UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Jasmina Miklavžič

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. mag. Miljenko Križmarić, univ. dipl. inž. el.

Somentor: Prim. doc. dr. Stojan Potrč, dr. med.

ii

POVZETEK

V diplomskem delu smo primerjali električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož glede

časa priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Raziskavo smo izvedli v operacijskem bloku

Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ugotovili smo, da je v očeh medicinskih sester

v perioperativni dejavnosti elektrokirurški nož boljši glede lastnosti čiščenja, vzdrževanja

in časa priprave. Večina anketiranih medicinskih sester se je po drugi strani odločila v prid

ultrazvočnemu kirurškemu nožu glede varnosti, manjše krvavitve in manjše poškodbe

tkiva. Statistično smo pokazali, da je čas priprave elektrokirurškega noža krajši od časa

priprave ultrazvočnega kirurškega noža (p = 0,017). Anketiranci so bili mnenja, da je laže

čistiti električni kirurški nož kot ultrazvočni kirurški nož (p = 0,096). Anketiranci pri času

priprave noža za urgentne primere prav tako dajejo prednost elektrokirurškemu nožu

(p<0,001). Menimo, da je z ekonomskega stališča bolje uporabljati instrumente za

večkratno uporabo – aktivni del ultrazvočnega kirurškega noža. Ugotavljamo, da se

ultrazvočni kirurški nož redkeje uporablja kot elektrokirurški nož in da je o njem malo

literature, zato je razumevanje te tehnologije za medicinske sestre precej težavno.

Diplomsko delo zaključimo s predlogom, da je potrebno več izobraževanja za delo s

kompleksno tehnologijo, kot je ultrazvočni kirurški nož.

KLJUČNE BESEDE

Biomedicinska tehnologija,

elektrokirurški nož,

ultrazvočni kirurški nož,

perioperativna zdravstvena nega.

iii

ABSTRACT

In the Diploma we compared the electrical surgical knife with the ultrasound surgical knife

regarding the preparing, maintenance and sterilization. The research was carried out in the

operating block of the University Medical Centre Maribor. We found out that perioperative

nurses favour the electrosurgical knife, because it has better cleaning, maintaining and

preparing characteristics. Most of the questioned nurses on the other hand favoured the

ultrasound surgical knife, regarding safety, less bleeding and less tissue damage. We have

statistically proven, that the preparing time for the electrosurgical knife is shorter than the

preparing of the ultra sound surgical knife (p = 0,017). The questioned individuals think,

that it is easier to clean the electrosurgical knife than the ultrasound surgical knife (p =

0,096). They also favour the electrosurgical knife, when it comes to preparing the knife for

urgent cases (p<0,001). We think that it is from the economical point of view better to use

instruments for repeated use – the active part of the ultrasound surgical knife. We ascertain

that the ultrasound surgical knife is used less than the electrosurgical knife and that there is

little literature about it, so nurses can hardly understand the technology behind it. We

conclude the Thesis with the suggestion, that more education about working with complex

technologies such as the ultrasound surgical knife is needed.

KEY WORDS

Biomedical tehnology,

electrosurgical equipment,

ultrasonic surgical equipment,

perioperative nursing.

iv

KAZALO:

1. UVOD ...........................................................................................................................1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ..........................................................................................1

1.2 NAMEN IN CILJI DELA ................................................................................................2

1.2.1 Namen...............................................................................................................2

1.2.2 Cilji ...................................................................................................................2

2. ELEKTROKIRURGIJA .............................................................................................3

2.1 OSNOVNA NAČELA DELOVANJA ELEKTROKIRURGIJE ...................................................4

2.2 ELEKTROKIRURŠKA OPREMA .....................................................................................4

2.2.1 Monopolarna elektrokirurgija ............................................................................6

2.2.2 Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije ...................................................7

2.2.3 Bipolarna elektrokirurgija................................................................................12

2.2.4 Učinek koagulacije ..........................................................................................13

2.3 NEVARNOSTI V ELEKTROKIRURGIJI ..........................................................................15

2.3.1 Elektrokirurški dim..........................................................................................16

2.3.2 Opekline..........................................................................................................17

3. ULTRAZVOČNA KIRURŠKA OPREMA...............................................................18

3.1 ULTRAZVOK............................................................................................................19

3.2 ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ (SKALPEL)..................................................................20

3.2.1 PREDNOSTI ULTRAZVOČNEGA SKALPELA...............................................................21

3.3 IZBOR INSTRUMENTOV IN PRIPADAJOČA OPREMA ZA ULTRAZVOČNI SKALPEL ............22

3.4 PRIMERJAVA TREH RAZLIČNIH ULTRAZVOČNIH KIRURŠKIH SKALPELOV .....................27

3.5 PRIMERJAVA ULTRAZVOČNEGA KIRURŠKEGA NOŽA IN ELEKTROKIRURŠKEGA NOŽA S

SLIKOVNIM PRIKAZOM...................................................................................................28

4. ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJA IN STERILIZACIJA INSTRUMENTOV .............33

4.1 PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJO ..................................................................33

4.2 DEZINFEKCIJA .........................................................................................................34

4.3 STERILIZACIJA.........................................................................................................35

5. REZULTATI..............................................................................................................37

5.2 REZULTATI STATISTIČNIH TESTOV ...............................................................54

6. RAZPRAVA...............................................................................................................59

7. SKLEPNE MISLI ......................................................................................................60

8. LITERATURA...........................................................................................................61

v

KAZALO SLIK:

Slika 1: Rezanje in koagulacija tkiva z električnim kirurškim nožem .................................3

Slika 2: OLYMPUS elektrokirurški aparat UES-40............................................................5

Slika 3: Elektrokirurška enota s pripomočki (Minicutter znamke KLS Martin)...................5

Slika 4: Monopolaren način toka električne energije ..........................................................6

Slika 5: Princip porazdelitve gostote električnega toka .......................................................7

Slika 6: Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije.......................................................8

Slika 7: Primer signalizacije REM na visokofrekvenčnem generatorju Olympus UES-40...9

Slika 8: Razdeljena elektroda za CQM varnostni sistem. ..................................................10

Slika 9: Pravilna orientacija nevtralne elektrode...............................................................10

Slika 10: Nepravilna orientacija nevtralne elektrode.........................................................11

Slika 11: Bipolarna elektrokirurgija. ................................................................................12

Slika 12: Tehnike koagulacije monopolarne elektrokirurgije ............................................14

Slika 13: Kroglasta elektroda za kontaktno koagulacijo....................................................14

Slika 14: Sprej koagulacija...............................................................................................15

Slika 15: Sesanje dima med elektrokirurškim posegom ....................................................17

Slika 16: Opekline nastale med elektrokirurškim posegom...............................................18

Slika 17: Prikaz operativnega posega z uporabo ultrazvočne kirurške opreme robota Da

Vinci................................................................................................................................19

Slika 18: Ultrazvočni generator z instrumenti...................................................................22

Slika 19: SonoSurg-G2 v kombinaciji z visokofrekvenčnim generatorjem........................23

Slika 20: Priključitev instrumentov na VF-generator ........................................................23

Slika 21: Generator ultrazvočnega kirurškega noža ..........................................................24

Slika 22: Ultrazvočne škarjice..........................................................................................24

Slika 23: Ultrazvočne škarjice..........................................................................................25

Slika 24: Set ultrazvočni skalpel-kljukica.........................................................................25

Slika 25: Ultrazvočne škarje in koagulator .......................................................................26

Slika 26: Prikaz rezanja tkiva z ultrazvočnimi škarjicami .................................................26

Slika 27: Tkivo po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža...............................................28

Slika 28: Tkivo po uporabi elektrokirurškega noža (moč 30W) ........................................29

Slika 29: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z ultrazvočnim

skalpelom. .......................................................................................................................30

Slika 30: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z elektrokirurškim

nožem. .............................................................................................................................30

Slika 31: Odstranitev žolčne vrečke .................................................................................31

Slika 32: Del črevesja rezanega z ultrazvočnim skalpelom. ..............................................32

vi

Slika 33: Del črevesja rezanega z elektrokirurškim nožem ...............................................32

Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož

1

1. UVOD

1.1 Opredelitev problema

Bolezen neredko pomeni izgubo varnosti. Posameznika tako rekoč čez noč obremeni s

skrbmi in strahovi, neredko pa tudi z žalostjo, občutji osamljenosti, odvisnosti in nemoči.

Neprijetni stranski učinki terapevtskih, zlasti še operativnih posegov, večkrat vidno

spremenijo posameznikov zunanji videz in posameznika izpolnijo z občutji drugačnosti,

zaradi česar se stikom z drugimi izogiba in vse bolj drsi v samoto (Rakovec Felser, 2002,

str. 67).

Harmonični skalpel je instrument, ki uporablja mehanično valovanje frekvence 55,5 kHz,

da istočasno reže in koagulira tkivo. Ultrazvočno aktivirane naprave so varne in hitre v

laparoskopski kirurgiji. Ta nova tehnologija je bila uporabljena v različnih vejah kirurgije,

vključno z otorinolaringološko, gastroenterološko, žilno in ginekološko kirurgijo (Miccoli

et.al., 2006).

Razen klasičnega skalpela, ki reže zaradi povzročenega tlaka kirurga oz. osebe, ki ga

uporablja se največ uporablja elektrokirurški nož. Vedno več kirurgov pa se odloča za

novo tehnologijo, ultrazvočni kirurški nož, ki ima veliko prednosti pred prej omenjenima

sistemoma rezanja. Delovni princip ultrazvočnega kirurškega noža (harmoničnega

skalpela) je preoblikovanje električne energije v logitudinalno mehanično gibanje konice

instrumenta. Glavna prednost ultrazvočnega kirurškega noža v primerjavi s standardno

elektrokirurško napravo, so manjše lateralne toplotne poškodbe, manj dima pri posegu,

manj nevromišične stimulacije in ni električnega toka, ki bi tekel skozi pacienta (Perko

et.al.,2005).

Avtor Armstrong in soavtorji so podali oceno raziskave, kjer so primerjali elektrokirurški

nož in ultrazvočni kirurški nož. Oba sistema rezanja sta bila izvedena pri petdesetih

bolnikih, katerim je bilo potrebno kirurško odstraniti hemoroide. V raziskavi so ugotovili,

da je bila v skupini operirani z ultrazvočnim kirurškim nožem, pooperativna bolečina

veliko manjša, kot pri bolnikih operiranih z elektrokirurškim nožem. Pacienti operirani z

ultrazvočnim kirurškim nožem so se prej vrnili na svoja delovna mesta, kot bolniki

operirani z elektrokirurškim nožem. V raziskavi je sodeloval tudi pacient, ki je že pred

desetimi leti bil operiran zaradi iste bolezni z elektrokirurškim nožem. Sedaj so ga operirali


2

z ultrazvočnim kirurškim nožem. Po njegovih izkušnjah je bilo okrevanje po operaciji z

ultrazvočnim kirurškim nožem dramatično manj boleče, kot pri prvi operaciji (Armstrong

et.al., 2001).

V današnjem času je vse več posegov, ki imajo trend v endoskopskih tehnikah. Bolnik ima

manj bolečin, možnost infekcij je veliko manjša, rane so manjše in okrevanje je veliko

hitrejše. Tehnologija napreduje zelo hitro, aparati so kompleksni in težko razumljivi.

Problem za študente je, ker se nimamo kje učiti, saj pacienti ne dovolijo, da so učni

predmet. Simulacije nas izobražujejo, ne da bi bili bolniki prisotni, tako ne moremo

nobenega poškodovati (Križmarić, 2006a). Za ustrezno simulacijo, ki bi nam služila za

učenje bodočih in trenutnih zdravstvenih delavcev, nameravamo izdelalati enostaven

simulator za prikaz učinkov ultrazvočnega skalpela.

1.2 Namen in cilji dela

1.2.1 Namen

Namen diplomskega dela je bil opisati in primerjati električni kirurški nož in ultrazvočni

kirurški nož (UZ nož) glede priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Oba kirurška noža sta

dva različna, danes precej uporabljena sistema kirurškega rezanja in koagulacije.

1.2.2 Cilji

Cilj raziskave so bili ugotoviti razlike v pripravi instrumentov med ultrazvočnim kirurškim

nožem in elektrokirurškim nožem ter ugotoviti razlike v čiščenju in sterilizaciji med

ultrazvočnim kirurškim nožem in elektrokirurškim nožem.


