USPEŠNOST POSLOVANJA TRANSPORTNEGA … · delu je analizirana uspešnost poslovanja, in sicer...

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

MARIBOR

USPEŠNOST POSLOVANJA

TRANSPORTNEGA PODJETJA IN TEŽAVE PRI NJEGOVEM RAZVOJU

TINA HORVAT

Slovenska Bistrica, 2008

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

MARIBOR

USPEŠNOST POSLOVANJA TRANSPORTNEGA PODJETJA IN

TEŽAVE PRI NJEGOVEM RAZVOJU

TINA HORVAT

Predavateljica – mentorica: Milena Avsec, univ. dipl. ekon. Mentorica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Silva Kozjak, dipl. ekon. Organizacija: Marjan Žonta, s. p. Lektorica: Tatjana Hren, prof. slo. Prevod v tuji jezik: Ksenija Pečnik, prof.

Slovenska Bistrica, 2008

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

ZAHVALA

Zahvaljujem se predavateljici – mentorici Mileni Avsec za dosežen zastavljeni cilj, do

katerega mi je pomagala s svojim svetovanjem in strokovno pomočjo pri diplomski nalogi.

POVZETEK

Poslovanje podjetja redko teče po naših željah. Velikokrat prihaja do odstopanj, ki jih je

potrebno spoznati in jih preprečiti.

Obravnavana tematika v diplomski nalogi je raziskava uspešnosti poslovanja transportnega

podjetja in analiza med letoma 2006 ter 2007.

Osredotočila sem se na uspešnost poslovanja podjetja in s kakšnimi težavami, predvsem

likvidnostnimi, se to podjetje srečuje. To sem storila s pomočjo analize bilance stanja, izkaza

poslovnega izida in kazalnikov ter primerjala uspešnost podjetja v omenjenih letih. S tem sem

želela opozoriti vodstvo podjetja na to, kakšno je stanje podjetja in da je za uspešno ter

ekonomično poslovanje potrebno še veliko storiti. Kajti, živimo v času, kjer je konkurenca

velika na domačem in tujem trgu ter to lahko za vodstvo in zaposlene v podjetju pusti velike

posledice.

Ključne besede: uspešnost poslovanja, ekonomičnost, likvidnost, dolgovi, dobiček.

SUMMARY

Business operations rarely follow our wishes. Deviations, which we have to face and prevent,

occur very often.

The theme, studied in the Diploma, is a research of business efficiency of a transport company

and an analysis during the years 2006 and 2007.

I focused on the business efficiency of the company and on difficulties – mostly liquidity

problems – that the company has to face. I did this with an analysis of the balance, a statement

of the business outcome, indicators and with a comparison of the business efficiency of the

company in the mentioned years. With the results I wanted to remind the leadership, that it

takes a lot of work to run a successful and economical business. We live in a time with huge

domestic and foreign competition, which can have tremendous consequences for the

leadership and employees of the company.

Key words: business success, thriftiness, liquidity, debts, profit.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................ 8

1.1 Opredelitev področja in opis problema ......................................................................... 8

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..................................................................................... 9

2 PREDSTAVITEV PODJETJA .......................................................................................... 10

3 ANALIZA BILANCE STANJA ....................................................................................... 11

3.1 Preseki bilance stanja ................................................................................................. 13

3.2 Analiza sredstev in virov ........................................................................................... 15

3.2.1 Strukturni deleži celotnih sredstev in virov sredstev ............................................ 16

3.3 Analiza financiranja ................................................................................................... 17

4 FINANČNO-POSREDNIŠKI POLOŽAJ PODJETJA ...................................................... 24

5 ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ................................................................... 25

5.1 Temeljni kazalniki gospodarnosti ............................................................................... 27

6 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA ....................................................................... 32

6.1 Produktivnost dela ...................................................................................................... 32

6.2 Rentabilnost ali donosnost .......................................................................................... 33

7 PREDLOGI UKREPOV ................................................................................................... 35

8 SKLEP .............................................................................................................................. 36

9 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 37

10 IZJAVA O AVTORSTVU .............................................................................................. 38

PRILOGA 1 (Bilanca stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007, v EUR) ......... 39

PRILOGA 2 (Izkaz poslovnega izida podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007, v EUR)

........................................................................................................................................ 40

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ....................... 12

Tabela 2: I. presek bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ................... 13

Tabela 3: II. presek bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 .................. 14

Tabela 4: III. presek bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ................. 14

Tabela 5: Strukturni deleži celotnih sredstev in virov sredstev v podjetju Horvat, d. o. o., v

letih 2006 in 2007 ................................................................................................................ 17

Tabela 6: Izračun kazalnikov financiranja v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ... 18

Tabela 7: Izračun kratkoročne likvidnosti v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ... 21

Tabela 8: Izračun dolgoročne likvidnosti v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 .... 22

Tabela 9: Finančno-posredniški položaj podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ......... 24

Tabela 10: Prihodki, odhodki, poslovni izid ter njihova struktura v letih 2006 in 2007 ......... 25

Tabela 11: Izkaz poslovnega izida v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 .............. 26

Tabela 12: Koeficient gospodarnosti poslovanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

............................................................................................................................................ 28

Tabela 13: Koeficient celotne gospodarnosti podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 .. 28

Tabela 14: Stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v

letih 2006 in 2007 ................................................................................................................ 29

Tabela 15: Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v

letih 2006 in 2007 ................................................................................................................ 29

Tabela 16: Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v letih

2006 in 2007 ........................................................................................................................ 30

Tabela 17: Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in

2007 ..................................................................................................................................... 31

Tabela 18: Izračun produktivnosti dela v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 ....... 33

Tabela 19: Izračun donosnosti kapitala in donosnosti sredstev v podjetju Horvat, d. o. o., v

letih 2006 in 2007 ................................................................................................................ 34

8

1 UVOD

Podjetje je organizacija, za katero je pomemben dobiček oziroma ustrezen poslovni izid in se

ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Pomembno je, kako načrtujemo in spremljamo poslovanje

podjetja zaradi želje po obstanku na trgu. V podjetju najprej načrtujejo njegovo delovanje,

nato pa spremljajo uresničevanje načrtov. Vendar se načrti velikokrat ne uresničujejo, zato je

pomembno, da sprejemajo odločitve in se s tem približajo načrtom.

V podjetju morajo nujno slediti načelu uspešnosti, če želijo slediti zastavljenim ciljem. Z

analizo poslovanja ocenjujemo uspešnost podjetja oziroma spoznavamo poslovni proces. To

služi tudi za lažje in boljše odločanje o poslovanju podjetja.

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Področje mojega raziskovanja se nanaša na računovodstvo. Svoje delo sem usmerila na

primerjalno analizo uspešnosti poslovanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

Podjetje Horvat, d. o. o., ki se ukvarja s transportno dejavnostjo, je majhno podjetje in komaj

v razvoju. To pomeni, da se ne more izkazati z zgodovino poslovanja in financiranja. Njihova

kreditna sposobnost in sposobnost vračanja dolgov je težavna ter tvegana. Zaradi tega je v

podjetju prišlo do težav z likvidnostjo. Posledice za podjetje so lahko zelo velike, saj lahko

takšno ravnanje pripelje tudi do propada podjetja.

Diplomska naloga zajema prvi del, v katerem sem opravila analizo sredstev podjetja Horvat,

d. o. o., v letih 2006 in 2007. Drugi del zajema analizo financiranja v letu 2007 v primerjavi s

preteklim letom. V tretjem delu je analizirana uspešnost bilance stanja, in sicer preseki bilance

stanja. Četrti del zajema analizo izkaza poslovnega izida. Analizirani so prihodki, odhodki,

poslovni izid ter temeljni kazalniki gospodarnosti. Peti del zajema finančno-posredniški

položaj podjetja, kjer sem ugotavljala, ali je podjetje neto upnik ali neto dolžnik. V šestem

delu je analizirana uspešnost poslovanja, in sicer rentabilnost. V tem delu analize je zaradi

povezanosti z rentabilnostjo vključena tudi analiza produktivnosti in ekonomičnosti podjetja.

