БЕРЗНИК 0049 од 17.11.2008 г. - MKBN20081117-0049L

- GODINA II - BROJ 49 - 17 NOEMVRI 2008GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

Data 17.11.2008

broj 49 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI

3

Koj kako gleda: Razvoen ili restriktiven buxet?Makedonija - novoto ~udo na Evropa; Finansiskata kriza vo Makedonija zasega ograni~ena na realniot sektor; Najobemniot predlog-buxet dosega od bezmalku 2,7 milijardi evra, klu~niot dokument od koj zavisi ekonomijata vo Makedonija, sega vo racete na parlamentarcite. Ova se top vestite koi ja odbeleàa minatata nedela, a na koi veruvam retko koj makedonski gra|anin, ne navleguvaj}i vo pobudite (kriti~ki ili pofalbeni), ostana ramnodu{en...Imavme mo`nost da pro~itame i prosledime brojni analizi, ocenki i komentari i toa ne samo od stru~ni lica, ekonomisti, finansieri, investitori, bankari, no mora da priznaeme, kako po obi~aj, najbrojni se kritikite i zabele{kite od politi~arite i sprotistavenite opoziciski parlamentarci... - Dodeka svetot se mobilizira i povikuva na {tedewe, makedonskata Vlada uporno vodi politika kako voop{to zemjava da ne e zasegnata od krizata... - Hrabro, no mnogu rizi~no. Buxetot, moèbi }e bide isplatliv, no moèbi ne. Vo mnogu kriti~ni vremiwa Vladata go zgolemuva buxetskiot deficit i gi zadolùva idnite generacii da go isplatuvaat dolgot {to sega }e raste poradi investiciite. U~estvoto na deficitot vo bruto-doma{niot proizvod e premnogu visoko. Vaka ekonomskite eksperti go komentiraat vladiniot plan da gi zgolemi buxetskite rashodi v godina i so pove}e javni investicii da gi neutralizira efektite od globalnata kriza, so cel da se pottikne ekonomskiot porast. - Vladata napravi rekordno golem buxet za 2009 godina za da bide pobogata taa, a gra|anite - Vladata podgotvi najobemen buxet vo istorijata na zemjava. Toj teì 2,7 milijardi ev- posiroma{ni, komentiraa i od opozicijata, obvinuvaj}i deka vo dràvnata kasa za v godina nema ra. Toa zna~i deka vlasta v godina }e potro{i pari za sanirawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza, kako i deka Buxetot za 2009 e 300 milioni evra pove}e otkolku godinava. kontradiktoren so izbornata programa na DPMNE.- Najavuvaa deka javnata potro{uva~ka }e ja Pove}eto od sredstvata, odnosno, duri edna namalat do 33%. Namesto toa, najverojatno }e ja zgolemat do 39 %. Koga e kriza, ne se pravi razpetina se predvideni za kapitalni investicii voen buxet. Site zemji vo regionot nosat restriktivni buxeti so pomali deficiti. Nasproti niv, ministerot Trajko Slaveski, kategori~ki otfrla deka Makedonija e vo revo patnata i èlezni~kata infrastruktura, energetikata, obrazovanieto, kulturata, in- cesija. Spored nego, nara~kite za izvoz vo nekoi sektori se namaleni, {to o~ekuvano }e ja zaformati~koto op{testvo, a restriktivno tro- bavi ekonomskata aktivnost vo istite. No, zgolemenite investicii vo infrastrukturata vo us{ewe e predvideno kaj stavkite {to se nepro- lovi na finansiska kriza se potrebni za da se odgovori na recesiskite pritisoci vo ekonomijata. Vakvata teorija na zaìvuvawe na stopanstvoto so zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka vo duktivni, kako {to e za stoki i uslugi. Spored predlog-buxetot, za kapitalnite infrastrukturnite proekti, poznata i kako Kejnsonova, na Velika Britanija ve}e edna{ i uspea, investicii se odvoeni 500 milioni evra, koi poradi {to pretendiraat da ja primenat i za izlez od sega{nata finansiska kriza. Tokmu efektite na globalnata finansiska kriza vrz makedonskiot finansiski sistem i vleguvaat i vo deficitot i go zgolemuvaat za eden procenten poen. Predvideni se 4,2 mili- realnata ekonomija i merkite {to nadle`nite institucii gi prezele i }e gi prezemat za nadmijardi denari za subvencii na zemjodelskite nuvawe na eventualnite nepovolni sostojbi, bea tema i na sednicata na sobraniskata Komisija proizvoditeli, 20 milioni evra za izgradba na za finansirawe i buxet na koja se sobraa i prvite lu|e na izvr{nata i monetarnata vlast, na pove}e patni pravci vo dràvata, za izgradba KHV na Makedonska berza, kako i pretstavnicite na dvete stopanski komori na Makedonija. Zaklu~okot, o~ekuvan. Nitu edna zemja ne moè da bide imuna na globalnata kriza, pa nitu na magistralni pati{ta - 10 milioni evra i isto tolku za izgradba na èlezni~kata pruga Makedonija. No, ministerot za finansii i ovde so uveruvawe deka finansiskiot sektor uspe{od Koridorot 8, za obrazovanieto 18,2 milioni no gi odbi prvite naleti. Iako priznava deka posledicite, iako so zadocnuvawe, sepak }e se evra. Za izborite se planirani 400 milioni preleat vo realniot sektor. Tie ve}e se ~uvstvuvaat i vo proizvodstveniot i vo uslu`niot sekdenari, i u{te tolku za zatvorawe na dolgovi- tor, a nivnoto vlijanie direktno se manifestira vo proizodstvoto na rudi i metali, {to pak e razbirlivo, bidej}i nivnite ceni padnaa na svetskite berzi... No, zatoa pak bankarskiot sektor, te na javnite zdravstveni organizacii. Vo vkupnite prihodi najgolemiot del, 59%, kako {to veli toj, se pokaà otporen na finansiskta kriza, od pri~ina {to bankite vo se planirani od dano~nite prihodi, koi pak se Makedonija se dobro kapitalizirani, i najmnogu se potpiraat na doma{nite depoziti i raspolagaat so zna~itelna likvidnost, {to e bazi~en faktor da moè da prodolàt so kreditirawe predvideni na povisoko nivo od 9,3%. Proektiraniot deficit, koj e isto taka i da odgovorat na baraweto na svoite {teda~i. Sepak Slaveski uveruva deka Vladata ima mehanizmi vo 2009 godina da odgovori na probpostaven na najvisoko nivo dosega od 2,8% od BDP, }e se finansira so stransko zadolùva- lemite koi moàt da se pojavat, no istakna deka ne se predviduva finansiska poddr{ki na odwe, kako {to se krediti od Svetska banka, do- delni kompanii, dodavaj}i oti }e bide napraveno se gra|anite da bidat za{titeni. Kako? Toa ma{no zadolùvawe preku izdavawe dràvni otvora prostor za {iroka diskusija... I guvernerot na NBRM, Petar Go{ev, oceni deka bankarskiot sistem vo zemjava e visoko hartii od vrednost i drugi formi na zadolùvawe. Vo isto vreme treba da se odrì makro- stabilen i deka rizicite od globalnata kriza vo zemjava doa|aat preku realniot sektor, koi ne ekonomskata stabilna i da se postigne eko- moè lesno da se kvantificiraat. - Moè da se amortizira del od tie posledici, no ne moè nomski rast od 5,5 procenti, a inflacijata da se. Toa zavisi od toa kolku }e trae finansiskata kriza, istakna Go{ev. Dodeka bankite vo Makedonija se potpiraat na sopstveni izvori na sredstva, odnosno 73% se depoziti, a samo 11% se bide 3, 5 procenti. nadvore{ni sredstva, preku koi vsu{nost sme izloèni na krizata, no poradi soodnosot toa ne bi trebalo da gi pogodi mnogu. Spored guvernerot, depozitite na naselenieto se bezbedni i od strana na bankite koi se sposobni da odgovorat na site pobaruvawa na {teda~ite, kako i od strana na dràvata. Me|utoa, posledicite vo relniot sektor se ve}e o~igledni, tvrdat od komorite na stopanstvenicite. Golem broj na otpu{teni rabotnici poradi namalen obem na proizvodstvo, otkaàni dogovori, namalen izvoz. Dopolnitelen problem pretstavuva i naplatata na ispora~anoto, poradi {to firmite }e ja zgolemat svojata zadolènost. Od ovie pri~ini, pretstavnicite od stopanstvoto smetaat deka Vladata treba da pomogne ne finansiski, tuku preku namaluvawe na obvrskite kon dràvata. I dodeka kopjata na doma{en teren se kr{at okolu opravdanosta na buxetot i potrebata da se prezemat za{tini merki od naplivot na finansiskata kriza,na drugiot kraj na zemjinata topka Makedonija pretstavena kako novoto ~udo na Evropa i kako zemja na IT eksperti. Vladin tim predvoden od premierot Nikola Gruevski, na Biznis forumot vo îkago i na forumot vo San Francisko ja pretstavi zemjata kako uspe{na biznis destinacija. Toj gi povika amerikanskite biznismeni da investiraat vo Makedonija, zatoa {to, sega e vo edna od najdobrite fazi za privlekuvawe stranski investitori, pritoa naglasuvaj}i gi komparativnite prednosti na na{ata zemja za nivnite idni investicii... A, dali kako takva ne gledaat poznatite amerikanski giganti, Intel, Hjulit Pakard, Orakl...Do sledniot ponedelnik Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na e-mail: [email protected]

4


Data 17.11.2008

NOVATA INVESTICIJA NA FONDOT SIF

INET ]E SE DOKAPITALIZIRA SO 700 000 DOLARI - . , akedonskata kompanija Inet, koja se zanimava so distribucija i implementacija na kompjuterska, mre`na i komunikaciska oprema, stana oficijalen distributer na softverski re{enija na IBM. Istovremeno, kako {to be{e objaveno na neodamne{nata pres konferencija, vo kompanijata so vloùvawe vleze i investiciskiot fond SIF. - Ova se dva mnogu va`ni nastani i toa ne samo vo razvojot na na{ata kompanija, tuku i vo razvojot na doma{nata IT industrija, - re~e Toni Petreski, glaven izvr{en direktor na INet. - INet go zapo~na strate{koto partnerstvo so IBM na poleto na distribucija na hardver u{te vo 1998 god. Uspe{nata desetgodi{na sorabotka pridonese INet u{te pove}e da se fokusira na po{irokoto portfolioto

M

dukti od {irokata paleta na IBM, {to ja so~inuvaat 3600 proizvodi, }e bidat plasirani vo zemjava. Za taa cel, me|u drugoto, INet organiziral i rabotilnica, na koja prisustvuvale pretstavnici od 12 kompanii, koi vsu{nost }e bidat vrskata pome|u IBM, INet i krajnite korisnici za ona {to zna~i dostava i soodvetno implementirawe na IBM softverot. - Celta na IBM, osobeno sega koga e direktno pretstaven vo Makedonija, e da gi ponudi vode~kite tehnologii i re{enija na site nivoa vo kompaniite - vo IT infrastrukturata i vo delovnite operacii - i da gi iskoristi cvrstite vrski so svoite delovni partneri za da se realizira vakvata cel, veli Goran Babi}, direktor na IBM Kancelarijata vo Skopje. - Zadovolni sme {to }e go zbogatime na{eto dosega{no partnerstvo so INet, ovozmoùvaj}i im da stanat avtoriziran dis-

INet e kompanija koja distribuira i implementira kompjuterska, mre`na i komunikaciska oprema i gi pokriva site oblasti na informati~kata i komunikaciska tehnologija. Pokraj strate{kite dogovori so Lenovo (avtoriziran distributer), SAP (Service Partner), Red Hat (Advanced Partner i Avtoriziran Trening Partner), Xerox (Avtoriziran Distributer), IBM (Avtoriziran Distributer na hardver), od 1. Noemvri stana i avtoriziran distributer na IBM Workstation Software. na IBM produkti i uslugi i kako rezultat na toa da za po~ne so distribucija so dopolnitelna vrednost na IBM softverskite produkti - izjavi Petreski. - No, prodlabo~uvaweto na partnerstvoto na INet i IBM ne zastanuva tuka, bidej}i vo bliska idnina INet }e ponudi i soodvetni IBM obuki i so toa }e ja zaokruì celokupnata ponuda na IBM re{enija. Dogovorite za nivna realizacija se ve}e potpi{ani i naskoro }e zatvorime edna ponuda na konkretni re{enija, bazirani na IBM platformata. Vo distribucijata pak, na{i primarni klienti se site IT kompanii koi{to rabotat vo RM, za odredeni portfolija za IBM i vo Kosovo, a se nadevame deka vo brzo vreme }e nastapime i na pazarot vo Albanija. Kako {to objasni prviot ~ovek na Inet, vo kompanijata }e se napravi procenka koi protributer so dopolnitelna vrednost za IBM Workstation Software vo Makedonija. Veruvame deka sega INet }e bide vo sostojba pove}e da im pomogne na makedonskite kompanii nezavisno od toa dali se mali, sredni ili golemi, da go zgolemat svojot biznis i da stanat konkurentni preku primena na integriranite i inovativnite re{enija na IBM - re~e Babi}. Spored Kevin Redmond, menaxer za partneri na IBM Software Group CEMAAS, lokalnite klienti }e imaat korist od dogovorot me|u IBM i INet na toj na~in {to }e dobijat pristap od prva raka do hardverskite i softverskite re{enija bazirani na IBM inovativnoto portfolio. - Ovoj dogovor e isto taka vreden i za INet, i kako {to kompanijata gi zgolemuva svoite sposobnosti za ponuda na integrirani re{enija, taka vo isto vreme }e ima pristap i do resursite i obukite na IBM,

