UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ
(Diplomsko delo)
Maribor, 2009 Jasmina Miklavžič
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: viš. predav. mag. Miljenko Križmarić, univ. dipl. inž. el.
Somentor: Prim. doc. dr. Stojan Potrč, dr. med.
ii
POVZETEK
V diplomskem delu smo primerjali električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož glede
časa priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Raziskavo smo izvedli v operacijskem bloku
Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ugotovili smo, da je v očeh medicinskih sester
v perioperativni dejavnosti elektrokirurški nož boljši glede lastnosti čiščenja, vzdrževanja
in časa priprave. Večina anketiranih medicinskih sester se je po drugi strani odločila v prid
ultrazvočnemu kirurškemu nožu glede varnosti, manjše krvavitve in manjše poškodbe
tkiva. Statistično smo pokazali, da je čas priprave elektrokirurškega noža krajši od časa
priprave ultrazvočnega kirurškega noža (p = 0,017). Anketiranci so bili mnenja, da je laže
čistiti električni kirurški nož kot ultrazvočni kirurški nož (p = 0,096). Anketiranci pri času
priprave noža za urgentne primere prav tako dajejo prednost elektrokirurškemu nožu
(p<0,001). Menimo, da je z ekonomskega stališča bolje uporabljati instrumente za
večkratno uporabo – aktivni del ultrazvočnega kirurškega noža. Ugotavljamo, da se
ultrazvočni kirurški nož redkeje uporablja kot elektrokirurški nož in da je o njem malo
literature, zato je razumevanje te tehnologije za medicinske sestre precej težavno.
Diplomsko delo zaključimo s predlogom, da je potrebno več izobraževanja za delo s
kompleksno tehnologijo, kot je ultrazvočni kirurški nož.
KLJUČNE BESEDE
Biomedicinska tehnologija,
elektrokirurški nož,
ultrazvočni kirurški nož,
perioperativna zdravstvena nega.
iii
ABSTRACT
In the Diploma we compared the electrical surgical knife with the ultrasound surgical knife
regarding the preparing, maintenance and sterilization. The research was carried out in the
operating block of the University Medical Centre Maribor. We found out that perioperative
nurses favour the electrosurgical knife, because it has better cleaning, maintaining and
preparing characteristics. Most of the questioned nurses on the other hand favoured the
ultrasound surgical knife, regarding safety, less bleeding and less tissue damage. We have
statistically proven, that the preparing time for the electrosurgical knife is shorter than the
preparing of the ultra sound surgical knife (p = 0,017). The questioned individuals think,
that it is easier to clean the electrosurgical knife than the ultrasound surgical knife (p =
0,096). They also favour the electrosurgical knife, when it comes to preparing the knife for
urgent cases (p<0,001). We think that it is from the economical point of view better to use
instruments for repeated use – the active part of the ultrasound surgical knife. We ascertain
that the ultrasound surgical knife is used less than the electrosurgical knife and that there is
little literature about it, so nurses can hardly understand the technology behind it. We
conclude the Thesis with the suggestion, that more education about working with complex
technologies such as the ultrasound surgical knife is needed.
KEY WORDS
Biomedical tehnology,
electrosurgical equipment,
ultrasonic surgical equipment,
perioperative nursing.
iv
KAZALO:
1. UVOD ...........................................................................................................................1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ..........................................................................................1
1.2 NAMEN IN CILJI DELA ................................................................................................2
1.2.1 Namen...............................................................................................................2
1.2.2 Cilji ...................................................................................................................2
2. ELEKTROKIRURGIJA .............................................................................................3
2.1 OSNOVNA NAČELA DELOVANJA ELEKTROKIRURGIJE ...................................................4
2.2 ELEKTROKIRURŠKA OPREMA .....................................................................................4
2.2.1 Monopolarna elektrokirurgija ............................................................................6
2.2.2 Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije ...................................................7
2.2.3 Bipolarna elektrokirurgija................................................................................12
2.2.4 Učinek koagulacije ..........................................................................................13
2.3 NEVARNOSTI V ELEKTROKIRURGIJI ..........................................................................15
2.3.1 Elektrokirurški dim..........................................................................................16
2.3.2 Opekline..........................................................................................................17
3. ULTRAZVOČNA KIRURŠKA OPREMA...............................................................18
3.1 ULTRAZVOK............................................................................................................19
3.2 ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ (SKALPEL)..................................................................20
3.2.1 PREDNOSTI ULTRAZVOČNEGA SKALPELA...............................................................21
3.3 IZBOR INSTRUMENTOV IN PRIPADAJOČA OPREMA ZA ULTRAZVOČNI SKALPEL ............22
3.4 PRIMERJAVA TREH RAZLIČNIH ULTRAZVOČNIH KIRURŠKIH SKALPELOV .....................27
3.5 PRIMERJAVA ULTRAZVOČNEGA KIRURŠKEGA NOŽA IN ELEKTROKIRURŠKEGA NOŽA S
SLIKOVNIM PRIKAZOM...................................................................................................28
4. ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJA IN STERILIZACIJA INSTRUMENTOV .............33
4.1 PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJO ..................................................................33
4.2 DEZINFEKCIJA .........................................................................................................34
4.3 STERILIZACIJA.........................................................................................................35
5. REZULTATI..............................................................................................................37
5.2 REZULTATI STATISTIČNIH TESTOV ...............................................................54
6. RAZPRAVA...............................................................................................................59
7. SKLEPNE MISLI ......................................................................................................60
8. LITERATURA...........................................................................................................61
v
KAZALO SLIK:
Slika 1: Rezanje in koagulacija tkiva z električnim kirurškim nožem .................................3
Slika 2: OLYMPUS elektrokirurški aparat UES-40............................................................5
Slika 3: Elektrokirurška enota s pripomočki (Minicutter znamke KLS Martin)...................5
Slika 4: Monopolaren način toka električne energije ..........................................................6
Slika 5: Princip porazdelitve gostote električnega toka .......................................................7
Slika 6: Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije.......................................................8
Slika 7: Primer signalizacije REM na visokofrekvenčnem generatorju Olympus UES-40...9
Slika 8: Razdeljena elektroda za CQM varnostni sistem. ..................................................10
Slika 9: Pravilna orientacija nevtralne elektrode...............................................................10
Slika 10: Nepravilna orientacija nevtralne elektrode.........................................................11
Slika 11: Bipolarna elektrokirurgija. ................................................................................12
Slika 12: Tehnike koagulacije monopolarne elektrokirurgije ............................................14
Slika 13: Kroglasta elektroda za kontaktno koagulacijo....................................................14
Slika 14: Sprej koagulacija...............................................................................................15
Slika 15: Sesanje dima med elektrokirurškim posegom ....................................................17
Slika 16: Opekline nastale med elektrokirurškim posegom...............................................18
Slika 17: Prikaz operativnega posega z uporabo ultrazvočne kirurške opreme robota Da
Vinci................................................................................................................................19
Slika 18: Ultrazvočni generator z instrumenti...................................................................22
Slika 19: SonoSurg-G2 v kombinaciji z visokofrekvenčnim generatorjem........................23
Slika 20: Priključitev instrumentov na VF-generator ........................................................23
Slika 21: Generator ultrazvočnega kirurškega noža ..........................................................24
Slika 22: Ultrazvočne škarjice..........................................................................................24
Slika 23: Ultrazvočne škarjice..........................................................................................25
Slika 24: Set ultrazvočni skalpel-kljukica.........................................................................25
Slika 25: Ultrazvočne škarje in koagulator .......................................................................26
Slika 26: Prikaz rezanja tkiva z ultrazvočnimi škarjicami .................................................26
Slika 27: Tkivo po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža...............................................28
Slika 28: Tkivo po uporabi elektrokirurškega noža (moč 30W) ........................................29
Slika 29: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z ultrazvočnim
skalpelom. .......................................................................................................................30
Slika 30: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z elektrokirurškim
nožem. .............................................................................................................................30
Slika 31: Odstranitev žolčne vrečke .................................................................................31
Slika 32: Del črevesja rezanega z ultrazvočnim skalpelom. ..............................................32
vi
Slika 33: Del črevesja rezanega z elektrokirurškim nožem ...............................................32
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
1
1. UVOD
1.1 Opredelitev problema
Bolezen neredko pomeni izgubo varnosti. Posameznika tako rekoč čez noč obremeni s
skrbmi in strahovi, neredko pa tudi z žalostjo, občutji osamljenosti, odvisnosti in nemoči.
Neprijetni stranski učinki terapevtskih, zlasti še operativnih posegov, večkrat vidno
spremenijo posameznikov zunanji videz in posameznika izpolnijo z občutji drugačnosti,
zaradi česar se stikom z drugimi izogiba in vse bolj drsi v samoto (Rakovec Felser, 2002,
str. 67).
Harmonični skalpel je instrument, ki uporablja mehanično valovanje frekvence 55,5 kHz,
da istočasno reže in koagulira tkivo. Ultrazvočno aktivirane naprave so varne in hitre v
laparoskopski kirurgiji. Ta nova tehnologija je bila uporabljena v različnih vejah kirurgije,
vključno z otorinolaringološko, gastroenterološko, žilno in ginekološko kirurgijo (Miccoli
et.al., 2006).
Razen klasičnega skalpela, ki reže zaradi povzročenega tlaka kirurga oz. osebe, ki ga
uporablja se največ uporablja elektrokirurški nož. Vedno več kirurgov pa se odloča za
novo tehnologijo, ultrazvočni kirurški nož, ki ima veliko prednosti pred prej omenjenima
sistemoma rezanja. Delovni princip ultrazvočnega kirurškega noža (harmoničnega
skalpela) je preoblikovanje električne energije v logitudinalno mehanično gibanje konice
instrumenta. Glavna prednost ultrazvočnega kirurškega noža v primerjavi s standardno
elektrokirurško napravo, so manjše lateralne toplotne poškodbe, manj dima pri posegu,
manj nevromišične stimulacije in ni električnega toka, ki bi tekel skozi pacienta (Perko
et.al.,2005).
Avtor Armstrong in soavtorji so podali oceno raziskave, kjer so primerjali elektrokirurški
nož in ultrazvočni kirurški nož. Oba sistema rezanja sta bila izvedena pri petdesetih
bolnikih, katerim je bilo potrebno kirurško odstraniti hemoroide. V raziskavi so ugotovili,
da je bila v skupini operirani z ultrazvočnim kirurškim nožem, pooperativna bolečina
veliko manjša, kot pri bolnikih operiranih z elektrokirurškim nožem. Pacienti operirani z
ultrazvočnim kirurškim nožem so se prej vrnili na svoja delovna mesta, kot bolniki
operirani z elektrokirurškim nožem. V raziskavi je sodeloval tudi pacient, ki je že pred
desetimi leti bil operiran zaradi iste bolezni z elektrokirurškim nožem. Sedaj so ga operirali
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
2
z ultrazvočnim kirurškim nožem. Po njegovih izkušnjah je bilo okrevanje po operaciji z
ultrazvočnim kirurškim nožem dramatično manj boleče, kot pri prvi operaciji (Armstrong
et.al., 2001).
V današnjem času je vse več posegov, ki imajo trend v endoskopskih tehnikah. Bolnik ima
manj bolečin, možnost infekcij je veliko manjša, rane so manjše in okrevanje je veliko
hitrejše. Tehnologija napreduje zelo hitro, aparati so kompleksni in težko razumljivi.
Problem za študente je, ker se nimamo kje učiti, saj pacienti ne dovolijo, da so učni
predmet. Simulacije nas izobražujejo, ne da bi bili bolniki prisotni, tako ne moremo
nobenega poškodovati (Križmarić, 2006a). Za ustrezno simulacijo, ki bi nam služila za
učenje bodočih in trenutnih zdravstvenih delavcev, nameravamo izdelalati enostaven
simulator za prikaz učinkov ultrazvočnega skalpela.
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
Namen diplomskega dela je bil opisati in primerjati električni kirurški nož in ultrazvočni
kirurški nož (UZ nož) glede priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Oba kirurška noža sta
dva različna, danes precej uporabljena sistema kirurškega rezanja in koagulacije.
1.2.2 Cilji
Cilj raziskave so bili ugotoviti razlike v pripravi instrumentov med ultrazvočnim kirurškim
nožem in elektrokirurškim nožem ter ugotoviti razlike v čiščenju in sterilizaciji med
ultrazvočnim kirurškim nožem in elektrokirurškim nožem.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
3
2. ELEKTROKIRURGIJA
Prvi podatki koriščenja toplote, kot način zdravljenja, izhajajo iz leta 2800 pred Kristusom
v najstarejši poznani knjigi o kirurgiji na papirusu, katero je našel Edwin Smith. Prva
uporaba električne energije v kirurgiji se je pojavila v sredini devetnajstega stoletja, ko so
ugotovili, da se kirurški instrument zagreje tako, da električna energija prehaja skozi njega.
