Slivniski pogledi 01

Click here to load reader

  • date post

    30-Mar-2016
  • Category

    Documents

  • view

    230
  • download

    7

Embed Size (px)

description

The official newspaper of Obcina Cerknica

Transcript of Slivniski pogledi 01

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | i

    SLIVNIKI poglediGlasilo obine Cerknica | junij-julij 2014 | letnik 1 | tevilka 1 | brezplaen izvod

    Be | Beaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bloice | Bloka Polica | Brezje | Cajnarje Cerknica | ohovo | Dobec | Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goriice | Grahovo | Hribljane | Hrukarje | Ivanje selo | Jerie Koroe | Koake | Koljek | Kranje | Kremenca | Krue | Krie | Laze pri Gorenjem Jezeru Lenjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica | Ponikve | Rakek | Rakov kocjan | Ravne | Reparje Rudolfovo | Selek | Slivice | Slugovo | Straie | Sveti Vid | urkovo | trukljeva vas Tavlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zele | Zibovnik | erovnica | upeno

    iz vsebine:Intervju: Branko Kebe (str. 11)Predstavitev kraja: Rakek (str. 20)Naa drutva: PGD Grahovo (str. 22)Kultura: Milan Voank (str. 25)port: portniki leta 2013 (str. 26)

  • ii | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Kolofon: Slivniki pogledi glasilo Obine Cerknica

    Izdaja: Obina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: enkrat na vsaka dva meseca, na zaetku meseca. Brezplano ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Cerknica. Cena izvoda s potnino za naronike izven obine Cerknica: 2,78 . Naklada: 4.000 izvodov. Odgovorna urednica: Sergeja irca. Uredniki odbor: Marija Hribar, Miha Jerneji, Maja Mahne, Marua Opeka in Petra Trek. Naslov urednitva: Slivniki pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektron-ski naslov: [email protected] Glasilo se finan-cira iz sredstev prorauna Obine Cerknica in prihodkov oglaevanja. Oblikovanje in tisk: Tiskarna Belin d.o.o.

    Fotografija na naslovnici: Pogled s Slivnice, foto: Valter Leban

    Vsebina

    Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Obina za obane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Iz obinske hie Z rebalansom uskladili letonji proraun . . . . . . 6Aktualno pri nas Gozdovi za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Intervju Branko Kebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Dogaja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Iz poslanskih pisarn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Gospodarstvo Najveja ovira: nespodbudno poslovno okolje . .17 Eurobox, d .o .o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Rakek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Naa drutva Prostovoljno gasilsko drutvo Grahovo . . . . . .22Kultura in kulturniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Milan Voank: ivljenje je dar . . . . . . . . . . . .25port portnik leta Obine Cerknica 2013 . . . . . . . .26Mladi mladim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Ideja za izlet Kunaverjeva pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29Duh nekega drugega asa Svinjski rigl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Notranjske artikulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Varnost na prvem mestu Skozi Unec s kar 130 km/h . . . . . . . . . . . . . . . .31 Vlomilci niso nikoli na dopustu . . . . . . . . . . . . .31Dober zgled in rna pika . . . . . . . . . . . . . . . . .32Obveamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Razgibajmo mogane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Lepo vabljeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

    Na drevak, s katerim nas je Vekoslav Kebe iz Muzeja Jezer-ski hram prijazno popeljal po Cerknikem jezeru, smo se vkrcali lani urednikega odbora Slivnikih pogledov in odgovorna ured-nica . udovit majski dan in mirna plovba so zagotovo znak, da nam bodo coprnice stale ob strani tudi med krmarjenjem naega metaforinega olna glasila Slivniki pogledi . Na olnu stojijo (od leve) Petra Trek, Miha Jerneji in Maja Mahne, sedimo pa Sergeja irca, Marija Hribar in Marua Opeka . | Foto: Valter Leban

    Slivnike poglede ustvarjamo

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 3

    Spotovane bralke, spotovani bralci!

    Uvodnik

    V dananjem asu sta dobra obve-enost in spre-mljanje dogajanja prek razlinih medijskih ka-nalov postala vsakdanja potreba, e ne e nuja. Do nas tako dnevno pri-hajajo novice o taknem in druganem dogajanju po dravi in svetu.

    eprav smo tako razmeroma dobro obveeni o vsemogoem, naj gre za politiko ali pa za smene pripetljaje z drugega konca sveta, pa velikokrat nae zanimanje za aktualno ne prestopi domae-ga praga. Na alost tako prej izvemo, koliko kav je spil nek poslanec v parlamentu in kje sestankuje ameriki predsednik, ne vemo pa, da je lokalno motvo osvojilo medaljo, lovsko drutvo organi-ziralo veselico, da so gasilci kupil novo vozilo in tako dalje.

    Ravno neosveenost mnogih obanov in ob-ank glede lokalnega dogajanja nas je vodila k od-loitvi, da ustanovimo svoj, lokalni, obinski a-sopis, katerega prvo tevilko imate danes v rokah. e njegov naslov Slivniki pogledi metaforino

    Slivniki pogledi so zr-calo dogajanja v obini Cerknica. Naslednje stra-ni so namenjene ljudem, do-godkom in ustanovam izpod Slivnice, ki jim v drugih medi-jih ne namenjajo (dovolj) pros-tora. Slivniki pogledi bodo

    govori o tem, da na pogled lahko resda see na vse strani obine, vendar tudi preko nje, vse do Triglava. elimo si, da bi bralci s pomojo Sliv-nikih pogledov irili svoja obzorja, tudi o doga-janju v domaem okolju, ki ostanejo mnogim, na alost, prepogosto zastrta.

    Namre vse prevekrat ugotavljamo, da smo si pogosto zelo blizu, a hkrati tako dale. elja obi-ne in ustvarjalcev Slivnikih pogledov je, da nas nov asopis zblia, da se preko njega spoznamo, predstavimo in si izmenjamo mnenja. Naj posta-ne mozaik, v katerem imajo obanke in obani ter drutva in organizacije monost, da se predstav-ljajo in se spoznavajo. asopis nam tako omogo-a, da zapiemo tisto, kar je dobrega v nai obini, in pograjamo, kar je slabega; skupaj pa pridemo do konstruktivnih reitev, ki bodo pomagale gra-diti boljo obino za vse nas. Naj Slivniki po-gledi prebrodijo morebitni komunikacijski um med obani in omogoijo bolji pretok informacij med nami ter nas tako zbliajo z objektivnostjo, transparentnostjo in verodostojnostjo.

    Urednitvu Slivnikih pogledov tako voim obilo dobrih novic iz naih krajev, bralcem in bral-kam pa veliko uitkov ob branju!

    Marko Rupar, upan

    postali publikacija, ki jo boste hranili in jo vekrat vzeli v roke. Slivniki pogledi si bodo pridobili ve-ljavo kot zaupanja vreden asopis, da boste bralci govorili: Zagotovo je tako, saj je pisalo v Slivnikih pogledih.

    Slivniki pogledi bodo torej informativni, pote-ni, objektivni in pozitivni, predvsem pa zanimivi.

    Sergeja irca, odgovorna urednica

    Foto: Valter Leban

  • 4 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Prenova trniceMaja smo prieli z gradbenimi deli celovite prenove tr-nice v Cerknici. Na mestu obstojee stavbe bo zgrajena nadomestna, v njenem podaljku pa manji dopolnilni objekt. V sklopu tega projekta bomo na celotnem tr-nem prostoru uredili pepoti in zelene povrine. Pepot bo potekala ez celotno obmoje in se nadaljevala ez Cerkniico do plonika ob cesti proti Cerknikemu je-zeru. Naloba bo predvidoma zakljuena do konca le-tonjega poletja. V asu gradnje bomo pecem v najveji moni meri omogoali prehodnost obmoja.

    Obina za obane

    naprave. Vsa dela so zakljuena, tudi stara istilna na-prava je bila poruena. aka nas samo e ureditev oko-lice, ki bo potekala junija. Celotna vrednost projekta je 4.184.597 evrov (brez DDV). Operacijo delno finan-cira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada v vi-ini 3.133.553,94 evra, Republika Slovenija in Obina Cerknica pa prispevata 552.980,57 evra. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, konkretneje v okviru razvojne prioritete Varstvo okolja podroje voda po prednostni usmeritvi Odvajanje in ienje komunalnih voda.

    Avtor: Samo Mlinar, viji svetovalec za komunalno -cestno dejavnost, Obina Cerknica

    Z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremlje-nostjo ter skladno oblikovno podobo elimo ustvariti prijeten mestni prostor za stanovalce, obiskovalce in mimoidoe. V tem smislu elimo prenoviti in program-sko dopolniti trnico. Trenutno je v zelo slabem stanju, tako po urejenosti kot vsebini. Prostor ne izpolnjuje zahtev dananjega asa in nujno potrebuje celovito pre-novo, s katero elimo dobiti nov, urejen mestni prostor, ki bo ustrezal sodobnim potrebam in bo dopolnil utrip mestnega jedra s ponudbo in samo ambientalnostjo.

    Avtor: Tamara Klepac Sterle, podsekretarka za okolje in prostor, Obina Cerknica

    Centralna istilna naprava v obini CerknicaObina Cerknica v okviru prvega sklopa projekta Od-vajanje in ienje odpadne vode v poreju Ljubljanice, v katerem skupno sodeluje osem obin, gradi central-no istilno napravo za 12.000 populacijskih enot. Pro-jekt bo predvidoma zakljuen novembra 2014, ko se bo izteklo enoletno poskusno obratovanje nove istilne

    Gradnja novega vrtca v Cerknici Novi cerkniki vrtec bo imel 18 oddelkov (8 oddelkov prvega in 10 oddelkov drugega starostnega obdobja), kuhinjo, pralnico ter prostore za celotno upravo. Objekt je zasnovan tako, da funkcionalno oviranim osebam omogoa neovirana vstop in uporabo objekta.

    Gradnja objekta poteka fazno, kar omogoa uporabo obstojeega vrtca do izgradnje novega. Po zakljuku 1. in 2. faze v januarju 2014, ko je bilo za novozgrajeni del vrtca pridobljeno uporabno dovoljenje, so se uporabniki preselili v novi objekt. Po preselitvi so v celoti odstranili

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 5

    Obina za obane

    stari vrtec. Na tem mestu trenutno izvajajo gradbeno- obrtnika dela za izgradnjo manjkajoe igralnice, garde-rob, vetrolova in ene terase ter prizidavo gospodarskega dvoria, ekolokega otoka, garae in prostora za hinika. Dela bodo predvidoma zakljuena do konca julija 2014, ko bodo tudi v celoti uredili zunanjost novega objekta.

    Projekt delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki za nalobo prispeva 1.370.834,20 evra oziroma 20,84 odstotka ce-lotne vrednosti. Naloba je v celoti vredna 6.576.842,71 evra, preostanek sredstev v svojem proraunu iz lastnih sredstev zagotavlja Obina Cerknica.

    Avtor: Bogdana Bizjak, vija svetovalka za drubene dejavnosti, Obina Cerknica

    Gradnja kanalizacije na Rakeku se zakljuujeDrugi sklop projekta odvajanja in ienja odpadne vode v poreju Ljubljanice zajema gradnjo 14.583 me-trov kanalizacije, 8 rpali in istilne naprave Rakek s kapaciteto 4.000 populacijskih enot. Dela prehajajo v zakljuno fazo, zakljuek vseh del je predviden konec junija 2014, ko se bo zaelo enoletno poskusno obrato-vanje. Dela izvaja podjetje Riko d.o.o. skupaj s podjetje-ma Godina d.o.o. in Pirc gradnje d.o.o. Nadzornik del je podjetje Proplus d.o.o., podjetje FRONTAL d.o.o. pa je zadoleno za obveanje javnosti.

    ola se bo ogrevala z lesno biomasoNa Osnovni oli Notranjski odred Cerknica poteka ener-getska obnova objekta, ki bo omogoila manjo porabo energije in bolje pogoje bivanja. V okviru prenove bodo obnovili celoten fasadni ovoj stavbe, izolirali podstreje in streho, zamenjali stavbno pohitvo ter obnovili kle-parske izdelke. Poleg tega bodo obnovili obstojeo kot-lovnico, zamenjali oljne kotle s kotli na lesne sekance ter zgradili zalogovnik za biomaso. ola se bo namre ogrevala z lesno biomaso. Izvajalec je z deli priel febru-arja letos, dela pa mora zakljuiti pred prietkom novega olskega leta.

    Projekt delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013. Evropska unija prispeva celoten upravien stroek sanacije v viini 747.695 evrov. Davek na do-dano vrednost projekta pa je neupravien stroek in ga mora obina Cerknica plaati sama.