3

2. ELEKTROKIRURGIJA

Prvi podatki koriščenja toplote, kot način zdravljenja, izhajajo iz leta 2800 pred Kristusom

v najstarejši poznani knjigi o kirurgiji na papirusu, katero je našel Edwin Smith. Prva

uporaba električne energije v kirurgiji se je pojavila v sredini devetnajstega stoletja, ko so

ugotovili, da se kirurški instrument zagreje tako, da električna energija prehaja skozi njega.

Ta ugotovitev je zamenjala stari način gretja instrumentov pred posegom.

V elektrokirurgiji uporabljamo izmenični električni tok visokih frekvenc (angl.:HF-High

Frequency Current), ki teče skozi biološko tkivo, kjer povzroča toplotne učinke, ne vpliva

pa na bioelektrične sisteme živcev in mišic. Elektrokirurgiji pravimo tudi kirurška

diatermija, po strokovnem izrazu, ki ga je leta 1897 skoval Franz Nagelschmidt.

Neustrezno ravnanje z elektrokirurško opremo lahko izpostavi tako pacienta kot

zdravstveno osebje številnim nevarnostim. Najbolj pogoste nevarnosti so električni udari in

neželene opekline. Manj pogoste so nevromišične stimulacije, segrevanje vsadkov,

eksplozije plinov in interferenca elektromagnetnega valovanja s srčnimi vzpodbujevalniki

ali drugimi električnimi aparati (Križmarić et.al., 2006).

Slika 1: Rezanje in koagulacija tkiva z električnim kirurškim nožem

Vir: www.valleylab.com

Ko kirurg elektrodo približa tkivu, steče skozi elektrodo električna energija, ki povzroči

ogromno količino toplote v zelo kratkem času. Rezultat je prerez tkiva in koagulacija.


4

2.1 Osnovna načela delovanja elektrokirurgije

Osnovno delovanje elektrokirurgije temelji na segrevanju tkiva, skozi katerega teče

električni tok. Ta tok mora imeti veliko gostoto, da ustvari ohmsko segrevanje tkiva, ki ima

neko specifično upornost za tok (Križmarić et.al., 2006).

Visokofrekvenčni generator, je modul, v katerem se električna energija iz električne mreže

spreminja v električno energijo visoke frekvence. Po priključnih kablih in ročnem držalu,

se ta električna energija dovaja na aktivno elektrodo. Med samim potekom operacije, se

okrog točke dotika aktivne elektrode in tkiva ustvarja polje z visoko koncentracijo

električne energije. Tako velika koncentracija električne energije na majhnem področju

tkiva ustvarja želeni elektrokirurški učinek okrog aktivne elektrode. Med tem, ko

električna energija prehaja skozi telo pacienta do nevtralne elektrode, se v dotiku z veliko

površino nevtralne elektrode koncentracija električne energije zmanjšuje. Na ta način se

izognemo ustvarjanju toplotnega učinka na nevtralni elektrodi. Električni krog se zaključi s

priključnim kablom nevtralne elektrode.

Visokofrekvenčni generator se lahko aktivira z nožnim pedalom ali s tipko na ročnem

držalu aktivne elektrode.

V slučaju slabo postavljene nevtralne elektrode, kadar ni celotna površina elektrode

pritrjena na pacientovo tkivo, obstaja velika možnost nastanka opeklin. Kadar se zmanjša

površina dotika elektrode s kožo, se koncentracija električne energije poveča, kar povzroči

opekline.

Zgoraj naveden način dela se nanaša na monopolarni način dela. Razlika med

monopolarnim in bipolarnim načinom dela je, da za bipolaren način dela ne potrebujemo

nevtralne elektrode, funkcijo nevtralne elektrode prevzamejo vrhovi izolirane pincete.

2.2 Elektrokirurška oprema

Začetki moderne elektrokirurgije segajo v leto 1920, ko je William T. Bovie razvil za tiste

čase inovativni elektrokirurški aparat, ki ga je leta 1926 v klinično prakso uvedel

nevrokirurg Harvey Cushing (Križmarić et.al., 2006).


5

Slika 2: OLYMPUS elektrokirurški aparat UES-40

Vir: Olympus katalog

Po skoraj devetdesetih letih uporabe ostaja električni aparat osnovno orodje v rokah

kirurgov. Osrednji del elektrokirurške opreme je električni visokfrekvenčni generator. Ta

električni aparat proizvaja izmenični visokofrekvenčni (HF) električni tok (slika 2). Na tak

generator lahko priključimo v splošnem dve obliki elektrod, ki sta vedno v paru.

Visokfrekvenčni generator prilagodi, glede na uporabljane elektrode, električni tok in

deluje v bipolarnem ali monopolarnem načinu. Temeljna razlika med načini je v tem, kako

električni tok vstopi in zapusti biološko tkivo (Križmarić et.al., 2006).

Slika 3: Elektrokirurška enota s pripomočki (Minicutter znamke KLS Martin)

Vir: KLS Martin katalog


6

2.2.1 Monopolarna elektrokirurgija

V monopolarnem načinu (slika 4) teče tok skozi pacienta med aktivno elektrodo in

nevtralno elektrodo. Aktivna elektroda se imenuje zato, ker se pod njo izvaja kirurški

učinek (aktivni), na nevtralni (neaktivni) elektrodi pa ni kirurškega učinka. Aktivna

elektroda ima majhno površino, zaradi že omenjene majhne prevodnosti za doseganje

kirurškega učinka. Visoka gostota toka na stiku med tkivom in aktivno elektrodo omogoča

različno kirurško tehniko kot je rezanje, koagulacija ali sušenje. Za nevtralno elektrodo se

zahteva mnogo večja površina, ki deluje kot zbiralna elektroda za tok, ki teče skozi

pacienta (Križmarić et.al., 2006).

Med monopolarno tehniko dela, teče električna energija skozi tkivo , od aktivne elektrode,

proti nevtralni elektrodi. Električno energijo visoke frekvence proizvaja visokofrekvenčni

generator. Električni krog, razen aktivne in nevtralne elektrode, ter tkiva pacienta,

zaključujejo priključni kabli.

Posebna oblika monopolarne tehnike rezanja je monotermalna (mono-terminal) tehnika. Ta

tehnika rezanja se uporablja izključno v zobni kirurgiji. Pri tej tehniki rezanja se ne

uporablja nevtralna elektroda, njeno nalogo prevzame operacijski stol za pacienta. Ko se

telo pacienta dotakne stola, se zapre visokofrekvenčni električni krog.

Slika 4: Monopolaren način toka električne energije


Slika prikazuje monopolaren način toka električne energije pri uporabi električnega

kirurškega noža.


7

Pri monopolarnem krogu imamo 4 komponente:

• generator

• aktivno elektrodo

• pacienta

• elektrodo, ki se vrne od pacienta nazaj

Slika 5: Princip porazdelitve gostote električnega toka

Vir: Zbornik XXI

Funkcija nevtralne elektrode je zbiranje po telesu razpršenega električnega toka, ki se mora

porazdeliti po celotni površini elektrode. Maksimalna varna temperatura pod nevtralno

elektrodo je 45°C. Če je kontaktna površina elektrode dovolj velika in izpostavljenost toku

dovolj majhna, se temperatura ne dvigne nad 45°C. Standardi zahtevajo varnostno mejo, ki

ne dovoljuje porasta temperature pod nevtralno elektrodo za več kot 6°C od normalne

temperature kože (33°C) (Križmarić et.al., 2006).

2.2.2 Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije

Oblika aktivne elektrode je odločilna za koncentracijo gostote toka skozi kirurško mesto.

Slika 6 prikazuje dve obliki rezanja v monopolarnem načinu z različnimi elektrodami. Levi

del slike predstavlja elektrodo v obliki igle, desni del slike pa predstavlja elektrodo v obliki

zanke. Skozi elektrode v obliki konic oziroma igel z majhno površino, tečejo zelo visoke

tokovne gostote in posledično so pod temi aktivnimi elektrodami visoke temperature

primerne za rezanje (Križmarić et.al., 2006).


8

Slika 6: Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije

Vir: Zbornik XXI

Varnostni sistemi monopolarne elektrokirurgije

Varnostni sistemi skrbijo, da se zmanjša tveganje pred poškodbami na najmanjšo možno

mero. Večina elektrokirurških aparatov pri vklopu avtomatsko izvede interno testiranje.

Mikroprocesorsko se preveri funkcionalnost različnih sklopov. Pokvarjen zvočnik ali

signalna lučka v primeru okvare ne bi signalizirala alarma, zato se pred uporabo preveri

integriteta vseh pomembnih elektronskih vezij. Test se imenuje Start-up Self Check. V

primeru negativnega testa so lahko vzroki različne notranje okvare, aktivirano nožno

stikalo, ali zagozditev kakih gumbov. Največkrat pomaga izklop aparata in nato ponovni

vklop. Rezervni aparat mora biti vedno v bližini in pripravljen za delo (Križmarić et.al.,

2006).

Monitoring nevtralne elektrode (REM – Return Electrode Monitor)

Monitoring nevtralne elektrode preverja funkcionalnost električnih konektorjev in kabla za

priklop nevtralne elektrode. Aparat tako dolgo ne deluje, dokler na vključimo v vtičnico

nevtralno elektrodo. Varnostni sistem se imenuje ponekod tudi RECM – Return Electrode

Continuity monitor. Pri napaki se aktivira alarm in moramo razrešiti naslednje morebitne

težave:

- kabel, ki povezuje nevtralno elektrodo in generator je lahko prekinjen,

- električni konektor, ki ga priključimo v elektrokirurški generator ne deluje,

- električni konektor na strani priključitve nevtralne elektrode ne deluje (Križmarić et.al.,

2006).


9

Slika 7: Primer signalizacije REM na visokofrekvenčnem generatorju Olympus UES-40

Vir: Zbornik XXI

Na sliki 7 je primer, ko nastopi napaka v povezavi nevtralne elektrode na aparatu Olympus

UES-40. Utripa indikator WARNING in na generatorju se pojavi koda napake (Er 01).

Medicinska sestra mora v tem primeru imeti razdelan načrt, kako bo najhitreje odpravila

napako. Kode napak skupaj z načrtom odpravljanja napak je najbolje imeti vedno pri roki

(Križmarić et.al., 2006).

Monitoring ustreznega stika nevtralne elektrode in kože (CQM– Contact Quality

Monitoring)

Različne nevtralne elektrode imajo zaradi različnih oblik, velikosti in uporabljenih

materialov, različne vzorce porazdelitve toplote. Nekatere elektrode so izdelane iz posebne

vodne želatine (PolyHesiveTM), kjer je 50 % deionizirane vode, zato jih pred uporabo ne

smemo segrevati. Nevtralna elektroda je kritični element v elektrokirurškem tokokrogu.

Nevtralna elektroda mora biti dobro pritrjena na kožo pacienta po celotni površini, da

zadostimo potrebni prevodnosti in porazdelitvi toka. Za električni tok se zahteva

enakomerna porazdelitev gostote toka skozi celotno površino elektrode. Če popusti stik na

določenem mestu pod elektrodo, se tam poveča upornost in pojavi se nevarnost lokalnih

opeklin (Križmarić et.al., 2006).


10

Slika 8: Razdeljena elektroda za CQM varnostni sistem.

Vir: Zbornik XXI

Vsaka polovica nevtralne elektrode je povezana z enim kablom do visokofrekvenčnega

generatorja. Varnostni sistem proizvaja majhen testni električni tok, ki ga najprej usmeri v

eno polovico elektrode. Od tam tok steče skozi tkivo pacienta in skozi drugo polovico

elektrode ter se vrne nazaj v aparat. Tok je približno 1000-krat manjši od toka, ki je

potreben za kirurški učinek in znaša okvirno 1 mA pri napetosti 1 mV. Frekvenca tega toka

je tudi manjša od kirurškega toka in je v območju od 39 kHz do 350 kHz. Na ta način se

meri impendanca, ki določi kolikšna je prevodnost preko površine elektrode in kože. Če

impendanca preseže določeno vrednost, na primer 150 Ω, se izhod prekine in vklopi se

alarm. Nekateri aparati omogočajo dodatni varnostni sistem, ki preverja, ali je elektroda v

pravilni orientaciji. Pravilna orientacija je prikazana na sliki 9, kjer sta obe polovici

elektrode usmerjeni proti kirurškemu aktivnemu mestu. Tok, ki priteče iz aktivne elektrode

(IHF), se v tem primeru porazdeli enakomerno v eno in drugo polovico nevtralne elektrode

(I1 in I2). Na sliki vidimo, da po tri tokovnice potekajo v vsako polovico elektrode. Tok je

enakomerno porazdeljen in ni pričakovati opeklin pod nevtralno elektrodo (Križmarić

et.al., 2006).