{to e edinstven na~in za zdobivawe so konkurentska prednost na pazarot na koj kompaniite me|u sebe se razlikuvaat glavno preku inovacii i ve{tini - izjavi Redmond. Oliver Kosturanov, menaxerot na investiciskiot fond SIF, eden od familijata od 18 fondovi na globalnata investiciska kompanija SEAF, obrazloùvaj}i zo{to se odlu~ile da investiraat vo INet, istakna deka vo slu~ajov se raboti za firma koja znae kako da dodava vrednost vo procesot na distribucija. - Bevme odu{eveni od faktot {to kompanija od goleminata na INet ima neverojatno dobro razvien oset za korporativno upravuvawe od site aspekti. Imeno, od aspekt na transparentnost, iako INet nema obvrska da gi dava svoite finansiski izve{tai na svojot sajt, toa go pravi redovno. Potoa, se odlikuva so integritet, ~esen pristap vo biznisot, pristap kon klientite, kupuva~ite i snabduva~ite, eti~ko odnesuvawe i ednakov tretman site sopstvenici - istakna Kosturanov. Samiot fakt {to firmava od nejzinoto formirawe do denes postojano raste i se razviva, vloùva vo ~ove~kite resursi, zboruva deka e rakovodena od menaxment so integritet. Mnogu biten faktor vo donesuvaweto na ovaa odluka na SIF bila i otvorenosta na INet za vlez na institucionalen investitor, koj{to so sebe nosi mnogu noviteti. Vsu{nost, kako {to objasni Kosturanov, - za nas e va`no {to potencijalniot rast na celiot IT pazar vo RM e dosta golem, odnosno se raboti za eden od najdinami~nite pazari vo Regionot. IT pazarot vo Makedonija za 2007 godina bil 163 milioni dolari, {to pretstavuva duplirawe vo sporedba so prethodnata godina. Spored soznanijata na SIF, se o~ekuva ovoj pazar vo narednite ~etiri godini da raste so stapka me|u 15 i 20 procenti godi{no - veli Kosturanov. Spored planot, vo narednite tri godini vo INet }e bidat investirani vkupno 700 iljadi dolari. Direktno od Fondot }e se vloàt 150 iljadi dolari na ime dokapitalizacija, odnosno sveà injekcija na kapital vo firmata, a za ovie sredstva Fondot vo narednite ~etiri godini }e se stekne so sopstvenost od 15 do 20 procenti. Isto taka, }e se vloàt i 300 iljadi dolari vo implementacija na SAP/ERP softverot vo INet. Periodot na implementacija }e bide 18 meseci, pri {to prvata faza }e trae {est meseci. Izvori na finansirawe za ovie sredstva se tehni~kata pomo{ od SIF i sopstveni sredstva od INet, a tretiot izvor se 250 iljadi dolari bankarsko finansirawe, za poddr{ka na svoite klu~ni snabduva~i. Najgolem del od sredstvata }e bidat za najgolemiot i klu~en snabduva~ za INet, IBM, kako i za nastapite na pazarite von Makedonija, odnosno vo Kosovo i Albanija.

Data 17.11.2008


5

10.11.2008 g. PONEDELNIKS O D R @ I N A

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI- Prezentacija na Makedonija pred amerikanskite investitori, informira Ve~er. - Ekonomskite ministri, predvodeni od premierot Nikola Gruevski, od deneska se vo nekolkudnevna poseta na SAD za prezentacija na mo`nostite za investirawe pred amerikanski biznismeni. Timot Makedonija vo svoeto pretstavuvawe }e gi prezentira ekonomskite politiki so poseben fokus na reformite za unapreduvawe na informati~koto op{testvo i obrazovanieto naso~eni kon podobruvawe na vkupnata biznis-klima i privlekuvawe renomirani amerikanski investitori. - Pazarot na kapital i vo prvata nedela od noemvri e siroma{en bidej}i bea svrteni edvaj 2,4 milioni evra, {to lani be{e odlika na dnevnoto trguvawe na Makedonskata berza za hartii od vrednost, stoi vo berzanskata analiza na Ve~er, spored koja vo minatata nedela najtrguvani bile bankarskite akcii. Najbarani bea bankarskite hartii od vrednost i toa na Komercijalna banka, Ohridska banka i na Stopanska banka od Bitola, no i na farmacevskata kompanija Alkaloid. Cenite na akciite na ovie kompanii glavno ostanaa isti, pa zaradi toa i berzanskite indeksi nemaa golemi oscilacii. Nitu pozitivnite finansiski rezultati na kompaniite, ostvareni vo prvite devet meseci od godinava, ne gi pottiknaa investitorite da vloùvaat vo hartii od vrednost. Okolu 60% od trguvaweto se realizira{e na oficijalniot pazar, a ostatokot na redovniot. - Pad na prometot i blag porast na vrednosta na indeksite na akciite. toa e prvi~nata konstatacija za izminatata nedela na Makedonskata berza, {to ja prenesuva Biznis. Dvata indeksi na akcii, iako osciliraa vo tekot na nedelata, na krajot zabeleàa rast na nedelno nivo, MBI-10 od 0,55%, a MBID od 2,65%. Toa {to treba da zagriùva e padot na prometot vo truvaweto vo sporedba so predminatata nedela. Ako od vkupniot ostvaren nedelen promet se isklu~at nekolkute pogolemi vkrsteni transakcii sklu~eni na segmentot od Redovniot pazar nare~en sloboden pazar, kako i transakciite so dràvnite obvrznici i korporativnata obvrznica na Prokredit banka Skopje, toga{ prose~niot dneven promet od trguvaweto so akcii padna na samo 14,8 milioni denari. Vakviot promet sekako deka ja namali likvidnosta na pazarot na kapital, kaj najlikvidnite akcii istiot be{e dvojno pomal vo sporedba so minatata nedela... O~igledno deka, nitu povolnite ceni nitu dobrite performansi kaj nekoi na{i kompanii, vo momentov ne se dovolen preduslov za nekoe pointenzivno vra}awe na investitorite na pazarot na kapital. I vo svetot berzite ne indiciraat skore{na stabilizacija. Vo SAD po izborite, vlasta ja prezemaat demokratite, {to se percipira{e vo berzanskite krugovi kako moment na neizvesnost i dovede do pad na vrednostite vode~kite amerikanski indeksi. - Kolku pak vo ovie svetski turbulentni periodi, lu|eto imaat doverba vo bankarskiot sistem? - prenesuva Utrinski vesnik, pod naslovot - Krizata ne go zabavi kreditiraweto. Vo posledno vreme vo javnosta po~esto se zboruva za sigurnosta na za{tedite vo delovnite banki vo Makedonija. Vsu{nost izborot na banka pretstavuva mnogu va`na odluka vo sekojdnevniot ìvot... Doverbata vo bankarskiot biznis se steknuva so godini i se zasluùva sekojdnevno. Bankite vo Makedonija ja zasluùvaat doverbata na klientite i }e prodolàt da go dokaùvaat toa. Stopanska banka AD Skopje, ~lenka na NBG grupacijata, vo realizacijata na svojata delovna politika i biznis planovite e banka koja gi sledi i dosledno gi primenuva propisite vo oblasta na bankarskoto rabotewe i kako najgolema banka vo zemjava ima golem pridones za egzistirawe na zdrav bankarski sistem vo Makedonija, koj ima visoka likvidnost. Vreme pak objavuva - Bankarite }e dostavuvaat penzii na vrata kako po{tari - Na penzionerite im ostanuva u{te ovaa nedela da otvorat transakciska smetka preku koja }e dobivaat penzija. No ima iljadnici penzioneri {to se nepodvi`ni ili ìveat daleku od naselenite mesta, pa treba so vozilo da dojdat do prvata bankarska filijala. Pove}eto od penzionerite smetaat deka im bilo podobro koga po{tarot im ja nosel penzijata, a, sega podignuvaweto na parite im e dopolnitelen tro{ok. Pod pritisok na javnosta, Ministerstvoto za trud po~na pregovori so pove}e banki za nivni agenti da im ja dostavuvaat penzijata na penzionerite dokolku tie ne moàt li~no da ja podignat od banka od svojata transakciska smetka. Biznis prenesuva deka nad ~etiri milijardi evra e vkupnata vrednost na proektite vo delot na elektroenergetikata, koi momentno se pod lupa na Vladata i na naukata, kade {to se raboti na analiza na nivnata izvodlivost, kako i na dinamikata za realizacija vo eden podolgoro~en period... Pritoa, celta ne e samo da se ovozmoì pogolemo doma{no proizvodstvo na energija, tuku i da se obezbedi stabilen energetski sistem, {to }e se soo~i so site predizvici, alternativi za razvoj, negovo podobruvawe od site aspekti, kako i {to podobro povrzuvawe so regionot i vnatre vo dràvata, a i od aspekt za efikasno koristewe na energetskite resursi vo Makedonija. Vo toj kontekst, trgnuvaj}i od se pogolemiot deficit so struja vo posledno vreme i od potrebata za postojano zgolemuvawe na nejziniot uvoz od nadvor, za {to se tro{at ogromni sredstva sekoja godina, posebno vnimanie }e se posveti na elektroenergetskite proekti i zafati. - Biroto za stokovni rezervi od idnata godina }e se podeli na dve institucii: Agencija za stokovni rezervi i Direkcija za nafta i nafteni derivati, prenesuva Dnevnik. Direktorkata na Biroto, Gordana Ivanovi}, veli deka podelbata se pravi so cel da podobri menaxiraweto so ovaa institucija i da se namalat zloupotrebite so stokovite rezervi... So noviot zakon, parite za rezervite so nafta }e se obezbeduvaat od nadomestokot za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati {to se pla}a pri uvoz i pri proizvodstvo na nafteni derivati. Isto taka, pari }e se dobivaat od me|unarodna sorabotka na programi i proekti, fondacii i podaroci i od drugi izvori. Dosega formiraweto na rezervite be{e so sredstva od dràvniot buxet. Novina e i mo`nosta za privremeno ili trajno skladirawe i ~uvawe na del od zadolìtelnite rezervi vo zemja~lenka na EU, vo slu~aj ako nie ne raspolagame so dovolen skladi{ten kapacitet.

VOVEDNIK ............................................3 NOVATA INVESTICIJA NA FONDOT SIF........4 BERZNIK - PONEDELNIK,VTORNIK,SREDA ..........5-7 SLAVESKI NA 5. VIENSKI FORUM.............8-9 GLOBALNA NEDELA NA PRETPRIEMNI[TVO...9 PROF. TOME NENOVSKI SO NOVO IZDANIE...10 PREGLED NA BERZITE OD REGIONOT...........11 GAZI BABA, ZELS I MAKEDONSKI STOPANSKI KATALOG SO ZAEDNI^KI PROEKT..................12 RAZGOVOR SO POVOD... .......................12-14 BERZNIK - ÊTVRTOK,PETOK, SABOTA ............15-17 VESTI SVET ... VESTI SVET... ..............19-20 NEDELATA JA ODBELE@AA ......................21 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST.................... 22-23

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: [email protected] Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: IKT Menaxer: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Kiro Velkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI Broj: 49 Data: 17.11.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: EDNO[ALTERSKI INFO PORTAL Foto: Robert Spasovski Redakcija na Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Renata Tasovska operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi} i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. MAKEDONSKATA BERZA MALKU POZELENI (*****) 2. BANKITE SE SVRTEA KON KREDITIRAWE NA KORPORATIVNIOT SEKTOR (***) s.6 MAKEDONIJA PRED AMERIKANSKITE INVESTI TORI s.7 STOKOVNITE REZERVI ]E SE ÛVAAT I VO STRANSTVO s.6 MAKEDONSKATA BERZA MALKU POZELENI s.1 BANKITE SE SVRTEA KON KREDITIRAWE NA KOR- s.6 CENATA NA PÊNICATA OPA\A, LEBOT NIKAKO DA POEVTINI PORATIVNIOT SEKTOR s.1 CENITE I PERFORMANSITE NA KOMPANIITE s.7 BANKARITE ]E DOSTAVUVAAT PENZII NA VRATA KAKO PO[TARI POVOLNI - INVESTITORITE ZAMINUVAAT s.4 VO IGRA PROEKTI OD NAD ÊTIRI MILIJARDI s.6 VINI^KI AGROBAR NAJAVUVA OTPU[TAWA EVRA s.7 MAKEDONSKI TELEKOM SO NAJSOVREMENA s.8 TRAJKO SLAVESKI NA FORUM ZA INVESTITORI TRIPL-PLEJ USLUGA s.9 VLADATA PRODAVA PREGORENO MASLO BEZ s.8 RELATIVNO STABILNO NA BERZATA EKOLO[KI OGRANIÛVAWA! s.9 MBI-10 07.11.2008 s.9 SUVENIR ]E SE PRODAVA SO POÊTNA CENA OD s.9 PAD NA MBI-10 I MBID 2,75 MILIONI EVRA s.9 NA POSLEDNIOT TRGOVSKI DEN s.9 KOMPJUTERSKI DODELENI 849 CEMT-DOZVOLI s.1 MAKEDONIJA ZAVISNIK OD UVOZ NA STRUJA s.2 RECESIJATA TURNA U[TE DVE AMERIKANSKI s.8 KRIZATA NE GO ZABAVI KREDITIRAWETO BANKI s.6 NAJTRGUVAII BANKARSKITE AKCII