Ta ugotovitev je zamenjala stari način gretja instrumentov pred posegom.
V elektrokirurgiji uporabljamo izmenični električni tok visokih frekvenc (angl.:HF-High
Frequency Current), ki teče skozi biološko tkivo, kjer povzroča toplotne učinke, ne vpliva
pa na bioelektrične sisteme živcev in mišic. Elektrokirurgiji pravimo tudi kirurška
diatermija, po strokovnem izrazu, ki ga je leta 1897 skoval Franz Nagelschmidt.
Neustrezno ravnanje z elektrokirurško opremo lahko izpostavi tako pacienta kot
zdravstveno osebje številnim nevarnostim. Najbolj pogoste nevarnosti so električni udari in
neželene opekline. Manj pogoste so nevromišične stimulacije, segrevanje vsadkov,
eksplozije plinov in interferenca elektromagnetnega valovanja s srčnimi vzpodbujevalniki
ali drugimi električnimi aparati (Križmarić et.al., 2006).
Slika 1: Rezanje in koagulacija tkiva z električnim kirurškim nožem
Vir: www.valleylab.com
Ko kirurg elektrodo približa tkivu, steče skozi elektrodo električna energija, ki povzroči
ogromno količino toplote v zelo kratkem času. Rezultat je prerez tkiva in koagulacija.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
4
2.1 Osnovna načela delovanja elektrokirurgije
Osnovno delovanje elektrokirurgije temelji na segrevanju tkiva, skozi katerega teče
električni tok. Ta tok mora imeti veliko gostoto, da ustvari ohmsko segrevanje tkiva, ki ima
neko specifično upornost za tok (Križmarić et.al., 2006).
Visokofrekvenčni generator, je modul, v katerem se električna energija iz električne mreže
spreminja v električno energijo visoke frekvence. Po priključnih kablih in ročnem držalu,
se ta električna energija dovaja na aktivno elektrodo. Med samim potekom operacije, se
okrog točke dotika aktivne elektrode in tkiva ustvarja polje z visoko koncentracijo
električne energije. Tako velika koncentracija električne energije na majhnem področju
tkiva ustvarja želeni elektrokirurški učinek okrog aktivne elektrode. Med tem, ko
električna energija prehaja skozi telo pacienta do nevtralne elektrode, se v dotiku z veliko
površino nevtralne elektrode koncentracija električne energije zmanjšuje. Na ta način se
izognemo ustvarjanju toplotnega učinka na nevtralni elektrodi. Električni krog se zaključi s
priključnim kablom nevtralne elektrode.
Visokofrekvenčni generator se lahko aktivira z nožnim pedalom ali s tipko na ročnem
držalu aktivne elektrode.
V slučaju slabo postavljene nevtralne elektrode, kadar ni celotna površina elektrode
pritrjena na pacientovo tkivo, obstaja velika možnost nastanka opeklin. Kadar se zmanjša
površina dotika elektrode s kožo, se koncentracija električne energije poveča, kar povzroči
opekline.
Zgoraj naveden način dela se nanaša na monopolarni način dela. Razlika med
monopolarnim in bipolarnim načinom dela je, da za bipolaren način dela ne potrebujemo
nevtralne elektrode, funkcijo nevtralne elektrode prevzamejo vrhovi izolirane pincete.
2.2 Elektrokirurška oprema
Začetki moderne elektrokirurgije segajo v leto 1920, ko je William T. Bovie razvil za tiste
čase inovativni elektrokirurški aparat, ki ga je leta 1926 v klinično prakso uvedel
nevrokirurg Harvey Cushing (Križmarić et.al., 2006).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
5
Slika 2: OLYMPUS elektrokirurški aparat UES-40
Vir: Olympus katalog
Po skoraj devetdesetih letih uporabe ostaja električni aparat osnovno orodje v rokah
kirurgov. Osrednji del elektrokirurške opreme je električni visokfrekvenčni generator. Ta
električni aparat proizvaja izmenični visokofrekvenčni (HF) električni tok (slika 2). Na tak
generator lahko priključimo v splošnem dve obliki elektrod, ki sta vedno v paru.
Visokfrekvenčni generator prilagodi, glede na uporabljane elektrode, električni tok in
deluje v bipolarnem ali monopolarnem načinu. Temeljna razlika med načini je v tem, kako
električni tok vstopi in zapusti biološko tkivo (Križmarić et.al., 2006).
Slika 3: Elektrokirurška enota s pripomočki (Minicutter znamke KLS Martin)
Vir: KLS Martin katalog
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
6
2.2.1 Monopolarna elektrokirurgija
V monopolarnem načinu (slika 4) teče tok skozi pacienta med aktivno elektrodo in
nevtralno elektrodo. Aktivna elektroda se imenuje zato, ker se pod njo izvaja kirurški
učinek (aktivni), na nevtralni (neaktivni) elektrodi pa ni kirurškega učinka. Aktivna
elektroda ima majhno površino, zaradi že omenjene majhne prevodnosti za doseganje
kirurškega učinka. Visoka gostota toka na stiku med tkivom in aktivno elektrodo omogoča
različno kirurško tehniko kot je rezanje, koagulacija ali sušenje. Za nevtralno elektrodo se
zahteva mnogo večja površina, ki deluje kot zbiralna elektroda za tok, ki teče skozi
pacienta (Križmarić et.al., 2006).
Med monopolarno tehniko dela, teče električna energija skozi tkivo , od aktivne elektrode,
proti nevtralni elektrodi. Električno energijo visoke frekvence proizvaja visokofrekvenčni
generator. Električni krog, razen aktivne in nevtralne elektrode, ter tkiva pacienta,
zaključujejo priključni kabli.
Posebna oblika monopolarne tehnike rezanja je monotermalna (mono-terminal) tehnika. Ta
tehnika rezanja se uporablja izključno v zobni kirurgiji. Pri tej tehniki rezanja se ne
uporablja nevtralna elektroda, njeno nalogo prevzame operacijski stol za pacienta. Ko se
telo pacienta dotakne stola, se zapre visokofrekvenčni električni krog.
Slika 4: Monopolaren način toka električne energije
Vir: www.valleylab.com
Slika prikazuje monopolaren način toka električne energije pri uporabi električnega
kirurškega noža.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
7
Pri monopolarnem krogu imamo 4 komponente:
• generator
• aktivno elektrodo
• pacienta
• elektrodo, ki se vrne od pacienta nazaj
Slika 5: Princip porazdelitve gostote električnega toka
Vir: Zbornik XXI
Funkcija nevtralne elektrode je zbiranje po telesu razpršenega električnega toka, ki se mora
porazdeliti po celotni površini elektrode. Maksimalna varna temperatura pod nevtralno
elektrodo je 45°C. Če je kontaktna površina elektrode dovolj velika in izpostavljenost toku
dovolj majhna, se temperatura ne dvigne nad 45°C. Standardi zahtevajo varnostno mejo, ki
ne dovoljuje porasta temperature pod nevtralno elektrodo za več kot 6°C od normalne
temperature kože (33°C) (Križmarić et.al., 2006).
2.2.2 Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije
Oblika aktivne elektrode je odločilna za koncentracijo gostote toka skozi kirurško mesto.
Slika 6 prikazuje dve obliki rezanja v monopolarnem načinu z različnimi elektrodami. Levi
del slike predstavlja elektrodo v obliki igle, desni del slike pa predstavlja elektrodo v obliki
zanke. Skozi elektrode v obliki konic oziroma igel z majhno površino, tečejo zelo visoke
tokovne gostote in posledično so pod temi aktivnimi elektrodami visoke temperature
primerne za rezanje (Križmarić et.al., 2006).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
8
Slika 6: Tehnike rezanja monopolarne elektrokirurgije
Vir: Zbornik XXI
Varnostni sistemi monopolarne elektrokirurgije
Varnostni sistemi skrbijo, da se zmanjša tveganje pred poškodbami na najmanjšo možno
mero. Večina elektrokirurških aparatov pri vklopu avtomatsko izvede interno testiranje.
Mikroprocesorsko se preveri funkcionalnost različnih sklopov. Pokvarjen zvočnik ali
signalna lučka v primeru okvare ne bi signalizirala alarma, zato se pred uporabo preveri
integriteta vseh pomembnih elektronskih vezij. Test se imenuje Start-up Self Check. V
primeru negativnega testa so lahko vzroki različne notranje okvare, aktivirano nožno
stikalo, ali zagozditev kakih gumbov. Največkrat pomaga izklop aparata in nato ponovni
vklop. Rezervni aparat mora biti vedno v bližini in pripravljen za delo (Križmarić et.al.,
2006).
Monitoring nevtralne elektrode (REM – Return Electrode Monitor)
Monitoring nevtralne elektrode preverja funkcionalnost električnih konektorjev in kabla za
priklop nevtralne elektrode. Aparat tako dolgo ne deluje, dokler na vključimo v vtičnico
nevtralno elektrodo. Varnostni sistem se imenuje ponekod tudi RECM – Return Electrode
Continuity monitor. Pri napaki se aktivira alarm in moramo razrešiti naslednje morebitne
težave:
- kabel, ki povezuje nevtralno elektrodo in generator je lahko prekinjen,
- električni konektor, ki ga priključimo v elektrokirurški generator ne deluje,
- električni konektor na strani priključitve nevtralne elektrode ne deluje (Križmarić et.al.,
2006).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
9
Slika 7: Primer signalizacije REM na visokofrekvenčnem generatorju Olympus UES-40
Vir: Zbornik XXI
Na sliki 7 je primer, ko nastopi napaka v povezavi nevtralne elektrode na aparatu Olympus
UES-40. Utripa indikator WARNING in na generatorju se pojavi koda napake (Er 01).
Medicinska sestra mora v tem primeru imeti razdelan načrt, kako bo najhitreje odpravila
napako. Kode napak skupaj z načrtom odpravljanja napak je najbolje imeti vedno pri roki
(Križmarić et.al., 2006).
Monitoring ustreznega stika nevtralne elektrode in kože (CQM– Contact Quality
Monitoring)
Različne nevtralne elektrode imajo zaradi različnih oblik, velikosti in uporabljenih
materialov, različne vzorce porazdelitve toplote. Nekatere elektrode so izdelane iz posebne
vodne želatine (PolyHesiveTM), kjer je 50 % deionizirane vode, zato jih pred uporabo ne
smemo segrevati. Nevtralna elektroda je kritični element v elektrokirurškem tokokrogu.
Nevtralna elektroda mora biti dobro pritrjena na kožo pacienta po celotni površini, da
zadostimo potrebni prevodnosti in porazdelitvi toka. Za električni tok se zahteva
enakomerna porazdelitev gostote toka skozi celotno površino elektrode. Če popusti stik na
določenem mestu pod elektrodo, se tam poveča upornost in pojavi se nevarnost lokalnih
opeklin (Križmarić et.al., 2006).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
10
Slika 8: Razdeljena elektroda za CQM varnostni sistem.
Vir: Zbornik XXI
Vsaka polovica nevtralne elektrode je povezana z enim kablom do visokofrekvenčnega
generatorja. Varnostni sistem proizvaja majhen testni električni tok, ki ga najprej usmeri v
eno polovico elektrode. Od tam tok steče skozi tkivo pacienta in skozi drugo polovico
elektrode ter se vrne nazaj v aparat. Tok je približno 1000-krat manjši od toka, ki je
potreben za kirurški učinek in znaša okvirno 1 mA pri napetosti 1 mV. Frekvenca tega toka
je tudi manjša od kirurškega toka in je v območju od 39 kHz do 350 kHz. Na ta način se
meri impendanca, ki določi kolikšna je prevodnost preko površine elektrode in kože. Če
impendanca preseže določeno vrednost, na primer 150 Ω, se izhod prekine in vklopi se
alarm. Nekateri aparati omogočajo dodatni varnostni sistem, ki preverja, ali je elektroda v
pravilni orientaciji. Pravilna orientacija je prikazana na sliki 9, kjer sta obe polovici
elektrode usmerjeni proti kirurškemu aktivnemu mestu. Tok, ki priteče iz aktivne elektrode
(IHF), se v tem primeru porazdeli enakomerno v eno in drugo polovico nevtralne elektrode
(I1 in I2). Na sliki vidimo, da po tri tokovnice potekajo v vsako polovico elektrode. Tok je
enakomerno porazdeljen in ni pričakovati opeklin pod nevtralno elektrodo (Križmarić
et.al., 2006).
