UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

DIPLOMSKO DELO

Dejan Ratej

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Dejan Ratej

SLOVENSKO-ANGLEŠKA KONTRASTIVNA ANALIZA

KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU

COLLOCATIONS IN LEGAL LANGUAGE: A SLOVENE-

ENGLISH CONTRASTIVE ANALYSIS

Diplomsko delo

Mentorica:

doc. dr. Katja Plemenitaš

Maribor, 2016

Lektorica:

Nada Strnad, uni. dipl. prof. slov. jezika s knj.

Prevajalec:

Dejan Ratej, uni. dipl. prev. in tolm. za ang. jezik in prof. soc.

ZAHVALA

Za strokovno pomoč, usmerjanje in svetovanje se zahvaljujem

mentorici doc. dr. Katji Plemenitaš.

Hvala tudi mami in Mimi za podporo in potrpežljivost.

Koroška cesta 160

2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisan DEJAN RATEJ, rojen 18. 11. 1983, študent Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, študijski program Prevajanje in tolmačenje angleščina in

sociologija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom SLOVENSKO-

ANGLEŠKA KONTRASTIVNA ANALIZA KOLOKACIJ V PRAVNEM

JEZIKU pri mentorici doc. dr. KATJI PLEMENITAŠ, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor

Datum, 23. 09. 2016

_________________________________

(podpis študenta)

IZVLEČEK

Diplomsko delo se ukvarja s kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku.

Kolokacije, opredeljene kot ohlapne povezave dveh ali več besed, ki se pogosto

ponavljajo, predstavljajo velik del naravnega jezika. Njihova značilnost je, da so

jezikovno specifične, a prevodno predvidljive, zato predstavljajo prevajalski

problem zlasti pri enkodiranju. V pravnem jeziku imajo kolokacije status

predpisanih fraz, ki predstavljajo jezikovno normo, ki se ji ni mogoče izogniti.

Zaradi takšnega statusa predstavljajo prevajalski problem tudi pri prevajanju v

materni jezik. Na izbranem vzorcu angleških kolokacij iz pravnega jezika je bila

izvedena kontrastivna analiza, s katero smo pridobili slovenske ustreznice. Z

analizo smo preverjali semantično in strukturno skladnost kolokacij ter primernost

prevajalskih pripomočkov. Ugotovili smo, da so za prevajanje kolokacij v

pravnem jeziku in na splošno najprimernejši vzporedni korpusi, ko sta Evrokorpus

in Linguee.

Ključne besede: kolokacije, pravni jezik, kontrastivna analiza, prevodna

nepredvidljivost, jezikovna specifičnost, vzporedni korpusi, enkodiranje.

ABSTRACT

The thesis focuses on the contrastive analysis of collocations in legal language.

Collocations defined as loosely fixed recurrent combinations of two or more

elements represent the majority of natural language. Their main characteristics are

language-specificity and translational predictability, therefore they are

problematic when encoding. In legal language, collocations are regarded as a

language norm in the form of fixed phrases which cannot be modified. Therefore,

they pose a translational difficulty also when translating into the native language.

Based on a sample of English legal collocations, a contrastive analysis was carried

out to produce Slovene equivalents. The collocations were analysed based on their

semantic and structural similarity and the usefulness of specific translation tools

was also considered. According to the analysis, parallel corpora, such as

Evrokorpus and Linguee, are the most useful tool for translating collocations in

legal language.

Key words: collocations, legal language, contrastive analysis, translation

predictability, language-specificity, parallel corpora, encoding.

i

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................. 1

2. NAMEN .............................................................................................................. 2

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE .......................................................................... 3

4. METODOLOGIJA .............................................................................................. 3

4.1 RAZISKOVALNE METODE .......................................................................... 3

4.2 UPORABLJENI VIRI ....................................................................................... 4

5. OBRAVNAVA TEME ....................................................................................... 4

5.1 LEKSIKALNE ENOTE .................................................................................... 4

5.1.1 OD ENOBESEDNE DO VEČBESEDNE LEKSIKALNE ENOTE .......... 5

5.1.1.1 Osnovna razmejitev leksikalnih enot.................................................... 6

5.1.1.2 Polje frazeološkega preučevanja .......................................................... 6

5.1.1.3 Slovnični kriteriji za razmejitev besednih zvez .................................... 7

5.1.1.4 Pogled na tuje ....................................................................................... 8

5.2 KOLOKACIJE .................................................................................................. 9

5.2.1 ZGODOVINA IN IZVOR IMENA ............................................................ 9

5.2.2 NOTRANJA ZGRADBA KOLOKACIJ ................................................... 9

5.2.2.1 Pogostost sopojavljanja ...................................................................... 10

5.2.3 DELITEV KOLOKACIJ .......................................................................... 10

5.2.4 SPLOŠEN POMEN KOLOKACIJ ........................................................... 12

5.2.4.1 Obseg spominskega slovarja .............................................................. 12

5.2.4.2 Predvidljivost besedišča ..................................................................... 12

5.2.4.3 Tekoče znanje jezika .......................................................................... 13

5.2.4.4 Kolokacije omogočajo lažje razmišljanje ........................................... 13

5.2.5 PROSTE BESEDNE ZVEZE IN KOLOKACIJE .................................... 13

ii

5.2.6 OMEJITVE PRI IZBIRI BESEDNIH KOMBINACIJ ............................ 14

5.2.6.1 Logične ali enciklopedične omejitve .................................................. 14

5.2.6.2 Semantične omejitve .......................................................................... 15

5.2.6.3 Kolokativne omejitve ......................................................................... 15

5.3 ENOJEZIČNI IN DVOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE ................... 16

5.3.1 ENOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE .......................................... 16

5.3.2 DVOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE .......................................... 17

5.3.2.1 Jezikovna specifičnost ali nepredvidljivost ........................................ 18

5.3.2.2 Pomenska prozornost ......................................................................... 18

5.3.2.3 Prevodna predvidljivost ali prevodna nepredvidljivost ...................... 18

5.3.2.4 Leksikalna skladnost .......................................................................... 19

5.3.3 PREVAJANJE KOLOKACIJ .................................................................. 19

5.3.3.1 Interferenčne napake .......................................................................... 21

5.3.3.2 Hipoteza o prevedljivosti besedne zveze kot celote ........................... 21

5.4 PREVAJANJE PRAVNEGA JEZIKA KOT PRIMER DOBRE PRAKSE ... 22

5.4.1 KONTRASTIVNA ANALIZA PREVAJANJA LEKSIKALNIH

KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU .............................................................. 25

5.4.2 KONTRASTIVNA ANALIZA ................................................................ 27

6. ZAKLJUČEK .................................................................................................... 34

7. VIRI IN LITERATURA ................................................................................... 37

iii

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Slovnična in pomenska merila. ....................................................... 7

Preglednica 2: Besedne zveze, stalne besede zveze in frazeološke enote. .............. 7

Preglednica 3: Slovnične kolokacije. .................................................................... 11

Preglednica 4: Leksikalne kolokacije.................................................................... 11

Preglednica 5: Leksikalna skladnost. .................................................................... 19

Preglednica 6: Kolokacije glede na strukturne in semantične kriterije. ................ 20

Preglednica 7: Primeri kolokacij tipa glagol + samostalnik. ................................ 24

1

1. UVOD

Velik del vsega, kar izrečemo, slišimo, preberemo in zapišemo, je v obliki

fiksiranega jezikovnega elementa, katerega zelo pomemben del predstavljajo

predvidljive sopojavnice v obliki dvo-, tri- ali celo veččlenskih kolokacij.

S kontrastivnega vidika predstavljajo kolokacije, ki jih osnovno delimo na

slovnične in leksikalne, enega izmed bolj perečih problemov, s katerimi se sooča

prevajalec pri svojem delu. Kolokacijsko pogojeno napake pri tvorjenju besedil v

tujem in prav tako v maternem jeziku so pogoste zaradi dejstva, da so kolokacije

specifične za posamezni jezik in zato relativno prevodno nepredvidljive.

Po drugi strani pa so pomensko transparentne, kar povzroča, da jim ne posvečamo

potrebno pozornost, jih ne prepoznamo in imamo posledično težave pri njihovi

produkciji. Kolokacijske napake, do katerih prihaja pri enkodiranju ali

dekodiranju, nastanejo zaradi interference maternega ali tujega jezika in so

pogosto bolj moteče od slovničnih. Prevajalec se pri tem vidiku prevajanja bolj

kot na slovarje lahko zanese na korpuse in analizo konkordanc.

V nalogi smo želeli natančno preučiti kolokacije kot kontrastivni problem pri

enkodiranju in dekodiranju. Najprej smo skušali kolokacije ločiti od preostalih

leksikalnih enot. Opredelili smo pomen kolokacij tako v vsakodnevni

komunikaciji kot v procesu prevajanja. Nato smo podali značilnosti kolokacij in

se skušali dokopati do mehanizmov, ki so pomembni za prevajalca, da kolokacijo

prepozna in jo v ciljnem jeziku tudi proizvede. Ne nazadnje smo skušali opisati

procese, ki so prevajalcu na voljo za uspešno spopadanje s kolokativno

problematiko. Pri tem smo se sklicevali na primere dobre prakse, kar po našem

mnenju predstavlja področje prevajanja pravnega jezika, natančneje prevajanje

kolokacij v pravnem jeziku.

Prevajanje pravnega jezika velja za eno najstarejših oblik prevajalskega delovanja.

Strokovnjaki dandanes prevajanju pravnih besedil dodeljujejo status večplastnega

2

procesa, ki mu je v strokovni literaturi namenjeno veliko pozornosti. Potreben je

interdisciplinarni pristop, v katerega so vključeni pravna lingvistika, primerjalno

pravo in prevodoslovje (Kocbek, 2011). Poudarek je na leksikalnih enotah in

pravni terminologiji v pravnem jeziku, ki predstavljajo zelo kompleksen

prevajalski problem, saj odražajo različne pravne tradicije in sisteme.

Naš namen, kot smo že omenili, pa ni poglobiti se v procese pravnega prevajanja,

ampak le podati okvirno sliko o tem, kako podrobno so na področju prevajanja

prava razdelane pravna terminologija in leksikalne enote.

Pravna terminologija in leksikalne enote so v literaturi tako podrobno opredeljene,

da prevajalec, ki se želi ukvarjati s pravnim prevajanjem, seveda ob primerni

količini vloženega dela, ne bo imel težav z iskanjem ustreznih primerov.

Literatura je na tem področju zelo dodelana tudi zaradi dejstva, da ima pravno

prevajanje zelo dolgo tradicijo in tudi zelo velik vpliv na naše življenje, kar pa za

področje prevajanja kolokacij na splošno ne moremo trditi. Pomen kolokacij na

področju prevajanja pa je po našem mnenju vsekakor večji, kot si predstavljamo.