V zaključku sem pripravila povzetek rezultatov analize in podala predloge ukrepov.

9

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen analize je seznaniti se s poslovanjem konkretnega podjetja v letih 2006 in 2007 ter

preučiti likvidnost podjetja. S tem bi vodstvo podjetja opozorila na to, v kakšnem

likvidnostnem položaju je podjetje in da bi bilo smotrno spremeniti poslovanje podjetja.

Obravnavane teme sem se lotila zato, da bi s svojimi ugotovitvami vzpodbudila vodstvo, da

začne gospodariti bolj ekonomično.

Cilj analize je spoznati kvaliteto analiziranega podjetja glede na uspešnost poslovanja. Cilj je

tako ugotoviti težave, s katerimi se podjetje srečuje, oceniti likvidnost podjetja na kratki in

dolgi rok ter podati predloge za izboljšanje stanja podjetja.

V diplomski nalogi sem za analizo uporabila tudi kazalnike, vendar le temeljne in najvažnejše

kazalnike. Z izračunom in analizo kazalnikov si lahko oblikujemo mnenje o poslovanju,

primerjamo poslovanje podjetja za dve leti. Ugotavljamo lahko pomembnejše spremembe,

morebitne negativne lastnosti, lahko pa tudi napovedujemo prihodnjo uspešnost podjetja.

Analiza temelji na zbiranju podatkov o poslovanju podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in

2007, in sicer o celotnem poslovanju (dobiček, sredstva, rentabilnost …) ter primerjanju

zbranih podatkov. Podatki o poslovanju podjetja so v glavnem povzeti iz poslovnih poročil

podjetja. Vsi vrednostno izraženi podatki so v evrih.

Osnovne trditve: težave, s katerimi se srečuje podjetje Horvat, d. o. o., bi se lahko izboljšale z

redno analizo poslovanja.

10

2 PREDSTAVITEV PODJETJA

Podjetje, ki se ukvarja s transportno dejavnostjo, je mlado podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta

2006. V dveh letih delovanja se je podjetje hitro razvijalo. V letu 2006 se je podjetje ukvarjalo

le s prodajo rabljenih avtomobilov, nato pa se je posvetilo še dejavnosti transporta. S pomočjo

in sodelovanjem naših rednih domačih ter tujih naročnikov smo se začeli širiti tudi v

dejavnosti transporta. Prilagajali smo naše storitve in kapacitete njihovim zahtevam, s tem pa

smo si pridobili zaupanje.

Njihov vozni park je sestavljen iz desetih tovornih vozil s priklopniki, ki služijo za prevoz

osebnih vozil. Prihodnje leto se bo podjetje povečalo še za deset vozil. Sedaj je v podjetju

zaposlenih 17 ljudi, od tega je deset voznikov tovornih vozil.

Za svoje storitve imajo največ 60-dnevni plačilni rok (večinoma za tuje naročnike), najkrajši

plačilni rok pa je 15 dni. Denarni tokovi pritekajo v podjetje v obliki gotovine. S

postavljenimi cenami in storitvami so konkurenčni na trgu.

Sodelujejo z znanimi podjetji v Sloveniji, imajo pa tudi tuje naročnike, in sicer ogromno

vozijo v Italijo, Španijo, Francijo, Madžarsko, Romunijo …

Vizija podjetja Horvat, d. o. o., je organizirati in izvajati hitre ter kvalitetne transportne

storitve ter postati ključni del kvalitetnega in zanesljivega sistema. Podjetje ima vizijo postati

zanesljiv, okolju prijazen, razpoznaven ter iskan partner na področju Slovenije in tujine.

Prizadevajo si postati uveljavljeno podjetje, ki uživa v svoji okolici spoštovanje in ugled.

Politiko gradijo na medsebojnem zaupanju izvajalca in naročnika, na vsestranski podpori in

strokovnem sodelovanju v transportnem procesu.

11

3 ANALIZA BILANCE STANJA

Bilanca stanja je s prenovo slovenskih računovodskih standardov doživela vrsto sprememb.

Razlogi zato so v spremenjenem Zakonu o gospodarskih družbah. Največje novosti je v novo

opredeljenih postavkah kapitala in to v rezervah ter prevrednotovalnih popravkih kapitala.

Zakonodajalec želi z uvajanjem kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička bistveno zmanjšati

tveganja upnikov do vračila njihovih terjatev. Seveda tveganja ni mogoče popolnoma

odpraviti, vendar je z vpeljavo obveznih zakonsko določenih rezerv to tveganje občutno

manjše (Zadravec, 2003, str. 27).

Poznamo redne in občasne bilance stanja, s pomočjo katerih ugotovimo stanje sredstev in

virov financiranja na določen dan. Predpisi države določajo, da delamo redne bilance stanja.

Redna bilanca stanja se naredi na koncu poslovnega leta. Pripravi jo vodstvo podjetja, da

lahko poroča o finančnem položaju. Poznamo tudi četrtletne in polletne bilance, ki so v praksi

manj prisotne.

Bilanca stanja je sestavljena iz dveh med sabo uravnoteženih strani, kjer mora biti izkazano

stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev za določeno poslovno leto.

Aktivna stran bilance stanja prikazuje kratkoročna in dolgoročna sredstva. Sredstva prikazuje

tudi po obliki, kot so stvari, pravice in denar. Pasivna stran bilance stanja prikazuje

obveznosti do virov sredstev po obliki (kapital in dolgovi) ter po zapadlosti (dolgoročne in

kratkoročne obveznosti).

12

Tabela 1: Prikaz bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 2007 2006 SREDSTVA 1.634.812 30.435 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 856.760 16.195 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 1. Neopredmetena sredstva 0 0 2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva 856.760 16.195 III. Naložbene nepremičnine 0 0 IV. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 2. Dolgoročna posojila 0 0 V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 VI. Odložene terjatve za davek 0 0 B. KRATKORO ČNA SREDSTVA 777.997 14.240 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 II. Zaloge 305.514 6.245 III. Kratkoro čne finančne naložbe 18.440 0 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 2. Kratkoročna posojila 18.440 0 IV. Kratkoro čne poslovne terjatve 438.121 5.999 V. Denarna sredstva 15.922 1.996 C. KRATKORO ČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 55 0 Zabilančna sredstva 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.634.812 30.435 A. KAPITAL 27.458 2.397 I. Vpoklican kapital 7.542 10 1. Osnovni kapital 7.542 10 2. Nevpoklican kapital (kot odbitna postavka) 0 0 II. Kapitalske rezerve 0 0 III. Rezerve iz dobička 2.213 119 IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0 V. Preneseni čisti poslovni izid (preneseni čisti dobiček/izguba) 2.268 0 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček/čista izguba poslovnega leta 15.435 2.268

B. REZERVACIJE IN DOLGORO ČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0

1. Rezervacije 0 0 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 602.607 0 I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 602.607 0 III. Odložene obveznosti za davek 0 0 Č. KRATKORO ČNE OBVEZNOSTI 1.004.747 28.038 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 II. Kratkoro čne finančne obveznosti 332.235 5.000 III. Kratkoro čne poslovne obveznosti 672.512 23.038 D. KRATKORO ČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 Zabilančne obveznosti 0 0 Vir: Bilanca stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

13

Iz prikazane bilance stanja lahko razberemo, da so vrednosti v letu 2007 bistveno višje kot v letu 2006. V letu 2007 so se bistveno povečala dolgoročna sredstva, in sicer opredmetena osnovna sredstva, ker so v omenjenem letu povečali število tovornih vozil. Prav tako so se povečala kratkoročna sredstva, ker so imeli večje zaloge materiala, več kratkoročnih posojil, imeli so večje kratkoročne poslovne terjatve, saj so imeli več terjatev do kupcev opravljenih storitev, ter denarna sredstva, saj so poslovali več z gotovino kot prejšnje leto.