    Avtor: Bogdana Bizjak, vija svetovalka za drubene dejavnosti, Obina Cerknica

    Kmalu urejena tudi Ljubljanska cesta na RakekuZakljuuje se tudi prvi del ureditve ceste skozi Rakek. Dela obsegajo ureditev Ljubljanske ceste od kriia z ulico Na vasi do konca naselja Rakek. Pogodba med na-ronikom (Drubo RS za ceste), sofinancerjem (Obino Cerknica) in izvajalcem del (REKON d.o.o.) za ureditev ceste je bila podpisana v zaetku septembra 2012. Tre-nutno potekajo zakljuna dela in ureditev okolice, za-kljuek bo predvidoma v juniju 2014. Pogodbena vred-nost omenjenih del je 688.821,36 evra.

    Avtor: Samo Mlinar, viji svetovalec za komunalno - cestno dejavnost, Obina Cerknica

    Vrednost celotnega projekta znaa 10.836.171 evrov in ga delno financira Republika Slovenija (1.102.571,08 evra), delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013 (razvojna priori-teta Varstvo okolja - podroje voda, prednostne usmeri-tve Odvajanje in ienje komunalnih voda), ki prispeva 6.247.902,76 evra, delno pa ga bo financirala Obina Cerknica (3.485.697,16 evra).

    Avtor: Samo Mlinar, viji svetovalec za komunalno -cestno dejavnost, Obina Cerknica

  • 6 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Z rebalansom uskladili letonji proraunZ rebalansom so letonje prihodke s 17,6 milijona evrov dvignili na skoraj 19 milijonov, predvsem na raun evropskih sredstev, ki bi jih obina morala dobiti e decembra lani

    Obinski svetniki so se aprila sreali na dveh sejah. Med drugim so potrdili rebalans letonjega prorauna in zakljuni raun poslovanja obine v lanskem letu. Potrdili so spre-membe Obinskega prostorskega narta ter sprejeli e osnutka obinskih podrobnih prostorskih nar-tov za Slivice in Gorenje Jezero.

    Na prvi seji, 3. aprila, so svetniki spremenili odlok o ustanovitvi Osnovne ole Notranjski odred Cerkni-ca. S spremembami so predsedniku sveta tega zavo-da naloili, da mora sklicati sejo sveta, e to zahteva ustanovitelj, to je obina. V tem primeru bo morala

    Iz obinske hie

    obina kot predlagatelj navesti predlog tok, ki naj bi se obravnavale na seji. e predsednik sveta seje ne bo mogel sklicati, jo bo moral njegov namestnik oziroma najstareji lan sveta osnovne ole. V odlok so vnesli e len, ki pravi, da lahko obina oziroma upan kadarkoli odredi izredno ali redno revizijo poslovanja zavoda. Opozicija je sicer spremembam nasprotovala, upan Marko Rupar pa je pojasnil, da so s spremembami obini dali monost, da lahko opravlja svoje ustanoviteljske dolnosti.

    Po rebalansu viji proraunNa drugi seji, 24. aprila, so sprejeli rebalans leto-njega prorauna. Prihodki so se s 17,6 milijona evrov dvignili na skoraj 19 milijonov. Okoli 1,8 mi-lijona evrov evropskih in dravnih sredstev bi nam morali nakazati e decembra, a so nam jih ele v za-etku letonjega leta, je pojasnil upan in dodal, da so rebalans sprejeli tudi zaradi uskladitve narta

    lani obinskega sveta Obine Cerknica, stojijo v zadnji vrsti (od leve proti desni): Ane Bajc (Zares), Janez Kluar (SDS), Alojz Puntar in Bla Knez (oba N .Si), samostojni svetnik Gregor Pokleka, Marko Kranjc in Milo Pohole (oba SDS), Rihard Braniselj in Anton Lah (oba NLN), Vincenc Steraj (SDS) in Miha Belca (DeSUS, SMS ZELENI), sedijo v prednji vrsti (od leve proti desni) Danijel Leskovec (DeSUS, SMS ZELENI), Darko nidari in Zvonka Jeelnik (oba SD), Nada Skuk (SLS), Metka Zalar (Zares), Lidija Jerneji (NLN), Vida Debevc (SDS) in Anton Bajt (SD) . V sredini prve vrste sedi upan Marko Rupar .

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 7

    Z rebalansom uskladili letonji proraunIz obinske hie

    Avtor: Petra Trek

    razvojnih programov. Tako so za istilno napravo v Dolenji vasi, ki letos obratuje poskusno, namesto 700 tisoakov namenili 250.000 evrov, za cerkniki vrtec pa dobrih sto tisoakov ve od predvidenih sredstev. Denar bo el za ruitev starega vrtca in gradnjo dela novega vrtca.

    Sprejeli tudi zakljuni raun Zamik priliva nepovratnih sredstev se je poznal tudi pri zakljunem raunu obine za lansko leto. Namesto dobrih 18 milijonov evrov prihodkov so jih imeli za 13 milijonov, odhodkov pa znatno ve, za okoli 17 milijonov. Pomagali so si z najetjem po-sojila za gradnjo vrtca. Sicer je obina lani najve denarja, dobrih enajst milijonov, dala za nalobe, med katerimi so bile najveje gradnja vrtca in i-stilne naprave v Dolenji vasi ter zaetek gradnje istilne naprave in kanalizacije na Rakeku.

    Veje spremembe OPN-jaSvetniki so potrdili tudi osnutka obinskih po-drobnih prostorskih nartov za Gorenje Jezero in Slivice ter predlog dopolnitev in sprememb obin-skega prostorskega narta (OPN). Gre za prvo vejo spremembo OPN-ja po letu 2012, ko so ga spravili pod streho. Obina je namre prejela ve kot 100 no-vih pobud, veinoma za spremembo namembnosti zemljia. Kot je pojasnil Rupar, je veliko pobud za spremembe prilo predvsem po napovedih o novem nepremininskem zakonu. Do pobud so se e opre-delila pristojna ministrstva. Svetniki so se s predlo-gi strinjali, razen v enem primeru, kjer so eleli, da obina prej pripravi obinski podrobni prostorski

    nart. Rupar pravi, da gre za manjo spremembo, ki jo bodo najverjetneje potrdili e v drugem branju.

    Potrdili so amandmaje opozicijeV Cerknici so se 24. aprila opredelili tudi do aman-dmajev k novemu poslovniku obinskega sveta, ki jih je skupina estih opozicijskih svetnikov po-dala e na februarski seji. Veino so jih spreje-li in jih vkljuili v poslovnik. Svetniki so sprejeli e odstopno izjavo Joeta Rajka z mesta pred-stavnika v svetu cerknike osnovne ole in na njegovo mesto imenovali Barbaro Primoi. Soglaali so z imenovanjema Marije Hribar za direktorico Knjinice Joeta Udovia Cerknica in Saa Kavia za direktorja Zdravstvenega doma dr. Boidarja Lavria Cerknica.

    Potrdili so programsko zasnovo obinskega glasi-la Slivniki pogledi in njegov finanni nart.

    Prisluhnili so letnim poroilom o delovanju in poslovanju nekaterih javnih zavodov, in sicer Knji-nice Joeta Udovia, Zdravstvenega doma dr. Boidarja Lavria, Notranjskega regijskega parka, Vrtca Martin Krpan, Komunale Cerknica, osnovnih ol Notranjskega odreda Cerknica in Joeta Krajca Rakek ter Glasbene ole Frana Gerbia.

    O nagrajevanju dijakov in tudentov prihodnjiZ dnevnega reda seje, ki je bila 24. aprila, so umaknili obravnavo pravilnika o nagradah dijakom in tu-dentom. Svetniki so namre imeli razlina mnenja o tem, ali je oblika nagrajevanja, ki so jo predlagali na obinski upravi, primerna. upan Marko Rupar je pojasnil, da bodo do ene od prihodnjih sej pripravili nov predlog pravilnika, s katerim eli obina na-grajevati uspene dijake in tudente.

    Besedo ima opozicijaOpozicija v obinskem svetu je nasprotovala spremembam odloka o ustanovitvi Osnovne ole Notranj-ski odred Cerknica. Zvonka Jeelnik (SD) je med drugim menila, da predlagatelj s tako dopolnitvijo presega svoje pristojnosti in vsiljuje javnemu zavodu veji vpliv ustanovitelja, kot je potrebno oziroma predpisano z zakonodajo. Ali je bil tak poseg v pristojnost organa zavoda oziroma sveta ole sploh po-treben, bo pokazala prihodnost, je dejala Jeelnikova in opozorila, da doloba nima zakonske podlage.

  • 8 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Gozdovi za prihodnost*Gozdovi Notranjske so v preteklosti dajali tevilnim druinam teko prigaran, a zanesljiv kruh . Velika naravna nesrea, ki je februarja letos prizadela gozdove, nam je na grob nain pokazala tudi nae zablode . Morali bi se vpraati, kje smo in kam gremo . In morala bi nas strezniti tako, da bi mi, dravljani, streznili dravo in jo prisilili, da zane delovati v dobro ljudi, zemlje in gozdov .

    Stanje po gozdovih je tiri mesece po ledu kaotino, odvisno od iznajdljivosti in sposobnosti posameznega lastnika . Ali lahko to dravo sploh e kaj prizemlji? Kdo od pristojnih je v resnici slial grozljivo pokanje in padanje dreves v svojem srcu? In v njem ni bilo pohlepa, temve nart, ukrepanje za preboj dobrega .

    V Gozdnogospodarskem obmoju Postojna se gozd razteza na 79.648 hektarjih, to je kar 74 odstotkov vse povrine. Obina Cerknica ima 15.786 hektarjev gozdnatih povrin, kar predstavlja 65 odstotkov njenega ozemlja. Ker je kar 83,5 odstotka gozda v zasebni lasti, to pome-ni tudi izredno razdrobljeno gozdno posest, ki je odvisna od tevilnih nepovezanih lastnikov.

    Podlubniki bolje organizirani kot drava Letni moni posek v Obmoni enoti Postojna naj bi bil 363.650 kubinih metrov. Goz-darski strokovnjaki pa ocenjujejo, da je treba zaradi ledu v tej enoti posekati kar 2.068.000 kubinih metrov lesa. Polovica od tega je iglavcev, na katerih podlubniki pravkar s polno paro e opravljajo svoje sistematino organizirano delo. Po osamosvojitvi Slovenije je v veliki veini propadla lesno- predelovalna industrija, skupaj z njo pa tudi skladia za les in trgov ska veriga. Kljub temu da sanacija poteka poasi, se les e

    Aktualno pri nas

    * Slogan Nacionalnega programa za gozd

    kopii na rampah, ob cestah in na travnikih. Pojav-ljajo se teave z odkupom lesa, problematina je tudi cena, ki je prenizka. Odgovor drave je usta-navljanje dravnega podjetja, ki bi trgovalo z lesom in upravljalo dravne gozdove.

    Obnova pokodovanih gozdov, ki se je bodo mo-rali po ienju lotiti lastniki in gozdarska sluba, bo prednostna naloga. Franc Perko, magister goz-darskih znanosti, pisec strokovnih knjig in lankov ter urednik Gozdarskega vestnika poudarja, da bo potrebno kar precej mono prizadetih povrin ob-

    noviti po umetni poti (s sadnjo). Pred osamosvojitvijo so tri slo-venske drevesnice na 62 hektar-jih proizvedle 20 milijonov sadik letno, sedaj le 2 milijona.

    V zadnjem obdobju za obnovo gozdov na leto porabimo povpre-no manj kot eno sadiko na hektar slovenskih gozdov. To je zelo nizek obseg sadnje. e porabimo za en hektar obnove okoli 3.000 sadik, lahko letno po tej poti obnovimo okoli 300 hektarjev. Da doseemo trajnost gozdov, je potrebno letno

    Mag . Franc Perko .|Foto: arhiv Knji nice Joeta Udovia Cerknica

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 9

    obnoviti okoli 10.000 hektarjev slovenskih gozdov. Torej bi se moralo po naravni poti obnoviti kar 97 odstotkov gozdov. To pa je nemogoe, saj naravno obnovo mnogo kje mono ovira ali celo prepreu-je pretevilna rastlinojeda divjad, pravi Perko. Ta ugotovitev je zapisana tudi v Obmonem gozdno-gospodarskem nartu Postojna 20112020: Za-radi permanentnega objedanja mladja od parklja-ste rastlinojede divjadi pa je onemogoena obnova gozdov z jelko in plemenitimi listavci in to kljub dejstvu, da je dele teh drevesnih vrst v nijih viin-skih razredih podmladka dovolj visok. Franc Perko opozarja, da je zakljuek v tem nartu e bolj zaskr-bljujo: Najslabe stanje je v obmoju strnjenih je-lovo-bukovih gozdov v gozdni krajini, kjer naravne obnove z jelko in plemenitimi listavci praktino ni. Obnova poteka le z bukvijo in s smreko .