Slika 9: Pravilna orientacija nevtralne elektrode
Vir: Zbornik XXI
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
11
Na sliki 10, je prikazana nepravilna orientacija nevtralne elektrode, kjer je leva polovica
usmerjena v smeri kirurškega mesta aktivne elektrode. Visokofrekvenčni električni tok
teče od aktivne elektrode (I HF)skozi pacienta proti nevtralni elektrodi. Zaradi orientacije
nevtralne elektrode večina električnega toka steče skozi bližnjo polovico nevtralne
elektrode (I1), manjši delež pa teče skozi drugo polovico (I2) (Križmarić et.al., 2006).
Slika 10: Nepravilna orientacija nevtralne elektrode
Vir: Zbornik XXI
Postavljanje nevtralne elektrode na pacienta
Nevtralno elektrodo postavite tako, da je z vso svojo površino prilepljena na pacientovo
kožo. Potrebno jo je dobro pričvrstiti, da se zadrži dober kontakt, tudi če položaj pacienta
spreminjamo. Nevtralna elektroda ne sme vplivati na prekrvavljenost dela telesa, kamor je
postavljena. Zelo pomembno je, da pazimo, da po nevtralni elektrodi ne teče kakšna
tekočina. Nevtralno elektrodo je potrebno zavarovati z gumijastimi trakovi, da ne drsi.
Kožo, ki je porasla z gosto dlako, je potrebno pred namestitvijo elektrode pobriti. Koža
mora biti čista in suha. Najugodnejše mesto postavljanja nevtralne elektrode je mišično
tkivo nadlahti in stegna. Kadar pravilna namestitev nevtralne elektrode ni mogoča, je
potrebno namesto bipolarne tehnike rezanja uporabiti bipolarno tehniko.
Za pravilno delo nevtralne elektrode je potreben kvaliteten kontakt s kožo pacienta,
pravilna namestitev električnih vodnikov, omejena uporaba v predelu srca ter pravilno
postavljena nevtralna elektroda. Paziti je potrebno na EEG in EKG elektrode.
Razen osnovnih pravil postavljanja nevtralne elektrode, je potrebno upoštevati tudi
sledeče:
• pribor, instrumenti in priključni električni vodniki morajo biti v popolnoma
ispravnem stanju
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
12
• vsi spoji morajo biti pravilno spojeni
• električni vodniki se ne smejo dotikati pacienta
• električne vodnike napeljemo po najkrajši poti
• električni vodniki se ne smejo dotikati električnih vodnikov, na primer EKG
vodnika
• pacient ne sme ležati na električnih vodnikih
• omejena je uporaba na koronarnem področju
• potrebno je spremljati delovanje EKG ali EEG elektrod in drugih senzorjev
Monitoring časovnih omejitev (Activation Time Limit Alarm)
Neprekinjena aktivnost elektrokirurške naprave bi lahko pripeljala do prekomernega
segrevanja ali poškodbe pacienta. Zaradi tega obstajajo časovne omejitve glede podaljšane
aktivacije, ki je na ta način omejena. Časovno omejitev si v večini aparatov, uporabnik
lahko tudi nastavlja sam (Križmarić et.al., 2006).
2.2.3 Bipolarna elektrokirurgija
Pri bipolarni elektrokirurgiji (slika 11) teče električni tok med dvema bližnjima
elektrodama, s katerima držimo manjši kos tkiva. Ti dve elektrodi sta v obliki
funkcionalnih krakov prijemalke, s katero prijemamo tkivo. Obe elektrodi sta v tem
primeru, za razliko od monopolarnega načina, aktivni elektrodi, saj se med njima aktivno
dogaja kirurški učinek (Križmarić et.al., 2006).
Slika 11: Bipolarna elektrokirurgija.
Vir: www.valleylab.com
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
13
Za razliko od monopolarne tehnike, pri bipolarni tehniki rezanja električna napetost visoke
frekvence ne prehaja skozi telo pacienta proti nevtralni elektrodi. Zahvaljujoč posebnemu
oblikovanju (izolaciji), so lahko bipolarni instrumenti postavljeni tako, da se aktivna in
nevtralna elektroda nahajata ena nasproti druge. Najbolj poznan in najbolj razširjen
instrument te vrste je bipolarna pinceta. Pot električne energije visoke frekvence je v tem
primeru iz enega, na drugi vrh pincete. Ta pot je neprimerno krajša, kot takrat, ko se koristi
nevtralna elektroda. Tudi potrebna energija je majhna. Iz istega razloga ja tudi
koagulacijska cona majhna. V primerjavi iz stališča varnosti, bipolarna tehnika nadvladuje
monopolarni. Nevtralna elektroda, brez katere ni mogoče delati z monopolarno tehniko,
nima v primeru bipolarne uporabe nobene funkcije.
2.2.4 Učinek koagulacije
Kadar je toplotni učinek sprijemanja proteinov povzročen s toploto, proizvedeno v bližini
aktivne elektrode, ta učinek imenujemo koagulacija. Koagulacijski učinek narekuje
temperatura, velikost površine, katere se dotika koagulacijska elektroda, ter moč
visokofrekvenčnega izhoda energije. Tkivo okrog aktivne elektrode v vseh smereh ustvarja
koagulacijsko področje. Med tem lahko pride tudi do odmiranja tkiva, katero meji s
koagulacijskim področjem. Opisan učinek je vzrok zmanjšanja krvavitve. Stene žil v
bližini elektrode se lepijo zaradi proizvedene toplote.
Učinek koagulacije se lahko doseže na dva načina prikazana na sliki 12. V prvem načinu je
aktivna elektroda v stiku s tkivom, kar je prikazano na levem delu slike 12. V tem primeru
prihaja do sušenja (desikacije) in koagulacije celic tudi v globljih plasteh. Pri drugem
načinu (desni del slike 12) je aktivna elektroda dvignjena nad tkivom in ni v kontaktu z
njim. Med elektrodo in tkivom se pri aktivaciji elektrokirurškega generatorja povečuje
električna napetost, in ko se napetost dvigne do določene vrednosti, preskočijo iskre.
Potrebna električna poljska jakost za ustvarjanje iskre je nad 1000 V/mm v prostoru med
elektrodo in tkivom. Način imenujemo tudi fulguracija (fulgur – strela, bliskanje) ali sprej
koagulacija (Križmarić et.al., 2006).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
14
Slika 12: Tehnike koagulacije monopolarne elektrokirurgije
Vir: Zbornik XXI
Za kontaktno koagulacijo so primerne okrogle ali ploščate elektrode. Zraven njih pa se
lahko kirurg poslužuje tudi stranskim delom nekaterih elektrod za rezanje.
Slika 13: Kroglasta elektroda za kontaktno koagulacijo
Vir: www.hilus.hr/docs.html
Sprej koagulacija
Sprej koagulacija, je posebna vrsta koagulacijske tehnike. Dolgo časa je poznana pod
imenom fulguracija. V tem primeru se aktivna elektroda drži nekoliko milimetrov nad
površino tkiva. Ko se visokofrekvenčni generator aktivira, ustvarja električno napetost, in
ko se napetost dvigne do določene vrednosti, preskočijo iskre. Ko preskoči iskra, pride
preko zraka do preboja in pojavi se električni lok. Ta električna energija ustvarja
površinsko, nežno koagulacijsko cono. S premikanjem aktivne elektrode je mogoče
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
15
izkoagulirati veliko površino rane različnih struktur tkiva. Eden najpogostejših primerov
uporabe sprej koagulacije je koagulacija odprtega prsnega koša po operaciji srca.
Slika 14: Sprej koagulacija
Vir: www.hilus.hr/docs.html
2.3 Nevarnosti v elektrokirurgiji
Neželeni učinki medicinskih pripomočkov so zakonsko regulirani v 107. členu Zakona o
zdravilih in medicinskih pripomočkih. Neželene učinke medicinskih pripomočkov
spremlja pravna oseba za spremljanje neželenih učinkov, ki jo za to dejavnost imenuje
pristojni minister. Pravilnik o medicinskih pripomočkih določa zahteve za medicinske
pripomočke, aktivne medicinske pripomočke za vsaditev in njihove dodatke ter kriterije za
ugotavljanje njihove skladnosti z bistvenimi zahtevami za varnost in zdravje. Resen
neželen škodljiv učinek v zvezi z medicinskim pripomočkom je vsaka neželena škodljiva
reakcija, ki ima za posledico smrt, neposredno življenjsko ogroženost, pohabo, bolnišnično
zdravljenje, če ga prej ni bilo, ali podaljšanje bolnišničnega zdravljenja. Za spremljanje
neželenih škodljivih učinkov zdravil in neželenih učinkov medicinskih pripomočkov so z
odredbo določili Klinični center, Strokovno poslovno skupnost, Interno kliniko, Center za
zastrupitve, na naslovu Zaloška 7 v Ljubljani. Ta pravna oseba je dolžna spremljati
neželene škodljive učinke zdravil in neželene učinke medicinskih pripomočkov v skladu s
65. in 107. členom zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št.
101/99 in 70/00). Zdravstveno osebje je dolžno obveščati pristojni organ in pravno osebo o
resnih neželenih škodljivih učinkih, ki so nastali pri uporabi medicinskega pripomočka in
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
16
sicer v 24. urah od dogodka. Prav tako je zdravstveno osebje dolžno obveščati pravno
osebo o ostalih neželenih škodljivih učinkih in o potencialnih resnih neželenih dogodkih
čim prej, najkasneje v 15-ih dneh od dneva dogodka. Zdravstveno osebje je dolžno
obveščati pristojno inšpekcijo, če ugotovi nepravilno označevanje medicinskih
pripomočkov (Križmarić et.al, 2006).
2.3.1 Elektrokirurški dim
Zdravstveno osebje zaposleno v operacijskih prostorih, se praviloma niti ne zaveda, kakšna
so tveganja, ki jih prinaša večletna izpostavljenost kirurškemu dimu. Z razvojem in
uporabo elektrokirurgije so se količine tega dima samo še povečevale. Pozornost
raziskovalcev tega tipa onesnaževanja, se je začela v 80. letih, ko se je na tržišču zraven
elektrokirurgije, pojavila še laserska tehnologija. Tako laser kot elektrokirurški aparat,
ustvarita termalno uničenje tkiva, kjer je stranski produkt dim. Toplota povzroči hitro
izparevanje celične citoplazme, pri kateri zaradi porasta tlaka eksplodira zunanja
membrana. Dim, ki se na ta način sprosti, primarno vsebuje vodo, zraven pa so snovi
zgorelih beljakovin in druge organske snovi. Dim je biološko in kemijsko kontaminiran,
vendar raziskave niso potrdile neposredne zveze med dimom in profesionalnimi bolezni.
Na splošno je sprejeto načelo, da dim predstavlja tveganje za osebje, ki je dan za dnem
izpostavljeno takim pogojem dela.
Tveganje povezano s kirurškim dimom je naslednje:
- vnetje dihalnih poti,
- hipoksija/vrtoglavica,
- kašelj,
- glavobol,
- solzenje,
- slabost/bruhanje,
- hepatitis,
- astma,
- pljučna trombolija,
- kronični bronhitis,
- karcinom,
- HIV.
V kontekstu elektrokirurškega dima razumemo vse plinaste bioprodukte, ki nastanejo pri
kirurškem posegu in vsebujejo dim, aerosole, pare, in kjer so lahko živi ali neživi celični
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
17
materiali. Principi za nastanek dima pri laserjih in elektrokirurških aparatih so podobni. Pri
ultrazvočnem skalpelu se aerosoli ustvarijo brez toplote – termalnega procesa. Procesu
pravimo nizkotemperaturno izhlapevanje, ker se postopek opravlja pri nižjih temperaturah
(Križmarić et.al., 2006).
Čeprav v večini primerov elektrokirurški dim ni takojšnja grožnja zdravju pacienta, kirurga
in ostalega osebja, ga ne moremo zanemariti. Osebje lahko naredi nekaj preprostih
ukrepov, da se zaščiti pred nevarnostjo elektrokirurškega dima. Maske morajo namestiti
tesno na obraz, da dim ne uhaja mimo njih. Veliko pripomorejo bolj kakovostne filter
maske, ali pa si nadenejo dve maski. Priporočljivo je, da namestijo napravo za sesanje
dima blizu elektrokirurškega rezila, kadar se proizvaja dim.