3.1 Preseki bilance stanja

Izdelovanje presekov bilance stanja je eden od načinov za ugotavljanje statične likvidnosti

podjetja. Znova se ugotavlja razmerje med sredstvi in viri podjetja zaradi zagotavljanja

likvidnosti (Avsec, 2007, str. 54).

Tabela 2: I. presek bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 2006 2007 2006 2007

Neopredmetena sredstva

(v EUR)

0 0 Kapital (v EUR) 2.397 27.458

Opredmetena osnovna

sredstva (v EUR)

16.195 856.760 Dolgoročne

obveznosti (v EUR)

0 602.607

Dolgoročne finančne

naložbe (v EUR)

0 0 Dolgoročne

rezervacije (v EUR)

0 0

Naložbene nepremičnine 0 0 Kratkoročne

obveznosti (v EUR)

13.798 226.695

16.195 856.760 16.195 856.760

Razlika (v EUR) 0 0

Vir: Bilanca stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

Iz Tabele 2 je razvidno, da ima podjetje v obeh letih več dolgoročnih sredstev kot dolgoročnih

virov. Ker ima premalo lastnih virov in premalo dolgoročnih obveznosti ter dolgoročnih

rezervacij, sem morala dodati še kratkoročne vire. To nam pove, da ima podjetje prevelik

obseg osnovnih sredstev, ki so financirana s kratkoročnimi viri.

14

Tabela 3: II. presek bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007 2006 2007 2006 2007

Zaloge (v EUR) 6.245 305.514 Preostanek kapitala (v

EUR)

0 0

Dolgoročne

poslovne terjatve (v

EUR)

0 0 Preostanek dolgoročnih

obveznosti in rezervacij

(v EUR)

0 0

Odložene terjatve za

davek (v EUR)

0 0 Kratkoročne obveznosti

(v EUR)

6.245 305.514

6.245 305.514 Razlika (v EUR) 0 0


V II. preseku bilance stanja se kažejo ostanki prve podbilance. Strani nista uravnoteženi.

Zaloge in dolgoročne poslovne terjatve niso financirane z dolgoročnimi viri.

Tabela 4: III. presek bilance stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007 2006 2007

Kratkoročne finančne

naložbe (v EUR)

0 18.440 Kratkoročne

obveznosti (v EUR)

7.995 472.538

Kratkoročne poslovne

terjatve (v EUR)

5.999 438.121 Kratkoročne

pasivne časovne

razmejitve (v EUR)

0 0

Kratkoročne aktivne

časovne razmejitve (v

EUR)

0 55 7.995 472.538

Denarna sredstva (v

EUR)

1.996 15.922

Sredstva za odtujitev (v

EUR)

0 0

7.995 472.538


15

Že iz prejšnjih dveh presekov je razvidno, da v podjetju primanjkuje trajnih virov, kar se kaže

tudi v tretjem preseku. V podjetju niso upoštevali zlatega bilančnega pravila, saj so imeli

premalo dolgoročnih virov (kapitala in dolgoročnih obveznosti z rezervacijami), da bi lahko

financirali dolgoročna sredstva. Bilanco stanja sem morala izravnati tako, da sem dodala še

kratkoročne vire.

3.2 Analiza sredstev in virov

Sredstva, ki jih ima poslovni sistem, stalno spreminjajo svoje pojavne oblike, se

preoblikujejo. Del se jih preoblikuje hitreje, del počasneje. Nekatera sredstva se lahko

zadržujejo v kakšni pojavni obliki dalj časa ali celo stalno. Vendar je njihovo bistvo

praviloma le v preoblikovanju, skladno z opravljanjem postavljenih nalog v poslovnem

sistemu (Turk et al2., 1991, str. 89).

Sredstva delimo na več različnih načinov. Lahko jih delimo tudi po času trajanja, dolgoročna

in kratkoročna sredstva. Dolgoročna sredstva so v podjetju več kot eno leto, kratkoročna

sredstva pa so v podjetju prisotna manj kot eno leto. Najpogostejša delitev sredstev je na

stalna in gibljiva sredstva, ki jo priporočajo tudi slovenski računovodski standardi.

Med sredstva razvrščamo neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva

in dolgoročne finančne naložbe ter obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe.

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so prepoznani dolgoročno odloženi stroški

poslovanja, patenti, licence, koncesije. Začetne vrednosti so prepoznane po nabavni vrednosti,

v katero so vštete uvozne in nakupne dajatve. Obresti niso vštete v nabavno vrednost. Doba

koristnosti je za vsa neopredmetena dolgoročna sredstva pet let. Uporabljena je metoda

enakomernega časovnega amortiziranja. Popravki vrednosti se računajo posamično.

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi so prepoznana zemljišča, zgradbe, proizvajalne

naprave in stroji ter druge naprave in oprema v fazi uporabe ali v fazi gradnje oziroma

izdelave.

Dolgoročne finančne naložbe so sestavljene iz delnic in deležev organizacij v skupini ali

drugih organizacij, drugih delnic in deležev, dolgoročno danih posojil ter dolgoročnih

depozitov.

16

Med obratna sredstva štejemo zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, dobroimetje pri bankah,

čeke in gotovino.

Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali v finančne dolgove. Sestavljene so iz

kratkoročnih delnic in deležev ter drugih kratkoročnih naložb.

Med sredstvi v računovodskih izkazih najdemo tudi aktivne časovne razmejitve na račun

kratkoročno odloženih stroškov ali prehodno nezaračunanih prihodkov.

Za nedenarna sredstva je pomemben dan, ko se spremenijo v denarno obliko (Melavc, 2000,

str. 76).

Oblika financiranja sredstev na aktivni strani bilance stanja izhaja iz obveznosti do virov

sredstev na pasivi.

Obveznosti do virov sredstev odražajo razmerja podjetja do drugih pravnih in fizičnih oseb,

kakor tudi do lastnikov podjetja. Odražajo se torej razmerja podjetja do bank, do dobaviteljev,

do zaposlenih in do vlagateljev kapitala. Obveznosti do virov sredstev delimo na kapital,

dolgoročne rezervacije, dolgoročne finančne in poslovne obveznosti, kratkoročne finančne in

poslovne obveznosti ter pasivne časovne razmejitve.

Podjetje ima obveznosti do virov, saj mora ene vrniti, za druge pa mora poskrbeti, da se

kapitalizirajo. Ker kapitala ni potrebno vračati, je kapital lastni vir. Viri, ki se morajo vrniti, se

imenujejo tuji viri oziroma dolgovi. Dolgovi so lahko kratkoročni ali dolgoročni, odvisno od

roka zapadlosti.

Pri bilanciranju sredstev in obveznosti do virov sredstev se srečujemo z ocenjevanjem

ekonomskih kategorij, ki so sestavine bilance stanja (Koletnik et al2., 1994, str. 264).

3.2.1 Strukturni deleži celotnih sredstev in virov sredstev

Iz Tabele 5 (stran 17) je razvidno, da je znotraj obveznosti do virov sredstev v letu 2006 7,88

% dolgoročnih obveznosti, v letu 2007 pa 38,54 %. Do takšne razlike je prišlo zaradi tega, ker

je imelo podjetje v letu 2007 več kapitala kot leto prej in zato, ker v letu 2006 ni bilo

dolgoročnih obveznosti, v letu 2007 pa so bile kar 36,86 %. Tudi kratkoročnih in dolgoročnih

sredstev je bilo v letu 2007 več kot leto prej. Bilančna vsota je na dan 31. 12. 2007 obsegala

17

1.634.812 EUR, kar je predstavljalo povečanje za 1.604.377 EUR kot v prejšnjem letu. Do

takšnega povečanja je prišlo zaradi tega, ker je podjetje imelo v letu 2007 veliko več

opredmetenih osnovnih sredstev. V primerjavi s preteklim letom so se povečale zaloge,

podjetje je imelo tudi kratkoročna posojila, ki jih v preteklem letu ni bilo. Začelo je bolj

poslovati z gotovino, zato so se tudi denarna sredstva povečala. V letu 2007 je podjetje imelo

za 100 % večje dolgoročne poslovne obveznosti, tudi kratkoročnih obveznosti je bilo precej

več v tem letu. Imeli so kratkoročna posojila in dolgove, povezane s poslovanjem.

