SLIVNIŠKI pogledi t. 10... · 2016. 10. 25. · julij 2015 | Slivniški pogledi | 5 Iz občinske...

ii | Slivniški pogledi | julij 2015

Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine CerknicaIzdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa go-spodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročni-ke izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Medna-rodna standardna serijska številka ISSN: 2386-0197. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Opeka in Petra Trček. Na-slov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerkni-ca. Elektronski naslov: [email protected]. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. Oblikovanje in tisk: Evrografis d. o.o.

Fotografija na naslovnici: Prejemniki letošnjih občinskih priznanj. Foto: Valter Leban

Vsebina

Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Iz občinske hiše In priznanje dobi… . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Občina za občane NMP še vedno pod vprašajem . . . . . . . . . . . . . . . 8 Visoki predstavniki vlade obiskali občino Cerknica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Aktualno pri nas Poceni nova stanovanja pretresla trg . . . . . . . .12Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Ivanje selo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Intervju Brat Mitja Marija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Gospodarstvo Papigal, Jakopin d .o .o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Priznanja inovatorjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Dogaja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Naša društva Društvo Lovrenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26Kultura in kulturniki Anita Leskovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Šport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Duh nekega drugega časa 1960 Bezuljak – na njivi . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Notranjske artikulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32Ideja za izlet Pohod po kanjonu Iške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Varnost na prvem mestu Pred dopustom poskrbite za svoje premoženje . .35Mladi mladim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Dober zgled in črna pika . . . . . . . . . . . . . . . . .40Notranjski regijski park . . . . . . . . . . . . . . . . . .41Razgibajmo možgane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42Lepo vabljeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43

Poletje je tu

Pred vami je poletno obarvana in jubilejna, deseta številka Slivniških pogledov. Slivniški pogledi avgusta ne bodo izšli, naslednja šte-vilka izide v začetku septembra.

Za sodelovanje se zahvaljujem vsem, zelo števil-nim sodelavcem glasila, ki neutrudno snujete vsebi-ne in dogodke ter o njih pošiljate prispevke in foto-grafije. Vsi se že veselimo branja o dogodkih, ki bodo obarvali poletje. Hvala članom uredniškega odbora ter nepogrešljivim z občinske uprave: županu Marku Ruparju, direktorici Ireni Zalar in Jasni Zalar.

V imenu uredništva vsem bralcem v tem poletju želim…

Foto

: Anj

a Be

čan

…zanimiva odkritja…

…mirno gladino in…Fo

to: A

nja

Beča

n

…čudovite sončne zahode!

Foto

: Tin

e Šu

bic

Urednica: Sergeja Širca

julij 2015 | Slivniški pogledi | 3

Uvodnik

Drage občanke in občani! Ob letošnjem občinskem prazniku razmišljam, česa smo krivi, ker živimo na podeželju . Ob vseh poskusih demografske diskriminacije in centralizacije enostavno ne morem mimo tega vprašanja .

Ukinjajo nam dav-čni in geodetski urad, da o načr-tovanem prenehanju de-lovanja nujne medicin-ske pomoči v cerkniškem zdravstvenem domu in s tem ukinitvi 24-urne-ga dežurstva zdravnika sploh ne govorim.

Se lahko ob tem up-ravičeno počutimo kot drugorazredni državlja-ni? Kdo je sploh pristo-

jen, da lahko kar vse poprek črta in briše tisto, kar de-luje, je koristno in služi kot servis ljudem? Zakaj ne bi imeli tudi prebivalci, ki ne živijo v večjih mestih, pravi-ce posle opraviti v bližini svojih krajev? In tisto, kar je najbolj šokantno, če ne celo srhljivo: zakaj so si pristoj-ni dovolili skrajšati minute med življenjem in smrtjo tistih, ki živimo na podeželju?

Malo verjetno se mi zdi, da si je kdo od državnih urad-nikov, ki so si drznili tako enoznačno poseči v pravice dr-žavljank in državljanov, zastavil taka vprašanja. Če živiš v središču mesta, kjer je do urgence le korak, kjer imaš za ovinkom urad, da urediš stvari, ko se do službe pripelješ z avtobusom po sveže asfaltirani cesti in za vožnjo porabiš le nekaj minut, o vsakodnevnih ovirah prebivalcev s po-deželja pač ne moreš razmišljati, sploh pa jih ne razumeti.

Se pa s tovrstnimi zagonetkami vsakodnevno sreču-jemo občani in občanke občine Cerknica, razseljeni po

Foto

: Val

ter

Leba

n

65 naseljih na več kot 240 kvadratnih kilometrih povr-šine. Vem, da je življenje, zlasti v oddaljenih naseljih, velikokrat težko. Pa vendar lahko zagotovim, da se na občinski upravi dnevno trudimo, da bi vsem, več kot 11.000 prebivalcem občine Cerknica – seveda kar je v naši moči – zagotovili prijazno bivanje.

Tako bomo letos kljub drastičnemu znižanju sredstev s strani države zaključili dva velika projekta: gradnjo centralne čistilne naprave v Dolenji vasi in kanalizacij-skega sistema s čistilno napravo na Rakeku. V teku so projekti za izgradnjo kanalizacije odpadnih voda za Be-gunje, Selšček, Slivice, Unec in Ivanje selo s priključitvijo na omenjeni čistilni napravi. Na vodovodnem sistemu Begunje bomo zgradili vodohran in zamenjali dotraja-ne azbestne cevi ter s tem celotnemu naselju zagotovili nemoteno oskrbo z vodo. Poleg zdravstvenega doma in vrtca v Cerknici bomo zgradili dodatna parkirišča. Sre-dišče Cerknice bo poleg urejene tržnice dobilo še lepšo podobo po ureditvi križišča na mestu porušene stavbe. Reorganizacija Notranjskega regijskega parka na čelu z novim direktorjem že povzroča pozitivne premike na področju turizma, kar je rezultat dobrega povezovanja z lokalnimi ponudniki.

Z vsemi temi projekti dokazujemo svoja prizadeva-nja v smeri, da občina Cerknica ne bi capljala za bolje razvitimi območji. Hkrati nikakor ne bomo dovolili, da bi država naša dolgoletna vlaganja v šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo dajala v nič ter nam odvzemala dobro delujoče službe.

Odgovor, česa smo krivi, se pri tem odkriva kar sam po sebi. Ja, krivi smo – ker živimo v lepem, prijetnem in zdravem okolju skoraj že mitološke lepote, za kar so mnogi meščani, ki so obdani z betonskimi bloki in obla-ki smoga, resda prikrajšani.

Neokrnjene narave pač ne morejo imeti. Mi pa lahko imamo in želimo imeti – poleg pristnega okolja – tudi urade v službi državljanov in državljank. Prepričan sem, drage občanke in občani, da nas pri teh zahtevah v celoti podpirate.

Spoštovani, ob občinskem prazniku izrekam iskrene če-stitke nagrajenkam in nagrajencem, pa tudi vsem občan-kam in občanom, ter se vam hkrati zahvaljujem za vašo podporo in pomoč pri doseganju naših skupnih ciljev.

Marko Rupar, župan

* Govor župana Marka Ruparja na svečani seji Občinskega sveta Občine Cerknica ob občinskem prazniku

4 | Slivniški pogledi | julij 2015

Franci Velišček tudi član državne reprezentance. Na državnih tekmovanjih redno posega po najviš-jih mestih, tudi na svetovnih prvenstvih se je vsa leta uvrščal visoko, gotovo največji uspeh pa je lani osvojeno 1. mesto posamezno na svetovnem prvenstvu v Brnu na Češkem.

Katja Žnidaršič je kegljati začela pri 8 letih in leto za leto izboljševala svoje kegljaške tehnike. Letos se ji je uspelo uvr-stiti v državno kadetsko reprezentanco, s katero je našo državo zastopala na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. S prvenstva se je vrnila kot svetovna

podprvakinja v tandem mixu. Medaljo je osvojila skupaj z Žigom Požarjem. Na občinskem nivoju je bila večkrat razglašena tudi za perspektivno mlado športnico.

Domen Špeh že devet let keglja v Kegljaškem klubu Brest. Na zmago-valne stopničke je najprej začel stopati na regijskih tekmovanjih, leta 2009 pa je prvič postal držav-ni prvak. Državni prvak je bil še leta 2011 in leta 2012. Poleg omenjenih zlatih medalj, ki jih je na

državnih tekmovanjih prejel kot posameznik, jih je še nekaj prejel pri tekmovanjih v dvojicah in ekip-no. Domnov daleč največji kegljaški in sploh šport-ni dosežek pa je zmaga na svetovnem kegljaškem pokalu v starostni kategoriji U14 letos v Nemčiji. Ni pa kegljanje Domnova edina športna ljubezen -

Iz občinske hiše

In priznanje dobi…Ob občinskem prazniku je cerkniški župan Marko Rupar 12 . junija v Kulturnem domu Cerknica slovesno podelil priznanja Občine Cerknica .

Bronasta taborska priznanja so prejeli:

Peter Vesel že več kot petnajst let kolesari pri kolesarskem klubu UNI Team Ljubljana. Ukvar-ja se z gorskim kolesar-stvom, v zadnjih letih se je specializiral za etapne dirke in prav na najbolj prestižni – Cape Epic v južni Afriki - osvojil prvo

mesto in tako postal prvi Slovenec z zmago na tem tekmovanju. Sicer je Peter Vesel tudi večkratni dr-žavni prvak v gorskokolesarskem krosu in marato-nu v svoji kategoriji, Cape Epic je zaključil šestkrat, na zmagovalni oder pa se je uvrstil tudi v več etapah na največjih večdnevnih evropskih gorskokolesar-skih dirkah.

Franci Velišček je začel kegljati že pri štirih letih, prvi vidnejši rezultati pa so se začeli kazati že, ko je bil v kategoriji dečkov. Hitro je postal najmlajši član moške ekipe v Keg-ljaškem klubu BREST, ki nastopa v I. sloven-ski ligi. Od leta 2007 je


Iz občinske hiše

tekmoval je še na atletskih tekmovanjih, trenira pa tudi košarko.

Tina Hren je s keglja-njem pričela pri sedmih letih in kmalu zatem so prišli tudi prvi uspehi - prejemala je priznanja in medalje na državni ravni, postala je večkratna dr-žavna prvakinja in pod-prvakinja. Že v osmem razredu osnovne šole je s svetovnega kegljaške-

ga prvenstva v Nemčiji prinesla bronasto medaljo, njen največji uspeh pa je zagotovo letošnje svetov-no prvenstvo v Nemčiji, kjer je ekipno osvojila četr-to mesto, v dvojicah skupaj z Leilo Lisjak pa srebro. Naslednje leto se kegljačica nadeja ponovnih uspe-hov, saj je kandidatka za udeležbo na mladinskem svetovnem prvenstvu do triindvajset let.

Srebrni taborski priznanji sta prejeli:

Lucija Milavec je v ga-silske vrste vstopila leta 1982 in se aktivno vklju-čila v delo PGD Ivanje selo. Opravila je številne specialnosti in napredo-vala do gasilske častnice I. stopnje. Poleg aktiv-nega dela na operativ-nem področju pa je bila in je še aktivna tudi v

organizacijskem delovanju. Vrsto let je opravljala dolžnosti tajnika PGD Ivanje selo pa tudi Gasilske zveze Cerknica. Od leta 1998 je članica predsedstva GZ Cerknica. Kot predsednica komisije za članice pri GZ Cerknica je pomembno pripomogla k večji

vključenosti ženske populacije v gasilske vrste, je pa tudi članica komisije za zgodovino pri Gasilski zvezi Slovenije.

Anja Štefan se je leta 1969 rodila v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala slovenistiko in anglistiko in leta 1994 diplomirala. Po diplomi je na Filozofski fakulteti nadaljevala s študijem na področju folkloristike in leta 1999 magistrirala.

Deluje kot samostojna umetnica. Je ena od redkih profesionalnih slovenskih pripovedovalk in hkrati snovalka pripovedovalskega festivala Pravljice da-nes, ki ga vodi od leta 1998. Raziskuje pripovedno izročilo. Pesnica, pisateljica in pravljičarka svoja av-torska dela namenja predvsem otrokom. Avtorska besedila in priredbe ljudskih pripovedi redno objav-lja. Leta 1993 je začela sodelovati z revijo Ciciban, v reviji Cicido pa objavlja od leta 1998.