Slika 15: Sesanje dima med elektrokirurškim posegom
Vir: www.valleylab.com
Pri novih elektrokirurških nožih je velika prednost naprava za sesanje dima, ki se priključi
direktno na elektrokirurški nož. Naprava posesa dim, ki nastane med samim posegom.
Sesanje dima je lažje in veliko bolj učinkovito.
2.3.2 Opekline
Opekline pod nevtralno elektrodo nastanejo zaradi slabega stika med elektrodo in kožo
pacienta. Alternativne poti električnega toka pa tečejo, ko je pacient v stiku ozemljenimi
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
18
prevodnimi deli (kovinski deli mize, vozička). Takih opeklin je danes manj, saj imajo
sodobni generatorji visokofrekvenčnega toka ločeno ozemljitev, od ozemljitve ostalih
električnih instalacij. Tretja oblika opeklin nastane zaradi kapacitivnih sklopov vodnikov
preko izolacije kablov na pacienta. Poškodovane izolacije kablov lahko privedejo do
iskrenja in požara ali povzročijo opekline pacientu. Sodobna elektrokirurška oprema je
opremljena z različnimi elektronskimi sklopi, ki skušajo preprečiti omenjene poškodbe. Ko
pride do napake, ki jo zazna elektronika, aparat onemogoči delovanje in sproži se zvočni
in/ali vizualni alarm (Križmarić et.al., 2006).
Slika 16: Opekline nastale med elektrokirurškim posegom
Vir: www.valleylab.com
Slika prikazuje opekline pacienta, ki je bil med časom operacije z elektrokirurškim nožem
priključen na EKG elektrode. V tem primeru je bil uporabljen prizemljen elektrokirurški
generator istočasno z napravo za merjenje elektrokardiograma.
3. ULTRAZVOČNA KIRURŠKA OPREMA
Najnovejša pridobitev medicine je ultrazvočna kirurška oprema da Vinci. Britanski
strokovnjaki razvijajo medicinskega robota, ki se ga bo dalo upravljati z očmi. Ker so se
podobni uporabniški vmesniki v takšni ali drugačni obliki že pojavili na nekaterih drugih
znanstvenih področjih to samo po sebi morda ne bi bilo tako revolucionarno, a so
strokovnjaki stopili še korak naprej pri razvoju. Pri operacijah, ki vključujejo premikanje
samih organov (na primer bitje srca) robot s pomočjo kirurgovih oči in opazovanja, kam
kirurg gleda, izdela 3D model tkiva s pomočjo katerega lahko stabilizira sliko in kirurgu
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
19
prikaže statično sliko, med tem pa se vsi instrumenti s katerimi robot opravlja samo
operacijo premikajo skladno z organom. Izboljšave so opravili na trenutno najbolj
naprednem medicinskem robotu da Vinci, katerega sicer kirurgi upravljajo z rokami preko
konzole. Poleg očesnega nadzora razvijajo tudi tako imenovano navidezno resničnost, pri
kateri bo lahko kirurg videl preko tkiva oz. organa na katerem trenutno operira, kar bodo
dosegli z združevanjem trenutnih posnetkov operacije in slik, ki jih je medicinsko osebje
posnelo pred samo operacijo. V prihodnosti pa si lahko kirurgi obetajo tudi pomoč v obliki
posebnih območij, ki bodo označena kot zdrava in bodo tako preprečevala ponesrečene
reze, ki bi lahko nastali kot posledica napake na strani kirurga.
Slika 17: Prikaz operativnega posega z uporabo ultrazvočne kirurške opreme robota Da Vinci
Vir: www.nextgenmd.org
3.1 Ultrazvok
Ultrazvok je zvok s frekvenco, ki je višja od zgornje meje slišnega območja, kar je pri
človeku približno 20 kHz. Pri nekaterih živalih, med njimi so psi, delfini in netopirji, je
zgornja meja slišnega območja višja kot pri človeškem ušesu, zato lahko slišijo tudi
ultrazvok.
Ultrazvok uporabljajo v industrijske in medicinske namene. Diagnostični ultrazvok je
neinvazivna medicinska tehnika, s katero lahko dobimo vpogled v notranjost mehkih tkiv;
pogosto se uporablja za preglede ploda med nosečnostjo. Diagnostični ultrazvočni aparati
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
20
navadno delujejo s frekvencami 2-13 MHz. Močnejši ultrazvočni viri se uporabljajo za
lokalno gretje bioloških tkiv za fizikalno terapijo in eksperimentalno za zdravljenje raka.
Usmerjeno ultrazvočno valovanje lahko uporabimo za razbijanje ledvičnih kamnov ali za
zdravljenje kataraktov.
Ultrazvok s frekvencami 20-40 kHz se uporablja tudi za čiščenje nakita, leč in drugih
optičnih delov, ur, zobozdravniškega in kirurškega pribora ter raznih industrijskih
sestavnih delov. Čistilniki delujejo na načelu energije, ki se sprosti ob sesedanju milijonov
majhnih kavitacij, do katerih pride v tekočini.
Ultrazvok se je začel uporabljati tudi v kirurgiji kot energijski vir in sicer kot ultrazvočni
kirurški nož, ki ima funkcijo rezanja in zlepljanja tkiva brez ogrožajočega električnega
toka ki teče skozi pacienta.
3.2 Ultrazvočni kirurški nož (skalpel)
Ultrazvočni kirurški nož je pripomoček, ki kot energijski vir uporablja ultrazvočno
valovanje določene frekvence in že v veliki meri zamenjuje klasični kirurški skalpel. Je ob
boku elektrokirurškemu nožu in je novost na naših tleh. Nož oddaja mehansko
longitudinalno valovanje frekvence okrog 55 kHz in omogoča istočasno rezanje in
hemostazo. Termalne lateralne poškodbe tkiva so manjše kot pri elektrokirurškem nožu.
Prav tako se izognemo visokofrekvenčnemu električnemu toku, ki teče skozi bolnika in ga
potrebuje elektrokirurški nož.
Ultrazvočni skalpel si je zaradi svojih številnih prednosti v zadnjih letih priboril posebno
mesto v splošni kirurgiji in ginekologiji, kar še posebej velja za laparoskopske posege.
Prednosti, ki so uveljavile ultrazvočni skalpel, so naslednje: rezanje je enakovredno
rezanju z visokofrekvenčnim skalpelom, ne povzroča nekroze in karbonizacije tkiva,
visoka varnost bolnika (električna energija ne prehaja skozi bolnikovo telo), predpriprava
bolnika ni potrebna (nameščanje nevtralne elektrode ni potrebno – manjši stroški), ni
stranskih učinkov (dim, srčni spodbujevalnik ni obremenjen) i.t.d. Korporacija Olympus je
leta 2002 trgu predstavila novo generacijo ultrazvočnega skalpela s tržnim imenom
SonoSurg-G2 (Zavrl, 2002).
Olympusov ultrazvočni skalpel deluje na dveh frekvencah, katerih višina je optimalna
vrednost, glede na ultrazvočni instrument, ki se uporablja. Za instrumente debeline 5mm se
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
21
uporablja frekvenca 47 kHZ, pri uporabi 10mm instrumentov pa se uporablja frekvenca
23,5 kHz. Obe posamezni frekvenci sta najoptimalnejši glede glede na debeline
instrumenta. S tem ko je Olympus dal na voljo dve frekvenci je dal možnost generatorju in
instrumentu, da optimalno izkoristi posebnosti instrumentov.
3.2.1 Prednosti ultrazvočnega skalpela
Pri uporabi ultrazvočnega (UZ) skalpela je veliko prednosti pred drugimi operacijskimi
tehnikami:
• Ni karbonizacije tkiva
• Ni termičnih poškodb bližnjega tkiva
• Dim se ne ustvarja
• Instrument ima funkcijo samoočiščenja
• Čas operacije se skrajša
• Vidljivost je boljša zaradi manjše krvavitve
Prednosti ultrazvočnega skalpela SonoSurg-G2 nista le hitro rezanje in učinkovita
koagulacija krvi, temveč tudi možnost ponovne uporabe instrumentov. Slednje je mogoče
zato, ker se instrumenti lahko sterilizirajo v parni sterilizaciji – avtoklavu. Instrumente je
mogoče čistiti tudi mehansko v ultrazvočnem čistilniku. Ob SonoSurg-G2 so dragi
instrumenti za enkratno uporabo postali zgodovina (Zavrl, 2002).
Z uporabo uz skalpela lahko čas operacije skrajšamo do 20 %. Sicer je hitrost rezanja
počasnejša, kot z monopolarnim HF tokom, vendar se instrumenti menjavajo manj
pogosto, manj pogosto je čiščenje teleskopa, ni čiščenja rezila in manj je aspiracije in
irigacije. Vse to pripomore k skrajšanju trajanja samega operacijskega posega.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
22
3.3 Izbor instrumentov in pripadajoča oprema za ultrazvočni skalpel
Na voljo so instrumenti s premerom 5 mm in 10 mm za večkratno uporabo za
laparoskopske in odprte operativne posege. Značilnost novih instrumentov je tudi
ergonomična oblika. Maksimalni izkoristek zagotavlja generator s frekvenco 47 kHz za
instrumente s premerom 5 mm in 23,5 kHz za instrumente s premerom 10 mm (Zavrl,
2002).
Slika 18: Ultrazvočni generator z instrumenti
Vir: Endoskopska revija št.16/17
Generator po priključitvi instrumenta samodejno izbere pravo frekvenco. Jakost vibracij je
možno nastavljati v desetih stopnjah (10 do 100%), pri čemer se moč hitro povečuje od
10% do izbrane stopnje, ki jo doseže v nekaj desetinkah sekunde. Možno je tudi
delovanje s 100-odstotno močjo v trenutku sprožitve (deljeno pedalo). Prednost
Olympusovega generatorja pred konkurenčnim je ravno ta, da generator sam stopenjsko
zvišuje frekvenco od 10% do maksimalne nastavljene vrednosti.
Ultrazvočne škarjice je mogoče obračati za 360°, ne da bi obračali ročaj ali roko.
V primeru večjih krvavitev je možno uporabljati ultrazvočno kljukico v kombinaciji z
visokofrekvenčnimi generatorji, saj lahko kljukico priključimo na visokofrekvenčni
generator in nadaljujemo operativni poseg z elektriko (Zavrl, 2002).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
23
Slika 19: SonoSurg-G2 v kombinaciji z visokofrekvenčnim generatorjem
Vir: Endoskopska revija št.16/17
Če ultrazvočni skalpel priključimo na Olympusovo insuflacijsko enoto UHI-2, lahko preko
troakarja odvajamo aerosole, ki se tvorijo ob delu z ultrazvočnim skalpelom in zmanjšujejo
vidljivost. Olympusov ultrazvočni skalpel je s svojimi prednostmi podrl mejnike v
ultrazvočni kirurgiji, saj poleg široke uporabnosti v kirurgiji zagotavlja zmanjšanje
stroškov zaradi večkratne uporabnosti instrumentov (Zavrl, 2002).
Slika 20: Priključitev instrumentov na VF-generator
Vir: Endoskopska revija št.16/17
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
24
Ultrazvočni generator
Ultrazvočni generator uporablja dvojno frekvenco, 23.5 ali 47 kHz. Stopnjevana je izhodna
moč (100W stalna / 150W max). Energija se ciklično stopnjuje (25% - 50%). Uporabljajo
se stari 10/11mm in novi 5mm transduktorji - pretvornik električnega valovanja v
mehansko. Avtomatsko se odvaja dim (Sinhronizacija z Olympusovo insuflacijsko enoto
UHI-2 preko vmesnika Sistema-B).
Slika 21: Generator ultrazvočnega kirurškega noža
Vir: Olympus katalog
Ultrazvočne škarjice
Na sliki 22 so prikazane ultrazvočne škarjice, katerih lastnost je med mnogimi drugimi tudi
enostavno sestavljanje. Imajo zelo robustno obliko ter so majhen in lahek instrument.
Ročaj ultrazvočnih škarjic je ergonomičen, priključni povezujoči kabel v zadnjem delu pa
omogoča menjavo pripomočkov med samo operacijo.
Slika 22: Ultrazvočne škarjice
Vir: Olympus katalog
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
25
Slika 23: Ultrazvočne škarjice
Vir: Olympus katalog
• Na zgornjem delu imajo ultrazvočne škarjice vijak, ki služi za namestitev zob
škarjic ter zmanjšuje obremenitev zob škarjic.
• Vložek aktivnega dela škarjic se lahko namesti v srajčko v kateremkoli položaju.
