Osnovne informacije in izvedeni projekti

Rojen sem leta 1981, po osnovni šoli v Ilirski Bistrici sem obiskoval gimnazijo v Postojni, nadalje pa Fakulteto

za arhitekturo v Ljubljani, kjer sem študij zaključil leta 2009 z magistrsko nalogo na temo arhitekturne akustike.

Preživljam se po večini s svobodnim oblikovanjem (grafično in industrijsko) ter fotografijo. Poleg profesionalnega

dela izvajam tudi samostojne umetniške projekte, za katere sem prejel že več nagrad (Bratislava, National

Geographic, Extempore, ipd.).

www.marjankrebelj.commarjan@marjankrebelj.com+386 41 808 801

področja delovanja: grafično oblikovanjeindustrijsko oblikovanjearhitekturafotografija

MARJANKREBELJmag.ing.arh

VEČJE NAGRADE2014 - EMZIN, Slovenska fotografija leta (finali izbor)2012 - Month of Photography Bratislava (2. mesto za Portfolio Review)2012 - Month of Photography Bratislava (častna navedba po reviji Fotografia, Poljska)2012 - EMZIN, Slovenska fotografija leta (finalni izbor)2009 - National Geographic Slovenija (1. mesto, kraji)

RAZSTAVE IN PROJEKCIJE2013 - Galerija Fotografija - Ljubljana (solo), projekt Metamorphosis2013 - Galerija Hermana Pečariča - Piran (solo), projekt Metamorphosis2013 - Haus der Fotografie - Wien, FotoSecession, Dunaj (solo), Cikel Dear Japan2013 - Čar Lesa, Cankarjev Dom, finalni izbor z leseno skrinjico2013 - Čar Lesa, Mestna hiša Ljubljane, finalni izbor z leseno skrinjico2012 - Faculty of Architecture, Ljubljana (solo)2012 - EMZIN competition Exibition in Cankarjev Dom, Ljubljana2011 - SIDDHARTA, solo exhibition with Siddharta band, Ljubljana2011 - Library Makse Samsa, Ilirska Bistrica (solo)2010 - Galerija Krka, Ljubljana2010 - Library Makse Samsa, Ilirska Bistrica (solo)2005 - Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica (solo)

REFERENČNE STRANKEVladne:Protokol Republike SlovenijeZavod za šolstvo Republike Slovenije

Podjetja:Engrotuš d.d.TehnoplastRepro MS, LjubljanaPernod Ricard Sloveniarevija PodjetnikImmortal Models

Glasbeniki:SiddhartaDan DObročSlovenska Filharmonija

Neprofitne, izobraževalne in športneFakulteta za arhitekturo, LjubljanaPedagoška fakulteta, LjubljanaJavni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD)Inštitut C.A.R., dr. Aleksander ZadelVDC KoperKRG Narodni dom, LjubljanaZavod UMMI, KoperDruštvo podeželskih žena, Ilirska BistricaLiterarno društvo Ilirska BistricaLiterarno društvo Literativa

Histria FestivalUPOL Symphonic WindsMF Nova Symphonic OrchestraDallas RecordsKif-KIf/Menart Records

DALJŠA SODELOVANJA2011-2013: Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana predavanja in vaje pri predmetih: - Digitalne metode in predstavitve - Stanovanjske stavbe - Detajl v arhitekturi - Projektiranje in kompozicija

2008-2014+: Zavod za šolstvo Republike Slovenije predavanja na učiteljskih usposabljanjih na temo ustvarjalnosti in nadarjenosti

2006-2014+: Zavod UMMI sodelovanje pri različnih projektantskih, dizajnerskih in pedagoških procesih

2001-2013: OŠ Dragotina Ketteja in Gimnazija Ilirska Bistrica vodenje fotografskega krožka 2005-2007: Atelje Villa, Ljubljana - Arhitekturno projektiranje in oblikovanje

2001-2005: TV Galeja, Ilirska Bistrica - Vodenje in uredništvo zabavnih oddaj - Režija, kamera, montaža, grafično oblikovanje za TV program

JEZIKI Angleščina - vrhunskoSrbohrvaščina - vrhunskoNemščina - pogovornoItaljanščina - pasivnoFrancoščina - pasivno

SOFTWARE ADOBE: LightroomPhotoshop Illustrator IndesignAfterefectsPremiere

CORELDraw

APPLE MacOS iWork iLife, ipd..

MICROSOFT WinOffice, ipd...