Slika 9: Pravilna orientacija nevtralne elektrode

Vir: Zbornik XXI


11

Na sliki 10, je prikazana nepravilna orientacija nevtralne elektrode, kjer je leva polovica

usmerjena v smeri kirurškega mesta aktivne elektrode. Visokofrekvenčni električni tok

teče od aktivne elektrode (I HF)skozi pacienta proti nevtralni elektrodi. Zaradi orientacije

nevtralne elektrode večina električnega toka steče skozi bližnjo polovico nevtralne

elektrode (I1), manjši delež pa teče skozi drugo polovico (I2) (Križmarić et.al., 2006).

Slika 10: Nepravilna orientacija nevtralne elektrode

Vir: Zbornik XXI

Postavljanje nevtralne elektrode na pacienta

Nevtralno elektrodo postavite tako, da je z vso svojo površino prilepljena na pacientovo

kožo. Potrebno jo je dobro pričvrstiti, da se zadrži dober kontakt, tudi če položaj pacienta

spreminjamo. Nevtralna elektroda ne sme vplivati na prekrvavljenost dela telesa, kamor je

postavljena. Zelo pomembno je, da pazimo, da po nevtralni elektrodi ne teče kakšna

tekočina. Nevtralno elektrodo je potrebno zavarovati z gumijastimi trakovi, da ne drsi.

Kožo, ki je porasla z gosto dlako, je potrebno pred namestitvijo elektrode pobriti. Koža

mora biti čista in suha. Najugodnejše mesto postavljanja nevtralne elektrode je mišično

tkivo nadlahti in stegna. Kadar pravilna namestitev nevtralne elektrode ni mogoča, je

potrebno namesto bipolarne tehnike rezanja uporabiti bipolarno tehniko.

Za pravilno delo nevtralne elektrode je potreben kvaliteten kontakt s kožo pacienta,

pravilna namestitev električnih vodnikov, omejena uporaba v predelu srca ter pravilno

postavljena nevtralna elektroda. Paziti je potrebno na EEG in EKG elektrode.

Razen osnovnih pravil postavljanja nevtralne elektrode, je potrebno upoštevati tudi

sledeče:

• pribor, instrumenti in priključni električni vodniki morajo biti v popolnoma

ispravnem stanju


12

• vsi spoji morajo biti pravilno spojeni

• električni vodniki se ne smejo dotikati pacienta

• električne vodnike napeljemo po najkrajši poti

• električni vodniki se ne smejo dotikati električnih vodnikov, na primer EKG

vodnika

• pacient ne sme ležati na električnih vodnikih

• omejena je uporaba na koronarnem področju

• potrebno je spremljati delovanje EKG ali EEG elektrod in drugih senzorjev

Monitoring časovnih omejitev (Activation Time Limit Alarm)

Neprekinjena aktivnost elektrokirurške naprave bi lahko pripeljala do prekomernega

segrevanja ali poškodbe pacienta. Zaradi tega obstajajo časovne omejitve glede podaljšane

aktivacije, ki je na ta način omejena. Časovno omejitev si v večini aparatov, uporabnik

lahko tudi nastavlja sam (Križmarić et.al., 2006).

2.2.3 Bipolarna elektrokirurgija

Pri bipolarni elektrokirurgiji (slika 11) teče električni tok med dvema bližnjima

elektrodama, s katerima držimo manjši kos tkiva. Ti dve elektrodi sta v obliki

funkcionalnih krakov prijemalke, s katero prijemamo tkivo. Obe elektrodi sta v tem

primeru, za razliko od monopolarnega načina, aktivni elektrodi, saj se med njima aktivno

dogaja kirurški učinek (Križmarić et.al., 2006).

Slika 11: Bipolarna elektrokirurgija.



13

Za razliko od monopolarne tehnike, pri bipolarni tehniki rezanja električna napetost visoke

frekvence ne prehaja skozi telo pacienta proti nevtralni elektrodi. Zahvaljujoč posebnemu

oblikovanju (izolaciji), so lahko bipolarni instrumenti postavljeni tako, da se aktivna in

nevtralna elektroda nahajata ena nasproti druge. Najbolj poznan in najbolj razširjen

instrument te vrste je bipolarna pinceta. Pot električne energije visoke frekvence je v tem

primeru iz enega, na drugi vrh pincete. Ta pot je neprimerno krajša, kot takrat, ko se koristi

nevtralna elektroda. Tudi potrebna energija je majhna. Iz istega razloga ja tudi

koagulacijska cona majhna. V primerjavi iz stališča varnosti, bipolarna tehnika nadvladuje

monopolarni. Nevtralna elektroda, brez katere ni mogoče delati z monopolarno tehniko,

nima v primeru bipolarne uporabe nobene funkcije.

2.2.4 Učinek koagulacije

Kadar je toplotni učinek sprijemanja proteinov povzročen s toploto, proizvedeno v bližini

aktivne elektrode, ta učinek imenujemo koagulacija. Koagulacijski učinek narekuje

temperatura, velikost površine, katere se dotika koagulacijska elektroda, ter moč

visokofrekvenčnega izhoda energije. Tkivo okrog aktivne elektrode v vseh smereh ustvarja

koagulacijsko področje. Med tem lahko pride tudi do odmiranja tkiva, katero meji s

koagulacijskim področjem. Opisan učinek je vzrok zmanjšanja krvavitve. Stene žil v

bližini elektrode se lepijo zaradi proizvedene toplote.

Učinek koagulacije se lahko doseže na dva načina prikazana na sliki 12. V prvem načinu je

aktivna elektroda v stiku s tkivom, kar je prikazano na levem delu slike 12. V tem primeru

prihaja do sušenja (desikacije) in koagulacije celic tudi v globljih plasteh. Pri drugem

načinu (desni del slike 12) je aktivna elektroda dvignjena nad tkivom in ni v kontaktu z

njim. Med elektrodo in tkivom se pri aktivaciji elektrokirurškega generatorja povečuje

električna napetost, in ko se napetost dvigne do določene vrednosti, preskočijo iskre.

Potrebna električna poljska jakost za ustvarjanje iskre je nad 1000 V/mm v prostoru med

elektrodo in tkivom. Način imenujemo tudi fulguracija (fulgur – strela, bliskanje) ali sprej

koagulacija (Križmarić et.al., 2006).


14

Slika 12: Tehnike koagulacije monopolarne elektrokirurgije

Vir: Zbornik XXI

Za kontaktno koagulacijo so primerne okrogle ali ploščate elektrode. Zraven njih pa se

lahko kirurg poslužuje tudi stranskim delom nekaterih elektrod za rezanje.

Slika 13: Kroglasta elektroda za kontaktno koagulacijo

Vir: www.hilus.hr/docs.html

Sprej koagulacija

Sprej koagulacija, je posebna vrsta koagulacijske tehnike. Dolgo časa je poznana pod

imenom fulguracija. V tem primeru se aktivna elektroda drži nekoliko milimetrov nad

površino tkiva. Ko se visokofrekvenčni generator aktivira, ustvarja električno napetost, in

ko se napetost dvigne do določene vrednosti, preskočijo iskre. Ko preskoči iskra, pride

preko zraka do preboja in pojavi se električni lok. Ta električna energija ustvarja

površinsko, nežno koagulacijsko cono. S premikanjem aktivne elektrode je mogoče


15

izkoagulirati veliko površino rane različnih struktur tkiva. Eden najpogostejših primerov

uporabe sprej koagulacije je koagulacija odprtega prsnega koša po operaciji srca.

Slika 14: Sprej koagulacija

Vir: www.hilus.hr/docs.html

2.3 Nevarnosti v elektrokirurgiji

Neželeni učinki medicinskih pripomočkov so zakonsko regulirani v 107. členu Zakona o

zdravilih in medicinskih pripomočkih. Neželene učinke medicinskih pripomočkov

spremlja pravna oseba za spremljanje neželenih učinkov, ki jo za to dejavnost imenuje

pristojni minister. Pravilnik o medicinskih pripomočkih določa zahteve za medicinske

pripomočke, aktivne medicinske pripomočke za vsaditev in njihove dodatke ter kriterije za

ugotavljanje njihove skladnosti z bistvenimi zahtevami za varnost in zdravje. Resen

neželen škodljiv učinek v zvezi z medicinskim pripomočkom je vsaka neželena škodljiva

reakcija, ki ima za posledico smrt, neposredno življenjsko ogroženost, pohabo, bolnišnično

zdravljenje, če ga prej ni bilo, ali podaljšanje bolnišničnega zdravljenja. Za spremljanje

neželenih škodljivih učinkov zdravil in neželenih učinkov medicinskih pripomočkov so z

odredbo določili Klinični center, Strokovno poslovno skupnost, Interno kliniko, Center za

zastrupitve, na naslovu Zaloška 7 v Ljubljani. Ta pravna oseba je dolžna spremljati

neželene škodljive učinke zdravil in neželene učinke medicinskih pripomočkov v skladu s

65. in 107. členom zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št.

101/99 in 70/00). Zdravstveno osebje je dolžno obveščati pristojni organ in pravno osebo o

resnih neželenih škodljivih učinkih, ki so nastali pri uporabi medicinskega pripomočka in


16

sicer v 24. urah od dogodka. Prav tako je zdravstveno osebje dolžno obveščati pravno

osebo o ostalih neželenih škodljivih učinkih in o potencialnih resnih neželenih dogodkih

čim prej, najkasneje v 15-ih dneh od dneva dogodka. Zdravstveno osebje je dolžno

obveščati pristojno inšpekcijo, če ugotovi nepravilno označevanje medicinskih

pripomočkov (Križmarić et.al, 2006).

2.3.1 Elektrokirurški dim

Zdravstveno osebje zaposleno v operacijskih prostorih, se praviloma niti ne zaveda, kakšna

so tveganja, ki jih prinaša večletna izpostavljenost kirurškemu dimu. Z razvojem in

uporabo elektrokirurgije so se količine tega dima samo še povečevale. Pozornost

raziskovalcev tega tipa onesnaževanja, se je začela v 80. letih, ko se je na tržišču zraven

elektrokirurgije, pojavila še laserska tehnologija. Tako laser kot elektrokirurški aparat,

ustvarita termalno uničenje tkiva, kjer je stranski produkt dim. Toplota povzroči hitro

izparevanje celične citoplazme, pri kateri zaradi porasta tlaka eksplodira zunanja

membrana. Dim, ki se na ta način sprosti, primarno vsebuje vodo, zraven pa so snovi

zgorelih beljakovin in druge organske snovi. Dim je biološko in kemijsko kontaminiran,

vendar raziskave niso potrdile neposredne zveze med dimom in profesionalnimi bolezni.

Na splošno je sprejeto načelo, da dim predstavlja tveganje za osebje, ki je dan za dnem

izpostavljeno takim pogojem dela.

Tveganje povezano s kirurškim dimom je naslednje:

- vnetje dihalnih poti,

- hipoksija/vrtoglavica,

- kašelj,

- glavobol,

- solzenje,

- slabost/bruhanje,

- hepatitis,

- astma,

- pljučna trombolija,

- kronični bronhitis,

- karcinom,

- HIV.

V kontekstu elektrokirurškega dima razumemo vse plinaste bioprodukte, ki nastanejo pri

kirurškem posegu in vsebujejo dim, aerosole, pare, in kjer so lahko živi ali neživi celični


17

materiali. Principi za nastanek dima pri laserjih in elektrokirurških aparatih so podobni. Pri

ultrazvočnem skalpelu se aerosoli ustvarijo brez toplote – termalnega procesa. Procesu

pravimo nizkotemperaturno izhlapevanje, ker se postopek opravlja pri nižjih temperaturah

(Križmarić et.al., 2006).