Tabela 5: Strukturni deleži celotnih sredstev in virov sredstev v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 % 2007 %

Dolgoročna sredstva (v EUR) 16.195 53,12 856.760 52,41

Kratkoročna sredstva (v EUR) 14.240 46,79 777.997 47,59

Aktivne časovne razmejitve (v EUR) 0 0,00 55 0,003

Kapital (v EUR) 2.397 7,88 27.458 1,68

Dolgoročne rezervacije (v EUR) 0 0,00 0 0,00

Dolgoročne obveznosti (v EUR) 0 0,00 602.607 36,86

Kratkoročne obveznosti (v EUR) 28.038 92,12 1.004.747 61,46

Pasivne časovne razmejitve (v EUR) 0 0,00 0 0,00


3.3 Analiza financiranja

Čeprav v ekonomiki podjetja velja, da je financiranje ena od faz poslovnega procesa, ima

financiranje drugačno naravo kot nabava, proizvodnja ali prodaja. Financiranje je za razliko

od teh drugih faz delni proces, ki je nekako prisoten pri odvijanju vseh drugih delnih procesov

v podjetju. Rečemo lahko, da napaja vse druge delne procese s potrebnimi finančnimi

sredstvi. Zato tudi pravimo, da se v financiranju na določen način sintetizira in odraža celota

poslovanja podjetja (Pučko, 1998, str. 126).

Za podjetja, ki prvo obdobje približno treh let po ustanovitvi preživijo, velja, da kakovostno

finančno načrtovanje bistveno prispeva k boljšemu poslovanju. Takšno načrtovanje namreč

upravi podjetja omogoča, da sprejema predvsem pretehtane poslovne odločitve in se izogne

18

»ad hoc« odločitvam, sprejetim v časovni stiski, za katere je verjetnost, da se bodo izkazale

kot nepravilne, večja. Poleg tega dobro načrtovanje omogoča tudi sprotni nadzor nad

poslovanjem in primerjavo z načrtovanim, kar zopet omogoča pravočasne poslovne odločitve

za preprečitev velikih odstopanj (Mramor, 1993, str. 213).

Financiranje je lahko (Lipovec, 1983, str. 242):

1. pasivno, to je nabavljanje finančnih sredstev iz različnih virov in

2. aktivno, to je vlaganje nabavljenih sredstev v različne dele reprodukcijskega procesa,

torej v različne uporabe.

Finančno analizo podjetja lažje ugotavljamo s pomočjo računovodskih kazalnikov. Pri analizi

financiranja bom uporabila kazalnike financiranja, s katerimi bom analizirala sestavo

obveznosti do virov sredstev oziroma pasivno stran bilance stanja. Pri tem me najbolj zanima

delež kapitala in dolgov.

Tabela 6: Izračun kazalnikov financiranja v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Kapital (v EUR) 2.397 27.458

Dolgoročni dolgovi (v EUR) 0 602.607

Obveznosti do virov sredstev (v EUR) 30.435 1.634.812

Pasivne časovne razmejitve (v EUR) 0 0

Kratkoročni dolgovi (v EUR) 28.038 1.004.747

Stopnja lastniškosti financiranja (v %) 7,88 1,68

Stopnja dolžniškosti financiranja (v %) 92,12 98,32

Stopnja dolgoročnosti financiranja (v %) 7,88 38,54

Stopnja kratkoročnosti financiranja (v %) 92,12 61,46

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (v %) 11,70 58,54


Iz Tabele 6 lahko razberemo, da so se tako kapital kot tudi obveznosti do virov sredstev v letu

2007 povečale. Kljub temu se je zmanjšal delež kapitala v financiranju, in sicer iz 7,88 % v

letu 2006 na 1,68 % v letu 2007. Iz tega je razvidno, da je v podjetju prisoten zelo mali delež

19

kapitala med vsemi obveznostmi do virov sredstev. Podjetje večino svojih sredstev financira s

tujimi viri.

Delež dolgov je temu primerno zelo visok in tako v letu 2007 znaša 98,32 %. Pri tako visoki

stopnji dolgov v obeh letih je finančno tveganje podjetja vprašljivo.

Ker v podjetju v letu 2006 nimajo dolgoročnih dolgov, tako kot tudi ne pasivnih časovnih

razmejitev, je delež dolgoročnega financiranja enak deležu kapitala v financiranju, medtem ko

imajo v letu 2007 kar 38,54 % dolgoročnih obveznosti med vsemi obveznostmi do virov

sredstev.

V letu 2006 je tudi delež kratkoročnega financiranja enak deležu dolgov, in sicer znaša 92,12

%. Leto kasneje ima podjetje 30,66 % manj kratkoročnih obveznosti znotraj vseh obveznosti

do virov sredstev.

Pri izračunu dolgovno-kapitalskega razmerja se vidi, da ima podjetje v obeh letih več dolgov

kot kapitala. V letu 2007 je podjetje na eno denarno enoto kapitala imelo 58,54 denarne enote

dolga, se pravi zelo veliko.

Pri analizi financiranja je zelo pomembna tudi analiza plačilne sposobnosti ali likvidnosti, ki

predstavlja zmožnost podjetja, da lahko tekoče poravnava svoje pogodbene obveznosti.

Podjetju, ki nima urejene likvidnosti, lahko grozi stečaj. Tako mora podjetje vseskozi

preverjati količino denarja v svojem poslovnem procesu in zagotavljati ne previsoke in ne

prenizke količine. V primeru previsoke količine denarja podjetje izgublja denar, saj so obresti

na transakcijskem računu minimalne v primerjavi z drugimi naložbami in s tem rastejo

oportunitetni stroški ter se zmanjšuje donosnost podjetja. V primeru prenizke vsote denarja pa

obstaja možnost, da podjetje ni zmožno poravnati kratkoročnih terjatev in mora plačevati

zamudne obresti ali pa celo ne dobi surovin za nadaljevanje proizvodnje (Mramor, 1993, str.

297, 299).

Vseeno pa obstajajo razlogi za držanje denarja v podjetju. Le-ti so lahko transakcijski – za

zagotavljanje nemotenega tekočega poslovanja, in varnostni razlogi zaradi nepredvidljivih

dogodkov (npr. okvara stroja). Za podjetje je vseeno bolj smotrno, če v izrednem primeru

unovči zelo likvidne naložbe (npr. komercialne zapise) ali dobi denar preko kreditne linije.

20

Razlogi za držanje denarja so lahko tudi špekulativne narave in drugi razlogi, ki so vezani na

razne poslovne priložnosti (Mramor, 1993, str. 298).

Podjetje mora dnevno preverjati svojo likvidnost in zagotavljati dovolj denarja za nemoteno

poslovanje. Z uvedbo sodobnih bančnih poti v podjetju Horvat, d. o. o., je možno preverjanje

in uravnavanje likvidnosti skoraj v realnem času. Podjetje se lahko z banko dogovori o

posebnih pogojih kratkoročnega nalaganja denarja in izposoje kreditov ter si tako zagotovi

stalno plačilno sposobnost. Seveda to velja za zdrava podjetja, ki so si že prislužila zaupanje

banke.

Likvidnost podjetja z vidika kratkoročnih sredstev in obveznosti do njihovih virov

ugotavljamo s pomočjo kazalnikov kratkoročne likvidnosti, z vidika dolgoročnih sredstev z

dolgoročnimi viri pa ugotavljamo s pomočjo kazalnikov dolgoročne likvidnosti. Da podjetje

dobro posluje oziroma da preživi, je zelo pomembno, da ima vodstvo podjetja informacije o

likvidnostnem stanju.