STEINBERGCubase

Priporočila

2014Darilo: The Black Box

ReproMS Ljubljana

oblikovanjefotografija

Izvedba:Tiskarna DTP

2012Lesena skrinjica

Samostojni projekt

Odkup:Protokol Republike

Slovenije

oblikovanje

Izvedba:Aleš Pirš

Industrijsko oblikovanje

2014Feebac

Spletna in mobilna aplikacija

oblikovanje vseh grafik

postavitev spletne stranitržna stragegija

2014Interaktivni PDF: Gibanje Um-Mi

Zavod UMMI

fotografijaoblikovanje

tržna strategija

Grafično oblikovanje

in marketing

2014Panta Rhei

Dobronamerni koledar

200 grafik (monotipij)prodaja & trženje

2014Adama d.o.o.

Celostna grafična podoba

BRKINI - 2014

SESTAVINE: bezgove jagode, bezgovi cvetovi, jabolka, za okus pa še melisa, korenika sladkega

korena in malo ingverja.

Bezeg, jabolka in melisa so nabrani iz divjega rastja.

ROK UPORABE: pojej takoj :)

Sambucus nigra

MARMELADA

ŠIROKOLISTNI TROPOTECAchillea milletolium

Nabrano: Brkini

2014

RMANOriganum officinalis

Učinkovine tropotca delujejo razkuževalno in protivnetno (svež razkužuje rane), rman je od nekdaj znan kot splošno zdravilo za črevesne in želodčne težave (gastritis, krči, napenjanje, zlata žila...), dočim melisa deluje pomirjevalno za živčevje, hkrati pa doprinese podobne učinke kot rman in tropotec. Čaj je zato primeren za večerno pitje.

1 žlička na 2 dl vrele vode, 30 minut

Razmerje zelišč: 10/80/10

CAJ PROTI GASTRITISU

MELISAMelissa officinalis

2013Koledar: Metamorphosis

oblikovanjepostavitevfotografija

trženje

Facebook cover, zgorajPlakat za predstavitveni dogodek, desno

2012Knjiga: Prvih 16 let

Košarkaški klub Plama pur

oblikovanjepostavitevfotografija

2012Knjiga:

Jedi naših starih mamDruštvo podeželskih žena

fotografija

2009Pozija, knjiga:

Pet minut blaznosti Patricija Dodič Patra

oblikovanje

2011CD ovitek:

Prvih 10 Teja Ljubič

fotografija

oblikovanje

Celostnepodobe

2011SiMusic

Prodaja glasbenih not in inštrumentov

2009Hermiona d.o.o.

Davčno svetovanje

2006ŠTIP

Šport, turizem, prosti čas

2006štukarija.net spletni portal

2006Lahkota

Spletno oblikovanje

Plakati 2004Bodite vedri Tehnoplast oblikovanje, koncept

2008Mali kraški maraton

ŠTIP, Sežana

oblikovanje, koncept

2011Razstava Siddharta

Marjan Krebelj, Siddharta

oblikovanje, koncept

2012Gimnazijska dejavnost Gimnazija Ilirska Bistrica oblikovanje, koncept

Politicni plakat

2004Mladi forum Šajeta

kandidatna lista

fotografijaoblikovanje

2010Mladi forum Šajeta in

Rok Jenko

kandidatna listažupanski kandidat

fotografijaoblikovanje

PortfolioPreostanek si lahko

pogledate na spletni strani:www.marjankrebelj.com

Mediji o meni

2012Primorske novice

29.12.2012

primorske novicešt. 300sobota, 29. decembra 2012 11ssoobboottaaArhitekt in fotograf Marjan Krebelj je v Bratislavi nase opozoril tujo fotografsko smetano

“Kar sem doslej dosegel, so šelemejniki, in ne doseženi cilji”“Projekti se ne delijona velike in majhne,ampak na dobro inslabo narejene,” p ra v imladi arhitekt izIlirske Bistrice MarjanKrebelj. Svojo pot jeusmeril v vizualnoumetnost; največdeluje na področjugrafičnega oblikovanjain fotografije. Njegovfotografski talent soopazili tudi namesecu fotografije vBratislavi, od koder seje vrnil z drugonagrado za štiri serijeumetniških fotografij.

“Vedno se skušam poglo-biti. Imam študiozen pris-top; poglobljen in tudi ek-sperimentalen. To je rdečanit vseh področij, s katerimise ukvarjam,” med pogovo-rom o svojem ustvarjanju napodročjih fotografije, gra-fičnega oblikovanja, naza-dnje pa tudi industrijskegaoblikovanja pove mladi ar-hitekt Marjan Krebelj. Porodu je iz Ilirske Bistrice,trenutno živi v Ljubljani, želipa si tudi ustvarjanja v tu-jini. Novembra je na mesecufotografije v Bratislavi pre-pričal tudi tujo fotografskos m e t a n o.