    Mag. Franc Perko: Nacionalni gozdni program je pravljicaGozd je slovenska prihodnost - visoke misli v Reso-luciji o nacionalnem gozdnem programu, ki v sloven-skih gozdovih nateje kar 8876 naravnih vrednot. Na drugi strani pa beda vsakdana: ob koncu leta 2013 gozdarska sluba zaradi pomanjkanja sredstev ni opravljala svojih osnovnih nalog. Mag. Franc Per-ko povzame: Nacionalni gozdni program se bere kot dolgoasna in dolgovezna pravljica. Realnost pa je povsem drugana. Pripraviti bi morali kratek in jasen program z jasnimi zadolitvami. e je (in de-jansko je!) gozd edina slovenska obnovljiva naravna dobrina, zaradi esar je gozd nacionalnega pomena, mora drava zagotoviti stabilno financiranje racio-nalne in strokovne javne gozdarske slube in tistega dela vlaganj v zasebnih gozdovih, ki zagotavljajo, da

    Avtor: Marija Hribar

    Drevo z listi, ki strastno vpijajo sonno svetlobo . Odraslo listnato drevo ima lahko ve kot 700 .000 listov, ki so nosilci energije ivljenja .

    Foto: Izak Hribar Meden

    Da je treba ukrepati, je po Perkovih besedah jasno e ve kot pol stoletja. S tako minimalno umetno obnovo po ledu prizadetih gozdov, kot jo predvide-va Zavod za gozdove Slovenije, ne bomo uspeno sa-nirali posledic ledu. Res bo narava to storila sama, toda to bo marsikje trajalo (pre)dolgo (tudi ve desetletij). Vsako leto izpada iz proizvodnje pa za last nika pomeni izpad povprenega letnega prirast-ka okoli 6 kubinih metrov na hektar; e v desetih letih je lastnik (ali njegov naslednik) okodovan za 60 kubinih metrov na hektar), pojasnjuje Perko.

    gozdovi trajno opravljajo splono koristne funkcije (varovalno, ekoloko, socialno). Da ne vlagamo do-volj v dravne gozdove, pa je sploh nesprejemljivo. Z njimi bi se moralo ravnati za vzor ostalim.

    Predstavniki drave so si po ogledu pokodova-nih notranjskih gozdov zapisali odstotke unie-nosti, natrosili nekaj navodil in odli. Kdo pa bo pripravil kratek in jasen program z zadolitvami? Ali lahko verjamemo, da je bilo njim, ki odloajo, postavljeno dovolj veliko ogledalo, da so videli in da bodo storili dobro?

    Foto: Izak Hribar Meden

    Spravilo izruvanih in podrtih bukev v Goiu na Krini gori .

    Aktualno pri nas

  • 10 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Branko KebeBranko Kebe je upokojeni pedagog fizike, ki je lansko leto dopolnil okroglih 60 let delovanja v Nogometnem klubu Cerknica . Pred leti, ob 75-letnici kluba, je izdal knjigo, ki opisuje zgodovino NK Cerknica med leti 1926 in 2001 .

    Intervju

    pravi notranji pla, ki je bil zelo slabe kvalitete, eprav je bil zelo drag. Pri prvem, ki smo ga kupili, se je dua razparala po celi dolini e ko sem jo napih-nil. Skozi otrotvo sem zelo rad igral nogomet, tako da sem ga vzljubil za celo ivljenje, eprav je res, da sem kasneje nanj bolj mislil kot igral.Glede na to, da ste lan Nogometnega kluba Cerknica e okroglih 60 let, ste bili najbr pri-a mnogim spremembam. Kako gledate na de-lovanje kluba skozi as? Kje so najveje razlike med preteklim obdobjem in dananjim asom?Najveja sprememba je v finannih sredstvih. Re-cimo, v 70-ih letih prejnjega stoletja, ko smo za-eli, ni bilo denarja. Smo pa imeli dobrega in zelo iznajdljivega predsednika, Franca Kranjca. Na tekme smo se vozili z avtobusom, kar je bilo v tistih asih pravo razkoje. Danes je denarja ve, bolja je tudi organizacija. Takrat sem pogreal ve vkljue-vanja starev. Moja elja se je izpolnila, ker sedaj stari vozijo otroke na tekme s svojimi avtomobili, jih spremljajo na treningih in tekmah, navijajo...Kaj tejete kot najveji doseek svojega delo-vanja v klubu? Na kaj ste najbolj ponosni?Recimo, da je to pomo pri organiziranosti kluba. Do leta 1972 je bilo na primer vse na enem loveku. To je bil takrat Lado Urbanc, ki je bil garderober, predsednik, tajnik, blagajnik, pa e drese je pral. Moja vizija je bila, da bi naloge razdelil med ve lju-di, kar mi je uspelo. Sam sem prevzel funkcijo tre-nerja, v dobrih treh letih pa se je okrog mene zbrala ekipa, ki je peljala klub naprej. To so bili predsednik Franc Kranjc, tajnik Dominik Zabukovec, kape-tan Marjan Bajc, tajnik mladincev Ivo velc, pa e bi se jih nalo.Kje pa vidite nogometni klub v prihodnosti? So po vaem mnenju na pravi poti?Mislim, da zelo lepo delajo. Pod okriljem kluba igra mnogo razlinih starostnih kategorij, od najmlajih dalje, kar je nujno potrebno za nadaljnji razvoj nogometa pri nas.

    Branko Kebe je letonji dobitnik Priznanja za izjemen prispevek portu v obini Cerknica . | Foto: Valter Leban

    Kako ste se sploh odloili za igranje nogometa in zakaj je ta tako zaznamoval vae ivljenje?Nogomet me je pritegnil e kot otroka. Ko sem bil star kakih deset let, mi je mama naredila ogo iz plat-na. Oe je bil kroja, tako da sta nekako zgruntala okroglino. Iz Save v Kranju smo dobili duo, se

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 11

    Kot pedagog najbr tudi s tega vidika gledate na treniranje in delo z mladimi?Na stvari sem vedno gledal zmerno in celostno, da je delo z mladimi lo polagoma kot uni proces. e danes gledam trenerje, so nekateri zelo neuakani. Mislijo, da bodo v enem dnevu naredili igralca. A izgradnja igralca je proces, ki mora trajati dalje ob-dobje, vsaj skozi celo osnovno olo. Moj trenerski cilj ni bil le natrenirati dobre nogometae, temve tudi poskrbeti za pedagoki pristop, da so se igralci na treningih poutili dobro. Tako sem seveda vasih tudi dovolil, da smo se nasmejali kaknim neum-nostim, raznim situacijam in podobno. Vam je kakna ostala e posebej v spominu?Tega je sicer mnogo. Ena se je pripetila na prijateljski nogometni tekmi, ki se je odvijala na zelo razmo-enem, blatnem igriu. Eden od igralcev je streljal na gol. oga bi po vsej logiki morala pristati v mre-i, zato je sodnik Ivo velc gol tudi zapiskal, a se je oga v blatu ustavila pred rto. Igralec iz nasprot-nega motva se je seveda oglasil: Tovari sodnik, saj ni la v gol! Ja, bi pa la, je odgovoril sodnik. Eden izmed igralcev je na primer pred tekmo iskal kopake (nogometne evlje), pa je zagledal svojo mamo, kako je obuta v njih prila z njive. Zgodilo

    se je tudi, da se je celo motvo, torej 11 igralcev, na tekmo peljalo z enim topolinom. e ve podobnih anekdot je zbranih v moji knjigi, ki sem jo izdal ob 75-letnici Nogometnega kluba Cerknica.Knjigo Ob 75-letnici Nogometnega kluba Cerk-nica ste izdali leta 2001. Zakaj ste se odloili za pisanje?Izdal sem jo samoiniciativno, ideja pa se je porajala kar nekaj asa. Moja stara sta bila sokola, zato sem razmiljal, da bi skupaj zbral njun material in ga do-polnil. Vmes mi je narte malo prekriala borelija, tako da je zbiranje podatkov in pisanje trajalo kar nekaj let. Vseeno sem malo stisnil zobe in projekt vendarle izpeljal. Ker bi bila knjiga samo o nogome-tu prekratka, sem zael razmiljati e o ostalih de-javnostih, tako da v knjigi najdete tudi kaj o Notra-njcih, o sokolih Izdal sem jo kot spomin na oeta in mater, hkrati pa e preraunal, da se je izid knjige pokril s 75-letnico nogometnega kluba.Po poklicu ste uitelj fizike. Se da ti dve podro-ji, nogomet in fiziko, lepo povezati?Pri fiziki sem zelo rad snov razlagal skozi eksperi-mente, saj mislim, da si uenec, e mu nekaj poka-e, to zelo dobro zapomni in dobi veselje. Pri pouku sem skual skrbeti za prijetno vzduje, podobno kot na treningih. Sicer pa sem mnenja, da gresta olanje in port dobro skupaj, saj se tako izpopolni umsko in fizino. e sem dobro igral in dobro treniral, sem lahko tudi dobro tudiral. V vsakem primeru pa mo-ra biti priden in tudi sam od sebe veliko zahtevati.

    Branko Kebe je na fotografiji peti z leve . | Foto: arhiv Nogometnega kluba Cerknica

    Intervju

    Avtor: Miha Jerneji

    Branko Kebe: Ko smo zaeli, ni bilo denarja, smo pa imeli dobrega predsednika, Franca Kranjca, ki je bil zelo iznajdljiv, in e takrat smo se vozili okrog na tekme z avtobusom, kar je bilo v tistih asih pravo razkoje . Kebe je na sliki drugi z leve . | Foto: arhiv Nogomet-nega kluba Cerknica

  • 12 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Dogaja se

    Odlono proti daljnovodu Avtor: Petra TrekCerkniani so se pridruili Civilni iniciativi proti juni trasi daljnovoda BerievoDivaa, saj bi jim drava v tem primeru poleg 400-kilovoltnega daljnovoda postavila e enega s tako napetostjo. Daljnovod ljudem ob njem prinaa slabe ivljenj-ske razmere, poleg tega lastniki zemlji, po katerih poteka, nismo oproeni niti plaila davka zanje, eprav z njimi ne mo-remo kaj dosti poeti, pravi Martin Koir iz Selka. Dalj-novod tee mimo ve naselij v obini: od Pikovnika mimo Ko-ljeka do Unca. V primeru iritve bo elektromagnetno sevanje oziroma vpliv magnetnega polja koncentrirano na enem mes-tu, opozarja tudi upan Marko Rupar. Obinski svetniki so se e izrazili proti iritvi junega daljnovoda in predlagali, naj drava raje povea napetostni nivo na severnem daljnovodu.

    Ob vlanem vremenu se ice ponoi svetijo, pod daljno-vodom in ob njem pa prasketa . | Foto: Miha Debevec

    Obisk Krine jame vsako leto boljiKrino jamo si je v letu 2013 po podatkih Drutva ljubi-teljev Krine jame, ki je skrbnik jame, ogledalo ve kot 7.000 obiskovalcev, kar je dobrih 17 odstotkov ve v primerjavi z letom 2012. V sunem asu zaradi zaite sigovih pregrad obiskovalcev nismo vodili v vodni del jame, eprav je v tem asu povpraevanje najbolj mno-ino. Poletna sezona se je podaljala tudi v september in oktober. Veina obiskovalcev si je ogledala suhi del jame do Prvega jezera, vodni del pa priblino desetina obiskovalcev (predvsem zaradi varovanja jame).

    Od tujih gostov so prevladovali gostje iz Izraela (10 odstotkov), sledijo jim tradicionalni gostje iz Nemije, Italije, Francije in Nizozemske. V vzponu je tevilo obi-skovalcev iz azijskih in vzhodnoevropskih drav.

    Do zaupanja obiskovalcev, ki se vraajo in te priporo-ajo, ne pride ravno ez no. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so skrbeli in e skrbijo, da je Krina jama pomembna

    turistina toka in jo razkazujejo obiskovalcem, obe-nem pa jo ohranjajo v vsej njeni lepoti. Upajmo le, da tako ostane e naprej. e si Krine jame e niste ogle-dali, vabljeni na ogled e v juniju, ko imamo dneve odprtih vrat za obane obine Cerknica.

    Avtor: Gaper Modic, predsednik Drutva ljubiteljev Krine jame

    Foto: Janez Tolar

    Marjetice znanja se bohotijo Avtor: Tatjana Gostia, VITRA Cerknica Maja in junija tradicionalno poteka Teden vseivljenjskega uenja. To je najvidneja promocijska kampanja na podroju izobraevanja in uenja v Sloveniji. Projekt vodi Andragoki center Slovenije, izvaja pa stotine ustanov, skupin in posameznikov. Z njim opozarjamo slovensko javnost na vseprisotnost in pomen uenja v vseh ivljenj-skih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem ivljenju prevzema.

    V Notranjsko kraki regiji pri projektu letos kot koordinatorja sodelujeta Zavod Znanje Postojna in Vitra Cerknica. Skupaj z 78 izvajalci smo pripravili 283 dogodkov. Osnovna ola Notranjski odred Cerknica je deni-mo s svojima podrunicama delovno soboto izkoristila za medgeneracijsko sodelovanje in v dogajanja povabila lokalna drutva in stare, ki so popestrili dopoldansko sreanje.

    Majska polovica programa je za nami, pred nami je druga polovica v juniju, ki bo prav tako bogata in raznolika. Vsi predstavljeni programi so seveda dostopni tudi ostalih deset mesecev.