Čeprav v večini primerov elektrokirurški dim ni takojšnja grožnja zdravju pacienta, kirurga

in ostalega osebja, ga ne moremo zanemariti. Osebje lahko naredi nekaj preprostih

ukrepov, da se zaščiti pred nevarnostjo elektrokirurškega dima. Maske morajo namestiti

tesno na obraz, da dim ne uhaja mimo njih. Veliko pripomorejo bolj kakovostne filter

maske, ali pa si nadenejo dve maski. Priporočljivo je, da namestijo napravo za sesanje

dima blizu elektrokirurškega rezila, kadar se proizvaja dim.

Slika 15: Sesanje dima med elektrokirurškim posegom


Pri novih elektrokirurških nožih je velika prednost naprava za sesanje dima, ki se priključi

direktno na elektrokirurški nož. Naprava posesa dim, ki nastane med samim posegom.

Sesanje dima je lažje in veliko bolj učinkovito.

2.3.2 Opekline

Opekline pod nevtralno elektrodo nastanejo zaradi slabega stika med elektrodo in kožo

pacienta. Alternativne poti električnega toka pa tečejo, ko je pacient v stiku ozemljenimi


18

prevodnimi deli (kovinski deli mize, vozička). Takih opeklin je danes manj, saj imajo

sodobni generatorji visokofrekvenčnega toka ločeno ozemljitev, od ozemljitve ostalih

električnih instalacij. Tretja oblika opeklin nastane zaradi kapacitivnih sklopov vodnikov

preko izolacije kablov na pacienta. Poškodovane izolacije kablov lahko privedejo do

iskrenja in požara ali povzročijo opekline pacientu. Sodobna elektrokirurška oprema je

opremljena z različnimi elektronskimi sklopi, ki skušajo preprečiti omenjene poškodbe. Ko

pride do napake, ki jo zazna elektronika, aparat onemogoči delovanje in sproži se zvočni

in/ali vizualni alarm (Križmarić et.al., 2006).

Slika 16: Opekline nastale med elektrokirurškim posegom


Slika prikazuje opekline pacienta, ki je bil med časom operacije z elektrokirurškim nožem

priključen na EKG elektrode. V tem primeru je bil uporabljen prizemljen elektrokirurški

generator istočasno z napravo za merjenje elektrokardiograma.

3. ULTRAZVOČNA KIRURŠKA OPREMA

Najnovejša pridobitev medicine je ultrazvočna kirurška oprema da Vinci. Britanski

strokovnjaki razvijajo medicinskega robota, ki se ga bo dalo upravljati z očmi. Ker so se

podobni uporabniški vmesniki v takšni ali drugačni obliki že pojavili na nekaterih drugih

znanstvenih področjih to samo po sebi morda ne bi bilo tako revolucionarno, a so

strokovnjaki stopili še korak naprej pri razvoju. Pri operacijah, ki vključujejo premikanje

samih organov (na primer bitje srca) robot s pomočjo kirurgovih oči in opazovanja, kam

kirurg gleda, izdela 3D model tkiva s pomočjo katerega lahko stabilizira sliko in kirurgu


19

prikaže statično sliko, med tem pa se vsi instrumenti s katerimi robot opravlja samo

operacijo premikajo skladno z organom. Izboljšave so opravili na trenutno najbolj

naprednem medicinskem robotu da Vinci, katerega sicer kirurgi upravljajo z rokami preko

konzole. Poleg očesnega nadzora razvijajo tudi tako imenovano navidezno resničnost, pri

kateri bo lahko kirurg videl preko tkiva oz. organa na katerem trenutno operira, kar bodo

dosegli z združevanjem trenutnih posnetkov operacije in slik, ki jih je medicinsko osebje

posnelo pred samo operacijo. V prihodnosti pa si lahko kirurgi obetajo tudi pomoč v obliki

posebnih območij, ki bodo označena kot zdrava in bodo tako preprečevala ponesrečene

reze, ki bi lahko nastali kot posledica napake na strani kirurga.

Slika 17: Prikaz operativnega posega z uporabo ultrazvočne kirurške opreme robota Da Vinci

Vir: www.nextgenmd.org

3.1 Ultrazvok

Ultrazvok je zvok s frekvenco, ki je višja od zgornje meje slišnega območja, kar je pri

človeku približno 20 kHz. Pri nekaterih živalih, med njimi so psi, delfini in netopirji, je

zgornja meja slišnega območja višja kot pri človeškem ušesu, zato lahko slišijo tudi

ultrazvok.

Ultrazvok uporabljajo v industrijske in medicinske namene. Diagnostični ultrazvok je

neinvazivna medicinska tehnika, s katero lahko dobimo vpogled v notranjost mehkih tkiv;

pogosto se uporablja za preglede ploda med nosečnostjo. Diagnostični ultrazvočni aparati


20

navadno delujejo s frekvencami 2-13 MHz. Močnejši ultrazvočni viri se uporabljajo za

lokalno gretje bioloških tkiv za fizikalno terapijo in eksperimentalno za zdravljenje raka.

Usmerjeno ultrazvočno valovanje lahko uporabimo za razbijanje ledvičnih kamnov ali za

zdravljenje kataraktov.

Ultrazvok s frekvencami 20-40 kHz se uporablja tudi za čiščenje nakita, leč in drugih

optičnih delov, ur, zobozdravniškega in kirurškega pribora ter raznih industrijskih

sestavnih delov. Čistilniki delujejo na načelu energije, ki se sprosti ob sesedanju milijonov

majhnih kavitacij, do katerih pride v tekočini.

Ultrazvok se je začel uporabljati tudi v kirurgiji kot energijski vir in sicer kot ultrazvočni

kirurški nož, ki ima funkcijo rezanja in zlepljanja tkiva brez ogrožajočega električnega

toka ki teče skozi pacienta.

3.2 Ultrazvočni kirurški nož (skalpel)

Ultrazvočni kirurški nož je pripomoček, ki kot energijski vir uporablja ultrazvočno

valovanje določene frekvence in že v veliki meri zamenjuje klasični kirurški skalpel. Je ob

boku elektrokirurškemu nožu in je novost na naših tleh. Nož oddaja mehansko

longitudinalno valovanje frekvence okrog 55 kHz in omogoča istočasno rezanje in

hemostazo. Termalne lateralne poškodbe tkiva so manjše kot pri elektrokirurškem nožu.

Prav tako se izognemo visokofrekvenčnemu električnemu toku, ki teče skozi bolnika in ga

potrebuje elektrokirurški nož.

Ultrazvočni skalpel si je zaradi svojih številnih prednosti v zadnjih letih priboril posebno

mesto v splošni kirurgiji in ginekologiji, kar še posebej velja za laparoskopske posege.

Prednosti, ki so uveljavile ultrazvočni skalpel, so naslednje: rezanje je enakovredno

rezanju z visokofrekvenčnim skalpelom, ne povzroča nekroze in karbonizacije tkiva,

visoka varnost bolnika (električna energija ne prehaja skozi bolnikovo telo), predpriprava

bolnika ni potrebna (nameščanje nevtralne elektrode ni potrebno – manjši stroški), ni

stranskih učinkov (dim, srčni spodbujevalnik ni obremenjen) i.t.d. Korporacija Olympus je

leta 2002 trgu predstavila novo generacijo ultrazvočnega skalpela s tržnim imenom

SonoSurg-G2 (Zavrl, 2002).

Olympusov ultrazvočni skalpel deluje na dveh frekvencah, katerih višina je optimalna

vrednost, glede na ultrazvočni instrument, ki se uporablja. Za instrumente debeline 5mm se


21

uporablja frekvenca 47 kHZ, pri uporabi 10mm instrumentov pa se uporablja frekvenca

23,5 kHz. Obe posamezni frekvenci sta najoptimalnejši glede glede na debeline

instrumenta. S tem ko je Olympus dal na voljo dve frekvenci je dal možnost generatorju in

instrumentu, da optimalno izkoristi posebnosti instrumentov.

3.2.1 Prednosti ultrazvočnega skalpela

Pri uporabi ultrazvočnega (UZ) skalpela je veliko prednosti pred drugimi operacijskimi

tehnikami:

• Ni karbonizacije tkiva

• Ni termičnih poškodb bližnjega tkiva

• Dim se ne ustvarja

• Instrument ima funkcijo samoočiščenja

• Čas operacije se skrajša

• Vidljivost je boljša zaradi manjše krvavitve

Prednosti ultrazvočnega skalpela SonoSurg-G2 nista le hitro rezanje in učinkovita

koagulacija krvi, temveč tudi možnost ponovne uporabe instrumentov. Slednje je mogoče

zato, ker se instrumenti lahko sterilizirajo v parni sterilizaciji – avtoklavu. Instrumente je

mogoče čistiti tudi mehansko v ultrazvočnem čistilniku. Ob SonoSurg-G2 so dragi

instrumenti za enkratno uporabo postali zgodovina (Zavrl, 2002).

Z uporabo uz skalpela lahko čas operacije skrajšamo do 20 %. Sicer je hitrost rezanja

počasnejša, kot z monopolarnim HF tokom, vendar se instrumenti menjavajo manj

pogosto, manj pogosto je čiščenje teleskopa, ni čiščenja rezila in manj je aspiracije in

irigacije. Vse to pripomore k skrajšanju trajanja samega operacijskega posega.


22

3.3 Izbor instrumentov in pripadajoča oprema za ultrazvočni skalpel

Na voljo so instrumenti s premerom 5 mm in 10 mm za večkratno uporabo za

laparoskopske in odprte operativne posege. Značilnost novih instrumentov je tudi

ergonomična oblika. Maksimalni izkoristek zagotavlja generator s frekvenco 47 kHz za

instrumente s premerom 5 mm in 23,5 kHz za instrumente s premerom 10 mm (Zavrl,

2002).

Slika 18: Ultrazvočni generator z instrumenti

Vir: Endoskopska revija št.16/17

Generator po priključitvi instrumenta samodejno izbere pravo frekvenco. Jakost vibracij je

možno nastavljati v desetih stopnjah (10 do 100%), pri čemer se moč hitro povečuje od

10% do izbrane stopnje, ki jo doseže v nekaj desetinkah sekunde. Možno je tudi

delovanje s 100-odstotno močjo v trenutku sprožitve (deljeno pedalo). Prednost

Olympusovega generatorja pred konkurenčnim je ravno ta, da generator sam stopenjsko

zvišuje frekvenco od 10% do maksimalne nastavljene vrednosti.

Ultrazvočne škarjice je mogoče obračati za 360°, ne da bi obračali ročaj ali roko.

V primeru večjih krvavitev je možno uporabljati ultrazvočno kljukico v kombinaciji z

visokofrekvenčnimi generatorji, saj lahko kljukico priključimo na visokofrekvenčni

generator in nadaljujemo operativni poseg z elektriko (Zavrl, 2002).


23

Slika 19: SonoSurg-G2 v kombinaciji z visokofrekvenčnim generatorjem


Če ultrazvočni skalpel priključimo na Olympusovo insuflacijsko enoto UHI-2, lahko preko

troakarja odvajamo aerosole, ki se tvorijo ob delu z ultrazvočnim skalpelom in zmanjšujejo

vidljivost. Olympusov ultrazvočni skalpel je s svojimi prednostmi podrl mejnike v

ultrazvočni kirurgiji, saj poleg široke uporabnosti v kirurgiji zagotavlja zmanjšanje

stroškov zaradi večkratne uporabnosti instrumentov (Zavrl, 2002).

Slika 20: Priključitev instrumentov na VF-generator



24

Ultrazvočni generator

Ultrazvočni generator uporablja dvojno frekvenco, 23.5 ali 47 kHz. Stopnjevana je izhodna

moč (100W stalna / 150W max). Energija se ciklično stopnjuje (25% - 50%). Uporabljajo

se stari 10/11mm in novi 5mm transduktorji - pretvornik električnega valovanja v

mehansko. Avtomatsko se odvaja dim (Sinhronizacija z Olympusovo insuflacijsko enoto

UHI-2 preko vmesnika Sistema-B).

Slika 21: Generator ultrazvočnega kirurškega noža


Ultrazvočne škarjice

Na sliki 22 so prikazane ultrazvočne škarjice, katerih lastnost je med mnogimi drugimi tudi

enostavno sestavljanje. Imajo zelo robustno obliko ter so majhen in lahek instrument.

Ročaj ultrazvočnih škarjic je ergonomičen, priključni povezujoči kabel v zadnjem delu pa

omogoča menjavo pripomočkov med samo operacijo.

Slika 22: Ultrazvočne škarjice



25

Slika 23: Ultrazvočne škarjice


• Na zgornjem delu imajo ultrazvočne škarjice vijak, ki služi za namestitev zob

škarjic ter zmanjšuje obremenitev zob škarjic.

