejši našli natančna navodila, kako se lahko pomerijo na svetovni sceni - kar nad domačimi travniki in hribi * Neugnane duhove amaterske gradnje bo vznemirilo poročilo marljivega gorenjskega mojstra o njegovem »Ijudskem letalu«, v predskupščinskem razpoloženju pa bodo delegati in njihova baza našli kaj uporabnega tudi v prvem letošnjem Letalskem vestniku.

Ocena Kril Letalska pošta Letalska enota polkovnika Zvonka Kramarja najboljša v JLA Računalnik na jadralnem tekmovanju Prvi gorenjski volksplane Pokal barona H iltona S fižolovko in računalnikom

4 6

8 10 13 16 22

ICe,t,. Izdaja Zveza letalskih organizacij.Slovenije v Lju bljani, Lepi pot 6 -c. Revija iz hajavsak mesec, razen julij a in avgusta -c. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezpl ačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran : 2000 din za barvni diapoz itiv, 500 din za črno beli pozitiv. Za točnost vsebi ne svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejav nosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raket arstvo. prosto letenje balon arstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pr id ržuje pravico skrajšati, dopolnni ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji -c. Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cer in, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mes arič, JureMežnaršič, Fran ček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček -c. Lektor: Jože Mikec -c. Naslov uredniMva: Marjan Moškon. poštni predal 33, 68001 Novo mesto * Prispevki za objavo v KR ILIH morajo biti v uredništvu najpaz neje do 10. dnev mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami -(: Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poMni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišite star i in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno -c. Letn a naročnina800 din , cenaposamezneštevilke 80din -c. Grafična phprava DIC. tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.

Ocena KRIL o uresničevanju vsebinske zasnove Kril in letnega načrta izhajanja v XIV. letniku revije

Kril a so še vedn o a li pravza prav čed a lj e bo lj ed ina sp lošna in redn a l e t a l~ ska pub li kac ija v Jugos la viji . Pred Il let i za m išljena pred vse m ko t o rga ni zac ijsko g las ilo Z veze let.a ls kih o rga ni za.c ij Sl ovenij e so imela že tudi ta kra t vsaj nekaj

IZDAJATELJSKI SVET

Računalniki v JVl

V domli .J LA v Zemunu je potekalo posvetovanje o uporabi r aču nalnik ov. Razpravlja li so o smereh razvoja informatike v oborože nih silah SFRJ in družbi, o pomem bnosti sodob nih informacijskih sist emov v procesu vode nja in pove lj evanj a, o enotnih avtomatiziranih in formacijskih sistemih, o uporabi računahlikov pri spremljanju proizvodnje in upravljanju z njo, pri načrt ovanju , upravljanju in nadzoru procesov in sistemov ter o robotiki in avtomati zac iji proizvodnega procesa. Na posvetovanju so se zbrali naj bolj odgovorni stareš ine vojnega letalstva in protil etalske obra mbe pod vodstvom genera lpolkovnika Slobodana Alagica in generalpodpolkovnika Antuna Tusa ter več znanstvenih delavcev na tem področju iz jugoslovanske ljudske armade in gospodarstva, inštitutov in visokošolski h ustanov v držav i.

(Tanjug)

Ukrotili neposlušni meteorološki satelit

Ameriški meteorološk i satelit NOAA 7 je decembra en dan nenadzorovan t.aval po vesolju , dokler strokovnjakom naciona lne agencije za atmosfero in ocea ne (NOAA ) na Zemlji ni uspelo spet vzpostaviti nadzorstva.

(AFP)

strokovnih in splošno leta lsko informativnih a mbicij zlasti za dviganje ravni letal ske kulture med Slovenci. V teh letih se je potem izoblikoval časopis, ki si je pri zadeva l pokriti organizacijske , stroko vn e in info rmativn e potrebe na področju obveščanja v vse h letal sk ih panogah in v vseh oblikah udejstvovanja od športnega preko gospodarskega do vojaškega leta lstva.

Na ljubite ljski os novi , v o mejenem obsegu in pri majhni nakladi seveda ni zmoge l biti kaj več kot dokument o tem, kaj se dogaja, še bolje dokument o tem, kolik o smo si sploh vze li (prostega) časa, da smo kaj za pisa li . Prispevki so bili bo lj ši in slabši, in če prav nekateri res izredni in izvirni , so bili drugi tudi sa mo revn e beležke (al i pa še teh ni bi lo ) o prizadevanjih , ki bi prav gotovo zas lu ži la več pozornosti in temeljitejšo predstavitev.

Zato smo navzlic štiribarv ni nas lovnici še vedno daleč od revije, ki jo je za ta ke želje , oziroma na loge nemogoče izdaja ti po po lnoma ljubiteljsko. Krila so, upoštevaje navedene okoliščine in možnosti , v XIV. letniku d obro uresničevala svojo vsebinsko zasnovo. Razmero ma dobro so bile pok rite zvrsti ko t so jadra lstvo, pada lstvo, zmajarstvo, amaterska gradnja in ra keta rstvo, sla bše mo to rno letenje, popolnoma neustrezno pa modelarstvo in ma ketars tvo . Pri našem načinu sodelova nja bi težko rekli , da je za to po manjkljivost kriv ured ni šk i odbor. Najbrž bi mora le o tem kaj več poveda ti odgovorne strokovne ko misije .

Področja , ki so bila dovolj tekoče spremljana, so bila tekmova nja, prireditve, meteo rologija , zgodovina, aktivnost slovenske Zveze in o pisi domačih vojaš kih letal. Ma nj kot prejšnja leta je bilo strok ovnih prispevkov iz tehnike letenja , pada lstva in drugih , manj izvirnih prispevkov o tehn o logiji , skoraj nič pa poročil o delu klubov, leta lskih šol , Letalske zveze Jugoslavije in organov FAI, kjer imamo več predstavnik ov. Tu leži kri vda delno na zavesti osnovnih o rganizac ij , funk cionarjev in organov o potrebi po predstavitvi njihovih prizadeva nj , uspehov in težav v javnosti ali pa vsaj pred svojo »sa moupravno bazo« , delno pa na »utrujenosti« večine članov uredniškega odbora , članov strokovnih ko misij in drugih strokovnj akov, ki so dobrih deset let marljivo sodelovali ne samo brez materialnega , ampak tudi brez pravega moralnega priznanja . S prispevki o varnosti letenja in vzgoji kadrov bi morali sodelovati vsaj profesionalci, se pravi upravniki letalskih šo l

in učitelji letenja, če že strokovne komi sij e nimajo več teh moči.

Analiza prispevkov po družbeni vlogi dejavnosti kaže, da smo dovolj pisali o športnem in vojaškem letalstvu, o gospodarskem pa, navzlic napredk u, še vedno premalo. Pogrešamo boljše sodelovanje z našim letalskim gospodarstvom, saj so se prispevki o Adriji omejili na povzetke iz njihovega glasi la (kar je še vedno bolje kot nič!), sodelovanja z Aerodro mom Ljubljana, Geološkim zavodom, JATom, leta lsko enoto milice, kmetijskim leta lstvom, gozdni mi gospodarstvi in drugimi pa prakt i čno ni več. Tu uredniški odbor ne more kaj prida sto riti , razmere pa so pravzaprav odraz siceršnjega našega sodel ovanja s temi organizacija mi in usta nova mi .

Večine naštetih pomanjkljivosti (razen sodelovanja klubov). z ljubiteljskim prepričevanj em ne bo mo mogli odpraviti, za to mora mo vsebinsko zasnovo prilagoditi našim stvarnim možnostim, da ob oce nah ne bomo potem ponavljali istih neizpolnjenih na log, ki smo sijih zastavili, čeprav smo vedeli, da jih ne bomo mogli uresničiti.

Letni načrt obsega in števila snopičev smo izpo lnili takole : izšlo bo 10 snopičev (12 številk) revije na 312 straneh, kar je 97,5% od načrtovanih 320 - strani, in 4 števi lke Letalskega vestnika na 36 straneh od načrtovanih 80 strani (45%)skupaj to rej 348 strani od načrtovanih 400 (87% načrta) . Finančno poročilo in , poroči lo o pogodbenem sodelovanju je pripravila delovna skupnost, vseeno pa lahko rečemo, da ni bilo takorekoč nič narejenega za povečanje naklade Kril , niti za prido bitev večjega števila oglasov . Če smo pred 5 leti znali zbrati 250.000 dinarjev o d reklam, bi zdaj lahko dobili vsaj 1,000.000 dinarjev , kar kažejo izkušnje pri podobnih časopisih .

Skoraj vse po manjkljivosti pri uresničevanju take vsebinske zasnove, kot si jo želimo, oziroma takega časopisa, kot ga potrebujemo, so materialne narave . Ce ne moremo pokriti stroškov poročevalcu, recimo z državnega jadralnega prvenstva, potem takega poročila ne bomo dobili (vsaj dobrega ne!); če nimamo denarja za naročilo nekaj tujih strokovnih revij, bomo ostali brez novic o razvoju letalstva in napredku organizacije, in tako dalje .

O vsem tem se velja resno zamisliti, sicer niti sedanje ravni našega glasila ne bomo sposobni obdržati, potem pa se kmalu lahko vprašamo, če je v taki obliki . kot je zdaj, sploh še potrebno.

IZDAJATELJSKI SVET KRIL

\ o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AE Novice iz AK Postojna

V mesecu novembru smo na lelališču v klubski sobi imeli krajšo slovesnosI. Svoj življenjski jubilej, 60 lel, je praznoval lov. FRANC RUPNIK, član našega kluba in dolgoleIni vojaški pilal. Ob lem jubileju smo bili posIojnski lelaIci še posebej počaščeni, ker smo lOV. Rupniku med p/Timi zaželeli še mnogo srečnih in uspešnih ur lelenja. Delo in ž ivljenje lakega »slarega letalskega mačka«, če lahko lemu tako rečemo, je nadvse pesIro in zanimivo. Zala je bi/o še posebej prisrčno ob mislih, ki jih je lov. Rupnik obujal iz svoje bogale zakladnice Ie/alskih doživellj. Ob lej priliki

Franc Rupnik s sliko, ki so mu jo podarili Postojnčani

Clani izvršnega odbora AK Postojna si ogledujejo novega blanika, ki so mu dali ime Ačko

so mu posIojnski lelaIci podarili sliko, delo slikO/ja ama/elja Mirka .Iadričaiz Cerknice.

Lelalsko sezono 1984 smo v Poslojni dokaj uspešno zaključili. Kljub izpadu enega od jadralnih lelal (lom CI RR USA) na rep. jadralnemu prvenslvu smo sezono in s lem plan nalela skoraj v celali uresničili. Tako smo v prelekli sezoni leleli na jadra ln ih lelalih preko 530 ur lel' opravili 557 štarta v, kar znaša povprečno na pilala 26 ur. V malorni sekciji pa so opravili 1063 šlartov in leleli 210 ur, kar 'znaša povprečno na pilota 24 ur lelenja. Izšolali smo 4 nove jadralne pilale in enega motornega došolali. Seveda so 10 rezullali lelalske šole, v kaleri sodelujejo ludi pilali iz kluba lelalcev Vrhnika in aerokluba Cerknica.

V sIrokovnih kadrih imamo novega učilelja jadralnega lelenja in mehanika, kar bo nedvomno za klub velika pridobilev.

Nadvse ponosni pa smo ob pogledu na novi BLANIK L - 13 A, lako imenovani »tlČKO«, kalerega smo pripeljali iz CSSR v novembru 84. Lelalo ima življenjsko dobo 6000 ur lelenja, karje za naše aeroklubske razmere zelo veliko. Ob lem moramo poudarili, daje AČKO edino lelalo le vrsle pri nas in ne samo pri nas, ampak v vsej SFRJ. Nedvomno ima za la, da smo uspeli dobili omenjeno lelalo, vclike zasluge lOV. Lorencon, za kar se mu ludi ob lej priliki najlepše zahvaljujemo.

S lem imamo v Poslojni, lahko rečcmo, rešeno vprašanje šolskih lelal, s lem pa ludi možnosI šolanja novih kadrov.

(AB)

Stručni seminar zrakoplovnih jedriličara

Zrakoplovni saVel Hrvalsk e u organizaciji .Iedriličarske sekcije Aerokluba Zagreb organiziral ce 2. marta 1985. god. čelvrli stručni seminar zrakoplovnih jedriličara.

Znamo da u svrhu daljnjeg usavršavanja i pracenja napreIka ujedričarskom sporlu, mnogi proučavaju lileraluru ili sami razmatraju nove ideje, analiziraju svoja dosadašnja iskuslva i pokušavaju nači nove: bolje odgovore na vječna pilanja: kako bolje, sigurnlje, brže, dalje, je.fiinlje leljel i. Na žalosI ili na srecu, malerIjala za proučavanje je sve više, avremena i mogucnosli za njihovo proučavanje sve manje.

Zalo je cilj ovog slručnog seminara razmjena znanja i iskuslva merlujedriličarima. Dobrodošli su radovi (re(erali)jedri-

oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL oVlA AE ličara iz bilo koje oblasti direktno ili indirektno vezanih za zrakoplovno jedriličarst vo.

Molimo sve one k oji namjeravaju aktivno sudjelovati uradu seminara da najave svoj dolazak i temu referata najkasmje do I. marta 1985. god. na adresu Aeroklub Zagreb. '!urišiceva 5 ili telefon 041-273-665 ili 041-278-929.

Sve rado ve bi objavili u posebnom zborniku inastojat cemo biti mnogo ažurniji nego do sada. Rado bismo sa predstavnicima revije »Krila« i »Aero-svet« razmotrili mogucnost da se radovi objave i u tim časopisima. te da bi tako bilivdostupniji širem krugu zainteresiranih. Zelja nam j e da ovaj seminar postane tradicionalan. Zato najsrdačnije pozivamo sve zainteresirane da prisustvuju ovom jednodnevnom stručnom seminaru bez obzira da li su pripremili seminar ili ne.

Sem inar ce se održati u prostorijama Zrakoplovnog saveza Hrvatske. Dalmatinska 12 (dvorišt e) u subotu 2. marta 1985. god. u 10.00 sati.

Dobro došlil Za Zrakoplovni savez Hr vatske

GORAN JLlC

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki hrezp-Iačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Najugodnejše mu int eresentu proda mo jadralno letalo cirrus 17 YU-4200. Letalo je poškodova no, ogled ' je moien na l e ta li šču v Novem mestu , informacij e po telefo nu 068-21-107. DLC, Novo mesto.

Proda m tova rniško izdelan zmaj »Ma nta «, zelo prime ren za motorizira n zmaj - cena 100.000 din, nekaj cevi ir 48 mm AL dura l, jeklenih vrvi iri okoli 14 ml dakro na za 40.000 din ter zmaj za učenj e za 50.000 din. Tel. (064) 47-688 po 20. uri a li na nas lov: Branko Dežman, P. Medetove 10, 64202 Naklo. Imam progra m za instrumenta lno letenje (NI G HT FLIGHT) za računa lnik spectrum , nimam pa navodil (položaj zemeljskih sred stev, minima lna hitrost z in brez zakrilc, višina hribov in pod obno). V za meno za ta navodila poš ljem la hko fo to ko pijo navodil za lovca F-15 (FI G I-ITER PILOT) a li pa presna mem kakšve n drug leta lski program . JUR E MOSKON , Ca nk a rj eva 37, 68000 NOVO M ESTO (068-21-798) .

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (0611861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polk ni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina vrata lamelirani profili lamelirane p1oi6e

letalska enota polkovnika Zvonka Kramarja najboljša v JLA

22. dec. 1984 je bil o posebno svečano na l e ta li šču v Cerkljah, saj je letal ska eno ta, ki nada ljuje tradicijo II. eskadrilje NOVJ in ji pove ljuje po lkovnik letalstva Zvonko Kramar, za svoje usešno izvrševanje nalog, vrhunsko usposoblje nos t prejela prehodno zas tavico »najbolj še enote JL.A «, ter Veliko pl a keto oboroženih sil SFRJ v tekmova nju : izbirajmo najbo ljšo enoto.

Nagrajencem sta čestitala tudi veterana Borivoj Majcen in Marjan Božič

Prehodno zas tavico in veliko plaketo o boroženih sil SFRJ je polkovniku Zvonku Kram a rju i zroči l komandant JVL. in PZO generalpo lk ov nik Slobodan Alagič, ki je postrojenim enotam čestital za praznik dneva JL.A , posebno pa še nagrajeni enoti. ki tako uspešno neguje in razvija tradicijo II. eskadrilje NO V Jin dosega vrhunske rezu lta te pri svojem urjenju .

Komandant .IVL. in PZO Slobodan Alagič je i zroč il polkovniku Zvonku Kramarju tudi Zlato plaketo .IVL. in PZO za njegovo uspešno vodenje enote.

Ob tej priložnosti je bilo veliko starešin odlik ova nih in nagrajen ih.

Prosl av i s ta prisostvovala tudi ko mandirja »A« in »B« oddelka II. eskadrilje NOVJ to v. Miloš Marinovič in Borivoj Majcen, ter po litkomisar Marjan Božič. »Ponosni smo« , so dejali, »da ta enota tako uspešno nada ljuje borbeno tradicij o pripadnikov II. eskadrilje NOVJ ,« ko so čes titali nagrajence m in pohvaljenim.

V imenu do micilnih občin Posavja je predsednik Skupščine obč ine Brcžice Mirko Ka mbič čestital pripadnikom letalske garnizije, a komandantu nagrajene e no te i zroč il Zlato plaketo mcsta Brcžice v znak priznanja ter za hvalo obča nov Brežic za uspeš no sodelovanje.

Besedilo in slike: JUR E PESTOTNIK

Preprečena ugrabitev letala

Pripadniki isla mskc revolucio na rn e ga rde so preprečili ugrabit ev kla la, ki je iz Teherana lelelo v Kerman. Po sporoč i lu glavncga štaba ga rde so poskus ugrabitve boc in ga 737, last leta lske družbe Iran Air, prepreč ili med polct om~la lo pa je varno pristalo v Teheranu.

(Tanjug)

Najboljša enota v JLA ni majhna stvar - nagrajencem je osebno čestital komandant Jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe generalpolkovnik Slobodan AlagicPolkovnik Zvonko Kramar je pilot in komandant najboljše enote: za naslovnico zadnje lanske številke Kril armije ga je posnel Dragan Milovanovic - Na pogled sicer skromna odličja pomenijo dolgoletno marljivo in požrtvovalno delo vseh mož v enoti, pomenijo zmago med desettisoči najzvestejših sinov domovine, pomenijo nepozabni ponos ... (Foto: J. Pestotnik)

Takole je maja 1983 prvič v Jugoslaviji stekel računalniški program za jadralsko tekmovanje (Foto: Mirko Vesel)

Računalnik na jadralnem tekmovanju

Novo potniško letalo McDonnell Douglasa

Letalska tovarn a McDonnell Douglas je predstavil a novo potniško letalo z oznako MD-83 , ki lahko prepelje 155 potnikov pribli žno 4800 kilometrov da leč. Štiriindvajset letal tega tipa bodo izdelali v novi tovarni v Shannonu na Irskem. Skupaj sta jo ustanov ila McDonnell in GPA Group Ltd., mešana družba pa je dobil a ime Irish Aerospace Ltd.

(UPI)

Da računa lniki postajajo del naše vsa kdanj osti , je sedaj jasno že vsa komu r. V pos reden stik z njimi prih aja mo tako re koč na vsakem ko ra ku. Plač iln a kuverta, račun za ko munalne sto rit ve , izpisek stanja t e kočega računa na m dokazujejo, da je računalnik postal nepogrešljiv povsod , kjer je po trebna hitra, točn a in za nesljiva obdelava poda tkov . Pravi račun a lniški bum so pred nekaj leti povzročili mikro račun alniki , ki so v svoji najce nejši izvedbi kot hišni (pa tudi osebni) računa lniki naš li po t celo v do move. Da je ta prodor nezadržen do kazuje tudi to, da ga niti pri nas nista mogla ustavItI ne stabili zacija ne dejstvo, da je hišne računalnike naša »pozitivna« zako nodaja uvrstila med prepoveda ne sadeže. Zaradi slednjega sicer nihče ne ve, ko ltk o hIšnih in osebnih rač unalnik ov je v Jugoslaviji , prav go tovo pa je števi lo petmestno.

Lažja d osto pnost računa lni šk e tehnologije je razš irila spisek pod ročij , kjer se le-ta uporablja . Po po ln o ma log i čno je, da so se račun alniki pojavili tudi v špo rtu in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo uveljavili tudi v leta lskem špo rtu .

Ker so učinki račun alni š ke obdelave večji tam, kjer je i zračunava nje rezu lta tov bo lj zapleteno in do lgotrajno, lahko na tekmovanjih v jad ra ln em letenju z raču nalnik om o pravim o ve lik posel.

V Sloveniji so bili do sedaj rezult ati rač una lni š ko i z računa va ni na t re h jadra lnih tekm ova njih in to (ko lik o r je znano piscu tega č l a nka) zelo uspešno. Menim , da bi morali o rga niza to rji v bodoče pos krbeti , da bi rač una ln i k posta l o rodje sodnikov pra v na vsa kem prvenstvu v jadra ln em letenju . Za to ji m ne bodo hva ležni sa mo sodniki, tudi tekmovalcem in prirediteljem bo pri

.hranjen dvom v Draviln ost re7 111t ~ t ()V . ki za radi »č l ove š kega fa kto rja« pri roč nem računa nju ni brez os nove .

Kaj pa pravza prav po trebujemo, da se lo tim o tega pos la? Ce lj a ni so d okazali , da zadostuje že najbo lj razš irjeni hišni računa lnik SPECTRUM s primernim tiska lniko m za izpis rezulta tov . Seveda pa lahko obdelujemo še hit reje in bo lj »elegantn o« na osebnem račun a lniku , opremljenem z eno to g ibkih di skov a li celo s trdim diskom . Ko ncept programske opreme za i z raČunava nje rezulta tov, k ije

RAČUNALNiŠTVO "~rL4 11

Tekm. štev.

Podatki o tekmovalcih

Stevo tekm. dne

Podatki o disciplinah

,

Turčija bo kupila 40 letal vrste tornado

Turško zunanje ministrstvo je sporoč il o. da bo Velika Britanija Turčiji prodala 40 vojaških letal tip a tornado . V sporoč ilu je rečeno . da jih bodo plačali s pomočjo posoj il a in da se bodo kmalu začeli britanskoturšk i vojaški in finančn i pogovori , na katerih bo tekl a beseda o vseh podrobnost ih t ega sporazuma.

(INA)

/ štev.

Podatki o Tekm. tekm. štev. dne izvrševanju discplin

1 t

Stevo Tekm. tekm. Izračunani štev. dne rezultati

Shema organizacije podatkov za računalniško izračunavanje rezultatov na tekmovanju v jadralnem letenju

opisan v nadaljevanfu, je primeren predvsem za slednjo vrsto računalnikov.

Enako kot pri vsakem obravnavanju podatkov z računalnikom, je tudi tu zelo pomembno, kako zasnujemo podatkovno bazo, na osnovi katere bomo rezultate računali. Če nam zmogljivosti računalniške oprem<: to dovoljujejo , je najbolj primerno, da podatke organiziramo tako, kot je prikazano na shemi.

Pravokotniki na shemi predstavljajo zbirke posamezne vrste podatkov, puščice pa odnose med njimi (..-: podatek o izvrševanju se nanaša samo na enega tekmovalca in samo veni disciplini; ..... tekmovalcu pripadajo podatki o izvrševanju večih disciplin, za posamezno disciplino obstajajo podatki o izvrševanju za več tekmovalcev). Podatek na začetku pravokotnika je ključ, s katerim omogočimo dostop do posameznega zapisa . Tako organizirani podatki bodo zasedli najmanj prostora na disku, omogočajo pa nam racionalno in učinkovito obdelavo.

Programje, ki ga moramo pripraviti, se sestoji iz naslednjih logičnih celot:

- vnos podatkov o tekmovalcih. V zapis bomo vnašali seveda tudi podatke

o jadralnem letalu in handicapu , če se uporablja pri izračunu rezultatov;

vnos podatkov o disciplinah; vnos podatkov o izvrševanju disci

plin. Ključ tega zapisa je sestavljen iz tekmovalne števi lke. pilota in številke tekmovalnega dne . Ce pravilnik tekmovanja dovoljuje večkratno izvrševanje (krajših) disciplin, je dobro, da to predvidimo, računalniku pa prepustimo izbiro boljšega rezultata, ki ga bo upošteval v izračunu. Za izračun rezultatov zadostujejo podatki o času preletanja startne in ci ljne linije oz. številu preletenih kilometrov;

- i zračun rezultatov. Priporočljivo je, da predvidimo programsko ugotaVljanje izpolnitve pogojev za priznavanje tekmovalnega dne in discipline. To nam zagotavlja, da izračuna ne bomo delali brez potrebe in da ga bomo izvršili na pravilen način (upoštevanje hitrosti ali ne). Poseben učinek bomo dosegli , če bomo lahko sprotno izračunavali trenutne rezultate. Predvideti moramo tudi indikator, ki nam bo povedal ali gre za neuradne, uradne ali dokončne rezultate. Ni potrebno posebej poudarjati, da mo-

"e'i412

Sovjetski protiletalski sistem za Jordanijo

Glavni poveljnik jordanskih oboroženih ~il. genera l Zaib ben Saker je pOlrdil, da bo ZSSR kmalu dobavila Jordaniji prvi sistem za protiletalsko obrambo. General pa v govoru, ki gaje imel ob začelku tečaj a za višje ofic irje v Amanu , ni govorilovrsli tega sovjelskega protiletalskega sistema. Rekel je samo, daje Aman podpisal več sporazumov o dobavi orožja lu di z Veliko Britanijo in Francijo, da bi se povečala borbenost jordanskih oboroženih sil. 00_ dobave orožja bo prišlo po ločenih obisk ih jordanskega kralja Huseina v ZSSR -Moskvo je obiskal lani - in v Londonu in Parizu v zvezi z jordanskimi potrebami po modernem orožju. ki ga je Aman brez uspeha poskušal dobiti od ZDA.

(Tanjug)

Letalo strmoglavilo na pakistansko vas -11 ranjenih

Enajst otrok je bilo poškodoval1ih, od teh dva težje. ko je decembra na pakistansko vas Lalian strmoglavilo voLaško letalo. ~ako! sq sporOČile pakistanske VOjaške oblasti, je pilot pravočasno izskočil , potem ko je prišlo na letalu do požara.

(OPA)

Republ i51<0 mladinsKo prvenstvo Novo mesto, 5.- 8. maj 1983

KONCNI REZULTATI

RAČUNALNiŠTVO

Datum S.maj 83

I mes tol teK. st. I pr i imel< ini me I aeroKlub I tip letala tocKe I

1 E2 Ahcin Pavel

78 Vovk Bost jan

3 58 Jezernik Dani 1 o

4 61 Dular Peter

5 00 Jevscek Matej

6 37 Ravnal< Peter 7 70 PetKovsek Mar' tin

8 59 Spacapan AleKsander

9 94 Kovac Dani 1 o

10 73 Vrsi c I van

II El Mohar Sreeo

12 07 Pristavec Bostj an

13 95 Vrane Ri ko

14 96 Srsa Miran

15 97 Vugrinec 1 gor

M7 Pu senj ak Ernest

22 Per se Rudi

71 Ambrozic Polde

89 Krajncic Janez

40 PiseK Vinko

57 NapotniK Joze

ramo omogočiti večkratni izraun rezultatov na osnovi dopolnjenih ali popravIjenih podatkov o izvrševanju;

- izpisovanje rezultatov tekmovalnega dne. Na osnovi indikatorja izpišemo, za kakšne rezultate gre. V program Vključimo sortiranje po doseženih rezultatih . Izpis naj bo čim popolnejši, iz njega naj bo razvidno toliko podatkov, kolikor jih lahko spravimo na list primernega formata;

- izračun in izpis s~upnih rezultatov po večih disciplinah. Ce želimo da lista vsebuje rezultate vseh disciplin in uvrstitev po posameznih tekmovalnih dnevih, je naloga kar zahtevna, posebno ker bomo morali rezultate izpisati na več listov, ki jih bomo nato sestavili;

- če želimo, da bo računalniška obdelava popolna , moramo predvideti tudi seznam tekmovalcev, listo vrstnega reda vzletanja in še kakšen izpis, ki ga potrebujejo organizatorji ali sodniki.

Pri vseh vnostn moramo predvideti tudi popravke že vnešenih podatkov. Najbolj evidentno je to pri podatkih o izvrševanju, saj lahko prve podatke za neuradne izračune vnesemo na osnovi

.telefonskih sporočilo mestu pristanka, po natančnem merjenju na osnovi skic pa bomo morali podatke seveda popraviti.

ALC Lesce DG 100 760 Ljubljana Cirrus st. 760

T. Velenje Pilatus 8-4 496 DLC N. mesto Pi 1 atus 8-4 476

DLC N. mesto Cirrus 17 447

Cel je Libelle 435

DLC N. mesto Jantar st. 401

Nova Gorica Pi 1 atus 8-4 330

LC Mar i bor· Cir-I"us st. 293

Le Maribor Cirrus st. 268

ALC Lesce DG 100 ,

194

ALC Lesce DG 100 143 Le Maribor Cirrus st. 89

LC Maribor Cirrus st. 29 Ljubljana Ci rrus st. 0 LC Maribor DG 100 0 DLC N. mesto Pilatus 8-4 0 Ptuj Jantar st. 0 Ptuj DG 100 0 Ptuj Jan tar st. 0

T. Velenje Pilatus 8-4 0

Osnovni cilj , h kateremu moramo težiti pri računa lniški obde lavi podatkov na tekmovanjih pa je gotovo tudi , da računalnik ne sme biti samo pripomoček za lažje delo sodnikov, temveč da pripomore k boljši organizaciji tekmovanja. Pravočasno in točn o obveščanje tekmovalcev ter njihovih ekip o rezultatih je gotovo prispevek, ki ga ne gre za nemarjati.

JOZE UHAN

prireja

LETALSKI PLES

z bogatim srečolovom v soboto, 16. marca ob 20. uri v prostorih jamske restavracije v Postojni. Igral bo ansambel

GU-GU. Vabijo vas postOjnski letalci.

Grobo sestavljeno letalo (v ozadju avtomobil za primerjavo)

f'5\ CUT HUB OUT DF \VFLYWHEEL

CUT ROTATE & WE LD INT AKE PIPE

J) //j @«&/

" Fy " ~LOVE PULLEY & CD ADD HEAT MUFF / ~ ADD PR OP HUB

- / Najenostavnejša menjava delov na motorju, kot jo je opravil C.A. Ackerman za svoj prototip VP-1, ki še vedno leti

Prvi gorenjski volksplane

Želja, da bi zgradil lastno letaa, je stara že okoli 8 let in se je porodila, ko sem še letal v klubu ALe Lesce kot jadralni pilot. Takrat mi še ni bilo jasno, kako in kakšno leta lo bi gradil. Vsekakor sem pa vedel, da leta la ne bom gradil "na črno« ampak tako , da bi se dalo tudi registrirati, se pravi, zgraditi letalo "po uradni poti«. V tistih časih ni bilo pri nas še nobenega pravilnika o amaterski izdelavi letal, ki bi določal, kaj se sme in kaj ne. Zato sem sklenil , da z gradnjo še nekoliko počakam , dokler se tudi pri nas uradno dovoli izdelovati letala amatersko .

Medtem sem premišljeval, kakšno letalo bi grad il. Da bi se lotil lastne konstrukcije, ni prišlo v poštev, ker sem premalo strokovno usposobljen in bi mi to vze lo precej več časa. Zato sem prebiral razne tuje letalske revije, da bi se poučil , kaj vse gradijo drugod po svetu in bi se tako laže odl.oči l za primeren načrt.

Izbra l sem si nekaj tipov letal , različnih po načinu konstrukcije in po materialu. Najbolj idea lno bi bilo kovinsko ali pa plastično letalo. Takšne, kvalitetne materiale pa je pri nas težko dobiti (v prosti prodaji pa, mislim, sploh ne) in takšna letala so draga .

Tako ne preostane nič drugega kot samo še lesrno letalo, kl ima .sJ:QjeJiQlHS! in slabe lastnosti. Ta material se dobi pri nas, čeprav ne lahko, n~ , toliko drag, obdelava je dokaj enostavna in pri izdelavi niso potrebni nikakršni posebni pripomočki, le nekaj orodja za obdelavo lesa. Vendar pa je treba za leseno letalo vseeno nabaviti določene stvari v tujini. Slaba stran je omejena življenjska doba in pogostejše revizije, kar spet pomeni stroške; tolažba: pa je v tem, da opravi revizijo tisti, ki je letalo izdelal in ga ni treba voziti v tovarno, kot bi ga bilo sicer, če bi bilo letalo v celoti kupljeno. Moje geslo je potemtakem bilo: uporabiti in vgraditi čimveč doma kupljenega materiala, ki je namenjen ozir. uporaben za izdelavo letal.

Tako sem se odločil za leseno leta lo tipa volksplane, ki je dosti enostavno za izdelavo in še vedno v razredu pravih le-

Avtor članka B. Dežman pri prednjem delu trupa z motorjem, zadaj višinsko krmilo

Glavni sestavni deli letala VP-2

AMATERSKA GRADNJA

tal in ne ultra lahkih ali motornih zmajev - na kar sem včasih tudi misli l.

Spoznal sem se s tov . Tarasom Krivenkom. Mislim, da je eden tistih , ki imajo največ zaslug, da se je pri nas kaj premaknilo v amaterski izdelavi letal, da je sploh uradno dovoljeno graditi, da je izšel pravilnik . Začel sem grad iti vo lksplane VP 1 (enosedežno letalo) . Ker z gradnjo še nisem bil da l eč, mi je Krivenko svetova l, naj se odločim za VP2, dvosedežno letalo, in sicer zaradi tega, ker se bom na njem lahko tudi šolal in bodo stroški za pridobitev dovoljenja za motornega · pilota minimalni , če bi se šolal v klubu.

Brez obotavljanja sem nabavil načrt za VP2. Največji problem je bil, ka ko priti do motorja VW 60 do 70 KS, predvidenega za VP2 oz. dovolj močnega za dva pilota. Po dolgem iskanju sem ga le našel in poslej pri izdelavi nisem imel večjih težav . .

1'..0 je izšel pravilnik o amaterski izdelavi letal,sem ga nekajkrat prebral. Tako sem izvedel, da moram poiskati tudi kontrolo rja izde lave in letalskega strokovnjaka. Za to nalogo sem prosil inž. Jožeta Perhavca, ki je bil pripravljen svetovati in nadzirati izdelavo.

Sedaj delam VP2 že tretje leto in je Vključno z motorjem narejenega cca 60 odst. Trenutno preurejam motor in podvozje. S samo gradnjo konstrukcije pa bom nadaljeval poleti, ko bodo normalni pogoji za lepljenje in prekrivanje s platnom. Mislim, da bom končal letošnje leto, ker ne mislim gradi ti v nedogled in skoraj ves prosti čas preživeti ob izdelavi letala. Če se ne bo kaj zavleklo bodo poskusni poleti prihodnje leto.

Vsi tisti, ki bi si radi ogledali VP2 od blizu, me lahko pokličete po tel. (064) 47-688.

BRANKO DEŽMAN

VP-2 med poletom z dvema članoma posadke Posnetek dela krila z rebri Iz vezane plošCe (vse fotografije: Joža Pestar)

AMATERSKA GRADNJA ,

Trčila sta švedska lovca med vojaško vajo

Dva švedska lovca sta se 14. januarja zaletela v zraku in treščila na zemljo, Kot je sporoči l o švedsko obrambno ministrstvo, sta se pilota rešila s katapultnima sedežema. V sporočilu je rečeno, da je prišlo do trčenja med neko vojaško vajo, niso pa navedene okol i ščine, ki so temu botrovale, in kraj dogodka.

(AFP)

t---++.!-+~-----------=~~

DAT A --- vP -z

----~-- -

@ ____ - VAN~ VP-2

3._yr~w

:iC"6~ lI't a " ad 5'-5' -79

vp- '3V- Z

Nekaj konstrukcijskih risb za boljšo predstavitev letala VP-2

!

"r ! l 1 ( '1r

" 1 \ p-

~~// ~ ? ~ ;::JI " 1 • t

,.r V ' J

J, ! ~ K 1 '

~ I ' , 1 /V~~ V bl 1 f.) ~ ~ / ~ ':. ~

,

1 "' ~-

9 , I I , :1 , , 1 II ,

" I----i "'t--- - , L.;>

aronaH iltona

Posnetki za ilustracijo prispevka so z republiškega jadralnega prvenstva v Celju (Foto: Ljubo Korber)

Najhitrejši človek na svetu

GARY GABELI CH je pred štirin ajstimi leti prišel v Guinnessovo knjigo rekordov kot najhitrejši č lovek na svetu. Na slanem jezeru v amerišk i zvezni državi Utah je s svojim raket nim avtomobilom dosegel hitrost 1001 ,63 kilometra na uro in tako prvi na tl eh prebil zvočni zid. Toda tudi na cestah se ni mogel odpovedati hitrosti . pred dnevi je umrl v Los Angelesu, ko je na motornem

.• kolesudrvel skozi gost popolda nski promet. S hit rostjo 120 kilo metrov na uro se je čelno zaletel v kamion.

(PO DELU)

V novembersk i številki naše revije na m je Andrej Čas vrgel prvo kost za glod a nje . Dolžan sem, da izp lonim obljubo uredniku in jadralnim letalcem posreduj em nekaj več podrob nosti o tem tekmova nju , z namenom , da bi se tudi naši letalci od ločneje lotili tekmovanja v tem pokalu . Ker smo pri nas izredno skrom ni v številujad ra lnih tekmova nj , bi se morali naši letalci oprijeti nove možnosti od ločno in o rgan izi rano za dosega nje čim bolj kvalitetnih dosežkov.

Pravilnik nam je posredoval va ng leškem in nemškem jeziku Radova n Korda, ki se tudi osebno zavze ma . d a bi v Jugosla viji to tekmovanj e sprejeli vsi kot kvalitetn i program jadralnega letenja . .

Kaj je pokal barona Hiltona Pokal barona Hiltona orga n izirata

baron Hilton -(predsednik zdru že nja Hiltonovih hotelov), tudi sam navdušen jadralni pilot , inprof. dr. Helmut Re ich-

. mann , trikratni svetovni prvak v jadra lnem letenju, ki je tudi pripravil tehnični del pravilnika .

Za po kal BHC (Baron Hi lto n C up) lahk o tekmujejo vs i jadralni leta lci v petih razredih: dvosedi, trije FA I razredi in klubski razred. Sta rtajo la hko na ka terem koli evropskem l eta li šču.

D osežk i preletov so vredno teni po pravilniku , ki ga v nadaljeva nju posredujemo.

Po trij e prvo uvrščen i v vsakem ra zred u prejmejo meda lj e. Zmagova lci v posamez ne m razredu pa so s sprem ljevalcem pova bljeni na »Teden letenja« na poses tvo barona Hiltona. Ta tabor je ob robu puščave Nevada. Gostje po tuj ejo in bivajo v ZDA brezplačn o.

V Zahodni Nemčiji je orga ni za tor tekmovanja BHC Nemšk i ae ro klub (DAeC). Pri nas bi mo ra la LZJ o bjaviti , da se naša leta lska o rga ni zacija vk lju čuje v to tekm ova nj e in mora la bi biti zbira lec dosežkov ter jih posredovati organizatorju BHC. Leta lska zveza Jugos lav ije bi morala izd ati tudi uradni pravilnik, ko t ga imajo os ta le nac io na lne letalske zveze evropsk ih držav.

PRAVILNIK zahodnonemškega aerokluba (DAeC)

1. Namen: Vzpodbujanj e d o lgih prele tov in po

glab lja nje mednarodnih sti kov med jadra inimi leta lci.

2. Prireditelj : Prireditelj je DAeC v sode lova nju z

nemškimi pok rajinsk imi leta lskimi zve-

JADRALSTVO

Skupno letalo petih zahodnih držav (Tanjug) - Vlade pet ih vod iln ih za hodlioev ropskih d ržav ( Ve li ka Bri tan ija, It ,~l ija , Francija. ZRN in Spanija) so se v Madridu dogovoril e, da bodo skupaj izdelovale t ip bojnega leta la. ki naj bi bilo temelj njih ov ih letalskih siJ v prihodnj ih letih. Brez dvoma gre za dos lej najpo membnejš i korak pri o blikova nju skupne vojaške strategije za hodnoevropsk ih držav. Gre za .. k u pč ijo sto letja« , kot so že po i menov a li ta sporazu m, saj p rv i izrač uni kažejo . da bodo prva naroč il a vredn a več kot 30 milijard do la rjev. Z RN je naroč il a prvi h 250 bojn ih leta l, F ra ncija in Brit aI)ij a po 200, 1 ta lija in Spa nija pa po sto. Po leg tega naj bi izvoz ili o ko li 800 leta l. Leta lo EFA (European F ight er Aireraft) naj bi s ta lo 25 do 30 milijonov do larjev, prvo serijo pa naj bi izde" la li leta 1995. .

V nesreči v Nepalu umrlo 40 ljudi

V letalski n esr eč i. ki se je zgodil a v severovzhodnem delu Nepala . je umrlo 40 ljudi , med njimi pilo t in drugi pilo t. Osem potnikov je n esrečo prežive lo . D vomoto rno leta lo nepalske nac ionalne leta lske družOe se je zrušilo na težko prehodn em gorskem območju nekaj minut po vzletu z l e t a li šča T umlinga ta r. Na menjeno je bilo v Katmandu.

(PTI)

zami . Direk tor tekmova nja je d r. H . Reichmann .

3. Čas in prostor: 3.1. Za t očkova nj e se upoštevajo

preleti, opravljeni med 1. marcem in 15. septembrom. Prelet i opravljeni izve n tega časovnega obdobja se ne t očk ujej o za BH C.

3.2. V tek mova nju za BH C se la hk o po leta na vsa kem urad nem l e t a li šču v Evropi.

4. Prav ila: 4.1. Udeleže nci tek mova nja mo rajo

spoštova ti za kone. urad ne predpi se in pravi la letenja.

4.2. Za tek mova lne pre lete se upoštevajo samo dosežk i. ki ne odsto pajo od pravilni ka BH C.

4.3. Prav ilni pre leti in točkova nje preletov po ve ljavnih pravilih bodo jav no objav ljeni .

5. Ka ndidati in tekmova lci: Ka ndidati in tekmova lci so lahko vs i

jadralni leta lci, ki imajo ve ljavno dovolj enje pilo ta jadralnega leta la.

6. Prijava za BHC: Kandidati - tek mova lci se prijavijo

pri svojih naciona lnih leta lskih zveza h z upošteva njem posebnih predpisov za tekmo vanja v nacio na lni zvezi. V Zvezn i republiki Nemčiji velja prijava za nemško jadra ln o prvenstvo tudi ko t prijava za BHC. Pilo ti iz drugih dežel, ki startajo v Za hodni Nemčiji. lahk o svoje prelete prijavij o pri Po krajinski zvezi DAeC , ka mo r spada mesto sta rta nja (letališče ) .

6.1. Prvo po roč il o o pravilnem preletu po pravi lniku BHC ve lja tudi kot prijava za tekmova nje BHC.

.7. Razredi jadra lnih leta l in vredn otenJe:

7.1. Za BH C se tekmuje v petih razredih.

7.1.1. Dvosedežna jadralna letala 7.1.2. Odprti razred po F Al 7.1.3. Standardni razred po F Al 7.1.4. 15-metrski razred po FAI 7.1.5. Klubski razred

Leta la, ki so po listi DAeC z indeksom manjšim od 98, so klubski razred . J adralna leta la sta nda rdnega ra zreda z indeksom 100 do 102 s~ upoštevajo za klubski ra zred, če se pred starto m io potrdi s . fo tografij o sta rtn ega do kumenta (tabla), na katerem je to zapisa no .

7.1.6. Posebna skupina v ZDA leti po svojih, tukaj ne o menjenih določilih . Zmagovalec te skupine je prav ta ko vabljen na tabor BHC.

7.2. Vred notenje: Vsak tek movalec la hk o prijavi polj ub

no števi lo pre letov v vseh petih razredi h. V vsakem razredu se mu vrednot i samo najbolj ši pre let. Preleti z dvosedi mi letali z enim p il o to m se vredno tijo kot enosedi v vse h razred ih .

7.2.2. V vse h razredih se i z račun a ne točke delij o z 11 100, pri čeme r je .. 1« indeks leta la po veljavn i list i DAeC. Za nove tipe leta l, ki še niso na tej indeksni list i, velja, da se za BHC za tekoče leto la hko vnesejo inde ksi v ve ljavno listo, če je to predlože no z odgova rjajočo dokume ntacijo leta la pri DAeC, Lyo nerstrasse 16, 6000 Frankfurt , BD R.

8. Dobitni ki meda lj BHC: Iz dos pelih prijav sodelujoč ih držav in

.pokrajinskih zvez D AeC o o pra Vljeni h preletih za BH C, izberejo v DAeC najbo lje t oč kova ne dosežke treh pilo tov v vsa kem razred u. Preden se objavi urad ne zmagova lce, se še enkrat preveri dokumentac ij a o opraVljenih preletih najbo ljših tekmova lcev.

T rije naj bo ljš i tekmovalci v vsa kem razredu prejmejo meda lje .. Baron Hilton«. Pet nosilcev zla tih med alj , s po enim spremljevalcem, je povabljenih s strani barona Hilto na na jadra lni tabo r v nas lednj i sezoni na .. Leteči M-RANCH «. T o ve lja, če zmagova lec ni izkoristil že dva ta ka poziva v preteklem obdo bju . V na-

. sprotnem primeru velja-vabilo zacfrugo' uvrščenega v odgovarjajočem razredu .

9. K temu pravilniku so do pustne doda tne odredbe o spremembah .

Dr. H . Culmann Preds. DAeC

Ray nold vo n Podewi ls Ko misija za jadral.

letenje pri DAeC Dr. H . Reichma nn Orga nizator BHC

Tekmovalni pravilnik 1. Dežele udeleženke tekmovanJa (prav

. tako Pokrajinske zveze DAeC) imenujejo tekm o-valne komisije. Podlaga za tekmo va lne prelete so odredbe a li predpisi, velj avni v deželi udel eženki .

2. Potrditev po letanja in pristajanja: Potrdilo poletanja in pristaja nja mora

biti predl oženo v origina lu in samo na enem listu . Potrditvi na dveh l oče nih listih ne bosta prizna ni kot veljavni .

2.1. Po trdilo o poletanju mo ra vsebovati naslednje podatke:

2.1.1. Priimek in ime pilota jadra lnega leta la in, če je prisoten , tudi spremljevalca.

, ~e'LI' 18

Telefonske govorilnice v letalih

Ameriški letalsk i družbi American Airlines in TW A sta opremili letala. ki let ajo na medameriŠl<ih letalskih progah. z napravami .. Airfone ... ki omogočajo telefonske zveze med letalom in zemljo. Potniki lahko iz govorilnice v letalu telefonirajo kamorkoli v ZDA. cena za prve tri minute pogovora je 7.5 dolarja. za vsako naslednjo minuto pa 1,25 dolarja. Podobne telefonske govorilnice nameravajo uvesti v letalih tudi drugeameriške letalsk e družbe.

(PO DELU) ,

Posodobitev letališč . ItailJansk'a vlada je

odobrila za razširitev in posodobitev letališč v Milanu in Rimu 1.11 O milijard lir. V milansko letališče Malpensa bodo vložili 480. v rimski Fiumicino pa 630 milijard lir.

2.1.2. Tip jadral~ga leta la in razpoznavne o7.nake.

2:1.3. Datum leta in točen čas poletanja.

2.1.4. Način poletanja in višina odpenjanja .

2.1.5. Kraj pbleta nja . 2.1.6. Natančne podatke za vrednote

nje leta po točki 3 tega pravilnika. 2.1. 7. Natančne podatke o obratnih in

ciljnih točkah .

2.1.8. Podpis pooblaščenega športnega delavca nacionalne letalske zveze a li aerokluba z veljavnim izkazom za opravljanje funkcije v tekočem letu.

2.1.9. Podpis tekmovalca . 2.2. Potrdilo o mestu pristanka mora

vsebovati : 2.2.1. Tip jadralnega letala in razpoz

navne oznake. 2.2.2. Datum leta z natančnim časom

pristanka. 2.2.3. Natančne podatke o mestu pris

tanka, pri pristajanju izven ZR Nemč ij e tudi koordinate mesta pristanka.

V kolikor pristanek ni na l eta li šču, mora biti mesto pristanka prikaza no sskico, izdelano na karti razmerja l :' 250.000. Skica pristanka mora biti potrjeni! kot je določeno v točki 2.·2A.

2.2.4. Podpis enega od pooblaščenih delavcev nacionalne zveze z ve ljavno licenco za tekoče leto , ali učitelja letenja. policijskega organa a li občinskega urada . (p.p.: V naših jugoslovanskih razmerah so to : postaja milice , urad krajevne . skupnosti ali občine).

2.3. Vsi prijavljeni leti morajo biti dokumentirani z barogramom leta . ki mo ra

JADRALSTVO

biti ozn ače n z ra zmernim meril o m in po trjen s strani pooblaščen e osebe (sodnik). Pred poletanjem je treba ba rograf plo mbirati (športni kodeks), ali pa mo ra špo rtni sodnik označiti barografs ki tra k z neizbrisno oznako.

3. Tekmovalni preleti in vredn otenje: 3.1. Za vrednotenje štejejo samo

preleti in to: 3.1.1. Prosti daljinski prelet s 1,00

t oč k /km .

3.1.2. Linijski prelet z napoveda nim ci ljem 1.50 t oč k / km.

3.1.3. Linijski prelet cilj - povra tek 1.75 točk/km .

3.1.4. Prelet v trik o tniku z večkratniin ob letom 1,75 točk/km .

3.1.5. Prelet v trikotniku. če meri najkrajša kateta manj kot 28% skupnega obsega trikotnika 1,75 točk/km .

3.1.6. Prelet v trikotniku, če je dolžina najkrajše katete najma nj 28(Yr, celotnega obsega trikotnika 2,00 točk/km .

3.1. 7. Prelet v trikotniku 500 km in več, se t očkuje z 2,00 t oč k/km . če je dolžina najkrajše ka tete 25% in najda ljše ' največ 4Yfrl celotne dolžine obsega trik o tnika.

3.2. Linijski prelet ali cilj s povra tk o m velja tudi . če je prelet v lomljeni liniji, to je z eno obra tn o točko. Lom linije mora biti najmanj 15 stopinj.

3.3. Pri preletu v triko tniku je dovoljeno obleteti ist i trik otnik venem let u največ do trikrat. Najkrajša kateta mora Lmeti najmanj 28(J(1 obsega trikotnik a. Stevilo obletov trikotnika mora biti napoveda no in zapisano na startni tabli . V primeru . da naloga ni v ce loti izvedena. se štejejo preleteni kilometri sa mo med obletenimi obratnimi točkam i kot disc iplina linijsk i prelet z napovedanim ci ljem (točka 3.1.2.).

3.4. Pri vseh preletih v triko tniku lahko leži startno mesto tudi med dvema obratnima točkama trikotnika . Če je trikotnik v celo ti obleten , se meri preletena razda lja sa mo med tremi obratnimi točkami. Če ci lj ni dosežen. se vrednoti preletena razdalja po točki 3.6.

3.5. Pri preletih v trikotniku. kjer mesto sta rta poletanja . končnega do leta in mesto pristank a niso identični. morajo biti mesto poletanja , t oč ka k ončnega do leta in obratne točke. t očno do ku mentirane . Mesto poletanja in t oč ka končnega do leta lahko leži ta med dvema obratnima točkam ~

Pri uspeš no za ključenem letu med mesto m poletanja in končno toč k o do leta se meri preletena razda lja med tremi

JADRALSTVO

Novo letalo MD -87

Pri M~Donnel Douglas, eni osrednjih ameriških letalskih družb , bodo po napovedih že v začetku tega leta začeli izdelovati novo letalo, ki so

11;a poimenovali Md -87. Novo letalo je izpeIjanka letal serije Md - 80. Po napovedi bo cena letala med 50 in 75 milijoni dolarjev. Novost iz velike McDonnelove družine bo precej podobna modelu Md 80, kar potrjuje tudi podatek . da bodo pri novem letalu uporabljali 93 odstotkov delov. ki jih vgrajujejo v malce večjega »bratranca« Md - 80. Pri McDonnelu so začeli razvijati tudi nov model letala . ki bo nosil oznako Md - 89 in bo prav tako izpeIjanka modela Md -80. vendar ga bo poganjal novejši motor, imel pa bo 170 do 175 sedežev.

(Po DELU)

obratnimi toč·kami. Če točka končnega doleta ni preletena , velja za vrednotenje točka 3.6.