6


Data 17.11.2008

11.11.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANIPodatocite za rastot na doma{niot bruto doma{niot proizvod, {to gi objavi Dràvniot zavod za statistika, se glavna vest vo site dene{ni vesnici. Spored niv, BDP vo 2007 godina iznesuval 353,79 milijardi denari i vo odnos na 2006 beleì porast od 13,8 procenti, odnosno realnata stapka na rast na BDP vo odnos na 2006 godina iznesuva 5,9 procenti. Najgolemo u~estvo na dodadenata vrednost vo strukturata na BDP vo 2007 godina imaat prerabotuva~kata industrija so 18,4 procenti, trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba so 14,6 otsto i zemjodelstvoto, lov i {umarstvo so 9,4 procenti. Vo 2007 godina bruto investiciite vo strukturata na BDP u~estvuvaat so 24,2 otsto, a zabeleàn e nominalen porast na investiciite vo osnovni sredstva od 26,7 procenti. Izvozot na stoki i uslugi vo 2007 godina vo odnos na 2006 godina e pogolem za 26,5 procenti, a uvozot na stoki i uslugi za 23,3 otsto. Makedonskoto monetarno zlato, deponirano vo sefot na Me|unarodnata banka za poramnuvawe vo Bazel, [vajcarija, vo poslednite tri meseci izgubi tretina od vrednosta poradi topeweto na cenata na blagorodniot metal na svetskite berzi, informira Dnevnik. I pokraj promenlivata cena na metalot, ekspertite po monetarna ekonomija prepora~uvaat dràvata da ~uva 10 otsto od vkupnite devizni rezervi vo zlato od strategiski pri~ini. Spored NBM, u~estvoto na monetarnoto zlato vo vkupnite devizni rezervi vo krajot na prvite {est meseci godinava e 8,5 otsto. Vo krajot na juni, koga cenata na zlatoto be{e najvisoka - 932 dolari za unca - vrednosta na dragoceniot metal vo deviznite rezervi iznesuva{e okolu 130 milioni evra. Na krajot na 2007 godina, 7,6 otsto od makedonskite devizni rezervi bea zlato. Namesto dràvata da {tedi pari za crnite denovi koi gi nosi svetskata finansiska kriza, a ~ii najsilni posledici se o~ekuva da se po~uvstvuvaat idnata godina, taa izgotvuva obemen buxet vo ~ij fokus e zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka, {to celosno }e go izdi{i stopanstvoto, smetaat ekspertite ~ii stavovi gi prenesuva Utrinski vesnik. Spored niv, toa bi zna~elo direkten udar na privatniot sektor, bidej}i se forsira odliv na pari vo javniot sektor, no i udar vrz gra|anite koi, najverojatno, }e treba da pla}aat novi i povisoki danoci, kako bi se hranel apetitot na takviot buxet. Buxetska politika za idnata godina }e ja natera Narodna banka da gi zgolemuva kamatite, {to najmnogu }e gi pogodi gra|anite vo ~ie ime prakti~no Vladata }e se zadolùva. Pove}eto pe~ateni mediumi se osvrnuvaat na posledicite od padot na cenata na metalite na svetskite berzi vrz makedonskata metalurgija. Kombinatot za ferosilicium Silmak nedelava }e isprati 200 rabotnici na prinuden odmor.Cenata na ferosiliciumot padna za 40 procenti, a ~eli~nata industrija se pomalku ima pobaruvawa za ferosilicium poradi {to bevme prinudeni da isklu~ime ~etiri pe~ki - veli Yvonko Stojanovski, prviot ~ovek na Silmak. Nikolaj~o Nikolov, direktor na Bu~im istaknuva deka site kompanii maka ma~at da opstanat na pazarot. - Pobaravme od Vladata otkaùvawe od akcizite, namaluvawe na koncesiite i u~estvo vo doma{nata energija, {to treba{e malku da ni go olesni raboteweto. Zasega pozitiven odgovor ne dobivme - veli Nikolov. Dosega od metalur{kite kompanii na prinuden odmor bea isprateni pove}e od 1.000 rabotnici. Cenata na naftata povtorno }e se zgolemi na nad 100 dolari za barel koga svetskata ekonomija }e izleze od krizata i do 2030 godina }e dostigne do 200 dolari za barel, prognozira Me|unarodnata agencija za energetika (IEA), prenesuvaat vesnicite. Industrijata na nafta }e mora da investira 350 milijardi dolari do 2030 godina vo razvojot na novi nafteni nao|ali{ta za da go amortizira namaluvaweto na eksploatacijata od Trguvawe na makedonskata berza v~era be{e katastrofalno, - e ocenkata vo berzanskite izve{tai vo vesnicite, zasnovano vrz faktot deka vkupniot promet iznesuva{e samo 6,83 milioni denari. Od toa 1,85 milioni denari bea vo trguvawe so obvrznici, {to zna~i deka pomalku od 5 milioni bea naso~eni za kupuvawe na akcii od doma{nite kompanii. I so tolku mal promet MBI-10 zabeleà pad od -0,96% i povtorno e so vrednost pod 3.000 poeni. MBID isto taka padna, za -0,63%, a i OMB za zanemarlivi -0,01%. Najgolem promet be{e napraven vo trguvawe so akcii na Komercijalna banka. Vtori po obemot na trguvawe na Oficijalniot pazar bea obvrznicite od sedmata emisija od denacionalizacija, koi ostvarija vkupen promet od 1.345.234,23 denari. Na Redovniot Pazar najgolem promet napravija akciite na Makedonski Telekom Skopje . Se istrguvaa 1.402 akcii po cena od 420,14 denari, {to zna~e{e porast od 0,75 procenti, a vkupniot ostvaren promet so ovie akcii iznesuva{e 589.036,00 denari. Ova voedno be{e i edna od akciite koi vo ponedelnikot postignaa rast na cenata. Site vesnici ja prenesuvaat i odlukata na Regulatornata komisija za energetika, za namaluvawe na cenite na benzinite, koi od no}eska se prodavaat po poniski ceni vo prosek za 5,42 procenti.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. BENZINITE POEVTINUVAAT (*****) 2. BDP VO 2007 PORASNAL ZA 5,9 OTSTO (***) s.1 s.9 s.9 s.9 s.10 s.1 s.8 s.6 s.7 s.6 s.7 s.2 PA\AAT I INDEKSOT I PROMETOT VOZAÎTE GI POLNAT REZERVOARITE DO DASKA BDP VO 2006 IZNESUVAL 5,9% NOVI PRINUDNI ODMORI ZA METALCITE BENZINITE POEVTINIJA, DIZELOT OSTANA IST

EVN PREDVREME JA POSKAPE STRUJATA BENZINITE POEVTINUVAAT REPLEK TROJNO JA ZGOLEMIL DOBIVKATA BDP VO 2007 GODINA PORASNAL ZA 5,9 OTSTO SE TOPI VREDNOSTA NA MONETARNOTO ZLATO

NAJGOLEM PROMET NAPRAVIJA AKCIITE NA MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII s.3 BENZINITE POEVTINUVAAT CENATA NA DIZELOT NEPROMENETA s.9 CENATA NA NAFTATA POVTORNO NAD 100 DOLARI ? s.11 OFICIJALNIOT PAZAR GO VRTI TRGUVAWETO NA BERZATA s.12 INVESTITORITE NA MCE OTSUTNI s.12 STATER BANKA ZAPO^NA SO INVESTICIONO BANKARSTVO s.13 BERZANSKI IZVE[TAJ ZA DEN 10.11.2008 s.15 PRED ODANOÛVAWE - DOBIVKA OD 85,8 MILIONI DENARI s.1 OD KADE ]E SE HRANI OGROMNIOT BUXET? s.5 PREPOLOVENO PROIZVODSTVOTO VO SILMAK s.7 BANKARITE NAJPLATENI, A NAJNEUSLU@NI s.8 BENZINITE PA\AAT, DRUGITE CENI PAK VISOKI

BRUTO - DOMA[NIOT PROIZVOD LANI POVISIK ZA 5.9 NASTO s.3 BENZINITE POEVTINIJA, CENATA NA DIZELOT NEPROMENETA s.8 SLABATA POBARUVA^KA PRIÎNA ZA PRINUD-NITE ODMORI VO SILMAK s.8 BENZINITE POEVTINI OD 1,5 DO 2 DENARI PO LITAR s.9 SILIKONSKATA DOLINA VO ZATVOREN DR@AVEN PROTOKOL!? s.9 STRUMI^KA EDINSTVO [IE UNIFORMI ZA ANGLISKATA VOJSKA I POLICIJA s. 9 BDP VO 2007 PORASNAL ZA 5,9 OTSTO s.6 VELES DOBI NOVA INDUSTRISKA ZONA s.6 BENZINITE POEVTINI s.6 RECESIJATA POGODI 200 RABOTNICI NA SILMAK