Preboj naprvem festivalu

Meseca fotografije se jeudeležil brez pričakovanj,kvečjemu z željo, da odocenjevalcev fotografij v po-govorih na štiri oči dobirealno in strokovno ocenosvojega dela, a se mu je žeprvič uspelo prebiti iz sku-pine 82 prijavljenih fotogra-fov. Bratislava, Arles, Perpi-gnan, Praga, Pariz, Dunaj sosicer mesta, ki jih nekateriod umetniških fotografovobiskujejo drugo za drugim,da bi s svojim talentom na-redili vtis na žirante tam-kajšnjih fotografskih festiva-l ov. “Če si v tem poslu, greštja predvsem spoznavat lju-di oziroma poskrbet, da onispoznajo tebe. To so ljudje, kiso tudi lastniki galerij in tilahko omogočijo objavo vrevijah …” pove o pozna-valcih fotografske umetno-sti, ki na takšnih festivalihodkrivajo presežk e.

V Bratislavi je vsak pri-javljen fotograf predstavil 15žirantom izbor svojih del.

“Že samo to, da ti dajomnenje, je neprecenljivo,”pravi Marjan. On je od do-godka dobil veliko več; po-leg mnenja še drugo nagra-do za Portfolio Review inčastno omembo v najpo-membnejši poljski fotograf-ski reviji Fotografia. Ži ra n t ev Bratislavi je prepričal sserijo meditativnih umet-niških fotografij Draga Ja-ponska (Dear Japan), pra-vljičnih fotografij Sanje me-tuljev (Les Rèves des Pa-pillons), reportažnimi foto-grafijami iz New Yorka in

fotografijami, ki so že blizutistega, kar v Slovenijizačenja tržiti kot bolj umet-niško poročno fotografijo.

Serijo Draga Japonska po-stavi tudi kot enega od iz-delkov, na katere je v svojidosedanji karieri najbolj po-nosen. Fotografije, ki jih jeuporabil tudi na prvemosebnem umetniškem ko-ledarju, imajo z Japonskoskupno to, da sledijo tam-kajšnji domišljijski grafiki:“Pokrajine, ki so jih risali,sploh niso obstajale, a v do-mišljiji grafikov so predsta-

vljale različna čustva: žalost,mir, sovraštvo. Sliko si dal nasteno in ob njej meditiral.Bile so pripomočki za me-ditacijo, kot haikuji. Tudimoje slike so nekakšen fo-tografski haikuji. Gre za vi-zualne meditacije, in gledal-cu je prepuščeno, da jih sami n t e r p re t i ra .”

Pre ži ve t j eomogoča le šir ina

Um e t n i ška fotografija jedrag hobi, z Marjanovimibesedami: “to so projekti, ki

žrejo denar”. A pravzaprav jetako z vsemi hobiji, ki jihčlovek ima in si jih morasam plačevati. “Pri meni jerazlika v tem, da so si pro-fesionalno delo in hobiji zeloblizu, uporabljam isto opre-mo, isti način razmišl j a n j a ,”p ove že stvari za dušo s tis-timi, ki omogočajo preži ve t -je. Kot magister arhitekturepredava na ljubljanski fa-kulteti za arhitekturo, zna-nje s področja fotografije,grafičnega dizajna, umetno-stne zgodovine in zgodovinefotografije pa deli med širšo

javnost tudi s predavanji poknjižnicah in zasebnih in-stitucijah, ki ga povabijo.“Ta država je tako opus-tošena, tako finančno iz-sušena, da moraš, če hočešp re živeti, delati absolutnov s e ,” pospremi preprostodejstvo, da se od umetnostine da ži ve t i .

V komercialni karieri seukvarja predvsem z gra-fičnim dizajnom, karvključuje grafično opremoknjig, posta-vitve strani začasopise in

Fotografije iz serije Dear Japan so lahko iztočnica za meditacijo

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

ssoobboottaa primorske novice št. 300sobota, 29. decembra 2012ZG O D B E

sobota@primorske.si12 ssoobboottaaprimorske novice št. 300

sobota, 29. decembra 2012 ZG O D B Esobota@primorske.si

13

revije, oblikovanje logoti-pov, plakatov, ovitkov za ce-deje. Javnosti se predstavljatudi kot fotograf glasbenihskupin in festivalov. Zdaj, kose je začel intenzivno po-svečati tudi poročni foto-grafiji, je naredil korak še vindustrijski dizajn. Prvi iz-delek je poročna skrinjica,za katero kažejo zanimanjetudi dizajnerske trgovine.Mi šljena je sicer za hra-njenje poročnih fotografij,vendar bi lahko njeno upo-rabnost razširil tudi nahrambo vrednejših predme-tov, kot so nakit in listine.