Ultrazvočni skalpel – kljukica
Slika 24: Set ultrazvočni skalpel-kljukica
Vir: Olympus katalog
Ultrazvočni skalpel – kljukica je zelo uporaben za enostavne hemostaze. Iz tehničnih
razlogov je učinkovitost uporabe ultrazvoka pri izvajanju hemostaz preko kljukice
omejena. Podpora HF-generatorja/kutorja je zelo uporabna prednost.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
26
Ultrazvočne škarje in koagulator
Slika 25: Ultrazvočne škarje in koagulator
Vir: Olympus katalog
Ultrazvočne škarje uporabljajo moč ultrazvočnega generatorja, da sočasno režejo in
zlepljajo (koagulirajo) tkivo. Funkcija preprečuje prekomerno krvavitev med operacijskim
posegom oziroma je krvavitev minimalna. Tkivo je zlepljeno in prerezano s toploto
povzročeno z ultrazvočnimi vibracijami.
Slika 26: Prikaz rezanja tkiva z ultrazvočnimi škarjicami
Vir: www.olympus.si
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
27
3.4 Primerjava treh različnih ultrazvočnih kirurških skalpelov
Tehnične lastnosti:
Primerjava zmogljivosti:
SonoSurg
Instrument T3070
Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-K5
Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-C5 (ukrivljene čeljusti škarjic)
REZANJE Dobra Zadovoljiva Dobra KOAGULACIJA Dobra Dobra Zadovoljiva (stopnja 2 je
nujna) SESTAVLJANJE Enostavno Nemogoče
SonoSurg Instrument T3070
Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-K5
Harmonični skalpel Instrument UltraCision LCS-C5 (ukrivljene čeljusti škarjic)
FREKVENCA 47 kHz 55 kHz 55 kHz AMPLITUDA 85 µm 70 µm 70 µm NARAŠČANJE MOČI
10 stopenj 5 stopenj 5 stopenj
DELOVNA DOLŽINA
357 mm 350 mm 360 mm
DOLŽINA ČELJUSTI
15 mm 15 mm 15 mm
TRAJNOST Za večkratno uporabo
Za enkratno uporabo Za enkratno uporabo
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
28
3.5 Primerjava ultrazvočnega kirurškega noža in elektrokirurškega noža s slikovnim prikazom
Pri uporabi ultrazvočnega kirurškega noža se uporablja visoka frekvenca ultrazvočne
energije. Ta zleplja proteinske hidrogenske vezi s tkivom. Krvne žile so zlepljene z
denaturacijo proteinov v lumnu žil. Relativno nizka temperatura (80°C), pri kateri se
kažejo rezultati ultrazvočnega kirurškega noža, se pojavi minimalna toplotna poškodba (<
1,5 mm) (Armstrong et.al., 2001).
Slika 27: Tkivo po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 27 je vidno tanko območje nekroze. Rez je gladek, vidne so majhne termalne
spremembe.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
29
Slika 28: Tkivo po uporabi elektrokirurškega noža (moč 30W)
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 28 je vidno globoko območje nekroze. Poškodbe tkiva so velike, prisotne so
močne termične spremembe in karbonizacija tkiva.
Pri uporabi električnega kirurškega noža ali laserja v procesu toplotne koagulacije, je
posledica velika toplotna poškodba tkiva ali opeklina, kar nekaj milimetrov globoka.
Armstrong in ostali sodelujoči, so z raziskavo ugotovili veliko prednosti ultrazvočnega
kirurškega noža. Ena od prednosti je, da so imeli pacienti, ki so bili vključeni v raziskavo
po operaciji z ultrazvočnim kirurškim nožem manjše bolečine in so potrebovali manj
analgetikov, kot pacienti operirani z elektrokirurškim nožem. Druga prednost je, da je pri
uporabi ultrazvočnega kirurškega noža vzpostavljena odlična hemostaza med samim
posegom. V primerjavi z električnim kirurškim nožem, se pri uporabi ultrazvočnega
kirurškega noža proizvaja zelo malo dima, kar je prednost za vso osebje v operacijski
dvorani (Armstrong et.al., 2001).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
30
Slika 29: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z ultrazvočnim skalpelom.
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 29 je vidno ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z
ultrazvočnim skalpelom. Iz slike je razvidno, da nekroze tkiva ni.
Slika 30: Ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z elektrokirurškim nožem.
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 30 je vidno ležišče žolčne vrečke na jetrih po odstranitvi žolčne vrečke z
elektrokirurškim nožem. Iz slike je razvidno, da je nekroza tkiva velika.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
31
Slika 31: Odstranitev žolčne vrečke
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 31 a je prikazana odstranjena žolčna vrečka z ultrazvočnim skalpelom, na sliki 31
b pa je prikazana odstranjena žolčna vrečka z elektrokirurškim nožem.
Ultrazvočni kirurški nož ima unikatno prednost, da povzroča zelo majhne lateralne
toplotne poškodbe. Ultrazvočni kirurški nož reže tkivo z visoko frekvenco (55,00 Hz)
ultrazvočne energije preusmerjene v rezilo aparata. Aktivno rezilo instrumenta vibrira
longitudinalno nasproti neaktivnemu rezilu v razponu od 50 do 100 mikronov. En del
aktivnega rezila je oster, za rezanje, drugi del rezila je topi za namene koagulacije.
Ultrazvočni kirurški nož se aktivira z nožno stopalko, ki vsebuje tipko za polno moč
instrumenta, namenjeno za rezanje in tipko za spremenljivo moč instrumenta, namenjeno
za koagulacijo (Armstrong et.al., 2001).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
32
Slika 32: Del črevesja rezanega z ultrazvočnim skalpelom.
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 32, kjer je uporabljen ultrazvočni kirurški nož ni vidne karbonizacije. Prodiranje v
globino tkiva je dobro.
Slika 33: Del črevesja rezanega z elektrokirurškim nožem
Vir: Arhiv Olympus Medical System Europa GmBh, Hamburg.
Na sliki 33, kjer je uporabljen elektrokirurški nož je vidna karbonizacija. Prodiranje v
globino tkiva je dobro.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
33
4. ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJA IN STERILIZACIJA
INSTRUMENTOV
Temeljito pranje, pravilna dezinfekcija ter sterilizacija, je izhodišče za kvalitetno
vzdrževanje ter varno ponovno uporabo instrumentov. Potrebno je slediti navodilom
proizvajalca o vzdrževanju, saj lahko napačno ravnanje z instrumenti ali okvara
instrumentov privede do nevarnosti za zdravje pacienta ali bolnišničnega osebja.
Materiali za kirurške instrumente morajo imeti različne lastnosti, kot so elastičnost, ostrina,
odpornost na izrabo, ter odpornost na korozijo. Te zahteve izpolnjuje le nerjaveče legirano
jeklo, ki je posebno toplotno obdelano.
4.1 Priprava za čiščenje in dezinfekcijo
Prvi koraki v ciklusu vzdrževanja, se pričnejo že v operacijski dvorani. Pred odlaganjem
instrumentov za nadaljnjo obravnavo, je potrebno iz njih odstraniti vse ostanke krvi in
telesnih tekočin, razkužil, lubrikantov, ter ostalih snovi.
Instrumentov iz nerjavečega jekla nikoli ne potapljamo v fiziološko raztopino ( NaCl ). Če
instrumente potopimo v NaCl, prihaja do pokanja materiala zaradi korozivnega razjedanja.
Instrumente prav tako poškoduje padanje na tla ali udarjanje enega instrumenta ob
drugega. Da bi se izognili takšnim poškodbam instrumentov, jih je treba po uporabi skrbno
odlagati v kontejnerje za sterilizacijo. Kontejnerji ne smejo biti preveč polni ter jih je
potrebno zapreti, da preprečimo sušenje morebitnih ostankov na instrumentih.
V bolnišnicah z oddelkom za centralno sterilizacijo, za transport kontaminiranih
medicinskih instrumentov iz operacijskih dvoran do sterilizacije, uporabljajo zaprte
sisteme. Kadar koli je mogoče, je potrebno dati prednost suhemu odlaganju instrumentov.
Kadar se koristi mokro odlaganje instrumentov, je priporočljivo potopiti instrumente v
raztopino detergentov in razkužil, ki nimajo učinka vezanja proteinov. Iz tega razloga
razkužila na bazi aldehidov niso primerna.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
34
Zaradi možnega nastanka korozije, se je potrebno izogibati dolgim razlikam med časom
uporabe instrumentov in čiščenjem za ponovno uporabo, ne glede na način odlaganja
(mokro ali suho).
Instrumente je potrebno pravilno zložiti na njihove police, namenjene za strojno čiščenje,
le tako bodo instrumenti temeljito očiščeni. Za učinkovito pranje zglobnih instrumentov,
kot so škarje, prijemalke in podobno, jih je potrebno pred pranjem odpreti. Tako se
površine, ki se drugače prekrivajo, lažje očistijo.
Razstavljive instrumente, endoskope in instrumente za visokofrekvenčno elektrokirurgijo,
je potrebno pred čiščenjem razstaviti po navodilih proizvajalca. Instrumente za enkratno
uporabo in potrošeni material je potrebno takoj po uporabi pravilno zavreči.
4.2 Dezinfekcija
Raztopino sredstva za čiščenje in dezinfekcijo je potrebno pripraviti svežo vsak dan. Če v
raztopino potapljamo zelo umazane instrumente, bo raztopina postala hitro kontaminirana.
V tem primeru je potrebno svežo raztopino pripravljati pogosteje.
Če se raztopina dolgo časa ne menja, lahko pride do sledečih težav:
- velika možnost korozije, zaradi visokega nivoja kontaminacije;
- velika možnost korozije, zaradi povečane koncentracije sredstva za čiščenje ali
dezinfekcijo, kot rezultat hlapenja;
- nezadostna dezinfekcija zaradi kontaminacije tekočine.
Za čiščenje je priporočljiva mehka tkanina, ki ne pušča vlaken, plastične ščetke ali pištola
za čiščenje s curkom. Po končanem ročnem čiščenju ali dezinfekciji, se morajo instrumenti
temeljito sprati s čisto tekočo vodo. Če instrumenti še niso popolnoma čisti, jih je trebe
ponovno očistiti. Po izpiranju je potrebno instrumente pazljivo osušiti. Za sušenje je
najboljše uporabljati komprimirani zrak. Čeprav je postopek zelo nežen, je sušenje zelo
učinkovito.
Za strojni postopek čiščenja ali dezinfekcije, je priporočljivo suho odlaganje instrumentov.
Če se instrumenti mokro odlagajo, je potrebno uporabiti sredstvo za čiščenje oziroma
dezinficiranje, ki se ne peni. Če pogoji pred strojnim čiščenjem niso izpolnjeni, je potrebno
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
35
popolnoma izprati vse ostanke čistilnih sredstev iz instrumentov, saj ustvarjanje in pojav
pene v stroju za pranje, negativno vpliva na učinkovitost in rezultat pranja.
4.3 Sterilizacija
Sterilizacija je najpomembnejši postopek za preprečevanje prenosa mikroorganizmov in
spor. Sterilizacija je postopek, pri katerem ubijemo vse žive mikroorganizme (tudi spore in
viruse) v ali na nekem materialu. To lahko dosežemo z izpostavitvijo materiala letalnim
fizikalnim, kemijskim ali mehanskim učinkom. Poznamo številne sterilizacijske metode,
izbor pa je večinoma odvisen od priročnosti postopka in narave materiala, ki ga je
potrebno sterilizirati. Sterilne inštrumente in tekočine uporabljamo pred vsakim posegom v
sterilne votline, tkiva, kožo ali sluznice.
Poznamo več različnih proizvajalcev ultrazvočnega kirurškega noža in seveda so postopki
sterilizacije posebno določeni za izdelek posameznega proizvajalca.
Pri UZ kirurškem nožu znamke Johnson & Johnson se uporablja pribor za enkratno
uporabo, kar pomeni, da ga ni mogoče sterilizirati ter ga je potrebno po enkratni uporabi
zavreči.
UZ kirurški nož znamke Olympus pa je edini ultrazvočni sklapel, katerega kompleten
pribor (škarjice, kljukice, kabel) je moč stelirizirati v parni sterilizaciji – avtoklavu. Možne
so tudi ostale sterilirizacije (plinska, sterrad-plazma) oziroma dezinfekcije ter mehansko
čiščenje v ultrazvočnem čistilniku. Znamka Olympus zagotavlja večkratno uporabnost
instrumentov in sicer:
- Škarjice: min. 30 operacij (v praksi tudi do 65 uporab)
- Kljukica: min. 50 operacij ( v praksi tudi do 200 uporab)
Parna sterilizacija – avtoklav
Je najučinkovitejši in najhitrejši sterilizacijski postopek za temperaturno obstojne materiale
in snovi. Sterilizacija z vlažno toploto je najpogosteje uporabljan način sterilizacije v
mikrobiologiji in medicini. Učinkuje zaradi denaturacije in koagulacije mikrobnih
beljakovin.