Data 17.11.2008


7

12.11.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANINa Makedonija ne i e potrebna finansiska poddr{ka od MMF za da ja prebrodi me|unarodnata finansiska kriza, izjavi ministerot za finansii Trajko Slaveski, vo Viena, na marginite na Konferencijata za investicii. Kako {to prenesuva Gardijan, spored Slaveski, MMF ve}e ne i e potreben na zemjava, bidej}i bankarskiot sektor se pokaàl kako dobro kapitaliziran, {to bilo i osnovnata pri~ina za ~uvaweto na dosega{nata zakrila na Fondot. So vakvata izjava, Vladata u{te edna{ decidno potvrdi deka ne saka tutorstvo od ovaa institucija, koja, dodeka ima{e aran`man so zemjava, nalaga{e zategnata monetarna i fiskalna politika, koi bea i preduslov za vospostavuvawe na makroekonomskata stabilnost. Donesuvaweto na Predlog-buxetot za 2009 godina, koj e najobemen dosega, samo ja podvle~e intencijata i èlbata na Vladata samostojno da si go deli buxetskiot kola~, bez nikakvi me{awa otstrana. Kreiraweto, pak, na ogromen buxet i proekcija na visok buxetski deficit mora da se poddrì so novi zadolùvawa. Vlasta uporno insistira i javno pritiska Narodnata banka na Makedonija da ja namali referentnata kamatna stapka, moè da se pro~ita vo vesnicite. Poslednata vakva poraka, vo koja se precizira i za kolku treba da se namali osnovnata kamatna stapka, mu ja ispora~a na guvernerot od Viena ministerot za finansii Trajko Slaveski. - Vreme e centralnata banka da gi namali kamatnite stapki za okolu dva procentni poena, bidej}i e namalena zakanata od inflacijata {to postoe{e vo po~etokot na godinava. Osnovanite stapki vo po~etokot na 2008 godina se zgolemija na 7 procenti od 4,6 procenti minatata esen. Taa treba da bide namalena, najverojatno, na nivoata {to gi imavme prethodno, izjavil Slaveski. Spored ekspertite, pak, od edna strana, Vladata ja povikuva centralnata banka da ja olabavi monetarnata politika, a od druga strana, so proekciite na buxetskiot deficit za v godina od 2,8 otsto, Vladata ne samo {to ne i ostava prostor na NBM za namaluvawe tuku, naprotiv, }e sozdade potreba za zgolemuvawe na osnovnata kamatna stapka za da se spre~i golemata potro{uva~ka. Od aktivnostite na ministerot za finansii vo Viena, pe~atenite mediumi ja prenesuvaat informacijata za negovata sredba so pretsedatelot na UO na Rajfajzen banka, Herbert Stepi~. Kako i pove}e banki vo Avstrija, i Rajfajzen prvo saka da se konsolidira. ]e se ~eka zavr{uvaweto na prviot kvartal od narednata godina za da se vidi koja banka kako stoi. Vo toj kontekst e i stavot na ovaa banka za vlez vo Makedonija, izjavi Slaveski. Od bankarskiot sektor vo zemjava doa|a informacijata deka Prokredit banka gi zgolemi redovnite kamatni sgapki na {tednite vlogovi i oro~enite depoziti vo denari i vo evra. Od Bankata soop{tija deka kamatnata stapka na depozitite vo denari dostignuva do 9,5 procenti za depoziti oro~eni na pet godini. Vo odnos na oro~enite depoziti vo evra, Prokredit banka i ponatamu ja prodolùva akcijata na {tedewe so koja klientite imaat mo`nost da dobijat kamatna stapka od 5,5 procenti za depoziti oro~eni na edna godina. Finansija grup, finansiskiot oddel na Alfa finans holding, v~era oficijalno go prezede mnozinskiot del od 51 procent i stana nov gazda na makedonskiot investiciski posrednik Evrobroker. So zdelkata kapitalot na makedonskiot investiciski posrednik se zgolemi na 500 iljadi evra, {to, pak, ovozmoùva da dobie celosna licenca za izvr{uvawe investiciski i brokerski uslugi. Spored Evrobroker, dejnosta na investiciskiot posrednik }e bide aktivno potkrepena od finansiskiot nou-hau, so koj raspolaga ekipata na Finansija grup vo sferata na berzanskata trgovija. Amerikanskiot gigant vo informati~kata tehnologija, Intel, }e investira vo obrazovanieto vo Makedonija. Ovaa vest ja objavuvaat vesnicite, povikuvaj}i se na internet stranicata na makedonskata vlada. - So Memorandumot za razbirawe treba da imame poddr{ka od Intel so odredeni investicii vo obrazovanieto, izjavil premierot Gruevski po potpi{uvaweto na dokumentot so pretsedatelot na Upravniot odbor na kompanijata. Makedonskata vladina delegacija, vo San Francisko ima{e sredbi i so rakovodstvata na amerikanskite giganti Hjulit Pakar, Orakl i San Majkrosistems. Zemjodelskiot institut od v~era raboti so renovirana i modernizirana enolo{ka labaratorija, koja e opremena so nova i sofisticirana oprema za analiza na vino. Vo modernizacijata se investirani 205 iljadi evra obezbedeni od Evropskata unija. Sprovedena e i obuka za personalot vo laboratorijata. Postavuvaweto na novata oprema }e ovozmoì enolo{kata laboratorija da primenuva napredni i sofisticirani metodi i tehniki na analiza, koi }e pomognat da odgovori na potrebata na vinskiot sektor za usoglasuvawe so me|unarodnite barawa, kako i so barawata na Evropskata komisija. Identi~no kako i vo ponedelnikot, na Makedonskata berza indeksite povtorno izgubija od svojata vrednost, pri toa najmnogu zagubi indeksot na javno poseduvanite dru{tva i toa 0,98 procenti, berzanskiot indeks padna za 0,75 procenti, a najmalku zagubi indeksot na obvrznicite koj zabeleà pad od 0,07 procenti. Prvi po obem na trguvawe na Oficijalniot Pazar povtorno bea akciite na Komercijalna banka Skopje, vori po trguvaweto bea akciite na grade`nata firma Granit Skopje, a treti akciite na Makpetrol.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. INTEL ]E INVESTIRA VO MAKEDONSKITE INFORMATIÂRI (*****) 2. SLAVESKI: NA MAKEDONIJA NE I TREBA POMO[ OD MMF (***) s.1 s.1 s.7 s.7 s.7 s.9 s.1 s.1 s.4 TA SO MMF STEÂJCITE PAK ]E KREVAAT [ATORI ZEMJODELCITE BARAAT RAZVOJNI SUBVENCII, A NE SOCIJALNI SO OBUKI ]E SE TRENIRA RAZVOJ NA BIZNISOT MAKEDONSKOTO VINO SPORED EVROPSKI TERK

ZA NOVIOT BUXET ]E PLA]AME SO DECENII INTEL ]E INVESTIRA VO MAKEDONIJA SILMAK ISPRATI 200 VRABOTENI NA PRINUDEN ODMOR LONDON BARA GLOBALEN MEHANIZAM ZA SPREÛVAWE FINANSISKI KRIZI REK BITOLA [EST MESECI BEZ DIREKTOR RAJFAJZEN ]E POÊKA DA STIVNE GLOBALNATA KRIZA

s.9 s.9

INFLACIJATA NEMA DA BIDE POVISOKA OD 5,5 OTSTO AMERIKANSKI INTEL ]E IHBECTIPA BO MAKEDONIJA MAKEDONSKITE BIZNISMENI SE DOBREDOJDENI VO SEKOE VREME s.12 PROMETOT DENESKA E ZGOLEMEN s.13 INDEKSITE POVTORNO IZGUBIJA OD VREDNOSTA s.13 BERZANSKI IZVE[TAJ ZA DEN 11.11.2008 s.8 VLASTA UPORNO PRITISKA ZA PONISKI KAMATI - ]E POPU[TI LI NBM? s.8 PROKREDIT GI ZGOLEMI KAMATITE NA ZA[TEDITE s.8 ALFA FINANS HOLDING NOV GAZDA NA EVROBROKER s.8 ZASEGA SAMO SE RAZGOVORA SO RAJFAJZEN BANKA s.9 VLADATA VO SEKOJA PRIGODA JA OTFRLA SORABOTKA-

s.9 s.9 s.7 OTVORENA LABORATORIJA ZA ANALIZA NA VINO s.6 INVESTITORITE ODLO@UVAAT s.6 CENATA NA HRANATA OSTANUVA ISTA s.3 BUGARSKA FIRMA GO KUPI EUROBROKER s.3 NAD 1.000 METALCI NA PRINUDEN ODMOR s.1 INTEL ]E INVESTIRA VO MAKEDONSKITE INFORMATIÂRI s.8 SLAVESKI: NA MAKEDONIJA NE I TREBA POMO[ OD MMF s.8 PE^KITE IZGASNATI, VKLUÊNO CRVENO SVETLO ZA SILMAK s.6 GRUEVSKI: INTEL ]E INVESTIRA VO MAKEDONIJA

8


Data 17.11.2008

SLAVESKI NA 5. VIENSKI EKONOMSKI FORUM

DIREKTNITE INVESTICII V GODINA POGOLEMI ZA 10 OTSTOo izminatiot period, Makedonija pokaà zna~itelen uspeh i napredok vo ekonomskata oblast, kako i vo drugite sferi od na{eto op{testvo. Vo 2008 godina, makedonskata ekonomija go prodolì svojot porast kako rezultat na zgolemeniot obem na investicii, visokite nivoa na industrisko proizvodstvo i podobrenata delovna klima, pred se poddràni od uspe{nata ekonomska politika na Vladata. Pozitivni dvièwa se zabeleàni vo re~isi site sektori na ekonomijata, od {to moè da se zaklu~i deka makedonskata ekonomija kone~no izleguva od tranziciskata apatija. - Bruto doma{niot proizvod go prodolùva zapo~natiot trend na visoki stapki na porast koj zapo~na vo 2007 godina. Toj ostvari rast od 6,5% vo vtoriot kvartal, a pokazatelite poso~uvaat deka }e ima sli~na stapka na porast i vo tretiot kvartal od 2008 godina. Ona {to e osobeno zna~ajno da se naglasi e diverzificiranosta na ovoj porast, odnosno faktot {to u~estvo vo porastot imaat site proizvodni sektori. Vo idnina se o~ekuva bruto doma{niot proizvod i natamu da ostvaruva visoka stapka na porast, pred se kako rezultat na podobrenata produktivnost i konkurentnost na makedonskite kompanii, kako i na zgolemenoto nivo na stranski i doma{ni direktni investicii, istakna Slaveski. [to se odnesuva do inflacijata, relativno visokiot porast na op{toto cenovno nivo, koj zapo~na vo vtorata polovina od 2007 godina, pred se pod vlijanie na eksterni faktori, prodolì i vo prvata polovina od 2008 godina. Me|utoa, od sredinata na godinata inflacijata se stabilizira i zapo~na da opa|a na mese~no nivo. Se o~ekuva so ponatamo{no stabilizirawe na cenite na hranata, naftata i surovinite na svetskiot pazar, kako i so merkite prezemeni od strana na Vladata, inflacijata da prodolì da se namaluva, dostignuvaj}i 5% do 5,5% do krajot na godinata. Bruto investiciite, kako osnova na idniot ekonomski rast, vo prviot i vtoriot kvartal od 2008 godina zabeleàa zabrzana dinamika na porast od 74,5% i 100,2%, soodvetno. Kako rezultat na visokata stapka na rast, tie zna~itelno go zgolemija i nivnoto u~estvo vo BDP, od 18% vo vtoriot kvartal od 2007 godina, na 31,6% vo istiot kvartal od 2008 godina.

V

no se reflektiraa na investiciskata aktivnost vo Makedonija i ja podobrija percepcijata na stranskite investitori za zemjata. Imeno, stranskite direktni investicii vo prvite sedum meseci od 2008 godina se okolu 300 milioni evra, {to e porast od 9,8% vo odnos na istiot period od 2007 godina. O~ekuvawata za 2009 godina se deka vo Republika Makedonija }e vlezat nad 500 milioni evra po osnov na SDI, {to vo odnos na proekciite za 2008 godina }e pretstavuva porast za okolu 10%. Potvrda za mo`nostite koi gi nudi makedonskata ekonomija e vlezot na renomirani svetski brendovi, me|u koi Johnson Controls i Johnson Matthey, kako i drugi brojni kompanii koi ve}e vlegoa ili aktivno pokaùvaat interes za pro{iruvawe na svojata delovna aktivnost vo Makedonija. Bi sakal da poso~am deka ne gi potcenuvame mo`nite negativni efekti od svetskata finansiska kriza vrz celokupnata investiciska aktivnost, platniot bilans i SDI, me|utoa, so vnimatelno planirawe na ekonomskite politiki i prodolùvawe na zapo~natite reformski aktivnosti, veruvame deka moàt da se o~ekuvaat pozitivni rezultati i ponatamo{en napredok na makedonskata ekonomija.

, 10 11 5. , - - . , , . - , , fikuvanite proekti treba da se napravi preku zadolùvawe od strana na javnite pretprijatija, so garancija od Vladata na Republika Makedonija, - obrazloì Slaveski.

Vo ovaa prilika dozvolete mi da go izrazam i spodelam so Vas na{eto zadovolstvo od postignatiot zna~itelen uspeh vo oblasta na upravuvaweto so javniot dolg. Imeno, vkupniot javen dolg na Makedonija vo prvata polovina na 2008 godina se namali na 1450,2 milioni evra, a na krajot na juni, toj iznesuva{e 23,3% od BDP. Isto taka, dolgot na op{tata dràvna vlast se namali za 5,1 procentni poeni, iznesuvaj}i 20,7%, {to e zna~itelno ponisko od mastri{kite kriteriumi - re~e Slaveski. Vo srednoro~nata strategija za upravuvawe so javniot dolg e utvrdena celta na odrùvawe na dolgot na op{tata dràvna vlast pod targetot od 35% od BDP. Isto taka, utvrdeni se i limiti za javniot dolg, koi ne smee da nadminat 40% od BDP. Ovoj pozitiven trend i ovozmoì na makedonskata Vlada da zapo~ne so planirawe na golemi javni investicii naso~eni kon podobruvawe na patnata i na èlezni~kata infrastruktura, kako i na energetskiot sektor. Za da se postignat ovie celi, Ministerstvoto za finansii e vo postapka na procenuvawe na najpovolnite na~ini za obezbeduvawe sredstva za finansirawe na ovie proekti. - Isto taka, Vladata prezema inicijativi za podobruvawe na uslovite vo energetskiot sektor. Vo sorabotka so makedonskite javni pretprijatija vo energetskiot sektor AD ELEM i AD MEPSO, Vladata identifikuva nekolku proekti, kako {to se kombinirana termo-elektri~na centrala, revitalizacija na termoelektranata vo Bitola i nekolku proekti povrzani so otvorawe novi rudnici za jaglen vo zemjata. Ovie proekti se planirani da se realiziraat vo periodot 2009-2013 godina. Na{ata analiza pokaà deka finansiraweto na identi-

Stabilnosta na bankarskiot sektor ima najva`na uloga vo stabilnosta na celokupniot finansiski sistem. Momentalnoto nivo na razvienost na bankarskiot sektor vo zemjata i negovata koncentracija na tradicionalnoto bankarstvo, pridonese toj vo golema mera da e relativno izoliran od svetskite finansiski tekovi, poradi {to turbulenciite od tekovnata globalna kriza, nemaa direktno vlijanie vrz na{iot finansiski sistem. Finansiskite pokazateli pokaùvaat deka bankarskiot sektor vo Makedonija se karakterizira so visoka profitabilnost, solventnost i efikasnost vo raboteweto. Kako rezultat na dinami~niot razvoj na bankarskiot sektor i zgolemenata doverba vo nego, {tedeweto e osnovniot izvor na sredstva koi bankite gi plasiraat kako krediti vo realniot sektor. Bankite se dobro kapitalizirani, raspolagaat so adekvatno nivo na sopstveni sredstva i vo celost gi pokrivaat identifikuvanite rizici. Stapkata na adekvatnost na kapitalot, kako osnovna merka za stabilnosta na bankite, na nivo na celiot bankarski sektor iznesuva 15,6% i e za 7,6 procentni poeni povisok od zakonskiot propi{an minimum. - Seto ova poso~uva deka bankarskiot sektor vo Makedonija e stabilen i ne se soo~uva so problemite koi go demnat ovoj sektor vo ostanatite zemji i vo momentot ima sposobnost da gi amortizira nadvore{nite {okovi- istakna Slaveski.