• Vložek aktivnega dela škarjic se lahko namesti v srajčko v kateremkoli položaju.

Ultrazvočni skalpel – kljukica

Slika 24: Set ultrazvočni skalpel-kljukica


Ultrazvočni skalpel – kljukica je zelo uporaben za enostavne hemostaze. Iz tehničnih

razlogov je učinkovitost uporabe ultrazvoka pri izvajanju hemostaz preko kljukice

omejena. Podpora HF-generatorja/kutorja je zelo uporabna prednost.


26

Ultrazvočne škarje in koagulator

Slika 25: Ultrazvočne škarje in koagulator


Ultrazvočne škarje uporabljajo moč ultrazvočnega generatorja, da sočasno režejo in

zlepljajo (koagulirajo) tkivo. Funkcija preprečuje prekomerno krvavitev med operacijskim

posegom oziroma je krvavitev minimalna. Tkivo je zlepljeno in prerezano s toploto

povzročeno z ultrazvočnimi vibracijami.

Slika 26: Prikaz rezanja tkiva z ultrazvočnimi škarjicami

Vir: www.olympus.si


27

3.4 Primerjava treh različnih ultrazvočnih kirurških skalpelov

Tehnične lastnosti:

Primerjava zmogljivosti:

SonoSurg

Instrument T3070

Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-K5

Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-C5 (ukrivljene čeljusti škarjic)

REZANJE Dobra Zadovoljiva Dobra KOAGULACIJA Dobra Dobra Zadovoljiva (stopnja 2 je

nujna) SESTAVLJANJE Enostavno Nemogoče

SonoSurg Instrument T3070

Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-K5

Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-C5 (ukrivljene čeljusti škarjic)

FREKVENCA 47 kHz 55 kHz 55 kHz AMPLITUDA 85 µm 70 µm 70 µm NARAŠČANJE MOČI

10 stopenj 5 stopenj 5 stopenj

DELOVNA DOLŽINA

357 mm 350 mm 360 mm

DOLŽINA ČELJUSTI

15 mm 15 mm 15 mm

TRAJNOST Za večkratno uporabo

Za enkratno uporabo Za enkratno uporabo


28

3.5 Primerjava ultrazvočnega kirurškega noža in elektrokirurškega noža s slikovnim prikazom

Pri uporabi ultrazvočnega kirurškega noža se uporablja visoka frekvenca ultrazvočne

energije. Ta zleplja proteinske hidrogenske vezi s tkivom. Krvne žile so zlepljene z

denaturacijo proteinov v lumnu žil. Relativno nizka temperatura (80°C), pri kateri se

kažejo rezultati ultrazvočnega kirurškega noža, se pojavi minimalna toplotna poškodba (<

1,5 mm) (Armstrong et.al., 2001).

Slika 27: Tkivo po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža

Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.

Na sliki 27 je vidno tanko območje nekroze. Rez je gladek, vidne so majhne termalne

spremembe.


29

Slika 28: Tkivo po uporabi elektrokirurškega noža (moč 30W)


Na sliki 28 je vidno globoko območje nekroze. Poškodbe tkiva so velike, prisotne so

močne termične spremembe in karbonizacija tkiva.

Pri uporabi električnega kirurškega noža ali laserja v procesu toplotne koagulacije, je

posledica velika toplotna poškodba tkiva ali opeklina, kar nekaj milimetrov globoka.

Armstrong in ostali sodelujoči, so z raziskavo ugotovili veliko prednosti ultrazvočnega

kirurškega noža. Ena od prednosti je, da so imeli pacienti, ki so bili vključeni v raziskavo

po operaciji z ultrazvočnim kirurškim nožem manjše bolečine in so potrebovali manj

analgetikov, kot pacienti operirani z elektrokirurškim nožem. Druga prednost je, da je pri

uporabi ultrazvočnega kirurškega noža vzpostavljena odlična hemostaza med samim

posegom. V primerjavi z električnim kirurškim nožem, se pri uporabi ultrazvočnega

kirurškega noža proizvaja zelo malo dima, kar je prednost za vso osebje v operacijski

dvorani (Armstrong et.al., 2001).


30

Slika 29: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z ultrazvočnim skalpelom.


Na sliki 29 je vidno ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z

ultrazvočnim skalpelom. Iz slike je razvidno, da nekroze tkiva ni.

Slika 30: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z elektrokirurškim nožem.


Na sliki 30 je vidno ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z

elektrokirurškim nožem. Iz slike je razvidno, da je nekroza tkiva velika.


31

Slika 31: Odstranitev žolčne vrečke


Na sliki 31 a je prikazana odstranjena žolčna vrečka z ultrazvočnim skalpelom, na sliki 31

b pa je prikazana odstranjena žolčna vrečka z elektrokirurškim nožem.

Ultrazvočni kirurški nož ima unikatno prednost, da povzroča zelo majhne lateralne

toplotne poškodbe. Ultrazvočni kirurški nož reže tkivo z visoko frekvenco (55,00 Hz)

ultrazvočne energije preusmerjene v rezilo aparata. Aktivno rezilo instrumenta vibrira

longitudinalno nasproti neaktivnemu rezilu v razponu od 50 do 100 mikronov. En del

aktivnega rezila je oster, za rezanje, drugi del rezila je topi za namene koagulacije.

Ultrazvočni kirurški nož se aktivira z nožno stopalko, ki vsebuje tipko za polno moč

instrumenta, namenjeno za rezanje in tipko za spremenljivo moč instrumenta, namenjeno

za koagulacijo (Armstrong et.al., 2001).


32

Slika 32: Del črevesja rezanega z ultrazvočnim skalpelom.


Na sliki 32, kjer je uporabljen ultrazvočni kirurški nož ni vidne karbonizacije. Prodiranje v

globino tkiva je dobro.

Slika 33: Del črevesja rezanega z elektrokirurškim nožem


Na sliki 33, kjer je uporabljen elektrokirurški nož je vidna karbonizacija. Prodiranje v

globino tkiva je dobro.


33

4. ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJA IN STERILIZACIJA

INSTRUMENTOV

Temeljito pranje, pravilna dezinfekcija ter sterilizacija, je izhodišče za kvalitetno

vzdrževanje ter varno ponovno uporabo instrumentov. Potrebno je slediti navodilom

proizvajalca o vzdrževanju, saj lahko napačno ravnanje z instrumenti ali okvara

instrumentov privede do nevarnosti za zdravje pacienta ali bolnišničnega osebja.

Materiali za kirurške instrumente morajo imeti različne lastnosti, kot so elastičnost, ostrina,

odpornost na izrabo, ter odpornost na korozijo. Te zahteve izpolnjuje le nerjaveče legirano

jeklo, ki je posebno toplotno obdelano.

4.1 Priprava za čiščenje in dezinfekcijo

Prvi koraki v ciklusu vzdrževanja, se pričnejo že v operacijski dvorani. Pred odlaganjem

instrumentov za nadaljnjo obravnavo, je potrebno iz njih odstraniti vse ostanke krvi in

telesnih tekočin, razkužil, lubrikantov, ter ostalih snovi.

Instrumentov iz nerjavečega jekla nikoli ne potapljamo v fiziološko raztopino ( NaCl ). Če

instrumente potopimo v NaCl, prihaja do pokanja materiala zaradi korozivnega razjedanja.

Instrumente prav tako poškoduje padanje na tla ali udarjanje enega instrumenta ob

drugega. Da bi se izognili takšnim poškodbam instrumentov, jih je treba po uporabi skrbno

odlagati v kontejnerje za sterilizacijo. Kontejnerji ne smejo biti preveč polni ter jih je

potrebno zapreti, da preprečimo sušenje morebitnih ostankov na instrumentih.

V bolnišnicah z oddelkom za centralno sterilizacijo, za transport kontaminiranih

medicinskih instrumentov iz operacijskih dvoran do sterilizacije, uporabljajo zaprte

sisteme. Kadar koli je mogoče, je potrebno dati prednost suhemu odlaganju instrumentov.

Kadar se koristi mokro odlaganje instrumentov, je priporočljivo potopiti instrumente v

raztopino detergentov in razkužil, ki nimajo učinka vezanja proteinov. Iz tega razloga

razkužila na bazi aldehidov niso primerna.


34

Zaradi možnega nastanka korozije, se je potrebno izogibati dolgim razlikam med časom

uporabe instrumentov in čiščenjem za ponovno uporabo, ne glede na način odlaganja

(mokro ali suho).

Instrumente je potrebno pravilno zložiti na njihove police, namenjene za strojno čiščenje,

le tako bodo instrumenti temeljito očiščeni. Za učinkovito pranje zglobnih instrumentov,

kot so škarje, prijemalke in podobno, jih je potrebno pred pranjem odpreti. Tako se

površine, ki se drugače prekrivajo, lažje očistijo.

Razstavljive instrumente, endoskope in instrumente za visokofrekvenčno elektrokirurgijo,

je potrebno pred čiščenjem razstaviti po navodilih proizvajalca. Instrumente za enkratno

uporabo in potrošeni material je potrebno takoj po uporabi pravilno zavreči.

4.2 Dezinfekcija

Raztopino sredstva za čiščenje in dezinfekcijo je potrebno pripraviti svežo vsak dan. Če v

raztopino potapljamo zelo umazane instrumente, bo raztopina postala hitro kontaminirana.

V tem primeru je potrebno svežo raztopino pripravljati pogosteje.

Če se raztopina dolgo časa ne menja, lahko pride do sledečih težav:

- velika možnost korozije, zaradi visokega nivoja kontaminacije;

- velika možnost korozije, zaradi povečane koncentracije sredstva za čiščenje ali

dezinfekcijo, kot rezultat hlapenja;

- nezadostna dezinfekcija zaradi kontaminacije tekočine.

Za čiščenje je priporočljiva mehka tkanina, ki ne pušča vlaken, plastične ščetke ali pištola

za čiščenje s curkom. Po končanem ročnem čiščenju ali dezinfekciji, se morajo instrumenti

temeljito sprati s čisto tekočo vodo. Če instrumenti še niso popolnoma čisti, jih je trebe

ponovno očistiti. Po izpiranju je potrebno instrumente pazljivo osušiti. Za sušenje je

najboljše uporabljati komprimirani zrak. Čeprav je postopek zelo nežen, je sušenje zelo

učinkovito.

Za strojni postopek čiščenja ali dezinfekcije, je priporočljivo suho odlaganje instrumentov.

Če se instrumenti mokro odlagajo, je potrebno uporabiti sredstvo za čiščenje oziroma

dezinficiranje, ki se ne peni. Če pogoji pred strojnim čiščenjem niso izpolnjeni, je potrebno


35

popolnoma izprati vse ostanke čistilnih sredstev iz instrumentov, saj ustvarjanje in pojav

pene v stroju za pranje, negativno vpliva na učinkovitost in rezultat pranja.

4.3 Sterilizacija

Sterilizacija je najpomembnejši postopek za preprečevanje prenosa mikroorganizmov in

spor. Sterilizacija je postopek, pri katerem ubijemo vse žive mikroorganizme (tudi spore in

viruse) v ali na nekem materialu. To lahko dosežemo z izpostavitvijo materiala letalnim

fizikalnim, kemijskim ali mehanskim učinkom. Poznamo številne sterilizacijske metode,

izbor pa je večinoma odvisen od priročnosti postopka in narave materiala, ki ga je

potrebno sterilizirati. Sterilne inštrumente in tekočine uporabljamo pred vsakim posegom v

sterilne votline, tkiva, kožo ali sluznice.

Poznamo več različnih proizvajalcev ultrazvočnega kirurškega noža in seveda so postopki

sterilizacije posebno določeni za izdelek posameznega proizvajalca.

Pri UZ kirurškem nožu znamke Johnson & Johnson se uporablja pribor za enkratno

uporabo, kar pomeni, da ga ni mogoče sterilizirati ter ga je potrebno po enkratni uporabi

zavreči.