2. NAMEN

V diplomski nalogi Slovensko-angleška kontrastivna analiza kolokacij v pravnem

jeziku smo preučili protistavno problematiko prevajanja kolokacij na jezikovnem

paru angleščina-slovenščina.

Najprej smo skušali kolokacije opredeliti in jih ločiti od preostalih leksikalnih

enot, kar je bistveni predpogoj za uspešno prepoznavanje kolokacij.

Opredelili smo obseg in pomen kolokacij tako v vsakodnevni komunikaciji kot v

procesu prevajanja. Kolokacije smo predstavili kot ključen element avtentičnosti

ciljnega besedila.

3

Nato smo podali značilnosti kolokacij. Izpostavili smo tiste, ki vplivajo na

problematiko prevajanja kolokacij.

Ne nazadnje smo se skušali dokopati do primernega načina prevajanja in

postopkov, ki so pomembni za prepoznavanje in produkcijo kolokacij v ciljnem

jeziku. Pri tem smo upoštevali kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku, ki

smo jo izvedli.

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Kolokacije predstavljajo prevajalski problem pri produkciji v tuj jezik, ker

so jezikovno specifične in pomensko transparentne, obenem pa

predstavljajo velik odstotek naravnega jezika in so zato ključen element

avtentičnosti ciljnih besedil.

Kolokacije imajo v pravnem jeziku status predpisanih fraz, zato so

problematične tudi pri produkciji v materni jezik. V kontekstu angleško-

slovenske kontrastive so izrazito semantično in strukturno neskladne.

Prevajalec se pri prevajanju pravnih kolokacij bolj kot na slovarje lahko

zanaša na vzporedne korpusne.

4. METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNE METODE

Razmejitev, opredelitev in podroben opis kolokacij v smislu protistavnega

problema smo podali z uporabo deskriptivne metode.

Z uporabo komparativne metode smo izvedli kontrastivno analizo kolokacij v

slovenskem in angleškem jeziku, in sicer smo primerjali pomenske in strukturne

značilnosti kolokacij na osnovi pristopa, ki ga je predlagal Gabrovšek (2000, str.

214), da z vidika kontrastivnosti obstajajo težavnostne stopnje kolokacij, ki so

odvisne od skladnosti strukturnih in semantičnih dejavnikov.

4

V zaključku smo uporabili tudi metodo analize in sinteze, s katero smo podali

ugotovitve kontrastivne analize.

4.2 UPORABLJENI VIRI

Pri diplomski nalogi smo uporabili različne vire. Največ smo si pomagali s

strokovnimi članki in obstoječimi raziskavami na temo kolokacij. Prav tako smo

uporabili literaturo iz različnih knjig, slovarjev in spletne vire.

Vzorec kolokacij, ki smo ga podvrgli kontrastivni analizi, smo izbrali s

pregledom del Legal English (Haigh, 2012), Legal Correspondence (Haigh,

2006), LTP Dictionary of Selected collocations (Hill in Lewis, 1997), Flax library

(b.l.) ter Angleško-slovenski pravni slovar (Bajuk, Fajdiga, Longyka in

Podbevšek, 2003). V pomoč nam je bil tudi učbenik s predavanj predmeta Pravna

terminologija na Pravni fakulteti v Mariboru, English Legal Terminology:

Materials (Hojnik, 2006).

Pri sami kontrastivni analizi pa smo se opirali na dvojezične korpuse in

terminološke baze Evropske Unije, kot so Evrokorpus, IATE ter Linguee.

5. OBRAVNAVA TEME

5.1 LEKSIKALNE ENOTE

Marsikdo je pri pisanju povedi v tujem jeziku že naletel na situacijo, da materni

govorci jezika niso odobravali jezikovne sestave povedi, čeprav so bile izbira

besed za izražanje določenega pomena in slovnične strukture primerne. Razlog za

neodobravanje maternih govorcev je lahko v tem, da določene relativno stalne

besedne zveze niso bile pravilno uporabljene ali so bile celo zanemarjene. V

preteklosti so mnogi jezikoslovci domnevali, da uporaba besed temelji na

slovničnih pravilih in slovarskih definicijah pomena besed. Vse, kar ni bilo

mogoče zajeti v ta okvir, je veljalo za izjemo. Vendar tak pogled ni upošteval

dejstva, da govorci posedujejo zbirko takšnih izjem v svojih spominskih slovarjih,

5

ki jih lahko takoj uporabijo. Prav tako imajo poslušalci shranjeno podobno zbirko

v svojih spominskih slovarjih in zato jim teh izjem ni treba interpretirati po zgoraj

opisanem principu slovnice in pomena besed. Med te izjeme prištevamo

kolokacije, idiome, metafore in druge večbesedne leksikalne enote (Allerton,

Nesselhauf in Skandera, 2004).

5.1.1 OD ENOBESEDNE DO VEČBESEDNE LEKSIKALNE

ENOTE

Težišče leksikoloških raziskav se je tako iz besede oz. leksikalne enote

premaknilo na večbesedne leksikalne enote oz. kot pravi Gantar (2007, str. 59):

S pritegnitvijo vidika besedne povezovalnosti na linearni (sintagmatski) osi

v analizo medsebojnih razmerij, /.../, so se leksikalne raziskave usmerile v

preučevanje povezovalnih (kolokabilnih) lastnosti besed, kar je sprožilo

vprašanje definicije in obsega pomensko zadostne besede kot poimenovalne

enote. Konec 50. let 20. stoletja so se nasledniki J. R. Firtha, McIntosh,

Halliday, Sinclair in drugi, v nasprotju z leksikološkimi pristopi, ki so

temeljili na (ne)razstavljivosti, komponentni analizi in pomenskih razmerijh

med leksikalnimi elementi, posvetili preučevanju besedne povezovalnosti,

ki ni bila vezana izključno na vlogo besednega pomena. Pozornost je bila v

prvi vrsti usmerjena v preučevanje distribucije besed v besedilu in

predvidljivosti pogostejšega sopojavljanja nekaterih besed z enimi kot z

drugimi. S tem so bila dana izhodišča za pojmovanje večbesednih

leksikalnih enot, zlasti kolokacij, kot statistično predvidljivega in hkrati

semantičnega pojava.

Preden se posvetimo kolokacijam samim, bomo podali okvirno razmejitev

večbesednih leksikalnih enot, kot jih poznamo v slovenskem in angleškem

jezikoslovju, saj se nam takšna razmejitev zdi nujna za prepoznavanje kolokacij

med drugimi zvezami besed.

6

5.1.1.1 Osnovna razmejitev leksikalnih enot

V slovenskem jezikoslovju je razmejevanje leksikalnih enot usmerjal Toporišič, ki

je v Slovenski slovnici (2000, str. 133) opredelil stalne besedne zveze kot besedne

zveze, ki jih »gotove jemljemo iz spomina (kakor besede), ne pa da bi jih šele

delali po določenih skladenjskih vzorcih«, po čemer se bistveno razlikujejo od

prostih besednih zvez, »ki jih v govoru delamo po skladenjskih vzorcih, ne da bi

jih jemali gotove iz spomina« (Toporišič, 1992, str. 230).

Tukaj lahko kot zanimivost dodamo, da v češki frazeološki teoriji izraz prosta

besedna zveza zavračajo, saj se na podlagi kolokabilne teorije posamezne prvine v

besedilu vedno povezujejo z bolj ali manj omejenim izborom drugih prvin. Večina

prvin na ravni besede se lahko sintagmatsko in paradigmatsko povezuje, vendar

pa to povezovanje ni nikoli neomejeno, zato je izraz prosta besedna zveza lahko

zavajajoč (Gantar, 2007, str. 62).

5.1.1.2 Polje frazeološkega preučevanja

Določitev polja frazeološkega preučevanja je problematično, saj nekateri

jezikoslovci frazeologijo razumejo širše, v smislu preučevanja vseh besednih

zvez, za katere veljata kriterija večbesednosti in ustaljenosti, drugi pa v ožjem

smislu preučevanja enot z visoko stopnjo idiomatičnosti. V slovenski leksikalni

teoriji sta pojma frazeološke enote in stalne besedne zveze ločena na osnovi

idiomatičnosti, saj se frazeološka enota razlikuje od stalne besedne zveze po tem,

da bi naj imela vsaj eno sestavino, ki v frazeološki enoti ne nastopa v svojem

slovarskem pomenu. Hkrati pa ima frazeološka enota tudi ekspresivno besedilno

vlogo. Pomen stalnih besednih zvez, po drugi strani, pa je mogoče prepoznati iz

njihovih sestavin; kriterij idiomatičnosti za njih torej ne velja. Prav tako pa kriterij

idiomatičnosti ne velja za proste besedne zveze, kamor tradicionalna slovenska

leksikologija prišteva tudi kolokacije, ki so značilno pomensko prozorne (Gantar,

2007, str. 63‒66).

7

5.1.1.3 Slovnični kriteriji za razmejitev besednih zvez

V Preglednici 1 navajamo pomenske in slovnične kriterije, na podlagi katerih

lahko razmejujemo med besednimi zvezami, stalnimi besednimi zvezami in

frazeološkimi enotami.

Preglednica 1: Slovnična in pomenska merila.

BESEDNA ZVEZA

(KOLOKACIJA)

STALNA

BESEDNA

ZVEZA

FRAZEOLOŠKE

ENOTE

slovnična

»pravilnost«

X X X (izjeme)

celostna

skladenjska vloga

_ X X

pomenska

samostojnost

_ X X

pomenska

prozornost

X _ _

idiomatičnost _ _ X

Vir: Gantar (2007, str. 66): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop.

V Preglednici 2 navajamo primere besednih zvez, stalnih besednih zvez in

frazeoloških enot. Kolokacije so navedene pod kategorijo besednih zvez, saj jih

tja umešča slovensko jezikoslovje.

Preglednica 2: Besedne zveze, stalne besede zveze in frazeološke enote.

BESEDNE ZVEZE

(KOLOKACIJE)

STALNE BESEDNE

ZVEZE

FRAZEOLOŠKE ENOTE

‒ briti noge, brado, brke

‒ priti do njega, mene

‒ sončen dan, popoldan; lega,

prostor

‒ sončni žarek, svetloba,

toplota

‒ (briti, ostriči ...) na balin

‒ priti do izraza

‒ sončni zahod

‒ sončna očala

‒ briti norce (iz koga)

‒ priti (komu) do živega

‒ sončni kralj

‒ dežela na sončni strani Alp

Vir: Gantar (2007, str. 66): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop.

8

5.1.1.4 Pogled na tuje

Angleški, ameriški in nekateri vzhodnoevropski jezikoslovci uvajajo v leksikalne

in frazeološke teorije razmerje med obema skrajnima poloma, med idiomi in

kolokacijami. Jezikoslovci primerjajo idiome, katerih pomen je od pomena

sestavin popolnoma neodvisen, in kolokacije v smislu skladenjskega in ne

pomenskega pojava. Nekam vmes med oba pola bi lahko umestili stalne besedne

zveze, ki pa so problematične, saj njihov odnos do ene in druge skrajnosti nikoli

ni bil opredeljen. Ker gre za kompleksne enote z vidika njihove zgradbe in

pomena, je nastala težnja po razmejevanju med (prostimi) besednimi zvezami, ki

se podrejajo le slovničnim pravilom jezika, če zanemarimo nujno pomensko

kompatibilnost, in vsemi preostalimi tipi besednozvezne ustaljenosti (Gantar,

2007, str. 76).

Če poenostavimo, v angleškem jezikoslovju, podobno kot v slovenskem,

razlikujemo med stalnimi in nestalnimi besednimi zvezami (angl. fixed in non-

fixed). Najpomembnejši tip stalnih besednih zvez predstavlja idiom, medtem ko

pri nestalnih besednih zvezah razlikujejo med prostimi besednimi zvezami in

kolokacijami.

Prav razmerju med prostimi besednimi zvezami in kolokacijami bomo v

nadaljevanju posvetili poglobljeno analizo, saj je razlikovanje med tema dvema

skupinama leksikalnih enot bistvenega pomena za zaznavanje kolokacij pri

enkodiranju nematernih govorcev, še posebej ob dejstvu, da slovenska

tradicionalna leksikologija kolokacije prišteva med proste besedne zveze, kar je

razvidno tudi iz Tabele 1.

Ker smo, po našem mnenju, nekatere bistvene značilnosti zgoraj omenjenih

večbesednih leksikalnih enot opisali do te mere, da jih lahko razlikujemo, se bomo

zdaj posvetili kolokacijam. Na tem mestu pa bomo poudarek s slovenskega

jezikoslovja in slovnice kot osnove za diskusijo premaknili na angleško

9

jezikoslovje in angleško slovnico, kar se nam zdi nujno, saj se v nalogi ukvarjamo

s protistavno problematiko enkodiranja kolokacij v angleški jezik.

Pri enkodiranju je odločilnega pomena prepoznavanje kolokacij in posledično

njihova produkcija, zato nas kot materne govorce slovenskega jezika pri

enkodiranju zanimajo angleške kolokacije. Navajali bomo primere angleških

kolokacij; ponudili pa bomo tudi slovenske primere predvsem z namenom analize

protistavnih problemov in mehanizmov za premagovanje le-teh.

5.2 KOLOKACIJE

5.2.1 ZGODOVINA IN IZVOR IMENA

Dejstvo, da se nekatere besede pogosto sopojavljajo, so opazili že v bibličnih

konkordancah; tako Cruden že leta 1769 navaja sopojavljanje besed »dry« z

»ground«. V napotkih za stil in uporabo jezika iz 19. in 20. stoletja so kolokacije

omenjane le v negativnem smislu, kot klišeji, in njihova uporaba je bila

odsvetovana (Krishnamurthy, 2006).

V sodobni lingvistiki se termin kolokacija nanaša na dejstvo, da se določene

leksikalne enote v naravnem jeziku sopojavljajo pogosteje, kot bi narekovala

skladnja in pomenoslovje (Krishnamurthy, 2006). Kolokacija označuje pogosto

ponovljeno ali statistično pomembno sopojavljanje, ne glede na to, ali so med

elementi kolokacije kakšne pomenske vezi (Moon, 1998, str 26). R. Firth, ki je

navedel leksikološko različico pregovora »Povej mi s kom se družiš, pa ti povem,

kdo si«, in sicer »Besedo spoznaš po njeni družbi«, angl. you shall know a word

by the company it keeps, se šteje za avtorja izraza kolokacija (Firth, 1951; povz.

po Gorjanc in Jurko, 2004), čeprav so sam termin kolokacija uporabljali že pred

njim avtorji, kot sta Otto Jespersen in H. E. Palmer (Allerton, Nesselhauf in

Skandera, 2004).

5.2.2 NOTRANJA ZGRADBA KOLOKACIJ

10

Notranjo zgradbo kolokacij je opredelil nemški jezikoslovec Hausmann (2003, str.

83), ki jo deli na bazo in kolokator. Baza je pomenski nosilec besedne zveze,

kolokator pa bazo določa. Tipična baza kolokacije je po Hausmannu (prav tam)

konkreten ali abstrakten samostalnik, medtem ko je tipičen kolokator pridevnik ali

glagol. Gorjanc in Jurko (2004, str. 52) navajata primer kričeča barva. Izraz

opisuje barvo, njen odtenek ali intenzivnost, kar pomeni, da je barva baza

navedene kolokacije, medtem ko pridevnik kričeč opisuje le eno od lastnosti baze

barva in jo na ta način podrobneje opisuje. Pridevnik kričeč zato predstavlja

kolokator kolokacije.

5.2.2.1 Pogostost sopojavljanja

Vezanost kolokatorja na svojo bazo, ki jo imenujemo pogostost sopojavljanja, je

tisti kriterij, ki opredeljuje kolokacijo in je tudi statistično merljiv s pomočjo

korpusne analize. Korpusni jezikoslovci s pomočjo statističnih metod iščejo nize

besed, ki se sopojavljajo v besedilih pogosteje, kot z drugimi besedami. Vezanost

določenega kolokatorja samo na eno bazo kaže na medsebojno najmočneje

povezano kolokacijo. Pri tem je v določenih primerih težko razlikovati med

kolokacijami in prostimi besednimi zvezami – besednimi zvezami, ki zadoščajo

samo kriteriju slovnične pravilnosti (Kjellmer, 1994; povz. po Gorjanc in Jurko,

2004).

5.2.3 DELITEV KOLOKACIJ

Za lažje prepoznavanje kolokacij je pomembno razumevanje posameznih tipov

kolokacij, da dobimo občutek, v katerih besednih kombinacijah se kolokacije

pojavljajo.

Kolokacije v osnovi delimo na dve glavni skupini (Benson, Benson, Ilson, 1997,

str. 15):

slovnične oz. sintaktične kolokacije;

leksikalne oz. semantične kolokacije.

11

V naslednjih dveh tabelah bomo tipe kolokacij tudi predstavili in navedli primere.

V Preglednici 3 navajamo osem tipov slovničnih kolokacij. Slovnične kolokacije

so sestavljene iz prevladujoče besede, ki nosi pomen, in slovnične besede.

Nekateri avtorji te kategorije ne štejejo za kolokacije (Svensén, 2009, str.164),

vendar jih bomo vseeno vključili, saj prav tako vplivajo na avtentičnost besedila,

ne glede na to, kako jih poimenujemo.

Preglednica 3: Slovnične kolokacije.

TIP KOLOKACIJE PRIMER

samostalnik + predlog

apathy towards

samostalnik + to nedoločnik an attempt to do something

samostalnik + that stavek an agreement that he should

predlog + samostalnik by accident

pridevnik + predlog fond of

pridevnik v povedni rabi + to nedoločnik necessary to work

pridevnik + that stavek afraid that

glagolski vzorci send something to somebody

Vir: Benson, Benson, Ilson (1997, str. 16): The BBI Dictionary of English Word Combinations.

Leksikalne kolokacije, po drugi strani, sestavljajo dve enakovredni besedi, ki obe

opredeljujeta pomen kolokacije (Benson, 1985). V Preglednici 4 predstavljamo

sedem tipov leksikalnih kolokacij z navajanjem ustreznih primerov. Leksikalne

kolokacije so za nematerne govorce težavnejše zaradi nepredvidljivosti.

Preglednica 4: Leksikalne kolokacije.

TIP KOLOKACIJE PRIMER

glagol + samostalnik/zaimek make an impression

glagol s pomenom razveljavljanja,

izkoreninjenja + samostalnik

reject an appeal

pridevnik + samostalnik strong/weak tea

samostalnik + glagol alarms go off/ring/sound

samostalnik, ki označuje enoto + samostalnik a pride of lions

prislov + pridevnik strictly accurate

glagol + prislov amuse thoroughly

Vir: Benson, Benson, Ilson (1997, str. 16): The BBI Dictionary of English Word Combinations.

12

5.2.4 SPLOŠEN POMEN KOLOKACIJ

Leksikalne enote, ki se v naravnem jeziku pogosto sopojavljajo, imajo velik vpliv

na splošno komunikacijo in uporabo jezika. Nekatere vidike splošnega pomena

kolokacij bomo opisali.

5.2.4.1 Obseg spominskega slovarja

Kolokacije so pomembne, ker zajemajo velik odstotek vsega naravno

pojavljajočega jezika v pisni in v govorni obliki. Ocene se sicer razlikujejo, a

verjetno je, da okoli 70 % vsega, kar izgovorimo, slišimo, preberemo ali napišemo

v obliki stalnih zvez (Hill, 2000, str 53). Howarth (1998, str. 35) je raziskoval

uporabo kolokacij pri maternih govorcih v primerjavi z nematernimi govorci.

Ugotovil je, da je kolokacijska gostota pri maternih govorcih 38-%, medtem ko je

pri nematernih govorcih povprečno 25-%, a se giblje med 13 % do 33 %. Ta

dejstva nakazujejo na pomen kolokacij pri uporabi jezika. Dejstvo je, da se jim ne

moremo izogniti, kot to v določenih primerih lahko storimo z idiomi, saj idiomov,

kot pravi Čeh (2005, str. 186), ne najdemo pogosto v jeziku maternih govorcev.

Poleg tega pa ocene kažejo, da celotno število idiomov v angleškem jeziku šteje

nekje med 5000 in 10000, medtem ko število kolokacij v slovarju BBI

Combinatory Dictionary of English vsebuje preko 70000 kombinacij pri okoli

14000 vnosih. Slovar COBUILD English Words in Use pa vsebuje preko 100000

primerov kolokacij pri 5000 geslih (Bahns, 1993, str. 59, 61).

5.2.4.2 Predvidljivost besedišča

Izbira besedišča je v veliki meri predvidljiva. Ko govorec pomisli na pitje, lahko

uporabi pogost glagol, kot je have. Poslušalec lahko pričakuje številne možnosti:

tea, coffe, milk, mineral water ali orange juce, vendar pa ne bo pričakoval engine

oil, shampoo, sulphuric acid. Slednje tekočine se lahko zaužijejo po nesreči,

lingvistično pa niso verjetne na način, kot so prejšnje tekočine. Če pogledamo

manj pogost glagol enhance, ugotovimo, da je izbira predmetov za ta glagol

13

omejena na relativno majhno število samostalnikov ali samostalniških zvez, npr.

his reputation, the standing of the company. Kolokaciji torej njena lastna

definicija, način, kako se besede povezujejo, daje status, ki ga ne moremo zanikati

(Hill, 2000, str 53).

5.2.4.3 Tekoče znanje jezika

Kolokacije nam omogočajo hitrejše razmišljanje in učinkovitejšo komunikacijo.

Materni govorci posedujejo obsežen repertoar vnaprej pripravljenega jezika, ki je

vedno na voljo v njihovem mentalnem leksikonu. Zato so sposobni hitreje

prepoznati in proizvesti kolokacije (Hill, 2000, str 54). Po drugi strani pa

kolokacijske napake povzročijo tuj prizvok in se, poleg izgovarjave, štejejo za

najmočnejše kazalnike naglasa (Korosadowicz-Struzyńska, 1980, str. 115; povz.

po Bahns, 1993).

5.2.4.4 Kolokacije omogočajo lažje razmišljanje

Kolokacije nam omogočajo hitro poimenovanje kompleksnih idej, tako da lahko

manipuliramo z idejami, ne da bi pri tem uporabljali možgane za osredotočanje na

obliko besed. Samo takrat, ko uporabljamo že uskladiščene jezikovne enote, lahko

govorimo s takšno hitrostjo, kot mislimo (Hill, 2000, str 55).

5.2.5 PROSTE BESEDNE ZVEZE IN KOLOKACIJE

Kot smo že omenili, je bistvenega pomena za prepoznavanje kolokacij

razlikovanje med kolokacijami in prostimi besednimi zvezami, saj so kolokacije

na prvi pogled enake prostim besednim zvezam. Gabrovšek (2000, str. 188) proste

besedne zveze opredeljuje kot nize elementov, ki se združujejo po splošnih

pravilih slovnice. Koncept prostih besednih zvez lahko ponazorimo z izrazom buy

a book (slo. kupiti knjigo). Kupimo lahko marsikaj, prav tako pa lahko s knjigo

naredimo veliko stvari (Svensén, 2009, str. 160).

14

Kolokacije, po drugi strani, so »pomensko prozorne, njihov pomen je torej

mogoče napovedati na podlagi pomena sestavnih elementov, navadno so

slovnično sprejemljive, se torej podrejajo v jeziku pričakovanim slovničnim

pravilom, hkrati pa so zanje značilne določene omejitve pri izbiri« (Gantar, 2007,

str. 66, 67). Kolokacije lahko ponazorimo z izrazom make a decision (slo. sprejeti

odločitev), pri čemer je beseda decision omejena v smislu možnih kombinacij, ko

želi govorec z uporabo glagola izraziti izvršitev odločitve. V tem primeru sta

sprejemljivi možnosti le make ali take. Tipična lastnost kolokacije je, da je vsaj en

element omejen glede možnosti kombiniranja (Svensén, 2009, str. 161).

Pomembna lastnost prostih besednih zvez je, da je izbira komponent predvidljiva,

saj jih ustvarjamo sproti po splošnih slovničnih pravilih. Pri kolokacijah pa je vsaj

en element do določene mere nepredvidljiv, saj jih ne ustvarjamo sproti, ampak

jih imamo shranjene v spominskem slovarju (Svensén, 2009, str. 161), ker smo

nanje že nekje naleteli in jih uskladiščili. Kot materni govorci jezika imamo to

prednost, da smo z učenjem jezika nezavedno usvojili tudi kompleksno polje

kolokativnih povezav. Kolokacije prikličemo iz spominskega slovarja na enak

način kot telefonsko številko ali naslov (Hill, 2000, str. 53‒55).

5.2.6 OMEJITVE PRI IZBIRI BESEDNIH KOMBINACIJ

Z leksikalnega vidika je jezik podvržen določenim omejitvam pri izbiri besednih

kombinacij, torej tudi kolokacij. Obstajajo različne vrste pravil, ki omejujejo

izbiro besednih kombinacij.

5.2.6.1 Logične ali enciklopedične omejitve

Mnogo pravil je logične ali enciklopedične narave. Izvirajo iz našega dojemanja

ekstralingvističnega sveta in zato niso odvisna od jezika. Če prekršimo takšno

pravilo, bo naše izražanje razumljeno napačno ali protislovno. S tega vidika je

poved Brezbarvne zelene ideje besno spijo (angl. colourless green ideas sleep

15

furiusly) nesprejemljiva v kateremkoli jeziku, čeprav je slovnično pravilna

(Svensén, 2009, str. 158).

5.2.6.2 Semantične omejitve

Druge vrste pravil, ki omejujejo izbiro besednih kombinacij, so semantične narave

in so jezikovno specifične. Če prekršimo takšno pravilo, ni nujno, da bo naše

izražanje razumljeno kot napačno ali protislovno. Iz logičnega ali

enciklopedičnega zornega kota je v angleškem jeziku poved The driver of the car

was badely damaged in the collision (slo. Voznik avtomobila se je v nesreči

močno poškodoval.) sprejemljiv (Svensén, 2009, str. 158). Vendar pa ta poved

krši zgoraj omenjeno pravilo izbire v angleškem jeziku, saj glagola damage ne

moremo uporabiti, ko je predmet v tožilniku živ. V slovenskem jeziku pa takšna

izbira ni vprašljiva, kar nakazuje na kompleksno protistavno problematiko

prevajanja kolokacij, ki se ji bomo posvetili kasneje.

Prav tako se beseda notorious (slo. razvpit) uporablja predvsem v negativnem

kontekstu, npr. notorious terrorist, thief, liar in notoriously difficult, unreliable,

inaccurate (Svensén, 2009, str. 158). Enako velja za glagol cause (slo. povzročiti),

npr. cause distress, harm, inconvenience, ki pa ima, za razliko od zgornjega

primera, tudi v slovenskem jeziku t. i. negativno semantično prozodijo. Zato ne

moremo izbrati besedne kombinacije, kot je povzročiti srečo (angl. cause

happiness), ne da bi tvegali napačno ali protislovno izražanje tako v angleškem

kot v slovenskem jeziku (Svensén, 2009, str. 158).

5.2.6.3 Kolokativne omejitve

Svensén (2009, str. 159) opredeli še tretjo vrsto omejitev, ki pa jih ni mogoče

pojasniti s semantičnimi kategorijami ali logiko, ampak so rezultat uporabe jezika

in kako se je le-ta skozi čas razvijal in postal normalen način izražanja določene

vsebine. Na primer, pravilen izraz je: hold a funeral in ne hold a burial; commit

treason in ne commit treachery; make an estimate in ne make an estimation.

16

Zanimivo je, da še danes ni povsem jasno, zakaj prihaja do teh omejitev in zakaj

se nekatere besede povezujejo, druge pa ne.

5.3 ENOJEZIČNI IN DVOJEZIČNI POGLED NA

KOLOKACIJE

Kolokacije je mogoče preučevati v okviru enojezičnega ali dvojezičnega okvira.

Nas bo predvsem zanimal dvojezični oz. kontrastivni pogled na kolokacije, kljub

temu pa bomo nekaj besed namenili tudi enojezičnemu pristopu, ki ponuja

splošno relevantne informacije o kolokacijah.

5.3.1 ENOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE

Pri enojezičnem pristopu se jezikoslovci ukvarjajo predvsem s kategorijo, ki je

merljiva, in sicer s pogostostjo pojavljanja. Korpusni jezikoslovci lahko na ta

način s statistično metodo ugotavljajo nize besed, ki se pogosteje sopojavljajo v

primerjavi z drugimi besedami (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 53). Zasluga

korpusnega pristopa, s katerim se je ukvarjal tudi John Sinclair, je predvsem v

tem, da je omogočil analizo avtentičnih besedil in razkril vzorce, ki prej niso bili

opazni in ne sodijo v tradicionalne leksikalne in slovnične tradicije (Gabrovšek,

2000, str. 204).

Tako je Sinclair (1991) ugotovil, da v jeziku obstajata dva mehanizma, ki

organizirata jezik: mehanizem proste izbire, ki pomeni, da edino slovnica omejuje

povezovanje besed, in mehanizem besednih zvez, ki so govorcem na voljo v že

vnaprej pripravljenih besednih zvezah. Po njegovem mnenju je drugi mehanizem

prevladujoč, torej je angleški jezik sestavljen predvsem iz besednih zvez.

Vendar pa korpusne raziskave ponujajo različne opredelitve kolokacij. James

(1998, str. 152) navaja eno izmed opredelitev, v kateri prepoznava tri stopnje

kolokacij:

semantično opredeljena izbira besed (crooked stick in ne crooked year);

17

kombinacije, ki so statistično opredeljene (lahko rečemo an army has

suffered big losses, vendar je bolj statistično relevantna kombinacija

heavy losses);

dogovorjene kombinacije (nekdo lahko reče make an attempt in have a

try, a ne moremo reči make a try in have an attempt, čeprav sta besedi

attempt in try sinonima).

Ta kategorizacija sicer sovpada z zgoraj navedenimi omejitvami, ki jih navaja

Svensén (2009, str. 159). Ker pa je takšnih in drugačnih kategorizacij in definicij

veliko, ali kot se je slikovito izrazila Nesselhauf (2004): »Verjetno ni daleč od

resnice, če rečemo, da je na vprašanje, kaj je kolokacija, toliko odgovorov, kot je

avtorjev na to temo«, bomo same definicije in opredelitve pustili ob strani in se

posvetili kontrastivni problematiki z vidika enkodiranja.

5.3.2 DVOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE

Nematerni govorci se morda ne zavedajo omejitev kolokabilnosti ene besede z

drugo ali interferenčnih težav, ki nastopijo zaradi kolokacijskih razlik med

maternim in nematernim jezikom. Po drugi strani pa se materni govorci morda

prav tako ne zavedajo kolokacijsko povezanih težav. Tak primer je slovenski

pridevnik roditeljski, ki mu vedno sledi sestanek in se slovenskim maternim

govorcem zdi povsem običajen. Podoben primer je popoln mrk. Materni govorec

slovenskega jezika ne bo niti pomislil, da bi uporabil kolokacijo celoten mrk. Prav

tako se angleži verjetno ne zavedajo, da pri napovedovanju vremena uporabijo

kolokacijo: forecast the weather in ne predict the weather. Podobni primeri so:

make suggestions, cogent remarks, coffe; strike bargains; raise objections; drop

charges; tremble with fear ampak quiver with excitement; take photographs

ampak make phonecalls; to put to death (slo: usmrtiti), itd. Razloge za to

najdemo v dejstvu, da materni govorci posedujejo obširno in intuitivno

poznavanje kolokacij (Gabrovšek, 2000, str. 209).

18

Te informacije so za prevajalce pomembne zato, da dobijo občutek, kateri stopnji

poznavanja kolokacij se morajo približati pri prevajanju v tuj jezik, da dosežejo

čim večjo stopnjo avtentičnosti ciljnega besedila. Matični govorec bo namreč

najmanjšo kolokacijsko napako zaznal.

V nadaljevanju bomo opredelili tiste značilnosti kolokacij, zaradi katerih

nastanejo težave pri prevajanju.