Napredokot ostvaren vo rastot na ekonomijata, sprovedenite reformi i podobrenoto delovno opkruùvawe bea priznaeni i od renomirani me|unarodni institucii. Taka, pokraj vode~kiot biznis portal Forbes, koj vo svojot izve{taj Best Countries For Business ja rangira{e Makedonija na 50-to mesto za vodewe biznis, {to e skok za 32 mesta vo odnos na 2007 godina, i izve{tajot Doing Business na Svetska banka go potvrdi ostvareniot napredok so toa {to ja rangira{e na{ata zemja osum mesta pogore vo odnos na 2007 godina (od 79 na 71 mesto). Intenzivnite reformski aktivnosti, posebno vo dano~nata sfera, kako i vo drugite oblasti, ja podobrija delovnata klimata, pozitiv-

Data 17.11.2008


9

Na Makedonija ne i e potrebna finansiska poddr{ka od Me|unarodniot monetaren fond za da ja prebrodi me|unarodnata finansiska kriza, potencira{e ministerot za finansii Trajko Slaveski, vo Viena, na marginite na Pettiot ekonomski forum. Izjavata ja prenesuva vesnikot Gardijan, koj vo svojot tekst objasnuva deka vo Makedonija, 100 procentna za{tita ima na prvite deset iljadi evra, a deka na sledniot takov iznos na {tednite vlogovi, za{tita e na 90 otsto od iznosot. Isto taka, vesnikot prenesuva deka lokalnite banki nema da ja zgolemat visinata na depozitite na lu|eto, za koj e garantirana za{tita, {to ve}e go napravija drugite dràvi vo regionot. Kako za sporedba se dava primerot na Crna Gora koja, sledej}i gi drugite zemji vo regionot i vo Evropa, odlu~ila da go garantira celiot iznos na {tednite vlogovi na lu|eto. - Makedonija nema potreba od intervencija na MMF, zatoa {to bankarskiot sektor ima dokaàno, deka e dobro kapitaliziran. Makedonskite banki beleàt zna~ajna likvidnost, izjavil Slaveski, objasnuvaj}i deka vo tekot na oktomvri lokalnite banki se soo~ile so pogolemo povlekuvawe na depozitite na lu|eto, no deka - mnogu od niv ve}e odnovo se vrateni vo bankite, - prenesuva Gardijan.

Vo obra}aweto na Forumot, ministerot za finansii se zadrà i na nekolku aspekti od procesot na na{ata evro-integracija, osobeno pra{awata povrzani so pomo{ta koja ja dobivame na na{iot pat kon ostvaruvawe povisoki standardi vo razli~ni oblasti. - Vo tekot na poslednata decenija, EU postojano obezbeduva poddr{ka za razvojot na makedonskoto op{testvo i ekonomija preku razli~ni programi. Vkupnata pomo{ od EU za zemjata u{te od 1992 godina iznesuva pove}e od 870 milioni evra. Kako na{ najgolem donator, E gi poddrùva nacionalnite aktivnosti i nacionalnata reformska agenda preku razli~ni ins-

trumenti, a rezultatite se pove}e od o~igledni. Ponatamu, so dodeluvawe na statusot na zemjakandidat na Republika Makedonija, taa i dade pristap na zemjata do site pet komponenti od svojot nov instrument za predpristapna pomo{. Ova e golem predizvik, odli~na mo`nost i ogromna obvrska za nacionalnite vlasti- potencira{e Slaveski. - So sredstvata koi Evropskata komisija gi dodeli za na{ata zemja }e se obezbedi ostvaruvawe na nacionalnite prioriteti povrzani so reformskite procesi vo Makedonija i agendata za EU integracija. Vladata e cvrsto opredelena ovie sredstva da se iskoristat na najefikasniot i najefektivniot moèn na~in, bidej}i sme svesni deka kolku poo~igledni rezultati }e pokaème, tolku }e bide pogolema i poddr{kata od Ko-

misijata. Vladata posveti golemo zna~ewe i va`nost na procesot na vospostavuvawe nacionalen sistem za decentralizirano upravuvawe so sredstvata od EU, {to pretstavuva preduslov za koristewe na IPA sredstvata. Ovoj sistem }e go zgolemi ~uvstvoto za nacionalna sopstvenost vrz procesot na programirawe i koristewe na sredstvata od EU, bidej}i vakviot decentraliziran pristap e najefikasniot model za obezbeduvawe usoglasenost na nacionalnoto finansirawe so pomo{ta koja ja dobivame, kako i toa deka e najefektivniot na~in na povrzuvawe na finansiraweto so nacionalnite aktivnosti, potrebi i prioriteti. Noviot redefiniran nacionalen plan, so koj se definiraat najva`nite ~ekori vo procesot na akreditacija, e usvoen, i spored nego makedonskata Vlada o~ekuva odluka od Evropskata komisija za prenesuvawe na nadle`nosti za upravuvawe so sredstvata od EU do juni 2009 godina. - Veruvame deka Makedonija se dviì vo vistinska nasoka. Gi delime istite vrednosti i veruvawa kako i Vie. Svesni sme deka postojat golem broj pre~ki na na{iot pat, od koi najgolem del se razumni i objektivni. No, za àl, isto taka se soo~uvame i so neracionalni problemi, koi te{ko moè da se razberat vo kontekst na moderniot svet vo koj ìveeme- zaklu~i Slaveski. - Vo sekoj slu~aj, Vladata na Republika Makedonija, poddràna od gra|anite, e cvrsto posvetena na nadminuvawe na vakvite problemi, so cel sozdavawe prosperitetna zemja koja }e bide uspe{en i ugleden partner. biznis potencijalite i namaluvawe na stapkata na nevrabotenost e sekako eden od nasokite koi vodat napred. Se nadevam deka Globalnata nedela na pretpriemni{tvo }e gi ohrabri mladite Makedonci da stanat pretpriema~i niz interaktivni nastani koi gi vklu~uvaat onie koi vo drug slu~aj ne bi bile zemeni vo predvid kako pretprijatie, re~e ambasadorot, Endrju Ki. Norve{kiot ambasador Karl Vibi, istakna deka edna od principielnite celi na norve{kata pomo{ na Makedonija e da se stimuliraat reformskite procesi vo izgradbata na instituciite, da zajakne ekonomskiot i op{testveniot ìvot na Makedoncite, naglasuvaj}i go glavno industriskiot razvoj i razvojot na privatniot sektor, kako va`ni segmenti so cel da se sozdade osnovata na zgolemen ekonomski razvoj vo Regionot. - Globalnata nedela na pretpriemni{tvo za prv pat e organizirana vo Makedonija. Toa zna~i deka i Makedonija se priklu~i na semejstvoto od pove}e od 70 zemji {irum svetot, vklu~uvaj}i pove}e od 30 organizatori, da gi vodat nastanite so cel da gi ohrabrat mladite lu|e, da gi oslobodat pretpriema~kite idei, dopiraj}i i nekoi od najgolemite op{testveni temi. Tie }e gi ve`baat svoite pretpriema~ki ve{tini so cel da sozdadat pozitivna sredina vo mnogu oblasti od ìvotot na mladite lu|e na rabota ili vo u~ili{te. Norve{kata vlada ja priznava va`nosta na pretpriemni{tvoto vo razvoj vo Makedonija, i go podrùva proektot Mladinski pretpriema~ki uslugi (YES), ili podobro poznati kako Biznis inkubator vo op{tina Gazi Baba. Osnovnata ideja e zacvrstuvawe na lokalniot inovaciski sistem vo Makedonija, so stimulirawe na prakti~noto pretpriemni{tvo me|u mladite lu|e, nudej}i im komlementarni aktivnosti koi }e go olesnat po~nuvaweto na novi zafati, re~e ambasadorot Vibi.

OD 17-23 NOEMVRI - GLOBALNA NEDELA NA PRETPRIEMNITVO

I VO MAKEDONIJA - SOZDAVAWE IDNINA PREKU BIZNIS IDEI I OBUKIZa prvpat vo Makedonija, Globalna nedela na pretpriemni{tvoto. Celta na nastanot e da se kreira idnata generacija pretpriema~i so stimulirawe na kreativni idei povrzani so op{testveni i ekolo{ki promeni, odnosno da se pretstavi globalnata inicijativa so koja od godinava i Republika Makedonija stanuva del od edinstveniot svetski nastan vo koj milioni lu|e }e u~estvuvaat vo iljadnici iventi, organizirani niz stotici gradovi {irum svetot, so ednstvena cel - sozdavawe idnina niz pretpriemni{tvo. Za zna~eweto na Globalnata nedela na pretpriemni{tvoto vo Makedonija, kako i za planiranite nastani i partnerite zboruvaa prestavnicite na organizatorite, Aleksandar Sekuli} od Fondacijata - Pretpriema~ki servis za mladi - (PSM) i Igor Nikoloski od Proektot za podr{ka na pretpriemni{tvoto, konkurencijata i inovaciite (ZPKI). Spored isklu~itelno bogatata programa na godine{nava, prva Globalna nedela na pretpriemni{tvoto, }e se zapoznaeme so rezultatite na Vladinata programa za samovrabotuvawe, aktivnostite na Agencijata za samovrabotuvawe, na Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto, kako i so Programata za razvoj na Obedinetite Nacii. Predvideno e i odrùvawe Donatorska pretpriema~ka konferencija, Konferencija za ~ove~kite resursi i razvojnite fondovi, trkalezna masa za potrebata od voveduvawe na pretpriema~kite moduli vo formalnoto obrazovanie, biznis forum. Planirani se brojni promocii, prezentacii, rabotilnici, treninzi i otvoreni denovi na pove}e lokacii vo Skopje i vo gradovite {irum dràvata. Odrùvaweto na Globalnata nedela na pretpriemni{tvoto vo Makedonija go pozdravija i ambasadorite na Velika Britanija i na Kralstvoto Norve{ka, Endrju Ki i Karl [oc. - Globalnata nedela na pretpriemni{tvo e incijativa da gi inspirira mladite lu|e da ja pregrnat inovacijata, imaginacijata i kreativnosta. Nejzina cel e da gi nau~i da razmisluvaat {iroko, da gi pretvori nivnite idei vo realnost, i najva`no, da napravi nivno obele`je. Za edna nedela, milioni lu|e {irum svetot }e se pridruàt na dvièweto na pretpriema~ite da sozdadat novi idei i da baraat podobri na~ini da se sozdavaat dobra, re~e Endrju Ki, ambasador na Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija vo Makedonija, koj i li~no }e bide vklu~en vo nastanite koi }e bidat del od Globalnata nedela na pretprieni{tvoto. Toj najavi deka kampawata na Obedinetoto Kralstvo pokriva {irok spektar na interesni nastani - od studentski praktikanti vo proizvodstvenite pretprijatija, dobrovolni aktivnosti i aktivnosti za podignuvawe na fondovi, proekti za podobruvawe na u~ili{nata okolina, nagradi za najuspe{nite mladi predpriema~ki idei, predavawa, forumi, televiziski emisii, blogovi. - Makedonija e zemja ~ij ekonomski potencijal {totuku treba da bide prikaàn. Promocijata na konceptot za pretpriemni{tvo kako proaktiven pristap kon koristeweto na

10


Data 17.11.2008

PROFESOR, TOME NENOVSKI SO NOVO IZDANIE

MAKROEKONOMIJATA DIRIGENT NA SVETSKATA EKONOMIJA , , . - , , ...