UZ kirurški nož znamke Olympus pa je edini ultrazvočni sklapel, katerega kompleten

pribor (škarjice, kljukice, kabel) je moč stelirizirati v parni sterilizaciji – avtoklavu. Možne

so tudi ostale sterilirizacije (plinska, sterrad-plazma) oziroma dezinfekcije ter mehansko

čiščenje v ultrazvočnem čistilniku. Znamka Olympus zagotavlja večkratno uporabnost

instrumentov in sicer:

- Škarjice: min. 30 operacij (v praksi tudi do 65 uporab)

- Kljukica: min. 50 operacij ( v praksi tudi do 200 uporab)

Parna sterilizacija – avtoklav

Je najučinkovitejši in najhitrejši sterilizacijski postopek za temperaturno obstojne materiale

in snovi. Sterilizacija z vlažno toploto je najpogosteje uporabljan način sterilizacije v

mikrobiologiji in medicini. Učinkuje zaradi denaturacije in koagulacije mikrobnih

beljakovin.

Najbolj razširjena oprema za sterilizacijo je avtoklav, ki deluje po principu lonca na pritisk

(ekonom lonec). Avtoklaviranje večinoma poteka pri 121°C, pri tlaku 1.1 bara, 15 do 20


36

minut. Občutljivejše materiale pa avtoklaviramo pri 105°C, pri tlaku 0.2 bara, 30 minut. V

uporabi so še druge kombinacije temperatur, pritiskov in časov za avtoklaviranje.

Pogoj za uspešno sterilizacijo je steriliziranje najmanj 15 minut pri najmanj 121°C.

Interval temperatur je od 121 do 134°C, odgovarjajoči tlak pa 1,1 do 2,5 bara.

Plinska sterilizacija

To je tehnično najbolj izdelana sterilizacija. Veliko medicinskih pripomočkov je iz

materiala, ki ne prenese toplote (na primer plastika ...). Plin etilen oksid (EtO) pa potrebuje

nižje temperature za svoje delovanje kot toplotna sterilizacija. EtO je eksploziven in

vnetljiv plin, ki marmorizira plastične inštrumente in megli nekatere vrste endoskopskih

inštrumentov. Je protoplazmatski strup, toksičen tudi za sesalce; za človeka je smrtni

odmerek 100-200mg/l zraka. Plinska sterilizacija se uporablja samo takrat, ko ne moremo

uporabljati drugih metod končne sterilizacije. Baktericidni učinek je odvisen od

koncentracije EtO, tlaka, temperature in prisotne vlage. Obvezno je preizkušanje izdelkov

na vsebnost toksičnih rezidualov EtO ter njegovih razpadnih produktov, predvsem

etilenglikola in etilenklorhidrina.

Sterilizacija s plazmo

S plazemsko sterilizacijo so se pričeli ukvarjati šele pred dobrim desetletjem. Prvi poskusi

so bili opravljeni z vodikovim peroksidom. Očitno gre torej za mehak prestop iz čiste

kemijske sterilizacije v kombinirano plazemsko. Vodikov peroksid je močan oksidant in je

že sam brez plazme dober sterilizant. Plazmo so uporabili predvsem za detoksifikacijo

sistema po opravljeni sterilizaciji s peroksidom. Kasneje so se raziskavam pridružili

kemiki in fiziki in plazemska sterilizacija je doživela nov zagon. Za začetek so ugotovili,

da lahko podobne ali boljše uspehe kot s peroksidom dosežejo z različnimi, popolnoma

netoksičnimi plini, kot so voda, kisik, vodik, argon, helij, dušik. Ugotovili so, da je hitrost

in učinkovitost sterilizacije močno odvisna od plazemskih parametrov, kot so temperatura

elektronov, gostota pozitivnih in negativnih ionov, gostota netastabilnih atomov in

molekul, ter vrsta in koncentracija radikalov.

Sterilizacija s plazmo je metoda sterilizacije z nizko temperaturo, uporablja za sterilizacijo

s plazmo, ki se tvori znotraj komore iz uplinjenega vodikovega peroksida pod vplivom

električnega polja pri znižanem tlaku in temperaturi 45°C. Sestavine plazme uničujejo

mikroorganizme in njihove spore.


37

Plazma sterilizator ima dva različna sterilizacijska cikla:

• Dolgi cikel traja 72 minut in je namenjen sterilizaciji fleksibilnih endoskopov.

• Kratek cikel traja 54 minut in se uporablja za sterilizacijo rigidnih endoskopov,

kamer, optik, optičnih kablov, drugih elektronskih naprav in pripomočkov.

Material za plazma sterilizacijo mora biti očiščen, dezinficiran in popolnoma osušen. Tako

pripravljen material se pakira v ovojnino, ki se imenuje tyvek in je v obliki folij in

papirnatih pol. Nadzor sterilizacije poteka preko kontrolnega zaslona, s kemičnimi in

biološkimi indikatorji.

Materiali, ki so primerni za plazma sterilizacijo, lahko vsebujejo aluminij, nerjaveče jeklo,

steklo, lateks, polietilen, polipropilen, silikon, teflon, keramiko, polivinilklorid, poliuretan.

Materiali, ki niso primerni za plazma sterilizacijo, pa so papir-celuloza, bombaž, praški in

tekočine.

5. REZULTATI

Prikazani so rezultati, ki smo jih pridobili z anketami, katere so reševali anketiranci v

operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Razdeljenih je bilo 40

anketnih vprašalnikov, vrnjenih je bilo 20 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranci

so ocenjevali čas priprave, vzdrževanje in čiščenje ultrazvočnega kirurškega noža ter

električnega kirurškega noža po Likertovi lestvici od 1 do 10. Pri nekaterih vprašanjih so

bili podani odgovori, kjer so anketiranci morali obkrožiti črko pred odgovorom. Zadnje

vprašanje je bilo opisno, kjer so anketiranci napisali, katera oblika sterilizacije se uporablja

pri ultrazvočnem kirurškem nožu.


38

Pri vprašanju glede starosti, so imeli anketiranci na voljo odgovore, kot so 20-30 let, 30-40

let, 40-50 let in 50-60 let, kjer so morali obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.

Graf 1: Starost anketirancev

Iz grafa 1 je razvidno, da je večina anketiranih oseb starih med 40 in 50 let, kar 65 %. V

raziskavo ni bilo vključenih anketirancev v starosti od 20 do 30 let.

Na vprašanje o spolu je odgovorilo vseh 20 anketirancev. Vse osebe, ki so izpolnile

anketo, so bile ženskega spola.


39

Za vprašanje delovna doba so anketiranci imeli na voljo 2 odgovora, ki sta: zaposlen/a sem

manj, kot 15 let ter zaposlen/a sem več kot 15 let. Anketiranci so morali obkrožiti črko

pred pravilnim odgovorom.

Graf 2: Delovna doba anketirancev

Iz grafa številka 2 je razvidno, da je 85 % anketiranih oseb zaposlenih več, kot 15 let, 15%

oseb pa zaposlenih manj, kot 15 let.


40

Pri vprašanju glede izobrazbe so imeli anketiranci na voljo 2 odgovora, pri katerih so

morali obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom. Ponujena odgovora sta bila srednja

izobrazba in višja, visoka ali univerzitetna izobrazba.

Graf 3: Stopnja izobrazbe anketirancev

Iz grafa številka 3 je razvidno, da ima 70 % od vseh anketiranih oseb višjo, visoko ali

univerzitetno izobrazbo. Le 30 % anketirancev ima srednjo izobrazbo.


41

Pri vprašanju glede ocene časa priprave električnega kirurškega noža, so morali anketiranci

oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do 10 (zelo hitra priprava) po Likertovi

lestvici.

Graf 4: Ocena časa priprave električnega kirurškega noža

Na grafu 4 vidimo, da je kar 60 % anketiranih oseb odgovorilo, da je čas priprave

električnega kirurškega noža zelo hiter. Le 5 % oseb je odgovorilo, da je čas priprave zelo

dolg, ali dolg. Za odgovor srednje hitra priprava, se je odločilo 10 % anketirancev.


42

Pri vprašanju glede ocene časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža, so morali

anketiranci oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do 10 (zelo hitra priprava) po

Likertovi lestvici.

Graf 5: Ocena časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža

Iz grafa 5 je razvidno, da je večina anketiranih oseb mnenja, da je priprava ultrazvočnega

kirurškega noža hitra. 25 % anketiranih oseb misli, da je priprava dolga, prav tako 25 %

anketiranih misli, da je priprava srednje hitra.


43

Pri vprašanju glede ocene časa priprave električnega kirurškega noža v primeru urgentnega

posega, so morali anketiranci oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do 10 (zelo

hitra priprava) po Likertovi lestvici.

Graf 6: Ocena časa priprave električnega kirurškega noža v primeru urgentnega

posega

Na grafu 6 vidimo, da je 70 % anketirancev mnenja, da se elektrokirurški nož zelo hitro

pripravi pri urgentnem posegu. Ena oseba (5 %), se je odločila za odgovor zelo dolga

priprava, ena oseba za odgovor srednje dolga priprava ter ena oseba za odgovor srednje

hitra priprava. 15 % anketirancev je odgovorilo, da je priprava električnega kirurškega

noža pri urgentnem posegu hitra.


44

Pri vprašanju glede ocene časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža v primeru

urgentnega posega, so morali anketiranci oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do

10 (zelo hitra priprava) po Likertovi lestvici.

Graf 7: Ocena časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža v primeru urgentnega

posega

Iz grafa 7 je razvidno, da je večina anketirancev (40 %), mnenja, da se ultrazvočni kirurški

nož v času urgentnega posega srednje hitro pripravi. 30 % anketirancev je mnenja, da se

ultrazvočni nož pripravi hitro. Ena oseba (5 %), je odgovorila, da je priprava zelo dolga.


45

Pri vprašanju glede ocene težavnosti čiščenja električnega kirurškega noža, so morali

anketiranci oceniti težavnost čiščenja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo lahko) po Likertovi

lestvici.

Graf 8: Težavnost čiščenja elektrokirurškega noža

Iz grafa številka 8 je razvidno,da je največje število anketirancev, to je 35 %, mnenja, da je

čiščenje elektrokirurškega noža lahko. Da je čiščenje težavno, je mnenja le 5%

anketirancev. 25% anketirancev je mnenja, da je čiščenje elektrokirurškega noža srednje

lahko.


46

Pri vprašanju glede ocene težavnosti čiščenja ultrazvočnega kirurškega noža, so morali

anketiranci oceniti težavnost čiščenja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo lahko) po Likertovi

lestvici.

Graf 9: Težavnost čiščenja ultrazvočnega kirurškega noža

Iz grafa številka 9 je razvidno, da je največ anketirancev mnenja, da je čiščenje

ultrazvočnega kirurškega noža srednje lahko, kar 40 % oseb se je odločilo za ta odgovor.

25 % oseb je mnenja, da je srednje težavno čistiti ultrazvočni kirurški nož, 15 % oseb je

podalo odgovor težavno, 5 % oseb pa je odgovorilo, da je čiščenje zelo lahko.


47

Pri vprašanju glede zahtevnosti vzdrževanja električnega kirurškega noža, so morali

anketiranci oceniti zahtevnost vzdrževanja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo enostavno) po

Likertovi lestvici.

Graf 10: Zahtevnost vzdrževanja elektrokirurškega noža

Iz grafa 10 je razvidno, da je največ anketirancev (35 %) mnenja, da je vzdrževanje

električnega kirurškega noža enostavno. 20 % oseb je odgovorilo, da je vzdrževanje zelo

enostavno, za odgovor srednje zahtevno, se je odločilo 15 % anketirancev.


48

Pri vprašanju glede zahtevnosti vzdrževanja ultrazvočnega kirurškega noža, so morali

anketiranci oceniti zahtevnost vzdrževanja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo enostavno) po

Likertovi lestvici.

Graf 11: Zahtevnost vzdrževanja ultrazvočnega kirurškega noža

Iz grafa 11 je razvidno, da je 30 % anketirancev mnenja, da je vzdrževanje ultrazvočnega

kirurškega noža srednje lahko in 30 % anketirancev, da je lahko. Za odgovor zahtevno, se

je odločilo 15 % anketirancev.


49

Za vprašanje, kateri energijski izvor uporablja ultrazvočni kirurški nož, so imeli

anketiranci na voljo 4 odgovore. Anketirancem smo ponudili odgovore, kot so: magnetno

valovanje, elektrika, mehanično valovanje in odgovor ne vem. Anketiranci so morali

obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.