Izračunane vrednosti nam podajo določeno informacijo o finančnem stanju podjetja, pravi

občutek o primernosti določene vrednosti kazalnika pa dobimo šele na podlagi primerjave s

povprečjem posamezne panoge dejavnosti, z drugimi podjetji v panogi ali s primerjavami po

obdobjih. Kazalniki kratkoročne in dolgoročne likvidnosti SRS 29 imenuje s skupnim

imenom »temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja« (Avsec, 2007, str. 55, 56).

Temeljni kazalniki kratkoročne likvidnosti so (Avsec, 2007. str. 56):

- koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti:

likvidna sredstva

a) Hitri koeficient = kratkoročne obveznosti

Med likvidna sredstva spadajo dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina. Med kratkoročne

obveznosti pa spadajo kratkoročne finančne in poslovne obveznosti;

- koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti ali pospešeni koeficient:

21

likvidna sredstva + kratkoročne terjatve

b) Pospešeni koeficient = kratkoročne obveznosti

Med sredstva spadajo denarna sredstva, kratkoročne naložbe in terjatve do kupcev. V števcu

niso vključene zaloge;

- koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti ali kratkoročni koeficient:

kratkoročna sredstva

c) Kratkoročni koeficient = kratkoročne obveznosti

Med kratkoročna sredstva spadajo zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe,

likvidna sredstva ter aktivne časovne razmejitve.

Izračun kratkoročne likvidnosti je prikazan v Tabeli 6.

Tabela 7: Izračun kratkoro čne likvidnosti v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Denarna sredstva (v EUR) 1.996 15.922

Kratkoročna sredstva (v EUR) 14.240 777.997

Zaloge (v EUR) 6.245 305.514

Kratkoročne obveznosti (v EUR) 28.038 1.004.747

Hitri koeficient 0,0712 0,0158

Pospešeni koeficient 0,2851 0,4703

Kratkoročni koeficient 0,5079 0,7743


Denarna sredstva so se v obravnavanem obdobju povečala. Ta kazalnik je posebej uporaben v

kriznih položajih in pri dejavnostih z velikimi likvidnostnimi spremembami (Avsec, 2007, str.

56). V obeh letih je hitri koeficient tako majhen, kar pomeni, da z gotovino ne bi mogli pokriti

vseh kratkoročnih obveznosti.

22

Pospešeni koeficient znaša v letu 2007 0,4703. V primerjavi s preteklim letom se je kazalnik

zvišal. Vrednost kazalnika je v obeh letih manjša od ena, kar pomeni, da podjetje ne more

financirati s kratkoročnimi viri kratkoročnih sredstev.

V letu 2007 znaša kratkoročni koeficient 0,7743 in je pod priporočeno vrednostjo, ki bi mogla

biti vsaj dve. To iz izkušenj poslovnega sveta pomeni neugoden rezultat za podjetje, saj tako

podjetje kaže svojo nelikvidnost in nesposobnost pokrivanja kratkoročnih obveznosti s

kratkoročnim premoženjem.

Izračun dolgoročne likvidnosti je prikazan v Tabeli 8.

Tabela 8: Izračun dolgoročne likvidnosti v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Kapital (v EUR) 2.397 27.458


Rezervacije (v EUR) 0 0

Dolgoročna pasivne časovne razmejitve (v EUR) 0 0

Dolgoročna sredstva (v EUR) 16.195 856.760

Zaloge (v EUR) 6.245 305.514

Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev 0,1480 0,0320

Kapitalska in dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev 0,1480 0,7354

Kapitalska in dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog 0,1068 0,5421


Pri koeficientu kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev je vrednost kazalnika manjša od

ena, kar pomeni, da se podjetje ne financira z lastnimi viri, temveč se bolj financira s tujimi

viri.

S kazalnikom kapitalske in dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev se prikazuje

financiranje dolgoročnih sredstev podjetja. Tudi pri tem kazalniku je v obeh letih vrednost

kazalnika manjša od ena. To pomeni, da so dolgoročna sredstva podjetja financirana s

kratkoročnimi viri.

23

Pri koeficientu kapitalske in dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev ter zalog je vrednost

kazalnika manjša od ena. V letu 2007 znaša 0,5421. Torej v obeh letih ni upoštevano zlato

bilančno pravilo. To pomeni, da podjetje z dolgoročnimi viri ne more financirati dolgoročnih

sredstev in zalog.

24

4 FINANČNO-POSREDNIŠKI POLOŽAJ PODJETJA

S finančno-posredniškim položajem podjetja ugotavljamo, ali je podjetje neto upnik ali neto

dolžnik. Finančno-posredniški položaj se ocenjuje na dolgoročnem in kratkoročnem področju.

V Tabeli 9 bom prikazala finančno-posredniški položaj podjetja Horvat, d. o. o.

Tabela 9: Finančno-posredniški položaj podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Kratkoročne terjatve in denarna sredstva in finančne naložbe (v

EUR)

7.995 472.483

Kratkoročni dolgovi (v EUR) 28.038 1.004.747

Kratkoročna neto terjatev ali neto dolg (v EUR) - 20.043 - 532.264

Dolgoročne terjatve in dolgoročna sredstva (v EUR) 0 0


Dolgoročna neto terjatev ali neto dolg (v EUR) 0 -602.607

Skupaj terjatev (v EUR) 7.995 472.483

Skupaj dolg (v EUR) 28.038 1.607.354

Neto terjatev oziroma neto dolg (v EUR) - 20.043 - 1.134.871

Povprečni mesečni prihodki (v EUR) 20.097,08 171.480,58

Vir: Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

Iz Tabele 9 lahko razberemo, da ima podjetje v obeh proučevanih letih slab likvidnostni

položaj. Na kratkoročnem področju je podjetje v obeh letih neto dolžnik, na dolgoročnem

področju pa v letu 2006 nima ne terjatev ne dolgov. Leto kasneje je podjetje tudi na tem

področju neto dolžnik. V letu 2007 je bilo podjetje v velikih likvidnostnih težavah, saj je

znašal kratkoročni neto dolg več kot 6 mesečnih neto prihodkov (koeficient je 6,62).

25

5 ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje, koliko prihodkov je

podjetje ustvarilo v enem letu, koliko je bilo odhodkov in kakšen poslovni izid ustreza

takšnemu poslovanju. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza

poslovnega izida. To je računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan

poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja (Zadravec, 2003,

str. 103).

Po standardih je podjetju na voljo več različic izkaza uspeha, in sicer (Zadravec, 2003, str.

104):

- različica I, ki ustreza nemški računovodski šoli;

- različica II, ki ustreza angloameriški računovodski šoli.

Ali je bilo podjetje v preteklosti uspešno in če bo takšno tudi v prihodnje, nam pove analiza

izkaza poslovnega izida. Z analizo izkaza uspeha preverimo, ali je poslovanje podjetja

ekonomično in učinkovito.

Analizo izkaza poslovnega izida opravimo tako, da presojamo obseg, sestavo in dinamiko

prihodkov; obseg, sestavo in dinamiko odhodkov; poslovni izid (Avsec, 2007, str. 62).

Odvisno od tega, katere prihodke oziroma odhodke analiziramo, dobimo različne vrste

poslovnih izidov.

Tabela 10: Prihodki, odhodki, poslovni izid ter njihova struktura v letih 2006 in 2007

2006 % 2007 %

Poslovni prihodki (v EUR) 240.609 99,77 2.052.087 99,73

Finančni prihodki (v EUR) 556 0,23 1.882 0,09

Izredni prihodki (v EUR) 0 0,00 3.798 0,18

PRIHODKI SKUPAJ (v EUR) 241.165 100,00 2.057.767 100,00

Poslovni odhodki (v EUR) 238.254 99,78 1.998.537 98,22

Finančni odhodki (v EUR) 524 0,22 36.161 1,78

Izredni odhodki (v EUR) 0 0,00 0 0,00

ODHODKI SKUPAJ (v EUR) 238.778 100,00 2.034.698 100,00

POSLOVNI IZID (v EUR) 2.387 23.069

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

26

Iz prikazane Tabele 10 je razvidno, da se je v podjetju v letu 2007 povečalo poslovanje.

Prihodki so se povečali za 1.816.602 evrov. Prav tako so se povečali vsi odhodki za 1.795.920

evrov. Podjetje je v obeh letih ustvarjalo dobiček. Takšno povečanje prihodkov je nastalo

zaradi tega, ker je bilo v letu 2007 toliko več opravljenih storitev. To pomeni, da je bilo v

omenjenem letu veliko več prevozov, s katerimi je podjetje ustvarjalo čiste prihodke od

prodaje. Podjetje je imelo veliko stroškov pri opravljanju prevoznih storitev, pri vzdrževanju

vozil ter stroškov materiala, zato je prišlo med letoma do takšne razlike pri odhodkih.

V Tabeli 11 je prikazan stopenjski poslovni izid za podjetje kot celoto.

Tabela 11: Izkaz poslovnega izida v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Poslovni prihodki (v EUR) 240.609 2.052.087

Poslovni odhodki (v EUR) 238.254 1.998.537

DOBIČEK / IZGUBA IZ POSLOVANJA (v EUR) 2.355 53.550

Finančni prihodki (v EUR) 556 1.882

Finančni odhodki (v EUR) 524 36.161

DOBIČEK / IZGUBA IZ FINANCIRANJA (v EUR) 32 -34.279

DOBIČEK / IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA (v EUR) 2.387 19.271

Izredni prihodki (v EUR) 0 3.798

Izredni odhodki (v EUR) 0 0

DOBIČEK / IZGUBA IZ IZREDNEGA DELOVANJA (v EUR) 0 3.798

CELOTNI DOBI ČEK / IZGUBA (v EUR) 2.387 23.069

Davek iz dobička (v EUR) 0 5.918

ČISTI DOBI ČEK / IZGUBA (v EUR) 2.387 17.151


Podjetje je imelo v obeh proučevanih letih dobiček iz poslovanja in v letu 2007 izgubo iz

financiranja, v letu 2006 pa dobiček iz financiranja. Dobiček iz poslovanja je v letu 2006

znašal 2.355 evrov, v letu 2007 pa 53.550 EUR. Dobiček iz financiranja je v letu 2006 znašal

32 evrov, izguba iz financiranja v letu 2007 pa 34.279 evrov. Pri izrednem delovanju je imelo

27

podjetje v obeh letih dobiček, vendar izredni prihodki in odhodki ne igrajo večje vloge v

izkazu poslovnega izida.

5.1 Temeljni kazalniki gospodarnosti

S kazalniki ekonomičnosti želimo ugotoviti, kako smo bili uspešni v proučevanem obdobju,

ali smo ustvarjali dobiček ali izgubo in koliko. Z njimi želimo izmeriti, kako učinkovito je

poslovanje, ki ga izražamo s poslovnim izidom.

Ekonomičnost poslovanja je moč analizirati na ravni podjetja in na ravni poslovnih enot, v

sferi proizvodnje, v sferi stroškovnih mest in na ravni poslovnih učinkov. Analizo

ekonomičnosti še posebej razvija izvajalni (operativni) »controlling«, ki se je še posebej v

svoji začetni razvojni fazi v Nemčiji ukvarjal predvsem s stroški in ekonomičnostjo (Pučko,

1998, str. 151).

Z gospodarnostjo poslovanja dobimo podatke o tem, kako učinkovito je spreminjanje inputov

v outpute. Gospodarnost se kaže kot razmerje med prodanimi proizvodi in med stroški, ki so

bili potrebni za te proizvode.

Poslovni izid bom analizirala s pomočjo temeljnih kazalnikov gospodarnosti.

poslovni prihodki

a) Koeficient gospodarnosti poslovanja = poslovni odhodki

Koeficient kaže na razmerje med rednimi prihodki in rednimi odhodki iz poslovanja, saj so iz

koeficienta izločeni izredni prihodki in odhodki ter prihodki in odhodki od financiranja

(Avsec, 2007, str. 68).

Podjetje je uspešnejše, čim večja je vrednost tega kazalnika oziroma kvalitetno poslovanje

ima za posledico kazalnik, ki je večji od ena (Avsec, 2007, str. 68).

28

Tabela 12: Koeficient gospodarnosti poslovanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007


Poslovni odhodki (v EUR) 238.254 1.998.537

Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,010 1,027


V obeh proučevanih letih je bil koeficient večji od ena. Iz Tabele 12 lahko razberemo, da je

podjetje v obeh letih poslovalo pozitivno. Zato lahko sklepamo, da je podjetje v obeh letih

ustvarilo dobiček iz poslovanja.

prihodki

b) Koeficient celotne gospodarnosti = odhodki

Razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki podjetja kaže na poslovni izid podjetja v

obdobju, zato je koeficient gospodarni kazalnik ekonomske učinkovitosti podjetja. Vrednost

nad ena kaže na pozitivni poslovni izid, vrednost pod 1 pa na negativni poslovni izid (Avsec,

2007, str. 68).

Tabela 13: Koeficient celotne gospodarnosti podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Prihodki (v EUR) 241.165 2.057.767

Odhodki (v EUR) 238.778 2.034.698

Koeficient celotne gospodarnosti 1,010 1,011


V obeh proučevanih letih je bil koeficient večji od ena. To pomeni, da je podjetje v obeh letih

poslovalo s pozitivnim poslovnim izidom in celotni prihodki so bili večji od celotnih

odhodkov.

29

stroški dela

c) Stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov = poslovni prihodki

S stopnjo delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov izračunamo stopnjo udeležbe stroškov

dela v poslovnih prihodkih. Stroški dela zajemajo stroške plač, stroške dodatnega

pokojninskega zavarovanja zaposlencev, stroške delodajalčevih prispevkov in drugih dajatev

iz plač ter druge stroške dela.

Tabela 14: Stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Stroški dela (v EUR) 8.454 174.521


Stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov 0,035 0,085


Kar precej so se povečali stroški v letu 2007 glede na preteklo leto. To lahko razberemo iz

Tabele 14. Delež stroškov dela v poslovnih prihodkih je v letu 2007 večji kot v preteklem

letu.

stroški materiala

d) Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov = poslovni prihodki

Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov kaže na to, kako podjetje obvladuje

stroške materiala na enoto prihodka.

Tabela 15: Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Stroški materiala (v EUR) 228.873 1.748.175


Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov 0,951 0,852


30

Dobrih 95 % poslovnih prihodkov je bilo v letu 2006 namenjenih za pokrivanje materialnih

stroškov, v letu 2007 pa 85 %.

poslovni dobiček

e) Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov = poslovni prihodki

Stopnja dobičkonosnosti nam pove, koliko poslovnega izida iz poslovanja je podjetje

ustvarilo na vsakih 100 denarnih enot doseženih poslovnih prihodkov. Čim večja je

izračunana stopnja, uspešnejše je podjetje, obenem pa mora izkazovati čisti dobiček.

Tabela 16: Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Poslovni dobiček (v EUR) 2.355 53.550


Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov 0,010 0,026


Iz Tabele 16 je razvidno, da je podjetje v letu 2007 ustvarilo 2,6 evrov poslovnega dobička na

vsakih 100 evrov poslovnih prihodkov.

čisti dobiček

f) Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov = prihodki

Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov nam pokaže, koliko dobička oziroma izgube je

podjetje ustvarilo na vsakih 100 denarnih enot prihodkov. Čim večja je izračunana stopnja,

uspešnejše je podjetje.

31

Tabela 17: Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Dobiček / izguba (v EUR) 2.387 17.151

Prihodki (v EUR) 240.609 2.052.087

Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov 0,010 0,008


Prav tako tudi ta kazalnik kaže pozitivno poslovanje podjetja v obeh letih. Podjetje je v letu

2007 ustvarilo 0,8 evrov dobička na vsakih 100 evrov prihodkov.