- Sekoj ekonomist ne moè da pi{uva kniga za makroekonomija, bidej}i za da se napi{e kniga po makroekonomija, potrebno e ogromno teoretsko, no i prakti~no znaewe. Koga velam ogromno teoretsko, toga{ navistina mislam na koli~estvo znaewe koe{to, za da se preto~i vo u~ebnik, najprvo treba da se stekne, potoa da se sintetizira, za na krajot da se dobie u~ebnik i kniga kakva {to imame denes. So ovie zborovi, profesorot Dimitar Eftimovski go zapo~na pretstavuvaweto na knigata Makroekonomija, od Tome Nenovski, tret u~ebnik za makroekonomijata vo Makedonija. Vo obrazloènieto zo{to Nenovski spa|a vo retkite ekonomisti koi moàt da se spravat so vakvata problematika, recenzentot ja istakna pred se, teoretskata potkovanost na avtorot, koja e preto~ena vo dosega izdadeni osum knigi. Vo odnos pak na prakti~noto iskustvo, Eftimovski potseti deka Nenovski vo svojot raboten sta` bil direktor na direkcijata za analiza pri NBRM, a podocna i zamenik guverner... [to se odnesuva do samata kniga, nejzina osnovna karakteristika e {to e napi{ana vo stilot na evropskite, ili u{te podobro re~eno, amerikanskite u~ebnici za makroekonomija, koi na studentite, na koi im e prvenstveno nameneta, im ovozmoùva nepre~eno i na mnogu ednostaven na~in da se steknat so znaewa od makroekonomijata. - Iako nema ozna~eno vo knigata, za onie {to profesionalno se zanimavaat so ekonomskata nauka, vidlivo deka problematikata e tretirana na kus, na dolg i na mnogu dolg rok, {to e mnogu golem kvalitet vo odnos na pove}eto dosega{ni knigi {to do sega sme imale mo`nost da gi koristime - re~e Eftimovski. Vo pretstavuvaweto na sodrìnata na knigata, recenzentot posebno go akcentira{e delot, vo koj se sodràni zna~ajnite teoretski poznavawa za korenite na makroekonomijata, nejzinite izvori, no i dene{nite odrednici patot koj{to go trasiraat sovremenite ekonomisti. - Se tretiraat dve makroekonomski {koli - klasi~nata ekonomska teorija i kejnzijanskata ekonomska teorija, {to ostava mo`nost da se izbere vo koja {kola vo koi uslovi i za koi problemi nudi podobri re{enija. Ova e mnogu va`no, bidej}i vo osnova, ekonomijata e nauka za izborot. Nie kako makroekonomisti treba da izbereme dali da ja zgolemime stapkata na inflacija na smetka, na primer na nevrabotenosta na kus rok, kako toa }e se odrazi vrz ekonomskata aktivnost vrz BDP. Isto taka, treba da napravime izbor dali vo momentot fazata na ekonomskiot ciklus ni dozvoluva restriktivna ili ekspanzivna fiskalna, odnosno monetarna politika. Vo domenot na ekonomskiot rast povtorno sme pred izbor - vo koi faktori da se investira vo momentot. Koi se faktorite koi go stimuliraat ekonomskiot razvoj - istakna Eftimovski. - Na ovie i na mnogu drugi pra{awa od ovoj tip avtorot vo ovaa kniga dava odgovor. Zna~i, ne tera da raz-

misluvame, za izborot koj ni stoi na raspolagawe koga se vo pra{awe dva razli~ni pravci, dve razli~ni {koli vo makroekonomskata teorija koi{to preovladuvaat vo momentov. Recenzentot napomena deka analizata na makroekonomskata ramnoteà, koja {to e izvonredno dobro elaborirana, ostava vpe~atok deka se raboti za problematika koja{to e lesno sfatliva i re{liva, iako stanuva zbor za te{ka odluka na vladite, koga stanuva zbor za vospostavuvawe nivo na makroekonomska ramnoteà i instrumentite koi stojat na raspolagawe. Vo Makroekonomija se prezentirani i mereweto na ekonomskata aktivnost, poto~no re~eno na nacionalnoto smetkovodstvo, kade se objasneti bruto doma{niot proizvod, bruto nacionalniot proizvod, realniot i potencijalniot BDP, nominalniot i fakti~kiot BDP, razlikite me|i BDP i BNP. Pri obrazloùvaweto na delot za Ekonomskiot raste` i razvoj pak avtorot odi na poleto na ekonomijata na mnogu podolg rok s za da se dojde do izvorite kade e najefikasno i najoptimalno ekonomijata da investira, isto kako i firmite. Avtorot dava pogolem osvrt i na ekonomskite ciklusi, kade se sodràni direktni objasnuvawa za dene{nata kriza, so akcent na krizata za nafta, energetskite zavisnosti na malite i otvoreni ekonomii, kako na{ata. Ponatamu podetalno se opfateni problemite na nevrabotenosta i inflacijata, koi ne samo ekonomskata javnost, tuku vo golema mera i obi~nite gra|ani gi interesiraat. Avtorot go obrabotil i {tedeweto i investiciite i nivniot vzaemen odnos, od dvete strani. Imeno, spored neoklasi~nata komponenta i premisa, {tedeweto e ravno na investiciite. Od druga strana pak, kejnzijanskata ekonomska teorija veli deka investiciite se ravni na {tedeweto. Ili so drugi zborovi, objasni Eftimovski, klasi~arite ni velat {tedete za da moè da investirate, a kejnzijancite velat - investirajte za da moète da {tedite. Mnogu golemi razliki vo ekonomskata logika. So zaklu~ok deka avtorot odgovoril na predizvikot da napi{e sovremen kompleksen i lesno prifatliv u~ebnik i so preporaka nego da go pro~itaat i site onie koi{to sakaat ne{to pove}e da nau~at za makroekonomskata nauka ili da se potsetat na ona {to go u~ele, Eftimovski istakna deka so ovoj trud Tome Nenovski zapo~nuva da obezbeduva mesto vo dru{tvoto na nekolkute makedonski ekonomisti - akademicite Bogoev, Uzunov, Kqusev, Fiti, koi so svoite trudovi ostavija silen vpe~atok vo razvojot na makroekonomskata nauka kaj nas. Spored Tome Nenovski, glaven predizvik za da ja napi{e knigata se dinami~nite promeni {to se slu~uvaat vo makroekonomijata i vo ekonomijata vo celost, koi go pottiknuvaat sekoj makroekonomist da pi{uva, da analizira i da sovetuva kako da se nadminat odredeni problemi... - Kolku e pak taa sloèna, moè da se sogleda od faktot deka makroekonomijata, koga stanuva zbor za ekonomijata, e vo centarot na

zbidnuvawata. Taa e srce na ekonomijata {irum svetot i od toa kako e postavena, kako funkcionira, kakvi se spregite vnatre vo makroekonomskite instrumenti i elementi, zavisi dirigiraweto na svetskata ekonomija. Nenovski potseti deka vo poslednive nekolku decenii se slu~uvaat seriozni i dinami~ni promeni, predizvikani od razni potresi koi se slu~ija vo vkupnata svetska ekonomija. Na po~etokot be{e prviot naften {ok, {to se slu~i vo svetskata ekonomija vo po~etokot na 70-te godini, koga cenite na naftata se zgolemija za tripati i koga za prvpat svetot se soo~i so edna ekonomska pojava, dotoga{ nezabeleàna - stagflacija. Vedna{ potoa, kon krajot na sedumdesettite i po~etokot na osumdesettite godini od minatiot vek, se slu~i vtoriot naften {ok, {to podocna be{e sleden so kontra {ok - dol`ni~kata kriza koja do den denes go drì nerazvieniot svet pod kontrola. - Drugite promeni na koi be{e izloèna makroekonomijata i vkupnata svetska ekonomija vo izminatite dve do tri decenii e silnata globalizacija. Se sozdade i informati~kata tehnologija koja{to doprinese vo eden moment da zapo~ne celosno rekomponirawe na svetskata ekonomija - objasni Nenovski.- Vo sredinata na 90-te godini se pojavija aziskite tigri, koi{to napravija eden blesok vo toga{nata ramnoteà me|u istok i zapad vo ekonomskite odnosi, za da vo po~etokot na ovaa dekada se pojavat xinovi, sogledani vo grupacijata BRIK - Brazil, Rusija, Indija i Kina, koi od edna strana so svoeto mnogu milionsko naselenie, a od druga strana so svoite brzoraste~ki ekonomii predizvikaa edno seriozno naru{uvawe na odnosite na ponudata i pobaruva~kata na svetsko nivo, {to vo krajna linija rezultira{e so soodvetni promeni koi se slu~uvaat na makro nivo {irum svetot, a na koi sme svedoci nie. Spored Nenovski, ovie dve tri godini svetot go doìvuva tretiot naften {ok, koj{to za sre}a ve}e privr{uva, no koj dobiva eden kontra {ok - svetskata finansiska kriza na koja sme svedoci vo ovie nekolku meseci. - I moèbi i svetot i makroekonomistite }e bea zadovolni, ako seto toa zapre{e - re~e Nenovski. - Jas se pla{am deka tuka recesijata nema da zapre, tuku deka ne o~ekuva u{te pogolem {ok na stranata na realniot sektor i smetam deka vo narednite {est do sedum meseci svetskata ekonomija }e se soo~i so najgolemata ekonomska kriza koja{to e zabeleàna vo svetot posle onaa od 1929 godina.

Data 17.11.2008


11

PREGLED NA BERZITE OD REGIONOT

12


Data 17.11.2008

GAZI BABA, ZELS I MAKEDONSKI STOPANSKI KATALOG SO ZAEDNI^KI PROEKT

RAZGOVOR SO POVOD... 2009 , ,

.

p{tina Gazi Baba vo sorabota so Makedonski Stopanski Katalog i ZELS, minatata nedela najavi start na pilot-proektot za edno{alterski infoportal na stopanskite subjekti. Istraùvaweto i anketiraweto na delovnite subjekti locirani na teritorijata na ovaa Op{tina }e zapo~nat vo tekot na ovoj mesec. Celta na ova istraùvawe, koe zapo~nuva kako pilot-proekt tokmu vo op{tinata so najgolem broj na industriski objekti, e sobirawe na site relevantni informacii za stopanskite subjekti koi deluvaat na teritorijata na Republika Makedonija, nivno skladirawe i distribuirawe do javnosta, preku voveduvaweto na edno{alterski info portal. Gradona~alnikot na Op{tina Gazi Baba, Koce Trajanovski, re~e ovoj proekt, anketirawe na delovnite subjekti zapo~nuva tokmu od nivnata op{tina, od pri~ina {to na nejzinata teritorija se locirani najgolem broj na industriski objekti vo zemjava. - Celta za ovoj pilot-proekt e da se sprovede istraùvawe so koe }e se evidentiraat site potencijali i proizvodstveni kapaciteti so koi raspolagaat delovnite subjekti koi se nao|aat vo op{tinata Gazi Baba. Informaciite koi }e bidat sobrani od ovaa istraùvawe }e zna~i mo`nost za izrabotka na soodvetni analizi i statisti~ki izve{tai za potrebite na lokalnata samouprava, kako i mo`nost na potencijalnite investitori za pregled na site relevantni informacii. Neophodnosta od voveduvaweto na vakov sistem e brzina vrz potrebata na otpo~natata decentralizacija na lokalnata samouprava i potrebata za brzo i efikasno Rabotime na timovite, sobirame informacii i katalogot koj{to e predviden za deluvawe na delovnite subjekti, koja e ote`neta bez brz i relevanten 2009 g. ve}e e vo procedura. Se obrabotuvaat site podatoci i toa site koi{to smetapristap do informaciite, pojasni Trajanovski. Toj dodade deka vrz osno- me deka treba da bidat vklu~eni. Uslugata }e ja davaat stru~ni timovi... va na sobranite podatoci kako i informaciite od javen karakter, za prv pat }e se publikuva izdanieto Kapacitetite na op{tina Gazi Baba, koja }e gi pretstavuva faktite za op{akedonskiot stopanski katalog tinata preku eden analiti~ki i statististi~ki pristap. Po zavr{uvaweto na ovaa istaraùvawe, do krajot (MSK) }e sodrì podatoci koi dona 2008 godina, }e se pristapi kon podgotovka na Edno{alterski info portal, aplikativno re{enie vo koj sega{nite stopanski katalozi gi site podatoci sobrani od sprovedenoto anketirawe na delovnite subjekti, kako i site informacii, pravi- nemaa, odnosno tie sodràt najmnogu pet la i proceduri koi imaat javen karakter i }e bidat sobrani na edno mesto. podatoci. MSK }e go so~inuvaat nad sto pra{awa vo odnos na klasifikacijata od tipot na proizvodi, uslugi, kadrovski ? Edno{alterskiot info portal, vsu{nost zna~i pribirawe, sistematizacija i distribucija na site po- profili, struktura na raboten potencidatoci sobrani od sprovedenoto anketirawe, kako i site informacii, pravila i proceduri koi imaat javen jal, profit..., a pokraj pe~ateniot Makekarakter i koi se vrzani so raboteweto na delovnite subjekti vo Republika Makedonija. Tie }e bidat in- donski stopanski katalog, istoimenata deksirani soglasno odrapred definirani pravila, so implementirani evropski standardi za klasifika- kompanija }e ima i veb strana na koja {to cija na informacii. Na ovoj na~in za prv pat }e im bide ovozmoèno na site korisnici da koristat infor- }e bidat dostapni site informacii od jamacii od razli~en karakter koi se vo me|usebna vrska i vooedno da se obezbedi efikasno, sigurno i prog- ven karakter, odnosno site javni inforresivno rabotewe na op{tinite i delovnite subjekti vo R.M. macii od dràvnite institucii }e se koncipiraat na edno mesto, a }e davaat i konsalting usluga... Za {to to~no stanuva zbor ? Vo Edno{alterskiot info poratal }e bidat integrirani site podatoci sobrani od sprovedenoto anke- razgovarame so Dobrila Man~eva, rakotirawe na delovnite subjekti, kako i javno dostapni informacii za delovnite subjekti koi gi produciraat voditelot na proektot MSK. site dràvni institucii vo R.M, vklu~uvaj}i gi i neoficijalnite informacii publikuvani od strana na me , diumite, kako vo fizi~ka, taka i vo elektronska forma. Za Dobrila Man~eva od Makedonski stopanski katalog, osnovnata vizija na kompanijata po~iva na ? faktot deka brzata iformacija vo dene{ni uslovi na deluvawe e od zna~itelna va`nost. - Ottuka i ja po- Kako {to site znaeme, nesporen e tencirame na{ata inicijativa za voveduvawe na edno{alterski info portal, {to vsu{nost zna~i vospos- faktot deka brzata informacija vo detavuvawe i sistematizacija na informciite od javen karakter koj se vrzani so i okolu raboteweto na site ne{ni uslovi na deluvawe e od zna~iteldelovni subjekti vo Republika Makedonija i dràvnite institucii i lokalnata samouprava. Toa bi zna~elo na va`nost, kako za delovnite subjekti obezbeduvawe na efikasno, brzo, sigurno i progresivno rabotewe na op{tinite i delovnite subjekti vo Re- taka i za dràvnite institucii i lokalpublika Makedonija. Neophodnosta od voveduvawe na vakviot sistem e determinirana od potrebata za brzo nata samouprava. So zgolemuvaweto na deluvawe na delovnite subjektite, koja e nevozmo`na bez brz i reelevanten pristap do informaciite, ob- informati~kata pismenost, denes sekoj jasni Man~eva. Edno{alterskiot info portal }e bide kompletiran so istraùvawe koe }e se sproveduva vo moè da prebaruva po internet i voedno tekot na mesecov i so pribiraweto, sistematizacijata i distribucijata na informaciite }e se zaokruì da ima dostap do razli~ni izvori na inprocesot na kompletirawe koj }e ja nadopolnuva bazata na podatoci dobieni od oficijalnite odnosno jav- formacii. No, ona {to vo momentov pretnite informacii so koi raspolagaat site dràvni institucii, kako i onie neoficijalnite dobieni od site stavuva vistinski problem e kako od kumediumi ( pi{ani i elektronski). pot na informacii da se stigne do onie Implementacijata na vakvoto konceptualno re{enie se temeli na dolgogodi{ni iskustva od evropski- vistinskite, t.e. relevantni informacii te dràvi i pribliùvawe kon evropskite standardi, {to pretstavuva i edna od primarnite intencii na koi }e ovozmoùvaat nosewe na brza i Republika Makedonija kako dràva. - Makedonski Stopanski Katalog vo sorabotka so op{tinata Gazi Baba pravilna odluka vo rakovodeweto i ini ZELS }e u~estvuva vo promoviraweto na site op{tini vo Republika Makedonija. Od taa sorabotka prido- vestiraweto na potencijalnite investibivkite na site op{tini }e bidat vo sogleduvawe, uvid na realnite kapaciteti na site op{tini koi so de- tori. centralizacijata imaat potreba da napravat realnata slika na sopstvenite kapaciteti so koi raspolagaat Pokraj osnovnite informacii koi gi za izgradba na objekti od op{testven interes, naglasi Man~eva. Zna~i so voveduvaweto na edno{alterskiot profiliraat samite kompanii, }e davame info portal, }e se zadovoli op{testvenata potreba za profesionalno, brzo, efikasno i kvalitetno dobi- i konsalting uslugi, vo smisla na upatuvavawe na informacii koi vo dene{no vreme pretstavuvaat eden od primarnite ulovi za podobro deluvawe we, vodewe niz procedurite za realizana site delovni subjekti vo RM. So edna re~enica, nie nudime konceptualno re{enie so koe site informacija na barawata, aplikaciite koi se potcii ste vo mo`nost da gi dobiete na edno mesto. rebni za dobivawe informacija i toa ne