Graf 12: Energijski izvor, ki ga uporablja ultrazvočni kirurški nož

Iz grafa 12 je razvidno, da je le 50 % anketiranih oseb odgovorilo, da se uporablja

mehanično valovanje kot energijski izvor za rezanje z ultrazvočnim kirurškim nožem, kar

je edini pravilni odgovor. 2 % anketirancev je odgovorilo elektrika, 40 % pa je odgovorilo,

da ultrazvočni kirurški nož kot energijski izvor uporablja magnetno valovanje.


50

Pri vprašanju glede varnosti, smo naše anketirance spraševali o mnenju, ali je uporaba

ultrazvočnega kirurškega noža varnejša za pacienta, kot klasični elektrokirurški nož.

Anketiranci so morali obkrožiti črko pred odgovorom da, ali pred odgovorom ne.

Graf 13: Varnost ultrazvočnega kirurškega noža in električnega kirurškega noža

Iz grafa številka 13 je razvidno, da je kar 80 % vseh anketiranih oseb mnenja, da je

uporaba ultrazvočnega kirurškega noža varnejša, kot uporaba elektrokirurškega noža. Le

20 % anketirancev je nasprotnega mnenja, in sicer, da je uporaba električnega kirurškega

noža varnejša.


51

Anketirancem smo postavili vprašanje, kaj mislijo, kje je pri rezanju tkiva in koagulaciji

večja krvavitev. Na voljo so imeli tri odgovore, in sicer pri delu z elektrokirurškim nožem,

pri delu z ultrazvočnim kirurškim nožem in odgovor ne vem. Anketiranci so morali

obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.

Graf 14: Krvavitev pri rezanju tkiva

Iz grafa številka 14 je razvidno, da je 85 % anketiranih oseb mnenja, da je pri delu z

elektrokirurškim nožem večja krvavitev. Za odgovor ne vem se je odločilo 15 %

anketiranih oseb, odgovora pri delu z ultrazvočnim kirurškim nožem, ni obkrožil nihče.


52

Pri vprašanju o poškodbi tkiva, smo anketirance spraševali, kje je po njihovem mnenju

večja poškodba tkiva. Na voljo so imeli odgovora pri uporabi ultrazvočnega kirurškega

noža ali pri uporabi električnega kirurškega noža. Anketiranci so morali obkrožiti črko

pred pravilnim odgovorom.

Graf 15: Poškodba tkiva

Iz grafa številka 15 je razvidno, da je kar 95 % vseh anketiranih oseb mnenja, da je pri

uporabi elektrokirurškega noža večja krvavitev pri rezanju tkiva in koagulaciji, kot pri

rezanju z ultrazvočnim kirurškim nožem. Le ena oseba (5 %), je bila mnenja, da je večja

poškodba tkiva pri uporabi ultrazvočnega kirurškega noža.


53

Anketiranim osebam smo postavili vprašanje, ali menijo, da je postoperativna bolečina

pacientk po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža manjša. Ponudili smo jim odgovore da,

ne in ne vem. Anketiranci so morali obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.

Graf 16: Postoperativna bolečina pacientov po uporabi ultrazvočnega kirurškega

noža

Iz grafa številka 16 je razvidno, da 45 % anketiranih oseb meni, da je postoperativna

bolečina pacientk po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža manjša, se pa kar 40 % oseb

ni opredelilo in je podalo odgovor ne vem. Le 15 % oseb meni, da postoperativna bolečina

pacientk po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža ni manjša.


54

5.2 REZULTATI STATISTIČNIH TESTOV

Tabela 1: Starost anketirancev

Frequency Percent

Cumulative

Percent

30-40 4 20,0 20,0

40-50 13 65,0 85,0

50-60 3 15,0 100,0

Valid

Total 20 100,0

Iz tabele 1 je razvidno, da je 20 % oseb starih med 30 in 40 let, 65 % oseb je starih med 40

in 50 let ter 15 % oseb starih med 50 in 60 let. Odgovora 20 do 30 let ni obkrožil noben

anketiranec.

Tabela 2: Prikaz izobrazbe glede na starost

izobrazba

srednja

izobrazba

višja,visoka ali

univerzitetna

izobrazba Total

30-40 2 2 4

40-50 4 9 13

50-60 0 3 3

starost

Total 6 14 20

V tabeli 2 vidimo, da ima kar 9 oseb, ki so stare od 40 do 50 let višjo,visoko ali

univerzitetno izobrazbo. Od vseh dvajsetih anketiranih oseb ima 14 oseb višjo, visoko ali

univerzitetno izobrazbo in 6 oseb srednjo izobrazbo.


55

Tabela 3: Primerjava časa priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega

kirurškega noža

Povprečje N

Standardno

odstopanje

Čas priprave EL 8,60 20 2,583 Pair 1

Čas priprave UZ 7,10 20 2,292

V tabeli 3 vidimo, da je čas priprave elektrokirurškega noža ocenjen povprečno 8,60, med

tem ko so anketiranci čas priprave ultrazvočnega noža ocenili z 7,10 po Likertovi lestvici

od 1 do 10.

Tabela 4: Parni primerjalni test med časom priprave električnega kirurškega noža in

ultrazvočnega kirurškega noža

Kot kažejo rezultati smo hipotezo potrdili saj obstaja razlika med pripravo

elektrokirurškega noža in ultrazvočnega kirurškega noža ( p = 0,017).

Tabela 5: Primerjava časa priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega

kirurškega noža pri urgentnem posegu

Povprečje N

Standardno

odstopanje

Čas priprave EL pri

urgentnem posegu 9,00 20 2,271

Pair 1

Čas priprave UZ pri

urgentnem posegu 6,55 20 2,012

V tabeli 5 vidimo, da se čas priprave pri urgentnem posegu razlikuje od časa klasične

priprave obeh nožev. Čas priprave elektrokirurškega noža pri urgentnem posegu je ocenjen


56

povprečno 9, kar pomeni, da je priprava hitra. Čas priprave ultrazvočnega kirurškega noža

je ocenjen s 6,55, kar pomeni, da je priprava ultrazvočnega kirurškega noža srednje hitra.

Tabela 6: Parni primerjalni test med časom priprave električnega kirurškega noža

pri urgentnem posegu in ultrazvočnega kirurškega noža pri urgentnem posegu

Iz tabele je razvidno, da je elektrokirurški nož v času urgentnega posega veliko hitreje

pripravljen, kot ultrazvočni kirurški nož ( p = 0,000).

Tabela 7: Primerjava težavnosti čiščenja električnega kirurškega noža in

ultrazvočnega kirurškega noža

Povprečje N

Standardno

odstopanje

Težavnost čiščenja EL 7,60 20 2,088 Pair 1

Težavnost čiščenja UZ 6,35 20 2,059

V tabeli 7 vidimo, da je težavnost čiščenja elektrokirurškega noža ocenjena povprečno

7,60, med tem ko so anketiranci težavnost čiščenja ultrazvočnega noža ocenili z 6,35 po

Likertovi lestvici od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo lahko).


57

Tabela 8: Parni primerjalni test med težavnostjo čiščenja električnega kirurškega

noža in ultrazvočnega kirurškega noža

Kot kažejo rezultati obstaja razlika med težavnostjo čiščenja elektrokirurškega noža in

ultrazvočnega kirurškega noža in sicer je elektrokirurški nož lažje čistiti ( p = 0,096).

Tabela 9: Energijski izvor ultrazvočnega kirurškega noža

Energijski izvor, ki ga uporablja UZ nož

Frequency Percent Valid Percent

Cumulative

Percent

magnetno valovanje 8 40,0 40,0 40,0

elektrika 2 10,0 10,0 50,0

mehanično valovanje 10 50,0 50,0 100,0

Valid

Total 20 100,0 100,0

Tabela 9 prikazuje odgovore anketirancev glede na vprašanje o energijskem viru

ultrazvočnega kirurškega noža. Anketirancem smo ponudili odgovore, kot so: magnetno

valovanje, elektrika, mehanično valovanje in odgovor ne vem. 50% anketirancev je

odgovorilo pravilno ( mehanično valovanje).


58

Tabela 10: Varnost uporabe ultrazvočnega kirurškega noža in električnega

kirurškega noža

Ali je uporaba ultrazvočnega noža varnejša kot uporaba elektrokirurškega

noža?


Cumulative

Percent

da 16 80,0 80,0 80,0

ne 4 20,0 20,0 100,0

Valid

Total 20 100,0 100,0

Kar 80 % vseh anketirancev je mnenja, da je uporaba ultrazvočnega noža varnejša kot

uporaba elektrokirurškega noža. Le 20 % oseb je nasprotnega mnenja.

Tabela 11: Krvavitve med rezanjem tkiva

Kje je pri rezanju tkiva večja krvavitev?


Cumulative

Percent

elektrokirurški nož 17 85,0 85,0 85,0

ne vem 3 15,0 15,0 100,0

Valid

Total 20 100,0 100,0

Tabela 11 prikazuje odgovore anketirancev glede na vprašanje o krvavitvi med rezanjem

tkiva. Anketirancem smo ponudili odgovore, kot so: pri delu z ultrazvočnim kirurškim

nožem, pri delu z električnim kirurškim nožem in odgovor ne vem. Iz tabele je razvidno,

da je 85 % anketirancev mnenja, da je krvavitev večja pri uporabi elektrokirurškega noža,

15 % oseb pa svojega mnenja ni moglo opredeliti in je odgovorilo z odgovorom »ne vem«.


59

6. RAZPRAVA

Predstavili smo rezultate anketnih vprašalnikov, s katerimi smo skušali ugotoviti, kako

zaposleni v operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ocenjujejo

električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož. Razdelili smo 40 anketnih vprašalnikov,

vrnjenih nam je bilo le 20. Vsak vprašalnik ima 14 vprašanj.

Podatki, ki jih predstavljamo, so pridobljeni iz odgovorov na zastavljena vprašanja v

anketnem vprašalniku (glej priloga 1). Podatke smo pretvorili v obliko primerno za

statistično analizo. Analizirali smo jih s statističnim programskim paketom SPSS 16.

Pri večini vprašanj so že podani odgovori, od teh se štiri vprašanja ocenjujejo z 10

stopenjsko Likartovo lestvico. Anketiranci so ocenjevali določeno stopnjo priprave,

čiščenja in vzdrževanja, glede na težavnost oziroma zahtevnost ter čas z lestvico od 1 »zelo

dolga priprava, zelo težavno in zelo zahtevno« do številke 10 »zelo hitra priprava, zelo

lahko in zelo enostavno«. Devet je bilo klasičnih vprašanj, kjer so morali anketiranci

obkrožiti ustrezno črko pred pravilnim odgovorom, zadnje vprašanje pa je bilo odprtega

tipa. Na vsako vprašanje je bilo možno odgovoriti le z enim odgovorom, razen zadnjega,

kjer je anketiranec lahko v pisni obliki podal individualne odgovore. Iz teh vprašanj smo

izračunali povprečje odgovorov in jih statistično obdelali. Rezultati so prikazani v grafih,

ob njih pa so naveden ugotovitve, ki so nam jih pokazali odgovori.

Prvo vprašanje je imelo že podane odgovore in sicer o starosti anketirancev. Glede na

rezultat ankete smo ugotovili, da je 65 % anketiranih oseb starih med 40 in 50 let ter vse

anketirane osebe so ženskega spola. Kar 85 % oseb je zaposlenih več kot 15 let, 70 % od

vseh anketirancev pa ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Zanimivo je vprašanje,

kateri energijski vir uporablja ultrazvočni kirurški nož, kjer je le 50 % anketiranih oseb

odgovorilo pravilno. Dve osebi sta celo odgovorili, da se kot energijski vir uporablja

elektrika. Iz tega lahko sklepamo, da osebje premalo pozna instrumente, s katerimi dela, da

je premalo strokovnih izobraževanj, osebje pa se težko izogiba nevarnostim na delovnem

mestu, saj nevarnosti v bistvu sploh ne poznajo, če ne poznajo aparatov, s katerimi delajo.