Poročni fotografiji se jezačel posvečati zaradi pre-pričanja, da je treba doku-mentiranje tega pomem-bnega dogodka dvigniti navišjo raven: “Moja predpo-stavka je, da obstaja sloj lju-di, ki si želijo res lepo do-kumentarno fotografijo.”Pentljice, načičkanost inskrivalnice ženinov in ne-vest za drevesi so ga razjeziledo te mere, da je kar prekfacebooka objavil, da iščepar, ki bi mu pri fotogra-firanju svoje poroke pustilvso umetniško svobodo.Oglasila sta se Iva n a inDrejc Zajc, ki jima je takistoblizu umetnost, poleg njijupa še fotografinja Pia Pre-ze l j, ki je postala Marjanovaasistentka tudi pri fotogra-firanju kasnejših porok.

Naročnik se moravčasih tudi ukloniti

Fotografski pristop pri fo-tografiranju porok je resenin objektiven, ampak nadolgi rok ima par od tega

korist, saj je končni izdelekdokument časa. “Po ro č n e g aalbuma ne delaš za svoj ego,niti ga ne delaš za nevesto,kot ga dojema v tistem tre-nutku, ampak ga delaš začas čez 30 let, takrat pa jev p ra šanje, katere slike bodoimele vrednost,” p o j a s n j u j e.Izmed fotografij, kizdr užujejo tako umetniškokot dokumentarno noto,Marjan potegne na planportret enega od parov: “Čez30 let boš hotel imeti tudiresen formalen portret. Breztake slike si ne upam oddatialbuma. Tudi če je zdaj pre-prosta in nima nič atrak-tivnega v sebi, je to slika, kipostane družinska de-diščina, ki jo predaš o t ro k o min vnukom.” V poročni skri-njici si je zamislil hrambofotografij s kakovostnimi inobstojnimi barvami, natis-njenih na arhivarski papir,ki bo slike vsaj 200 let ohra-nil takšne kot so .

Človeku, ki se spozna nasvoj posel, je pač treba zau-pati, da tako pri izbiri mo-tivov kot materialov ve, kajje dobro zate, daje vedeti 31-letni arhitekt in fotograf, kina tej točki lahko potegnetudi vzporednico s sodobnoarhitekturo. “Naročniki vprepričanju, da oni plačajo,diktirajo ustvarjalni proces.Tu gre tudi za nizko stopnjok u l t u re ,” meni. Zaradi tegapostaja sodobna arhitekturav večini primerov enodi-menzionalna; očitno je, dajo je delal en sam strokov-njak. Denarja, da bi se vprojekte vključevali različnistrokovnjaki, vsak na svo-jem področju, od krajinarjev

in biologov do kiparjev indrugih obrtnikov, ki bi vsodelovanju z arhitektomizdelek umestili v prostor,ni.

Že pri njegovi poročniskrinjici, ki z dovršenimujemanjem robov delujekot enovit, trajen in dra-gocen izdelek, je sodelo-valo pet ljudi. Sam kotoblikovalec pač nima zna-nja, ki ga k izdelku lahkoprispeva, denimo, mizar.

Le človek, ki je šelena dobri poti

Tudi poročna skrinjicasodi v ožji izbor izdelkov,na katere je posebej po-nosen. Poleg te in serijefotografij Draga Japonskapa na posebno mesto po-stavlja še serijo dokumen-tarnih fotografij z glasbenoskupino Siddharta in do-kumentarne fotografije zilirskobistr iško glasbenoskupino Obroč.

“Projekti se ne delijo navelike in majhne, ampakna dobro in slabo nare-j e n e ,” svojo odprtost za so-delovanje s komer koli, bo-disi v domačem, ilirskobis-tr iškem okolju, Ljubljaniali drugih delih sveta, ute-meljuje Marjan Krebelj. Iz-polnjeni morajo biti le ne-kateri pogoji, ki mu omo-gočajo, da svoje delo opra-vlja profesionalno. “Na j b o -lj si želim, da bi lahko nor-malno živel od tega, kar radd e l a m ,” pojasnjuje svojeambicije, ki vendarlevključujejo tudi premisleko ustvarjanju v tujini. De-loma zaradi tega, ker sezdijo zunaj razmere za delolažje, deloma pa zaradipestrosti in raznolikosti, kiomogočata več različnihprojektov : “Všeč mi je iti vširino, delati z različnimiljudmi v različnih kultu-rah, spoznavati različnenačine razmišljanja, in svetkot celota ponuja večjo pes-trost kot samo Slovenija.”