O

M

Data 17.11.2008


13

DOBRILA MANÊVA, RAKOVODITEL NA PROEKTOT MAKEDONSKI STOPANSKI KATALOG

DA GO OLESNIME PRISTAPOT DO JAVNATA INFORMACIJAsamo za delovnite, tuku i za fizi~kite lica. , ? - MSK pretstavuva zbirka na podatoci od javen karakter. Toa podrazbira involviranost na site podatoci koi{to postojat vo dràvata od administrativni i od razni drugi izvori, kako informacii sodràni vo vesnici, televizii, bro{uri i t.n. Osven podatoci, vo katalogot }e bidat vneseni i proceduri za ostvaruvawe na odredeni potrebi za re{avawe na problemite na lu|eto i na pravnite subjekti... Na primer, pri vadewe na imoten list, sledi objasnuvawe kako toa proceduralno bi trebalo da se sprovede. Nie, vo sorabotka so instituciite, }e gi dobieme informaciite za proceduralnite ~ekori i istite }e bidat implementirani vo na{iot sistem. Ednostavno re~eno, celokupnata procedura }e se prezentira kako informacija, so navodi kako da se stigne do potrebnoto re{enie za soodvetna problematika ili barawe. Za realizacija na proektot, dopolnitelno }e ostvarime sorabotka i so drugi kompanii koi }e gi vr{at tie uslugi sprema treti strani... Toa e glavnata poenta. ? - Idejata na MSK se zasnova na prezemawe, sreduvawe, arhivirawe na se ona {to e javno objaveno vo nekoi institucii, ili, pak, {to e objaveno vo nekoi mediumi, da se sublimira preku odreden sistem koj{to }e producira brzi i efikasni podatoci za korisnicite. , , , ? - Fakt e deka postojat odredeni katalozi vo Makedonija. No, fizi~koto izdanie na Makedonski stopanski katalog }e se razlikuva od niv, po toa {to }e sodrì pogolem broj na konkretni podatoci za odreden deloven subjekt, koi }e se crpat od dobro napravenata baza na podatoci od 90-te godini pa navamu. Osnovnata razlika od dosega izdadenite katalozi za pravnite subjekti i dràvnite institucii i Makedonskiot stopanski katalog {to go podgotvuva na{ata firma e vo toa {to tie sodràt pet ili {est informacii koi naj~esto go identifikuvaat odredeniot praven subjekt, dodeka na{ata firma podgotvuva mnogu po{iroka lepeza na podatoci i toa ne samo vo vertikalna smisla, tuku i vo horizontalna, odnosno se {to e povrzano so materijalnofinansiskiot, tehni~ko-tehnolo{kiot i kadrovskiot potencijal na odredeniot deloven subjekt. Vsu{nost, ako napravime mala komparacija so ona {to se koriste{e od postoe~kite podatoci, konstatirame deka vo niv se javuvaat osnovnite elementi: sedi{te, ulica, telefon za kontakt i eventualno kontakt od veb stranata ili e-mail adresa. Za razlika od vaka skudnite podatoci, MSK }e pretstavuva konceptualno re{enie na site mo`ni podatoci povrzani so eden deloven subjekt. Na primer, kolku vraboteni ima, koj e osnova~, upravitel, so koi stranski i doma{ni i stranski partneri sorabotuva, od kakov vid kapital e osnovana kompanijata (me{ovit, doma{en ili stranski), dali e malo, sredno ili golemo pretprijatie. Toa se klu~ni podatoci za doa|awe do precizni podatoci za profilot na odredena kompanija... Osnovnoto po {to }e se razlikuvame se dobro organizirani i indeksirani podatoci. Na{ata cel e da go olesnime pristapot do javnata informacija... ? - Toa vo princip e promenliva brojka, no na{ata baza na podatoci e golema. Tokmu na toa pole, na verifikuvawe na realnata brojka, denovive zapo~navme i promotivna kampawa so op{tina Gazi Baba, od kade prvo zapo~nuvame so registraciona proverka na ve}e evidentiranite pravni subjekti, odnosno, koi od niv se u{te postojat i se aktivni... ... ? - Apsolutno. Na~elno, so pove}eto administrativni izvori koi isto proektiraat podatoci od razli~ni profili, sorabotkata e ostvarena i se raboti na natamo{no prodlabo~uvawe, bidej}i e od zaedni~ki interes. Normalno, instituciite rabotat vo ime na dràvata, vo ime na op{toto dobro i site informacii koi tie gi produciraat se od javen karakter. Razlikata e vo toa {to, nie sakame na gra|aninot da mu pruìme usluga koja }e gi obedini site ovie izvorni faktori na edno mesto, dopolneto so izvori i od neoficijalen karakter. Prakti~no, toa e ona {to nie go imame kako specijalnost gi obrabotuvame podatocite od neoficijalen karakter, odnosno informacii prethodno publikuvani vo vesnici i vo drugi vidovi na mediumi. Govoram za dnevni, nedelni i mese~ni vesnici, za edna baza obraboteni informacii od izminative 15 godini, preku koi apsolutno moème da stigneme do informacii od neoficijalen karakter, no objaveni vo oficijalni mediumi... Pri toa, va`no e da se napomene deka ne navleguvame vo oficijalnosta i verodostojnosta na informacijata, tuku tvrdime deka taa informacija e kaàna, prenesena i objavena vo toj i toj vesnik, {to moè da bide apsolutno dopolnuvawe za kompletnata slika na odredena kompanija. I celokupniot sistem se bazira na eden nou hau koj{to e izgraduvan nad edna decenija vo zemjava. A, sekako preneseni se golem del od svetskite iskustva koi {to postoele na ovaa tema. Zna~i, apsolutno se razlikuvame od ona {to do v~era go rabotea site vo RM pa i po{iroko na Balkanot.. ? - MSK se podgotvuva i vo pe~atena i vo digitalna forma. Katalogot vo fizi~ka forma }e gi sodrì samo elementarnite podatoci, dodeka vo elektronskata verzija na na{ata veb strana }e bidat dostapni site karakteristi~ni podatoci za stopanskite subjekti. ...? - Na{ite klienti, osven {to }e gi dobijat osnovnite podatoci za kompaniite so koi sakaat da sorabotuvaat, }e imaat i konsalting usluga kako da pristapat do kompanijata za koja se zainteresirani. Vsu{nost, procedurite vo na{ata dràva, kako da se dojde do odredeni potrebni informacii, kako da se izvede postapkata za da se dojde do soodvetniot odgovor ili re{enie na potrebnoto barawe, iako se vovede edno{alterskiot sistem, se u{te se sloèni. Ottamu, }e deluvame samo vo toj pogled da gi informirame i upatime strankite {to se im e potrebno, kade treba da otidat i kako treba da postapat za da ja zavr{at rabotata. Uslugite za ovie podatoci nema da bidat komercijalni, tuku }e gi nudime besplatno. Ova vo osnova e edna proaktivna merka na Vladata vo koja celokupniot pridones }e bide deka site informacii }e bidat sublimirani na edno mesto,taka {to klientot }e treba samo da go postavi pra{aweto - za bilo koja registracija, legalizirawe na zemji{te vo katastar koj{to vo pi{ana procedura sekade postoi. I dràvnite institucii apsolutno rabotat na svoite zada~i i maksimalno odgovaraat, no razlikata e {to tie informacii ne se javno dostapni na na~inot na koj{to nie }e gi dostavime do javnosta. Normalno

14


Data 17.11.2008

osven preku fizi~kata forma i elektronskata baza }e imame i kol centar koj }e odgovara na pra{awata na gra|anite... , ? Investicijata e privatna, no Makedonski stopanski katalog kako zrela op{testvena organizacija koja{to se griì za op{toto dobro, vo period od edna godina site informacii od op{testven interes }e gi ostavi na raspolagawe besplatno. Normalno, tie vo idnina sami po sebe }e produciraat odredeni tro{oci. Najverojatno so na{ata strategija }e se obideme da ostanat vo besplaten domen, me|utoa do koj stepen }e uspeeme vo toa, dopolnitelno }e se sogleda... Zna~i zboruvame za procedurite, dodeka za podatocite koi }e se baraat vo odnos na delovnite subjekti }e postoi tarifnik po koj }e moè da se dobivaat. Za razlika od niv, javnite podatoci }e bidat samo implementirani kako sostaven del ma Makedonski stopanski katalog. ? - Zasega odli~no, i voodu{eveni se od edna vakva inicijativa. Iako site proceduri i informacii postojat, nie samo pravime eden koncept vo koj{to seto toa moàt da go dobijat sro~eno, soodvetno indeksirano, klasificirano i {to e najva`no, sublimirano na edno mesto... Tie podatoci, za razlika od drugite uslu`ni centri, nie }e bideme vo mo`nost vedna{ da gi davame ili vo soodveten period, maksimum do 48 ~asa od podnesuvaweto na baraweto... Podatocite moèbi }e gi najdat oddelno i na drugo mesto, no kaj nas }e bidat sublimirani i, {to e mnogu vaèn element, }e bidat vo relacija so ostanatite informacii... Podetalni relacii i moème da izvadime cel istorijat od osamostojuvaweto na Makedonija.. ? - Ne, nie sme prvi. Ovoj koncept e modificiran vrz osnova na amerikanski iskustva, za {to poseduvame odredeni licenci za deluvawe na teritorijata na Evropa... Ova {to nie go producirame postoi vo nekoja forma vo Evropa, me|utoa e skoncentrirano na informaciite koi {to go determiniraat klasi~niot biznis, odnosot prodava~ - kupuva~....Kaj nas tie }e bidat sostaven del, no nema da gi nosat osnovnite elementi na samiot katalog, tuku tie }e se zasnovaat na ona {to ja beleì transformacijata, nesigurnosta kaj lu|eto, kolku e verodostoen odreden dokument, rabota ... Zna~i nie samo ja potpomagame klimata vo op{testvoto da zastane na cvrsti noze... Na{eto op{testvo uspea da ja dostigne slobodata na informacijata vo stopanstvoto i tuka ne gledame zo{to taa bi ostanala se u{te bau~. Za mnogu od lu|eto koi {to nemaat internet, }e moàt da dobijat informacii preku kol centarot, fizi~kite formati.. se dodeka ne dojde tro{okot na ~inewe... Ona {to za nas e bitno i ona {to e na{a vizija e da staneme ne samo kompanija koja }e deluva vo RM, tuku i po{iroko. Nie vo momentot ja imame bazata na podatoci za kompaniite vo RM so intencija Makedonski SK da stane vode~ka firma vo Regionot i da ja ima bazata i podatocite za kompaniite od sosednite zemji.