Najbolj razširjena oprema za sterilizacijo je avtoklav, ki deluje po principu lonca na pritisk
(ekonom lonec). Avtoklaviranje večinoma poteka pri 121°C, pri tlaku 1.1 bara, 15 do 20
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
36
minut. Občutljivejše materiale pa avtoklaviramo pri 105°C, pri tlaku 0.2 bara, 30 minut. V
uporabi so še druge kombinacije temperatur, pritiskov in časov za avtoklaviranje.
Pogoj za uspešno sterilizacijo je steriliziranje najmanj 15 minut pri najmanj 121°C.
Interval temperatur je od 121 do 134°C, odgovarjajoči tlak pa 1,1 do 2,5 bara.
Plinska sterilizacija
To je tehnično najbolj izdelana sterilizacija. Veliko medicinskih pripomočkov je iz
materiala, ki ne prenese toplote (na primer plastika ...). Plin etilen oksid (EtO) pa potrebuje
nižje temperature za svoje delovanje kot toplotna sterilizacija. EtO je eksploziven in
vnetljiv plin, ki marmorizira plastične inštrumente in megli nekatere vrste endoskopskih
inštrumentov. Je protoplazmatski strup, toksičen tudi za sesalce; za človeka je smrtni
odmerek 100-200mg/l zraka. Plinska sterilizacija se uporablja samo takrat, ko ne moremo
uporabljati drugih metod končne sterilizacije. Baktericidni učinek je odvisen od
koncentracije EtO, tlaka, temperature in prisotne vlage. Obvezno je preizkušanje izdelkov
na vsebnost toksičnih rezidualov EtO ter njegovih razpadnih produktov, predvsem
etilenglikola in etilenklorhidrina.
Sterilizacija s plazmo
S plazemsko sterilizacijo so se pričeli ukvarjati šele pred dobrim desetletjem. Prvi poskusi
so bili opravljeni z vodikovim peroksidom. Očitno gre torej za mehak prestop iz čiste
kemijske sterilizacije v kombinirano plazemsko. Vodikov peroksid je močan oksidant in je
že sam brez plazme dober sterilizant. Plazmo so uporabili predvsem za detoksifikacijo
sistema po opravljeni sterilizaciji s peroksidom. Kasneje so se raziskavam pridružili
kemiki in fiziki in plazemska sterilizacija je doživela nov zagon. Za začetek so ugotovili,
da lahko podobne ali boljše uspehe kot s peroksidom dosežejo z različnimi, popolnoma
netoksičnimi plini, kot so voda, kisik, vodik, argon, helij, dušik. Ugotovili so, da je hitrost
in učinkovitost sterilizacije močno odvisna od plazemskih parametrov, kot so temperatura
elektronov, gostota pozitivnih in negativnih ionov, gostota netastabilnih atomov in
molekul, ter vrsta in koncentracija radikalov.
Sterilizacija s plazmo je metoda sterilizacije z nizko temperaturo, uporablja za sterilizacijo
s plazmo, ki se tvori znotraj komore iz uplinjenega vodikovega peroksida pod vplivom
električnega polja pri znižanem tlaku in temperaturi 45°C. Sestavine plazme uničujejo
mikroorganizme in njihove spore.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
37
Plazma sterilizator ima dva različna sterilizacijska cikla:
• Dolgi cikel traja 72 minut in je namenjen sterilizaciji fleksibilnih endoskopov.
• Kratek cikel traja 54 minut in se uporablja za sterilizacijo rigidnih endoskopov,
kamer, optik, optičnih kablov, drugih elektronskih naprav in pripomočkov.
Material za plazma sterilizacijo mora biti očiščen, dezinficiran in popolnoma osušen. Tako
pripravljen material se pakira v ovojnino, ki se imenuje tyvek in je v obliki folij in
papirnatih pol. Nadzor sterilizacije poteka preko kontrolnega zaslona, s kemičnimi in
biološkimi indikatorji.
Materiali, ki so primerni za plazma sterilizacijo, lahko vsebujejo aluminij, nerjaveče jeklo,
steklo, lateks, polietilen, polipropilen, silikon, teflon, keramiko, polivinilklorid, poliuretan.
Materiali, ki niso primerni za plazma sterilizacijo, pa so papir-celuloza, bombaž, praški in
tekočine.
5. REZULTATI
Prikazani so rezultati, ki smo jih pridobili z anketami, katere so reševali anketiranci v
operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Razdeljenih je bilo 40
anketnih vprašalnikov, vrnjenih je bilo 20 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranci
so ocenjevali čas priprave, vzdrževanje in čiščenje ultrazvočnega kirurškega noža ter
električnega kirurškega noža po Likertovi lestvici od 1 do 10. Pri nekaterih vprašanjih so
bili podani odgovori, kjer so anketiranci morali obkrožiti črko pred odgovorom. Zadnje
vprašanje je bilo opisno, kjer so anketiranci napisali, katera oblika sterilizacije se uporablja
pri ultrazvočnem kirurškem nožu.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
38
Pri vprašanju glede starosti, so imeli anketiranci na voljo odgovore, kot so 20-30 let, 30-40
let, 40-50 let in 50-60 let, kjer so morali obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.
Graf 1: Starost anketirancev
Iz grafa 1 je razvidno, da je večina anketiranih oseb starih med 40 in 50 let, kar 65 %. V
raziskavo ni bilo vključenih anketirancev v starosti od 20 do 30 let.
Na vprašanje o spolu je odgovorilo vseh 20 anketirancev. Vse osebe, ki so izpolnile
anketo, so bile ženskega spola.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
39
Za vprašanje delovna doba so anketiranci imeli na voljo 2 odgovora, ki sta: zaposlen/a sem
manj, kot 15 let ter zaposlen/a sem več kot 15 let. Anketiranci so morali obkrožiti črko
pred pravilnim odgovorom.
Graf 2: Delovna doba anketirancev
Iz grafa številka 2 je razvidno, da je 85 % anketiranih oseb zaposlenih več, kot 15 let, 15%
oseb pa zaposlenih manj, kot 15 let.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
40
Pri vprašanju glede izobrazbe so imeli anketiranci na voljo 2 odgovora, pri katerih so
morali obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom. Ponujena odgovora sta bila srednja
izobrazba in višja, visoka ali univerzitetna izobrazba.
Graf 3: Stopnja izobrazbe anketirancev
Iz grafa številka 3 je razvidno, da ima 70 % od vseh anketiranih oseb višjo, visoko ali
univerzitetno izobrazbo. Le 30 % anketirancev ima srednjo izobrazbo.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
41
Pri vprašanju glede ocene časa priprave električnega kirurškega noža, so morali anketiranci
oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do 10 (zelo hitra priprava) po Likertovi
lestvici.
Graf 4: Ocena časa priprave električnega kirurškega noža
Na grafu 4 vidimo, da je kar 60 % anketiranih oseb odgovorilo, da je čas priprave
električnega kirurškega noža zelo hiter. Le 5 % oseb je odgovorilo, da je čas priprave zelo
dolg, ali dolg. Za odgovor srednje hitra priprava, se je odločilo 10 % anketirancev.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
42
Pri vprašanju glede ocene časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža, so morali
anketiranci oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do 10 (zelo hitra priprava) po
Likertovi lestvici.
Graf 5: Ocena časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža
Iz grafa 5 je razvidno, da je večina anketiranih oseb mnenja, da je priprava ultrazvočnega
kirurškega noža hitra. 25 % anketiranih oseb misli, da je priprava dolga, prav tako 25 %
anketiranih misli, da je priprava srednje hitra.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
43
Pri vprašanju glede ocene časa priprave električnega kirurškega noža v primeru urgentnega
posega, so morali anketiranci oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do 10 (zelo
hitra priprava) po Likertovi lestvici.
Graf 6: Ocena časa priprave električnega kirurškega noža v primeru urgentnega
posega
Na grafu 6 vidimo, da je 70 % anketirancev mnenja, da se elektrokirurški nož zelo hitro
pripravi pri urgentnem posegu. Ena oseba (5 %), se je odločila za odgovor zelo dolga
priprava, ena oseba za odgovor srednje dolga priprava ter ena oseba za odgovor srednje
hitra priprava. 15 % anketirancev je odgovorilo, da je priprava električnega kirurškega
noža pri urgentnem posegu hitra.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
44
Pri vprašanju glede ocene časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža v primeru
urgentnega posega, so morali anketiranci oceniti čas priprave od 1 (zelo dolga priprava) do
10 (zelo hitra priprava) po Likertovi lestvici.
Graf 7: Ocena časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža v primeru urgentnega
posega
Iz grafa 7 je razvidno, da je večina anketirancev (40 %), mnenja, da se ultrazvočni kirurški
nož v času urgentnega posega srednje hitro pripravi. 30 % anketirancev je mnenja, da se
ultrazvočni nož pripravi hitro. Ena oseba (5 %), je odgovorila, da je priprava zelo dolga.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
45
Pri vprašanju glede ocene težavnosti čiščenja električnega kirurškega noža, so morali
anketiranci oceniti težavnost čiščenja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo lahko) po Likertovi
lestvici.
Graf 8: Težavnost čiščenja elektrokirurškega noža
Iz grafa številka 8 je razvidno,da je največje število anketirancev, to je 35 %, mnenja, da je
čiščenje elektrokirurškega noža lahko. Da je čiščenje težavno, je mnenja le 5%
anketirancev. 25% anketirancev je mnenja, da je čiščenje elektrokirurškega noža srednje
lahko.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
46
Pri vprašanju glede ocene težavnosti čiščenja ultrazvočnega kirurškega noža, so morali
anketiranci oceniti težavnost čiščenja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo lahko) po Likertovi
lestvici.
Graf 9: Težavnost čiščenja ultrazvočnega kirurškega noža
Iz grafa številka 9 je razvidno, da je največ anketirancev mnenja, da je čiščenje
ultrazvočnega kirurškega noža srednje lahko, kar 40 % oseb se je odločilo za ta odgovor.
25 % oseb je mnenja, da je srednje težavno čistiti ultrazvočni kirurški nož, 15 % oseb je
podalo odgovor težavno, 5 % oseb pa je odgovorilo, da je čiščenje zelo lahko.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
47
Pri vprašanju glede zahtevnosti vzdrževanja električnega kirurškega noža, so morali
anketiranci oceniti zahtevnost vzdrževanja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo enostavno) po
Likertovi lestvici.
Graf 10: Zahtevnost vzdrževanja elektrokirurškega noža
Iz grafa 10 je razvidno, da je največ anketirancev (35 %) mnenja, da je vzdrževanje
električnega kirurškega noža enostavno. 20 % oseb je odgovorilo, da je vzdrževanje zelo
enostavno, za odgovor srednje zahtevno, se je odločilo 15 % anketirancev.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
48
Pri vprašanju glede zahtevnosti vzdrževanja ultrazvočnega kirurškega noža, so morali
anketiranci oceniti zahtevnost vzdrževanja od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo enostavno) po
Likertovi lestvici.
Graf 11: Zahtevnost vzdrževanja ultrazvočnega kirurškega noža
Iz grafa 11 je razvidno, da je 30 % anketirancev mnenja, da je vzdrževanje ultrazvočnega
kirurškega noža srednje lahko in 30 % anketirancev, da je lahko. Za odgovor zahtevno, se
je odločilo 15 % anketirancev.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
49
Za vprašanje, kateri energijski izvor uporablja ultrazvočni kirurški nož, so imeli
anketiranci na voljo 4 odgovore. Anketirancem smo ponudili odgovore, kot so: magnetno
valovanje, elektrika, mehanično valovanje in odgovor ne vem. Anketiranci so morali
obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.
Graf 12: Energijski izvor, ki ga uporablja ultrazvočni kirurški nož
Iz grafa 12 je razvidno, da je le 50 % anketiranih oseb odgovorilo, da se uporablja
mehanično valovanje kot energijski izvor za rezanje z ultrazvočnim kirurškim nožem, kar
je edini pravilni odgovor. 2 % anketirancev je odgovorilo elektrika, 40 % pa je odgovorilo,
da ultrazvočni kirurški nož kot energijski izvor uporablja magnetno valovanje.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
50
Pri vprašanju glede varnosti, smo naše anketirance spraševali o mnenju, ali je uporaba
ultrazvočnega kirurškega noža varnejša za pacienta, kot klasični elektrokirurški nož.