    Vse prireditve letonjega Tedna vseivljenjskega uenja so predstavljene v spletnem koledarju http://tvu .acs .si/koledar/iskanje .

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 13

    Dan Zemlje v vrtcu22. april je prav poseben dan. Veste, kaken? Otroci enot vrtca Martin Krpan iz Cerknice, Grahovega in Rakeka vedo. Rojstni dan je imela naa Zemlja. In kot se za rojstni dan spodobi, smo ga zabavno praznovali.

    Odli smo na blinje travnike, poiskali krtine in se zaeli igrati z zemljo. Kmalu smo spoznali, da iz vla-ne zemlje lahko oblikujemo kroglice. Vanje smo nato skrili semena sonnic in koruze ter jih kar pometali po travnikih in njivah. Tako boste lahko kaj kmalu na sprehodih opazili sonnico tu, koruzo tam. In ne le da smo polepali nao Zemljo, hkrati smo poskrbeli tudi za nae ebelice, saj poznate tisto: Vrem sem in vrem tja, da kranjska ebela pao ima.

    Ob vsem tem smo se neizmerno zabavali in spo-znavali, kako lahko pomagamo nai Zemlji, saj nam je na njej res lepo.

    Avtor: Nika Pegan, Vrtec Martin Krpan

    Drutvo Klasje v Brkinih Avtor: Ana Ivani, Drutvo KlasjeV Drutvu Klasje vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo po blinjih kmetijah, vrtnarijah, razstavah in raznih prireditvah. Letos, toneje 10. maja, smo lanice obiskale Brkine in se seznanile z njiho-vimiposebnostmi. Ogledale smo si grad Prem, ekoloko kmetijo Turn, Novakov mlin in posestvo Grad Prestranek. eprav utrujene, smo se vraale domov prijetno preseneene. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno.

    Postavili spomenik domobrancemV Grahovem so 6. aprila odkrili in blagoslovili spomenik 32-im domobrancem, ki so novembra 1943 umrli ob poigu svoje postojanke. Postavilo ga je drutvo Nova slovenska zaveza, odkritje pa je v Grahovo pripelja-lo tevilne politike, med drugimi predsednika SDS Janeza Jano, predsednico NSi Ljudmilo Novak, predsednika Zbora za republiko Lovra turma in evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Kot je pove-dal predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sunik, so se za postavitev spomenika odloili na predlog svojcev, ki so eleli obeleiti tragini dogodek. Spo-menik sicer stoji pred staro olo v Grahovem, kjer sta e dve partizanski obeleji in obeleje pesniku Fran-cetu Balantiu, ki je umrl prav med poigom domo-branske postojanke leta 1943. Avtor: Petra Trek

    Slovesnosti ob odkritju spomenika se je udeleilo nekaj sto ljudi .Foto: Andreja Jerneji

    Dogaja se

  • 14 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Dogaja se

    Po domae pridelke v Begunje Avtor: Petra TrekPred gasilnim domom v Begunjah je vsako soboto med 9. in 12. uro domaa kmeka trnica, na kateri oko-liki prebivalci ponujajo doma pridelano zelenjavo in sadje, pekovske izdelke, rezance, mlene in suhome-snate izdelke, med, sokove, kis, jajca in izdelke domae obrti. Na trnici ni industrijskih izdelkov, namenjena je lokalnim prodajalcem, ki hrano pridelajo ali izdelajo sami, pravi Marko Belii, predsednik Turistinega drutva Meniija, ki pripravlja trnico. Na trnico va-bijo tako kupce kot tudi prodajalce, ki za informacije lahko pokliejo na telefonsko tevilko 041 288 003.

    Poleti in jeseni se bodo stojnice v Begunjah ibile pod teo doma pridelane zelenjave in sadja . | Foto: Janez Koir

    Vajeti prevzelo novo turistino drutvo Avtor: Petra TrekSkupina zanesenjakov je letos ustanovila e drugo turistino drutvo v Cerknici, ki so ga poimenova-li po Cerknikem jezeru. Kot je pojasnil predsednik drutva Joko Cerkvenik, nameravajo zdruiti po-nudnike turistinih storitev in izdelkov ter vodnike in sobodajalce in s tem narediti korak naprej v razvo-ju turizma. Prisotni so na Facebooku, kmalu pa bodo odprli e spletno stran, na kateri elijo zbrati podat-ke o vseh, ki imajo kaj ponuditi turistom in gostom. Drutvo bo izdalo tudi obirno brouro, ki bo obisko-valcem olajala pot do turistine ponudbe in storitev ter do znamenitosti na Notranjskem. Turistinim po-nudnikom pa elijo olajali birokratsko delo, za kar bo poskrbel eden od lanov novega drutva.

    OD JULIJA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH!

    NOVONOVONOVOBREZGLUTENSKE PIZZE

    OD JULIJA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH!

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 15

    Dogaja se

    Po poteh soke postrviRibika druina Cerknica trenutno teje 125 lanov, od tega skoraj 30 mladincev, kar jo glede na odstotek mla-dincev uvra v vrh slovenskih ribikih druin. Ker se v nai ribiki druini vedno kaj dogaja, smo se 10. maja odpravili na strokovno ekskurzijo v slovenski ribogoj-nici, ki vzgajata avtohtono soko postrv. Ekskurzijo je organiziral predsednik druine Miha Urh.

    Na prvi postanek je bil Kobarid, kjer je skoraj 80 let stara ribogojnica Zavoda za ribitvo Slovenije. Razka-zal nam jo je vodja ribogojstva pri Zavodu za ribitvo Slovenije Bla Kritofi. Ribogojnico z vodo napajata Korenov in Frandoliev izvir. Tu letno vzredijo oko-li 20 ton rib, veina pa je namenjena za poribljavanje voda. V Tolminu pa nam je vodja ribogojstva Duan Jesenek razkazal tamkajnjo ribogojnico, v kateri so leta 1996 prvi smukali ribe iz lastne plemenske jate genetsko istih sokih postrvi.

    Izlet smo zakljuili v ribogojnici v Kanomlji, ki je v lasti RD Idrija. Tam nas je gospodar ribike druine

    lani Ribike druine Cerknica so se na strokovni ekskurziji e bolj povezali . Foto: Veljko Klari

    Zoran Je priakal z obilnim in okusnim kosilom, poskrbel pa je tudi za glasbene ritme. Dan je bil vse-kakor odlino izkorien, predvsem pa e bolj povezal cerkniko ribiko druino in njene lane na zanimiv in edinstven nain.

    Avtor: Dejvid Tratnik, Ribika druina Cerknica

    V Hii izroila dediinoprenaajo na mladi rod Avtor: Petra TrekZavod za sonaravno bivanje Panj je v nekdanji oljarni v Dolenji vasi vzpostavil izobraevalni center za nesnov-no kulturno dediino Hia izroila. S sredstvi norve-kega finannega mehanizma, ki so jih dobili za projekt V istem olnu mladi uvarji izroila, se bodo v prihod-njih dveh letih osredotoili na nekaj vsebin: drevak, lan, uilnica destilacije, kovaki izdelki, ljudska glasba in pripovedovanje. Zbirali in arhivirali bodo dediino, razvijali lastne metode uenja in interaktivne uilnice, z uporabo starih znanj razvijali nove produkte, pred-vsem pa tradicionalna znanja prenaali na mladi rod.

    Foto: Petra Trek

    Tone Lovko iz Dolenjega Jezera mlade uvarje izroila iz srednje gozdarske in lesarske ole iz Postojne ui, kako na tradicionalen nain izdelati drevak .

    Z drevakom po jezeru Ob Cerknikem jezeru je druina Kebe ustvarila muzej, v kate-rem na poseben nain predstavlja ta kraki fenomen: s pomo-jo unikatne ive makete Cerknikega jezera ob strokovni razlagi natanno predstavimo vodni sistem oziroma nastaja-nje in presihanje jezera. Edinstveni prikaz jezera in ivljenja ob njem v vseh letnih asih dopolnjujeta multivizija in urejen etno park, ki obsega kozolec toplar, ribolovno zbirko, prikaz drsanja, kar 12-metrski oln drevak in delavnico za izdelavo drevakov. Avtor: mag. Kristina Kebe

  • 16 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Iz poslanskih pisarn

    Spotovani obanke in obani obine Cerknica!

    Vesela sem, da v rokah drite prvo tevilko Slivnikih pogle-dov, ki naj bodo odraz nas ob-anov, ki bomo sodelovali pri nastajanju prihodnjih tevilk. Tako se bomo e bolje spozna-li in poglobili odnose z eljo, da bi drug drugega bolje sprejemali.

    Smo v asu, ko je odstopila vlada, ki opravlja tekoe posle, in se vsi pripravljamo na predasne volitve. Zato se bom nekoliko ozrla nazaj, na nemirni dve leti, ko sta Slovenijo vodili dve vladi.

    Trudila sem se tako v koaliciji, kjer sem zagovarjala vrednote, potenost in odgovornost, kot tudi v opoziciji, saj sem se dnevno trudila delati odgovorno in za ljudi. Ne zanima me politikantstvo in noem ustvarjati lanih priakovanj, ampak elim delati za Slovenijo, za svoje domae kraje in ljudi.

    Problematika zaposlovanja mladih ostaja nereen problem, ki ga moramo prednostno reevati v prihod-njih mesecih, e elimo mlade zadrati doma. Vrailo tipendij mladoletnim dijakom je bil le eden izmed zako-nov, za katere sem se zavzemala e ob vstopu v politiko. Po dobrem letu je bil zakon le sprejet. Zavzemala sem se za nijo ceno vinjet za velike druine in nasprotovala ne-premininskemu davku, ki bi najbolj obremenil gospo-darstvenike, kmete, delavce in seveda gasilske domove. Ustavno sodie ga je razveljavilo. Tudi predlog zakona za izraun katastrskega dohodka z nerazumnim povia-njem stopenj se je odloil in aka na vlado, ki bo imela ra-zum in znanje, da bo zadeve pravilno in pravino uredila.

    Smo v predvolilnem asu, ko se vsak posameznik od-loa, komu bo zaupal svoj glas. Vesela sem, da pripadam Novi Slovenji - kranskim demokratom. Sama lahko reem, da sem bila vaega zaupanja vesela in sem prev-zela veliko odgovornost, zato upam, da sem vae zau-panje tudi upraviila. Rada imam nae kraje, podpiram vsako obliko dobrodelnosti, solidarnosti in razvoj go-spodarstva. Brez slednjega v naih krajih ni zaposlitev in ni ustvarjanja ivljenjskih pogojev za mlade, druine in stareje obane ter vse, ki skupaj ivimo v najlep-em delu Slovenije. Ker vse to zmoremo in znamo, sem prepriana, da nam bo skupaj uspelo.

    Prepriana sem, da je za prihodnost Slovenije po-membno sodelovanje in da nekateri e premoremo kul-turo dialoga, ki je za prihodnost Slovenije izjemnega pomena. poslanka DZ Iva Dimic, Nova Slovenija

    Spotovani obanke in obani!

    Nain mojega dela temelji na operativi. Ministrom ne postav-ljam neuinkovitih poslanskih vpraanj, temve zahtevam eno stavne in uinkovite reitve. Na koalicijskih usklajevanjih o zakonskih predlogih vlade sem pozoren, pripravljen in kritien, ker je moja dolnost, da sprejemamo le zakone, ki prinaajo praktino doda-no vrednost za ljudi. Borim se proti prenormiranosti in birokraciji. Zgolj opozarjati, se zavzemati, predlagati - zame ni dovolj. Vloil sem predlog zakona, ki je one-mogoil vpisovanje goljufivih zemljikih dolgov v ze-mljiko knjigo in s tem goljufanje upnikov in skrivanje premoenja tajkunov; napisal sem spremembo zakona o agrarnih skupnostih, ki daje monost poenostavljenega preoblikovanja v pravne osebe; bil sem prvopodpisani predlagatelj zakona, ki je ukinil nepotrebni in potratni svet za varstvo okolja, prav tako prvopodpisani pod pred logom al neuspene ustavne ukinitve dravnega sveta; prvopodpisani pod spremembo zakona, ki omo-goa javno dostopnost podatkov o vseh slabih posojilih, ki so jih financirali davkoplaevalci

    Brest Pohitvo d.o.o. zaposluje skoraj 200 ljudi in je legenda pohitvene industrije v demografsko in gos-podarsko podpovpreno razviti regiji, prizadeti e z letonjo naravno ujmo. Je izvozno naravnano podjetje z vrhunskimi izdelki in pogodbami s kupci vendar v teavah zaradi nelikvidnosti in edina reitev pred ste-ajem je bila dravna pomo v obliki posojila. Ne skri-vam, da sem zastavil ves svoj vpliv in ugled v vladi, da je podjetje reeno. Nisem zagovornik subvencij in pomoi drave, vendar gre v tem primeru za posojilo, ki ga p o-djetje kljub dokaj dobrim bilancam in zavarovanjih pri bankah ne bi moglo dobiti.