3.6. Če se preleti z določenim ciljem, s ciljem in povratkom ali v trikotniku ne zaključijo s preletom končne točke doleta, se vrednoti prelet do dokazano obletenih obratnih točk kot daljinski prelet z določenim ciljem po določilih točke 3.1.2. Vsi preleti v ostalih disciplinah , če niso zaključeni s preletom končne ciljne točke, se vrednotijo kqt prosti daljinski preleti po določilih točke 3.1.1.

3.7. Po uspešno opraVljenem preletu z napovedanim ciljem, ciljem spovratkom ali v trikotniku , ne sme biti v nadaljevanju leta vrednoten noben prosti prelet.

3.8. Če se po prekinitvi leta v trikotniku pristane na mestu poletanja, se vrednoti preletena razdalja do obletene obrat ne točke kot prelet s ciljem, prelet od obratne točke do mesta poleta nja pa kot prosti daljinski prelet. 3.9. Dokaz o pravilno obleteni obratni točki mora biti dokumentiran z naslednji~i dokazili:

3.9.1. S fotografskim dokazom po športnem kodeksu iz leta 1981, točke: 2.2.7., 2.2.7.1., 2.2.7.2., 2.2.7.3. , z dodatno zahtevo, da se po pristanku na mestu poletanja fotografira ciljna tabla , v primeru pristanka izven letališča pa razpoznavne oznake letala, kar tudi zaključuje fotografski dokaz.

3.10. Vse ciljne točke v letu (obrat ne točke in končna točka doleta) morajo biti pred poletanjem vpisane v startni do-

kument in zap'isane na' startm tabli za fotografiranje. Obleteti jih je treba po vpisanem vrstnem redu . Obratne točke, ki v startnem dokumentu niso navedene, se ne vrednotijo. Let s predvidenimi alternativnimi cilji ni dopusten za vrednotenje.

3.11. Za obratne točke je treba izbrati karakteristične in marka nt ne posebnosti na zem lj i, ki jih je možno brez težav ugotoviti tudi na karti razmerja 1 : 250.000. Samo ime naselja ne zadostuje za določitev obratne točke. Biti mora določena vidna karakteristična točka. Lega obrat ne točke mora biti v poročilu o opraVljenem preletu natančno opisana, razen, če gre za splošno znano točko .

3.12. S filmom morajo biti predloženi tudi povečani posnetki startne in ciljne table ter obratnih točk vizmerah 6 x 6 cm.

4. Ostala določila in priporočila: 4.1. Leti, ki ne izpolnjujejo določil te

ga pravilnika, ne bodo ovrednoteni. 4.2. Celotno dokumentacijo za vred

notenje preleta je treba dostaviti najkasneje 28 dni po opraVljenem letu na pristojno mesto . Zadnji rok za dostavo je 20. september tekočega leta.

4.3. Zveze za jadralno letenje sodelujočih dežel (in Pokrajinske zveze DAeC), morajo predložiti jadralni komisiji DAeC do 15 . oktobra listo treh najbolje uvrščenih v vsakem razredu (priimek, naslov in število točk), kot to določajo točke 7.1. in 9. tega pravilnika. Dokumentacija najvišje ovrednotenih preletov v vsakem

Bodo tudi naša letala posegla v boj za svetovni pOkal?

Ameriško letalo se je zrušilo

V bolivijskem glav- , nem mestu La Pazu so uradno potrdili, da je boeing 727 ameriške letalske družbe Eastern Airlines st.rmoglavil v zasneženih bolivijskih Andih. V letalu, ki je letelo iz Asunciona v Miami, je bUo 29 po~ tnikov in č l anov posadke. Med njimi je bilo osem Američanov, devet Korejeev, sedem Paragvajcev in pet Čilencev . Ostanke letala, ki je treščilo v gorsko verigo okoli 70 kilometrov jugovzhodno od La Paza, so odkrili šele 20 ur po sporočilu, da ga pogrešajo.

razredu mora biti dosegljiva jadralni komisiji DAeC in organizatorju BHC za končno preverjanje dosežka. V kolikor ni bilo prijavljenih preletov, morajo to Pokrajinske zveze sporočiti. Prijave, ki jih prejme jadralna komisija DAeC po 15. oktobru tekočega leta , ne bodo ovrednotene.

4.4. Prigovore in proteste v zvezi z listami, posredovanimi na DAeC, razrešujejo jadral ne komisije sodelujočih dežel; če se prigovori nanašajo na končno listo zmagovalcev pa predsedujoči jadralne komisije, skupno z referentom za dosežke v jadralnem letenju DAeC in organizatorjem BHC. Pravna pot je izključena.

NEMŠKI AEROKLUB E. V. - Komisija za jadralno letenje - predsednik Raynald von Podewils

NEMŠKI AEROKLUB E. V. - Komisija za jadralno letenje - Fred Gai -referent za dosežke v jadralnem letenju

ORGANIZATOR BHC - Dr. Helmut Reichma nn

Tabor jadralnega letenja na »Letalskem M -ranču «

Povabilo barona Hiltona zajema let zmagovalca in njegovega spremljeva lca od Frankfurta/Main do Las Vegasa in dalje do »Letalskega M-ranča«, ki leži 40 km severno od jezera Mono na obrobju Sierra Nevade. Bivanje j~ izpolnjeno s programom v Las Vegasu in na Ranču M. Tam bo tudi baron Hilton izročil zmagovalcem osvojene zlate medalje.

Organizacija in aktivnosti, predvsem vodenje letalskega programa, je v rokah ·

prof. dr. Helmuta Reichmanna, ki bo tudi letos s povabljeno skupino letalcev .

V času enotedenskega bivanja na ranču je predvideno jadralno letenje, dopolnjeno z možnostjo akrobatskega letenja kot sopotnik , jahanja, plavanja . igranja tenisa, golfa , ribarjenja , strelJanja na glinaste golobe, obiska zapuščenemu mestu nekdanjih iskalcev zlata in ogleda »bodia« ter drugih zanimivost i.

Tabor jadralnega letenja se pričenja in zaključuje z dvodnevnim bivanjem v »Las Vegas Hiltonu« največjem hotelu na svetu. Predviden je ogled večernega programa tega Hilton hotela in Flamingo Hiltona ter izlet s Hiltonovo jahto po jezeru Mono.

Povratni let do Frankfurta/Main je lahko individualen s prekinjanjem leta, če bodo letalske vozovnice izdane za tako možnost.

Pripis p.: Podani pravilnik bi lahko jadralni letalci izkoristili za dopolnitev našega tekmovalnega sistema in ne samo za tekmovanje za BHC. Uvedli bi sistem točkovnega vrednotenja preletov za rangiranje .Ieta lcev v klubih, kar bi zaradi enotnosti dopolnjevvalo seda nji sistem rangiranja v ZLOS. Ce bi to sprejeli, bi se letalci resneje pripravljali na vsak prelet, ker bi bil to tekmovalni let. To bi pripomoglo h kvalitetnejšemu napredku. Mlajši bi pridobivali rutinoin manj težav bi imeli na prvih nastopih na republiških in državnih prvenstvih.

O predlogu mora vsekakor dati svoje mnenje in zak.ljučke republiška jadralna komisija, enako za tekmovanje za BHC.

Jesenice, dne 5. 1. 1985 LEON MESARIČ

JADRALSTVO

Iz avta na letalo NIKI LAU DA , pe

tintridesetl etni avstrijski av to mo bilski as, je ustanovi l ča rt ers ko družbo, s katero namerava ko nkurirati domači letalski družbi AUA. Pri ro muns ki družbi Tarom je najel dve letal i (vsako im a 104 sedeže ) in že 1. aprila bo La uda Air začel leteti v G rč ijo. La uda je povedal, da so po leti v G rč ijo že razproda ni , napovedal pa je tudi nove let alske linije pro ti Ita lij i in Španiji . Znameniti dirkač je imel dos lej že pet manjših letal (vsako od njih im a 44 sedežev), s katerimi je prevaža l potnike po Avstrij i. Avstrijs ko ministrstvo za promet mu je izda lo dovoljenj e za po lete na medn arodnih progah kot nekakšno nagrado za naslov svetov nega prvaka. Hkrati pa je postavilo pogoj : svojo Oo to ma njših letal je moral zmanjšati s pet :1 a tri.

IPo D ELU )

Nadzvočni vetrnik

Za preizkuševanje letalskih modelov pri nad zvočnih hitrostih bodo v kraju PorzWa hn pri Bonnu začeli graditi evropski nadzvočni vetrnik , v podobnem vetrnl k'u, ki ga imajo v ZDA, evropski izdelovalci I etal doslej ni so mogli preizkuševati .modelov.

INDEKSNA LISTA DAee 1984 za vrednotenje dosežkov v jadralnem letenju

Modeli jadralnih in motorn ojadralnih leta l

1/Odprti razred: nimbus 3/ 24,5 m; ASW 22124 m nimbus 3/ 22,9 m; ASW 22122 m SB 10126 m ASW 17, janta r 2; janta r 2b; glasflugel 604; kestrel 22 m;

Indeks 124 120 118

nimbus 2; nimbus 2b; nimbus 2c 116 ASW 12; jantar 19 m; kestrel 19 m; SB 9 114 ASW 20 C/ 16,6 m; ven tus a,b/ 16,6 m 112 ASW 201 16,5 m(vsi razen ASW 20 C); OG 200/17 m; kestrel 17 m; LS 3/17 m; OG 202/ 17m; glasflugel402/17 m; OG 400117 m IlO diama nt 18 m; janus C 20 m; mu 27, SB 8 108 FK 3 106 diamant 16,5 m; mu 26, B 12; janus B 18 m; calif 104 cirrus 17 m; cobra 17 m; mu 22 b; phobus C; std. cirrus 16 m std . libelle 17 m; FS 31, O 37

2115-m - razred: ASW 20 C; ventus a,b; LS 6 ASW 20 (vsi raze n ASW 20 C); OG 200; OG 202; libelle H 310; LS 3; LS 3a; mini-nimbus; mosquito; PIK 20 O ; SB 11 ; speed astir; glasfliigel 304; PIK 20 E; OG 400

3/Standardni razred LS 4; falkon; OG 300; LS 3 std .; std . janta r III

41 Standardni - klubski razred: ASW 19; OG 100; cirrus 75; std . cirrus; hornet; std . janta r (vsi razen III); LS I F; G 102 std. III ; O 38 ASW 15; as tir CS; cobra 15 m; elfe S 4 O ; std . libelle; LS . • C in O; phobus B; F VA 20; PIK 20 F; O 39 B; ASW 19 club; OG 100 club; mistra l C; OG 101 club

51 Klubski razred:

103

IlO

108

104

102

100

twin as tir - uvlačljivo podvozje 100 PIK 20 F club; club as tir II; salto 15 m; IS 29; lo 150; SHK; elfe S 4 O - s trdim podvozjem 98 twin as tir - s trdim podvozjem; G 103 twin II ; club - Ueans) astir; club libelle; FS 25; phobus A; ASK 21 ; G 102 club III in III b; sports - vega; ASK 23 94 fo ka 5; zugvogel III b; SFH 34; globetrotter; IS 28 B 2; ASK 18; fo ka 4; ph6nix; salto H 10 I I 13 m; SF 30; SB 5 E; zugvogel III a ; geier; puchacz; SF 27 B 92 ka 6 E; LCF II ; SB 3 a; SB 5 b; SF 27 a; SlE 3; std . austria 90 bergfa lke IV; dart 15; ka 10; vasama; zugvogel IV; pila tus B 4 z uvla č lji v im podvozjem 88 ka 6 (vsi raze n ka 6 E); pilatus B 4 (s trdim kolesom); co ndor IV; kranich III ; SF 26; zugvogel II 86 G 109; H 36 dimona; SF 36; ASK 14; MS 100; pirat ; sagita ; SF 2:'i E: SF 2R: RF :'i R: ASK 16 84 ASK IJ; bergfalke II ; blamk; ka ~ B; SF 25 A; Si' L) 13; SF 25 C 80 ka 8; spatz (vse izvedbe razen L-spatz III); mii 17 76

Motorna jadralna letala (s samostojnim in nesamostojnim startom), ki jimje osnova model jadralnega letala, se vrednotijo z enakim indeksom kot odgovarjajoči model jadra lnega letala.

Prevedel LEON MESARIČ

POMAGAJMO SI Z RAČUNALNIKOM

S fižolovko in računalnikom Satelit za Nil

Vode v Nilu ne bodo nič več merili po starem, ampak bo mreža opazovalni c dobival a podatke od satelit a. Danes niso egiptovski kmetje ni č manj odvisni od Nilovih voda in točnih podatkov o njegovem vodostanju kot v času faraonov, ko so gladino reke ugotavljali po stebrih z vrezanimi oznakam i.

Rekordni potniški prumet na zahodnonemških letališčih

Preko zahodnonemšk ih l et ališč je lani šlo več kot 51 milijonov potnikov, kar je rekord, ki je pres~el vsa priča kovanj a. Sirjenje letalskega prometa se bo po predvidevanjih nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. V primeri z letom 1983 je bilo potnikov več za sedem odstotkov, prevoz blaga z letali pa se je poveča l za I3 odstotkov. Za letalsko družbo Lufhanso je letošnje leto bilo najboljše poslovno leto.

(Tanjug)

Letalsko gorivo in kurilno olje sta postala tako dragoceni tekočini, da smo ju začeli meriti na nula tri ... Kje so časi, ko smo tono ali dve več lahko pokurili in plačali takorekoč z levo roko! Zato nas dosti bolj pogosto, pravzaprav skoraj vsak dan, zanima, koliko je še »župcecc v cisterni.

Če imaš posodo z ravnimi stenam i ali sod, ki ga lahko postaviš pokonci , ni težko izračunati, koliko je še goriva v njem. Težje je, če imaš (v zem lji) vel ik o va ljasto cisterno, na kateri ni merilea ravni . Preostane ti samo, da vtak neš v cisterno ka kšno ravno prek ljo,odmeriš, ko liko je še mokra, vzameš v roke tablice (S. U rš i č: Logaritmi, Društvo matematik ov, fizikov in astro nomov SRS, Ljubljana 1979, str. 34-40) in ploščino odseka osn(Wne ploskve pO!1l nožiš s dolžino (\1 = :s.h). 10 jt: l al,; unsko sicer naloga za ose mletkarje , vendar za rad i brsk'anja po tabela h za mudna in povprečnemu »matematiku« zoprna.

Se slabše Je, če se naloge lo ti š s sred nješolskim znanjem trigono metričn ih funkcij. En ačba za izračun plošči ne krožnega odsek a se namreč še ka r enostavno glasi:

s= r(l-t)+l't 2

kjer pome ni r polmer os novne ploskve cisterne, l' višino odseka, / dolžino loka odseka in t tetivo odseka. Izmerimo la hk o polmer r in višino 1', do lžini loka / in tetive t [Ja moralTlo izrač un ati i7 enačb / = r. 7TaI IHO° (v programu sa mo /= r.a, ker računalnik že sa m i zračun a 'kot alfa v radianih) in t = 2.r.sin a. Zato moramo najprej poznati lo ku , oZIroma tetivi pripadajoči kot a, ki ga do bimo iz enačbe a = are sin (r-v)lr. Ko vso to robo uvrst imo v gornjo enačbo za ploščin o odseka, dobimo kar krepko klobaso:

1 Crtkani del risbe je krožni odsek in 'v prerezu kaže količino goriva v cisterni. Ploščina tega odseka pomnožena z dolžino cisterne da prostornino tekočine

Če je višina preostalega gori va večja kot je polmer cisterne (se pravi, da je gori va več kot pol cisterne), se račun a prostorni na praznega prostora, ki jo je treba potem odštet i od celotne prostornine cistern e, da dobi mo prostornino (količino) goriva.

Lep posel za marljivega račun arja z naravn imi vrednostmi trigonometričnih funkcij in njihovimi zaokroževanji ... Bistveno hitrejš i je za las tnik a kakšnega boljšega kalkuIatorja z možnostjo računanja vred nost i trig..onometričnih funkcij iz kota in obratno. Se lepše pa gre to delo od rok cene nemu računa lniku (naprimer Sinclairjevemu ZX 8 1), ki porabi četrt sekunde za ves račun s količino goriva vred. In niko li se ne zmoti , tudi pri šes ti

. <jecimalki ne!

Ker mi je peš računanje s tablicami in tudi tisto s kalkuIatorjem zadnjih nekaj let že temeljito dojadilo, sva s sinom Jnjegov de lež _so ris.pic~sestavjJa .(lrogra mče k za računanje osta nk a gO riva z osebnim računalnikom ZX spectrum. Prav bo v teh st iskašk ih časih prišel tistim , ki kurijo na nafto, kot tudi gospodarj em na letališčih, ki imajo valjaste cisterne brez meriJ(;ev za količino goriva. Da pa za tiste, ki imajo take računalnike, ne bi bil program prepust, sva ga še malo okra nclja la : s potrebnimi besedili ter podprogra mo ma za skice in šumnike v besedilih.

. r-v , r ['7T~~~sm--r- _2rsin (arc sin r

r v)] +v2rsin ( a rc si n rr 1' )

S =~~----------~~~~----~----~ 2

POMAGAJMO SI Z RAČUNALNIKOM

1 RI!H " IZRRCUN C ISTERNE " - •• HII , M.t10SKON .

3 GO sue e000 '" PRINT RT e . e i "IZRRCUN GORIU

710 PRINT ,,'Ni uro poribi tvoj stroj "; (nz-n l/u;" litri goriva" 7~0 PRINT ,,'Od ZidnJIQi ~.rJQn

j a si torQj POfibi l "i nz-n; l i tr . fjl0rivi,k.ld' ti ja Slilo' i (o Z -n i • C ; " din - 'lici' t. r ni PII 1 fI\ il

S7~: ~~~N~ ; ~Tl i ~t~t~~~~rA "ZR SOD ELOVRN ..J E! "

7 .. 0 STOP B00 LET i.~*RC5 ~ : ReH ,. je 5rl

d i sen i k o t "L f il Blill LET t_SIN (il.) : ReN t j i t

iti .... ,. nid 5rediSCnill kolOlI ilUI e .ra LET l.r*. : REM l j e sradiSC

nemu k.otu ilfi Pt1Pld.lljOCi lok 830 RETURN

112100 CLS

.!!!! ,",O, " """'1 t~~~ ~~~~E .. ~r~·~'~~; ~~u.o ci n9lJI jo clkini, ko s. priznin. potni z d'-ligO ceno tl:koCino" 1064 INK 4 : PLOT 0 , 1e? : DRAU .5e , . 1065 INK. 1070 FOR n_0 TO Q0 5TEP , e 107e BEep 1/100,18 : e~EP 1/S0.48 112175 LET g_n.PI/180 108121 PLOT 1.7+704~tN Q ,e7-7QhCOS

1~a3D~~~ i!~0~8I~N"~7_n/lll 112164 P~INT RT 1.+i, 16; ...... 113813 P~INT AT Hi+i ,16;" .. 1067 Ne:XT i 10Q0 N!XT n 111210 FOR n _0 TO Q0 STEP • e 110. BE!:P 1/100.18 : 81!I!P 1/~0.4e 1103 LET ~_n.PI/18e 1110 PLOT 1.7+70.COS A.B7+70.SIN

a : DRAU -140.COS A,0 11.0 NEXT n ~~~3 . :g:ie; ·:f~~: . ~~:i4 ; .:f:~~ : .: O,11 : eEEP .Se , ll 11.5 INK 0 1130 PRINT AT 0.0; "C I bi prAzno .:"Urno nAPolnil , bi t~ to dini !l!~A~~u~~q~~~ " din 1150 PRI~T RT .0 , 0; "

T.t.oll SI PI p razn il "

1;i100 FOR k _0 TO Q0 STep • e 1.05 8EI!P 1/100 , 3 1.10 LET 9_t..PI/180 1 •• 0 PLOT l:i17+70*SIN 9 ,e7+70.CO~ 1~~3D~~~T-~40.5IN .,0 1 •• 5 fOR k_0 TO .s STep .8 12.7 8E!:p 1/100,3 1.30 LET b_k.PI / 180 1.35 PLOT HI7+70.CQS b,e7-70.SIN

b : DRRU -140.COS b , ili 1.45 NEXT k 124>;1 PLOT 1:;7 ,1 7 : DRRW 0,43 1250 PRINT FLRSH l ; RT 16,17 ; "1/" 1.60 PRINT RT 0,0 ;" 05tanlk ZII.ri

, P.uco , n~ kAUri liht.O OdCit., vi5ino " ; fLRSH 1 ;"."; "

~~g~ ~~~Nt ~~n~~~&~:'b~ " 'i iZ.lri l . , pritisni tip kO ENTER !" 1 .70 INPUT v, iii!75 tP v S"' '' d'' THEN GO TO 1.80 ld60 CLS 1.81 CIRCLE 1.7,87 , 50 : PLOT 1.7 , 37 , DRRW 121 , 30 . lce. PRINT RT 14·,17; "v_?" 1.g" INPUT "K o liko CIII • jI: bi lA torQj palicadin •• 1II0t.ra? ",v 13121121 RET URN 80121121 FOR t_l TO ~

g~~~ ~5~Dn;~ TO 7 : RI!~D d : POK~ U5R t. +n , d : NEXT n 80~0 NEXT t 812150 DRTFI " C" ,40,16.5& . 68.64 . 6e.

g~6~ DFlTFI "5 " ,40,1&,60,64.e&,4,1

~~7~ DFlTR .. t " ,40,16, liiU ,e.la, 3~ . 124,0 80612> RETURN

Program je izpisan na pisalni ku, ki naših šumnikov z zaslona ni znal »prevesti« na.papir. Zato so v izpisu, tam kjer bi morali biti šumniki č, š in ž velike črke C, S in T. Na vseh teh mestih moraš torej pritisniti tipke c, s in t v grafičnem načinu kot je 9pisano v besedilu, pa boš dobil na zaslonu šumnike. Izpis programa je zaradi stiske s prostorom pomanjšan na polovico, vendar so tudi vse vejice in vsa podpičja in dvopičja za dobre oči dovolj čitljivi (za ostale pa seveda z očali ali lupo), razen čmega kvadratka v 1260., 1265. in 1290. vrstici - v njem je navadna črka v.

Da boš lahko šumnik e upo rabljal že med pisanje m progra ma, vpiši najprej njihov podprogram (vrstice od 8000 do 8080) in seveda vrstico 3, poženi ta progra m, potem pa pred vsak im šumnikom (ki so zdaj dosegljivi z upo rabnik ovo grafiko na tipkah c, s in t) priti sni tipki CAPS SHIFT + GRAPH ICS (da dobiš kaza lec G ), po tem ustrezno tipko za šumnik, pa spet CAPS SHIFT + GRAPHICS, da dobiš navadno tipkovnico (ka zalec L),

Jedro progra ma je v dvanajstin vrsticah od 420 do 620 in od 800 do 830 in komur ni do okraskov, si lahko pril agodi za svoj rač unalnik samo ta del. Upoštevati mo ra seveda še vsaj vnos glavnih spremen lji vk: premera cisterne (23,vrsta), prostornin e cisterne (25. vrsta) in višine ostanka (140 , vrsta),

V programu je tudi i z rač un porabe goriva na uro za tist e, ki la hko registrirajo , ko liko časa je delal gorilnik, oz, so tekli mo to rji letal. Pri gorilniku/vplinj ač u je to ze lo zanimiv podatek za skupn o porabo go riva, saj nekaj desetink več a li manj la hko krepko za maje družinsk o a li pa klubsko bila nco, Rešiš jo la hko, recimo, z zamenjavo šo be na gorilniku, s prihrankom pa si kupiš kakšen ~·spect:: rum ali commodore", Če se na po"rabo go rilnika veni uri la hko zaneseš, boš potem ka r na pa met i zračunal , koliko goriva si porabil v določenem času,

Ko je program narejen, potrebuješ sa mo še do volj dolgo fižolovko, pa boš hitro na čistem z vsemi vprašanji . Mogoče te bo ta vzorec tudi spodbudil , da se boš še sam loti l sestavljanja kakšnega enostavnega programa za domačo ali klubsko rabo, na primer knjige č l anstva z naslovi in telefo ni ter podatki o plačani č l anarini in naročnini za Krila, klubske blagajniške administracije, izračuna rezultatov modelarskih tekmovanj , statistike in a nalize izvaja nja vašega letnega jadralskega programa, izračuna maršrute za motorno letalo, izračuna polare za jadralno letalo in podobno, Za motanih in zamud nih računskih in statist i čnih nalogje v letalstvu na pretek . Take stvari bodo Krila vedno z veseljem objavila,

MARJAN MOSKON

Poskus se ni posreČil Dodatek kerozinu , ki naj bi preprečil požar ob eksploziji leta lskih rezervoarjev , v napovedanem poskusu na boeingu 720 v kalifornijskem vojaškem oporišču Edwards, ni opr~vil svoje naloge, Letalo, kI so ga strmogiavIh s pomočjo daljinskega upravljana, je po trčenju zgorelo. Poskus sta financirali FAA ,(ministrstvo za letalstvo) in NASA, kI skupaj Iščeta gorivo, ki se po nesreči ne bi vžgalo,

LETAL KI· VE TNIK -

Organizacijsko glasilo PS ZLOS * leto X., številka 1 * januar 1985

Predlog srednjeročne,ga programa ~ .razvoja ZLOS za obdobje 1986 - 1990

Predlogobn3vljanja materialne osnove ZLOS od 1986 - 1990 po družbenem dogovoru na ravni LZJ Za lažje naČrtovanje razvoja

ZLOS za obdobje 1986 - 1990 je nujno uvodoma prikaza,ti rezultate realizacije srednjeročnega programa ZLOS za obdobje 1981 - 1985.

Rezultati. razvojnega programa ZLOS za navedeno obdobje, ki ga je sprejela: skupščina :lLOS' dne 21. 2. 1981 so naslednji :

Jadralni šport '

Plan letepja je znašal 60.100 ur 'Realizacija letenja znaša vklju

čno z letom 1984 skupaj 48.563 ur Razlika 11 .537 ur bo vsekakor

realizirana v letu 1985 Plan. pteletenih kilometrov je

znašal 608.000 km, Realizacija preletenih kilomet

rov vključno z letom 1984 j'e Zl'lašala 562.258 km.

Razlika 45.742 km odpade na leto 1985

Motorni šport '

Plan letenja je znašal 35.000 ur Plan realizacije Vključno z

' letom 1984 je znašal 29.988 ur Raziika 5.012 ur bo realizirana

v letu 1985 I

Padalski šport

Plan padalskih skokov je znašal 28.200 skokov

Plan realizacije vključno z letom 1984 je znašal 24.077 skokov

Razlika 4.123 skokov bo realizirana v letu 1985

l,Jresničitev načrta nam je dokaj dobro uspela, .Če upoštevamo, da

, je vrednost dinarja močno padla, da se je gorivo podražilo od 30 na 120 din za kg, jadralna letala od 500.0QO na 2,500,00~ din, padala-

. od 50.000 na ' 300.000 ,din ter motorna letala od 2,000.000 na 14,000.000 din.

Za real'izacijo tega programa bomo predvidoma porabili prit:'ližno 500,000.000 dinarjev.

Ta kratka analiza naj bo osnova za predlog plana 1986 - 1990.

Predlog plana 1986 - 1990

Jadralni šport

Plan naleta 60.000 ur Plan preletenih kilometrov 900.000

km Potrebna finančna sredstva za

realizacijo tega plana, po cenah iz leta 1984, bodo znašala 180,000.000 dinarjev .

Motorni šport

Plan naleta 35.000 ur Potrebna finančna sredstva za

realizacijo tega plana bodo znašala 300,000.000 din, po cenah iz leta 1984.

Dimenzije dejavnosti naj ne bi širili. To pomeni, da bodo planirali le enostavno reprodukcijo : Razširjena reprodukcija pride v poštev .samo v primeru lastne akumulacije. Tudi letalske centre ne bomo širili temv\!č obstoječe ' materialno in ekonomsko krepili. Do leta 1990 bi potrebovali:

12 motornih - jadralnih letal ...:: ekonomičnost

12 ultra lahkih letal '- ekono-' mičnost \

12 jadralnih letal - dvosedov - obnova '

12 jadJ1alnih letal OG Elan -obnova

9 komadov vit lov Titan -ekonomičnost

10 komadov športnih padal -vrhunskih

100 komadov reševalnih padal - obnova .'

50 komadov športnih padal 5 klubskih letal ' za padalstvo

Padalski šport Finančno to pomeni:

Plan skokov 27.500 motorna Potrebna finančna sredstva za ' jadralna letala 48,000.000 din

realiza'cijo tega plana bodo znaša- .. ultra lahka' letala 24,000.000 din la 75,000.000 din, po cenah iz leta jadralna letala 1984. - dvoseda 30,000.000 din

Za realizacijo celotnega stro- jadralna letala Elan 30,000.000 din kovnega in športnega programa ' vitli Titan 40,000.000 d~n

vrhunska padala 3,000.000 dlO do leta 1990 bomo potrebovali 555,000.000 din, 'po cenah iz leta 1984. ,

To je predlog, ki je realen in zagotavlja, da bo dejavnost le- \ talskega športa v Sloveniji ostala v istih okvirih kot dosedaj. Kvaliteta športnih rezultatov. pa je kljub , temu lahko boljša, saj pri tem v ve': liki meri odločajo subjektivni faktorji.

, reševalna padala 25,000.000 din športna padala 'i5,000.000 din letala za padalstvo 27,000.000 din .skupaj . 242,000.000 din

Denar za uresničitev načrta materialne osnove ZLO S do leta 1990 je vnešen v načrtr~zvoja LZJ, zagotovil pa naj ,bi ga SSNO, v višini 65% ter SRS v višini 35%.

PS ZLOS .

Varnost - osrednja točka skupščine Zapisnik seje pre~sedstva skupščine ZLO"S;ki je bila v Ljub\ljani 21. 12. 1984

Navzoč i :

Alojz Gojčič - predsednik , Leon Mesarič - podpredsednik , Mirko Bitenc - sekretar, Peter Marn - RKPZ, Franc Primožič :......; ALC, Anton Gašper - RŠTO , Rudi Erjav\,!c - LC Maribor, Marjah Čelec - . OLC Porto'rož, Franc Jaklič - Postojna , Franc Stari ha - Bela krajina, Drago Glinšek - G:elje, Janez Matej -Murska Sobota, Slavko Kos -DLC Novo ·mes.~q, Marjan PitcLjubljana, Adrian Pandel - SI. Gradec, Jože Majhen - motorna komisija, Marjan Medič - jadralna komisija, Rok Golob - športna komisija, Ta-ras Krivenko - , DAOL, Jože Batolin - Ptuj, Iva Konavec in· Franc Vettorac -prosto letenje , Marjan MoškoQ ~ Krila, Nataša ' Koterle - AP Portorož, Niko Slana - »Ddo«, Bizilj Stane in Brezar Janez DS pri PS ZLOS.

Sejo je vodi! predsednik PS ZLOS, predlagani dnevni red je bil sprejet oz. dopolnjen z informacijo o poteku razgovora s preds~dnikom IS SRS tov. Dušanom Sinigojem. Povzetki jz vsebine razgovora s predstavniki ZLOS bi bili sledeči: ,

- Predlog novega družbenega dogovora za obnovo materialne osnove LZJ izvršni svet vsestransko podpira in s podpisom .tega dogovora v IS SRS ne bo problema. '

- Zavarovati je potrebno letala in objekte na naših letališčih. Republiški sekretar za notranje zadeve nam je zagotovil, da bo to zavarovanje:zvršil RSNZ v okvirih obstoječi ' , ~lstetnov zavarovanja ,in le-to tudi financiral.

- Nerešeno je vprašanje vojnih načrtov za vsa naša .teh. sredstva in letala. Republiški sekretar za LO nam je zagotovil, da bo za dokončno rešitev tega problema to uredil z načelniki za LO v občinah, kjer so naše h!talske šole. ~ - Obravnavano je bilo vprašanje M~dnarodnega ' sopelovanja in letals~ega turizma. IS SRS podpira to dejavnost in nam sugerira, da z njo nadaljujemo.

- V zvezi z nerešenim vprašanjeI!l zavarovanja letal in objektov ~ri zavarovalnicah je bilo e:redlagano, da naj se skuša najti, rešitev tega problema z dogovorom z Zavarovalnico »Triglav«:

, PS ZLOS je na tej seji za realizacijo predloga predsednika [S dolo~ilo tov. Alojza Gojčiča, Mirka Bitenca in Franca PrimQžiča : '

Ad . 1. Realizacijo sklepov 2. seje PS je

podal sekretar PS: - Predloge za priznanja F A [

, po sklepu PS ZLOS je do roka po-slal samo ALe. .

-,- Republiško akrob<ltsko prvenstvo v Ajdovščini je bilo izredno, prav tako tudi udeležba na državnem akro-prvenstvu v Ohridu. ~ Sklep o nabavi aparature za

' sprejem meteoroloških podatkov preko satelita še ni reali~iran. Devizna sredstva ' so zagotovljena preko 19. en'Ote SISEOT, dinarska od_ PI S PZ.

- Po sklepu PS Z:LOS je OlJaIna skupnost povišala participacijo za 5. pokal »8.1.« od 300.000

i na 400,000 dinarjev. . - AK Ptuj in Maribor se nista

odločila za prevzem letala AN 2 od VSJ za potrebe padalstva.

- Glede radijskih postaj dittel , od SSNO za AK,je zadeva na mr-

t,vi točki. , ' - Proslava v Beii krajini na

Otoku je bila realizirana, kakoc tudi zgodovinsko obeležje DC 3.

- Po sklepu ' PS ZLOS so tri jadralna letala vuk T preneli: AK Bela krajina, AK Slovenske Konjice in AK Ljubljana. Novih letal nismo prejeli. '

-Na osnovi sklepa smo pri Petrolu naročili 200 ton goriva

, 100 LL iz uvoza' za leto 1985. Naročeno je tudi )etalsko olje, katerega bo Petrol uvozil samo na osnovi naročilnic AK. O tem smo obvestili vse klube,

- Kredit i?: fonda za AK Celje v višini 300.000 dinje bil rea.Iiziran po sklepu na osnovi pogodbe po pravilniku, ' "

\- PK VSJ je bil poslan sklep PS ZLOS, da se pri LZJ imenuje

'tudi ko misijo za pros to letenje. - Ra zgovo r s predsednik o m

IS SRS je bil reali ziran.

Ad . 2. , / Pogodbene naloge v letu 1984

so_ bile vse r~a li ziran e. Izvedba strokovnega iri športnega programa za leto 19.84 je bila podana v materia lih za sejo . Oceno dela na osnovi celovite ana lize uresničitve programa PS potrdi s tem, da:

- Strokovne komisije izdelajo detajlno analizo dela v pretekli letalski sezoni z oceno va rn os ti letenja, ki ni na zadovoljivi ravni .

- Varnost letenja - na osnovi , analiz in ocen strok. komisij -naj bo osrednja točka dnevnega fI::da skupščine ZLOS v lettl 1985.

- Osnovni nroblem , ki lje ozko v'ezan na varnost letenja je nalet pilotov, ki se na m vsa ko leto zmanjšuje . O tem naj §e seznani PVL ,(tov. Golob) , RSTO (tov. , Gašper) in RKPZ (tov. Marn) , Tov. Marn meni, / da bi bilo potr~no doseči, da se poveča mini,malni nalet, predpisan za poda-

~ Ijšanie dovoljenia, da hi imeli ' zakonsko osnovo za zahtevek sredstev za zakonsko predpisan minimalni nalet. '

Ad . 3. ' Oceno o ' 'uresničevanju ' vse

binske zasnova Kril za leto ,1984 in programsko zasnovo z načrtom izdajanja revije v letu 1985 predsedstvo potrdi .