32

6 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

Mera uspešnosti poslovanja v podjetju ne more biti že sam poslovni uspeh. Le-tega je nujno

izmeriti v skladu z načelom racionalnosti z vlaganji (žrtvami), ki so bila potrebna za dosego

tega uspeha. Z vidika lastnikov podjetja so ta vlaganja vložen (angažiran) njihov kapital. Tako

pridemo do donosnosti lastnega kapitala kot temeljnega kazalca poslovne uspešnosti

zasebnega podjetja (Pučko, 1998, str. 145).

Če hočemo podati bolj realno sodbo o poslovanju podjetja, moramo v analizo vključiti tudi

kazalnike, ki nam s primerjanjem raznovrstnih podatkov pomagajo pri oceni poslovanja

podjetja. Zato sem v analizo vključila kazalnik produktivnosti dela in kazalnike rentabilnosti

poslovanja.

6.1 Produktivnost dela

Produktivnost največkrat izražamo kot produktivnost dela, kjer v števcu uporabimo količino

proizvedenih poslovnih učinkov, v imenovalcu pa mersko enoto za delo, kot npr. število

opravljenih ur ali število zaposlenih (Rebernik, 1999, str. 267).

Prav tako kot analiza ekonomičnosti ima tudi analiza produktivnosti dela različne ravni in

vrsto razvitih metod za merjenje ravni produktivnosti dela (Pučko, 1998, str. 154).

Produktivnost opredeljujemo na splošno kot odnos med pridobljenimi poslovnimi učinki in

zanje porabljeno količino posamezne vrste poslovne prvine. Največkrat ugotavljamo samo

produktivnost dela, ker je pač delo najaktivnejša poslovna prvina (Pučko, 1998, str. 154).

Podjetje Horvat, d. o. o., je transportno podjetje, za katerega ne morem računati števila

opravljenih delovnih ur, saj vsi prevozi niso enako dolgi. Zaradi tega si bom pri izračunu

pomagala z razpoložljivimi podatki. V števcu bom upoštevala prihodke od poslovanja, v

imenovalcu pa število vseh zaposlenih v podjetju.

prihodki od poslovanja

Produktivnost dela = povprečno število zaposlenih

Podjetje bo bolj uspešno, če bo doseglo čim večjo količino poslovnih učinkov na delavca.

33

Tabela 18: Izračun produktivnosti dela v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Poslovni prihodki 240.609 2.052.087

Povprečno število zaposlenih 9 15

Produktivnost dela 26.734,33 136.805,8

Vir: Kadrovska evidenca podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

V letu 2007 je na zaposlenega odpadlo 136.805,8 evrov prihodka, v letu 2006 pa bistveno

manj, 26.734,33 evrov, kar pomeni, da se je produktivnost povečala v primerjavi s preteklim

letom. Povečali so se poslovni prihodki, kakor tudi število zaposlenih. Za podjetje je ugodno,

da se je produktivnost dela tako povečala, saj če so zaposleni bolj produktivni, to vsekakor

pomeni tudi dobre rezultate za podjetje.

6.2 Rentabilnost ali donosnost

Rentabilnost ali donosnost je osnovno merilo, ki pokaže uspešnost poslovanja z analiziranjem

razmerja med donosom in povprečnimi sredstvi, potrebnimi za doseganje določenega donosa.

Splošna formula za izračun donosnosti je donos / vlaganja, seveda pa lahko formulo z

zamenjavo števca ali imenovalca priredimo za potrebe posamezne analize (Rebernik, 1999,

str. 266).

V podjetjih, ki niso preveč diverzificirana, je koristno spremljati in ocenjevati tudi prag

rentabilnosti in stopnjo tveganosti poslovanja. Prag rentabilnosti lahko opazujemo kot tisti

količinski obseg proizvodnje ali opravljanja storitev, pri katerem ravno pokrivamo stalne in

spremenljive stroške, ne da bi ustvarjali izgubo ali dobiček. Seveda ta prag rentabilnosti lahko

ugotavljamo tudi na osnovi tistega obsega vrednostne prodaje, pri katerem je poslovni izid

enak ničli (Pučko, 1998, str. 158).

V Tabeli 19 (stran 35) sem analizirala dve osnovni obliki donosnosti, in sicer donosnost

kapitala (v angleščini ROE – ruturn on equity) ter donosnost sredstev (ROA – ruturn on

assets).

Kazalnik čiste donosnosti kapitala je velikokrat uporabljen za presojo uspešnosti upravljanja z

vloženim kapitalom in je eden izmed najpomembnejših. Pove nam, koliko čistega dobička ali

34

izgube je podjetje ustvarilo na eno enoto vloženega kapitala. Če je vrednost kazalnika

negativna, podjetje izkazuje izgubo. Podjetje je vsekakor bolj uspešno, če je vrednost

kazalnika čim večja, vendar pa lahko višji rezultat pomeni, da je podjetje bolj zadolženo.

Ali je poslovodstvo uspešno upravljalo s sredstvi, ugotovimo s kazalnikom čiste

dobičkonosnosti sredstev. Ta kazalnik nam pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube

je podjetje izkazalo na eno enoto sredstev. Z njim ugotovimo uspešnost podjetja in je eden

najbolj pomembnih kazalnikov pri tej presoji. Podjetje je bolj uspešno, če je vrednost

kazalnika večja.

Tabela 19: Izračun donosnosti kapitala in donosnosti sredstev v podjetju Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007

2006 2007

Čisti dobiček (v EUR) 2.387 17.151

Povprečni kapital (v EUR) 14.927,5 14.927,5

Povprečna sredstva (v EUR) 832.623,5 832.623,5

Donosnost kapitala ROE (v %) 15,99 114,90

Donosnost sredstev ROA (v %) 0,29 2,06

Vir: Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007.

Povprečnega kapitala in povprečnih sredstev za leto 2006 nisem mogla računati s prejšnjim

letom, ker takrat podjetje še ni poslovalo, zato so povprečja enaka kot v letu 2007.

Iz Tabele 19 je razvidno, da se je čisti dobiček povečal. Seveda je to povečanje ugodno

vplivalo na povečanje donosnosti kapitala, saj se je le-ta povečala iz 15,99 % na 114,90 % v

letu 2007; prav tako se je povečala tudi donosnost sredstev.

Kazalnike, ki smo jih izračunali v prejšnjih poglavjih, lahko med seboj povežemo in dobimo

sistem povezanih kazalnikov, ki je bil najprej uporabljen v ameriškem podjetju »Du Pont« in

po katerem se sistem tudi imenuje. Iz sistema je razvidno, da na uspešnost podjetja vplivajo

naslednji ključni elementi: hitrost obračanja sredstev, čista donosnost prihodkov in struktura

financiranja (Biloslavo, 1999, str. 120).

35

7 PREDLOGI UKREPOV

V svoji raziskavi sem ugotovila, da se podjetje Horvat, d. o. o., srečuje z velikimi

likvidnostnimi težavami, zato za izboljšanje ugotovljenega stanja predlagam naslednje:

1. v podjetju bi bilo potrebno povečati lastni kapital, da bi se lahko podjetje z njim

financiralo. Finančno tveganje podjetja je vprašljivo, saj je delež dolgov zelo visok.

Zato bi bilo potrebno dolgove najprej zmanjšati. To bi storili tako, da ne bi najemali

dolgoročnih kreditov za storitve ter da bi zmanjšali celotne kratkoročne dolgove;

2. v podjetju bi morali povečati usklajenost med sredstvi in viri iz vidika časovne

usklajenosti, saj so imeli premalo dolgoročnih virov, da bi lahko financirali

dolgoročna sredstva. Torej bi morali zmanjšati opredmetena osnovna sredstva in

povečati kapital;

3. analiza poslovanja podjetja je pokazala, da je podjetje v letih 2006 in 2007 poslovalo z

dobičkom. Rezultati poslovanja so se v letu 2007 glede na leto 2006 povečali.

Uspešnost poslovanja sem ocenjevala iz vidika produktivnosti dela in rentabilnosti.