    Potrebno bo zastaviti tudi ves vpliv in znanje za to, da bo Uredba o vodovarstvenem obmoju za vod-na telesa vodonosnikov obmoja Postojne in Cerknice za nae kraje ob Cerknikem jezeru pomenila pred-nost in razvojno prilonost, ne pa blokade ivljenja in dejavnosti.

    Sicer pa sem kadarkoli na razpolago za sreanje, po-govor ali pobude z eljo reevati konkretne teave in sis-temske anomalije.

    Sreno pot, Slivniki pogledi, z eljo, da bodo uresni-ili priakovanja obank in obanov.

    poslanec DZ Rihard Braniselj, Dravljanska lista

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 17

    Gospodarstvo

    Najveja ovira: nespodbudno poslovno okolje

    Podjetjem, ki poslujejo v obini Cerknica, v zad-njem asu ni lahko. Vendar je v celoti gledano kondicija cerknikega gospodarstva po oceni mag. Botjana Poarja, direktorja postojnske ob-mone enote Gospodarske zbornice Slovenije, rela-tivno dobra. Zbirnih poslovnih rezultatov za leto 2013 sicer e nimamo, zato o poloaju ne moremo govoriti konkretno. Vendar glede na pozitivne rezul-tate v letu 2012 in glede namoj vpogled v gospodar-stvo obine Cerknica, poslovanje ocenjujem kot dob-ro. Pozitivne rezultateposlovanja tako na ravni regije kot obinepriakujemo tudi za leto 2013. Na Cerkni-kem deluje nekaj res uspenih podjetij, poleg tega je Industrijska cona Podskrajnik ena najbolj razvitih con v regiji. Tamkajnji podjetniki so se organizirali v Zavod za razvojindustrijske conePodskrajnik,kar kae na to, dapoznajoprednostipovezovanjaza ko-lektivno uveljavljanje skupnih interesov. Seveda se sreujejo tudi s tevilnimi teavami, med katerimi je tako kot povsod po Slovenijiglavna innajveja ovira nespodbudno poslovno okolje, je poudaril Poar.

    Tudi v Obrtni zbornici pravijo, da je obrtni-kom in podjetnikom vse teje delati v slovenskem poslovnem okolju, na kar e dolgo opozarjajo vlado.

    Avtor: Sergeja irca

    Kljub obljubam in dogovorom z vladnimi predstav-niki ugotovitve kaejo, da so pogoji dela in davne obremenitve iz leta v leto teje, konkurenne spo-sobnosti se z dvigom davkov, nerazumno visokimi kaznimi za majhne prekrke in podobnih ukrepov vsako leto slabajo, opozarja Marija Branisel, predsednica cerknike obmone enote Obrtno- podjetnike zbornice Slovenije.

    Sicer pa je po podatkih Slube za analitiko Zavoda RS za zaposlovanje brezposelnost v obini Cerknica 12,6-odstotna. Aprila letos so imeli v evidenci na ob-moju obine Cerknica 626 brezposelnih oseb, med njimi so prevladovali moki (bilo jih je 337, ensk pa 289). Skoraj polovica med njimi (302) je brezposel-nih e ve kot eno leto. Najdlje so brez slube osebe z naslednjimi poklici: pomonik za pripravo hra-ne, strokovnjak za pravo, druboslovje, kulturo , kmetovalec, kovinar, strojni mehanik, istilec, pra-lec in gospodinjski pomonik. Spodbuden pa je po-datek, da so v obdobju med januarjem in aprilom letos zabeleili 177 na novo prijavljenih brezposel-nih, izpisali pa so jih ve - 212.

    Brest bo dobil posojilo draveVlada je 17. aprila dodelila dravno pomo za pre-strukturiranje podjetju Brest pohitvo iz Cerknice. Brest bo prejel 1,8 milijona evrov dolgoronega po-sojila za obdobje sedem let. V zavarovanje vraila do-deljenega posojila je drava vpisala zastavno pravico na nepreminem premoenju podjetja, so sporoili z gospodarskega ministrstva. Na ministrstvu opaa-jo, da je druba visoko steajno ogroena, sproitev

    steajnega postopka in morebitno prenehanje poslo-vanja pa bi imelo za notranjsko regijo zelo negativ-ne gospodarsko-socialne posledice. Brest Pohitvo zaposluje 186 delavcev, sodeluje pa tudi s tevilnimi zunanjimi kooperanti.

    Brest Pohitvo bo dravno pomo dobil prvi. Po preprianju gospodarskega ministrstva v podjetju obstajajo zdrava proizvodna jedra, ki jih je smiselno prestrukturirati in ohraniti.

    Starost1524 let 622529 let 993039 let 1154049 let 1125059 let 2176069 let 21Skupaj 626

    Registrirane brezposelne osebe po starosti, obina Cerknica, april 2014

  • 18 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Eurobox, d .o .o .Kartonska katla za prevoz avtomobilskih delov v juno Afriko, ki prenese do 2,5 tone obremenitve, ter luksuzni embalai za pakiranje ampanjcev za podjetje Young packaging in za zavijanje sladic v hotelih Hilton - to so le nekatere izmed mnogih referenc podjetja Eurobox d .o .o iz Podskrajnika, ki e zdale ni le proizvajalec izdelkov iz valovitega kartona .

    Zaelo se je s Francem Krajcem in Petrom JakopinomZaetki podjetja Eurobox segajo v leto 1988, ko sta Franc Krajc in Peter Jakopin ustanovila podje-tje Papigal d.o.o. Od pohitvenega podjetja Brest Cerknica sta kupila stroje in v najetih prostorih v Begunjah pri Cerknici zaela z obrtno dejavnostjo. Najprej so najeti prostori obsegali 300 kvadratnih metrov, e po enem letu pa so se razirili za doda-tnih 200 kvadratnih metrov. iritev in rast podjetja sta zaznamovali tudi naslednja leta.

    Z razpadom Jugoslavije se je podjetje znalo tako reko na zaetku. Nove razmere na trgu, obutno zmanjanje tevila naroil in drastino poveanje plailne nediscipline zaradi prekinjenih trnih od-nosov z ostalimi republikami so leta 1991 zahteva-li reorganizacijo podjetja. Iz obrtnike delavnice je nastalo podjetje z omejeno odgovornostjo enako-vrednih solastnikov Franca Krajca in Petra Jakopi-na. Leto 1995 je zaznamovala nova iritev proizvod-nih prostorov. V Industrijski coni Podskrajnik so zgradili 1.800 kvadratnih metrov pokritih in 450 kvadratnih metrov zunanjih povrin, na katerih je proizvodnja stekla januarja 1997.

    Gospodarstvo

    Oktober 2001: dva drubenika, dve vizijiOktober 2001 je bil za podjetje prelomen as. Dru-benika sta spoznala, da imata razlini viziji glede nadaljnjega razvoja podjetja, zato sta sporazumno zakljuila skupno podjetniko pot. Franc Krajc je odkupil 50-odstotni dele Petra Jakopina in zael pisati novo zgodovino podjetja Eurobox.

    Po desetih letih se je izkazalo, da je bila sicer te-ka odloitev kljub temu pravilna. Podjetje je postalo uspeno druinsko in razvojno usmerjeno podjetje za izdelavo kartonske embalae. Eurobox je leta 2007 prevzel konkurenno podjetje Slokart d.o.o. in raziril svoje poslovanje v Trbovlje, kjer so leta 2012 ustanovili podrunico za izdelavo posebnega programa.

    Danes ve kot 60 zaposlenihDanes podjetje zaposluje ve kot 60 ljudi, deluje na petih tujih trgih in se ponaa z lastnim razvojnim oddelkom. Ocenjujejo, da na domaem trgu do-segajo okoli 12-odstotni trni dele. Med sloven-skimi proizvajalci embalae iz valovitega kartona so po ustvarjenih prihodkih na domaem trgu na drugem mestu. Prihodki od prodaje zadnjih pet

    isti prihodki od prodaje v EUR

    2010 2011 2012 2013

    9.000.000,008.000.000,007.000.000,006.000.000,005.000.000,004.000.000,003.000.000,002.000.000,001.000.000,00

    -

    Rast prihodkov v podjetju Eurobox . Vir: Eurobox, d .o .o .

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 19

    let naraajo, zadnji dve leti pa sta bili e posebno uspeni, predvsem zaradi krepitve prodajnega in trenjskega oddelka. Podjetje je kot razvojni do-bavitelj podjetju Danffoss Trata vstopilo na danski trg ter okrepilo prodajo na avstrijskem trgu preko svojega podjetja Eurobox DV GmbH.

    Kupce podjetja Eurobox najdemo v tevilnih panogah: v ivilski, avtomobilski, pohitveni, les-ni, farmacevtski in elektro industriji. Med svoje najpomembneje kupce tejejo podjetja Jera Mix d.o.o., Ydria motors d.o.o., Steklarna Hrastnik d.d., Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Plastika Ska-za d.o.o., Julon d.d., Eurobox DV GmbH, Fil Man Made Group s.r.l., Arcont d.d., Bisol proizvod-nja, d.o.o., Elektrode Jesenice d.o.o., Kras d.d., Lip Bled d.d., Slovenijales trgovina d.o.o., Steklar-na Rogaka d.d., Technoplast d.o.o., Videa d.o.o. in druge.

    Vsako leto za pol milijona evrov nalobVodenje podjetja je konec leta 2012 prevzel Krajev sin Damjan, ki si je podob-no kot njegov oe zastavil ambiciozno vizijo. Njegova cilja za naslednja tri leta sta doseg 15-odstot nega domaega trnega delea ter vstop na nove tuje trge z novimi izdelki, ki so plod lastnega razvoja in inova-tivnosti. Kljub slabi go-spodarski klimi v Sloveniji vsako leto investiramo v nove tehnologije za opti-mizacijo in avtomatizaci-jo proizvodnje priblino 500.000 evrov, pravi di-rektor podjetja Damjan Krajc. V panogi proizvod-nje kartona in embalae so

    namre nujni racionalizacija strokov, optimizacija postrojenj in im veja avtomatizacija, kar zahte-va visoka finanna vlaganja v stroje in tehnologi-jo. Za uspeno poslovanje pa potrebujejo tudi do-volj velik proizvodni prostor in dovolj zaposlenih v proizvodnji.

    Poslovno leto 2013 so zaznamovala veja vla-ganja v razvoj novih izdelkov. V podjetju so raz-vili kartonsko paleto, ki nadomea klasino le-seno EURO paleto. Je bistveno laja, saj tehta le 2,6 kilograma, in zdri obremenitve do 1,5 tone. V okviru razvojnega projekta Danffoss so razvili tudi konkretne praktine reitve za izdelavo em-balae z nijim ogljinim odtisom, ki pa ohranja enako nosilnost. Izredno smo ponosni na ra-zvoj novega sistema vlokov za pakiranje lui za ezoceanski transport, ki nadomea standardne krine pregrade, kupcu pa omogoa lajo uporabo ter prihranek pri asu in denarju, saj se vloki se-stavijo hitro in enostavno, pravi vodja razvoja v podjetju Barbara Tiler.

    Gospodarstvo

    Vodenje podjetja je konec leta 2012 prevzel Damjan Krajc (na fotografiji levo), ki si je podobno kot njegov oe Franc zastavil ambiciozno vizijo . | Foto: Maja Mahne

    Avtor: Maja Mahne

  • 20 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

    Rakek se je iz majhne vasi razvil v bogat kraj. Ko pa so se obinske in dravne ustanove preselile v Cerknico, je razvoj zamrl. Danes si najbolj elijo portne dvorane, na katero akajo e ve kot 30 let.

    Rakek, nekdaj majhna vasica ob takratni cerkvi sv . Urha, se je zael razvijati po letu 1857, ko so dogradili eleznico med Dunajem in Trstom, in se je kot obmejni kraj razcvetel med obema svetovnima vojnama . Ko so po drugi vojni ukinili okraje in ustanovili obino Cerknica, je zael izgubljati pomembne ustanove in s tem delovna mesta . Stavba eleznike postaje s sodiem, prej dua in srce kraja, je nekaj let samevala, danes pa imajo v njej prostor drutva, katerih lani skrbijo za to, da ivljenje na Rakeku ni povsem zamrlo . Sredie kraja se je s poto in banko preselilo nekaj sto metrov pro, kjer pa ni nikoli prav dobro zaivelo .

    Zgodovina Rakeka se je zaela pisati po priho-du eleznice DunajTrst, ko so tam zgradili glavno elezniko postajo za obseno goz-dnato zaledje. eleznica je prinesla nova delovna mesta. Med svetovnima vojnama se je tevilo pre-bivalcev potrojilo, na Rakeku so odprli meansko olo in sodie, nato je postal okraj. Pomemben je

    bil tudi e po drugi svetovni vojni, potem se je zgod-ba zaela obraati.

    Leta 1954 so ukinili okraje, ustanovili obino Cerknica in Rakek je zael izgubljati veljavi, pravi Leon Drame. Takrat smo izgubili obinske slube, v stavbi na postaji pa so e vedno delovali sodie in nekatere druge slube. A tudi te ustanove so z leti odle. Drame pravi, da niso izgubili le obin-skih in dravnih slub. Slube so zaposlovale okoli 300 ljudi, ve kot polovica je bila domainov, torej smo izgubili tudi delovna mesta, poleg tega so za-posleni hodili na malico v gostilno na drugi strani parka. Po osamosvojitvi je svojo veljavo izgubila e eleznika postaja.

    Kraj brez sredia kraj brez due?Ko kraj izgubi centralne funkcije, zamre. Smo na prepihu, veina nas dela v drugih krajih, dodaja Drame, ki dodaja, da je v zadnjih desetletjih bolje, zaradi drutev, za katera pravi, da so edina svetla toka. Zaradi njih se na Rakeku veliko dogaja, pra-vega ivljenja niti pravega sredia pa kraj nima ve. Z Drametom se strinja Katarina Intihar,

    Stari del Rakeka je strnjen okoli cerkve Srca Jezusovega, ki so jo med letoma 1934 in 1938 poveali in predelali po zamislih Joeta Plenika . | Foto: Petra Trek

    Rakek: kraj brez pravega sredia, a s srnimi ljudmi

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 21

    Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

    sicer predsednica Turistinega drutva Rakek: Lahko bi rekli, da danes Rakek nima due, ni sre-dia, ki bi bilo ivo, kjer bi se ljudje sreevali. Sre-die kraja se je namre preselilo k avtobusnemu postajaliu, kjer je obina uredila tudi knjinico, a tam ni zares zaivelo.

    Na Rakeku pogreamo tudi glasbeno olo in otroko igrie, pravi Intiharjeva. Skrbi nas e ukinitev oddelkov vrtca v tukajnji osnovni oli, saj bodo stari potem otroke morali voziti v Cerknico.

    Aktivna drutvaKulturno in portno udejstvovanje ima na Rakeku obseno tradicijo. Kot pravi Drame, so imeli v dolo-enem obdobju celo tri kulturne dvorane: Sokolski dom, lovski dom in dom JLA v vojanicah. Amater-ski gledaliniki so uprizarjali predstave kot pravi profesionalci. V zadnjih 14 letih za kulturno doga-janje skrbi Drutvo Rak. S folklorno skupino, sek-cijo za balet in sodobni ples, pevskim zborom ter klekljarsko in likovno sekcijo skrbi za kulturni del druabnega dogajanja.

    Tudi rakovki portniki niso od muh. Nogometa-i so nekdaj igrali v 1. slovenski ligi, zelo uspeni so bili kegljai, pa tudi strelci. Danes je najuspeneje drutvo Ping pong klub Rakek; njihovi tekmoval-ci pobirajo medalje na dravnih in mednarodnih tekmah.

    lani turistinega drutva skrbijo, da je kraj ure-jen. Aktivni so tudi v drutvu upokojencev, rakov-ki jamarji pa uspeno raziskujejo jame na domaih tleh in v tujini. Gasilstvo ima ve kot stoletno tra-dicijo, saj so Poarno brambo Rakek ustanovili e leta 1887.

    Najveja elja: portna dvoranaVsako leto obina Rakeku nameni del proraun-skega denarja. Za vse elje in potrebe ga ni nikoli

    dovolj, poasi pa se stvari le premikajo. Krajani so po besedah predsednika Krajevne skupnosti Rakek Mitje Matiia zadovoljni, da so na pokopaliu uredili poslovilno veico in da je v kraj prila vsaj knjinica. Strpni so tudi ob gradnji kanalizacije. e bolj jih je razveselila obnova Ljubljanske ceste, eprav prebivalci ob cesti e opozarjajo, da zdaj vozniki po njej vozijo prehitro. Za boljo varnost

    v prometu bo treba urediti tudi dvonivojski prehod ez elezniko progo, dodaja Matii.

    Rakovani si elijo, da bi uredi-li kolesarsko stezo proti Uncu in Podskrajniku, e bolj pa, da bi zgra-dili portno dvorano. Telovadnica v oli ne zaslui tega imena, poleg

    tega pa si Rakovani zasluijo, da dobijo primerno dvorano, ki jim jo obljubljajo e ve kot 35 let, je preprian Matii. Dodaja, da bo treba urediti tudi odvajanje meteorne vode, saj kocjansko ulico ob vejem deju zalije voda. Na spisku elja, za katere ne vedo, kdaj bodo izpolnjene, so e ureditev slail-nic ob nogometne igriu in izbira nove lokacije za gasilski dom.

    eleznika postaja, ki je neko bila sredie Rakeka, danes zane-marjena sameva, novega sredia pa Rakek nima, razmilja Katarina Intihar . | Foto: Petra Trek

    Avtor: Petra Trek

    Leon Drame: Mesnice nimamo e 30 let niti

    velike trgovine ne, tako da se sreujemo med nakupovanjem

    v Cerknici .

  • 22 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Prostovoljno gasilsko drutvo GrahovoGasilci v Grahovem letos praznujejo 90 . obletnico ustanovitve svojega gasilskega drutva, do katere je prilo 24 . februarja 1924 . Drutvo je bilo ustanovljeno v dobro vaanov in pomo ljudem v stiski, kar je njihovo vodilo e danes .

    Najpomembneje naloge gasilcev so bile od vedno gaenje v poarih in pomo pri na-ravnih nesreah. Zato so si vedno prizade-vali za primerno opremo in prostor, v katerem so lahko delovali in se uili gasilskih vein. Orodje za intervencije so na zaetku prinaali od doma ali ga kupovali s pomojo prispevkov vaanov.

    Med drugo svetovno vojno je drutvo prenehalo delovati. Razmere so bile teke za vso vas in dru-tvo je izgubilo 14 lanov. Bili so ob vso opremo, ga-silski dom je bil deloma poruen. Po vojni so obudili drutvo ter prieli z obnovo gasilskega doma. Leta 1954 jim je obina dala v uporabo novo stanovanj-sko stavbo, ki so jo gasilci in vaani dozidavali in preurejali. Tako kot vsa leta od ustanovitve so vei-no potrebnih sredstev prispevali vaani in kasneje delavci iz tovarn. e danes je tako. Leta 1963 so na-bavili prvo motorno brizgalno, ob 50-letnici drutva motorno rpalko, leta 1979 pa orodno vozilo TAM T 5. Poloaj gasilcev se je izboljal po zaetku delo-vanja samoupravne interesne skupnosti za poarno varnost, ko se je zaela razvijati bolj organizirana in sistematina dejavnost gasilcev. Posebne zasluge za

    Naa drutva

    izboljanje dela gasilcev v tem asu imata Matija ega iz Grahovega in Andrej ilc iz erovnice.

    Predsedniki drutev so delovali po ve manda - tov med njimi so bili Joe Kova, Janez Kranjc, Anton ega, Stane Mii, Franc Mahne.

    Najdlje je bil predsednik Franc Rok. Pomemb-na naloga v asu mojega delovanja je bila priprava na pridobitev novega gasilskega doma, saj je bilo zaradi Zakona o denacionalizaciji priakovati, da bomo ostali brez prostorov. Poleg tega smo dolgo-rono zastavili sodelovanje s olo v Grahovem, kar nam je vsa ta leta omogoilo vkljuevanje mladih v drutvo, je povedal Rok. Pomembno vlogo pri delu drutva so imeli poveljniki, ki so skrbeli za priprav-ljenost gasilcev in opreme. Najdlje je bil poveljnik Zdravko Novak.

    V devetdesetih letih sta se grahovskim gasilcem prikljuili e naselji Bloice in Bloka polica. Po osamosvojitvi asi niso bili naklonjeni gasilcem. Konno je bil doseen dogovor z Obino Cerknica o gradnji novega gasilskega doma. Na Notranjskem e dolgo ni bilo tako intenzivne prostovoljne akcije za skupno dobro. Mlado in staro je naredilo ve kot

    Med prvimi grahovskimi gasilci so bili vaani Viktor Koevar, Anton Gornik, Andrej Krajc, Jernej Pelan, Matev Hiti, Matija ega in Jakob Ule . Iz pisnega vira je razvidno, da je bilo takrat v drutvu 19 do 21 lanov, ki so bili vsi kmekega stanu .

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 23

    Naa drutva

    10.000 prostovoljnih delovnih ur, k uspehu so pri-pomogli tudi Obina Cerknica, sponzorji, donatorji in simpatizerji drutva. Sveana otvoritev Gasilske-ga doma Grahovo je bila junija 2007. Zdaj imamo sodoben gasilski dom, na katerega smo zelo ponos-ni. Pri tem projektu so se izkazali takratni predse-dnik Rajko Intihar, Bogdan Koevar, Zdravko Novak in Miro Levar.

    Z novim gasilskim domom so prile tudi nove potrebe po sodobneji opremi in vozilu. Uspeli smo kupiti vozilo GVC - 16/25. Na poveljnik Darko Nanut svoje delo usmerja v krepitev strokovnega znanja operativne enote. To pogosto ni lahko, saj med tednom v naselju ni dovolj gasilcev, ker so na olanju ali v slubah, zato so nekateri pogosto bolj obremenjeni. Izvajanje poarnih vaj v oli, vrtcu ali na travniku je pomembno predvsem za usposa-bljanje mlajih gasilcev. Obasne intervencije naih gasilcev so veinoma gaenje poarov in pomo pri raznih nesreah v naem ali blinjih naseljih. Redno se tudi odzovejo pozivom zveze v primeru tejih nesre ali vejih poarov.

    Danes drutvo zdruuje 230 lanov in lanic vseh generacij. Najve zaslug za tako tevilno lanstvo imajo Darko Nanut, Nejc Gornik, Bogdan Koevar in Mojca Intihar.

    Aktualni predsednik drutva Bogdan Koevar poudarja pomen sodelovanja gasilcev vseh gene-racij na razlinih gasilskih tekmovanjih, kjer se spoznavamo, utrjujemo svoje znanje in krepimo ekipni duh. Prav tako pomembno je druenje ga-silcev in krajanov na veselicah, kresovanjih, pri Florjanovi mai in druenje z gasilci naega sek-torja in pobratenimi gasilci s rnega vrha, pravi Koevar.

    Pomemben doseek drutva je tudi pridobitev defibrilatorja, saj smo ga imamo med prvimi v ir-em sektorju. Opravili smo tudi usposabljanja za njegovo uporabo.

    Gasilci smo vedno prisotni tudi ob drugih kul-turnih in portnih prireditvah, saj je v naem kraju v vsaki druini vsaj po en gasilec nekatere dru-ine pa kar v celoti. Med njimi so tevilne potom-ke ustanoviteljev drutva pred devetdesetimi leti. Zelo smo ponosni tako nanje kot na vse ostale ga-silce in njihovo delo v preteklosti in danes. Nae delo je usmerjeno v krepitev gasilskih vrednot, ki so med najbolj trdnimi in spotovanimi, zakljuuje predsednik PGD Grahovo.

    Mentorji naih mladih lanov imajo zahtevno delo, pri katerem so zelo uspeni, saj se po njihovi zaslugi ponaamo z dobrimi rezulta-ti na raznih tekmovanjih .

    Prostovoljno gasilsko drutvo Grahovo danes zdruuje 230 lanic in lanov vseh generacij .

    Foto: arhiv drutvaAvtor: Ksenija Preelj, gasilka PGD Grahovo

  • 24 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Folklora: Poprej v starih asihFolklorni skupini Podrunine osnovne ole Ru-dolfa Maistra Unec in Osnovne ole Notranjske-ga odreda Cerknica sta 3. aprila na reviji Poprej v starih asih v Starem trgu predstavili stare igre, obiaje, petje, igranje in plese. Skupina z Unca pod mentorstvom Vide logar je sodelovala tudi na regijskem sreanju v Dobrepolju.

    Avtor: Joica Mlinar, JSKD Cerknica

    Kultura in kulturniki

    Ples: 16 . april je bil Dan za plesNa 4. reviji plesnih ustvarjalcev Dan za ples 2014 16. aprila v Kulturnem domu Cerknica je nastopilo ve kot sto mladih plesalk in plesalcev, starih od 2 do 15 let. Mentorice Jelena Milovanovi iz drutva Plesonoga ter Teja Novak in Vesna Turi iz Kulturnega drutva Rak Rakek so po mnenju strokovne spremljevalke prireditve Petre Pikalo pripravile 16 zanimivih in izvirnih tok sodobnega plesa.

    Avtor: Joica Mlinar, JSKD Cerknica

    Zbori: Mavrina pesem drugo leto zapored na Rakeku20. marca je na Osnovni oli Joeta Krajca Ra-kek potekala revija otrokih in mladinskih pev-skih zborov Mavrina pesem 2014. Nastopilo je 12 zborov s skupaj ve kot 400 pevci. Zaradi pro-storskih teav so revije e nekaj let zaprte za jav-nost, potekajo pa tako, da se otroci medsebojno posluajo in spoznavajo.

    Avtor: Joica Mlinar, JSKD Cerknica

    Balet: Tudi Cerknica je v Luninem kraljestvuDeklice, ki se v Cerknici uijo baletnih korakov pod okriljem Baletnega drutva Postojna, so 17. maja navduile z nastopom v baletni pravljici Lunino kraljestvo, ki ga je drutvo ob zakljuku olskega leta pripravilo v Postojni. Skupine krat-kov, Cekinkov, Zvonic in Labodov iz Cerknice so svoje baletno znanje pokazale v koreografijah svoje plesne pedagoginje Enye Belak in poele glasen aplavz. Avtor: Sergeja irca

    Zbori: Pojo naj ljudje na BlokahNa reviji pevskih zborov 17. maja v Novi vasi na Blokah je nastopilo 10 zborov in vokalnih skupin (en zbor je dan prej nastopil v Logatcu). Zbori so po mnenju Ambroa opija pripravili zanimive in kvalitetne nastope.

    Avtor: Joica Mlinar, JSKD Cerknica

    Foto: Milan Murovec

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 25

    Milan Voank: ivljenje je dar .Milan Voank, uitelj likovne umetnosti na osnovni oli Cerknica, slikar in glasbenik, pie tudi kratke zgodbe in pesmi . Alpinist .

    Si Koroec s Kurtnikove kmetije na Brdinjah. Kakna je bila tvoja mladost na starosvetni domaiji ob oetu muzikantu? ivljenje z naravo in v naravi, pridobivanje obutka za medsebojno odvisnost. Morda nekaj od najlep-ega na kmetiji je bila paa ivine, ta po svoje pros-ti as, kjer so se odvijale vse otroke radoivosti in igrarije, zame pa tudi branje knjig in risanje. Oeta e vedno vidim in imam v spominu kot kmekega boema. e zmeraj ne vem, kaj je bil, bolj kmet ali bolj muzikant. Igral je klarinet v ravenskem pihal-nem orkestru in v narodno-zabavnem ansamblu. Sosedje niso vedno znali sprejemati te kmeke bo-emskosti mojega ata. Imeli so ga, Kurtnika, pa za muzikanta, toda on se na njihovo mnenje ni oziral. Kmetijo je peljal naprej, ko pa je bil as za muziko, si ga je znal vzeti. Domai smo ga znali razumeti.

    Kako dale v neznano so te zvabile gore? Zemljepisno gledano po Srednji Evropi. Bil sem iz-bran v dve odpravi: za v Himalajo in Ande. Pa sem vedno ostal doma zaradi pomanjkanja denarja, nove slube ali rojstva herke. Ampak vesel sem tega, kar mi je bilo dano doiveti in e doivljam. V asu tudija sem bil med perspektivnimi sloven-skimi alpinisti, danes sem poboen romar po naih gorah, po brezpotjih in grebenih, ki e vedno kaj splezam. Gledano iz sebe pa so me gore zvabile v neznanskosti svoje due.

    V Knjinici Joeta Udovia Cerknica je tvoja razstava slik iz sedanjega, tretjega obdobja, ki si ga poimenoval nadrealizem. Po zaetnem zmernem ekspresivnem realizmu sem preel v abstrahirani ciklus, kjer pa po kaknih pet-najstih slikah nisem ve vedel, kaj povedati. Moral sem se vrniti k realnim predmetom, predvsem pa k ljudem. Ta zadnji razstavljeni ciklus se imenuje Maske in to je ta moj nadrealizem. Iskal sem nov likovni izraz, novo barvitost, strast za barve. To je eksplozija ekspresionizma v meni, kjer dodajam vse mogoe. Na vsaki izmed razstavljenih slik so maske, kitare, godala, harmonike, klobuki, kozarci, sadje ob ljudeh, gorah, drevesih, strailu.

    Julija letos bo dopolnil estdeset let. Kaj je ivljenje?Morda bi e lahko rekel, kaj je ivljenje, pa ne vem, e e lahko. Energije v meni je e zelo veliko. Ko me vpraajo, zakaj hodim v gore in v stene, ne znam dru-gae odgovoriti in reem: Zato, ker so tam, ker me vabijo. e najraje pa jim ne odgovarjam in kar grem.

    To nae bivanje od rojstva do smrti, od spoet-ja do prahu, zame je to dar nebes, ki se ga, eprav kakenkrat tudi ne, veselim vsak dan znova.

    Kultura in kulturniki

    Avtor: Marija Hribar

    Milan Voank ob enem svojih likovnih del na razstavi, ki je v Knjinici Joeta Udovia Cerknica na ogled do 14 . junija . | Foto: arhiv Knjinice Joeta Udovia Cerknica

  • 26 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Mitja Rok e peto leto s kolesom okoli SlovenijeMed 8. in 11. majem je potekala osma kolesarska Dir-ka okoli Slovenije. 1.205 kilometrov dolge preizkunje s startom in ciljem v Postojni se je ponovno udeleil Mitja Rok iz Grahovega, ki je na cilj priel kot esti, progo pa je prekolesaril v slabih dveh dneh (47 ur in 54 minut). eprav letos ni ponovil lanskega uspeha, ko je s asom 45 ur in 25 minut zmagal, pa se je po-novno najhitreje vzpel na Vri (1h 18 min 12 s). Tako je drugi zapored osvojil Pokal Jureta Robia in znova dokazal, da je eden boljih ekstremnih kolesarjev v Sloveniji.

    port

    portnik leta Obine Cerknica 201310 . aprila je v kulturnem domu v Cerknici potekala prireditev portnik leta Obine Cerknica 2013, na kateri so najbolji portniki iz preteklega koledarskega leta prejeli priznanja za svoje doseke . portna zveza Cerknica je v skladu s pravilnikom podelila 15 priznanj portnikom, ekipam, kolektivom in portnim delavcem, priznanje za izredne doseke v tekmovalnem portu pa je prejel hokejist Jan Urbas iz Dolenje vasi . eprav je bil odsoten, je vse gledalce pozdravil prek video posnetka .

    port na zveza Cerknica je v skladu s pravilni-kom podelila 15 priznanj portnikom, eki-pam, kolektivom in portnim delavcem, pri-znanje za izredne doseke v tekmovalnem portu pa je prejel tudi hokejist Jan Urbas iz Dolenje vasi. Jan je prejel tudi priznanje Obine Cerknica za portne doseke zlate stopnje.

    Prireditev, ki jo je obiskalo mnogo portnih nav-duencev, so s spremljevalnim programom pope-strile plesalke iz drutva Plesonoga, zbrane pa je nasmejal tudi Miha Razdrih s portno obarvano toko stand-up komedije. Manjkali niso niti mladi hokejisti, ki so kar na odru kulturnega doma prika-zali svoje veine obvladovanja hokejskega ploka. Skratka, videli smo, da se nam za prihodnost porta na Cerknikem ni treba bati.

    Franci Veliek svetovni prvaklan Kegljakega kluba Brest Cerknica Franci Veli-ek je postal svetovni prvak v kategoriji mlajih lanov do 23 let. 18. maja je na svetovnem prvenstvu v Brnu podrl 658 kegljev in premagal vso konkurenco.

    PREJEMNIKI PRIZNANJPerspektivni portnik Obine Cerknica 2013: Matev Jerneji, Simona Soldat in Jaka Strohsack, vsi lani Ping pong kluba Rakekenski portni kolektiv Obine Cerknica 2013: Kegljaki klub Brest CerknicaMoki portni kolektiv Obine Cerknica 2013: Kegljaki klub Brest CerknicaIzjemen prispevek portu v Obini Cerknica: Branko Kebe, dolgoletni lan Nogometnega kluba CerknicaUspeen portni delavec Obine Cerknica 2013: Darko Gornik, Darjo Bergo in Andrej Rebec, vsi lani Ping pong kluba RakekDravni prvaki - od letnika 1998 in stareji (stareji od 15 let): Erik Kandare, lan Strelskega drutva Cerknica, Franci Veliek, lan Kegljakega kluba Brest Cerknica, Tina Hren, lanica Kegljakega kluba Brest CerknicaMoka portna ekipa Obine Cerknica 2013: Nogometni klub Cerknicaportnik leta Obine Cerknica 2013: Matej Lepej, lan Kegljakega kluba Cerknicaportnica leta Obine Cerknica 2013: Alenka Jaka, lanica Kegljakega kluba Brest Cerknica

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 27

    PREGLED PORTNIH REZULTATOVKoarka: lani Koarkarskega kluba Cerknica so tekmovanje v 3. slovenski koarkarski ligi sklenili 25. aprila z zmago proti Ruam. Na koncu so pristali na 15. do 17. mestu lige s skupno 6 zmagami in 16 porazi.Nogomet: lani Nogometnega kluba Cerknica igrajo v Enotni primorski nogometni ligi, kjer se tudi letos borijo za najvija mesta. Sezona 2013/14 se zakljui 31. maja.Namizni tenis: lani Ping pong kluba Rakek so sezono konali pri sredini, to je na 7. mestu Druge slovenske namiznotenike lige. Nanizali so 7 zmag in 11 porazov.Kegljanje: Ekipa lanov je sezono konala na 6. mestu 1. A slovenske lige (7 zmag, 10 porazov, 1 remi), 1. eki-pa lanic na 3. (11 zmag, 2 remija, 5 porazov), 2. ekipa lanic pa si je v 2. ligi zahod prikegljala 5 zmag, 1 remi in 4 poraze ter se uvrstila na 3. mesto.Strelstvo: Na 23. dravnem prvenstvu v streljanju z zranim orojem, ki je 12. in 13. aprila potekalo v La-kem, so lani Strelskega drutva Cerknica osvojili dve zmagi: v kategoriji kadetiekipno (Erik Kandare, Ama-dej Dobrovoljc in Miha Petrovi) ter kadeti posame-zno (Erik Kandare).

    portnika leta Obine Cerknica: kegljaa Alenka Jaka in Matej LepejPrejemnika laskavih nazivov portnik in port nica leta 2013 sta tudi letos kegljaa. Alenka Jaka in Matej Lepej, lana kegljakega kluba Brest Cerkni-ca in tudi dravne reprezentance, sicer nista do-maina, a s svojim kegljanjem stalno navduujeta cerknike navduence nad tem portom. Priznanji sta si prisluila z vidnimi uspehi tako na dravni kot tudi na mednarodni ravni.

    je s lansko ekipo Kegljakega kluba Brest osvojil konno esto mesto v 1.A slovenski ligi.

    eprav prejemnika priznanj in najbolja kegljaa cerknikega kluba prihajata od drugod, je baza kluba vseeno sestavljena iz domaih igralcev. Nae ekipe se na primer v kategoriji starejih mladincev redno uvrajo med najbolje v Sloveniji, kar je rezultat dob-rega dela z mlajimi domaimi kegljai, nam je po-vedal Franc Gornik, predsednik Kegljakega kluba Cerknica. Tudi s lani tekmujemo na vrhunski ravni v najviji slovenski ligi, poleg tega pa e na medna-rodnih tekmovanjih. Do teh dosekov smo se prebili zgolj z domaim kadrom. Da bi to stopnjo vzdrevali, pa potrebujemo tudi kakega vrhunskega kegljaa od drugod. Glede na tekmovanja, v katerih nastopamo, se tudi kvalitetni kegljai iz slabe rangiranih klubov radi sami odloijo za kegljanje pri nas, saj tako dobi-jo monost tekmovanja v prvi ligi in v mednarodnih prvenstvih, tovrstnih izkuenj pa v svojih matinih klubih ne bi mogli pridobiti, je povedal Gornik.

    port

    Foto: Valter Leban Foto: Valter Leban

    portni strani pripravlja: Miha Jerneji

    Vrhnianka Alenka Jaka za cerkniko lansko ekipo keglja od sezone 2008/09 dalje. Letos je e tretji prejela priznanje portnica leta obine Cerknica - prvi se ga je razveselila pred tirimi leti. Je najbolja igralka Kegljakega kluba Brest Cerkni-ca, ki je sezono konal na tretjem mestu 1.A sloven-ske lige, ekipa pa je oktobra 2013 osvojila tudi peto mesto na Evropskem klubskem pokalu v Augsbur-gu. V posamezni konkurenci je Alenka v pretekli sezoni osvojila tretje mesto v dravi, z dravno re-prezentanco pa je med 11. in 25. majem kegljala na letonjem svetovnem prvenstvu v Brnu.

    Pivan Matej Lepej, ki od sezone 2010/11 keglja za cerkniki klub Brest, je v decembru 2013 prejel priznanje za najboljega kegljaa v Sloveniji. Je stal-ni lan slovenske lanske reprezentance, tako da je tudi on zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Brnu konec maja. Lanskoletni zmagovalec na drav-nem prvenstvu posamezno in drugi v kombinaciji

  • 28 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Podjetje Eurobox d.o.o. izdeluje kartonsko embalao in ima 25-letno tradicijo proizvodnje. V zadnjih letih smo dosegli veliko rast in postali prepoznavni tako na domaem kot na tujem trgu. Z naimi 72 zaposlenimi izdelujemo transportno embalao, izsekan program embalae (vloke, vogalnike, posebne zloenke), darilno embalao z direktnim tiskom in kairano embalao, posebni segment izdelkov iz 7-slojnega materiala in kartonske palete.