Zlata taborska priznanja so prejeli:

Valentin Novak se je v gasilsko organizacijo včlanil konec 60-ih let in takrat postal član ga-silskega podmladka v Grahovem. Kot aktiven gasilec je opravil številna izobraževanja in napre-doval do višjega gasilske-ga častnika I. stopnje. V PGD Grahovo je bil vrsto

let poveljnik in član upravnega odbora, od lani pa je poveljnik Gasilske zveze Cerknica in član regijskega


Iz občinske hiše

poveljstva. S svojim delovanjem je Valentin Novak bistveno prispeval k razvoju gasilske organizacije v občini Cerknica, predvsem pa je pustil trajne sledi na področju dela z mladimi.

Rajko Intihar je v gasil-sko organizacijo vstopil leta 1991 in v nadaljnjih letih v procesu izobraže-vanja napredoval do viš-jega gasilskega častnika organizacijske smeri I. stopnje. Med leti 2008 in 2014 je bil predsednik PGD Grahovo, že 7 let pa je tudi predsednik Ga-

silske zveze Cerknica. Je tudi član regijskega sveta Notranjsko gasilske regije. Rajko Intihar je akti-ven tudi v drugih društvih, predvsem na športnem področju, in viden član svoje krajevne skupnosti.

Franc Krajc se je v pod-jetniško-gospodarske vode podal konec 80-ih let, ko je s partnerjem usta-novil podjetje za proizvo-dnjo kartonske embalaže Papigal. Podjetje se je si-cer razvijalo, a leta 2011 se je Franc Krajc odločil, da je čas za novo razvoj-no strategijo - takrat je

nastalo podjetje Eurobox, ki ima danes na dveh pro-izvodnih lokacijah 81 zaposlenih. Eurobox je s svo-jimi projekti postal eden od vodilnih proizvajalcev embalaže in produktov za pakiranje pri nas. Hkrati pa je podjetje ostalo pripadno lokalni skupnosti in jo je ves čas podpiralo s številni donacijami. Skupaj s soprogo Franc Krajc vodi tudi uspešno gostinsko podjetje En krajcar.

Igor Gornik je znano in spoštovano ime tako v re-giji kot tudi v slovenskem gospodarskem prostoru. Svojo poklicno pot je, kot mnogi na cerkniškem, začel na Brestu in se pre-izkusil vse od delavca, analitika, tehnologa do direktorja. Kjer je bil, je pustil sledi in vedno uva-

jal inovativne poti poslovanja. Sam zase pravi, da ni nikoli iskal sreče tam, kjer so jo našli drugi. Zato je šel konec 80-ih let na svoje in skupaj s prijatelji iz otroštva ustanovil podjetje Elgoline, ki izdeluje elektronske komponente, predvsem za nemški in avstrijski trg. Na cerkniškem je pomemben zaposlo-valec. Pri mnogih novih projektih se je Igor Gornik povezal tudi s fakultetami in Inštitutom Jožef Ste-fan. V okviru tega sodelovanja je podjetje Elgoline izdelalo del opreme za hadronski trkalnik v Evrop-skem centru za jedrske raziskave v Cernu v Švici.

PGD Ivanje selo (pri-znanje je prevzel Aleš Šte fančič) v letu 2015 praznuje 90-letnico us-pešnega dela. Kot hu-manitarno re gistrirana organizacija so deluje na intervencijah znotraj sek-torja pa tudi širše. Zlasti veliko prostovoljnih ur so gasilci tega društva opra-

vili v času žledoloma in zadnjih poplav. Sicer pa v dru-štvu dajejo velik poudarek na izobraževalnem podro-čju mladine, operativnih članov in članic in starejših gasilcev. Del izobraževanj so tudi gasilska tekmova-nja, kjer ekipe PGD Ivanje selo dosegajo visoke rezul-tate tudi na najvišjem nivoju, torej na državni ravni.


Iz občinske hiše

Prejemnik priznanja 12. junij je Jošt Rupnik

Najvišje občinsko priznanje 12. junij pa so pode-lili generalnemu direktorju podjetja Ydria Motors Joštu Rupniku, ki je med obiskovalci priredi-tve požel najdaljši aplavz. Jošt Rupnik se je rodil 8. junija 1960 v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idri-jo. Po končanem študiju na Fakulteti za strojni-štvo se je zaposlil na Rotomatiki in tam ostal do leta 1989, ko je bil imenovan za vodjo profitnega centra Mali motorji. Pomembna prelomnica v nje-govi karieri se je zgodila leta 1993, ko je postal član uprave Ydrie Motors, odgovoren za tehnično področje. Njegov strm vzpon se je začel leta 2001, ko je postal generalni direktor Ydrie Motors. Da-nes družba daje kruh 536 zaposlenim, letni pro-met pa je v zadnjih petih letih zrastel za več kot

30 odstotkov. Jošt Rupnik je s svojim strokovnim znanjem, delovno vnemo in sodobnim načinom vodenja odločilno prispeval k uspešnemu razvo-ju in uveljavitvi družbe Ydria Motors. Rezultati uspešne rasti poslovanja ob vedno ostrejši kon-kurenci in gospodarski krizi so rezultat njegove jasne vizije in zaveze visoki kakovosti izdelkov, prijaznega delovnega okolja in toplih medčloveš-kih odnosov, kar ob dobrem vodenju vodstvene ekipe ustvarja pravo kombinacijo razmer za po-slovno odličnost in rast. V svojem govoru je pou-daril, da gre za ekipo zmago, saj so v Ydria Motors zaposleni ljudje vse od Idrijskega in Cerkljanske-ga do Loške doline.

Kulturni program so obogatili operna pevka Bar-bara Camille Tanze in harmonikar Krunoslav Križ ter igralca Marjana Brecelj in Pavle Ravnohrib.

Foto: Valter Leban


Občina za občanewww .cerknica .si

NMP še vednopod vprašajem

V okviru obiska Vlade RS v Primorsko - not-ranjski regiji je bil z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc v zvezi s problemati-ko nujne medicinske pomoči v Postojni sklican sesta-nek. Srečanja s Kolar Celarčevo se je udeležila višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Cerknice Bogdana Bizjak. Kot je po sestanku povedala Biz-jakova, je bilo srečanje konstruktivno, saj so imele občine možnost predstaviti svoje argumente glede Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki se je izkazal kot neprimeren za zagotavljanje zdravstvene oskrbe po številnih občinah po Sloveniji. Pristojni so na srečanju obljubili, da bo do sprememb pravilni-ka prišlo, je pa naslednji korak, da obravnavajo pre-ko 200 pripomb in nanje odgovorijo. Čeprav je bila Bizjakova po sestanku s Kolar Celarčevo glede ohra-nitve dežurne službe v Zdravstvenem domu dr. Bo-židarja Lavriča Cerknica optimistična, pa zaenkrat na občini pisnih zagotovil še niso dobili.

Skrb je odvečJe pa zdravstvena ministrica glede problematike od-govarjala sredi junija v Državnem zboru. Poslanka NSi Iva Dimic, ki si je na državni ravni vse od za-četka problematike prizadevala za njeno reševanje, jo je namreč še enkrat povprašala glede načrtovane reorganizacije službe nujne medicinske pomoči. Mi-nistrica je zagotovila, da bodo pristojne službe re-dno opravljale analize podatkov, ki bodo pridobljeni s postavitvijo dispečerske službe zdravstva. Ti po-datki naj bi bili osnova za morebitno nadaljnjo mo-difikacijo mreže izvajalcev službe nujne medicinske pomoči. »Zato seveda obstaja možnost, da bo lah-ko tudi v Cerknici vzpostavljen satelitski urgentni

center, v kolikor bodo ti podatki upravičeno pokaza-li, da se takšen center v Cerknici potrebuje,« je odgo-vorila Kolar Celarčeva. Dimičeva je nadalje izposta-vila, da je argumentov in pobud, da tudi Cerknica dobi satelitski center, precej. Zdravstvena ministrica je zagotovila, da bo nujna pomoč le še boljša, zato naj bi bila skrb občanov in občank odveč.

Nezadovoljstvo s pravilnikomIzkazalo pa se je, da njenim besedam občine in zdravstveni delavci po zdravstvenih domovih, ki se jim ukinja dežurna služba, vendarle ne verjamejo. V sredo, 17. junija, je namreč v Kamniku, na pova-bilo Marjana Šarca, župana občine Kamnik, potekal posvet županov in direktorjev zdravstvenih domov, ki se ga je udeležil tudi cerkniški župan Marko Rupar (na fotografiji).

Z ministrstva za zdravje so 22. junija sporočili, da bodo vse ambulante dežurnih zdravnikov še naprej delovale kot doslej, torej 24 ur na dan. Zaradi števil-nih negativnih mnenj se namreč še ne bodo lotili pre-nove tega dela nujne medicinske pomoči (NMP). Novi sistem bo v celoti zaživel leta 2019.

Sklep posveta je bil, da se v kratkem ustanovi Skupina za zaščito NMP, ki naj bi organizirala podo-ben posvet še v Ljubljani. Prav tako naj bi županje in župani ob dnevu državnosti svoje občanke in ob-čane opozorili na stanje nujne medicinske pomoči in jih pozvali k zaščiti te pravice.

Foto: Občina Kamnik


Občina za občane

Visoki predstavniki vlade obiskaliobčino CerknicaV začetku junija je Vlada RS, ki jo vodi dr . Miro Cerar, obiskala Primorsko – notranjsko regijo . V okviru obiska so se nekateri visoki gostje sestali s predstavniki občinske uprave .

Tako je župan Občine Cerknica Marko Ru-par v sejni sobi občinske hiše sprejel držav-nega sekretarja v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Franca Matjaža Zupančiča ter ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča. Rupar je, kljub zadovoljstvu z novim cestnim upravljavcem, ministru dal vedeti, da bodo potrebna izdatna vlaganja v cestno infrastrukturo. Ministra je seznanil z načrtovanimi krožišči pred Cerknico in v Žajfnici ter s prepotrebno obnovo ces-te iz Cerknice proti Begunjam. Gašperšič je potrdil, da je sredstev na ravni države bistveno premalo že za samo vzdrževanje, kaj šele za investicije. Ob tem je pojasnil, da si prizadevajo za zagotovitev stalne-ga finančnega vira, ki bi šel neposredno za vzdrže-vanje cest, vendar ne na škodo uporabnikov cest. Na ministrstvu tako računajo, da bi lahko sredstva zagotovili iz pobranih trošarin.

Primeri dobrih praksMinister Gašperšič in državni sekretar Zupančič sta si ogledala Osnovno šolo Notranjski odred Cerkni-ca kot primer uspešne energetske sanacije. Visoke predstavnike je nato pot vodila do železniške posta-je na Rakeku, kjer so se srečali z vršilcem dolžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Sergejem Grmekom in predstavniki Slovenskih železnic.

Ti so pristojne seznanili z nujnostjo urejanja že-lezniškega podhoda na Rakeku. Kot še en primer dobre prakse so si gostje ogledali zaključek prve faze ureditve ceste Rakek – Logatec, Rupar pa je pri tem zbrane pozval, naj tudi v prihodnje najdejo sredstva za nadaljevanje uspešnega projekta.

Cerkniški župan si je z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen in s predstavniki Agencije RS za okolje in prostor ogledal še en, za cerkniško občino zelo pomemben projekt - čistilno napravo v Dolenji vasi (na fotografiji). Pristojni so pohvalili investicije v komunalno infrastrukturo, vendar jih je Rupar pri tem opomnil na njihovo odgovornost, da več naredijo na področju urejanja vodotokov, kar je z vidika poplavne varnosti izjemnega pomena. To je potrdil tudi Jože Turšič iz službe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je izposta-vil strah krajanov Dolenje vasi, da bi se ob zavla-čevanju s sanacijo Cerkniščice in drugih vodotokov katastrofalne poplava kmalu ponovile.

Težave z neusklajeno zakonodajoPristojni so pred tem obiskali sedež Notranjske-ga regijskega parka na cerkniškem Taboru, kjer jih je sprejel direktor Matevž Podjed. Ministrico je skupaj s Tamaro Klepac Sterle, podsekretarko za

Foto: Maruša Opeka


okolje in prostor, seznanil z načrti in težavami par-ka. Predstavil je prijavo Notranjskega parka na dva velika projekta obnove vodotokov na Cerkniškem jezeru, ki bosta hkrati celostno uredila turistično in-frastrukturo za obiskovalce. Matej Kržič iz Društva ljubiteljev Križne jame je ministrico seznanil s teža-vami na področju upravljanja z jamami. Nato so se odpravili še na ogled Cerkniškega jezera, kjer se jim je pridružila Irena Zalar, direktorica cerkniške ob-činske uprave. Pregledali so lokacije, kjer bi Notranj-ski park urejal ornitološke opazovalnice, učilnice na

Občina za občanewww .cerknica .si

prostem, vstopno-izstopne točke za čolnarjenje in center za obiskovalce. Ob tem so predstavniki par-ka in občine opozorili ministrico na nelogične biro-kratske postopke pri pridobivanju vseh dovoljenj, na primer za postavitev enostavnih opazovalnic za ptice. Ministrica Majcnova je poudarila, da je mi-nistrstvo pripravljeno pomagati pri mehčanju teh postopkov. Tako so se popeljali do razgledišča nad Karlovico, ob robu Javornikov do Ribiškega kota ter naprej do vstopne točke na jezero. Prekrasna narava Cerkniškega tudi ministrice ni pustila ravnodušne.

Župan sprejelnajuspešnejše učence

16. junija se je v Kulturnem domu Cerknica odvila Zlata petica – že tradicionalen sprejem najuspešnej-ših učencev in učenk pri županu Občine Cerknica. Marko Rupar je tako sprejel mlade iz Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Osnovne šole Notranj-ski odred Cerknica, Podružnične osnovne šole 11. maj Grahovo ter Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, skupaj z ravnatelji, mentorji in starši. Na priredi-tvi, ki jo je povezovala Maruša Mele Pavlin, so z glasbenimi in pevskimi točkami nastopili mladi iz Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, rakovške osnovne šole ter Plesnega kluba Evora.

V uvodnem nagovoru je Rupar pohvalil njihova prizadevanja in trud, a jih ob tem tudi opomnil, da v življenju niso samo uspehi. »Pomembno je, da se v težkih trenutkih znamo pobrati in začeti znova,« je povedal.

Župan je mladim podelil priznanja za uspešna udejstvovanja na glasbenem in športnem področju, za priznanja na različnih šolskih tekmovanjih in za odličen šolski uspeh. Posebej žlahtno priznanje

Zlata petica, ki ga podeljujejo za odličen šolski us-peh v vseh razredih osnovne šole, je prejelo 20 učen-cev in učenk. S priznanji je cerkniški župan nagradil tudi mentorje in mentorice, ravnateljice in njihove pomočnice, saj je uspeh mladih med drugim pogo-jen tudi z njihovo prizadevnostjo.

Maruša Opeka

Priznanje Zlata petica za odličen šolski uspeh v vseh razredih osnovne šole so letos prejeli: Nina Benčan, Tina Virant, Sara Vuzem, Anže Opeka, Maja Benčan, Nina Cvetko, Katarina Hren, Veronika Godeša, Alja Čekada in Kristina Oton (OŠ Jože-ta Krajca Rakek), Sara Dobravec, Kristina Knez, Anja Zalar, Eva Mrak, Mihaela Žnidaršič, Katja Žnidaršič, Lovro Mramor, Edita Zabukovec in Nika Ivančič (OŠ Notranjski odred Cerknica) in Jan Leskovec (POŠ 11. maj Grahovo).

Foto: Valter Leban


Občina za občane

Zabava obobčinskem prazniku

Da je občinski praznik tudi priložnost za sprostitev in zabavo, je v uvodnem nagovo-ru ob osrednji prireditvi ob občinskem pra-zniku na Taboru pod Lipo v Cerknici, ki je potekala 13. junija, izpostavil cerkniški župan Marko Rupar. Obiskovalcem in obiskovalkam so se predstavili plesalke Plesnega kluba Evora ter domač ansambel Jelen. Kot je v Cerknici že navada, je tudi letos žu-pan obiskovalce pogostil s tradicionalnim župano-vim golažem, ki ga vsako leto ob občinskem prazni-ku svojim občankam in občanom pokloni Občina Cerknica. Maruša Opeka

Foto: Valter Leban

S kavarno tržnica dobiva pravo podobo

Kljub začetni slabi volji in pomislekom neka-terih občanov in občank v občinski hiši ugo-tavljamo, da je z odprtjem kavarne tržnica povsem oživela in dobila pravo podobo, saj je po stala novo zbirališče in središče družabnega življenja. S tem, ko je kavarna tržnici vdahnila življenje in šarm, pa se je povečalo tudi povpraševanje ponudnikov po najemu stojnic in lokalov. Občanom in občankam je tako dnevno na voljo pestra ponudba sadja, tekstila, suhe robe, mleka in lokalnih pridelkov. Seveda pa se na občini nadejamo, da se bosta tako povpraševanje kot ponudba še povečevala. Maruša Opeka

Foto: Sergeja Širca

Vrtna ulica je urejena

5. junija smo se stanovalci Vrtne ulice na Rakeku zbrali na medsosedskem srečanju. Namen tega srečanja je bil dokončanje projekta kanalizacijskega omrežja in javne razsvet-ljave. Na veselo druženje ob hrani in pijači smo povabili župana Marka Ruparja in seveda tudi nje-govo ekipo. Ta je namreč pripravila vso potrebno dokumentacijo, da je do investicije le prišlo. Nismo pa pozabili na predstavnike izvajalcev del: podje-tja Godina, gradbeništvo in druge storitve d.o.o., Elgo-Nova družba za poslovne storitve d.o.o. in Javno Podjetje Komunala Cerknica d.o.o.

V imenu stanovalcev Vrtne ulice vsem omenjenim vse pohvale za korektno opravljeno delo in velika hvala, da naša ulica sedaj izgleda »tako, kot se gre«.

Vojko Prijatelj


Poceni nova stanovanja pretresla trgAktualno pri nas

le-teh,« zapišejo na Geodetski upravi. Pestrejša in ugodnejša ponudba novih stanovanj je vplivala na padec cen rabljenih stanovanj. Kot v poročilu zapi-šejo pristojni, naj bi se cena rabljenih stanovanj v Cerknici in na Rakeku tako znižala, da je pristala celo pod postojnsko. »V sedmih letih sistematične-ga spremljanja trga se to še ni zgodilo,« pojasnijo na GURS. Zanimivo pa je, da kljub povečani prodaji novih stanovanj promet z rabljenimi nepremični-nami ni upadel, ampak se je celo okrepil. Močna po-cenitev naj bi tako vplivala na zanimanje kupcev za nakup rabljenih stanovanj.

Burna leta za nepremičninarjeDa je cerkniško ob-močje na nepremič-ninskem trgu doži-velo burno obdobje, potrdi tudi Maja In-tihar (na fotograiji) iz agencije Elite ne-premičnine d.o.o. iz Logatca, v kateri poz-najo nepremičninski

trg v regiji. Tako kot na GURS tudi Intiharjeva po-trdi, da je k spremenjenim razmeram veliko pripo-mogla izgradnja dveh novih stanovanjskih sosesk. Intiharjevo povprašamo, kdo so kupci stanovanj v občini Cerknica. Pojasni, da gre predvsem za mla-de družine, poleg tega pa so stanovanja na našem koncu atraktivna tudi za upokojence iz mestnih občin, ki iščejo mir ter stik z naravo. Zanimivo, da je ob velikem številu novih stanovanj ponud-ba za oddajo stanovanj v najem zelo slaba oziroma je skorajda ni. »Povpraševanje po najemih precej

V Cerknici govorimo o preboju pri prodaji stanovanj iz nasedlih projektov . | Foto: Maruša Opeka

V zadnjem obdobju spremljamo pestra dogajanja na nepremičninskem trgu, ki so zaznamovala tudi ponudbo in povpraševanje po nepremičninah v naši občini .

Na Geodetski upravi RS (GURS) v poročilu za leto 2014 ugotavljajo, da se je v primer-javi z letom 2013 na Notranjskem promet s stanovanji povečal, pri tem pa naj bi se cene zni-žale. »V Cerknici in Logatcu lahko govorimo o pre-boju pri prodaji stanovanj iz nasedlih projektov,« pojasnjujejo na GURS. Tako naj bi investitorju cerkniške soseske Za mlinom ter stečajnima up-raviteljema cerkniške soseske Jezero in logaškega Broda v lanskem letu skupno uspelo prodati več kot devetdeset stanovanj. V letu 2014 so v stečajnem postopku investitorja soseske Jezero organizirali dve javni dražbi, na katerih je bilo prodanih dobrih petdeset stanovanj. Za stanovanja Za mlinom jav-nih dražb ni bilo, ampak so se povečini prodajala kar s posredovanjem nepremičninskih agencij. »K pro-daji skoraj tridesetih stanovanj je veliko pripomo-gel državni stanovanjski sklad z odkupom polovice


Aktualno pri nas

Avtor: Maruša Opeka

presega ponudbo,« opažajo v agenciji Elite nepre-mičnine.

Ker na cerkniškem območju v preteklem obdob-ju ni bilo zgrajenih veliko hiš za trg, rabljene hiše v povprečju še vedno »držijo« visoko ceno - ta pa je, kot pravi Intiharjeva, največkrat kar posledica ču-stvene navezanosti lastnikov. Splošnemu padanju cen v nepremičninski krizi pa se niso izognila zazi-dljiva zemljišča, ki naj bi bila sicer izvzeta iz burne-ga dogajanja.

Neugodne razmere za prodajalceMlada družina iz Cerknice ima zanimivo izkušnjo s prodajo in nakupom nepremičnine v Cerknici. Leta 2008 so kupili rabljeno stanovanje v središču Cerknice, sedaj pa ga želijo prodati in investirati v nakup hiše, a so cene povsem nerealne. »Še sedem let nazaj, ko se je zaključevala gradnja novih stano-vanjskih sosesk v Cerknici, so bile cene zelo visoke, zlasti zato, ker je bila ponudba stanovanj skromna,« pojasni naš sogovornik in doda, da so se rabljena stanovanja zaradi začetnih visokih cen v novih so-seskah sprva dobro prodajala. Ko so šla podjetja v stečaj in so se stanovanja po nizkih cenah prodajala na javnih dražbah, pa je to pomenilo katastrofo za prodajalce rabljenih stanovanj. »Z ženo sva se odlo-čila, da stanovanja po ceni, ki bi jo lahko dandanes iztržila, ne bova prodala, ker bi to za naju pome-nilo preveliko izgubo,« pove sogovornik. Ob tem

doda, da ima njuno stanovanje potencial za odda-jo najemnikom, saj ve, da najemniških stanovanj v cerkniški občini primanjkuje. Zato sta sklenila, da bosta raje vzela nekoliko višje posojilo na dalj-še časovno obdobje za nakup nove nepremičnine in počakala, da bo trg za prodajo njunega starega sta-novanja ugodnejši. Glede na to, da se sogovornika zanimata za nakup hiše, nas je zanimalo, kako je s ponudbo. Opažata, da se je z uzakonitvijo energet-ske izkaznice ponudba na spletu močno zmanjšala, saj prodajalci stavbam niso priskrbeli energetskih izkaznic, ki so pri oglaševanju in prodaji nepremič-nin obvezne. Sicer pa so cene hiš na našem koncu po njegovem mnenju pretirane. »Starejšo hišo pro-dajajo tudi za 150.000 evrov, za ta denar pa lahko že, tudi če moraš kupiti zemljišče, postaviš novo-gradnjo,« še povesta.

Cene rabljenih stanovanj so v Cerknici ob pestri ponudbi novih stanovanj precej padle . | Foto: Maruša Opeka

Po uzakonitvi obvezne energetske izkaznice pri oglaševanju in prodaji so številni neresni prodajalci svoje oglase umaknili .

Grafično oblikovanje: vizitk, logotipov, knjig, brošur, transparentov, plakatov, letakov, zgibank, koledarjev, oglasov, spletnih bannerjev ...

Ročna dela: izdelava prašičkov za srečo in pikapolonicZaložništvo: knjige za najmlajše, do 6 let

K8 dizajn, Sandra [email protected] • 040 36 44 33 • www.k8dizajn.si

inovativnost, sveže ideje, odzivnostodlične reference, dolgoletne izkušnje

www.k8dizajn.si


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Ivanje seloBili so kmetje, gozdarji, kontrabantarji in furmani . V skrbi za preživetje so si znali najti dodaten zaslužek . Tudi danes si vaščani Ivanjega sela, vasice na robu cerkniške občine, znajo pomagati in skrbijo za to, da kraj ne bo zamrl .

Začetki Ivanjega sela segajo v 11. stoletje, ko naj bi se s takratnega Unca ob studenec pri Ivanjem selu naselil Ivan, ki si je tam (po zapisu Franca Matičiča v zborniku ob 700-letnici prve omembe imena kraja) izkrčil gozd in napravil leseno hišico. Ivan je kraju dal ime, najprej verjetno Ivan selo, ki so ga nato ljudje priredili v Ivanje selo. Kraj je imel tudi nemško ime, in sicer Eibenstelle in pozneje Eibenschuss, s čimer so vas označili kot kraj, kjer rastejo vrbe. V srednjem veku je bilo v vasi pet hiš, ljudje pa so živeli zelo skromno. Ivanje selo je v pisnih virih prvič ome-njeno leta 1307, ko sta brata Devinski štiri vasi prodala za pet oglejskih denarjev.

Ivanjci so bili predvsem kmetje, zaradi skromnih obdelovalnih površin pa so začeli predvsem iz le-skovih vej izdelovati obro-če ali korotle, ki so jih pro-dali v Trst in tako zaslužili nekaj prepotrebnega de-narja. Zaposlitev so iskali tudi kot drvarji in tesarji. Med prvo in drugo svetov-no vojno je bil za Ivanjce

tako kot za prebivalce drugih vasi ob Rapalski meji z Italijo pomemben del zaslužka kontrabantarstvo oziroma tihotapljenje. Čez mejo so poleg moke, jajc, masla in podobnih dobrin tihotapili tudi živino in konje in pri tem nemalokrat tvegali celo življenja.

Drug dodaten vir zaslužka so ljudje našli s fur-manstvom. Kmetje so s svojimi konji hodili v Pla-nino, kjer so prevoznikom čez Kačje ride pomagali s pripreganjem konj. Poleg tega so v Trst z vozovi vozili les in izdelke iz njega. Marsikateri Ivanjec si je tam celo našel službo kot prevoznik ali služabnik, še piše Matičič.

Življenje vaščanov se je zelo spremenilo po od-prtju železniške proge leta 1856. Po eni strani je železnica odvzela delo furmanom, po drugi strani pa je ljudem dala drugačno vrsto zaposlitve. Tudi Ivanjci so našli delo na postaji ali v čuvajnicah ozi-roma vahtnicah, kot so jim rekli, spet drugi so šli za kramparje in popravljali tire. Na vas je vplivala tudi avtocesta - odprli so jo leta 1972 -, saj je razdelila naselje na dva dela: spodnjega - nekoč revnejšega, bajtarskega - in zgornjega - bogatejše vaško jedro.

Avtocesta je Ivanje selo ločila na dva dela . | Foto: Petra Trček


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Današnjo cerkev sv. Hieronima naj bi kot pro-titurški tabor zasnovali že v 16. stoletju. Do leta 1796, ko so zgradili baročno cerkev, je tam stala ka-pelica, posvečena istemu svetniku. Že prej pa je pri studencu, tik pod železnico in ob poti iz vasi, stala kapelica, posvečena Mariji.

Med Ivanjci je tudi nekaj znanih imenIz Ivanjega sela izhaja nekaj znanih ljudi. Med nji-mi je pisatelj Ivan Matičič (1887–1979), ki je po-leg strokovne literature za tiskarje in knjigoveze ustvarjal tudi prozo. O svojih doživljajih v prvi sve-tovni vojni je napisal reportažno knjigo Na krvavih poljanah. Napisal je več kmečkih povesti, v katerih je opisoval motive iz življenja na Notranjskem, pa tudi otroške in druge gledališke igre ter igre za ra-dio. Ivanjec je tudi pisatelj Gabrijel Jelo Klančar (1923–2008). Izdal je dve knjigi, v prvi, Korenine, je zapisal osebno in družinsko biografijo.

V Ivanjem selu je živel tudi duhovnik in misijo-nar Franc Francis Jager (1869–1941), ki je bil v ZDA priznan čebelarski strokovnjak. Še en Jager je nekaj časa živel v Ivanjem selu. Janez oziroma Ivan (1871–1959) je v arhitekturnem svetu znan kot graditelj Minneapolisa v ameriški Minnesoti.

90 let gasilcev iz Ivanjega selaIvanjci so leta 1925 ustanovili svojo gasilsko četo. Kupili so osnovno opremo in zgradili del starega gasilskega doma, na katerega so po letu 1933 do-zidali del s stolpom za sušenje gasilskih cevi. Med drugo svetovno vojno je gasilska dejavnost zamrla, ob nepričakovanem požaru leta 1945, med katerim je zgorelo nekaj stavb, pa so ljudje spoznali, da se morajo spet organizirati. Do leta 1952 so delovali v društvu na Uncu, nato pa ustanovili svojega. Kmalu so s pomočjo sredstev domačinov, ki so se izselili v Ameriko, sezidali nov gasilski dom.

Lani so uredili novo garažo z izvozom na glavno cesto, kar bo še skrajšalo intervencijski čas, letos pa v domu urejajo še eno garažo. Gasilci so ves čas posodabljali opremo in vozni park. Ročno brizgalno je zamenjala motorna, njihova vozila so bila vedno bolje opremljena. Prvo novejše vozilo, GVGP-1, so kupili 2005, lani so se razveselili novega vozila Vol-kswagen Crafter z nadgradnjo GV-1, ki so ga kupili ob pomoči vaščanov, občine in donatorjev. Name-njeno je manjšim gasilskim enotam in se uporablja za gašenje požarov.

Danes so člani Prostovoljnega gasilskega društva Ivanje selo vključeni v vse gasilske aktivnosti. V operativni enoti je 26 gasilcev. V društvu ves čas skrbijo za izobraževanje svojih članov, svoje znanje in izkušnje pa prenašajo na mlajše. Na vajah in tek-movanjih posegajo po najvišjih uvrstitvah in s tem dokazujejo svojo usposobljenost in znanje. Veliko pozornosti posvečajo vzgoji podmladka, saj se za-vedajo, da na mladih svet stoji. A ob tem nikoli ne pozabijo na veterane, ki so še vedno vpeti v delo-vanje društva in z bogatimi izkušnjami in znanjem pomagajo po svojih močeh.

Avtor: Petra Trček

Gasilci iz Ivanjega sela letos praznujejo 90 let organiziranega delovanja . Na fotografiji so mladi fantje, ki so na lanski 5 . Ivanjski zankarjadi osvojili prvo mesto . | Foto: Žan Hrestak


Intervju

V srednji šoli sem si želel postati vojak, a nisem mo-gel. Takrat je bil čas vojne za Slovenijo in bil sem po-polnoma pod tem vtisom. V vojski sem videl lepoto to-varištva in darovanja, neke plemenite ideale. Želel sem na obramboslovno fakulteto, a nisem zbral korajže, da bi šel delat diferencialne izpite. Vpisal sem se na Eko-nomsko fakulteto z željo, da bi se kasneje prepisal na obramboslovje.

Vendar pa me je v študentskih časih minila želja in navdušenje po teh visokih idealih nekega darovanja. Takrat se je zame začelo zelo burno življenje – iskanje sreče v minljivih stvareh, ki sreče niso prinesle – prav nasprotno, vedno bolj so me delale nesrečnega. Začel sem izgubljati smisel življenja.

Kljub temu sem študiral redno, ekonomijo končal, tudi univerzitetno, imel sem štipendijo na Brestu, tako da sem se po zaključku študija tam tudi zaposlil, čeprav si tega nisem preveč želel. Takrat se je izkazalo, da sem nepripravljen za življenje. Nisem se počutil kot ekono-mist, nikoli se nisem imel za nekoga, ki bi delal na tem področju, in nisem našel smisla v tem poklicu. Po dveh letih in pol sem dal odpoved ter se ukvarjal s priložno-stnimi deli, tudi fizičnimi, proizvodnjo, z delom na stre-hi, nekaj let pozneje pa sem delal tudi v Salezijanskem mladinskem centru. Cerkev me je zmeraj bolj privlačila. Iskal sem duhovni svet, spoznaval sem različna izročila, tudi druga svetovna verstva, a v meni je pričela zmago-vati ta stara ljubezen do Kristusa.

Je bila odločitev za odhod v samostan nenadna ali se je nekaj časa kalila?Oboje. Kalilo se je, hkrati pa je bila sama odločitev pre-cej nenadna. Nisem razmišljal. Ko sem začutil, kam spa-dam, sem odšel skoraj čez noč. Tisti trenutek, ko sem se odločil svoje življenje izročiti Jezusu, sem bil zelo sre-čen. Nehal sem se spraševati, ali bom delal kariero kot ekonomist, uvidel sem, da ne vodim jaz svojega življe-nja. Rekel sem: »Jezus, tukaj sem, ti me vodi«. Popolno-ma sem se prepustil in se odločil, da grem, kamor želi. Takšne trenutke človek doživi le nekajkrat v življenju. Vedno hočemo delati neke svoje projekte, voditi življe-nje, takrat pa sem se predal. Ne da se tega razložiti, kaj je bilo, zakaj je bilo. Vedel sem, da recimo to, na kar sem prej mislil: služba, poroka, otroci – to so vse lepe stvari, ampak mene ne bi osrečile. Vedel sem, da je prava pot, da se prepustim in grem.

Brat Mitja Marija»Mislim, da mora vsak prehoditi neko pot, ki te izoblikuje,« pravi štiridesetletni Mitja Ponikvar iz Cerknice . In njegova pot je res zanimiva . Od radoživega otroka, navdušenca nad elektriko, ga je peljala skozi študij ekonomije, zaposlitev na Brestu ter sopredsedovanje Notranjskemu študentskemu klubu in Pustnemu društvu Cerknica .

A leta 2006 se je zanj zače-la drugačna pot. Od doma se je peš odpravil proti Vi-pavskemu Križu in našel srečo med brati kapucini. »Kot bi pri-šel na kraj, za kamor sem rojen, kamor pri-padam,« se spominja Mitja – zdaj brat Mitja Marija, ki je bil konec junija posvečen v maš-nika, 12. julija pa bo v

Župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici maševal kot prvi domači duhovnik po 44 letih.

Nam lahko opišete svoje življenje pred odhodom v samostan?Rojen sem bil 10. marca 1975 v Postojni. Pri petih letih sem bil operiran zaradi srčne napake, kar je gotovo ena od stvari, ki so me zaznamovale. Recimo neka ovira, ki jo človek premaga in iz katere lahko črpaš moč. Sicer sem bil zelo radoživ. Spomnim se, da sem recimo v petem razre-du dobil kar nekaj pisnih opominov, ki so me nekako pri-zemljili, da sem se malo umiril. Sem pa zelo hvaležen vsem svojim učiteljicam in učiteljem, tako v osnovni kot potem v srednji šoli na Vegovi, z njimi imam zelo dobre izkušnje.


Intervju

Avtor: Miha Jernejčič

Se morda spomnite, kakšen je bil ta trenutek, kje ste bili takrat, ko ste začutili, da morate iti?Se spomnim. Odločitev je sledila pogovoru s prijateljico, dokončno pa sem to začutil doma.

...in potem ste se odpravili v samostan Vipavski Križ. Tako je. Dal sem prošnjo za sprejem, ki so jo odobrili. Kakšnih posebnih ceremonij ob odhodu ni bilo, sem se pa odločil, da se iz Cerknice tja odpravim peš. Družina in prijatelji so me podprli pri odločitvi, tako da mi ni bilo težko. Že od prvega trenutka, ko sem vstopil v samo-stan, sem začutil, da tja spadam. Kot bi bil za to rojen. In ta občutek me spremlja še danes.

Pridružili ste se redu bratov kapucinov, ki so vas sprejeli medse. Lahko poveste več o tem redu?Za kapucine je bistveno, da živimo kot bratje, na to damo ogromno poudarka in pozornosti. To me je tu zelo prite-gnilo, saj sem imel od samega začetka vtis, da ne gledajo na to, koliko bom koristen, ampak da se bom razvijal kot človek. Ko sem šel v Vipavski Križ, smo prvo leto tam samo preprosto živeli in spoznavali bratsko življenje, delali na vrtu... Umiril sem se in zaživel. Ni bilo neke-ga pritiska »daj, hitro, čimprej«, ampak lahko sproščeno zadihaš. Včasih se vprašam, zakaj ljudje porabimo toliko energije za življenje. Kapucini tudi zato mogoče navzven niso tako prepoznavni po neki dejavnosti, učinkovitosti, kot kakšen drug red, ampak ljudje v stiku z nami začuti-jo (in to tudi večkrat povedo), kako prijetno je biti med nami, videti brate, ki radi prebivajo skupaj.

Kako izgleda vaše vsakdanje življenje?Skupna molitev se začne ob 6.30, maša v Škofji Loki pa že ob šestih. Potem zajtrk... Moje življenje je bilo

zaznamovano še s študijem teologije, ki sem ga z magi-strsko nalogo zaključil lani, tako da sem šel dopoldne na fakulteto in se vrnil popoldne, zvečer pa je spet molitev od 19. do 20. ure. Sicer je dopoldne čas za pripravo, ure-janje vrta, samostana...

S kakšnimi občutki se spominjate življenja, pre-den ste odšli v samostan?Hvaležen sem za vse, kar sem doživel, ker so mi moja doživetja pred odhodom v samostan dala vero v ljudi. Spoznal sem, da smo ljudje dobri, da želimo biti do-bri. Sicer velikokrat zgrešimo pot, ampak... Mislim, da mora vsak prehoditi neko pot, ki te izoblikuje v človeka, kakršen si.

Ohranjate stike z družino, prijatelji?Z družino in sorodniki ohranjam redne stike, za druge pa nekako zmanjka časa. Smo se srečali, tudi tu me je kdo obiskal, ampak način življenja je tako drugačen, da je kakšne redne stike težko vzdrževati.

Julija prihajate v Cerknico, kjer bo v cerkvi Mariji-nega rojstva prvič po 44 letih potekala nova maša - maševal bo domači duhovnik, torej vi. Občanom to pomeni res veliko. Kaj pa vam?Zelo sem ponosen, da sem Cerkničan, hvaležen sem, ker se občani tako trudijo. Ponovno spoznavam, tako od da-leč, kakšen lep kraj je to in kako dobri so ljudje, iskreni, zvesti... Vedno bolj cenim Cerknico in tamkajšnje ljudi. Želim si, da bi bila nova maša veliko srečanje, zato vabim vse, ki vam to kaj pomeni, da pridete.

Da je Mitja res ponosen na svoje cerkniške kore-nine, dokazuje tudi njegov novomašni križ – križ, ki ga da duhovnik izdelati za svojo prvo sveto mašo in ga nato spremlja na njegovi poti. Mitjev novomašni križ (na fotografiji zgoraj) je kopija »križanega iz Cerknice«, enega najstarejših razpel na Slovenskem, saj izvira nekje iz let 1220–1230. Original hranijo v Narodni galeriji, brat Mitja pa je nanj zelo ponosen, saj mu pomeni stik z doma-čim krajem in rodnimi koreninami.


Papigal, Jakopin d .o .o . Družba Papigal, Jakopin d .o .o . iz Grahovega dokazuje, da je neprijetno delo za nekatere lahko dobra poslovna priložnost, saj se že 14 let ukvarja s čiščenjem zamašenih kanalizacijskih odtokov in odtočnih cevi meteorne vode .

Družbo Papigal, Jakopin d.o.o. sta leta 2001 ustanovila Peter Jakopin in njegov sin Blaž Jakopin. Blaž še vedno opravlja funk-cijo direktorja ter skrbi za organizacijo del, njegova partnerica Urška Cimprič, ki je hkrati tudi solast-nica družbe, pa skrbi za administracijo ter poročila.

Podjetje opravlja storitve čiščenja in pregleda kanalizacijskih sistemov, praznjenja greznic in lo-vilcev v industrijskih obratih ter odvoza odpadnih vod. Sprva sta delo opravljala ustanovitelja druž-be sama, danes pa podjetje delo obvladuje s šesti-mi zaposlenimi in sodobno opremo za čiščenje ter pregled kanalizacijskih sistemov z video kamero.

Gospodarstvo

V letu 2008 so v Grahovem dokončali poslovno- garažni objekt in si s tem zagotovili lastne prostore za opravljanje dejavnosti ter dovolj velik parkirni prostor za nova vozila.

Za panogo, v kateri deluje podjetje Papigal, Ja-kopin, je značilno nenehno zaostrovanje zakonskih predpisov na področju ravnanja z odpadki. Podjetja, ki delujejo v shemah ravnanja z odpadki, si morajo urediti vsa potrebna dovoljenja s strani Agencije RS za okolje ter delo voditi in evidentirati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. »Zakono-daja je stroga, vendar se povečuje tudi ozaveščenost ljudi na tem področju,« pravi direktor Blaž Jakopin.

»Danes dosegamo 20 do 30-odstotno letno rast prihodkov, ki je rezultat dobrega večletnega dela ter zmernih cen,« pravi Blaž Jakopin, direktor družbe Papigal, Jakopin .« | Foto: Arhiv podjetja Papigal, Jakopin d. o. o.

Rešujejo majhne in velike težave»Dobro opravljeno delo ter korekten odnos sta pod-laga za uspešen dolgoročen posel,« poudarja direk-tor družbe. »Danes dosegamo 20 do 30-odstotno letno rast prihodkov, ki je rezultat dobrega večlet-nega dela ter zmernih cen,« še dodaja. S svojimi sto-ritvami poskrbijo tako za reševanje manjših težav pri stanovanjskih objektih kot tudi za obvladovanje večjih projektov, kot so na primer dela na projektu Porečje Ljubljanice ter pri gradnji avtocestnih kri-žev na Dolenjskem, Primorskem in Štajerskem.

»Družba Papigal, Jakopin redno vlaga v sodobno opremo in uspos-abljanje zaposlenih .« | Foto: Arhiv podjetja Papigal, Jakopin d. o. o.


in sosednjih regijah,« pravi direktor in dodaja, da so si skozi leta pridobili status, ko jih kupci sami pokličejo za delo. S pogodbo imajo urejeno le delo z javnimi podjetji, kot so JP Komunala Cerknica, JP Komunala Sežana, JP Komunala Logatec ter Kra-ški vodovod. »Konkurenca na trgu je, vendar je ne občutimo,« se zasmeje direktor.

A tudi podjetje Jakopin, Papigal je kljub rasti naro-čil občutilo krizo. »Kriza nas je doletela predvsem z vidika plačilne nediscipline ter propada večjih grad-benih podjetij, ki svojih obveznosti niso pravočasno poravnala,« pravi direktor. Dodaja, da imajo v svoji bazi kupcev čez 150 rednih strank in da zaradi razpr-šenosti svojega dela niso bili vezani na enega ali dva večja partnerja, od katerih bi bili finančno odvisni.

V prihodnosti si v družbi Papigal, Jakopin želijo predvsem zdrave rasti, ki je bila tudi temelj doseda-njega uspeha. Redno vlaganje v opremo in usposa-bljanje zaposlenih sta cilja, h katerima bo družba še naprej stremela.

Gospodarstvo

Avtor: Maja Mahne

Pri svojem delu poslovno sodelujejo s partner-ji, kot so Inštitut za gradbene materiale – IGMAT, Kemis Vrhnika, Eko pretok in AGJ Lenart. Tako na primer IGMAT preizkuša tesnost kanalizacij-skih sistemov, Papigal, Jakopin pa izvede čiščenje. »S takim sodelovanjem nudimo celovito rešitev pregleda in čiščenja sistemov,« pravi direktor. »Smo tudi eno redkih podjetij, ki nudijo storitve sanacije poškodb na kanalizacijskih sistemih brez izkopov. Z uporabo sanacijskega materiala zakrpamo oziro-ma oblečemo cev od znotraj, kar se izkaže kot izred-no učinkovita rešitev znotraj objektov (proizvodnih hal, stanovanj ali površin, pokritih z asfaltom ali

»Podjetje opravlja storitve čiščenja in pregleda kanalizacijskih sistemov, praznjenja greznic in lovilcev v industrijskih obratih ter odvoza odpadnih vod .« | Foto: Arhiv podjetja Papigal, Jakopin d. o. o.

keramiko), saj za saniranje poškodb cevi niso po-trebna gradbena dela kot sta izkop ali rezanja asfal-ta,« doda Blaž Jakopin.

Delo jih kar samo kličeNaročniki storitev družbe Papigal, Jakopin so pred-vsem komunalna podjetja, graditelji nizkih gradenj (cest, kanalizacij), gozdna gospodarstva, hotelski objekti in termalna kopališča, živilsko predeloval-na podjetja, podjetja za predelavo nevarnih odpad-kov ter nosilci čistilnih naprav. »Delamo po vsej Sloveniji, v večini pa svoje delo opravljamo v naši

Priznanja inovatorjem

Območna gospodarska zbornica Postojna je tudi letos izbrala najboljše inovacije v Primorsko-notranjski regiji. Na razpis je prispelo deset prijav sedmih predlagateljev. V okviru sedme razvojne konference, ki je 9. junija potekala v Postojni, so inovatorjem podelili dve srebrni in pet bronastih priznanj ter tri diplome.

Med prejemniki so bili tudi Matjaž Velikaj-ne, Blaž Kranjc, Dominik Milavec in Pri-mož Jereb iz družbe Ydria Motors za inovaci-jo avtomatska naprava za magnetenje rotorjev (srebrno priznanje) ter Darko Lesar, Ferid Keranović, Bernard Kranjc in mag. Marica Mikuljan iz družbe Brest Pohištvo za inovacijo naprava za izhlapevanje odpadne vode (bronas-to priznanje). Avtor: Sergeja Širca


Dogaja se

Z ladjico po LjubljaniciVsako leto se stanovalci Centra starejših Cerknica od-pravijo tudi na malo daljše popotovanje po naši lepi deželi. Bili so že v Piranu, kjer so si ogledali Akvarij, na Bledu in njihovih znamenitih kremnih rezinah, na Brezjah pri Materi Božji, v Volčjem potoku, v Lipici in še in še… Tokrat so si ogledali »Belo Ljubljano«, in si-cer z gladine Ljubljanice, po kateri so drseli na prijetni ladjici. S seboj so imeli tudi izvrstnega harmonikarja Benjamina Škraba, ki tudi sicer večkrat razveseli stanovalce Centra starejših s svojimi vižami. Bilo je prijetno in veselo. Avtor: Zvonka Ješelnik

Zelenfest – ko se tkejo zelene nitiNotranjski študentski klub (NŠK) je že četrto leto zapored organiziral festival Zelenfest, festival dru-ženja v naravi. Poleg druženja v lokalnem okolju in seznanjanja s stvarmi, ki nas obkrožajo, so mladi letos poskrbeli za povezovanje kar osmih različnih društev in organizacij ter v maju pripravili štiri vi-kende zanimivih dogodkov. Za sodelovanje z NŠK so se odločili: Notranjski regijski park, Športno re-kreativno društvo Hribi, Jamarsko društvo Rakek, Astronomsko društvo Nanos, Hiša izročila, Jezerski hram Kebe, Tur servis in taborniki Rodu jezerska ščuka. V okviru festivala so potekali vožnja s kanuji, botanični izlet, gledanje zvezd, plezanje v Rakovem Škocjanu, opazovanje ptic, ščukanujanje, dan par-kov - migajmo skupaj, jamska avantura, kolesarjenje z doživetjem in potep po Hiši izročila. Dogodkov se je udeležilo približno 100 ljudi najrazličnejših staros-ti, ki so prav na vseh zelenih dogodkih zelo uživali. Avtor: Larisa Tomšič

Foto: Matej Zalokar

Foto: Vesna Turk

Oratorij z novomašnikom23. maja smo uspešno izvedli že drugi oratorijski dan v letošnjem letu. Namenjen je bil vsem otrokom, zato je bila tudi udeležba kar številna. Naslov oratorijske-ga dneva je bil Nova maša, zato smo v goste povabili tudi našega rojaka, letošnjega novomašnika kapucina Mitjo Marijo Ponikvarja. Skozi celotno dogajanje oratorijskega dne smo pletli rdečo nit in se z njegovo vsebino (zgodbo, delavnicami, katehezami in igrami) želeli čimbolj približati geslu in temi, ki smo si jo zadali. Mislim, da nam je v veliki meri uspelo. Zelo zadovo-ljen pa je bil tudi novomašnik Mitja. Avtor: Tadej Zalar

Foto: Simona Lekšan

Frizerke na izobraževanjuČlanice frizerske sek -cije Območne obrtno- podjetniške zbornice Cerknica so se udele-žile strokovnega pos-veta, ki ga je 18. maja v Ljubljani (v Hotelu Mons) organizirala Sekcija frizer-jev pri Obrtni zbornici Slovenije. Posvet je bil name-njen strokovnim temam, ki so jih predstavili izkušeni strokovnjaki s področja spletnih družabnih omrežji, komuniciranja, davkov področja in zaposlovanja. Na fotografiji so članice sekcije v družbi Mitje Sojerja-Miča, mednarodno priznanega frizerja in lastnika fri-zerske verige Mič Styling, ter Vlaste Markoja, sekre-tarke sekcije frizerjev pri OZS. Avtor: Silva Šivec

Foto: Helena Kraševec


Dogaja se

Na Uncu 250 mladih gasilcev in gasilk14. Tekmovanje za prehodni pokal Rudolfa Maistra je že tradicionalno potekalo v okolici gasilskega doma na Uncu. Dogajanje se je odvijalo 6. junija s pričetkom ob 9. uri in dvigom zastave. Pionirke in pionirji so se po-merili v treh disciplinah, in sicer v vaji z vedrovko, vaji razvrščanja in v štafeti s prenosom vode. Tekmovanje je začela in končala ekipa unških gasilcev, vmes pa se je zvrstilo 25 drugih ekip. Absolutne zmagovalke so bile že tretjič članice PGD Brezovica pri Borovnici, ki so pokal dobile v trajno last. Avtor: Jože Šlajnar

Foto: Maja Radojevič

Dan parkov Na aktivnostih ob dnevu parkov, ki so potekale 24. maja ob Cerkniškem jezeru, se je zbrala lepa množica obiskovalcev. Kljub slabim napovedim je vreme zdrža-lo, tako da so udeleženci lahko opazovali ptice, tekli od Šteberka do Karlovice, se sprehajali po Jankovih stopinjah, občudovali Rakov Škocjan... K organizaciji posameznih aktivnosti so pristopila mnoga društva, posamezniki in turistični ponudniki, ki se jim iz srca zahvaljujemo. Prav tako tudi obiskovalcem, ki so na različne načine začutili utrip Notranjskega parka.

Osrednja prireditev parkovnega dne je bila slav-nostna otvoritev lojtrnika, ki se med vikendi prelevi v mobilni Turistično-informacijski center na pros-tem. Predstavlja izhodišče za množico aktivnosti, ki se v sklopu tematskih nedelj odvijajo ob Cerkniškem jezeru. Tudi nabor teh aktivnosti se povečuje, saj je ob standardnih vodenih pohodih in ogledih v bližini lojtrnika večkrat na voljo tudi izposoja kanujev in ko-les – ob primernem vremenu in vodostaju seveda. Za aktivnosti skrbijo lokalni turistični ponudniki, tako da turistom, pa tudi zainteresiranim domačinom, ni dolgčas. Avtor: Miha Jernejčič

Ob prazniku – tudi razstavaV Galeriji Krpan v Cerknici je Kulturno društvo Pa - leta 11. junija otvorilo razstavo del, pod naslovom. Razstavo so namreč posvetili občini Cerknica ob njenem občinskem prazniku, zato so navdih iskali v naravi Cerkniškega jezera in njegove okolice. Odrasle likovne ustvarjalce usmerja mentorica Špela Brenčič Šemrov, podmladek pa ustvarja pod mentorstvom Jerneja in Anžeta Dolničarja. Tudi mladi ustvar-jalci so v galeriji dobili prostor, da predstavijo svoja likovna dela, katerih rdeča nit so bili pomladanski motivi. Ob odprtju razstave so organizatorji, ki so bili z obiskom zelo zadovoljni, pripravili kratek kultur-ni program, njihova ustvarjanja pa si je bilo mogoče ogledati do 18. junija. Avtor: Maruša Opeka

Foto: Maruša Opeka

Cerkniške coprnice odličneSkupina pionirk Plesnega kluba Evora iz Cerknice se je predzadnji vikend v juniju (od 18. do 22. junija) prvič odpravila na mednarodno tekmovanje. V mestu Szcze-cin na Poljskem se je odvijalo evropsko prvenstvo v street dance show-u. Evorine tekmovalke so nastopile v kategoriji malih skupin pionirjev in si s plesno točko z naslovom Witches (Čarovnice) priplesale – za prvič še posebej odlično – 6. mesto. Avtor: Tea Tomažič


Dogaja se

Joga na Cerkniškem jezeruOrganizacija združenih narodov je 21. junij proglasila za svetovni dan joge in tako svetu poslala sporočilo o pozitivnih učinkih joge. Tega dne so po vsem sve-tu, tudi v 33 slovenskih krajih, izvedli aktivnosti po enakem programu in s pričetkom ob isti uri. Tudi ob Cerkniškem jezeru so med 10.45 in 11.45 izvajali vaje (asane) ter dihalne tehnike (pranajamo). Vadbo so or-ganizirali člani in članice društva Joga v vsakdanjem življenju Popetre. Izbira lokacije in kraja dogodka je bila zaradi lepot in posebnih naravnih energij navdu-šujoča za vse obiskovalce dogodka. K uspehu dogodka pa sta s svojo pomočjo prispevala tudi Agrarna skup-nost Dolenje jezero in Notranjski regijski park.

Avtor: Bogdan Urbar

VDC razstavlja na Rakeku 15. junija so v knjižnici na Rakeku odprli razstavo likovnih del in izdelkov iz gline, ki so jih pod men-torstvom Ivanke Kranjc, Karoline Sterle, Marte Kvaternik, Sene Gorkič, Vide Kosorič in Špele Brenčič Šemrov ustvarili uporabniki Varstveno-de-lovnega centra (VDC) Cerknica. Vsi mentorji z VDC sodelujejo prostovoljno, tako tudi povezovalka pro-grama Polona Otoničar, ki v VDC skrbi za vodenje literarnega krožka.

Naslov razstave Skupaj zmoremo ponazarja de-lovanje VDC Cerknica, v katerem se prepletata trud prostovoljcev in zaposlenih, z energijo in ustvarjal-nostjo uporabnikov VDC. Za bogat program so pos-krbeli sami avtorji razstave s pesmijo, glasbo in re-citacijo pod vodstvom glasbenih pedagoginj Trude Zigmund in Majde Intihar. Nastopili so tudi učenci Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica ter pevsko – glasbena skupina iz OŠ Notranjski odred Cerknica. Ustvarjanja si je mogoče ogledati vse do 13. julija, razstavljeni izdelki pa so tudi naprodaj. Izkupiček je namenjen nadaljnjemu ustvarjalnemu izražanju upo-rabnikov VDC. Avtor: Mateja Curk

Foto: Maruša Opeka

Foto: Bogdan Urbar

Zlatomašnik gospod Jože Vidic 17. maja je v rojstni župnijski cerkvi svetega Egidija v Zgornji Besnici slovesno maševal zlatomašnik gospod Jože Vidic SDB. Pred cerkvijo nas je na mlajih pri-čakal napis »Zlatomašnik, bod' pozdravljen«. »Z mla-dimi za mlade« je geslo, ki je Jožeta Vidica vodilo pri delu na njegovi duhovniški poti od leta 1965 dalje. Ob prihodu so v cerkvi prve klopi zasedli duhovniki, ministranti in sorodniki zlatomašnika. Skozi celotno bogoslužje je prepeval združen zbor domačih pevskih zborov. Ob začetku slovesnosti je zlatomašnik dobil v dar mašni plašč in ob koncu sliko z motivom Uskov-nice. Po zaključku zlate maše je sledilo družabno sre-čanje s pogostitvijo.

Cerkničani zlatomašniku gospodu Jožetu Vidicu ob njegovem jubileju iskreno čestitamo. Hvaležni smo za vse delo, ki ga je z veliko vnemo in božjim blagoslovom opravljal z mladimi za mlade. Ponovitev zlate maše bo septembra v župnijski cerkvi Marijine-ga rojstva na Taboru v Cerknici. Avtor: Marja Lončar

Foto: Marja Lončar


Dogaja se

Uspešen zaključek sezoneV Klubu MACE s(m)o nadvse za-dovoljni s preteklo sezono, saj so jo okronali dobri dosežki: dve zlati medalji v twirlingu in bronasta medalja za klasične mažorete, osvo-jene na državnem prvenstvu, za povrh pa še dve zlati medalji Tima Udoviča na Croatia twirling Open v Zagrebu 6. junija letos. Letošnje dosežke smo proslavili na tradicionalni zaključni prireditvi sezone, 3. Pozdravu poletju 7.junija v Športni dvorani v Cerknici. Člani so prejeli čestitke župana Občine Cerknica Marka Ruparja, se posladkali s torto velikanko Klu-ba MACE, predsednica kluba Nada Skuk pa je tekmovalcem in njihovim vaditeljicam za dosežke podelila posebna klubska priznanja. Prostovoljni prispevki gledalcev so bili namenjeni pokritju stroškov udeležbe na mednarodnih tekmovanjih. Tim Udovič se je namreč uvrstil tako na Evropsko twirling prvenstvo, ki bo v Mariboru od 8. do 12. julija, kot tudi na Svetovni twirling pokal, ki bo od 5. do 9. avgusta v Kanadi. Avtor: Nada Skuk

Poljaki izbrali Notranjski park Pred dnevi se je na obisku v Notranjskem parku mu-dila 15-članska delegacija dveh poljskih nacionalnih parkov, ki se je na Notranjsko pripeljala, da si ogleda, kako park in domačini skrbijo za mokrišče Cerkniško jezero. Kot so poudarili, je Notranjski park primer dobre prakse obstoja parka in na drugi strani premi-šljenega kmetovanja ljudi. Na terenski ogled jih je po-peljal biolog Notranjskega parka, pri tem pa so Poljaki izrazili veliko zadovoljstvo nad tem, da ljudje še vedno kmetujejo, kosijo in skrbijo za svetovno pomembno mokrišče - Cerkniško jezero. Poljaki so se na Notranj-skem zadrževali dva dni, prespali so na dveh turistič-nih kmetijah in ob tem izrazili izjemno zadovoljstvo nad hrano in namestitvijo. Avtor: Matevž Podjed

Društvo bibliotekarjev Primorske in Notranjske v Cerknici

Prvi petek v juniju je v Knjižnici Jože-ta Udoviča Cerkni-ca potekal občni zbor Društva bibli-otekarjev Primor-ske in Notranj-ske. Zbralo se je več kot šestdeset knjižničarjev iz osrednjih splošnih

knjižnic: Vrhnike, Logatca, Idrije, Tolmina, Nove Go-rice, Ajdovščine, Kopra, Izole, Pirana, Sežane, Postoj-ne in Cerknice. Po uvodnih govorih župana Občine Cerknica Marka Ruparja, direktorice knjižnice Ma-rije Hribar ter predsednice društva Irene Škvarč je potekal občni zbor s predstavitvijo društvenih ak-tivnosti. Prisotni smo si ogledali dokumentarni film režiserja Jadrana Sterleta o pesniku Jožetu Udoviču Samo ta glas imam. V Muzeju Cerkniškega jezera na Dolenjem Jezeru so nam slikovito predstavili živo jezersko maketo, na samem jezeru je svoja »vrata« gostoljubno odprl lojtrnik, v senci dreves pa smo pris-luhnili predavanju Valentina Scheina o arheoloških najdiščih na Cerkniškem jezeru in ob njem. Obisko-valci so obljubili, da bodo na jezero še prišli. Avtor: Marija Hribar

Foto: arhiv KJUC


Dogaja se

Gasilci so balinaliOb občinskem prazniku je cerkniško balinarsko dru-štvo 13. junija pripravilo tretji balinarski turnir Ga-silske zveze Cerknica. Na balinišču v Cerknici so se pomerile štiri ekipe gasilcev. Potem ko je bil prehodni pokal dve leti v rokah ekipe iz Dolenjega Jezera, so ga letos prevzeli balinarji iz Begunj. Za njimi so se uvrstili Jezerci, tretji so bili balinarji iz Loške doline, četrti pa Rakovčani. Po razglasitvi rezultatov in po-delitvi pokala so udeleženci poklepetali ob hrani in pijači. Avtor: Petra Trček

Foto: Joško Cerkvenik

Baletno leto med škrati Cerkniške baletke in baletnik so nastopili v predsta-vi Baletnega društva Postojna Leto med škrati. Maja Stojanović, ki jih poučuje v Cerknici, je zanje prip-ravila tri koreografije. V okviru društva pod vod-stvom štirih baletnih učiteljic v Cerknici, Logatcu in Postojni vadi 120 otrok, starih od 4 do 21 let – in nastopili so prav vsi. Za nekaterimi je že 10 ali 15 let baletnega šolanja, mnogi pa so uničili šele svoj prvi par baletnih copat. In prav najmlajši so poskrbeli za nepozabno razigrano predstavo, cerkniške najmlajše baletke so denimo predstavljale prve pomladne me-tulje.

V juniju pa sta dve cerkniški baletki uspešno opra-vili baletni izpit na nižji baletni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. V vodstvu društva so zelo zadovoljni z napredkom svojih članov v letoš-njem letu, k čemur je pripomogla tudi neprecenlji-va pomoč pokroviteljev društva, Občin Cerknica in Postojna. Bistvena sestavina uspeha pa je seveda zagnanost balerin in obeh baletnikov, ki jih njihove učiteljice znajo motivirati za neutrudno ponavljanje baletnih gibov in odlično izpeljavo koreografij.

Avtor: Nevenka Burger

Foto: Foto atelje Postojna

Svetloba navdih mladim likovnikom V Varstveno delovnem centru Cerknica je bila do 9. junija na ogled razstava mladih likovnih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki so sodelovali na natečaju Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) in je potekal pod naslo-vom Dajte mi čašo, polno svetlobe. Na razstavi, ki jo je organiziral JSKD OI Cerknica, se je predstavilo skoraj 30 mladih umetnikov in umetnic, ki jim je bila navdih svetloba. Organizatorji so pripravili krajši kulturni program, v okviru katerega so nastopile učenke glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica pod mentorstvom Rebeke Hren Dragolič, harmonikaš Benjamin Škrab ter uporabniki VDC Cerknica. Dogodek si je ogledal tudi župan Občine Cerknica Marko Rupar. Avtor: Maruša Opeka

Foto: Maruša Opeka


Foto: Silva Šivec

Mihelčičevi delajo dober sir Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je konec maja pripravila že 26. ocenjevanje in razstavo kmečkih pre-hranskih izdelkov z naslovom Dobrote slovenskih kmetij. Najboljši izdelki v različnih kategorijah so bili tudi nagrajeni s priznanji in razstavljeni od 21. do 24. maja v Minoritskem samostanu na Ptuju. Na letoš-njem ocenjevanju je Kmetija Mihelčič iz Grahovega, ki se s predelavo mleka ukvarja šele zadnjih nekaj let, za mladi sir prejela bronasto priznanje. Pravijo, da je to nagrada za njihov trud, hkrati pa tudi motivacija in zaveza za naprej. Avtor: Maruša Opeka

Dogaja se

Pogostitev na Kunaverjevi potiČlanice Društva Klasje že osmo leto sodelujemo s TD Rakek na pohodu po Kunaverjevi poti. Pohodnikom pripravimo okrepčilo v gozdu, nekje na polovici poho-da. Letos smo jim postregle z več vrstami kruha z raz-ličnimi namazi, priljubljeno ocvirkovo potico, za poži-vitev pa so dobro deli tradicionalni vinski štrukeljci. Za pijačo pa domače žganje, čaj in voda iz pipe. Kljub hudi vročini so se ob polni mizi v prijetni senci dobro pripravili za nadaljevanje pohoda. Avtor: Ana Ivančič

Foto: Ana Ivančič

Usposabljanje iz varstva pri deluV skladu z določili Zakona o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan zagotoviti svojim delav-cem, tudi študentom in dijakom ter delavcem, ki izvajajo delo na podlagi podjemne ali upokojenske pogodbe, teoretično in praktično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno opravljanje dela. Enaka obveznost velja za samozaposlene. Na Območ-ni obrtno-podjetniški zbornici Cerknica potekajo izo-braževanja vsak tretji petek v mesecu ali po dogovoru. Avtor: Silva Šivec

Balinali za memorial Ivana Švelca Balinarji iz društev upokojencev Notranjske balinar-ske zveze so se 12. junija na dveh cerkniških bali-niščih pomerili na tekmovanju za 8. Memorial Ivana Švelca. Tekmovalo je po sedem ženskih in moških ekip iz Blok, Cerknice, Rakeka, Loške doline, Logatca, Vrhnike in Dragomera. Pri ženskah so bile najboljše balinarke iz Loške doline, za njimi so se uvrstile Dra-gomerčanke in Vrhničanke, pri moških so zmagali Dragomerčani, Cerkničani so bili drugi, balinarji iz Loške doline pa tretji. Po tekmovanju so balinarji po-sedeli in poklepetali pri prostorih domačega društva upokojencev. Avtor: Petra Trček

Foto: Petra Trček

Foto: Maruša Opeka


Naša društva

Društvo LovrencLovrenc, društvo ljubiteljev narave, konj in tradicije je bilo ustanovljeno že v prejšnjem stoletju in deluje še danes . Osnovni namen delovanja društva je skrb za obujanje splošne vojaške zgodovine, spretnosti bojevanja na konjih, tradicije vojaških, konjerejskih in konjarskih običajev ter drugih starih običajev iz naše zgodovine .

Društvo Lovrenc je bilo ustanovljeno 28. novem-bra 1999 in danes zdru-žuje 51 članov. Vodi ga upravni odbor, ki ga sestavljamo predsed-nik Marko Gorše, tajnik Rihard Braniselj, blagajničarka Breda Švigelj, stotnik Darko Frank in gospodar Franc Švigelj.

Društvo je svoje prostore najprej uredilo v eni od bivših kasarn v Podskrajniku z velikim western saloo nom, kuhinjo, sanitarijami in hlevom. Okolico

smo uredili tako, da je društvo kmalu začelo z or-ganizacijo prireditev za zaključene skupine in turi-stične agencije, sprva z western programom. Med leti 2000 in 2004 je društvo vsako leto organiziralo Shod pri Lovrencu, družabno-konjeniško priredi-tev z različnimi gosti in nastopajočimi. Prav tako smo že na začetku vzpostavili odlično sodelovanje z madžarskimi husarji iz mesta Jaszfenyszaru ter pričeli z mednarodnim sodelovanjem in bili kmalu tudi vključeni v evropsko združenje ohranjevalcev vojaške zgodovine.

Najprej kavboji, potem še viteziNekako v tistem času je društvo poleg western programa začelo intenzivno razvijati tudi srednje-veški oziroma viteški program, ki je v naslednjih desetih letih postal nosilen ter društvu omogočil razvoj in investicije v opremo, vozni park in no-vogradnjo. Društvo je namreč redno izvajalo svoj konjeniško-viteški program na prireditvah doma in v tujini ter bilo vsako leto ključen partner pri izvedbi največjega srednjeveškega spektakla pri nas – Erazmovega viteškega turnirja v Predjami. Poleg tega je društvo z vsemi svojimi programi na-stopalo in še vedno nastopa na različnih priredit-vah v Sloveniji in v tujini.

V letih 2009–2011 je društvo v Dolenji vasi organiziralo odmevne mednarodne prireditve Bitka narodov pri Niderdorfu, kjer se je nasproti domačim dragoncem postavila močna vojska madžarskih husarjev s konjenico in topništvom . | Foto: arhiv društva


Naša društva

Avtor: Rihard Braniselj

V letu 2004 pa je društvo pričelo z obuditvijo spomina na Štajersko-koroško-kranjski polk št. V., po strokovnih podlagah dr. Sergeja Vrišerja iz Maribora prve in edine konjeniške vojaške enote v zgodovini Slovencev. Kmalu smo 12 konjenikov opremili z uniformami, orožjem in opremo ter za-čeli z zbiranjem materialov in obujanjem izročila konjeniškega vojskovanja. Sočasno smo nabavi-li tudi top iz tistega časa, model 1804, ki je postal nepogrešljiv pri uprizarjanju bitk in spopadov ob različnih priložnostih. Ta slovenski dragonski polk pod našim poveljstvom trenutno šteje okoli 30 uni-formiranih pripadnikov s 1. eskadronom v Dolenji vasi in 2. eskadronom v avstrijski Lipnici.

Gradnja centra LovrencOb izgubi prostorov v bivših vojašnicah, kjer je zrasla industrijska cona, se je društvo znašlo pred veliko zagato in pomembnim vprašanjem, kako naprej. Ker je Agrarna skupnost Dolenja vas uspe-la pridobiti zazidalni prostor v Ločicah pri Dolenji vasi, je leta 2009 prišlo do odločitve o gradnji ter dogovora z agrarno skupnostjo o najemu in dovoli-tvi gradnje novega turistično-rekreativnega centra Lovrenc. Konec leta 2010 smo za Božič v objektu že organizirali koline po naših starih običajih.

Veliko članov društva letno opravi na stotine prostovoljnih delovnih ur, brez vsakršnega nadomestila in brez povračila stroš-kov – čeprav so ravno člani društvu največji donator finančnih in drugih sredstev . | Foto: arhiv društva

Društvo je hvaležno Občini Cerknica za sofinan-ciranje postavitve elektro kabla v dolžini skoraj kilometer od trafo postaje do objekta v Ločicah. Vso ostalo gradnjo pa je društvo financiralo izključ-no samo s prihodki iz dejavnosti, prostovoljnim delom in donacijami, brez kakršnihkoli sredstev občine ali Evropske unije.

Druženje in obujanje tradicijeNamen in vizija članov društva Lovrenc ostaja dru-ženje ob obujanju in ohranjanju konjeniške in vo-jaške tradicije ter obujanju drugih starih običajev. Društvo organizira razne prireditve in izvaja ani-macije za zaključene skupine, turistične agencije in druge naročnike, pri čemer redno vključuje lokalne ponudnike. Naš cilj je jasen: tovrstni turizem, ki temelji na lokalnih zgodbah v urejenem in atrak-tivnem lokalnem okolju, specifičnih in atraktivnih znanjih lokalnih ponudnikov in enkratnosti desti-nacije je dobra podlaga za razvoj in promocijo kraja ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Društvo Lovrenc je upravičeno ponosno na objekt, ki obsega dvora-no za 100 ljudi z informacijsko-tehnološko opremo, sobe, muzejski prostor, sanitarije in kuhinjo, veliko verando, jurček in kozolec z opremo . | Foto: arhiv društva

Društvo se ukvarja s štirimi jedrnimi programi (western program, viteški program, Dragonski polk št. 5 in Dragonski pevski zbor generala Maistra). Več o tem na spletni strani www.drustvo-lovrenc.si.


dneva v dan, imajo obveznosti. Uganka je preprosta igra z ugibanjem in z veliko nagrado, če rešitev uga-neš. V knjižnici sem imela posebno urico Poigrajmo se z ugankami, ki je bila zelo dobro sprejeta. Za nekate-re svoje uganke sem se prav potrudila, niso se mi kar utrnile. Tako o čarovnici, o starem orodju, kurentu …Pišeš tudi zgodbice, pravljice, pesmice za otroke. Od leta 2006 sodelujem s Cicibanom in Cicidojem in se jih je že kar dosti napletlo. Posebno lepi so občut-ki, ko vidim, kako zgodba, ki sem jo napisala, oživi z ilustracijo. Ko pišem, ne pišem v slikah. Vedno sem navdušena nad urednicami, ki izberejo ilustratorja. Slovenci imamo res veliko dobrih. Najbolj sem se razveselila Zvonka Čoha, ko je ilustriral mojo prvo objavljeno pravljico Pujsek in ura, in sicer tako, kot da bi se z mano pogovarjal, kaj si želim. Letos bo ta zgodba izšla samostojno v zbirki Čebelica. To je zame velika potrditev, nagrada, veselje. Nimam se za pisateljico, temveč za ljubiteljico besede.Bralna značka, ki vzpodbuja prostovoljno bra-nje v prostem času, vztraja v slovenskem pro-storu že petinpetdeset let.Bralna značka ima veliko poslanstvo in je dragoce-na, ker v poplavi del za otroke in mladino vzpod-buja kvalitetno branje in se ob tem prilagaja bral-nim sposobnostim otroka. Zelo je pomembno, kako mentor bralne značke motivira otroke. Danes se morda manj bere, a mladi bralci se odzivajo, starši vzpodbujajo branje, saj jih s tem namenom veliko pride v knjižnico. Bralna značka je še vedno živa tako po osnovnih šolah kot tudi v nekaterih vrtcih. Vesela sem, da je temu tako.