“Še ogromno se moramn a u č i t i ,” ostaja skromenob koncu pogovora, kopoudari, da bi bil rad pred-stavljen kot nekdo, ki ješele na dobri poti, in ne kotnekdo, ki je že nekaj do-segel. Tako se tudi počuti:“Vse, o čemer sva se po-govarjala, so šele mejniki,daleč od tega, da bi bilidoseženi cilji.”

JANA KREBELJPoročna fotografija Marjana Kreblja Poročno fotografijo bi rad dvignil na raven blizu umetniške

Poročna skrinjica, Marjanov prvi izdelek na področjuindustrijskega oblikovanja, z dovršenim ujemanjem robovdeluje kot enovit, trajen in dragocen izdelek

Marjan Krebelj: “Arhitektura, fotografija, dizajn. Tega ne vidim kot tri različne stroke. Pri meni je to vseprepleteno kot skleda šp a g e t ov.”

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO!

Konec sveta /Dan zamanSeveda ga nismo dočakali. To bi bilo sicerprikladno, a vsekakor preveč preprosto. Karkonec sveta, in to je to. Vsi drugačni bi bili vhipu popolnoma enaki, na veliko veseljepomladnikov najbrž vsi izbrisani.

Francu “Gotof je” Ka n -glerju ne bi bilo treba do-končno odstopiti, prav takobi na svojih mestih ostalinjegovi mestni svetniki. Ja-nez&Borut, dvojec s krmar-jem (le kdo od obeh je to?) bise rešil protestov in mordabi nam tudi razni Stan-dard&Poor's, Moody's inpodobni končno nehali raz-bijati škatle in zniževati bo-

nitetne ocene. In morda bibil zadovoljen tudi finan-cminister Janez.

Je pa res, da to niti ne bibilo več pomembno. Pra-vijo, da bonitetne ocene pokoncu sveta ne pomenijokaj dosti, saj se najbrž nimaškje in za kaj zadolževati. Kdobi vedel? Kakorkoli. S kon-cem sveta bi najbrž odpadeltudi največji problem v zgo-dovini županov sončne stra-

ni Alp - Natura 2000. No,resnici na ljubo je slednjatudi velik trn v peti ministraZ vo n e t a .

Ta, dobesedno naravnanesreča je nepremostljivaovira do asfaltirane, beto-nirane, z obvoznicami pre-predene in obrtno-indus-trijskimi conami posutedežele na sončni strani Alp.Zaradi nje čakamo v kolo-

nah pred Škofljico, zamu-jamo na nemšk o - f ra n c o s k ivlak, zaostajamo za Kitajciipd. S koncem sveta bi bilovseh teh županskih težavkonec. Od Nature 2000 biostala le natura, narava.Ka k šna, najbrž nihče ne ve,ker se ni še nihče mogelprebiti korak dlje od koncasveta. Če se pa je, mu najbržše na misel ne pride, da bipr išel nazaj.

Kakorkoli, s koncem svetabi odpadle tudi vse dilemeokrog novega bloka Termoe-lektrarne Šoštanj, saj se namne bi bilo potrebno držatiobljub o zmanjševanju iz-pustov toplogrednih plinovin drugih stranskih produk-tov v atmosferi. Kdo ve, če bibila sploh tam? Atmosferanamreč. Domnevam tudi,da bi bile popolnoma bre-zpredmetne razprave okroghidroelektrarn na spodnjiSavi, vetrnih elektrarn naVolovji rebri, Južnih tokov insevernih obtokov ipd. Ener-gije bi imeli vsi več kot do-volj, saj je najbrž ne bi nitipotrebovali. In tako bi bilapopoln strel v prazno tudiplinska terminala vTr žaškem zalivu.

V zvezi s slednjima, z za-livom in s celotnim sever-nim Jadranom je naš ko-misar Janez Potočnik preddnevi končno zelo jasno po-vedal, kar je pri vsej stvarinajpomembnejše. ProblemTr žaškega zaliva in sever-nega Jadrana nista lenačrtovana plinska termi-nala, pač pa so lahko z vi-

dika varovanja in ohranja-nja morskega ekosistema inne nazadnje zdravegaživljenjskega okolja zeloproblematične tudi šir itvetovornih pristanišč in po-večevanje tovornega pro-meta.