    Izdelavo embalae prilagodimo zahtevam in eljam kupca, optimiziramo uporabljene materiale in vaemu izdelku dodamo e vejo prepoznavnost. Na eljo naronika pripravimo tudi razvoj nove embalae in podamo predloge za grafino podobo embalae.

    Naa konkurenna prednost je v fleksibilnosti, naboru razlinih vrst materiala, individualnem pristopu, monosti proizvodnje tako za velike kot tudi za male kupce, velikem obsegu znanja in v dejstvu, da z uspehom naih kupcev raste tudi naa prepoznavnost.

    Mladi mladim

    Ubrani otroki glasovi ob zvokih godbe Na Podrunini oli 11. maj Grahovo smo 9. maja or-ganizirali kulturno prireditev, na kateri so sodelovali uenci ole in Pihalni orkester Kovinoplastika Lo.

    Foto: Martin Rihtar

    Foto: Martin Rihtar

    Nogometni turnir Rakek 2014Osnovna ola Joeta Krajca Rakek je 15. maja or-ganizirala Nogometni turnir Rakek 2014. Turnir se je etrto leto zapored izvedel na travnatem igriu nogometnega kluba Rakek.

    Turnirja so se udeleili uenci iz enajstih osnov-nih ol. Uenci O Joeta Krajca Rakek so ude-leencem turnirja pokazali, kaj so se skozi ol-sko leto pri posameznih interesnih dejavnostih nauili.

    Rezultati turnirja: 1. mesto O Milojke tru-kelj, 2. mesto O Antona Globonika Postojna,

    3. mesto O Miroslava Vilharja, 4. mesto O Li-vada, 5. mesto O Joeta Krajca Rakek, 6. mes-to O Stari trg, 7. mesto O Koana, 8. mesto O Notranjski odred Cerknica. V nogometu so se e drugo leto zapored pomerila tudi dekleta, zmaga-la je ekipa O Antona Globonika pred O Joeta Krajca Rakek in O Koana. Avtor: Toma Lulik

    Najprej so se predstavili najmlaji uenci. Nato so ob zvokih godbe zakorakale maoretke in v rokah spretno vrtele palice. Preko glasbene pravljice smo izvedeli, da bolno sonce lahko pozdravi le de. Zdru-eni pevski zbori podrunine ole so ubrano zapeli ob spremljavi orfovih intrumentov in pihalnega orkestra. V drugem delu prireditve so se s svojim programom prestavili godbeniki iz Loke doline. V letonjem letu praznujejo 140-letnico delovanja. Kulturni veer smo zakljuili s poskono melodijo priljubljene Roice in bunim aplavzom.

    Avtor: Marija Obreza, Podrunina O 11 . maj Grahovo

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 29

    Kunaverjeva pot

    Ohranjeno naravno okolje je nedvomno naj-veja vrednota v tem delu Notranjske. Med tevilnimi naravnimi pojavi, varno skritimi v skalnatih gozdovih visokega krasa, je v neposre-dni okolici Rakeka enkratna udorna dolinica Rakov kocjan. V njej si je svojo kratko pot po povrju po-iskala kraka ponikalnica Rak. Izvira v divjem ka-njonu udornice pod Malim naravnim mostom. Po komaj treh kilometrih lenobnega teka po idilini dolini spet zaide v razpenjene brzice pod Velikim naravnim mostom in konno izgine v mogonem ponoru skrivnostne Tkalca jame.

    Te preudovite lepote Rakovega kocjana je e pred prvo svetovno vojno odkril sloviti naravo-slovec in pedagog Pavel Kunaver. Rakov kocjan je prvi obiskal e pred 1. svetovno vojno, po 2. svetovni vojni pa je tja zael mnoino voditi svoje ekskurzije.Bil je tudi med prvimi pobudniki za ohranitev neokrnjene narave, ko je bilo to po-trebno. Prav vplivu in duhu Pavla Kunaverja smo danes dolni zahvalo za trajno zavarovanje Rako-vega kocjana. e leta 1949 je postal prvi krajinski park v Sloveniji!

    Ob naravnih lepotah in znamenitostih je po-membno poudarili tudi dejstvo, da so v tem okolju e od 15. stoletja dalje prebivali ljudje, kar doka-zuje letnica 1616 na oboku okna cerkvice sv. Kan-cijana. Ocenjuje se, da je to datum obnove. V do-kumentih hasberkega gradu iz l. 1526 je namre zapisano, da je cerkvica darovala za boj proti Tur-kom majhen srebrn kelih. Ljudje so se sem zatekli tudi pred turkimi napadi. O naseljenosti pa pri-ajo tudi ostanki treh ag ob reki Rak, ki so bile zgrajen okrog leta 1750, poruila pa jih je velika povodenj leta 1853.

    Markirana Kunaverjeva pohodnika pot nas po dobri uri zlone hoje vodi od eleznike postaje

    Ideja za izlet

    Rakek, mimo cerkve Srca Jezusovega, ki je delo znanega arhitekta Joeta Plenika, preko Rakov-kega polja, skozi lepe jelovo-bukove gozdove in pri Malem naravnem mostu pripelje v osrje slovitih udornic v Rakovem kocjanu. Tam se navee na ob-stojeo uno pot, ki vodi po celotni dolini Rakovega kocjana. Informacijske table pa ponujajo zanimive podrobnosti o tem obmoju, znanem predvsem po raznolikih krakih pojavih (udornice, naravna mo-stova, izvir in ponor krake ponikalnice in e veliko drugega).

    Trajanje pohoda: od Rakeka do kocjana ena ura in e ena ura, e elite izlet podaljati do Cerknike-ga jezera.Zahtevnost: lahka tura, primerna za druinski izlet po poteh v gozdovih.

    Avtor: Katarina Intihar, TD Rakek

    Foto: Matja nidari

  • 30 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Notranjske artikulacije Avtor: ArtikulaPriujoa rubrika je namenjena ponovnemu odkriva-nju notranjskih narenih izrazov na karseda zabaven nain. V veliki veini gre za nemke popaenke, ki se jih skorajda ne uporablja ve. Za uvod v skupno odkriva-nje naih narenih izrazov prav posebna iztevanka po notranjsko. Napisana nedavno, a s samimi lahtnimi sestavinami. Hej, morda jo boste do izida naslednjega glasila tudi kdaj uporabili.

    Duh nekega drugega asa

    Svinjski riglLevo od klanca, ki vodi od sokolskega doma proti Placu, je stal Svinjski rigl . V Svinjskem riglu je pred drugo svetovno vojno stalo nekaj deset hi, ali bolje reeno bajt . Med drugo svetovno vojno ob napadu leta 1943, ko so Nemci Cerknico obstreljevali s kanoni, je pogorel tudi Svinjski rigl .

    Svinjski rigl je predel Cerknice med dananji-mi cestami, od katerih vodi ena od sokolskega doma proti Placu, druga od sokolskega doma mimo Doma upokojencev proti upniu in tretja od Placa proti upniu. V tem trikotnem predelu je bil Svinjski rigl, kjer so pred drugo svetovno vojno iveli revneji prebivalci Cerknice.

    Lastnik hie na fotografiji je bil Anton Klanar Francetov Tone. Hia z zidanim pritlijem in lese-nim zgornjim delom kakor hia v ozadju sta kriti s slamo. Tudi ostale hie v Svinjskem riglu so bile krite s slamo. Levo spredaj se vidi del tange voza.

    Pod kapom je poleg nekaj are tudi kup aganc, za njimi pa lestev, ki vodi na podstreje. Pred agan-cami lei rzivn stou (rezilni stol), nekak lesen pri-me na tirih nogah, ki je sluil za obdelavo lese-nih delov, kot so tili za lopate, vile, krampe itn. Po vsej verjetnosti je enska pred hio Francetova mama. Zadaj pa je prepoznavni zvonik cerknike farne cerkve.

    Vinko nidari entkov Vinko je pred leti po spominu narisal skico Svinjskega rigla. Iz skice je lepo razvidno, katere hie so Nemci pogali. Te so na skici oznaene z vijolino barvo. Kot so mi pred leti povedali, je Kloparjeva dolina nastala zato, ker so v njej kopali kamenje za zidavo cerkve. Morda je to bilo res res, morda pa tudi ne. Danes so na tem prostoru trije stanovanjski bloki in dom upokojencev.

    Avtor: Duan GogalaVir: www .stareslike .cerknica .org

    Pred drugo svetovno vojno in e kakih deset let po njej so bile hine tevilke v Cerknici enotne: zaele so se pri tevilki ena in nadal-jevale kolikor je bilo hi . Na sliki je hia s tevilko 16 v Svinjskem riglu . Fotograf jo je slikal nekega sonnega dne . Ocenjujem, da je bilo to okrog leta 1929 . | Foto: Slo venski etnografski muzej

    puorget, irez'n, veplj'nke,ze spodnejto mau lepj'nke!Rajfn'k, ajmer, kuol'mkita,ne zestuopm ama nita!

    Montl, im, kampl, gvant,s' berajt ze kontrabant!Kroglc, varet in frlus,pa dobi e heksnus!

  • junij-julij 2014 | Slivniki pogledi | 31

    Skozi Unec s kar 130 km/h

    Na Uncu so konec leta 2012 postavili meril-no tablo za beleenje hitrosti vozil, ki pe-ljejo od izvoza z avtoceste proti Cerknici. Na tem odseku je hitrost vonje omejena na 50 kilo-metrov na uro. Obina Cerknica se je po besedah di-rektorice obinske uprave Irene Zalar za ta korak odloila zato, da bi umirili promet na tem odseku. Letos nameravajo postaviti e eno tako tablo in si-cer v Cerknici ali Grahovem (odvisno od pridobitve soglasja Direkcije RS za ceste).

    Analiza podatkov, pridobljenih med 17. in 24. marcem letos, je pokazala, da veina voznikov spo-tuje omejitev na Uncu: skoraj 60 odstotkov voznikov je upotevalo omejitev hitrosti. Dobren del pa se je nanjo povigal. Povprena hitrost vseh zaznanih vozil v analiziranem obdobju je bila 49 kilometrov na uro, maksimalna pa kar 130 kilometrov na uro. Izmerjena je bila v torek, 18. marca ob 10. uri. Na-slednja najvija hitrost, 112 kilometrov na uro, je bila izmerjena v petek, 21. marca ob 13. uri. V sredo, 19. marca ob 9. uri zjutraj pa je nek brezvestni voznik skozi Unec vozil s hitrostjo 96 kilometrov na uro.

    V tednu dni, ki so ga analizirali, je radarska tabla zaznala 14.871 vozil. Najveja obremenjenost ceste na Uncu je bila po priakovanjih od ponedeljka do petka, ko je bilo v povpreju zabeleenih 91 vozil na uro. V petek, 21. marca so na uro v povpreju nateli 100 vozil.

    Varnost na prvem mestu

    Avtor: Sergeja irca

    Vlomilci niso nikoli na dopustu

    Da bi poletni oddih preiveli imbolj prijetno in varno, vam svetujemo, da poskrbite za nekaj osnovnih zaitnih ukrepov.S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje

    lastnine lahko precej omejite prilonosti za izvritev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom.

    Prilika dela tatu - vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hio, kjer bo za vlom najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanje. Posebno vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna ter razpololjivo orodje za dostop (zaboji, lestev, ki omogoa dostop do drugae nedosegljivih oken, in vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi).

    Pred odhodom na dopust: zaklenite vrata in zaprite okna, ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti ele-

    ktrike, predvsem na aparatih, kljuev ne puajte na skritih mestih, kot so

    nabiralniki, predpraniki, lonki za roe ipd., ne puajte doma dragocenosti in denarja, ne puajte sporoil o svoji odsotnosti (na tele-

    fonskem odzivniku, na listkih), poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno

    doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni po-tni nabiralnik in dviguje rolete; vgradite asovna stikala za samodejno priiganje lui),

    doma parkirana vozila zaklenite ter varno shra-nite dokumente in kljue vozil,

    z vidnih mest umaknite vredneje predmete, povejte sosedom, kako ste dosegljivi in zapiite si serijske tevilke vrednejih predmetov

    ali jih celo fotografirajte, po monosti pa tudi ozna-ite (umetnike slike, nakit, tehnine predmete).

    Prijetne in varne poitnice ter dopust vam elijo policisti Policijske postaje Cerknica!

    < 20 km/h

    2130 km/h

    3140 km/h

    4150 km/h

    5160 km/h

    6170 km/h

    7180 km/h

    8190 km/h

    > 90 km/h

    33.653 = 46 %

    24.502 = 33 %

    7.974

    = 11 %

    1.896 = 2 %4.519 = 6 %

  • 32 | Slivniki pogledi | junij-julij 2014

    Dober zgled in rna pika

    Dober zgled

    Pridne roke ljudi, ki so pripravljeni prosti as posvetiti svojemu kraju, skrbijo za to, da so cvetline gredice na Rakeku vedno lepo ure-jene. Kot so nam zaupal