SPORED ODLUKA NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA

KODEKSOT ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE ZADOL@ITELEN I ZA BANKITE . 31 . akedonskite banki do krajot na godinava treba da usvojat Kodeks za korporativno upravuvawe. Ovaa odluka e donesena od NBRM, a krajniot rok za podgotovka i usvojuvawe na Kodeksot e 31 dekemvri 2008 godina. - Dobroto korporativno upravuvawe e vaèn preduslov za uspe{na, stabilna i silna banka, a primenata na na~elata i principite na transparentnost vo raboteweto e od osobeno zna~ewe vo momentov, so ogled na pri~inite koi pridonesoa za aktuelnata svetska finansiska kriza. Finansiskata kriza i propa|aweto na golemi banki ni ukaùvaat kolku e zna~ajno korporativnoto upravuvawe vo bankite, be{e konstatirano na rabotilnicata vo organizacija na Narodnata Banka na Republika Makedonija, Proektot za delovno opkruùvawe (BEA) na USAID vo sorabotka so Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska organizacija - IFC. - Primenata na principite na korporativno upravuvawe vo bankite e va`no osobeno za doverbata na gra|anite. Na korporativnoto upravuvawe, osven vo bankite, vo posledno vreme osobeno vnimanie se posvetuva i vo kompaniite, so ogled na toa {to kako rezultat na slabostite vo sistemot na upravuvawe, propadnale golemi kompanii, re~e Milica Arnaudova, pretstavnik od NBRM. Izve{tajot za finansiskite aspekti na korporativnoto upravuvawe se pokaàl kako dobra odrednica vo opredeluvaweto na dobrite praktiki na bankite kako {to se otvorenosta, integritetot i odgovornosta, ne samo vo Velika Britanija, tuku i vo svetski ramki, {to pretstavuva pri~ina za usvojuvawe na Kodeksot. Korporativnoto rabotewe podrazbira rakovodewe vo interes na akcionerite i site zainteresirani strani, so cel bankata dolgoro~no da se stekne so kapital, a so toa da se pottikne formirawe i porast na biznisite i re{avawe na problemot na visokata nevrabotenost, be{e istaknato na seminarot. - Osnovni prioriteti se garantirawe na pravata na akcionerite, transparentnost na akcionerskata struktura, efikasnost vo dolgoro~nite celi na bankite, grià za vrabotenite, pojasni pretstavnikot na advokatskoto dru{tvo Mens Legis - Biljana âkmakova. - Mora da se pravi razlika i ne smee da se me{a poimot korporativno upravuvawe so korporativen menaxment. Korporativnoto upravuvawe e mnogu po{irok poim vo odnos na korporativniot menaxment, zatoa {to korporativnoto upravuvawe vsu{nost zna~i rakovodewe so bankata vo interes na site akcioneri i zainteresirani strani, dodeka pak korporativniot menaxment e vsu{nost alatka za vodewe na biznisot. Tie se poklopuvaat samo vo pogled na strategijata na bankata. Me|utoa strategijata na bankata i ostvaruvaweto na istata, pretstavuva najzna~ajnata i osnovna sodrìna na korporativniot menaxment, a strategijata na bankata e samo eden od elementite na poimot korporativno upravuvawe koj{to e mnogu po{irok i poseopfaten. Korporativnoto upravuvawe treba da ovozmoì odgovorno, transparentno i eti~ko odnesuvawe na site vraboteni i na site zainteresirani strani vo bankata. Toa treba da ovozmoì da se izbegnat bilo kakvi izmami ili slu~ai na korupcija, nezakonsko i nesovesno odnesuvawe vnatre vo samata banka. Podolgoro~no gledano, ovoj sistem na korporativno upravuvawe koj }e go izgradat bankite, }e ovozmoì na polesen i poednostaven na~in bankata da dojde do kapital, odnosno na podolg rok, podignuvawe na ugledot i renometo na bankata. Kodeksot na korporativno upravuvawe go izgotvuva NO na bankata, a go usvojuva Sobranieto na bankata. Soglasno odlukata na NBRM, istata vleguva vo sila od 31 dekemvri 2008, {to zna~i sekoja banka od 1 januari treba da ima podgotveno Kodeks za korporativno upravuvawe. Osnovni principi koi treba da gi ima kodeksot se pred se principot na zagarantiranost na pravata i interesite na site akcioneri. Site akcioneri treba da bidat svesni deka }e bidat ostvaruvani nivnite prava koi gi imaat po osnov na akcija. Pravo na glas, pravo na u~estvo na Sobranie, pravo da zemat u~estvo vo donesuvaweto na odlukite, pravo da glasaat i da bidat izbrani. Princip na podelba na nadle`nostite e osnoven princip, princip na transparentnost na akcionerskata struktura, princip na efikasno upravuvawe so bankite preku postavuvawe na dolgoro~ni strategii, vo raboteweto, princip na efikasna kontrola nad finansiskite i ekonomskite aktivnosti na bankata, preku dobra vnatre{na revizija, princip na posebna grià za vrabotenite i nivno postojano pottiknuvawe, nivna socijalna sigurnost, princip na nezavisnost, so koj }e se izbegnat bilo kakvi sudiri na interesi. Odlukata na NB isto taka kako principi gi nametnuva dobro i jasno definirawe na kvalifikaciite koi treba da gi imaat ~lenovite na NO. Transparentnost na korporativnoto upravuvawe i princip na - zapoznaj ja svojata struktura. ^lenovite na Nadzorniot i Upravniot odbor mora dobro da ja poznavaat strukturata na bankata, osobeno dokolku istata ima podru`nici vo stranstvo. Isto taka, mora da ima edna posebna glava, koja{to }e se odnesuva na akcionerskoto sobranie, negovata rabota, na~inot na svikuvawe, za{tita na pravata na malcinskite akcioneri, istakna pretstavnikot na advokatskoto dru{tvo Mens Legis - âkmakova. Pokraj potenciraweto na obvrskata za usvojuvawe na kodeksite vo slednite dva meseci, ovaa rabotilnica, vtora po red, be{e naso~ena kon razjasnuvawe na nekolku problemi vo poleto na politikata na korporativno upravuvawe, kako {to se pra{awata za kompenzacija i vnatre{ni revizori.

M

Data 17.11.2008


15

13.11.2008 g. ÊTVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI- Buxetot za 2009, koj se kvalifikuva kako najgolem dosega, deneska vleguva vo Sobranie Ministerot za finansii, Trajko Slaveski, oficijalno i sve~eno }e mu go predade na pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veljanovski. Kako {to prenesuva Utrinski vesnik, - ve}e e poznato deka Vladata go podgotvi najobemniot buxet dosega, koj teì 2,67 milijardi evra, so rekorden trgovski deficit proektiran na 2,8 otsto od bruto doma{niot proizvod. Vo obrazloènieto na Predlog buxetot za 2009 vo delot na makroekonomskite proekcii za narednata godina se predviduva BDP da beleì stapka na porast od 5,5%. Glaven pottiknuva~ na rastot }e bide industrijata poradi po~nuvaweto na proizvodstvoto so realiziranite stranski direktni investicii, kako i poradi podobruvaweto na performansite na doma{nite industriski kapaciteti. Od aspekt na rashodnata strana na BDP, pottiknuva~ na ekonomskiot rast }e bidat bruto investiciite, koi vo 2009 godina se o~ekuva da dostignat 30% od BDP. Porastot na BDP se o~ekuva da bide ostvaren vo uslovi na stabilno i nisko op{to nivo na cenite, pri {to stapkata na inflacija merena kako prosek ne se o~ekuva da ja nadmine proektiranata od 3,5%. ... - Na{ite ministri se obidoa preku vicovi da gi ulovat amerikanskite investitori, prenesuva Dnevnik. - Ministerot na informati~ko op{testvo Ivo Ivanovski na okolu 40 pretstavnici na firmi od Silikonskata Dolina na biznisforumot, Makedonija zemja na IT eksperti, organiziran od makedonskata ambasada vo Va{ington im go raskaàl vicot za prijatelite i lavot, spored koj onoj {to tr~a pobrzo ima izgledi da preìvee. Toa preslikano vo Regionov, ministerot go obrazloìl na sledniot na~in: Mnogu zemji se obiduva da privle~at investitori. Prednosta na Makedonija e {to odamna si gi soble~e ~evlite i tr~a eden ~ekor pred niv im pora~a vladiniot vrv na mo`nite amerikanski investitori, pritoa vo detali prezentiraj}i gi site biznis povolnosti {to gi nudi na{ata zemja za stranskite investitori. Premierot Nikola Gruevski dal i ideja za otvorawe univerzitet za informati~ka tehnologija vo Makedonija koj bi ja napravil zemjata regionalen lider vo informati~ko obrazovanie. Utrinski vesnik, denes objavuva deka Amerikanskata agencija Blumberg e vo proces na sklu~uvawe dogovor za postavuvawe na podatocite od Makedonska berza na svojata veb-stranica. Kako {to doznava nedelnikot Kapital, stanuva zbor za dogovor so koj na{ata berza bi dostavuvala podatoci za trguvaweto so hartii od vrednost vo realno vreme, na platformite na Blumberg. Toa zna~i deka site kompanii i finansiski institucii koi pla}aat za pristap do Blumberg naskoro }e moàt da go sledat i trguvaweto na Makedonska berza. Vsu{nost kako {to prenesuva ovoj dneven medium, Makedonska berza e se poblisku do proda`ba - Neoficijalno, ve}e e formiran paketot od nad 60% od kapitalot na Berzata {to bi se ponudil na potencijalniot investitor. Vo paketot se vklu~eni akcionerite koi ja povele inicijativata, no e otvorena mo`nosta za priklu~uvawe i na drugite akcioneri... Postapkata e ve}e zapo~nata so samoto podnesuvawe inicijativa do Ministerstvoto za finansii za izmeni vo Zakonot za hartii od vrednost. So niv se bara da se zgolemi limitot na procentot na akcii {to moè da gi poseduva eden akcioner, bidej}i spored aktuelniot zakon, nikoj ne moè da poseduva pove}e od 10% od akciite na Berzata. Se odi na opcijata da se formira {to pogolem paket za da se privle~e vistinski brend vo berzanskata industrija. Ne se soop{tuvaat zainteresiranite investitori, a se u{te se e vo sferata na {pekulaciite. Berzanskite analiti~ari se podeleni okolu ovie najavi za mo`na proda`ba na Berzata, bidej}i vrednosta na Berzata se gradi vrz osnova na pazarnata kapitalizacija na firmite {to kotiraat na Berzata, a vo ovoj period taa e zna~itelno namalena. I v~era{niot pad na berzanskiot indeks potvrdi deka slu~uvawata vo regionot se preslikuvaat i na doma{niot pazar na kapital. Indeksot na desette najlikvidni kompanii MBI 10 padna za 4% i se spu{ti na 2.848,17 indeksni poeni. A, Biznis prenesuva deka globalnata finansiska kriza }e go pogodi i Balkanot, pred se malite i srednite pretprijatija. No, posledicite indirektno }e gi osetat i dràvite koi zna~itelno investiraa vo regionot, kako na primer Grcija, izjavi Amerikanecot Xozef Stiglic, dobitnik na Nobelovata nagrada za ekonomija. Pri~inite za zagriènost se osnovani. Problemot ne doa|a direktno od SAD, tuku e posledica od domino efektot na krizata, smeta Stiglic. Toj dodava deka koga zemjite se soo~eni so kriza, toga{ se pogodeni i investitorite, vo slu~ajov najmnogu gr~kite i avstriskite. Kako edna od merkite vo takva situacija nobelovecot prepora~uva da bide izvr{eno reprogramirawe na zaemite, za da bide izbegnata recesija. - Makedonija go ukrade Xonson Meti od Hrvatska, objavija hrvatskite mediumi,a Nova Makedonija toa go prezentira i na makedonskata javnost. Spored Poslovni dnevnik hr, pretstavnici na britanskata kompanija vo izminatiot period dva pati ja posetile Hrvatska za da izberat lokacija za izgradba na fabrika za katalizatori nameneti za vozila so pogon na

БЕРЗНИК 0049 од 17.11.2008 г. - MKBN20081117-0049L

Documents

Transcript of БЕРЗНИК 0049 од 17.11.2008 г. - MKBN20081117-0049L