Produktivnost dela se je povečala v primerjavi s preteklim letom. Menim, da bi morali

v podjetju še večji poudarek nameniti osveščenosti vseh zaposlenih o pomembnosti

razvoja kadrov. Tudi rentabilnost v podjetju se je povečala, tako donosnost kapitala

kot tudi donosnost sredstev. Če bi podjetje bolj učinkovito upravljalo s celotnimi

sredstvi, bi lahko donosnost le-teh še povečali. To bi lahko storili tako, da bi povečali

hitrost obračanja celotnih sredstev. Na povečanje donosnosti kapitala je ugodno

vplivalo povečanje čistega dobička.

Podjetje posluje zelo tvegano. Da bi se velikemu tveganju izognili, je potrebno izboljšati

poslovno uspešnost.

36

8 SKLEP

V diplomski nalogi sem se usmerila na analiziranje poslovanja podjetja Horvat, d. o. o., in na

osnovi analize predstavila financiranje podjetja. V podjetju je analiza uspešnosti poslovanja

pokazala, da bi lahko z redno analizo izboljšali poslovanje podjetja.

Težave, ki sem jih pri tej raziskavi ugotovila, je podjetje začelo postopoma reševati. Začeli so

delati redne analize o njihovem poslovanju in tako sproti ugotavljali, kje delajo napake ter jih

začeli postopoma odpravljati. S tem so dosegli tudi, da so lahko investirali v nakup dveh

novih tovornih vozil, kar se jim bo čez nekaj časa povrnilo, saj bodo tako privarčevali pri

vzdrževanju.

V diplomski nalogi sem torej potrdila trditev iz uvoda glede analize poslovanja.

Lahko ocenim, da se bo trud, ki smo ga zaposleni podjetja in direktor vložili v poslovanje

podjetja, že v tem letu poplačal, in sicer v izboljšanju uspešnosti poslovanja, saj je vodstvo

podjetja začelo upoštevati nasvete nekaterih zaposlenih in so tako rešili težave pri poslovanju

podjetja z rednimi analizami poslovanja, ki so jim pokazale, kakšno je njihovo stanje.

37

9 LITERATURA IN VIRI

1. Avsec, M. (2007) Analiza bilanc in revizija, Maribor, Doba VSŠ.

2. Biloslavo, R. (1999) Metode in modeli za management, Koper, Visoka šola za

management.

3. Koletnik, F., Kokotec – Novak, M. (1994) Bilanciranje in bilančna politika, Maribor,

Ekonomska poslovna fakulteta.

4. Lipovec, F. (1983) Analiza in planiranje poslovanja, Ljubljana, ČGP Delo – TOZD

Gospodarski vestnik.

5. Melavc, D. (2000) Kako gospodariti, Kranj, Fakulteta za organizacijske vede, Moderna

organizacija.

6. Mramor, D. (1993) Uvod v poslovne finance, Ljubljana, Gospodarski vestnik.

7. Pučko, D. (1998) Analiza poslovanja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

8. Pučko, D. (2004) Analiza poslovanja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

9. Rebernik, M. (1999) Ekonomika podjetja, Ljubljana, Gospodarski vestnik.

10. Turk, I., Melavc, D. (1991) Uvod v računovodstvo, Kranj, Fakulteta za organizacijske

vede, Moderna organizacija.

11. Zadravec, R. (2003) Zaključni račun po novem – Prenovljeni računovodski izkazi in

njihova analiza za poslovno odločanje, Ljubljana, Primath.

12. Bilanca stanja podjetja Horvat d.o.o. v letih 2006 in 2007.

13. Izkaz uspeha podjetja Horvat d.o.o. v letih 2006 in 2007.

38

10 IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tina Horvat, študentka programa »Računovodja«, izjavljam, da je diplomska

naloga z naslovom Uspešnost poslovanja transportnega podjetja in težave pri njegovem

razvoju, ki sem jo napisala pod mentorstvom predavateljice Milene Avsec, univ. dipl. ekon.,

moje avtorsko delo.

Slov. Bistrica, 19. 11. 2008 Podpis:

39

PRILOGA 1 (Bilanca stanja podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007, v EUR) 2007 2006 SREDSTVA 1.634.812 30.435 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 856.760 16.195 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 1. Neopredmetena sredstva 0 0 2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva 856.760 16.195 III. Naložbene nepremičnine 0 0 IV. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 2. Dolgoročna posojila 0 0 V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 VI. Odložene terjatve za davek 0 0 B. KRATKORO ČNA SREDSTVA 777.997 14.240 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 II. Zaloge 305.514 6.245 III. Kratkoro čne finančne naložbe 18.440 0 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 2. Kratkoročna posojila 18.440 0 IV. Kratkoro čne poslovne terjatve 438.121 5.999 V. Denarna sredstva 15.922 1.996 C. KRATKORO ČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 55 0 Zabilančna sredstva 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.634.812 30.435 A. KAPITAL 27.458 2.397 I. Vpoklican kapital 7.542 10 1. Osnovni kapital 7.542 10 2. Nevpoklican kapital (kot odbitna postavka) 0 0 II. Kapitalske rezerve 0 0 III. Rezerve iz dobička 2.213 119 IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0 V. Preneseni čisti poslovni izid (preneseni čisti dobiček/izguba) 2.268 0 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček/čista izguba poslovnega leta 15.435 2.268

B. REZERVACIJE IN DOLGORO ČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0

1. Rezervacije 0 0 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 602.607 0 I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 602.607 0 III. Odložene obveznosti za davek 0 0 Č. KRATKORO ČNE OBVEZNOSTI 1.004.747 28.038 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 II. Kratkoro čne finančne obveznosti 332.235 5.000 III. Kratkoro čne poslovne obveznosti 672.512 23.038 D. KRATKORO ČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0

40

Zabilančne obveznosti 0 0

PRILOGA 2 (Izkaz poslovnega izida podjetja Horvat, d. o. o., v letih 2006 in 2007, v EUR) 2007 2006 1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2.052.087 240.609

2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG, PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 0 0

3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 0 0

4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslo vnimi prihodki 0 0

5. Stroški blaga, materiala in storitev 1.748.175 228.873 a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 1.466.484 211.696 b) Stroški storitev 281.691 17.177 6. Stroški dela 174.521 8.454 a) Stroški plač 118.912 5.667 b) Stroški pokojninskih zavarovanj 10.524 502 c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 8.621 410 č) Drugi stroški dela 36.464 1.875 7. Odpisi vrednosti 64.622 650 a) Amortizacija 64.622 650

b) Prevrenotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 0 0

c) Prevrenotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 0 0 8. Drugi poslovni odhodki 11.219 277 9. Finančni prihodki iz deležev 0 0 10. Finančni prihodki iz danih posojil 1.882 0 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 0 556 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 0 0 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 0 0 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 36.161 524 15. DRUGI PRIHODKI 3.798 0 16. DRUGI ODHODKI 0 0 17. DAVEK IZ DOBI ČKA 5.918 0 18. ODLOŽENI DAVKI 0 0

19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRA ČUNSKEGA OBDOBJA (ČISTI DOBIČEK/IZGUBA OBRA ČUNSKEGA OBDOBJA 17.151 2.387

20. PRENESENI ČISTI DOBI ČEK/ČISTA IZGUBA 2.387 0 21. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 0 0 22. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBI ČKA 0 0 a) Zmanjšanje zakonskih rezerv 0 0 b) Zmanjšanje rezerv iz lastne delnice in lastne poslovne deleže 0 0 c) Zmanjšanje statutarnih rezerv 0 0 č) Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 0 0 23. POVEČANJE REZERV IZ DOBI ČKA 1.715 119 a) Povečanje zakonskih rezerv 1.715 119 b) Povečanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže 0 0 c) Povečanje statutarnih rezerv 0 0 č) Povečanje drugih rezerv iz dobička 0 0 24. BILAN ČNI DOBIČEK/IZGUBA 17.823 2.268

USPEŠNOST POSLOVANJA TRANSPORTNEGA … · delu je analizirana uspešnost poslovanja, in sicer...

Documents

Transcript of USPEŠNOST POSLOVANJA TRANSPORTNEGA … · delu je analizirana uspešnost poslovanja, in sicer...