Anketiranci so morali obkrožiti črko pred odgovorom da, ali pred odgovorom ne.
Graf 13: Varnost ultrazvočnega kirurškega noža in električnega kirurškega noža
Iz grafa številka 13 je razvidno, da je kar 80 % vseh anketiranih oseb mnenja, da je
uporaba ultrazvočnega kirurškega noža varnejša, kot uporaba elektrokirurškega noža. Le
20 % anketirancev je nasprotnega mnenja, in sicer, da je uporaba električnega kirurškega
noža varnejša.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
51
Anketirancem smo postavili vprašanje, kaj mislijo, kje je pri rezanju tkiva in koagulaciji
večja krvavitev. Na voljo so imeli tri odgovore, in sicer pri delu z elektrokirurškim nožem,
pri delu z ultrazvočnim kirurškim nožem in odgovor ne vem. Anketiranci so morali
obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.
Graf 14: Krvavitev pri rezanju tkiva
Iz grafa številka 14 je razvidno, da je 85 % anketiranih oseb mnenja, da je pri delu z
elektrokirurškim nožem večja krvavitev. Za odgovor ne vem se je odločilo 15 %
anketiranih oseb, odgovora pri delu z ultrazvočnim kirurškim nožem, ni obkrožil nihče.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
52
Pri vprašanju o poškodbi tkiva, smo anketirance spraševali, kje je po njihovem mnenju
večja poškodba tkiva. Na voljo so imeli odgovora pri uporabi ultrazvočnega kirurškega
noža ali pri uporabi električnega kirurškega noža. Anketiranci so morali obkrožiti črko
pred pravilnim odgovorom.
Graf 15: Poškodba tkiva
Iz grafa številka 15 je razvidno, da je kar 95 % vseh anketiranih oseb mnenja, da je pri
uporabi elektrokirurškega noža večja krvavitev pri rezanju tkiva in koagulaciji, kot pri
rezanju z ultrazvočnim kirurškim nožem. Le ena oseba (5 %), je bila mnenja, da je večja
poškodba tkiva pri uporabi ultrazvočnega kirurškega noža.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
53
Anketiranim osebam smo postavili vprašanje, ali menijo, da je postoperativna bolečina
pacientk po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža manjša. Ponudili smo jim odgovore da,
ne in ne vem. Anketiranci so morali obkrožiti črko pred pravilnim odgovorom.
Graf 16: Postoperativna bolečina pacientov po uporabi ultrazvočnega kirurškega
noža
Iz grafa številka 16 je razvidno, da 45 % anketiranih oseb meni, da je postoperativna
bolečina pacientk po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža manjša, se pa kar 40 % oseb
ni opredelilo in je podalo odgovor ne vem. Le 15 % oseb meni, da postoperativna bolečina
pacientk po uporabi ultrazvočnega kirurškega noža ni manjša.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
54
5.2 REZULTATI STATISTIČNIH TESTOV
Tabela 1: Starost anketirancev
Frequency Percent
Cumulative
Percent
30-40 4 20,0 20,0
40-50 13 65,0 85,0
50-60 3 15,0 100,0
Valid
Total 20 100,0
Iz tabele 1 je razvidno, da je 20 % oseb starih med 30 in 40 let, 65 % oseb je starih med 40
in 50 let ter 15 % oseb starih med 50 in 60 let. Odgovora 20 do 30 let ni obkrožil noben
anketiranec.
Tabela 2: Prikaz izobrazbe glede na starost
izobrazba
srednja
izobrazba
višja,visoka ali
univerzitetna
izobrazba Total
30-40 2 2 4
40-50 4 9 13
50-60 0 3 3
starost
Total 6 14 20
V tabeli 2 vidimo, da ima kar 9 oseb, ki so stare od 40 do 50 let višjo,visoko ali
univerzitetno izobrazbo. Od vseh dvajsetih anketiranih oseb ima 14 oseb višjo, visoko ali
univerzitetno izobrazbo in 6 oseb srednjo izobrazbo.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
55
Tabela 3: Primerjava časa priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega
kirurškega noža
Povprečje N
Standardno
odstopanje
Čas priprave EL 8,60 20 2,583 Pair 1
Čas priprave UZ 7,10 20 2,292
V tabeli 3 vidimo, da je čas priprave elektrokirurškega noža ocenjen povprečno 8,60, med
tem ko so anketiranci čas priprave ultrazvočnega noža ocenili z 7,10 po Likertovi lestvici
od 1 do 10.
Tabela 4: Parni primerjalni test med časom priprave električnega kirurškega noža in
ultrazvočnega kirurškega noža
Kot kažejo rezultati smo hipotezo potrdili saj obstaja razlika med pripravo
elektrokirurškega noža in ultrazvočnega kirurškega noža ( p = 0,017).
Tabela 5: Primerjava časa priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega
kirurškega noža pri urgentnem posegu
Povprečje N
Standardno
odstopanje
Čas priprave EL pri
urgentnem posegu 9,00 20 2,271
Pair 1
Čas priprave UZ pri
urgentnem posegu 6,55 20 2,012
V tabeli 5 vidimo, da se čas priprave pri urgentnem posegu razlikuje od časa klasične
priprave obeh nožev. Čas priprave elektrokirurškega noža pri urgentnem posegu je ocenjen
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
56
povprečno 9, kar pomeni, da je priprava hitra. Čas priprave ultrazvočnega kirurškega noža
je ocenjen s 6,55, kar pomeni, da je priprava ultrazvočnega kirurškega noža srednje hitra.
Tabela 6: Parni primerjalni test med časom priprave električnega kirurškega noža
pri urgentnem posegu in ultrazvočnega kirurškega noža pri urgentnem posegu
Iz tabele je razvidno, da je elektrokirurški nož v času urgentnega posega veliko hitreje
pripravljen, kot ultrazvočni kirurški nož ( p = 0,000).
Tabela 7: Primerjava težavnosti čiščenja električnega kirurškega noža in
ultrazvočnega kirurškega noža
Povprečje N
Standardno
odstopanje
Težavnost čiščenja EL 7,60 20 2,088 Pair 1
Težavnost čiščenja UZ 6,35 20 2,059
V tabeli 7 vidimo, da je težavnost čiščenja elektrokirurškega noža ocenjena povprečno
7,60, med tem ko so anketiranci težavnost čiščenja ultrazvočnega noža ocenili z 6,35 po
Likertovi lestvici od 1 (zelo težavno) do 10 (zelo lahko).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
57
Tabela 8: Parni primerjalni test med težavnostjo čiščenja električnega kirurškega
noža in ultrazvočnega kirurškega noža
Kot kažejo rezultati obstaja razlika med težavnostjo čiščenja elektrokirurškega noža in
ultrazvočnega kirurškega noža in sicer je elektrokirurški nož lažje čistiti ( p = 0,096).
Tabela 9: Energijski izvor ultrazvočnega kirurškega noža
Energijski izvor, ki ga uporablja UZ nož
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
magnetno valovanje 8 40,0 40,0 40,0
elektrika 2 10,0 10,0 50,0
mehanično valovanje 10 50,0 50,0 100,0
Valid
Total 20 100,0 100,0
Tabela 9 prikazuje odgovore anketirancev glede na vprašanje o energijskem viru
ultrazvočnega kirurškega noža. Anketirancem smo ponudili odgovore, kot so: magnetno
valovanje, elektrika, mehanično valovanje in odgovor ne vem. 50% anketirancev je
odgovorilo pravilno ( mehanično valovanje).
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
58
Tabela 10: Varnost uporabe ultrazvočnega kirurškega noža in električnega
kirurškega noža
Ali je uporaba ultrazvočnega noža varnejša kot uporaba elektrokirurškega
noža?
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
da 16 80,0 80,0 80,0
ne 4 20,0 20,0 100,0
Valid
Total 20 100,0 100,0
Kar 80 % vseh anketirancev je mnenja, da je uporaba ultrazvočnega noža varnejša kot
uporaba elektrokirurškega noža. Le 20 % oseb je nasprotnega mnenja.
Tabela 11: Krvavitve med rezanjem tkiva
Kje je pri rezanju tkiva večja krvavitev?
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
elektrokirurški nož 17 85,0 85,0 85,0
ne vem 3 15,0 15,0 100,0
Valid
Total 20 100,0 100,0
Tabela 11 prikazuje odgovore anketirancev glede na vprašanje o krvavitvi med rezanjem
tkiva. Anketirancem smo ponudili odgovore, kot so: pri delu z ultrazvočnim kirurškim
nožem, pri delu z električnim kirurškim nožem in odgovor ne vem. Iz tabele je razvidno,
da je 85 % anketirancev mnenja, da je krvavitev večja pri uporabi elektrokirurškega noža,
15 % oseb pa svojega mnenja ni moglo opredeliti in je odgovorilo z odgovorom »ne vem«.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
59
6. RAZPRAVA
Predstavili smo rezultate anketnih vprašalnikov, s katerimi smo skušali ugotoviti, kako
zaposleni v operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ocenjujejo
električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož. Razdelili smo 40 anketnih vprašalnikov,
vrnjenih nam je bilo le 20. Vsak vprašalnik ima 14 vprašanj.
Podatki, ki jih predstavljamo, so pridobljeni iz odgovorov na zastavljena vprašanja v
anketnem vprašalniku (glej priloga 1). Podatke smo pretvorili v obliko primerno za
statistično analizo. Analizirali smo jih s statističnim programskim paketom SPSS 16.
Pri večini vprašanj so že podani odgovori, od teh se štiri vprašanja ocenjujejo z 10
stopenjsko Likartovo lestvico. Anketiranci so ocenjevali določeno stopnjo priprave,
čiščenja in vzdrževanja, glede na težavnost oziroma zahtevnost ter čas z lestvico od 1 »zelo
dolga priprava, zelo težavno in zelo zahtevno« do številke 10 »zelo hitra priprava, zelo
lahko in zelo enostavno«. Devet je bilo klasičnih vprašanj, kjer so morali anketiranci
obkrožiti ustrezno črko pred pravilnim odgovorom, zadnje vprašanje pa je bilo odprtega
tipa. Na vsako vprašanje je bilo možno odgovoriti le z enim odgovorom, razen zadnjega,
kjer je anketiranec lahko v pisni obliki podal individualne odgovore. Iz teh vprašanj smo
izračunali povprečje odgovorov in jih statistično obdelali. Rezultati so prikazani v grafih,
ob njih pa so naveden ugotovitve, ki so nam jih pokazali odgovori.
Prvo vprašanje je imelo že podane odgovore in sicer o starosti anketirancev. Glede na
rezultat ankete smo ugotovili, da je 65 % anketiranih oseb starih med 40 in 50 let ter vse
anketirane osebe so ženskega spola. Kar 85 % oseb je zaposlenih več kot 15 let, 70 % od
vseh anketirancev pa ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Zanimivo je vprašanje,
kateri energijski vir uporablja ultrazvočni kirurški nož, kjer je le 50 % anketiranih oseb
odgovorilo pravilno. Dve osebi sta celo odgovorili, da se kot energijski vir uporablja
elektrika. Iz tega lahko sklepamo, da osebje premalo pozna instrumente, s katerimi dela, da
je premalo strokovnih izobraževanj, osebje pa se težko izogiba nevarnostim na delovnem
mestu, saj nevarnosti v bistvu sploh ne poznajo, če ne poznajo aparatov, s katerimi delajo.
Glede na analizo anket smo ugotovili, da kar 80 % oseb, ki so bile anketirane, misli, da je
uporaba ultrazvočnega kirurškega noža varnejša, kot uporaba elektrokirurškega noža. Tudi
glede krvavitve je ultrazvočni kirurški nož v prednosti, saj 85 % anketirancev meni, da je
pri uporabi elektrokirurškega noža večja krvavitev. Pri vprašanju, kje je večja poškodba
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
60
tkiva, je 95 % anketiranih oseb odgovorilo, da je večja poškodba pri rezanju z
elektrokirurškim nožem, kar so potrdile tudi razne raziskave v tujini in članki, ki jih
navajamo v diplomski nalogi. Glede postoperativne bolečine so bili anketiranci zelo
različnih mnenj. 45 % anketirancev je odgovorilo z da, 15 % z ne in kar 40 % se ni moglo
opredeliti in je odgovorilo z ne vem. Na zadnje vprašanje glede sterilizacije je odgovorilo
sedemnajst anketirancev od dvajsetih. Podali so zelo skope odgovore. Večina jih je
odgovorilo avtoklav, plin ter da je aparat za enkratno uporabo in se po eni uporabi zavrže.