5.3.2.1 Jezikovna specifičnost ali nepredvidljivost

Jezikovna specifičnost kolokacij se nanaša na dejstvo, da se strukturne in

pomenske slike kolokacij v različnih jezikovnih okoljih razlikujejo. Ista vsebina je

izražena na drugačen način (Gabrovšek, 2000, str. 212). S tega stališča imajo

nematerni govorci težave pri enkodiranju kolokacij zato, ker gre za tuj pojmovni

svet in jim povezave med besedami niso samoumevne. Kolokacije so zato za njih

nepredvidljive. Zato Slovenci prevozimo rdečo luč in imamo sestanek, medtem ko

Angleži rečejo jump a light in to hold a meeting (Gabrovšek, 2000, str. 212).

5.3.2.2 Pomenska prozornost

Pomenska prozornost pomeni, da lahko pomen kolokacij ugotovimo na podlagi

pomena njenih delov. Vendar pa kolokacije niso pomensko motivirane, po drugi

strani pa so vseeno omejene glede povezovanja z drugimi besedami, npr. v

slovenščini rečemo kuhati kavo, v angleščini pa make coffe in ne cook coffe

(Gantar, 2004, str. 66, 67), ali pa Angleži gredo for a walk in ne na sprehod.

Kolokacije so zaradi pomenske prozornosti zelo enostavne za razumevanje,

vendar pa so toliko zahtevnejše za prevajanje. Pri idiomih ne bi nikoli naredili

takšne napake, saj nas pomenska raven idioma opozori, da nima običajnega

pomena (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 56).

5.3.2.3 Prevodna predvidljivost ali prevodna nepredvidljivost

19

Prevodna predvidljivost je kategorija, ki se nanaša na pomensko prozornost in jo

definiramo kot »prevodno ustreznico, ki prva pride na misel (Bahns, 1993)«.

Gorjanc in Jurko (2004, str. 55) opozarjata, da je prevodna predvidljivost relativno

subjektivna kategorija, ki je odvisna od vsakega posameznika. Na primer,

kolokacija narediti domačo nalogo bo za nekoga prevodno predvidljiva in jo bo

prevedel kot to do homework, za tistega, ki pa bo izbral to make homework, pa bo

ta kolokacija nepredvidljiva.

5.3.2.4 Leksikalna skladnost

»Pri kategoriji leksikalne skladnosti gre za primerjavo zgradbe kolokacije v enem

in drugem jeziku glede na slovnične oz. oblikoslovne lastnosti. Tako lahko

ugotovimo menjavo besedne vrste, uporabo večjega ali manjšega števila

leksikalnih enot (t. i. leksikalna širitev oz. zožitev), menjavo slovničnega števila

ipd.« (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 55, 56).

Preglednica 5: Leksikalna skladnost.

LEKSIKALNA ŠIRITEV reportažni avtomobil – outside

broadcasting vehicle

MENJAVA BESEDNE VRSTE (OB ISTI

FUNKCIJI)

dostavni avto – delivery van

ZAMENJAN BESEDNI RED angel varuh – guardian angel

MENJAVA SLOVNIČNEGA ŠTEVILA dvovišinska bradlja – asymetric bars

Vir: Gorjanc in Jurko (2004, str. 56): Kolokacije in učenje tujega jezika.

5.3.3 PREVAJANJE KOLOKACIJ

Prevajanje kolokacij je težavno, ker so jezikovno specifične in prevodno

predvidljive hkrati. Prevodna predvidljivost nas sili, da bi kolokacije prevajali

dobesedno, vendar jih ne smemo zaradi jezikovne specifičnosti. Pomembno je, da

kolokacije pri prevajanju dojemamo kot prevodno enoto oz. celoto, podobno kot

frazeološke enote, kamor Burger (2003, str. 20) prišteva tudi kolokacije. In res, če

bi kolokacije obravnavali kot frazeme, potem bi jim posvetili več pozornosti in jih

20

tudi ustrezneje proizvajali. Vintar (2008, str. 39) pravi: »Ustaljene besedne zveze

ali terminološke kolokacije so za prevajalca pri tvorjenju funkcionalnega

strokovnega besedila tako rekoč enako pomembne, kot pravi termini, z edino

razliko in pomanjkljivostjo, da jih redkeje srečamo v terminografskih

priročnikih«. Dejstvo je, kot smo že ugotovili, da se kolokacije dveh različnih

jezikovnih okolij razlikujejo, zato mora prevajalec poznati kolokacije obeh

jezikovnih okolij, tako izvornega kot ciljnega jezika.

V Preglednici 4 bomo glede na kriterija prevodne predvidljivosti in leksikalne

skladnosti podali protistavne težavnostne skupine kolokacij, od najlažje do

najtežje prevedljivih.

Preglednica 6: Kolokacije glede na strukturne in semantične kriterije.

KRITERIJ LEKSIKALNE SKLADNOSTI IN

PREVODNE PREDVIDLJIVOSTI

PRIMERI

Prevodno predvidljive in leksikalno skladne

kolokacije:

pokriti stroške – cover the expences,

ura kaže čas – a clock tells time.

Prevodno predvidljive in leksikalno neskladne

kolokacije z enim možnim sinonimom:

gosto podrastje – thick/dense undergrowth,

krvna skupina – blood type/group.

Prevodno nepredvidljive v enem elementu in

leksikalno skladne kolokacije:

začeti kampanjo – to launch a campaign,

rojstni list – birth certificate.

Težko določljiva prevodna predvidljivost,

(delno) leksikalno neskladne kolokacije:

spoprijateljiti se – to make friends,

poslovati – to do bussiness.

Prevodno nepredvidljive in leksikalno skladne

kolokacije:

pavšalna cena – flat rate,

telefonska tajnica – answering machine.

Oba prevodno nepredvidljiva elementa, en

element leksikalno neskladen:

godba na pihala – brass band,

nasilje v družini – domestic abuse.

Vir: Gabrovšek (2000, str. 214): Phraseology Galore: Words and their Combinations.

Iz tabele lahko ugotovimo, da obstajajo v slovenskem jeziku kolokacije, ki

predstavljajo težave pri prevajanju v angleški jezik, saj so prevodno nepredvidljivi

elementi v kombinaciji z leksikalno neskladnimi trd oreh za prevajalca pri

prevajanju v nematerni jezik. Najtežje prevedljive kombinacije bi v tem primeru

bile kolokacije, ki so prevodno nepredvidljive in leksikalno popolnoma neskladne.

Prevajalec mora vsekakor biti pozoren na vse omenjene kombinacije.

21

5.3.3.1 Interferenčne napake

Mnogo kolokacijsko pogojenih napak, ki se pojavljajo pri enkodiranju, lahko

povežemo z interferenco maternega jezika, kar ugotavljata v svojih raziskavah

Bahns (1993) in Vrbinc (2005). Med najpogostejše vrste interferenčnih napak

spada dobesedno prevajanje, ker prevajalec ne zazna jezikovne specifičnosti

kolokacije. Tipični primer je npr. navesti primer, ki se prevaja v nesprejemljivi

obliki state an example, namesto give an example (Gabrovšek, 2000, str. 213).

Nadaljnji primeri so: dati predlog postane to give suggestion (make suggestions),

jedilno olje postane eating oil (cooking oil), kuhan krompir postane cooked potato

in (boiled potato) (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 55).

5.3.3.2 Hipoteza o prevedljivosti besedne zveze kot celote

Prevajalec se pri enkodiranju kolokacij ne sme zanašati na hipotezo o

prevedljivosti besedne zveze kot celote (Bahns, 1993). Ne sme dopustiti, da

njegov materni jezik vpliva na prevod oz. produkcijo besedila v tujem jeziku.

Zavedati se mora, da ima jezikovno okolje, v katerega prevaja, povsem drugačne

kolokacijske mreže. Prevajalec bi moral pri enkodiranju kolokacij uporabiti

podobne mehanizme kot pri prevajanju idiomov.

Poznavanje kulturnega okolja jezika, v katerega prevajamo, je s tega vidika nujno

potrebno, saj na ta način bliže spoznamo pomenske mreže. Baker (1992, str.

59‒61; povz. po Gabrovšek, 2000) govori o kulturno specifičnih kolokacijah, ki

odražajo kulturno okolje, iz katerega izhajajo, pri tem pa se kulturno ozadje

izvornega in ciljnega jezika bistveno razlikuje. Kot primere navaja kolokacije

besede hair v angleščini (dry, oily, damaged, permed, fine, flyaway, brittle). Po

njenem mnenju te kolokacije odražajo kulturno realnost v angleško govorečem

svetu, saj v arabščini naletimo le na prvi dve kolokaciji in nekaj drugih, ki niso

pogoste v angleščini. Te kulturne frazeološke komponente ni vedno mogoče

prikazati v slovarjih. Zato je poznavanje kulturnega okolja ključnega pomena,

22

seveda ob predpogoju, da se prevajalec zaveda kolokabilne problematike in ji

posveča potrebno pozornost.

Področje prevajanja, ki leksikalnim enotam, med drugim, posveča dovolj

pozornosti, je prevajanje pravnega jezika. Zato bomo v naslednjem poglavju

podali površinski oris prevajanja pravnega jezika in to področje ponudili kot

primer dobre prakse, ki kolokacije in druge leksikalne enote poglobljeno

obravnava ob upoštevanju kulturnih, pravnih in drugih okoliščin.

5.4 PREVAJANJE PRAVNEGA JEZIKA KOT PRIMER

DOBRE PRAKSE

Prevajanje pravnega jezika zahteva interdisciplinarni pristop, v katerem so

vključeni pravna lingvistika, primerjalno pravo in prevodoslovje. Pravna

lingvistika je jezikoslovna disciplina, ki raziskuje razvoj, značilnosti in uporabo

pravnega jezika, ukvarja se s posebnimi lastnostmi pravnih besedil in pravnih

jezikov in raziskuje, kako pravne znanosti vplivajo na posamezne pravne jezike.

Primerjalno pravo nudi pregled sorodnosti in razlik med posameznimi pravnimi

družinami in sistemi, ki se nedvomno kažejo v posameznih pravnih jezikih na

različnih ravneh. Prevodoslovje pa je tista jezikoslovna disciplina, ki raziskuje

procese in zakonitosti, ki vplivajo na prenašanje sporočil iz izvirnega v ciljni jezik

in širše, iz izvirne v ciljno kulturo, pri tem pa mora upoštevati tudi dognanja prej

omenjenih disciplin (Kocbek, 2011).

Že različne besedilne vrste (kot so zakonska besedila, pogodbe, obtožnice, pravni

učbeniki, itd.) terjajo različne prevajalske pristope in strategije. Predvsem zakoni

spadajo med prevodno zahtevnejša besedila zaradi svojega abstraktnega značaja,

ki terja sposobnost abstraktnega mišljenja (Gruntar Jermol, 2007, str. 2).

Pravniki pa pri prevajanju iz enega pravnega jezika in okolja v drugo ključni

problem vidijo običajno v pravni terminologiji, ki se uporablja za poimenovanje

pojmov in pojavov, specifičnih za določen pravni sistem, in v iskanju ustreznic

23

zanje v drugem pravnem jeziku. V določeni meri je ta terminologija univerzalna:

gre za termine, ki odražajo pojme, skupne vsem zastopanim pravnim kulturam, ki

pri prevajanju ne povzročajo večjih težav, saj vsi upoštevani pravni jeziki

vsebujejo ekvivalentne izraze zanje (Kocbek, 2011).

Na konceptualni in terminološki ravni se kot problematični izkažejo izrazi za

koncepte, ki so prototipični za določen pravni sistem in v drugih obravnavanih

pravnih sistemih ne obstajajo (Kocbek, 2011). V teh situacijah, kot pravi Gruntar

Jermol (2007, str. 2):

je potrebno izbrati ustrezno strategijo: izvirni izraz lahko obdržimo in ga

opišemo, navedemo funkcionalni ekvivalent ali pa tvorimo povsem novo

poimenovanje. Vse to od prevajalcev pravnih besedil terja veliko mero

jezikovne in strokovne kompetence. Poznavanje dveh pravnih sistemov celo

za strokovnjake ni prav lahka naloga; še toliko zahtevnejša pa je seveda za

prevajalce, ki so v strokovnem pogledu vsaj v večini primerov laiki.

Poleg pravne terminologije pravni jezik vsebuje še vrsto stalnih besednih zvez, od

katerih so nekatere prerasle že v frazeme (Kocbek, 2011). Kolokacije

predstavljajo za marsikaterega prevajalca prevajalski problem, ker so

nesistematično urejene v slovarjih, saj prihaja do dilem, kako ločiti leksikalne

kolokacije (pridevnik + samostalnik ali samostalnik + samostalnik) od terminov,

ki so kolokacijam podobni tako po zgradbi kot vsebinsko (Gruntar Jermol, 2007,

str. 2).

Nekateri jezikoslovci zato večbesedne termine prištevajo dejansko h kolokacijam,

s to razliko, da gre za pojav v strokovnih besedilih (Burger, 2003, str. 48) in zato

njihova trdnost in ustaljenost ne izhajata iz mehanizmov, ki so značilni za

kolokacije na splošno. V pravnem jeziku je trdnost kolokacij odvisna od njenega

namena in uporabnosti v pravnem jeziku oziroma od stopnje normiranosti pravnih

besedil, kot ugotavlja Wiesmann (2004, str. 48), ki kolokacije kategorizira glede

na predpisanost oz. normiranost:

24

z zakonom predpisane fraze, ki opredeljujejo pravno dejanje,

neupoštevanje lahko vodi v neveljavnost akta;

kolokacije, ki so v določenih primerih nujne, saj bi v nasprotnem primeru

lahko prišlo pravnih posledic;

kolokacije, ki zagotavljajo doslednost pravnega jezika;

kolokacije, ki niso predpisane in se uporabljajo iz navade.

Rupert Haigh (2012, str. 91‒93) z zakonom določene kolokacije opredeljuje kot

posledico pravne tradicije, ki se jim ni mogoče izogniti brez pravnih posledic. Gre

predvsem za leksikalne kolokacije, ki so sestavljene iz glagola in samostalnika in

opisujejo način, kako se določeni pravni dogodki ali procesi začnejo in končajo.

Na primer, pri sklepanju pogodb lahko v angleškem jeziku uporabimo entered

into ali executed in kasneje terminated ali rescinded. Ne moremo pa uporabiti

begun in nato cancelled ali ended.

Preglednica 7: Primeri kolokacij tipa glagol + samostalnik.

GLAGOL SAMOSTALNIK

annul contract

marriage

cancel order

meeting

appointment

discharge obligation

duty

invoice

contract

from liability

dismiss application

appeal

empoyee

repeal act/statute

law

repudiate contract

rescind contract

authorisation

25

revoke order

power

permission

authorisation

terminate contract

employment

withdraw offer

permission

support

Vir: Haigh (2012, str. 91, 92): Legal English.

Preglednica ponazarja podrobno analizo leksikalnih enot, ki je značilna za

področje prevajanja prava. Taka analiza ima v pravnem jezikoslovju namen

zagotavljanja doslednosti pravnega jezika in veljavnosti pravnih določb, kjer

imajo kolokacije pomembno vlogo.

5.4.1 KONTRASTIVNA ANALIZA PREVAJANJA

LEKSIKALNIH KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU

S kontrastivno analizo prevajanja kolokacij v pravnem jeziku smo na vzorcu

kolokacij, izbranih iz pregleda različnih virov pravnega jezika, kot so Legal

English (Haigh, 2012), Legal Correspondence (Haigh, 2006), LTP Dictionary of

Selected collocations (Hill in Lewis, 1997), Flax library (b.l.), English Legal

Terminology: Materials (Hojnik, 2006) ter Angleško-slovenski pravni slovar

(Bajuk, Fajdiga, Longyka in Podbevšek, 2003), preverili jezikovno specifičnost

kolokacij v slovenskem in angleškem pravnem jeziku.

Uporabili smo pristop, ki ga je predlagal Gabrovšek (2000, str. 214) na osnovi

domneve, da z vidika kontrastivnosti obstajajo težavnostne stopnje kolokacij, ki

so odvisne od strukturnih in semantičnih dejavnikov, pri čemer se strukturni

dejavniki nanašajo na kategorijo leksikalne skladnosti (Preglednica 3), semantični

dejavniki pa na prevodno predvidljivost. Opredelil je šest težavnostnih stopenj

kolokacij z vidika kontrastivnosti, ki so prikazane v Preglednici 4.

26

Tudi mi smo splošno kategorijo skladnosti razdelili na dve podkategoriji, s

katerima smo izvedli kontrastivno analizo izbranega vzorca angleških in

slovenskih kolokacij v pravnem jeziku. S tem smo ugotavljali, če so kolokacije v

pravnem jeziku na jezikovnih parih angleščine in slovenščine jezikovno skladne.

Ti dve podkategoriji sta:

prevodna (ne)predvidljivost in

leksikalna (ne)skladnost.

Materni govorci jezika posedujejo kolokacijsko mrežo, ki jo človek ponotranji z

učenjem maternega jezika. Kot smo že v nalogi ugotovili, kolokacije predstavljajo

problem za nematerne govorce pri enkodiranju, saj nimajo ponotranjenih

kolokacijskih povezav ciljnega jezika. Ker je splošna značilnost kolokacij

jezikovna specifičnost in zato prevodna nepredvidljivost, po drugi strani pa

pomenska transparentnost, nematerni govorci naletijo na problem interference

maternega jezika pri enkodiranju, saj se zanašajo na hipotezo o prevedljivosti

besedne zveze kot celote. Zato se pojavljajo kolokacijske napake dobesednega

prevajanja. Pri tem je treba poudariti, da je prevodna nepredvidljivost subjektivna

kategorija, ki je odvisna od vsakega posameznika.

Kolokacije v pravnem jeziku se razlikujejo od splošnih kolokacij, saj jih človek

ne ponotranji s pridobivanjem maternega jezika, ampak so v večji meri normirane

oziroma celo predpisane z zakonom. Njihovo uporaba je poleg jezika odvisna od

pravnega sistema. Zato produkcija kolokacij v pravnem jeziku po našem mnenju

predstavlja prevajalski problem v obe smeri, tako iz maternega v tuj jezik kot iz

tujega v materni jezik. V tem se kolokacije v pravnem jeziku bistveno razlikujejo

od kolokacij na splošno. Kolokacije v pravnem jeziku so torej podobne

strokovnim terminom (Gruntar Jermol, 2007; Burger, 2003).

S kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku smo skušali dokazati, da je

prevajanje pravnih kolokacij v materni jezik kompleksen proces, ki zahteva tudi

odlično poznavanje kolokacij v ciljnem jeziku, čeprav je le-ta materni jezik

prevajalca.

27

Hipoteza: glede na prevodno (ne)predvidljivost in leksikalno (ne)skladnost so

kolokacije v pravnem jeziku v kontekstu angleško-slovenske kontrastive izrazito

semantično in strukturno neskladne.

Poleg analize skladnosti oz. jezikovne specifičnosti izbranega vzorca kolokacij

smo prikazali učinkovite načine za prevajanje kolokacij v pravnem jeziku s

pomočjo kombinacij korpusov vzporednih prevodov in strokovnih slovarjev. Pri

tem so korpusi vzporednih prevodov primarni vir (Evrokorpus, Liguee).

Vzorec za analizo je vseboval 10 leksikalnih kolokacij tipa glagol + samostalnik

in pridevnik + samostalnik v angleškem jeziku, izbranih predvsem iz dela Legal

English, katerega avtor je Rupret Haigh (2012, str. 93) in drugih že prej navedenih

virov. S pomočjo dvojezičnih korpusov Evrokorpus in Linguaee smo pridobili

slovenske prevode teh kolokacij, vključno z njihovim sobesedilom. Prevode iz

korpusov smo dodatno preverili z Angleško-slovenskim pravnim slovarjem

(Bajuk, Fajdiga, Longyka in Podbevšek, 2003) in terminološko bazo Evropske

Unije IATE.

5.4.2 KONTRASTIVNA ANALIZA

V analizi smo podali angleške kolokacije in njihove slovenske prevodne

ustreznice, kot jih lahko najdemo v vzporednih korpusih. Pod vsakem primerom

smo navedli še dodatne slovenske prevodne ustreznice, ki so podane v vzporednih

korpusih, obenem pa smo dodali primerjavo s prevodno ustreznico v slovarju.

1. PRIMER

to terminate a contract

»Except as otherwise provided in these general

conditions, the contracting authority may, after

giving seven days notice to the contractor,

terminate the contract and expel the

contractor from the site in any of the cases

where«(Evrokorpus).

prekiniti pogodbo (IATE)

»Če ni drugače določeno v teh splošnih

pogojih, naročnik lahko po sedemdnevnem

roku odpove pogodbo in prisilno odstrani

izvajalca z delovišča, kadar koli«(Evrokorpus).

28

»Where an institution obtains credit protection

for a number of reference entities underlying a

credit derivative under the terms that the first

default among the assets shall trigger payment

and that this credit event shall terminate the

contract, the institution may offset specific risk

for the reference entity to which the lowest

specific risk percentage charge among the

underlying reference entities applies according

to Table 1 of this Annex« (Linguee).

»Če institucija pridobi kreditno zavarovanje za

več referenčnih subjektov na osnovi kreditnega

izvedenega finančnega instrumenta pod pogoji,

da prvo neplačilo med sredstvi sproži plačilo in

da ta kreditni dogodek prekine pogodbo, lahko

institucija v skladu s tabelo 1 te priloge izravna

posebno tveganje referenčnega subjekta z

najnižjo zahtevo za posebno tveganje med

osnovnimi referenčnimi subjekti« (Linguee).

Linguee še: odstopiti od pogodbe in odpovedati pogodbo.

Bajuk idr. (2003): odpoved, prenehanje, iztek pogodbe.

Gre za prevodno predvidljivo in leksikalno skladno kolokacijo, ki ni jezikovno

specifična.

2. PRIMER

to exercise discretion

»Such procedures or measures shall not

diminish the discretion local authorities may

exercise within their own sphere of

responsibility« (Evrokorpus).

»The Commission may not entrust measures of

implementation of funds deriving from the

budget, including payment and recovery, to

external privatesector entities or bodies, except

in the case referred to in Article 54(2)(c) or in

specific cases where the payments involved are

to be made to beneficiaries determined by the

Commission, are subject to conditions and

amounts fixed by the Commission and do not

involve the exercise of discretion by the entity

uveljavljanje diskrecijske pravice

(IATE)

»Taki postopki ali ukrepi ne smejo zmanjševati

svobode odločanja lokalnih oblasti na

področju njihovih nalog (Evrokorpus)«.

»Komisija ne sme prenesti ukrepov za

izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna,

vključno s plačili in izterjavo, na zunanje

zasebne subjekte ali organe, razen v primerih

iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, kjer

naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in

zneskov, ki jih določi Komisija, opravijo

upravičencem, ki jih določi Komisija, in ne

vključujejo izvajanja diskrecije subjekta ali

organa, ki izvršuje plačila« (Linguee).

29

or body making the payments«(Linguee) .

Bajuk idr. (2003): izvrševanje ali uveljavljanje diskrecijske pravice.

Gre za prevodno predvidljivo in leksikalno neskladno kolokacijo, saj imamo tukaj

primer leksikalne širitve (discretion – diskrecijska pravica), razen v primeru iz

Linguee (izvajanje diskrecije), kjer je kolokacija tudi leksikalno skladna.

3. PRIMER

abuse of office

»Recent developments include a guilty verdict

against a former director of the State-owned

power company, further indictments against

local mayors (Dubrovnik) and County Court

judges (Split) for abuse of office and an

indictment for corruption against a political

party« (Linguee).

zloraba uradnega položaja (IATE)

»Nedavni razvoj vključuje obsodbo nekdanjega

direktorja energetske družbe v državni lasti,

nadaljnje obtožnice proti lokalnim županom

(Dubrovnik) in sodnikom okrožnih sodišč

(Split) zaradi zlorabe uradnega položaja in

obtožnico zaradi korupcije zoper politično

stranko« (Linguee).

Bajuk idr. (2003): zloraba uradnega položaja.

V Evrokorposu ni bilo vzporednega prevoda.

Kolokacija je relativno prevodno nepredvidljiva in leksikalno neskladna. Gre za

leksikalno širitev (office – uradni položaj).

4. PRIMER

full age

»The hearing may be attended only by persons

of full age« (Evrokorpus).

»/.../ every Swiss or Liechtenstein citizen of

full age, who resides in one of these two

countries, as well as /.../« (Linguee).

polnoletnost (IATE)

»Na obravnavi smejo biti navzoče samo

polnoletne osebe« (Evrokorpus).

»/.../ vsak polnoletni državljan Švice ali

Lihtenštajna, ki prebiva v eni od teh držav

/.../« (Linguee).

Bajuk idr. (2003): polnoletnost in age of majority.

IATE še: age of majority.

30

Kolokacija je prevodno predvidljiva, manj predvidljiva je druga različica (age of

majority). Kolokacija je leksikalno neskladna, saj gre za leksikalno ožitev (full

age – polnoletnost).

5. PRIMER

to claim priority

»An applicant who wishes to claim priority

pursuant to paragraph 1, under the conditions

laid down in the implementing regulation, must

file evidence that he has disclosed at an

exhibition the products in or to which the

design is incorporated or applied«

(Evrokorpus).

»Failure to satisfy the requirements concerning

the claim to priority shall result in loss of the

right of priority for the application« (Linguee).

zahtevati prednostno pravico (IATE)

»Prijavitelj, ki želi zahtevati prednostno

pravico v skladu z odstavkom 1 pod pogoji iz

izvršilne uredbe, mora predložiti dokazilo, da

je na razstavi razkril izdelke, v katere je model

vgrajen ali nanje pritrjen.« (Evrokorpus).

»Če niso izpolnjene zahteve v zvezi z zahtevo

po priznanju prednostne pravice, ima to za

posledico izgubo prednostne pravice«

(Linguee).

Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo. Obstaja vnos za priority – prednost in claim back –

zahtevati nazaj.

IATE: ima 2 vnosa, to claim priority - zahtevati prednostno pravico in the claim to priority -

zahteva po priznanju prednostne pravice.

Kolokacija je prevodno predvidljiva in leksikalno neskladna, gre za leksikalno

širitev, v drugem primeru se glagol spremeni v samostalnik in gre še za

obsežnejšo leksikalno širitev (to claim priority – zahtevati prednostno pravico in

the claim to priority – zahteva po priznanju prednostne pravice).

6. PRIMER

to enter into force

»This Memorandum shall enter into force on

the day of the receipt of the last note with

which the contracting parties notify each other

that all internal legal requirements for the

entry into force of this Memorandum have been

začeti veljati (IATE)

»Ta memorandum začne veljati z dnem

prejema zadnje note, s katero se pogodbenika

uradno obvestita, da so bile izpolnjene vse

notranjepravne zahteve za začetek veljavnosti

tega memoranduma, in se začasno uporablja

31

fulfilled and shall be applied provisionally

from the date of its signature« (Evrokorpus).

»Further to the deposit of all instruments of

ratification and pursuant to Article 3(3)

thereof, the Protocol amending the Convention

on the establishment of a European Police

Office signed in Brussels on 28 November 2002

(1 ), will enter into force on 29 March 2007«

(Linguee).

od dne podpisa« (Evrokorpus).

»Po deponiranju vseh listin o ratifikaciji in v

skladu s členom 3(3) bo Protokol o spremembi

Konvencije o ustanovitvi Evropskega

policijskega urada, podpisan v Bruslju 28.

novembra 2002 (1 ), začel veljati 29. marca

2007«(Linguee).

Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo, tudi pod geslom enter ni te kolokacije, obstaja pa

različica come into force in come into effect – oboje s pomenom stopiti v veljavo.

Kolokacija je relativno prevodno nepredvidljiva in leksikalno neskladna. Gre za

leksikalno zožitev in menjava besedne vrste (enter into force – začeti veljati).

7. PRIMER

to implement decisions

»To this end, WEU is prepared, at the request

of the European Union, to elaborate and

implement decisions and actions of the Union

which have defence implications«(Evrokorpus).

»In order to improve the operation of the

market for wines, Member States should be

able to implement decisions taken by

interbranch organisations« (Linguee).

izvajati odločitve (IATE)

»V ta namen je ZEU pripravljena, da na

zahtevo Evropske unije oblikuje in izvaja

odločitve in ukrepe Unije, ki se nanašajo na

obrambo« (Evrokorpus).

»Da bi izboljšale delovanje trga za vina, bi

morale imeti države članice možnost, da

uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo

medpanožne organizacije« (Linguee).

Bajuk idr. (2003): vnosa za to kolokacijo ni, obstaja pa vnos za implement a law – izvajati,

uporabljati zakon in decision v kolokaciji court decision – sodna odločba.

Evrokorpus ima še vnos izvajanje odločb.

Kolokacija je prevodno predvidljiva in leksikalno skladna.

8. PRIMER

32

to dismiss the probationer

»The appointing authority may decide to

dismiss the probationer before the end of the

probationary period, giving him one month's

notice; the period of service may not, however,

exceed the normal probationary period«

(Evrokorpus).

»/.../the severance payment of a probationer

dismissed on grounds of manifest

incompetence (Liguee)«.

odpustiti delavca na poskusnem delu

(IATE)

»Organ za imenovanja lahko odloči, da

delavca, ki je na poskusni dobi, odpusti pred

iztekom poskusne dobe, pri čemer ima delavec

eno mesečni odpovedni rok; vendar pa ne sme

biti zaposlen dlje, kakor traja običajna

poskusna doba« (Evrokorpus).

»/.../odškodnina za uradnike, odpuščene med

poskusno dobo ali ob njenem zaključku zaradi

očitno nezadovoljivih delovnih rezultatov

(Linguee)«.

Bajuk idr. (2003): vnosa za to kolokacijo ni, obstaja pa vnos za dismiss – odpustiti ali razrešiti

koga; zavreči. Prav tako obstaja vnos za probationer – pogojno obsojeni; pripravnik, kdor je na

poizkusnem delu. Zanimivo je, da v korpusnih prevodih ni zaslediti besede pripravnik.

Kolokacija je prevodno predvidljiva in leksikalno neskladna, saj je v slovenskem

jeziku podana opisno, brez uporabe besede pripravnik. Torej v slovenskem

besedilu se kolokacija ne obdrži, čeprav obstaja: odpustiti pripravnika. V

korpusnih prevodih se pojavlja besede uradnik in delavec z opisom »na/med

poizkusno dobo«.

9. PRIMER

to hear disputes

»Without prejudice to the application of the

provisions of Annex IV for the enforced

recovery of route charges, the courts of the

Contracting Parties shall have sole jurisdiction

to hear disputes arising between the

Organisation, represented by the Director

General, and any natural person or corporate

body, in connection with the application of acts

of the Organisation.« (Evrokorpus).

reševati spore (IATE)

»Ne glede na uporabo določb Priloge IV o

prisilni izterjavi preletnih pristojbin imajo

sodišča pogodbenic izključno pristojnost

obravnavanja sporov, ki nastanejo med

Organizacijo, ki jo zastopa generalni direktor,

in katero koli fizično ali pravno osebo v zvezi z

uporabo aktov Organizacije (Evrokorpus).

33

»The Court of Justice of the European

Communities shall have jurisdiction to hear all

disputes which relate to the provisions of this

Regulation, including claims for damages«

(Linguee).

»Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za

obravnavanje vseh sporov v zvezi z določbami

te uredbe, vključno z odškodninskimi zahtevki«

(Linguee)..

Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo, je vnos za hear a case – obravnavati primer pred

sodiščem.

Evrokorpus še: reševanje o sporih, odločanje o sporih.

Kolokacija je leksikalno skladna in prevodno relativno nepredvidljiva (to hear

disputes – reševanje, obravnavanje sporov).

10. PRIMER

to take precedence over

»Notwithstanding the provisions of paragraph

1, the provisions of this Protocol shall take

precedence over the provisions of any bilateral

agreement on mutual assistance which has

been or may be concluded between individual

Member States and Côte d'Ivoire insofar as the

provisions of the latter are incompatible with

those of this Protocol« (Evrokorpus).