K temu bi popolnomaupravičeno dodali še pot-niške terminale, turističnapr istanišča ter številne dru-ge dejavnosti, pri katerih se

praviloma ne sprašujemo oučinkih, ki jih naštete indruge dejavnosti imajo namorje in morsko obrežje. Zvelikim odporom in karsedap ov r šno morda preverimoučinke posameznega pose-ga, v nobenem primeru pane seštejemo učinkov vsehobstoječih in načrtovanihposegov. V glavnemnočemo, v veliki meri neznamo, sploh pa nam nepade nam na kraj pameti, dabi se tega naučili.

Močno dvomim, da bodokomisarjeve besede pripo-mogle k spremembi dose-danjega načina razmišlja-nja. Če bi bil konec sveta, topravzaprav niti ne bi bilopomembno. A glej ga zlom-ka, svet je še kar tu, in z njimžupani, minister Zvone,uprave pristanišč, križa rk ein križarji in seveda Natura2000. Tu so tudi kanglerji,previranti, slabe banke,teššest, nizke bonitetne oce-ne in seveda protestniki.Tisti, ki jih je Janez klical naceste, ko je bil prvi ministerBorut. In so prišli. In ker nibilo konca sveta, bomo lah-

ko tudi videli, ali bodo os-tali.

Skratka. Zaman smočakali na konec sveta, in dane bi šlo vse skupaj v po-zabo, predlagam, da se vdecembrski set praznikov inpraznovanj vključi še 21. de-cember - dan zaman.

Robert Turkje naravovarstvenik

in strokovnjak za morskazavarovana območja

Mag. Robert Turk

Koliko pomolov še prenese severni Jadran?

Foto

: Jak

a Je

raša

2013Primorske novice

30.11.2013Dobrodelni koledar

Metamorphosis

ssoobboottaa primorske novice št. 277sobota, 30. novembra 2013Z ANIMIVOSTI

sobota@primorske.si14 ssoobboottaaprimorske novice št. 277

sobota, 30. novembra 2013 Z ANIMIVOSTIsobota@primorske.si

15

MORJA BOGATI ZAKLADI

O zbirkah in zbirateljihVsak ima svojega konjička. Jaz sem nekoč želel zbirati zobe morskihpsov, tako tistih, ki so že izumrli, kot tudi tistih, ki živijo še danes. Anisem dolgo zdržal. Moje navdušenje je ugasnilo, ko sem v izložbispecializirane trgovine z minerali in fosili v Benetkah videl ceno zobaizumrlega megalodona, največjega plenilskega morskega volka. Prek700 evrov zasoljena cena je načela in kmalu tudi pokopala mojozbirateljsko ži l i c o.

Odtlej nisem več iskalnovih izzivov za zbiranječesarkoli drugega, aspoštovanje do zbiratelj-stva je ostalo. Še vedno zelocenim ljudi, ki se posvečajotovrstnemu konjičku, šeposebej tiste, ki zbirajopričevanja iz narave, kot sokonhilije polžev in školjk,minerali, fosili ali kaj po-dobnega.

Žigosana znamka na pri-mer skriva v sebi nekozgodbo, prepotovala je ne-ko razdaljo in z vsebinopisma vsaj za nekaj trenut-kov povezala pošiljatelja innaslovnika. To velja tudi zakonhilije, minerale, fosilein druge zbirateljske pred-mete. S tem v zvezi mežalosti dejstvo, da v nobeniod treh obalnih občin ni-mamo prirodoslovnegamuzeja ali vsaj njegovegadislociranega oddelka. Pre-pričan sem, da bi številneturiste privabil k ogledu in

izboljšal turistično ponud-bo naših krajev. Je pa raz-veseljivo, da je v Piranu žeod leta 2011 na ogled stalnarazstava školjk in polževoziroma njihovih lupin podimenom Čarobni svet ško-ljk. Svojo zbirko konhilijpredstavlja mladi biologJan Simič iz Pirana, pri od-prtju razstave pa mu je po-magala cela četa zbiralcevin prijateljev. Je smiselnopričakovati ali vsaj upati, dabodo konhilarij, kot pravijotakim stalnim razstavam zeksponati lupin meh-kužcev, čez nekaj let nad-gradili v prirodoslovni mu-ze j ?

Spominjam se, ko sem šekot najstnik poslušal zgod-be ribičev o ceni progastihmiter, zelo lepih morskihpolžev, ki pa so tudi zeloredki. V spomin se mi jetedaj vtisnil podatek, da jebila pri zbirateljih vrednostlepo ohranjene progaste

mitre tolikšna kot za fička,ki je bil tedaj zelo pogostaznamka avta. Danes je za-radi številnih potapljačevin boljšega poznavanja po-nudba te vrste veliko večjain je zato cena znatnonižja.

Stalno razstavo lupinmorskih školjk, polžev inslonovih zobcev na pros-tem pa si lahko ogledamona t. i. tanatocenozi ozi-roma pokopališču školjkpri Ankaranu. Tam si je ševedno možno na školjčnisipini nabrati primerke iz-jemno velikega številamehkužc e v.

Podobno nam fosilipredstavijo obliko življenja,kot je nekoč bila. Za to, dabi našli fosile, ni potrebnoiti kdo ve kam daleč. Kotokamenine lahko najdemole tiste živali, ki imajokakšne trde skeletne dele,kot so recimo lupine školjkin polžev, lobanje in kostivretenčarjev, hitinske os-tanke žuželk in še kaj. Da bivideli fosile v naši bližini, jedovolj, da se sprehodimoob naši morski obali. Nanekaterih večjih skalah izapnenca je možno videtištevilne, od nekaj milime-trov do nekaj centimetrovvelike ostanke praživali, kijim rečemo luknjičarke aliforaminifere. Na skali karmrgoli takih fosilov, ki na

prvi pogled spominjajo nadrobne lupinice školjk inpolžev. V našem okolju sostrokovnjaki paleontologiugotovili, da gre za numu-litne luknjičarke, takemuapnencu pa rečejo numu-litni apnenec.

Orjaški morski volk me-galodon je zaradi orjaškevelikosti in strahu ter tre-peta, ki naj bi ga povzročalsobivalcem oceanov v nje-govem času, pritegnil mno-ge gledalce dokumentarcevna številnih programih tevrste, ki smo jih danes de-ležni z vsemogočno kabel-sko televizijo. A problem jedrugje. Njegov evolucijskinaslednik je namreč belimorski volk. Ta vrsta mor-skega psa se je pojavila že vsrednjem zemeljskem ve-ku, a se je očitno, če seizrazim v avtomobilskemžargonu, zaradi dobre ka-roserije ohranil vse do da-nes. Tako kot so verjetnoVolkswagnovi hrošči in por-scheji brezčasni, je očitnobrezčasna tudi oblika be-lega morskega volka. Nav-kljub vsej pozornosti, ki mujo danes namenjajo številnidokumentarci, pa tudi jav-ni mediji, belemu morske-mu volku grozi, da se bokmalu pridružil svojemuizumrlemu orjaškemu so-ro d n i k u .

In takrat ga bo pozabeo d re šila prav zbirateljskastrast, bodisi tistih, ki topočnejo v prirodoslovnihmuzejih, kot tudi tistih, kito počnejo za svoj ko-njiček.

Prof. dr. Lovrenc Lipej jestrokovnjak za biodiverzi-teto severnega Jadrana

Dr. Lovrenc Lipej

Numulitne luknjičarke so okamenele priče preteklosti, ki jih lahko opazujemo tudi na domačem pragu

Foto

: Lov

renc

Lip

ej

Marjan Krebelj in Nina Đukić z erotičnim koledarjem razbijata predsodke o goloti in odvisnosti

Človek pred svojimiodločitvami vedno stoji golErotični koledarji nisonujno plehki invulgarni. Na tem, ki gaje za leto 2014pripravil fotografMarjan Krebelj vsodelovanju zmanekenko inštudentko socialnegadela Nino Đukić, imagolota zelo resnosporočilo; prikazujepot človeka od ujetostiv odvisnost k svobodi.

Avtorja želita s koledar-jem razbijati stereotipe ogoloti in odvisnikih, hkratipa z izkupičkom od prodajepomagati društvu Up, ki seukvarja s pomočjo odvisni-kom in njihovim svojcem.

Golota je nekaj, kar podefiniciji privabi pogled. “Čes tem ne privabiš p ozo r n o s t i ,potem jo z nobeno stvarjo neboš,” se zaveda fotograf Ma r -jan Krebelj, ki pa te po-zornosti noče izkoristiti zarazvnemanje domišljije gle-dalcev. Za nastankom ko-ledarja, ki sledi zgodbi o pre-obrazbi odvisnika v svobo-dnega človeka, stoji želja po

razbijanju predsodkov o od-visnikih od drog. “Na j t e žjaizkušnja za odvisnike je stig-matizacija, ki so jo deležni vdružb i ,” pove Nina Đukič, kije v Marjanov objektiv pus-tila ujeti svoje telo.