- Nas~tali primanjkljaj pri izdajanju revije v letu [984 se pokriva iz sredstev ZLOS.

- Letna naročnina za revijo Krila v letu 1985 znaša 800,00 dinarjev,

- PS potrdi predlog ured-' niškega odbora revije , da se honorar 'glavnega urednika za leto 1985 poveča na 15.000 din po snopiču . R_avno tako je bil potrjen predlog, da se izplača poračun honorarja za leto 1984 v višini 42.062 dinarjev,

- Ponovno pozivamo vse članice ZLOS, da naj se trudijo za povečanje števila naročnikov revije.

- Zapisnik uredniškega odbora revije s predlogi za nove člane

tega odbora in povračilo potnih stroškov za n aročene prispevke PS potrdi. AD. 4. .

Predsednik komisij e za prosto letenje seznani predsedstvo s problematiko društev zmajarjev. Na oS lwvi razprave so bili spreje ti naslednji sklepi :

- PS vsestransko pod pira to dejavnost.

- Komisija za prosto' letenje naj usmeri vse sile v izdelavo »Pravilnika za , prosto letenje«. Za rešitev tega perečega vprašanja te dejav nosti imajo vso pomoč in podporo PS ZLOS in RKPZ. Ad. 5.

·Yarnostno oceno za leto 1984, ki je. bila pos lana na RKPZ predsedstvo sprejme in pOJrdi. Ad 6. '

odobre~ a, a o rgan izacij a nima dinarskega kritja za realizacijo uvoza .

Ad. 9. Na osnovi zahtevkov članic za kredite iz fonda solidarnosti

. je PS odobrilo s l edeče kred ite: AK Ajdovšči n a - 400.000 din

- 5 let A K Celje - 400.000 din - 5let A K Postojna - 400.000 din - '

5 let . AK Murska Sobota ~ 400.000

din - 3 leta PS ZLOS - 500.000 din "

premostitveno za tisk učbenika. Rea li zacij a bo izvršena po tem

skl epu na osnovi pogodbe po pravi lniku fonda !

Ad, lO, Sprejet je bil špo rtni program ZLOS za leto 1985;ki je s l edeč:

- rep. mladinske> jadr. prven'Stvo Novo mesto, 9. - 12. maj 1985

Pravilniku o priznanjih . O podelitvi zlate plakete ' ZLOS potrdi predlog ALC, da s~ to priznanje pode li tov. Janezu Zirovcu. Pred_o logov drugi h č lanic ni bilo in PSje pOdaljšalo rok za pred loge do 15. januarja 1985.

Osvojen je tudi predlog PS ZLOS, da se zlata plaket'! ZLOS podeli tov. Liviu Jakol1}inu in ge neralu Anto nu Tusu.

\

PS je mnenja, da smo pri predlogih za priznanja in ne nazadnje tudi za državna odlikovanja pretirano skromni in ne predlaga mo č la n qv, ki so le ta zas luži li . Y zvezi s tem je bila predlagana komisija v ses tavI: tov. Stane Bizi lj - predsednik in člana Antbn G,ašper ter Rok Golob, ki naj sp'remlja in skrbi, da se stanje na tem področju v bodoče popravi.

Na osnovi razprave "o predlogu plana ZLOS, za obdobje 1986 -1990 je bilo sklenjeno: "

- rep. člansko jadr. 'pr.venstvo Ad. 12: , Ajdovščina, 18 . - 26. maj J985 . Podana je bila' informacija o

- rep. padal~ko , prvenstvo družbeni pomoči leta lskim šolam - Predlog plana ZLOS naj se obravnava na vseh skupščinah članic ZLOS.

- Na osnovi stališč članic se na skupščini ZLOS sprejme opredelitev za plan -o v omenjenem obdobju.

- Strokovne komisije za prosto letenje, ,balonarstvo . in za letenje z UL letali naj ravno tako izdelajo programe dela ir) razvoja za to obdobje. Ad. 7.

Predsedstv0 potrdi in sprej 'me pred10g komisije za raz.delitev sredstev SlS zf\ letališko dejavnost v letu 1985. \

Glede zahtevkov za pomoč Y. P. 2050 Ljubljana za ravnanje YPS; ali za druga potrebna zemeljska dela je bil sprejet.sklep, da'se podaljša rok za dopolnitev vlog do 15 . 1. 1985. Zahtevke, poslane do omenjenega roka na ZLOS, ' rešuje komisija v sestavi:

\

Polk . Janez Turk, Anton Gašper in Mirko Bitenc.

PS ponovno opozarja vse članice, da je zadnji rok za vloge za sredstva SlS za letališko dejavnost vsako leto do ,20r novembra .

Ad. 8. Sekretar seznani PS o de~ viznih zahtevkih članic ZLOS za leto 1985 od 19. enote SISEOT, kiso bili poslani do roka in opozori članice na realnost teh ·zahtevkov. Dogaja se, da so devizna sredstva

(ml. + , čl.) ALC, 27. - 30. junij ZLOS; ta sredstva so procen-1985 \, tualno v skupnih prihodkih letal-

- rep. ,rally mot. pilot ov Ma- slih šol vse manjša , ter-informaci-ribo r, 1. junij 1985 ja o OD zaposlenih v klubih in pri

.- rep. prvenstvo zmajarjev PS ZLOS. Splošna ugotovitev je, Kamnik, 22./ - 26. april 1985 ' da so OQ zaposlenih na zelo nizk i

- drž. prvenstvo JAR z mi~ ravni in da 'bo"to stanje treba po-tingom Ptuj , 14. - 16. junij 1985 praviti. ,PS je sklenilo za zaposlene

- drž. prvenstvo zmajarjev v OS pri PS ZLOS: Tolmin , 11. - 19. maj 1985 _ sekretarju se poveča hono- _

- medklubs-ko pad. prvens,tvo rar za pogodbeno delo za .mesec Pokal Podlehnik Ptuj, 2. in 3. av- ,december 1984 za 10.000 din in s

, gust 1985 ' te osnove se mu v letu 1985 tekoče - 5. pokal Branko Ivanuš povečuje z resolucijsko dovoljeno

mednarodni rally Portorož, 5. - rastjo ob v negospodarstv, l1 7. julij 1985

- ;fransadriatic cup, prvenst- - Tov.' Bizilju in Brezarju se v vo motornih pilotov Portorož, še \ mesecu decembru izplača po-ni določen - _ ' račun OD za leto , 1984 v višini

'- Casino cup, padalsko prve- povprečnega mesečnega OD z nstvo Portorož, 17. in 18. a'vtust rednim OD za ta mesec. . 1985' V mesecu januarju 1985' se jim

- v LZJ ke kandidatura za ' poveča OD za 20%, kar naj bo državno jadralno prvenstvo Celje, osnova za resolucijsko dovoljen : 2. '- 9. juni1 1985 / odstotek PQveč§lnja OD za negos-

,PS se strinja tudi s predlogi za podarstvo v letu 1985. , mednarodna tekmovanja v letih Rast OD zaposlenih in nad-1986, 1987, 1989 in 1990, od kate- omestilo za"pogodbeno delo naj se Jih so pomero bna 6. in 7. pokal spremlja v letu 19,85 tekoče po res-Branko Ivanuš v Portorožu in olucijskih določilih. XX. 'svetovno padalsko prvenstvo v Lescah (1990).

I Ad. 11.

PS potrdi ' predlog" da se športnikom ZLOS PQdele priznanja za športne dosežke v letu 1984, po

Ad. 13. Informacije: . - podana je bila informacija o

imenovanju novega' sekretarja PK LZJ. Za sekretarja je ' imenovan tov. Bogoljub Jeremic.

)

Podana je bila informac ij a o pokrivanju deficita ' družbenega dogovora na ravni· federacije za

,obnovo materialne baze LZJ. Po , tem dogovoru dobi Slovenija še 3 letala utva 75 in to: . - ,

DLC Novo mesto AK Celje AK Ajdovščina

l leta lo l leta lo l letal o

POSLOVNO TtJRISTIČNA DEJAVNOST ČLANIC ZLOS V LETU 1984

Klub Nalet v urah

I

Ajdovščina 42 ALC Lesce 322 Celje 15 Ljubljana 379 Maribor 36 Murska Sobota ' I OLe. N. mesto 40 Postojna Portorož QLC 61 Portorož AP 56 1 PtuJ 97 Slovenj Gradec 15 Velenje

Razdelilnik za nadaljnja leta la vuk T po pro izvodnih številkan je s l edeč:

- 18 AK LjubUana - 24 AK Ptuj - 32 AK Ajdovščina - 34 A K Velenje '- 40 LC Maribo r

Na osnovi podatkov, ki smo jih prejeli od članic ZLOS za leto 1984, so bili v minulem letu doseženi naslednji rezultati:

Število Brutta potnikov prihodek

din 291 399.800

2.601 2,670.460 180 108.880

4,795.000 60 400.000

16.000 460 280.000

b:Pft~~~_ 3.688 384 '2,807.217 325 159. 194

SKUPAJ: 1.570 ' 7.969 18,365.551

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je nalet za te nams:ne ostal enak kot lansko leto. Ste~ l. vilo prepeljanih turistov in poslovnih oseb je padlo ~d 10.671 v

, letu 1983 na/.~9 oseb. Od tega števila je cca 3.000. tujjh tllfistov,

; kar predstavlja 2,400.000 din deviznega priliva. Tudi skupni prihodek iz tega naslova je višji od leta 1983. V letu 1983 je ta pri ho-

dek znašal 10,718.893 din, v letu 1984 pa 18,361.551 din . Ta nominalna pozitivna razlika je rezultat višjih cen.

Iz podatkov je tudi razvidno, da v AK Celje, DLC Novo mesto in AK Ajdovščina niso dovolj izkoriščena letala za te namene.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLQS

Dogovorjena cena za ta letala (430.000,00 din ) velja do proizvod ne števi lk e 42, za naslednja leta la, ki bodo prišla iz proizvodnj(;:! pa bo na PS ZLOS dogovorjena nova cena.

- Podana je bila informacija o napor ih za pridobitev soglasij za dovoljenja , da se naši centn Vk lju č ij o v mednarodni leta lski turizem. Mnoga nerešena vprašanja bodo težko reš ljiva (med . tehnik, gasi'!sko vozi lo) in bo verjetno potrebna spremem ba nekaterih zakonskih določil.

I

- Delovna skupšči n e ZLOS za leto 1984 bo v SO BOTO 2. MARCA 1985.

- Seminar upravnikov in meha nikov letalsk ih šo l ZLOS bo v Po rtorožu v času od 28. januarja do 1. februarja 1985. V program seminarja je potrebn o vkljuciti predavilnE o požarni v?rnosti na l e tali šči h po Prav ilniku v Zakonu o zračni plovbi in po možnosti organizirati izpite

- ' Potrdi se pred log, da se izvrši primopredaja letal a DC 3, ki je postavljeno na l e t a li šču Otok Beli krajini, Tehničnemu mu zeju Slovenije, kot dislociran eksponat tega muzeja.

- Sprejet in potrjen je bi l pred log za zvišanje izpitnih taks za leto 1985.

Ponovno opozarjamo vse letalske šole na prepoved upora be radijske frekvence na valovn i do lžini 121,50 MHz.

- Tov. Primožič postavi delegatsko vprašanje glede povračila stroškov za plačilo računa leta lišča Ohrid za letalo zlin YU-DGP,

l ' ki se je ponesrečilo na tem leta'lišču in katerega je ALC poravnal v zakonitem roku . Dogovoije bil, da ALC s tožbo zahteva povračilo plačanega zneska od organizatorja tekmova_nja t.j. PK LZJ . V pnmeru neuspešnostI tožbe znesek plačajo v enakih delih letalske šole, ki so bile po sklepu PS ZLOS uporabnice tega letal'a. .

Ob zaključku 3. seje PS ZLOS je predsednik zaželel vsem člani'Cam in članom organizacij ZLOS SREČNO NOVO LETO 1.985.

Zapisnik sestavil JANEZ BREZAR

/

Zakaj obrambni sistem pred točo ni dovolj učinkovit? . /

Skupina delegatov 39. okolišgospodars tvo , Skupščina občine Maribor-Rotovž je pos tavila v zbo ru združenega dela Skupščine SRS na zasedanju 30. januarja 1985 naslednj e delegatsko vpraša nj e:

Znane so ugo tovitve , da raketni sis tem o brambe pred točo v SR Sloveniji ni dovolj učinkovit. Med vzraki za neučin kovitost je nastanek točonosnih oblakov nad Avstrijo in koridor potniških letal; raketna obramba pa deluje samo na našem ozemlju. '

V svetovnem merilu se .izvaja 70% obrambe pred točo z letali. L.etalski center Maribor je organIZIral ta ko o brambo pred točb preC! 3 leti (od 1981 dalje), .ki deluje tudi v zračnem prqstoru Avstrij e. Delo je opravljal kombinirano I z raketnim sistemom in v sodelo~anju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije.

Na skupščini SRS februarja 1984 Je bIlo podano poročilo hIdrometeorološkega , zavoda o obrambi pred točo vendar letalske obrambe sploh ne omenja. Republiški organ je zahteval dopolnitev poročila s"kupaj z letalci do konca junija 1-984 - z oc'eno preteklih let. Poročilo bi moralo dati oceno z vidika racionalnosti in uspešnosti za kombiniran sistem obrambe (rakete + letala) . V. kolikor je. taka kombinacija bIstveno cenejša 111 uspešnejša od s,!mo r~k e tne obrambe, bi bilo potrebno datI pobudo ' za spremembo zakona obrambe pred ' točo .

VPRAŠUJEMO: Zakaj tega skupnega poročila

(Hidrometeorološkega zavoda in letalcev) ni še do danes oziroma ia kaj HMZ SRS odbUa 'ali ne upošteva racionalnih pobud?

!'la. postavlje.no aelegiHs Ko vprasanJe Je .Izvrsnl 'svet Skupščine SR SlovelllJe posredoval na'slednji pismeni odgovor:

Neposreden povod, da smo 'v SR Sloveniji o~ganizira li obrambo pred točo na osnovi

poseb'nega zakona , je bila velika škoda , ki jo je ta atmosferska ujma povzročila v nekaterih predelih Slovenije sredi jUlija leta 1978 . - S s prejetjem zakona o sist efnu

obrambe pred10čo v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 33179) so za sedanjo fazo ' izvajanja za kona,

, pomembne zlasti naslednje rešitve:

J. Zakon je zagotovil enotnost sistema obrambe pred točo v organizacijskem, metodološkem, tei1-no loškem in tehničnem pogledu.

2. Tehnična : sredstva sistema za obrambo pred tOčo so večnamenska. Uporabljamo jih tudi za potrebe prognostičJ1e službe vremena, merjenje padavin, predvsem pa za delovanje službe za opazovanje in obveščanje.

J Določen je bil strokovni nosilec izvajanja obrambe pred točo - Hidrometeorološki zavod SR Slovenije.

Posebnega pom.ena za uspešnost obrambe pred točo je tudi

, »Dogovor o enotnem sistemu organiziranja in izvajanja obrambe pred točo na o~močju SFR Jugoslavije«, ki je bil sprejet aprila 1982. Na celotnem območju SFR Jugoslavije, kjer_je organizi~ana obramba pred točo, smo uvedli rakete kot transportno sredstvo za delovanje na točohosne oblake. Zahvaljvjoč dejstvu, da je obramba pred točo dejavnost širšega družbenega pomena, smo dosegli dobro sodelovanje z vsemi odgovornimi organi, ki omogočajo uporabo raket.

Na podlagi izkušenj iz drugih držav (predvsem Avstrije) se je oblikoval predlog Letalske zveze

. Slovenije, da bi v našem prostoru pri obram bi pred točo uporabljali tudi letala.

. Na pobudo Republiškega ' komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kasneje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije sta 'Hidrometeorološki . zavod SR Slovenije in Zveza letalskih mganizacij Slovenije pripravila poe'noten skupni program obrambe pred točo.

Osnovne sestavine skupnega programa so nasl,ednje:

1. Področji letalske in raketne obrambe pred točo morata biti ločeni. V letalskih kvadrantih

oziroma podkvadrantih, kjer se izvaja letalska obramba, se ne izvaja raketna obramba in obrat no, ?- namenom , da se: ,

- odpravi medsebojno ov ira-nje: .

- ugotovi rela tivna uspešnost različnih obramb.

2. Odločitev o točni razmej itvi , kje se bo izvajala letalska <\bramba pred točo in iz katerih kvadr~n tov bo potrebno umakniti raketna izstrelišča , sprejmejo delegati Samoupravnih sk upnosti za ~brambo pred točo severovzhodne in osrednje Slovenije.

3. Metodologija , po kateri bo delovala letalska obramba, bo povzeta \ po metodologiji iz ZDA (North Dakota Project) . .

'4. 'Območje , ki je pri nas pr~dVldeno za letalsko obrambo, je podaljšano glede na območje delovanja letalske obrambe pred točo v sosednji Avstriji. S pomočjo radarja bo spremljan razv,oj nevihtne oblačnosti nad

..Qbema območjema, prav tako tu-di delovanje na nevarne oblake. Tako bo, skupaj s podatki o poja- ,

\ vih (Dri tleh, mogoče dobiti osnovo za določitev relativne uspešnosti obeh obramb v daljšem časovnem razdobju. .

5. Za· konkretno delovanje le~ talskeobrainbe pred točo bo Hidromet~orološki zavod SR Slovenije dopolnil program letalske obrambe s podrobnostmi iz metodologije in ustreznimi tehničnimi zahtevami.