»Notwithstanding paragraph 1, this Regulation

shall, between Member States, take precedence

over conventions which relate to subjects

governed by this Regulation and to which the

Member States are party« (Linguee).

imeti prednost pred

»Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo

določbe iz tega protokola prednost pred

določbami dvostranskih sporazumov o

vzajemni pomoči, ki so bili ali morda bodo

sklenjeni med posameznimi državami članicami

Evropske skupnosti in Slonokoščeno obalo, če

določbe slednjih niso skladne z določbami tega

protokola« (Evrokorpus).

»Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba v

odnosih med državami članicami prednost

pred konvencijami, ki se nanašajo na zadeve,

urejene s to uredbo, in katerih pogodbenice so

države članice« (Linguee).

Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo, niti za besedo precedence.

IATE: vnos za precedence – prednost, kolokacije pa ne navaja.

Ta kolokacija je delno prevodno nepredvidljiva, a leksikalno skladna. Vendar ta

primer nazorno nakazuje, da so vzporedni korpusi zanesljivejši vir kolokacij od

terminoloških baz in slovarjev.

34

6. ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi, v kateri se ukvarjamo s kontrastivno problematiko kolokacij v

pravnem jeziku, smo ugotovili, da so kolokacije večbesedne leksikalne enote, ki

se v naravnem jeziku pogosteje sopojavljajo kot z drugimi besedami in kot bi to

narekovala skladnja in pomenoslovje (Krishnamurthy, 2006).

Od prostih besednih zvez, ki jih ustvarjamo sproti po splošnih slovničnih pravilih,

se kolokacije razlikujejo po tem, da imajo določene omejitve pri izbiri in jih

imamo zato shranjene v spominskem slovarju kot celote. Te omejitve so sicer

lahko logične in semantične narave, ki pa večinoma nimajo vpliva na kolokativne

povezave. Kolokacije tako razumemo kot statističen pojav oziroma kot normalen

način izražanja, ki je posledica uporabe določenega jezika skozi čas (Svensén,

2009).

Prav tako smo ugotovili, da kolokacije predstavljajo velik del naravno

pojavljajočega jezika, po nekaterih ocenah celo do 70%, zato so ključen dejavnik,

ki vpliva na znanje jezika. Prav tako kolokacije omogočajo lažje razmišljanje, saj

lahko ob uporabi že uskladiščenih jezikovnih enot hitreje poimenujemo in

manipuliramo s kompleksnejšimi idejami (Hill, 2000).

S pregledom literature in obstoječih raziskav (Gorjanc in Jurko, 2004; Vrbinc,

2005; Bahns, 1993) smo predstavili kolokacije kot prevajalski problem pri

prevajanju v tuj jezik, kjer je glavna težava interferenca maternega jezika, ker se

prevajalci zanašajo na hipotezo o prevedljivosti besedne zveze kot celote. Glavna

napaka, ki se tukaj pojavlja, je dobesedni prevod.

Hipotezo, da kolokacije predstavljajo prevajalski problem pri produkciji v tuj

jezik, ker so jezikovno specifične in pomensko transparentne, obenem pa

predstavljajo velik odstotek naravnega jezika in so zato ključen element

avtentičnosti ciljnih besedil, smo na osnovi pregleda obstoječih raziskav in

dognanj dokazali.

35

V literaturi (Gabrovšek, 2000) smo ugotovili tudi, da imajo materni govorci

ponotranjeno kolokacijsko mrežo, zato pri prevajanju v materni jezik nimajo težav

in ne delajo kolokacijskih napak. V pravnem jeziku imajo kolokacije status

predpisanih fraz, ki odražajo kulturo, pravni sistem in tradicijo, kot ugotavljajo

nekateri avtorji (Wiesmann, 2004). Zato po našem mnenju kolokacij v pravnem

jeziku materni govorci ne ponotranjijo v takšni meri kot splošne kolokacije in

imajo težave tudi z njihovo produkcijo v maternem jeziku. To je eden izmed

razlogov, zakaj je pravni jezik tako zahteven za prevajanje.

Hipotezo, da so kolokacije v pravnem jeziku zahtevne tudi za prevajanje v materni

jezik, smo skušali preveriti s pristopom preverjanja prevodne predvidljivosti in

leksikalne skladnosti, ki ga je predlagal Gabrovšek (2000). Pristop smo uporabili

v kontrastivni analizi angleških kolokacij in njihovih slovenskih prevodnih

ustreznic. Analiza je pokazala, da so kolokacije v pravnem jeziku večinoma

prevodno predvidljive, a leksikalno neskladne, zaradi česar moramo delno ovreči

hipotezo. Treba pa je dodati, da je bil vzorec kolokacij, ki smo ga uporabili,

nereprezentativen, in zato analiza predstavlja le prikaz pristopa, ki bi ga bilo

mogoče uporabiti na večjem vzorcu.

Smo pa s prej omenjeno analizo potrdili hipotezo, ki se nanaša na izbiro primernih

pripomočkov za prevajanje kolokacij v pravnem jeziku in na splošno.

Menimo, da pri prevajanju splošnih kolokacij v materni jezik ne potrebujemo

pripomočkov, saj se lahko zanašamo na kolokacijske mreže, ki smo jih

ponotranjili z učenjem maternega jezika. Pri enkodiranju pa imamo v angleškem

jeziku na voljo slovarje kolokacij, kot je Dictionary of Selected Collocations (Hill

in Lewis, 1997), ter vzporedne (Evrokorpus, Linguee) in druge korpuse.

Pri prevajanju pravnih kolokacij, ki imajo status predpisanih fraz, pa potrebujemo

pripomočke ne le pri prevajanju v tuj jezik, ampak tudi pri prevajanju v materni

jezik.

36

S kontrastivno analizo smo hipotezo, da se pri prevajanju kolokacij lahko bolj

zanesemo na korpuse kot na slovarje, potrdili, saj smo s pomočjo vzporednih

korpusov v vseh primerih pridobili angleško kolokacijo s slovensko ustreznico, s

slovarji pa ne. Tudi tukaj moramo izraziti zadržke glede reprezentativnosti vzorca.

Zaključimo lahko, da je za uspešno prevajanje kolokacij v pravnem jeziku in tudi

na splošno treba uporabiti primerne prevajalske pripomočke, torej vzporedne

korpuse, in ozavestiti, da so kolokacije prevodno nepredvidljive.

37

7. VIRI IN LITERATURA

Allerton, D. J., Nesselhauf, N. in Skandera, P. (2004): Phraseological Units:

Basic Concepts and Their Application Basel: Schwabe Verlag.

Bahns, J. (1993): Lexical Collocations: A Contrastive View. ELT Journal. 47, (1).

56‒63.

Bajuk, J., Fajdiga, S., Longyka, P. in Podbevšek, G. (2003): Angleško-slovenski

pravni slovar. Ljubljana: Prestige Group.

Benson, M., Benson, E. in Ilson, R. (1997): The BBI Dictionary of English Word

Combinations. Amsterdam: John Benjamins.

Benson, M. (1985): Collocations and Idioms. V: Ilson, R. (Ur.): Dictionaries,

Lexicography, and Language Learning (str. 61‒68). Oxford: Pergamon Institute

of English.

Burger,H.(2003): Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen.

Berlin:Erich Schmidt Verlag.

Čeh, Ž. (2005):Contrastive Excercises for Teaching English. Elope, 2 (1/2).

185‒192.

Evrokorpus. Vzporedni korpusi prevodov. Pridobljeno 20. 9. 2016,

http://www.evroterm.gov.si/evrokorpus/

Flax library. Pridobljeno 22. 9. 2016, http://flax.nzdl.org/greenstone3/flax

Gabrovšek, D. (2000): Phraseology Galore: Words and their Combinations.

Vestnik. 34 (1/2). 183‒238.

38

Gantar, P. (2007): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana:

Založba ZRC, ZRC SAZU.

Gorjanc, V., Jurko, P. (2004): Kolokacije in učenje tujega jezika. Jezik in

slovstvo. 49 (3/4). 49-62. Pridobljeno 11. 09. 2016,

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2V7XD21U

Gruntar Jermol, A. (2007): Pasti pri prevajanju pravnih besedil in kako se jim

ogniti. V: Pomen tujih jezikov v globalnem gospodarstvu. Maribor: Ekonomsko

poslovna fakulteta.

Haigh, R. (2006): Legal Correspondence. Oxford: Oxford University Press.

Haigh, R. (2012): Legal English. New York: Routledge.

Hausmann, F. J. (2003): Kollokationen in der Fachsprahe: Schwerpunkt

Französisch. V: Jung, U. O. H. in Kolesnikova, A. (Ur.): Fachsprachen und

Hochschule (str. 83‒92). Fankfurt am Main: Peter Lang.

Hill, J. (2000): Revising priorities: From grammatical failure to collocational

success. V: Lewis, M. (Ur.): Teaching Collocation. Further Developments in the

Lexical Approach (str. 47‒69). Hove: LTP.

Hill, J. in Lewis, M. (1997): LTP Dictionary of Selected Collocations. Hove:LTP.

Hojnik, J. (2006): English Legal Terminology: Materials. Maribor: Pravna

fakulteta.

Howarth, P. (1998): Phraseology and Second Language Proficiency. Applied

Linguistics. 19 (1). 24‒44.

39

IATE. Terminološka baza Evropske Unije. Pridobljeno 20. 9. 2016,

http://iate.europa.eu/SearchByQueryLoad.do?method=load

James, C. (1998): Errors in Language Learning and Use: Exploring Error

Analysis. Aplied Linguistics and Language Study. Harlow: Addison Wesley

Longman.

Kocbek, A. (2011): Prevajanje pravnih besedil: pasti in strategije v prevodih

pogodb. Koper: Fakulteta za management.

Krishnamurthy, R. (2006): Collocations. V Brown, K. (Ur.): Encyclopedia of

language and linguistics (str. 596‒599). Amsterdam: Elsevier.

Linguee. Slovar in iskalnik prevodov. Pridobljeno 20. 9. 2016,

http://sl.linguee.com/

Moon, R. E. (1998): Fixed Expressions and Idioms in English: A Corpus-Based

Approach. Oxford: Clarendon Press.

Svensén, B. (2009): A Handbook of Lexicography: The Theory and Practice of

Dictionary-Making. Cambridge: University Press.

Sinclair, J. (1991): Corpus, Concordance, Collocation. Oxford: Oxford University

Press.

Toporišič, J. (1992): Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Toporišič, J. (2000): Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja.

Maribor: Obzorja.

Vintar, Š. (2008): Terminologija. Terminološka veda in računalniško podprta

terminografija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani.

40

Vrbinc, M. (2005): Križi in težave rojenih govorcev slovenščine s kolokacijami v

angleščini. Slovenski jezik. 5. 99‒111.

Wiesman, E. (2004): Rechtsübersetzung und Hilfsmittel zur Translation.

Tübingen: Güter Narr Verlag.