7. SKLEPNE MISLI
Ultrazvočni kirurški nož je eden izmed kirurških aparatov, ki zamenjujejo klasični kirurški
skalpel. Je ob boku elektrokirurškemu nožu in je novost na naših tleh. Ultrazvočni skalpel
si je zaradi svojih številnih prednosti v zadnjih letih priboril posebno mesto v splošni
kirurgiji in ginekologiji, kar še posebej velja za laparoskopske posege.
Glede na ankete je elektrokirurški nož v primerjavi z električnim kirurškim nožem
nekoliko bolje ocenjen glede časa priprave, čiščenja in vzdrževanja. Predvidevamo, da je
eden izmed razlogov za takšne ocene boljše poznavanje elektrokirurškega noža, ki je dalj
časa na tržišču in v uporabi, kot smo že omenili, je ultrazvočni kirurški nož še vedno
novost. Iz anketnih vprašalnikov je tudi razvidno, da so vse osebe, ki so izpolnjevale
ankete ženskega spola. Iz tega lahko sklepamo, da je v operacijski dvorani zaposlenih zelo
malo ali nič moških s srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Glede na starostno
strukturo so vse osebe stare nad 30 let, saj odgovora 20 do 30 let ni obkrožil nihče.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
61
8. LITERATURA
Armstrong, D.N., Wayne, L.A., Schertzer, M.E., Orangio, G.R. Harmonic Scalpel vs.
Electrocautery Hemorrhoidectomy. 2001. A Prospective Evaluation. Dis Colon Rectum
2001; 44(4):558-564.
But, I., Žegura, B., Rakić, S., Pakiž, M., Rebernik-Milić, M., Ciglar, S., Stiplošek, S.
Laparoskopske supracervikalne histerektomije.V: Rebernik-Milić, M. Zbornik XXII.
Perioperativna zdravstvena nega v endoskopiji, Hotel Paka, Velenje, 1. Junij 2007.
Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2007:27-28.
Da Vinci ultrazvočna kirurška oprema. Dostopno na internetu:
http://www.nextgenmd.org/vol2-5/robotic_surgery.html ( 31.3.2009).
Elektrokirurški nož. Dostopno na internetu: http://www.valleylab.com/ (31.3.2009).
Fabjan, M. Organizacijski predpis obvladovanje procesa operacij. Rebernik-Milić, M.
Zbornik XXII. Perioperativna zdravstvena nega v endoskopiji, Hotel Paka, Velenje, 1.
Junij 2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2007:78-86.
Godec-Kušter, A. Komunikacija med bolnikom in operacijsko medicinsko sestro.
Rebernik-Milić, M. Zbornik XVII. Perioperativna zdravstvena nega, Terme Rogaška, 21.-
22. Maj 2004. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih
sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije,2004:64-69.
Ivanuša, A., Železnik. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika-izbrana področja.
Maribor: Visoka zdravstvena šola, Univerza v Mariboru, 2000.
KLS Martin group splošni priročnik o elektrokirurgiji. Dostopno na internetu:
http://www.hilus.hr/docs.html ( 3.4.2009).
Krajnc, I., Pečovnik-Balon, B. Interna medicina za visoko zdravstveno šolo Univerze v
Mariboru. Maribor: 2000.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
62
Križmarić, M., Jerenko, B., Rebernik-Milić, M., Brezovec, M. Analiza varnostnih
sistemov sodobne elektrokirurške opreme. Rebernik-Milić, M. Zbornik XXI, Zagotovimo
varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24. November 2006.
Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:78-96.
Križmarić, M., Jerenko, B., Rebernik-Milić, M., Brezovec, M. Potencialni viri resnih
neželenih škodljivih učinkov v prostorih operacijskega bloka. Rebernik-Milić, M.
Zbornik XXI, Zagotovimo varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24.
November 2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:60-77.
Miccoli, P., Berti, P., Dionigi, G.L., D'Agostino, J., Orlandini, C., Donatini, G.
Randomized controlled Trial of Harmonic Scalpel use During Thyroidectomy. 2006. Arch
Otolaryngol Head Neck Surg. 2006;132:1069-1073.
Miccoli, P., Berti, P., Raffaelli, M., Materazzi, G., Conte, M., Galleri, D. Impact of
Harmonic Scalpel on operative time during video-assisted thyroidectomy. 2002. Surg
Endosc.2002;16:663-666.
Mihelič, M. Neželeni dogodki v operacijski dvorani. Rebernik-Milić, M. Zbornik XXI,
Zagotovimo varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24. November
2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:55-59.
Müller-Premru, M. Biofilmi. Pavlič, I. Zbornik kakovost-trend dela v sterilizaciji, Novo
mesto, 18. Maj 2001. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, sekcija medicinskih
sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2001:7-11.
Olympus katalog o ultrazvočnem kirurškem nožu. Dostopno na internetu: www.olympus.si
(3.4.2009).
Pajnkihar,M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola
Maribor, 1999.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
63
Perko, Z., Pogorelić, Z., Bilan, K., Tomić, S., Vilović, K., Krnić, D., Družijanić, N.,
Kraljević, D., Juričić, J. Lateral thermal damage to rat abdominal wall after harmonic
scalpel application. 2005. Surgical endoscopy and Other Interventional Techniques.
2005;322-324.
Potts, K.L., Augenstein, A., Goldman, J.L. A Parallel Group Analysis of Tonsillectomy
Using the Harmonic Scalpel vs Electrocautery. 2005. Arch Otolaryngol Hesd Neck Surg.
2005;131:49-51.
Pravilno vzdrževanje instrumentov. Dostopno na internetu: www.hilus.hr/docs.html
(4.4.2009).
Prosta enciklopedija Wikipedia. Dostopno na internetu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ultrazvok (11.11.2008) .
Rakovec Felser, Z. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola,2002.
Razgoršek, Z. Operacijska medicinska sestra in endoskopski posegi. Rebernik-Milić, M.
Zbornik XXII. Perioperativna zdravstvena nega v endoskopiji, Hotel Paka, Velenje, 1.
Junij 2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2007:21-23.
Rečnik, J., Kocuvan,V., Luter, P. Endoskopske operacije adneksov. Rebernik-Milić, M.
Zbornik XXII. Perioperativna zdravstvena nega v endoskopiji, Hotel Paka, Velenje, 1.
Junij 2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2007:24-26.
Repovž, M., Pušnik, M. Endoskopske operacije na srcu. Rebernik-Milić, M. Zbornik
XVII, Perioperativna zdravstvena nega, Terme Rogaška 21.-22. Maj 2004. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije, 2004:70-71.
Schmidbauer, S., Hallfeldt, K.K., Sitzmann, G., Kantelhardt, T., Trupka, A. Experience
With Ultasound Scissors and Blades (UltaCision) in Open and Laparoscopic Liver
Resection. 2001. Annals of surgery. 2001;235:27-30.
Seničar, A. Psihična priprava bolnika na operativni poseg. Rebernik-Milić, M. Zbornik
XXI, Zagotovimo varnost pacienta, Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
64
November 2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:7-18.
Sherman, J.A., Daviest, H.T. Ultacision: the harmonic scalpel and its possible uses in
maxillofacial surgery. 2000. British journal of oral & maxillofacial surgery. 2000;38:530-
532.
Sistemski endoskopski vodnik. Ljubljana: Olympus Slovenija d.o.o., 2003.
Stark, M., Benhidjeb, T. Endoskopska kirurgija v 21. stoletju. Endoskopska revija št. 27.
Izvlečki 9. kongresa endoskopske kirurgije Slovenije, Velenje, 31. Maj do 2. Junij 2007.
2007:27:5-10.
Slovar medicinskih izrazov. Dostopno na internetu:
http://med.over.net/za_bolnike/slovarcek_tujk/index.htm (11.11.2008).
Šuligoj, Z., Shulz, M. Sist EN 13795-Standard za zaščito pacientov, osebja in opreme v
operacijski dvorani. Rebernik-Milić, M. Zbornik XXI, Zagotovimo varnost pacienta,
Kongresni center hotela Mons v Ljubljani 24. November 2006. Ljubljana: Zbornica
zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006:97-104.
Zavrl, J. Operacijska dvorana sedanjosti in prihodnosti. 2007. Endoskopska revija št. 27.
Izvlečki 9. kongresa endoskopske kirurgije Slovenije, Velenje, 31. Maj do 2. Junij 2007.
2007; 27:37-39.
Zavrl, J.Nova generacija v ultrazvočni kirurgiji. 2002. Endoskopska revija št.16/17. 2002;
16/17:58-59.
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
1
PRILOGA 1 ANKETNI VPRAŠALNIK Sem Jasmina Miklavžič, absolventka Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo na temo »Ultrazvočni kirurški nož« in Vas prosim za sodelovanje v tej anketi. Vprašalnik je anonimen, dobljene podatke pa bom uporabljala izključno za diplomsko nalogo in poznejši morebitni članek. Vljudno Vas prosim za sodelovanje in se Vam v naprej zahvaljujem. Na vprašanja odgovorite tako, da obkrožite ustrezno črko pred odgovorom. 1. Starost: a) 20-30 let b) 30-40 let c) 40-50 let d) 50-60 let 2. Spol: a) ženska b) moški 3. Delovna doba: a) zaposlen/a sem manj kot 15let b) zaposlen/a sem več kot 15 let 4. Stopnja izobrazbe: a) srednja izobrazba b) višja, visoka ali univerzitetna izobrazba 5. Ocenite, kako dolg je čas priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega kirurškega noža od 1 (ZELO DOLGA PRIPRAVA) do 10 (ZELO HITRA PRIPRAVA): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6. V primeru urgentnega posega morate čim prej pripraviti aparat. Ocenite , kako dolg je čas priprave električnega kirurškega noža in ultrazvočnega kirurškega noža od 1 (ZELO DOLGA PRIPRAVA) do 10 (ZELO HITRA PRIPRAVA): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 7. Ocenite težavnost čiščenja obeh aparatov 1 (ZELO TEŽAVNO) do 10 (ZELO LAHKO): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 8. Ocenite zahtevnost vzdrževanja obeh aparatov 1 (ZELO ZAHTEVNO) do 10 (ZELO ENOSTAVNO): Elektrokirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ultrazvočni kirurški nož: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
2
9. Kateri energijski izvor uporablja ultrazvočni (UZ) kirurški nož? a) magnetno valovanje b) elektrika c) mehanično valovanje d) ne vem
10. Kaj menite, ali je uporaba UZ kirurškega noža varnejša za pacienta kot klasični elektrokirurški nož? a) da b) ne
11. Kaj menite, kje je pri rezanju tkiva in koagulaciji večja krvavitev? a) pri delu z UZ kirurškim nožem b) pri delu z elektrokiruškim nožem c) ne vem
12. Ocenite, kje je po vašem mnenju večja poškodba tkiva? a) pri uporabi UZ kirurškega noža b) pri uporabi elektrokirurškega noža
13. Ali menite, da je postoperativna bolečina pacientk po uporabi UZ kirurškega noža manjša? a) da b) ne c) ne vem
14. Katera oblika sterilizacije se uporablja za sterilizacijo opreme ultrazvočnega kirurškega noža oziroma njegovih komponent?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Jasmina Miklavžič: Ultrazvočni kirurški nož
3
»NON SCHOLAE, SED VITAE DISCIMUS.«
Ne učimo se za šolo,
ampak za življenje.
(Seneka ml.)
ZAHVALA
Najlepša hvala mojemu mentorju, gospodu viš. predav. mag. Miljenku Križmarić, univ. dipl. inž. el. ter somentorju, gospodu prim. doc. dr. Stojanu Potrč, dr. med za vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Najlepše se zahvaljujem staršema za vso pomoč in podporo ter izjemno vzpodbudo med študijem, zahvaljujem se tudi partnerju Dejanu za vso pomoč in razumevanje.
Zahvaljujem se službi zdravstvene nege v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki mi je omogočila raziskovanje ter gospe Mariji Brezovec dipl.m.s. za vso pomoč pri raziskavi. Posebna zahvala gre gospodu Janezu Zavrl iz podjetja Olympus, ki je veliko pripomogel k diplomski nalogi z gradivom in podatki. Hvala vsem za strokovnost in izjemen odnos.
»PER ASPERA, AD ASTRA.«
Preko trnja do zvezd.
Top Related