6. Za določanje kriterijev pri aktlVl1l obrambi pred točo in čim bolj~e poznavanje atmosfere, se bodo nadaljevali sondažni poleti za meritve temperature in po možnosti tudi , vlage. Letalski center Maribor bo skupaj z

, Visoko tehnično šolo v Mariboru oskrbel čimboljše merilnike teh količin . Sandaže pa ·se bodo izvajale tudi na območju, ki ga pokriva Aerok lub Celje. , Menimo, da je s skupnim prog-

, ramom realizira!1a po buda Zveze letalskih organizacij Slovenije za ustrezno vključitev letal v obrambo pred ... točo: dosledno izva-

--:- janje tega programa pa bo dalo tudi konkreten odg9vor o učinkoc

.v itosti. in racionalnosti različnih vrst obrambe pred točo.

Uresničitev strokovnega programa V letu -1984 Glede ures niče nja strokovnega

progra ma v letošnjem letu vam posredujemo še nekatere kazalce za oceno dela posamezne dejavnosti . Analiza dela s tem ne bo celovita , vendar nam bo dala dovolj jasno sliko za oceno dela , na osnovi katere lahko zavzamemo stališča za načrtovanje programa in dela v bodoče .

JADRALNO LETEN"JE Odstotkovna uresničitev načr

tovanega programa:

78% načrtovanega naleta 77% načrtovanih preletehih

kilometrov 21 % načrtovanih višjih špor-

tnih značk .

91 % je bilo realizirano osnovno šolanje . .

61 % je bila realizacija načrtovanih novih dovoljenj

Načrtovani program v · tej dejavnosti je bil skoraj v celoti. nerealiziran . Poglavitni Vzrok za to je vsekakor v skrajno slabih meteoroloških pogojih za tovrstno aktivnost v vsej letalski sezoni. To je tudi razlog, da smo v l eto~njem letu naletali 82% rea- . lizacije naleta v letu 1983 in 70% realizacije preletenih kilometrov lanskega leta . Slabi meteorološki pogoji pa ne morejo biti vzrok za neizpolnitev načrtovanega programa pridobitve novih dovoljenj, šolanja učiteljev in pooblastil. Vzroke tega in analizo bo izdelala strokovna komisija za jadralno dejavnost.

Skupno je v letalski sezoni 1984, letelo 570 jadralnih pilotov. katerih povprečni nalet je znašal 19 ur.

V uporabi smo imeli 94 jadralnih letal, eovprečni nalet na l e~alu je znašal 115 uf.

V letu 1984 je delalo Il poklicnih učiteljev jadralnega letenja in 76 učiteljev amaterjev. Skupno 87 učiteljev jadralnega letenja ali 1,5 učenca na enega učitelja . .

,MOTORNO LETENJE ' Procetualna realizacija stro

v ovnega:. programa:

81 % načrtovanega naleta 45% je bila realizacija načr to-

vanih novih dovoljenj . 157% je bilo realizirano osnov

no šo lanje motornih pilotov. Vendar moramo tu pripomniti , da je bila dejanska reali zacija načrtovanega programa 95, ker so v poročilu prikaza ni učenci , ki jih šola "Casino« Porto'rož preko OLO Portorož ,komercia lno. V letu 1984 1:i učencev .

Realizacija dovoljenj in po- . oblastil: .

35% načrtovanih športnih dovoljenj

' 133% načrtovanih poklicnih dovoljenj

70% načrtovanih pooblastil za I

kar pa je z ozirom na porast stroškov in s tem tudi cen iZa tovrstne usluge tudi razumljjvo .

PADALSTVO ' Procentualna realizacija stro

kovnega programa:

105% načrtova nih padalskih sko kov

76% je bilo rea li zira no osno,vno šo lanje padalcev .

. 113% je bila rea li za,cija načrtovanih novih dovoljenj padalca

95% načrtovanih višjih športnih značk.

Skupno je v leta lski sezoni 1984 skaka lo 86 padalcev , ki so izv rš ili v povprečju 65 sko kov. \

učitelje motornega letenja ' 16% načrtovanih pooblastil za

akrobatsko letenje. Skupno je v letalski sezoni

letelo 357 motornih pilotov, katerih povprečni nalet je znašal 18 ur.

V uporabi smo imeli 86 špo r'\ tnih padal " s katerimi ie bilo

Izvršeno v povprečju 58 sko kov.

V ,uporabi smo imeli 70 mo. tornih letal, povprečni nalet je znašal 93. ur.

V letu ' 1984 je delalo \o poklicnih učiteljev motornega letenja in 41 učiteljev amaterjev. Skupno 51 učiteljev ali več uči- . teljev kot učencev na šolan iu .

Celovito analizo za to dejavnost bo vsekakor izdelala strokovna komisija za motorno lete- \ nje, vendar je že po bežni oceni-

, tvi jasno, da s.e nam tovrstni nalet zmanjšuje . Glede na realizacijo v letu 1983 smo v letodnji sezoni ' naleteli skoraj \000 ur manj . Posebno je opazno zmanjšanje turistično-poslovnega naleta,

V to ku sezone je delalo 17 učite ljev padalstva - amaterjev ali 1,7 učenca. na učitelja .

Za to dejavnost lahko rečemo, da je v celoti izpolnila načrtova ni program dela, Resda se . cel o tl~a • pada lska dejavnost ZLOS odVija v treh leta lskih šo lah , ki izpo lnjujejo tudi vse pogoje za tovrstno dejavnost oz. vlagajo znatna sredstva v nadaljnji fazv uj tega športa . Poveča l a seje kvaliteta dela it;! s tem ,vezano tudi v veliki me-ri varnost skakanja , ka r pa Je v najbistvenejši del načrtova nega razvoja in programa dela.

Zmajarji l. org. II 'društev 50 tekmovalcev 2. predpisi - pre-gled d javnosti

JADR.Alt--JO LET[~JE I

'PLA.ht, :REALI ZAC.I:JA 198+ L&'TA1.S~A. 0$" 1)0""

1''''''-1. ,,4 a ... 'osoj: -~. Ol:>. ~ .. ~Q Sk..r-j l>o ... lta.:i t .... .,..a. SR. ZL ...

ielG- U •. ~ ,. a ..... • eh L::. " c." i>..-elelo .. - k'"'3. . .l...e+ov UIZ.. :,ol,,"J'u t __ ;'; ,icul.-..l'OlI. ut. l "C: ' H 560 %."l'z. to ",'..ta Sol..A .... ~ ""1· ...... 1 t'il.~., 'Ii- • .... 'i .... 300

A'JOOV;~It-{A li !> 2- 2- rl,

~ 7 , 50 0 7 '.Ju ~3 .;5' 4d !>7 45 '30

--. __ . ---- 1--._- -(S 2 2 - ~ '- '" - - - 9·9-l0 ~ , Bo1 ".41;0\' 2,, · 4, ~5 !I~ ~S

22' '" -~

1(, (, 2. '2 1(, :5 1 ~ .\ 1 ?'(;j . jt)l? Z8<jC 2j ",Cl 89 74- 3l ALe. -- . ____ o, .... .... .. ,. - . . --.... - . _ . ----.--------- __ o

, '1 '1 - - - 4 - 4- - - 29. 09S •• (;,40 '2.004 ' 43 -\3 '72 6s '12 23'60

8 !.. :! 2. 3 ~ .j 1 ~ ~ ~rj,()OO \ .80(, \., S2 (-,9 52 2 10 ,c. ~1.:J E --- - -- _._- - - ._- -- f----_ ._. . .. -

;, It - - 2 - - - - - iS.8H:' 9."50 U1t2'o8 5 ~ 6't ..., . ut - 8 - '2 <o '\ 4 2. j ~ 18 .000 1.300 PI .,s 8 2 '7!5 ~G

L:Jl:'B1.:JAH A. ---- - - "- -- - - - . . _. ---.. -. . _- -- ---- --.----- -- -- _._----- . - 2. .,. - 3 - i - - - (3 , 5'00 889 •• 2.(4 ' S2 , 4" '1fl. Be "le. ia

. M.l\RJ BOR. '7 '7 ~ ;3 e .3 5' - :!> - j 5.090 ~ , s oo 19 4~ 100 48 20

--_. ·a • - - 2- ~ 4 4 - - .4.~o. ;(,381 '''.(02 ~, Ito 69 Itt ..'Ito . ,

M.SOBOTA G· 2 ~ ~ :, 2 2. - - 8 . 000 8 00 e 20 28 22 28 '30

--r- .-- ---- -- --- - ~~---- --_oo " 2. 2 - 2 - i - - - 9.6'49 97-4 79ft· 2.1 '1 2.0 21 t9 3& , . -

tJovo -MESTO 4 4·~ 2- 4 4 2 2- 2 8000 8 00 ~9 4-~ 0 0 4s 1:3' 20

--- _oo-,. 6 - - It - - - - - 2 .'123 809 ' "oo' 04 40 ",3 55 38 41 ' ~0 -5 ~ - , -3 :.1 1 ·1 :l 7:;00 ,<>7 ,; 12 15 2.'7 ~8 2s - .

Po STO:Jt-.lA - ... .... - ... . - - - - _. _-- --- -. --- --- ~--" - .--.. -4 ~ - f • - - - - - 3.0(;,. !>lI7 629' ''1 _ la . 2 20 ff> :ze 'So

" 5 - .3 2- ~ '\ ~ - :- - 3500 4'00 15 9 24 9 ~G

·POt:z.:TOUOZ - - ~ - - - - - - - 25'00 208 .50· ~7' " " 42 " .&'10

.3 S ~ :2 4- ., ~ - - '1-1 .';0 0 ~ "50 4 ~ :5 5 46 40 2 5

'PTl)::J 'S It - .!> - - - - - - &. 4-2.9 • • 2.5'2- 9'~ ' 4e ~~ 3(; ' 49 ... 20' ~(

51., ~RADE.C. -

., ~ o 2. :;, 8 4 :2 .\ '\ .\ .\ 4 .:250 ~ ~2.S' '" ~9 4s ~9 2s'

- 2- - It. - - - - - - -t . 5"9 ~o8 4740' l;~ :6 30 15 ,

" f~'&o

. ~ 2- 2- 4 4 2- ~ ., .\ ·l 0 .000 /

600 -Iz. 2G J8 ul 45 '50 .y E l.~ )..l::J.E , 2- - 2- - .. - - - - 2. .S". as~ 404'" u. 2.'" 6& 2..8 to'~ I

\

'Id&r. 9\", .. li\o"'l'1~ ~ 91'l1 4"'09 ,

'A_1..A..W ~ &4- ~. 55 . ., 29 ~3 .~4t 20 .0) & B "~'1..'1.50 "~·7oo 4'0 4It-G ,"41. 48'!1 U'U'

~AUZA.c:.a -:JA. 56 34 5 .. O 4S * .3 5 - - .f-to. ~"4- "2,c;,3it- 40."76S'n .~. 439 5?0 "-

42.0 .(9

\ .1

MOTOkNO LETE N::JE - l>LAf..l, REALlZAC':JA I

1984-· / l &Tl\1..SkA. š ... '\. '_\.'~ii\Q .

1JIu:,,_.\, 'O~"!"A o, ... '.lel· S.;t ..... ie· !.k.ut--.} ) t,lc.ur-j "'Ol " i-t-" clo",

la ... ....... e,"'.i.e. .... ""'~ .. .. u..l.&.I.: .... 1&.40':' i, .. 1co .. ju SOLA .... ". u~t 1..1( .... UR. UR. "CL UR.

A .i .. 1- 2 _. .- ? 2.50 ~30 H1.o ,

500 4-

:lOov.scl'4A 2- - 4 - - %ost.· 41 AHi 'o'" Ita. '35' .~60 442.'5''- ~

2. :5 - - 7_ 4of) l" S O 4 00 ~ .'2So (Q

ALe. .. - -. ~ - 233"9 28,.'30 3U.·;'c 3'8S- elr~' 2.1 ~ , - 2. - . 1 :3 '20'/ l.-('\O 60 Gro? 2-

c..EL:JE - - - - - '71S"~" 2..62'''''' "o' It" .94't ft, t 9: 02 -~ \

LJU8LjA.~A. .3 ", :3 .:. 4- 1.·00 -:;>0(") ~.O() -'1.000 ~()

. - - ---- .. . . --- ---_ .- ----- ---_.- - _ . - 4 2- - - - 448'04 zlto aT9 2.472- '1ro7 '04 . ,H

~ 4- - -- j 3 50 .330 .1 00 "780 Lt MA.I2IBOR 2. 4 l!. - - 509'", 243' 43 :S.- :.!>7~3 'TBa' 41t- 1)

M,50BOTA. .3 ~ - . ... 2 2.50 · ~ SO 20 4 '20 .3

- • - - 2- 2.4" '0"- ne ' t 2.021 4-04- 'C)'T 4 -\40\10 Ml:..STO

:3 2 - ~ - . 2.50 :2<;0 ~oo 000 6

2 • ~ ~ - 2.00'01 UH ' 'tot> 2HG 4-'14 "oi 2. -

POSTO:JNA. j A - ~ ~ ~'.3S' ~ 20 - • 255 2. . -~ 4 - - - 4"~'4e '-5 ' .!S' - • 40 "3 2.09' .. ~ .' .. ~ 4- - ~ ~ 2 Go 80 <po - 4 00 ro -

- PO~TOQOZ-Ou - 2- - ( - 4lt-"4!l 2S' ~'" lH8 2.34; ' 42- 48

,,~ 'PO~TOR.OŽ .~ - - - - 25,."S' - lt-!iC;" se 260t . '741 ' (3 - -~ - . ' A ~ 34-0 :r.)oo ~QO ryl~o ~

PTU:J l 4 - 2. - 384'S'0 U"3· t.1 99 ' ~6 2.805 932.' S'S It-

- .-- - ' .- - 250 ~50 - ' 4-00 . -5L, ~QAD.E.C.

4- - - • 4 2.'9"n (,0'(0 ""'to <"24 2.9~· ... s- It , ·3 ~ - ') '2. j oci :20 0 . - 300 .3

YE..1..'i--I4:J.E. -.-- -::

I.t- - ... • - 440'28 ~'1'21 - "o('Z 2.3'" "9 It

'P1..A\..l-84- ·9 2" 3 (o 49 .t..-t9z 2. .860 2. :6~d 8.H~ '-. 4-7

"RItAlJ ZAC'-I JA. :50 9 4- -'fi 3 2..95It'35 2.oEo'df ,t.s(!S ' ~S 2.V. VVd G. ~2.9'.31 58

~ .. ~to"j ~.eI("; "'-.-\ ... & .. .&: toi1ot .. v tit.&.

\)-,. . ... ""t.~. ~7 2~ ~9 2.~ · 48 . .,.

'" H. 2.4·"~

4<\ 5 4- S i 23

4$ 5'0 45' . "'51

37 ~9 ~9 ~7 ' lo

u Zil lJI 4~

5S oS 6 l 2.0

,,2- 73 C02. 12.

-;so 34 .:5 4- 2:3

23 28 ' ' 2., ~,. · a'

~2 . ~ S : i 3 ' ' 28

(2 43 42 28

~8 2 4- 2..0 2S

2.0 2.2. .&8 2.0'4&

<9 ~ O 9 2S

09 9 / a :a'~

~8 l it ~ 8 ~6

~5 - :S5 45' 4S_

2- 2- 2. -.31 ;:'2 ~( 2.0

52 3~ :sit' - ~'2'

20 2.0 20 20

2.0 2." 2.0 42.'&,

~2. ~5 ~.3 2.0

u. . .:(ro 42 4~

~o6 :!S& 3U 2.a

2.99 SlS? .300 ~S

PADALSTVO PLA'"" R. EA.LlZAC.l:JA 1984-,-,

LETAl-S 1i.A.. bbu. ~+. ZI. D" th. D3 !. k. co ~o '"

"~ ~ $ILu ... j 11._~ . "-.... A)t,~ ~,,-. O~'Il. U~t S IW ...... ::J .. ' , ,.1 .... ,.cl. e." .,.0,.... " J:..'" _ f ' · . ~- ~ .. 4. _-.~ . 'l>~ .. , l.c. io\ .. ..j .. t.e_u " ... ,&. %1(.& 51Lo ...... HI-8 ... 601..,6,: !. K O K O II ... .-...a.

.• dtJ ""G"'j~ .......... ,je ... .. .......... ua. KI, e

.3 !7, "ino :5 Q. 5 4- 20

A:JDO'VŠČ.'I4A. - .- - - - - -, I? 4 ~ , It 2 5 2 500 ~o 22 3Q 26 78

Al.C 8 ~ ~ :z. 6' 81 2..17S 2 .8" 2, U 2~ 3{l. 2 .. , e9 4t U~

6 5 ~ S' ~ '\ /~ 'lo 8 (7 2.5 22 4S MA~\aou. - ., -- ',-., - 5' 60 •. 333 4.4-43 42 49 ~4 Ilto ,,.. 9 ~.o

~ ~ ,

~ " 360 .3 4 7 5 51 -M. 50BOTA ol ;.. 4 - 40 88 98 • It- 8' It . flo f • -

5 .3 ' ~ ~ ~ ,j 900 ' 5 ~'~ ~ 8 ~G 50 'PT'U:J 4 40'4 .. ·.92-

,

" 42- ' 48 "., "" ~48 " It- t • - ~o"

Pl..~~ - 84 2.9 45 3 44 3 2. - 5 S. !ZSo 21 58 8'/ '1.5 ,"o I 1l. ... ~1 Z,AC.I::JA. 22. , -1 2 42 3 - - 5 2.1B 5.287 5.56 5 ~o S~ eG .,,..