Golota je tudi metafora zasoočenje človeka s samimsabo. “Pri življenjskihodločitvah je treba odvreči

vse, kar nas bremeni; vsopreteklost, vse predsodke.Človek stoji pred svojimiodločitvami gol,” izbiro go-lote za umetniški prikazodločitve o popolni preo-brazbi življenja utemeljujeNi n a .

“V teh 12 slikah sva po-skusila ponazoriti transfor-macijo človeka, ki je kot od-

v i s n i k ,” zgodbo, ki ji sledijofotografije v koledarju, po-jasnjuje Marjan. Prvi meseciprikazujejo v strah in bre-zizhodnost ujeto telo, ki jena tleh in se nikamor nepremakne. Aprila pa se zgo-di Michelangelov božji do-tik: “V tebi se zgodi želja, das p re m e n i š sam sebe. To jepreblisk, ki v tebi spet pre-

budi ži v l j e n j e .” Sledi zgod-ba, ki pripelje do tega, da sekot nov človek postaviš nanoge, stečeš v novo življenjein ga kot živeča in ustvar-jalna oseba doživljaš dosmr ti.

Marjan, po poklicu arhi-tekt, ki pa se hitro uveljavljav svetu profesionalne foto-grafije, se je na fotografi-ranje akta pripravljal s po-globljenim študijem umet-nosti, zlasti kiparstva. Fo-tografiranje aktov je bilo za-

nj naslednji razvojni korak,zahteven v tehničnem invsebinskem pomenu. “Tu d ido osebe, ki se sleče, imašveliko odgovornost, kakšnabo videti na sliki,” pravi ofotografijah, ki bi morale bitipo njegovih pričakovanjihsprejemljive za širok krogljudi. “Pri slikah sva pazila,da ne greva predaleč. Prak-tično na nobeni sliki ni vi-deti veliko več kot v rekla-

mah za depilacijo,” sepošali.

Erotični koledar, ki sta gapripravila Marjan in Nina, nile izdelek, ampak projekt.Dodala sta mu humanitarnonoto, saj nameravata denarod prodaje nameniti tudidr uštvu Up, ki pomaga zas-vojencem in njihovim svoj-cem. Nina je v društvu Up

opravljala študijsko prakso,spoznala odvisnike, njihoveželje, da bi se izvili iz pri-meža odvisnosti, pa tudimnoge predsodke, ki jihimajo do njih ljudje.

Zdaj pripravljata prodaj-ne predstavitve koledarja;prva bo v Marjanovi rodniIlirski Bistrici, nato še v Lju-bljani in Mariboru, želita pasi, da bi jima priložnost zapredstavitev dal še kak krajna Primorskem. Tudi pred-stavitev se bosta lotila zelovsebinsko. Nina bo v svojemprispevku skušala ljudi pre-pričati, da se odvisnikov nitreba bati, pač pa jim po-magati. Nepotreben strah inobsojanje namreč le oviratazdravljenje. Marjan bo napredstavitvah razbijalstrahove pred goloto, ki jelahko pomemben umet-niški izraz. “Če pogledaš vSikstinsko kapelo, imaš vsenaokrog nagce, spodaj papapeža ,” navrže primer.

Marjan, ki si je za pro-fesijo izbral tudi oblikova-nje, se je pri izdelavi ko-ledarja zelo posvetil še izbiripapirja, tiska in podobnihpodrobnosti, ki pri kupcuustvarijo občutek, da je vroke dobil nekaj posebnega.Koledar ni vezan s spiralo,pač pa so posamezni listipoloženi v škatlo, tako da bolastnik lahko vsak mesec za-menjal sliko na svoji steni.“Za 20 evrov ne bo kupilkoledarja, ampak zgodbo,”poskus, da bi kupec tudi natak način začutil večji stik zumetnostjo, razkriva Mar-jan. Zbirateljem bo na voljotudi 25 podpisanih izvodov,natisnjenih v posebni teh-niki na najboljšem arhiv-skem papirju.

JANA KREBELJ

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

Spet na nogah, v pripravljenosti, da stečeš v novo, svetloživljenje

Koledar ni vezan s spiralo, pač pa so posamezni listi položeni v škatlo, tako da bo lastnik lahko vsak mesec zamenjal slikona svoji steni

Trenutek premišljevanja in poglobitve vase, ko odpadajo bremena preteklosti Marjan Krebelj in Nina Đukić

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

Foto

: Mar

jan

Kre

bel

j

2013Primorske novice

23.10.2013 Novica o razstavi na

Dunaju

2013Mladina št. 44

30.10.2013 Novica o razstavi na

Dunaju