Avtor: Marija Hribar

Kultura in kulturniki

Foto

: Nev

ena

Savi

ć

Anita Leskovec: »Za petdeset let poleti Čebelica v svet .«Mladinska knjižničarka, zaposlena v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica . Piše uganke, pesmi, pravljice za otroke in mladino . Objavlja v Cicibanu in Cicidoju . Avtorica treh slikanic z ugankami . Avgusta bo pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica izšla slikanica Pujsek in ura .

Si mladinska knjižničarka. Tvoje pravljične uri ce in ustvarjalne delavnice so, kljub ostalim ponudnikom, dobro obiskane.Knjižnica je prijeten prostor. Odkar službujem v knjižnici, je moja rdeča nit delo z otroki, z mladino. Potrudim se, da je pravljična ura vsebinsko zaokro-žena, vključno z delavnico. Otroci izdelek odnesejo domov. Za pet obiskov dobijo nagrado.

Strokovnjaki poudarjajo pomen pravljic v otro-kovem življenju, saj vzpodbujajo njihovo domišlji-jo, učijo reševati probleme, ne olepšujejo, temveč učijo za življenje. Danes je na tržišču poplava slika-nic. Sem zelo kritična, izbirčna, ko dajem gradivo v pravljično skrinjo.

Na mojih uricah je močno prisotna ljudska prav-ljica, pesem, izštevanka. Otroci potrebujejo čarob-nost pravljice, zato radi prihajajo. Lepo je, da jim starši to omogočajo. Tudi sama sem rada v pravljič-nem svetu z otroki in uživam z njimi.Uganke so zanimive tudi zato, ker najbolj za-živijo v medsebojnem spraševanju. Kolikšne so želje otrok po ugibanju, reševanju?Otroci se vedno radi igrajo; tega jim mogoče celo manjka v današnjem času. Tudi otroci z nami hitijo iz


Kultura in kulturniki

Zlati s pohvaloGodba Cerknica je 24. maja na 35. Tekmo-vanju slovenskih godb v Mariboru dosegla nepredstavljiv uspeh: z doseženimi 93,15 odstotka vseh možnih točk so zasluženo pri-dobili zlato plaketo s posebno nagrado in na tekmovanju zasedli prvo mesto ter prejeli po-kal Zveze slovenskih godb za absolutno prvo mesto. Z akademsko urejenim igranjem, pol-nim zvočnosti in odličnih solističnih delov, mladostno energijo ter željo po muziciranju in uspehu so bili po mnenju mednarodne strokovne komisije boljši od Delavske godbe Trbovlje s številnimi vrhunskimi profesional-nimi koncertanti, katere primat je trajal vse od leta 1967, Godbe Slovenskih železnic, KD Papirniškega orkestra iz Vevče, KD Godbe Domžale, Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor in KD Pihalnega orkestra Slovenj Gradec. Kljub številnim tekmovalnim uspehom v zadnjem desetletju si nismo predstavljali, da lahko naredi Godba Cerknica tako velik korak med elito najboljših slovenskih godb.

Obvezna petnajstminutna skladba Oliverja Waespija Divertimento v štirih stavkih je pred amaterske glas-benike postavila zahteve, ki so se po prvem branju notnega zapisa zdele nepremagljive. A po številnih vajah je skladba na tekmovanju doživela izvedbo nad pričakovanji. Izkazalo se je tako rekoč vseh 70 rednih članov orke-stra. Za popolnitev vrzeli v orkestru pa je poskrbelo še devet glasbenikov, ki so dopolnili zvočno sliko orkestra. Svoj delež uspeha je dodal dirigent Mitja Dragolič. Njegovo dirigiranje je tako v estetskem kot v glasbenem smislu dovršeno (je prejemnik številnih nagrad za najboljšega dirigenta tekmovanj). V tekmovalnem delu so godbeniki predstavili še dve skladbi. Avtor: Alenika Žnidaršič

Letni koncert KZFG z gosti13. junija je v cerkvici sv. Volbenka v Zelšah, ki je znana po čudoviti akustiki, a trenutno na žalost gosti bolj malo koncertov, spet zazvenelo ubrano petje. Komorni zbor Fran Gerbič (KZFG), ki 22 let deluje pod taktirko ustanovitelja Jožeta Raj-ka, je priredil tradicionalni letni koncert z gosti.

Kot gostje so tokrat nastopile Bele Tinke, vo-kalna skupina trinajstih mladih deklet iz Beltin-cev, ki so se predstavile z raznolikim reperto-arjem. Gostitelji so svoj del koncerta otvorili z dvema sakralnima skladbama, nadaljevali s pri-redbami petih ljudskih pesmi z različnih koncev Slovenije in s slovensko zimzeleno popevko Ne čakaj na maj. Zaključili so s staro dubrovniško poskočnico z naslovom Linđo. Za dodatek so zapeli afriško duhovno Hosanna Nkosi phezulu. Na koncu so se Komornemu zboru Fran Gerbič na odru pridružile BeleTinke, da so skupaj zapeli slovensko ljudsko Pa se sliš, ki se tradicionalno poje ob zaključku letnega koncerta KZFG. Na povabilo dirigenta je zraven pritegnilo tudi občinstvo.

Po koncertu se je druženje v prijetni atmosferi nadaljevalo pred cerkvijo ob domačih dobrotah, ki so jih pri-pravile članice zbora.


Šport

Kaj bo prinesla nova sezona, je še popolna skriv-nost. Licenca za sezono 2015/2016 je že zagotovlje-na, tako da bodo Cerkničani ponovno merili moči v tretji ligi. Igralski kader in finance pa so zaenkrat še nedorečeni.

210 tekačev ob Cerkniškem jezeru

Četrti tek Elgo-Nova Notranjskega tekaškega pokala 2015 je bil Tek ob Cerkniškem jezeru. 7. junija dopoldne so se tekači že devetnajsto leto zapored zbrali ob jezeru in se podali na tekaško preizkušnjo po idiličnem okolju. Čeprav jim vre-me ni bilo preveč naklonjeno (bilo je zelo vroče), je skupno teklo 210 tekačev in tekačic. Poleg 11,5-ki-lometrske preizkušnje za člane in krajših osnov-nošolskih tekov so organizatorji poskrbeli tudi za rekreativce, saj so tokrat prvič uvedli tudi krajšo, 3,8-kilometrsko preizkušnjo.

Na podelitvi priznanj najboljšim je med drugim, kot je na tem teku že v navadi, posebno nagrado dobil 19. uvrščeni na 19. zaporednem teku ob jezeru. Zani-miv je bil tudi pogled na zmagovalni oder kategorije tekačev med 40. in 49. letom starosti, saj sta na stop-ničkah stala dva bivša olimpijca – smučarski skakalec Samo Gostiša in biatlonec Janez Ožbolt. Da je bil

Še naprej v tretji nogometni ligi

S članskim ligaškim tekmovanjem so v začetku junija zaključili tudi nogometaši. Cerkničani, ki so letos tekmovali v 3. SNL zahod, so zad-njo tekmo odigrali pred domačimi gledalci, nasproti pa so jim stali Primorci, člani nogometnega kluba Dekani. Cerkničani so po porazu z 1 : 2 tekmovanje končali na predzadnjem, devetem mestu, pa čeprav jim je v prvi polovici tekmovanja kazalo precej bo-lje – na polovici tekmovanja so bili namreč še ved-no uvrščeni na sredino lestvice. Začeli so izvrstno, saj so v prvih šestih krogih osvojili tri zmage. Žal so od takrat do konca tekmovanja na devetnajstih tekmah zmagali le še na dveh, tako da so se morali zadovoljiti z devetim mestom.

Športni strani pripravlja: Miha Jernejčič

Po besedah trenerja Gašperja Lončarja so si-cer zadovoljni z obstankom v tretjeligaški druščini, čeprav so bila pričakovanja uprave višja od devetega mesta. »Izvrsten začetek prvenstva je odraz dobrih priprav pred sezono, žal pa je sledilo obdobje po-škodb, igralcev ni bilo na treningih, v ekipi jih je treniralo le med 6 do 8, to pa je bil tudi glavni vzrok slabih rezultatov,« je strnil Lončar.

Foto: Arhiv NK Cerknica

Foto: Nace Farkaš


Šport

ŠPORTNI SEMAFORNogomet NK Cerknica, člani, 3. SNL zahod 25 tekem: 5 zmag, 4 remiji, 16 porazov; 9. mesto

30. 5. 2015 - Tabor Sežana : Cerknica 2 : 3 6. 6. 2015 - Cerknica : Jadran Dekani 1 : 2

Notranjski tekaški pokalTek ob Cerkniškem jezeru - 11,5 km, 7. 6. 2015

Moški: Ženske:1. Borut Albreht 42:16 1. Valentina Rebec 52:29 2. Anej Likar 44:09 2. Kristina Bele 52:43 3. Andrej Lindič 45:42 3. Mojca Modic 53:30

Zmagovalci osnovnošolskih tekov:700 metrov: Tanej Fatur in Eva Kovačič1000 metrov: Miha Mlakar in Hana Zabukovec1500 metrov: Tinkara Plos in Rok Truden

tek res olimpijsko obarvan, je poskrbela še posebna gostja, bodoča olimpijka, državna rekorderka v disci-plini 3000 metrov z zaprekami ter dvakratna zmago-valka 10-kilometrske preizkušnje na Ljubljanskem maratonu, atletinja Maruša Mišmaš, ki je prevzela vlogo štarterke. Ob njenem znaku so se udeleženci pognali v tek, ki ga je prvi zaključil Borut Albreht, v 42 minutah in 16 sekundah. Med ženskami je bila najhitrejša Valentina Rebec s časom 52:29.

Izvrsten zaključek kegljaške sezone

Mladi kegljači in kegljačice cerkniškega Bre-sta se ne naveličajo osvajanja odličij. Tok-rat so bili izvrstni na državnem prven-stvu v dvojicah, ki se je odvijalo konec maja v Tržiču.

V prvi kategoriji (letnik 2006 in mlajši) sta sre-brni medalji osvojila Luka Križančič in Julija Pokleka, kegljačice pa so poskrbele za dve dvojni zmagi. Med deklicami 3. kategorije (letnika 2002 in2003) sta bili najuspešnejši Ajda Ule in Nika Pavčič, medtem ko sta Katja Žnidaršič in Laura Pokleka podrli daleč največ kegljev v kategoriji de-klic, rojenih v letih 2001 in 2000. S tem so cerkniški kegljači sklenili letošnjo sezono, ki je bila nadvse uspešna in polna najrazličnejših odličij.

Z leve: srebrna Luka Križančič in Julija Pokleka, zlati Katja Žnidaršič in Laura Pokleka ter zlati Ajda Ule in Nika

SLIVNIŠKI pogledi t. 10... · 2016. 10. 25. · julij 2015 | Slivniški pogledi | 5 Iz občinske...

Documents

Transcript of SLIVNIŠKI pogledi t. 10... · 2016. 10. 25. · julij 2015 | Slivniški pogledi | 5 Iz občinske...