" 2.. ".0281 , I

"

Več skrbi množičnosti in razvoju ' Zapisrtik seje modelarske komisije pri PS ZLOS, v Ljubljani, 14. 12. 1984

Navzoči: Borut Perpar - 'predsednik - Kranj, Janez Grošelj -tajnik, Otokar Hluchy - Ljubljana , Rajko Figelj - SempeteriN. Gorica, Matjaž Praprotnik -Ptuj, Veri Kolman - Litija, Marjan Bartolj - Mirna, David Marc - Ajdovščina, Branko Leskošek - EMO Celje, Gusti Ogrinec, Roman Kramberger -Domžale, Nives Plečnik - Logatec, Milan l'1astnak, Rado Nabergoj, Bogo Stempiha[ - A~K VP Ljubljana , Jože Cuden -ARK Komarov, Branko Novak - Idrija, Janko Oblak - Vrhnika, Mirko Bitenc, Stane Bizilj -PS ZLOS -

Sejo komisije je vodil pr«dsednik. Dnevni red je bil sprejet brez dopolnil. Točka 1.

Sklepi zadnje seje z dne . I 3. 4. 1984 so bili realizirani. Točka 2. . I , _

Poročila o številu tekmovanj, od klubskih do zveznih in o številu udeleženc'ev Qa tekmovanju v letu 1984 ter organizaciji so podali zadolženi za po!\amezne kategorije, s pripombami in oceno.

, Grošelj - prostoleteči modeli: v teh kategorijah so imeli tekmovalcLglede na nova d()I()čilil o razdaljah med kategorijami pripombe' na neupoštevanje teh ali na neustrezpe te~ene za tekmovanja, kot tudi na delo sodnikov. Krivdo za slabo delo nosijo tudi ekipe, ki ne pripeljejo potrebnega števila sodnikov, tako da so organizatorji prisiljeni iskati zasilne rešitve . .

Kolman - vezani modeli: po števjlu udele7p.nr.pv in tekm()V31l'j je to najslabši razred, kategorije modelov za zračni boj v ZLOS \ sploh ni.

Hluchy - radijsko vodeni ' modeli: v tej kategoriji ni bistve- ' nih sprememb, uveljavil pa 'se je v celoti tekmovalni sistem za višjo raven tekmovanj. Čuden .-:. raketni modeli: obču

ten porast kvalitete in števila udeležencev. Klubskih tekmovanj ni iz razloga čuvanja raketnih motorjev za višja tekmovanja.

Figelj - letalski podmladek: v pionirskih kategorijah se je zv išalo števi lo tekmovalcev, problem rep . prvenstya so bile neprijavljene ekipe odn. preveč modelarjev iz enega kluba . .

V razpravi so bile dane še nekatere ugotovitve in zaključki za delo v letu 1985. Delokomisije naj I

bi bilo bolj usmerjeno na reševanje problema za večjo množičnost in vodenje nače ln e politike ,razvoja modelarstva, kot reševanje tekmovalnih problemov. Zato bi morala komisija izdelati razvojni program modelarstva od 1986 do 1990. leta (di menzije dejav,nosti). V zvezi s financiranjem občinskih TKS dokončno rešiti, kdo so modelarski učitelji in Jim dati pismeni dokument, ki je tudi pogoj za nagrajevanje de'la . Za večji razvoj, množičnost in ustvarjanje baze za izbiranje kvalitetnih tekmoval~ev , ki bodo zamenjali sedanjo generacijo vrhunskih špor- -tnikov, vpeljati v vseh klubih kategorije za začetnike (ne . po F Al), Itekmovalce pa razdeliti na starostne skupine .ter ' stimulirati njihove uspehe. Za pionirske kategorije Qrganizirati klubska in medklubska tekmovanja, kot osnovo za republiška . Za poznavanje stanja Y modelarstvu izdelati vprašalnik o številll modelarjev in s katerimi kategorijami se vse ukvarjajo. Na sejo PS Z\...OS postaviti kot glavno točko dnevnega' reda probl,ematiko model?rstya .

Točka 3. Navzoči delegati so na seji

' izpolnili vprašalnik z orientacijskimi podatki o prihodkih in odhodkih za leto 1984. Točka 4. .

Komisija je sklenila, da deluje tudi v bodoče na dosedanji način in se na seje vabijo vse organizacije. Za tekoče nujno reševanje problemov pa ' se sestanej'o zadolženi za kategorije, kot sekretariat komisije, v katerega so imenova'ni: Borut Perpar, Janez Grošelj, Otokar Hluchy, Veri Kolman , Jože Čuden in Rajko F,igelj; Točka 5.

: V ~omisijo za rangiranje modelarjev in kluqov so bili imenovani: Bizilj, Groše lj , Hluchy , Ču'clen in Mastnak. Točka 6.

Komisija je izdela la predlog športnega koledarja za leto 1985, ki je usklqjen s predlogom zvezne~ ga koledarja . Vse manjkajoče datume pri tekmovanjih morajo orga ni zato rji sporočiti čimprej, tov. Leskošek pa uredi z AK Celje za prevzem orga ni zac ij e rep. prvenstva pio nirjev FIA in A2 .

Medklubska - regijska tek-movanja :

6.4. F l D Ptujski poka l Ptuj 7.4. F 3 B Ljubljana 14. 4 , F3 B Rado mlje (MK

Domžale) 29. 4. F 3 B Ajdovščina (A

program) ? F 3 B Celje (EMO Celje)

. 26. 5. medno srečanje mode-larjev Ajdovščina '

maj medno srečanje modelarjev Radomlje

14.9. B 2 pokal Milan -Borišek (Litija) .

28.9 . F I ABC in A2 pokal Mirne (Mirna)

Republiška prvenstva: 4.15.5. B 2 Markovci Ptuj 2.6. F :3 B Kranj 8.6. FI ABC Vrnika april F l D , D l Ljubljana (GR)

(Vrhnika) junij pionirsko A ,2 FI A Celje

Zvezna tekmova nja : 4.15 . 5. F 2 Kurentov pokal

Markovci-Ptuj 8. ~. F 3 B.pokal Ljubljane 21. 9. F IStajerski pokal Celje

(EMO)

Državna prvenstva: maj F 3 B Celje (EMO Celje) Tekmovanja raket. modelarjev: 13.4. S-3A, 4A" 6A odprto

mestno - regijsko . Ljubljana (Komarov)

'20121.4 S- 3A, 6A mladinci S- 3A, 4C, 5C, 6A, 7 člani ,re

p.ubliško Ljubljana (ARK bratst- ' vo in enotnost)

28129. 9. zvezno pokal Lju-

bljane .in memoriae V. Komarov (ARK Komarov)

S- 3A , 4C, 6A, 7, 8A 19.10. odprto medklubsko Lju

b ljana S-3A, 4A, 6A 20.10 pokal Notranjske Lo

gatec S-3A, 6A , 8A (lA?) MMK Logatec \

Komisija je~skrenil a, da v ko nkurenci pionirjev tek mujejo pionirji : rojen i v letu 1969 in mlajši. Glede tekmovalnih taks je bilo dogovorjeno , da je treba v, ra zpisih za tekmova nja dati l očeno tekmovalno takso za organi zac'ijske s'troške · in druga vplačil a (hrana, ipd .). Na tekmovanjih , za katera je do loče no v raz pisu, da morajo ekipe pripe·lja ti svoje sodnike, ne morejo tekmovati ekipe, ki . sodnikov nimajo in i niso bile priiavliene. J'očka razno:

Modela rski material: rezano balzo ima na razpolago Ko- vinotehna Celje , balzo, letvice, vezane plošče dobijo modelarji v Ptuju . Svoje potrebe (količine in željene dil)1enzije) sporočijo na

. naslov: Praprotnik Matjaž, Zag-rebška 57, 64250 Ptui . .

Seja seKretariata komisije bo med 10. in 20. januarjem 1985 (vprašalnik številčnosti kategorij, srednjeročni progra~ , p're~led predlogov imenovanj uCltelJev, seznam materialov za uvoz).

Zap-isl1lk sestavil STANE BIZILJ

Predsednik komisije BORUT PI;:RPAR

StaJna razstava 'v dakoti' ,Zapisnik seje komiSije za,m.uzejske eksponate pri PS ZLO S, 28. 9. 1984

Navzoči: Rok Golob ..:-, predsed nik , Fra nc Vid mar - Tehn. muzej Sloven ij e, Zvonko Rus -belokr. muzej Metlika, Du~an Brat ina - AP Ljubljana, Tomo Polanc ... Fra nc Mordej - IAA,

, Samo Cebul - DAGL Velenje, ,. Stane ' Bi zi lj - PS ZLOS, Zoran ' J erin 1

Sejo je vodil predsednik komi- ; sije po predlaga nem dnevnem . redu .

TMS poenoti vse ta ble za letala muzeja (O to k, Brnik) /'

'Točka 2. - leta la v ZLOS za muzej

.Komisija ugotavlja , da v doglednem času še ne bo možno zbrati vse h predvidenih letal za muzej na enem mes tu, zato morajo aerokl~bi , ki imajo letala za muzej , ta čuvati pred propadanjem. Možnost dobiti hangar od Olme, v katerega bi spravili letala, od-

. To~ka I. ~. let~lo DC 3!,)a Oto- 'pade, ker je hangar rezerviran za ku pn MetlI·kl ' ' AK Ljubljana , zaradi p~ičetka del

Za .Ietalo, kot muzejski ekspo- gradnje f\ovega letališča . . n~t .TMS na letališču \ho.l< pri Me- ' AK Ljublja na je na Surčinu ku-tlIkI , s.o bIlI y razpravI sprejeti na- pil kupolni hangar zaradi cerade, slednjI sklepI : stoječo konstrukcijo pa . mora

- letalo je treba '~ehnično ure- podreti , ker ne rabi ogrodja. IAA diti tako , da ne bo možno odnesti (tov. Polanc) bi postopoma prepe-kakega dela letala (kapotaži, ljal v Ljubljano elemente, kjer bi ipd .). Po iriformaciji bo to ureq(la , j.ih uskladiščili . Problem pa so VP 3363 Cerklje, na osnovi stroški razdira nja, še večji pa na-dogovora med zast. Pestotnikom kup c;erade. TMS nima sredstev: in sekretarjem PS Bitencem. , Korpisija je mnenja, da bi bilo . - y planu TMS za leto 1985 je šk,?da ~ni~iti ' ogr~dje kup~le;-

postavitev, razstave v letalu, zat~ resItev bl.bl.la po.m<;>c tehno sluzbe je potrebno; da TMS vzpostavI PVL, prosnjo naj ~I poslala Z.LC~S kontakt za izdelavo načrto\"'z ar- (sekretar PS zaradI vzpostavlJel1lh -nm:K.wm ~· ugu\.'cem tnačrti za stikov s PVL). razstavo v letalu,in ureditev ok- Vsa muzejsk~ letala na Brniku

-: olice letala) . V načrtu ureditve je so last TMS, razen DC 6, ki je last . potrebna tudi presoja oznak na le- AK . TMS pa dobi še letalo MIG

talu (originalne oznake RAF in 21. Zato ~je potrebno, da TMS in ugotovitev, čigavo Je bilo letalo) AK 'rešita medsebojno vprašanje kot umestnost sedanjih oznak na lastništva DC 6. letalu (emblem AK ,B. krajina) . .' Točka 3. -letalo PO 2 in Kurir

- potrebna bi bila vsaj delna Letali se nahaj~ta na letališču ureditev pilotske kabine z inst- M. Sobota (PO 2 je že poškodo-rumentalno tablo, če kabine ne bi vano). Komisija je soglasna, da se bilo možnokompletirati. Po obe predata na čuvanje v Velenje.

- informaciji tov. Mordeja je na Su- Komisija zahteva od AK Velenje rčinu nekaj teh letal, zato bo in DAGL Bloke pismeno izjavo, ugotovil ali se da -kaj dobiti~od teh da bostaI.etali v hangarju in oču-letal (sodelovanje 's tov. Cedom vani odn. PO 2 tudi popraVljen. V

. Janicem iz Muzeja jug. letalstva). : AK ZLOS ugotoviti ali imajo za - če bo v letalu I' t.alna razsta- muzejska letala dokumente (urejen

va, potem je treba dobiti nekoga v odpis , knjižice letala-motorja) kraj . skupnosti Otok, ki bo imel ter rešiti:'-urediti prenos lastni-ključ od letala (predlog družina . štva . teh letal na TMS, kot

' Urh) . muzejske eksponate. , - ker letalo fiiičn~ ni varo-

v~no, bo stanle občasno kontroliral tOV ) Rus. Ze sedaj pa je nujno pot,rebno, da TMS naredi tablo z . napisom s podatki letala in zakaj je postavljeno, v naslednji fazi pa

, Laplsnik sestavil STANE BIZIL,J

Predsednik komisije ROK GOLOB

. . Delovni načrt revije Krila ' za leto '1985 (XV. letnik)

Vsebinske zasnove Kril v letu 1985 ne nameravamo spreminjati, čeprav pričakujemo o sodelovanju z gospodarskim letalstvom tudi mnenje izdajateljskega sveta Kril, oziroma predsedstva skupščine ZLOS. Obseg revije 'naj ostane nespremenjen, torej 320 strani v 10 snopičih (dvojni števi lki junij-julij in avgust-september) inAO strani Letalskega vestnika, ki izhaja po potrebi.

Uredniški odbor, ki je po imenih 'sicer dovolj bog~H!. vključuje skoraj vse dejavnosti , je treba »pomlC:lditi«, saj nekateri člani ne sodelujejo že nekaj let. Letos so v glasilu dd 1'5 članov uredniškega odbora sodelovali naslednji tovariši: G. Ajdič, M. Bitenc, S. Bizilj, J . Čuden, L. Mesarič, S. Petric, C. Trček in M. Moškon.

Predlogi za nove člane odbora: za jadralstvo dodatno: - Tone Čerin, za zmajarstvo: Ivan Konavec, za balonarstvo: Rok Golob, za VL in PZO: , J\lre Pestotnik ,in za amatersko gradnjo: Taras Krivenko.

Stroški za izdajanje revije se bodo v letu 1985 povečali za približno 50%. na okrog 2,600.000 dinarjev . 'i~aroČnlno bi torej' moraJi povečati za najmanj tak

. odstotek, s čemer pa seveda ne' bo pokrita celotna podražitev , če bodo drugi dohodki ostajali na is- . ti ravni kot letos. Pri letni naročnini 750 dinarjev naj bi .siala posamezna številka v prodaji 80 din .

Honorar za naročene prispevke (poročila s tekmovanj in drugih le-

talskih prireditev, dogovorjeni strokovni prispevki ipd.) naj znaša 500 din za tipkano stran. Honorar za barvno~ naslovnico naj znaša 2.000 din, za objavljeno črnobelo fotografijo na notranjih straneh pa materialno nadomestilo 300 din. Sodelavcem, ki se po naročilu udeleže · tekmov<lnj in drugih prireditev kot poročevalci

. za Krila, naj se povrne potne stroške.

Honorar gI. in ' odgovornega urednika naj se uskladi s podobnimi gla,sili , upoštevaje , da je za povprečno štev il ko na 32 straneh Qotrebnih okrog 50 ur dela. , Clanom uredniškega odbora, ki žive izven Ljubljane , naj se za udeležbo na sejah odbora povrne .vsaj stroške potovanja z javnim prevoznim sredstvom,

- 'Pripravil: ' M, Moškon

Uredniški odbor sprejel oceno Zapisnik seje uredniškega odbora revije Krila dne 6. 12. 1984 , . .

Prisotni: Ma.rjan Moško n, Mirko Bitenc, Stane Bizilj , !;lelizar Ke rš ič, Cir'il Trček, Jože Cuden, Srečo Petric, Franc Mordej , 00- , minik Gregl in jure Mežnaršič ,

Na osnovi razprave po sprejetem dnevnem redu, so bili sprejeti sledeči .sklepi:

I.) Pismena ocena za leto 1984 se sprejme in posreduje PS ZLOS s sledečimi dopolni)i: premalo je kratkih novic' o delu članic, 'pre- po malo je mladih - novih sodelavcev. Vse članice je potrebno pismeno obvestiti o prispevkih in člankih za revijo, V,sebina revije je skupna naloga vsega članstva in ne samo nekaj oseb, ki stalno pišejo prispevke za revijo . Uprav- , niki letalskih šol kljub obljubam./" niso napisali v minulem letu niti ' enega prispevka za revijo. PS ZLOS naj preko delegatov spodbuja članstvo za sodelovanje z revijo Krila. Isto velja za reklamne oglase

2.) Sprejeto je bilo finančno poročilo prihodkov in odhodkov revije Krila za leto 1984. Prihodki bodo znašali cca 1,520.000 din , izdatki pa cca 1,720.000 din . Pre-

' dviden deficit v višini 200.000 din bo potrebno pokrivati iz sredstev PS ZLOS. .

)

3.) , Programska zasnova revije za leto 1985 ostane nespremenjena. Isto velja za število izvodov ter strani revije . Uredniški odbor je potrebno dopolniti s sledeči mi

, člani: Ivan Konavec, Rok Golob, Jure p.!;stotnik,Taras KJ'ivenko in

Tone Ceriri. Iz uredniškega odbora se črta Jure Franko. To mora

_potrditi ~S ZLOS. Za leto 1986 je treba predvideti tudi novega glavnega urednika na željo sedanjega.

4.} Letna naročnina revije za ' leto 1985 naj b~ znašala 750 din (sedaj 500 din). Honorar za naročene strokovne prispevke naj bi znašal 500 din za tipkano stran . Honorar za barvno naslovnico naj bi znašal 2.000 din, za črnci belo fotografijo pa 300 din. Honorar glavnega urednika za leto 1985 naj bi znašal 150.00Q' din netto. Poračun honorarja glavnemu uredniku za leto 1984 pa naj bi znaša l poleg že izplačanega v višini 42.062 din še 42.062 din.

Predračun revije Krila za leto 1985 znaša 2,600.000 din. Poročevalca na seji PS ZLOS dne 21. 12. 1984 o reviji Krila bosta Marja n Moškon in Mirko Bitenc. '

Zapisnik sestavil MIRKO BITENC

Krila 1 1985

Documents

Transcript of Krila 1 1985