Glede na analizo anket smo ugotovili, da kar 80 % oseb, ki so bile anketirane, misli, da je

uporaba ultrazvočnega kirurškega noža varnejša, kot uporaba elektrokirurškega noža. Tudi

glede krvavitve je ultrazvočni kirurški nož v prednosti, saj 85 % anketirancev meni, da je

pri uporabi elektrokirurškega noža večja krvavitev. Pri vprašanju, kje je večja poškodba


60

tkiva, je 95 % anketiranih oseb odgovorilo, da je večja poškodba pri rezanju z

elektrokirurškim nožem, kar so potrdile tudi razne raziskave v tujini in članki, ki jih

navajamo v diplomski nalogi. Glede postoperativne bolečine so bili anketiranci zelo

različnih mnenj. 45 % anketirancev je odgovorilo z da, 15 % z ne in kar 40 % se ni moglo

opredeliti in je odgovorilo z ne vem. Na zadnje vprašanje glede sterilizacije je odgovorilo

sedemnajst anketirancev od dvajsetih. Podali so zelo skope odgovore. Večina jih je

odgovorilo avtoklav, plin ter da je aparat za enkratno uporabo in se po eni uporabi zavrže.

7. SKLEPNE MISLI

Ultrazvočni kirurški nož je eden izmed kirurških aparatov, ki zamenjujejo klasični kirurški

skalpel. Je ob boku elektrokirurškemu nožu in je novost na naših tleh. Ultrazvočni skalpel

si je zaradi svojih številnih prednosti v zadnjih letih priboril posebno mesto v splošni

kirurgiji in ginekologiji, kar še posebej velja za laparoskopske posege.

Glede na ankete je elektrokirurški nož v primerjavi z električnim kirurškim nožem

nekoliko bolje ocenjen glede časa priprave, čiščenja in vzdrževanja. Predvidevamo, da je

eden izmed razlogov za takšne ocene boljše poznavanje elektrokirurškega noža, ki je dalj

časa na tržišču in v uporabi, kot smo že omenili, je ultrazvočni kirurški nož še vedno

novost. Iz anketnih vprašalnikov je tudi razvidno, da so vse osebe, ki so izpolnjevale

ankete ženskega spola. Iz tega lahko sklepamo, da je v operacijski dvorani zaposlenih zelo

malo ali nič moških s srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Glede na starostno

strukturo so vse osebe stare nad 30 let, saj odgovora 20 do 30 let ni obkrožil nihče.


61

8. LITERATURA

Armstrong, D.N., Wayne, L.A., Schertzer, M.E., Orangio, G.R. Harmonic Scalpel vs.

Electrocautery Hemorrhoidectomy. 2001. A Prospective Evaluation. Dis Colon Rectum

2001; 44(4):558-564.

But, I., Žegura, B., Rakić, S., Pakiž, M., Rebernik-Milić, M., Ciglar, S., Stiplošek, S.

Laparoskopske supracervikalne histerektomije.V: Rebernik-Milić, M. Zbornik XXII.

Perioperativna zdravstvena nega v endoskopiji, Hotel Paka, Velenje, 1. Junij 2007.

Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2007:27-28.

Da Vinci ultrazvočna kirurška oprema. Dostopno na internetu:

http://www.nextgenmd.org/vol2-5/robotic_surgery.html ( 31.3.2009).

Elektrokirurški nož. Dostopno na internetu: http://www.valleylab.com/ (31.3.2009).

Fabjan, M. Organizacijski predpis obvladovanje procesa operacij. Rebernik-Milić, M.

Zbornik XXII. Perioperativna zdravstvena nega v endoskopiji, Hotel Paka, Velenje, 1.

Junij 2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2007:78-86.

Godec-Kušter, A. Komunikacija med bolnikom in operacijsko medicinsko sestro.

Rebernik-Milić, M. Zbornik XVII. Perioperativna zdravstvena nega, Terme Rogaška, 21.-

22. Maj 2004. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije,2004:64-69.

Ivanuša, A., Železnik. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika-izbrana področja.

Maribor: Visoka zdravstvena šola, Univerza v Mariboru, 2000.

KLS Martin group splošni priročnik o elektrokirurgiji. Dostopno na internetu:

http://www.hilus.hr/docs.html ( 3.4.2009).

Krajnc, I., Pečovnik-Balon, B. Interna medicina za visoko zdravstveno šolo Univerze v

Mariboru. Maribor: 2000.


62

Križmarić, M., Jerenko, B., Rebernik-Milić, M., Brezovec, M. Analiza varnostnih

sistemov sodobne elektrokirurške opreme. Rebernik-Milić, M. Zbornik XXI, Zagotovimo

varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24. November 2006.

Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:78-96.

Križmarić, M., Jerenko, B., Rebernik-Milić, M., Brezovec, M. Potencialni viri resnih

neželenih škodljivih učinkov v prostorih operacijskega bloka. Rebernik-Milić, M.

Zbornik XXI, Zagotovimo varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24.

November 2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:60-77.

Miccoli, P., Berti, P., Dionigi, G.L., D'Agostino, J., Orlandini, C., Donatini, G.

Randomized controlled Trial of Harmonic Scalpel use During Thyroidectomy. 2006. Arch

Otolaryngol Head Neck Surg. 2006;132:1069-1073.

Miccoli, P., Berti, P., Raffaelli, M., Materazzi, G., Conte, M., Galleri, D. Impact of

Harmonic Scalpel on operative time during video-assisted thyroidectomy. 2002. Surg

Endosc.2002;16:663-666.

Mihelič, M. Neželeni dogodki v operacijski dvorani. Rebernik-Milić, M. Zbornik XXI,

Zagotovimo varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24. November

2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:55-59.

Müller-Premru, M. Biofilmi. Pavlič, I. Zbornik kakovost-trend dela v sterilizaciji, Novo

mesto, 18. Maj 2001. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, sekcija medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2001:7-11.

Olympus katalog o ultrazvočnem kirurškem nožu. Dostopno na internetu: www.olympus.si

(3.4.2009).

Pajnkihar,M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola

Maribor, 1999.


63

Perko, Z., Pogorelić, Z., Bilan, K., Tomić, S., Vilović, K., Krnić, D., Družijanić, N.,

Kraljević, D., Juričić, J. Lateral thermal damage to rat abdominal wall after harmonic

scalpel application. 2005. Surgical endoscopy and Other Interventional Techniques.

2005;322-324.

Potts, K.L., Augenstein, A., Goldman, J.L. A Parallel Group Analysis of Tonsillectomy

Using the Harmonic Scalpel vs Electrocautery. 2005. Arch Otolaryngol Hesd Neck Surg.

2005;131:49-51.

Pravilno vzdrževanje instrumentov. Dostopno na internetu: www.hilus.hr/docs.html

(4.4.2009).

Prosta enciklopedija Wikipedia. Dostopno na internetu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ultrazvok (11.11.2008) .

Rakovec Felser, Z. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola,2002.

Razgoršek, Z. Operacijska medicinska sestra in endoskopski posegi. Rebernik-Milić, M.




Rečnik, J., Kocuvan,V., Luter, P. Endoskopske operacije adneksov. Rebernik-Milić, M.




Repovž, M., Pušnik, M. Endoskopske operacije na srcu. Rebernik-Milić, M. Zbornik

XVII, Perioperativna zdravstvena nega, Terme Rogaška 21.-22. Maj 2004. Ljubljana:

Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije, 2004:70-71.

Schmidbauer, S., Hallfeldt, K.K., Sitzmann, G., Kantelhardt, T., Trupka, A. Experience

With Ultasound Scissors and Blades (UltaCision) in Open and Laparoscopic Liver

Resection. 2001. Annals of surgery. 2001;235:27-30.

Seničar, A. Psihična priprava bolnika na operativni poseg. Rebernik-Milić, M. Zbornik

XXI, Zagotovimo varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24.


64

November 2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:7-18.

Sherman, J.A., Daviest, H.T. Ultacision: the harmonic scalpel and its possible uses in

maxillofacial surgery. 2000. British journal of oral & maxillofacial surgery. 2000;38:530-

532.

Sistemski endoskopski vodnik. Ljubljana: Olympus Slovenija d.o.o., 2003.

Stark, M., Benhidjeb, T. Endoskopska kirurgija v 21. stoletju. Endoskopska revija št. 27.

Izvlečki 9. kongresa endoskopske kirurgije Slovenije, Velenje, 31. Maj do 2. Junij 2007.

2007:27:5-10.

Slovar medicinskih izrazov. Dostopno na internetu:

http://med.over.net/za_bolnike/slovarcek_tujk/index.htm (11.11.2008).

Šuligoj, Z., Shulz, M. Sist EN 13795-Standard za zaščito pacientov, osebja in opreme v

operacijski dvorani. Rebernik-Milić, M. Zbornik XXI, Zagotovimo varnost pacienta,

Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24. November 2006. Ljubljana: Zbornica

zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:97-104.

Zavrl, J. Operacijska dvorana sedanjosti in prihodnosti. 2007. Endoskopska revija št. 27.

Izvlečki 9. kongresa endoskopske kirurgije Slovenije, Velenje, 31. Maj do 2. Junij 2007.

2007; 27:37-39.

Zavrl, J.Nova generacija v ultrazvočni kirurgiji. 2002. Endoskopska revija št.16/17. 2002;

16/17:58-59.


1

PRILOGA 1 ANKETNI VPRAŠALNIK Sem Jasmina Miklavžič, absolventka Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo na temo »Ultrazvočni kirurški nož« in Vas prosim za sodelovanje v tej anketi. Vprašalnik je anonimen, dobljene podatke pa bom uporabljala izključno za diplomsko nalogo in poznejši morebitni članek. Vljudno Vas prosim za sodelovanje in se Vam v naprej zahvaljujem. Na vprašanja odgovorite tako, da obkrožite ustrezno črko pred odgovorom. 1. Starost: a) 20-30 let b) 30-40 let c) 40-50 let d) 50-60 let 2. Spol: a) ženska b) moški 3. Delovna doba: a) zaposlen/a sem manj kot 15let b) zaposlen/a sem več kot 15 let 4. Stopnja izobrazbe: a) srednja izobrazba b) višja, visoka ali univerzitetna izobrazba 5. Ocenite, kako dolg je čas priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega kirurškega noža od 1 (ZELO DOLGA PRIPRAVA) do 10 (ZELO HITRA PRIPRAVA): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6. V primeru urgentnega posega morate čim prej pripraviti aparat. Ocenite , kako dolg je čas priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega kirurškega noža od 1 (ZELO DOLGA PRIPRAVA) do 10 (ZELO HITRA PRIPRAVA): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 7. Ocenite težavnost čiščenja obeh aparatov 1 (ZELO TEŽAVNO) do 10 (ZELO LAHKO): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 8. Ocenite zahtevnost vzdrževanja obeh aparatov 1 (ZELO ZAHTEVNO) do 10 (ZELO ENOSTAVNO): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10


2

9. Kateri energijski izvor uporablja ultrazvočni (UZ) kirurški nož? a) magnetno valovanje b) elektrika c) mehanično valovanje d) ne vem

10. Kaj menite, ali je uporaba UZ kirurškega noža varnejša za pacienta kot klasični elektrokirurški nož? a) da b) ne

11. Kaj menite, kje je pri rezanju tkiva in koagulaciji večja krvavitev? a) pri delu z UZ kirurškim nožem b) pri delu z elektrokiruškim nožem c) ne vem

12. Ocenite, kje je po vašem mnenju večja poškodba tkiva? a) pri uporabi UZ kirurškega noža b) pri uporabi elektrokirurškega noža

13. Ali menite, da je postoperativna bolečina pacientk po uporabi UZ kirurškega noža manjša? a) da b) ne c) ne vem

14. Katera oblika sterilizacije se uporablja za sterilizacijo opreme ultrazvočnega kirurškega noža oziroma njegovih komponent?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________


3

»NON SCHOLAE, SED VITAE DISCIMUS.«

Ne učimo se za šolo,

ampak za življenje.

(Seneka ml.)

ZAHVALA

Najlepša hvala mojemu mentorju, gospodu viš. predav. mag. Miljenku Križmarić, univ. dipl. inž. el. ter somentorju, gospodu prim. doc. dr. Stojanu Potrč, dr. med za vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Najlepše se zahvaljujem staršema za vso pomoč in podporo ter izjemno vzpodbudo med študijem, zahvaljujem se tudi partnerju Dejanu za vso pomoč in razumevanje.

Zahvaljujem se službi zdravstvene nege v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki mi je omogočila raziskovanje ter gospe Mariji Brezovec dipl.m.s. za vso pomoč pri raziskavi. Posebna zahvala gre gospodu Janezu Zavrl iz podjetja Olympus, ki je veliko pripomogel k diplomski nalogi z gradivom in podatki. Hvala vsem za strokovnost in izjemen odnos.

»PER ASPERA, AD ASTRA.«

Preko trnja do zvezd.

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE