revija za spoznavanje in ohranjanje narave od 4 do 12 let

MARE

C 201

2

brezplačni izvod | letnik 3, številka 1

Živjo!

Tokratna revija Modri Jan je izšla na prav poseben dan: 6. marec, svetovni dan varčevanja z energijo. O varčevanju z energijo veva že veliko, kajne? Pa tudi o obnovljivih virih energije. Eden od njih je tudi lesna biomasa. Torej bova v tej številki revije raziskovala les in drevesa. Naslednja številka revije te bo razveselila 21. junija, do takrat pa prijetno branje in zabavno druženje na www.modri-jan.si!

Revija Modri Jan ○ Brezplačna revija ○ Letnik 3, Številka 1 ○ Na leto izidejo 3 – 4 številke. ○ Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Uredni-štvo: Petja Rijavec, Majna Šilih, Minka Mehonić, Sonja Korelc ○ Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar ○ Besedila: Darja Štukelj, Sonja Korelc, Petja Rijavec, Majna Šilih ○ Oblikovanje in likovno-tehnično urejanje: Klemen Čadež ○ Lektura: Melita Silič ○ Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. ○ Produkcija: AV studio d.o.o. ○ Vodja produkcije: Minka Mehonić ○ Tiskana naklada: 12.000 izvodov ○ Tisk: Grafex d.o.o. ○ Spletna stran: www.modri-jan.si in www.modra.energija.si ○ Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali izpolnite naročilnico v reviji in in jo pošljite na uredništvo. ○ Nenaročenih rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-energija.si in drugih ma-terialih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d.o.o. ○ Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva.

Revija je natisnjena na papir, ki je PEFC certificiran.**PEFC – programe for the Endorsment of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

3

biomasa 4Pridobivanjeenergijeizbiomase 8

Drevo 10Veverica 14Zanimivadrevesaposvetu 16Bonsaj 18Lipa 20

Gozdar 22Gozdneučnepoti 23Lovskapreža 26Finska 28

Recikliranpapir 30Strip 34PesemVeverica 35Zgodbica 36

Kazalo

Predstavljamo

Spoznaj naravo

Bodi moder

V Sloveniji in po svetu

CristalŠraj 38MatijaHiršenfelder 40

izdelajsam! 42Modrikviz 45PismazaModregaJana 46Podaljšanjepravljičnega 48natečaja

Božičkovadežela 49

Ekoalbum 50Modrinabiralnik 51

Na obisku

Razmišljaj in ustvarjaj

Modro za učitelje

Modro za starše

Biomasa je masa, ki je lahko iz lesa in lesnih ostankov, ostankov iz kmetijstva (živinorejski odpadki), nelesnatih rastlin, ki so uporabne za proizvodnjo energije, in ostankov iz proizvodnje industrijskih rastlin. Verjel ali ne, sem sodijo tudi določeni sortirani odpadki iz gospodinjstev.

Predstavljamo

Biomasa

4

Predstavljamo

5

V skupino lesne biomase uvrščamo les iz gozdov (1), les s površin v zaraščanju, les s kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke predelave lesa, odslužen (neonesnažen) les. Biomasa je tudi skupno ime za odmrli organski material, predvsem rastlinskega izvora, ki ga človek lahko uporablja za pridobivanje energije (šota). Sem prištevamo še slamo in hitro rastoče rastline, kot sta sladkorni trs (2) in oljna repica (3). Tokrat se bova poglobila v lesno biomaso, ki je najbolj razširjen, hkrati pa tudi obnovljiv vir za pridobivanje energije. Prednosti ogrevanja z biomaso je več, najpomembnejša pa je zagotovo ta, da pri ogrevanju z biomaso ne obremenjujemo okolja z dodatnimi izpusti CO2.

1

2

3

6

Predstavljamo

Koliko energije bomo lahko proizvedli z lesno biomaso, je odvisno od:

• količine vode, ki jo vsebuje les, • dimenzije lesa in njegove ohranjenosti, • vrste lesa.

Les je najbolj razširjen vir za pridobivanje energije. Medtem ko je za ogrevanje primernejši les listavcev, ki ima večjo gostoto in zato tudi večjo kurilno vrednost na kubični meter, je za kuho in peko najboljši les iglavcev, ki ima večjo kurilno vrednost na kilogram (izgoreva hitreje in bolj intenzivno).

7

Lesno gorivo je lahko različnih oblik:• Polena so tradicionalna oblika lesnega goriva.• CePaniCe so meter dolgi kosi lesa, ki jih

pridobivamo iz okroglega lesa slabše kakovosti.• okrogliCe so meter dolgi kosi okroglega lesa, ki jih

pridobivamo iz drobnejšega okroglega lesa slabše kakovosti.• SekanCi so kosi sesekanega lesa, običajno iz drobnega lesa.• Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa – proizvajajo

se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja.

• Briketi so večji stiskanci, narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih ostankov.

Že veš?• Les iglavcev kupujemo po teži, les trdih listavcev pa po volumnu.• Za uporabo mora biti les vsaj zračno suh, kar pomeni, da se je sušil

najmanj 6 mesecev.• V Sloveniji uporabljamo biomaso za ogrevanje več kot 100.000

stavb.

Predstavljamo

8

Predstavljamo

Pridobivanje energije iz biomase

Pridobivanje sekancevPri obdelavi lesa ostanejo majhni delci – sekanci.

1.

9

PredstavljamoAnaliza sekancevSekance najprej analiziramo, da ugotovimo, kako kakovostni so.

2.

Transport sekancevSekance pripeljemo do peči.

3.

Pridobivanje energijeS sekanci zakurimo veliko peč in tako pridobimo toplotno ener-gijo, ki jo pretvorimo v elektriko.

4.

10

Drevo

Spoznaj naravo

Drevo je odličen pripomoček za otroško igro, se strinjaš? Stavim, da poleti z veseljem splezaš na češnjo in pobiraš sladke rdeče plodove. Zabavno je tudi skrivanje v zavetju zgrbljene vrbe ali hlajenje v senci mogočne lipe. Poglejva si drevo malo pobliže.

Pritrdijo drevo v tla, da lahko trdno stoji in se

upira težkim vremenskim razmeram. Skrbijo tudi za prehrano drevesa, saj iz podlage srkajo vodo in

hranilne snovi.

Korenine

Je v resnici olesenelo steblo, ki ga ščiti lubje.

Njegova glavna naloga je, da prevaja hranilne snovi od

korenin do krošnje. V gozdu poišči posekan hlod ali štor,

preštej kroge na njem in izvedel boš približno

starost drevesa!

Deblo

Oskrbuje drevo z organskimi snovmi, ki

nastajajo v njem s pomoč-jo fotosinteze. Listi so pljuča

drevesa, saj z njihovo pomočjo drevo diha in tudi izloča vla-go. Imajo značilno obliko,

po kateri prepoznamo vrsto drevesa.

liST

Sestavljena je iz vej, ki so razvejane na manj-še veje in vejice. Te vejice

seveda nimajo nič skupnega s stavčnim ločilom! Oblika

krošnje je odvisna od pogojev, v katerih

drevo raste.

KroŠnJA

11

Spoznaj naravo

Je v resnici olesenelo steblo, ki ga ščiti lubje.

Njegova glavna naloga je, da prevaja hranilne snovi od

korenin do krošnje. V gozdu poišči posekan hlod ali štor,

preštej kroge na njem in izvedel boš približno

starost drevesa!

12

Spoznaj naravo

Zakaj je drevo pomembno?Drevo je neke vrste tovarna, saj porablja ogljikov dioksid in proizvaja kisik, ki ga potrebujemo za dihanje. Drevesa tudi čistijo zrak, nam dajejo les, obrodijo plodove, živalim ponujajo dom in zavetje, zadržujejo vetrove in nam nudijo prostor za rekreacijo in sprostitev.

13

Spoznaj žival

Veveriček posebne sorteKo za temnimi gorami sončece zaide, k tvoji beli postelji veveriček pride, pa ti čisto na uho tiho zašepeče: drago malo bitjece, mnogo mnogo sreče!

UgankaPo orehu skače, bel predpasnik, rjave hlače. Med vejevjem škrta, žaga, neprestano šviga švaga. Jedrca je vsa pobrala, tla z lupinami nastlala.

Spoznaj žival

VevericaVsi jo poznamo po dolgem košatem repu, ki je dolg približno toliko kot celo veveričje telo! Ali veš, da ga uporablja za ravnotežje pri pleza-nju, skakanju in drugih akrobacijah? Ponoči se z njim pokrije, da ji je toplo. Res je priročen tale rep.

Veveričin kožušček je rdeče, rjave, sive ali črne barve. Odvisno od nje-nih prednikov in okolja, v katerem živi. In tudi od letnega časa. Poleti ima veverica krajšo in svetlejšo dlako, pozimi pa si privošči debelejši in temnejši kožušček. Le trebušček je vedno enak – bel.

Vem, da te zanima, ali je res, kar pravijo pesmice in zgodbice o veverici in lešnikih, zato kar poglejva: res je, veverica se hrani z orehi in lešniki. Pa tudi s semeni gozdnega drevja, s sadjem, z gobami, zelišči in včasih tudi z žuželkami! Hrano, ki je ne more pojesti, zakoplje ali skrije, da jo lahko poje kasneje. To je dobra navada, saj zakopanih semen pogosto ne najde in tako začnejo semena kaliti. Lahko bi ji rekli tudi vetrocvetka, kajne?!

14

Zelo skrbi za svojo čistočo in si vsako jutro skrbno

očisti kožuh. Po vsakem obroku si s tačkama očisti gobček, pogosto se »oko-

pa« v vlažnem mahu, zobe pa si očisti z grizljanjem vejice.

Zime ne pre-spi in brez hra-ne ne zdrži dlje

kot nekaj dni, zato si dela zalogo se-

men za hladne zimske dni.

Spoznaj žival

15

Na tleh, kjer se giblje z dol-

gimi skoki, se ne počuti varno, zato

ostaja ves čas v bližini dreves.

Družina veveric je

kar obsežna, na celem svetu je znanih več kot

250 vrst.

16

Zanimiva drevesaNarava je super in ima čarobne moči! To zdaj že veva, kajne? Čarobna je predvsem njena sposobnost stalnega obnavljanja in čarobne so rastline in oblike, ki jih ustvarja. Drevesa so na primer zelo zanimiva, ker so lahko zelo visoka, debela ali nadvse nenavadnih oblik. Po njih lahko plezajo živali (in ljudje!), nudijo senco, zavetje, plodove in šepetajo o milijonih let zgodovine.

Poglej samo dvokrpega ginka! Njegova zgodovina sega več kot 200 milijonov let v preteklost. To drevo je doživelo razmik celin, preživelo ledeno dobo, spremljalo razvoj in izumrtje dinozavrov in nastanek človeškega rodu.

Spoznaj naravo

17

• najnižje drevo je pritlikava vrba z 2,5 cm višine. • najvišje doslej izmerjeno drevo je evkalipt, visok 152 m.• V Sloveniji je že vrsto let najvišja Sgermova smreka z 62 metri.• najstarejše drevo na svetu je 9.550 let stara jelka na Švedskem.• najdebelejše drevo je cipresa, imenovana tudi drevo življenja, ki

raste v Mehiki in ima obseg debla kar 36,2 metra.• Bonsaj je drevo, ki zaradi človeških posegov ostane zelo majhno.• Drevo vrste Larix gmelinii prenaša mraz do - 70°C.• V Trenti raste smreka v obliki kače, zato jo imenujejo tudi kačasta

smreka.

Že veš?

Spoznaj naravo

BonsajSi že kdaj slišal za bonsaj? to je tisto malo drevesce, ki izgleda kot pravo. Saj tudi je pravo! razen v velikosti se prav v niče-mer ne razlikuje od svojih prijateljev v naravi.

Že veš?• Bonsaj je zelo stara umetost, ki

so jo Japonci pred več kot 2000 leti prevzeli od Kitajcev.

Morda veš, kako jih ohranjamo majhne? Tako, da obrezujemo korenine in veje in jih ovijamo z žico. Na ta način ohranjamo tudi želeno obliko drevesa. Beseda bonsai prihaja iz japonščine; »bon« pomeni posoda, »sai« pomeni drevo. Dobesedni prevod se glasi »drevo v posodi«. Se pravi, da gre za drevesa iz narave, ki so posajena, vzgajana in rastejo v posodah. Dobro vzdrževani bonsaji so zdravi in dosegajo višjo starost kot drevo iste vrste v naravnih razmerah.

• Po japonski tradiciji mora bonsajski mojster svoje znanje prene-sti na naslednje generacije. Tako bo umetnost živela večno ...

Spoznaj naravo

18

Vzemi plitvo posodo ali em-balažo in v njeno dno izreži luknje, skozi katere bo odte-kala odvečna voda. Posodo lahko tudi pobarvaš!

Nato si oglej kaleči krompir. Poganjki blede barve bodo

kasneje postali korenine ali listi. Izberi, na kateri strani krompirja bo zraslo najboljše drevo, in ga s to stranjo navzgor položi v posodo.

Nato do četrtine krompirja nasuj zemljo za rože. Dodaj kamenčke (do polovice krompirja), ki bodo izboljšali preskrbo tvojega bonsaja z zrakom in vodo. Krompir zalij in postavi posodo na sončno okensko polico.

Prvi listi na tvojem bonsaju bodo zrasli po 1 – 3 tednih. Če bo bonsaj rastel na toplem, bodo vzklili hitreje.

Bonsaj zalivaj enkrat tedensko oziroma po potrebi.

Ko bo imel več listov na poganjkih, ga lahko začneš obrezovati. Posamezna stebla oblikuj, kot da so veje drevesa, vendar pazi, da ne odstraniš preveč. Še vedno jih lahko porežeš kasneje!

Pridno ga zalivaj in obrezuj!

Naredi svoj bonsaj iz krompirja

Potrebuješ:• kaleči krompir• drobne kamenčke (0,5 – 1 cm)• zemljo za rože• plitvo posodo, npr. od margarine• škarje.

Spoznaj naravo

19

Spoznaj rastlino

Lipa

In zakaj je lipa simbol slovenstva? Že od nekdaj je bila središče vaške skupnosti. V njeni senci so vaščani odločali o pomembnih stvareh, reše-vali spore in razsojali. Veljalo je, da se pod lipo lahko govori le resnico. Tam so prirejali tudi praznovanja in plese. Ljudje so se pod lipo tako radi družili tudi zato, ker je veljala za sveto drevo in vanjo naj ne bi nikoli uda-rila strela.

Lipa ima tudi zdravilno moč. Čaj iz njenih cvetov pomirja in pomaga do dobrega spanca, znižuje povišano telesno temperaturo in lajša prehlad. Lipov med pa je zelo okusen in cenjen. Mljask!

Kje še uporabljamo lipo? Ker je njen les mehak, je zelo primeren za obde-lavo. Poznaš kakšen izdelek iz lipovega lesa? Naj ti prišepnem: svinčniki, embalaža, lesene figurice, risalne deske, igrače in celo vžigalice!

ali veš, da sta lipa in lipov list simbola Slovencev? o njej govorijo naše narodne pesmi, zgodbe in legende. najdeš jo lahko v pripovedki o Martinu krpanu, v Prešernovem Povodnem možu, v legendi o kralju Matjažu ali o erazmu Predjamskem. te zanima? Pobrskaj po knjižnici ali na internetu!

20

Spoznaj rastlino

21

Že veš?Najdebelejša v Sloveniji je Najevska lipa (natančneje lipovec). Obseg njenega debla je dobrih 10 metrov. Raste na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem in je zrasla skupaj iz kar sedmih debel, ki imajo skupne korenine! Legenda pravi, da naj bi nekoč Turki na begu pred domačini tam zakopali zaklad.

Beli Javor

Pineola Clasica

Navadna JelšaMagica Volarea

22

Spoznaj poklic

GozdarČe kdaj v gozdu zaslišiš traktor, se nikar ne prestraši. To ni noben bavbav! Je le gozdar, ki z gozdarskim traktorjem pelje debla do skladišča ob kamionski cesti.

Pa še veliko poklicev opravlja ta gozdni stric, saj je hkrati tudi: • varnostnik, ker varuje gozd, • vrtnar, ker sadi nova drevesa, • zdravnik, ker zatira gozdne bolezni ali škodljivce in • kirurg, ker pomaga odpravljati poškodbe zaradi snega, vetra ali

zmrzali na drevju.

Biti gozdar je naporno, a tudi lepo, saj dela v naravi in se pogosto druži z živalmi. Njegovo delo je raznoliko in zato tudi zelo zanimivo.

Beli Javor

Pineola Clasica

Navadna JelšaMagica Volarea

23

V Sloveniji

Gozdna ucna potTo je pot skozi gozd, po kateri prideš v šolo. Ne! Je sprehod po gozdu, med katerim ponavljaš matematiko. Nee! To je pot speljana po gozdu in namenjena spoznavanju gozda in njegovih prebivalcev. Opremljena je s tablami, na katerih so predstavljene zanimivosti o tamkajšnjih živalih, rastlinah, tradicionalnih obrteh in geoloških posebnostih.

V Sloveniji so se učne poti začele pojavljati šele pred približno 40 leti. Danes jih imamo že ogromno – gozdnih, naravoslovnih, muzejskih, čebelarskih, grajskih in še in še. Cel kup učnih poti! Je kakšna tudi v tvojem kraju?

24

V Sloveniji

Če ne veš kam bi se odpravil, ti spodaj ponujamo nekaj predlogov:• Zmajčkova gozdna učna pot v Slovenskih Konjicah,• resslova gozdna pot v Kostanjevici na Krki,• Muzejska gozdna učna pot v Bistri pri Vrhniki,• gozdna učna pot Sviščaki pod Snežnikom,• gozdna učna pot kapelvald Josipdol pri Ribnici na Pohorju,• gozdna učna pot kozlov rob nad Tolminom,• gozdna učna pot Pusti grad v Radovljici,• gozdna učna pot rožni studenec na Marofu v Kočevju.

Obišči učno pot v svojem domačem kraju. Tam boš zagotovo našel odgovore na vsa vprašanja, ki te zanimajo. Pa še zabavno bo!

Predlogi za obisk gozdnih ucnih poti

25

V Sloveniji

labirintPomagaj lačni veverici najti pot skozi labirnit, da bo lahko prišla do lešnika.

26

SončicA: Kam pa kam, Modri Jan?

MoDri JAn: Grem na prežo.

SončicA: Kakšno prežo? Kaj je to?

MoDri JAn: To so neke vrste hiške iz lesa, ki jih lovci postavijo na dreve-sih.

PUhec: Kaj pa delajo na lovskih pre-žah?

MoDri JAn: Kaj neki! Opazujejo živali! Prežijo nanje, zato pa se tako imenujejo.

PUhec: Ampak zakaj na drevesu?

MoDri JAn: Na višini imajo vendar boljši razgled, pa še bolj varno je.

SončicA: Kje pa so te lovske preže?

MoDri JAn: Ob gozdnih jasah in travnikih.

PUhec: In kako se sploh opazuje živali?

MoDri JAn: Potrebuješ daljnogled in fotoaparat za nočno slikanje. Udob-no se namestiš na preži in čakaš, da bo žival prišla.

Lovska preža

26

V Sloveniji

27

PUhec: Sliši se preprosto. Zakaj pa greš šele zdaj? Saj bo vsak čas tema!

MoDri JAn: Ker žival najlažje opa-zuješ zvečer, ko nastopi čas za pre-hranjevanje. Takrat pride v krmišče ob preži po hrano, ki so jo nastavili lovci.

SončicA: Katero žival pa sploh greš opazovat?

MoDri JAn: Medveda. Gresta z mano?

PUhec: O neeee! To pa že ne!

MoDri JAn: Ne boj se, Puhec, prav nič nevarno ni, saj bomo visoko nad tlemi. Z nami bo tudi lovec, ki nas bo poučil o pravilnem opazovanju in obnašanju.

SončicA: Res me mika! Daj no, Pu-hec, pojdiva še midva.

PUhec: Prav imaš, tudi jaz sem zelo radoveden. Pojdimo!

MoDri JAn: Super! Vesel sem, da gresta z mano. Le topla oblačila vze-mita!

27

Opazovanje živali z lovske opazovalnice je zagotovo po-sebno doživetje. Če si želiš ogledati živali nekoliko pobližje in v družbi lovca, odgovori na spodnje nagradno vprašanje in nam ga pošlji do 21. maja 2012 na naslov HSe d.o.o., koprska 92, 1000 ljubljana. Med pravilnimi odgovori bo-mo izžrebali srečneža, ki mu bo Zavod za gozdove Slove-nije omogočil opazovanje živali z lovske preže za 2 osebi.

Koliko rjavih medvedov živi v Sloveniji?

V Sloveniji

Nagradno vprašanje

28

Po svetu

Finska

Finska meri kar 337.030 km², od tega je 305.470 km² kopnega in 31.560 km² vode. To pome-ni, da je velika za nekaj več kot 16 Slovenij in samo vode imajo Finci več kot meri cela Sloveni-ja! Helsinki so živahno morsko pristanišče in glavno mesto Fin-ske. Čeprav je Finska velika, pa je zelo slabo poseljena! Gostota prebivalstva je zelo nizka, samo 17 prebivalcev na km².

Država ima močno razvite šte-vilne industrijske panoge, pred-vsem lesno. Finska je bila že od nekdaj bogata z lesom, zato ne čudi, da je proces industriali-

zacije pospešila prav predelava lesa. Zaradi naravnih razmer sta bili gozdarstvo in lesarstvo že v minulem stoletju, poleg kme-tijstva, najpomembnejši gospo-darski panogi. Prve tovarne so nastale že v drugi polovici 19. stoletja, predvsem v južnem delu dežele, kjer še zdaj živi večina prebivalstva. Sem les spravljajo razmeroma poceni po med seboj povezanih jezerih in rekah bodisi s splavljenjem bodisi z vodnimi vlačilci. Letno finsko gospodar-stvo izvozi za 30 odstotkov lesa, večji delež (50 odstotkov) pa skupaj dosegajo kovinska, elek-tronska ter tehnična industrija.

tokrat se bova potepala po Finski, deželi lesa.

SloVarČek:industrializacija – uvajanje industrij-skih strojev v določeno gospodarsko dejavnost.

29

Že veš?

Po svetu

• Gozdovi na Finskem prekrivajo kar tri četrtine ozemlja.• Finska zastava je sestavljena iz dveh barv.

Modra predstavlja jezera, bela pa predstavlja sneg.• Na Finskem živi posebno ljudstvo, ki se imenuje Laponci.

Okoli 10 odstotkov se jih še vedno ukvarja z rejo jelenov.• Na Laponskem doseže mraz tudi - 40°C. Brrrr!

Bodi moder

Recikliran papirrecikliran papir je papir, izdelan iz starega papirja. Se sprašuješ, zakaj bi reciklirali, saj je navaden papir čisto v redu? Zato, ker na ta način lahko ohranjamo gozdove, varčujemo z energijo in zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. recikliran papir je do okolja bolj prijazen kot nov papir in med njima ni prav nobenih razlik v kakovosti in barvi. Jaz sem za, pa ti?

30

Varcuj s papirjem• Za risanje uporabi liste starega koledarja, ki so na hrbtni strani beli.• Šolske zvezke, ki jih ne napolniš do konca, uporabi za risbice ali pisa-

nje zgodbic.• Tiskaj samo, če je res nujno potrebno in še takrat obojestransko.• Zbiraj star papir – zvezke, časopise, revije.

Bodi moder

Že veš?• Eno drevo lahko v enem letu prečisti 25 kilo-

gramov onesnaženega zraka.• Vsak od nas v enem letu porabi približno toliko

papirja, kot ga dobimo iz šestih dreves.• Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlaže pre-

delati in spet uporabiti.• Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo

po sedemkrat.• Ena tona recikliranega papirja reši 17 dreves.

Narocilnica na revijo Modri JanVsako leto izidejo 3 do 4 številke brezplačne revije Modri Jan. Če ste revijo že pre-jeli po pošti na svoj naslov, ste že naši naročniki, zato vam ni treba ponovno poši-ljati svojih podatkov. Lahko pa povabite prijatelje, da tudi oni postanejo naročniki. Povejte jim, da lahko spletno naročilnico izpolnijo na www.modri-jan.si.

31

IME

PRIIMEK

LETO ROJSTVA

ULICA

POŠTNA ŠTEVILKA

KRAJ

ELEKTRONSKI NASLOV

OZNAČITE, ČE ŽELITE PREJEMATI MODRIJANOVA OBVESTILA.

PODPIS STARŠEV

DATUM

nAročilnicA na revijo Modri jan

Izdelaj svoj recikliran papirNajprej natrgaj časopisni papir na drobne koščke.

Koščke papirja namoči v vodo, da se zmehča.

Namočen papir zmešaj s paličnim mešalnikom.

1

2

3

32

Bodi moder

Gosto papirno kašo daj na mrežo, na tanko zvaljaj in popivnaj z brisačko.

Vse skupaj daj sušit.

Ko se papir posuši, ga preprosto odlepi od ozadja in ekopapir je pripravljen za ustvarjanje!

4

5

6

33

Bodi moder

Napisal in narisal: tomo turkReciklaža papirja

3535

Napisala: Darja Štukelj Bralni koticek

Veverica

Pleza, pleza na drevoveverica mala.Gleda sem in gleda tja,kam bi lešnik dala.

Poglej, poglej tu je duplinain nikogar ni doma!Tukaj se bom naselilain če žolna bo prišla,jo bom hitro izselila.

In tako je našla domveverica mala.Repek si je počesala,prav mehko si je postlala,v miru lešnik pozobala.

36

Pomlad v gozdu»Fanta, res me skrbi, tale pomlad se letos nenavadno dolgo obira! Uboga na-rava in živali, kako jim lahko pomagamo?« se je spraševala Sončica. »Hm,« se je zamislil Puhec, »pojdimo v gozd. Tam je najhladneje, ker sonce ne doseže tal. Lahko bi jih malo pogrela.« »Super ideja! Stopila bom sneg in ogrela ze-mljo. Puhec, ti pa lahko odpihneš meglo!« »In ko bosta končala, bom jaz zalil tla, da bo pognala trava in ozelenelo drevje,« se je načrtom pridružil Modri Jan.

Polni energije in navdušenja so celo pot čebljali o tem, kaj še lahko naredijo, da bo pomlad prej prišla v gozd. Vendar jih je čakalo neprijetno presenečenje. »Po-glejta! Kaj se je zgodilo?« je Puhec presenečen s prstom kazal na drevesa pred njimi. Vsa so imela na deblih velik rdeč X. »Ojoj! Še huje je, kot sem mislila. Cel gozd je zbolel in posekati bodo morali vsa drevesa!« je bila obupana Sončica. »Te oznake naredijo gozdarji na drevesih, ki so zbolela in jih ne morejo več poz-draviti, da si zapomnijo, katero drevo posekati. Tako preprečijo, da bi se bolezen širila še na ostala drevesa in naredijo prostor novim,« je dodal Modri Jan. Sonči-ca je bila zaskrbljena: »Mislim, da tokrat ne bo novih dreves. Morda čez leta, ko si bo zemlja končno spet opomogla.«

»Hej, kaj pa je to?« je kar naenkrat vzkliknil Puhec. Tam v daljavi so zagledali Packo Rijo, ki je skakala sem in tja in krilila z rokami. »Presneto! Packa Rija riše s sprejem po drevesih. Rdeči X so njeno maslo!« se je razjezil Modri Jan. »Packa

Napisala: Darja Štukelj

Bralni koticek

37

Rija, kaj pa delaš?« jo je nadvse strogo pobarala Sončica. Toda Packa Rija se ni prav nič prestrašila, veselo je rekla: »I, kaj neki?! Igram se! Našla sem tale sprej in opazila, da je nekdo risal po drevesih, zato sem poskusila še jaz. Prava umetnica sem, poglejte, kako hitro mi gre.« »Ampak ti rišeš oznake, ki gozdarjem povejo, katero drevo naj posekajo! Zaradi tebe bodo posekali ves gozd!« je hitel razlagati Puhec. »Sploh veš, kako pomembna so drevesa?« je vprašal Modri Jan. »Čistijo zrak, živalim nudijo zavetje, iz njih pridelujemo papir, izdelujemo pohištvo, po-trebujemo jih za ogrevanje in še veliko drugega. Se zdaj zavedaš, kakšno škodo delaš?« »Ne le, da ne boš več risala po drevesih, tudi po papirju ne boš mogla. Ker ga ne bo več!« je dramatično zaključila Sončica.

Packa Rija je povesila pogled in čisto zares jo je postalo sram. »Tega pa res ni-sem vedela,« je skesano rekla, »in kaj zdaj?« »Sedaj boš popravila, kar si ušpi-čila. Očistila boš vsa drevesa in nam pomagala v gozd pripeljati pomlad,« je odločil Modri Jan.

In tako se je zgodilo. Packa Rija je očistila drevesa, Sončica je stopila sneg ter posušila njegove sledove, Puhec pa je razpihal meglo in slabo voljo. Na koncu je še Modri Jan pristavil svoje in radodarno zalil zemljo. Dobro so opravili svoje delo, saj jih je že naslednji dan pričakalo prijetno presenečenje: iz tal je previdno kukala zelena travica, na drevesih pa so jih pozdravili prvi popki. Pozdravljena, pomlad!

Bralni koticek

Na obisku

Intervjuvala: Sonja korelc

Cristal ŠrajMlada igralka

Cristal Šraj je stara 12 let in obiskuje

OŠ Trnovo. Je čisto navadna deklica, ki pa je izjemno

nadarjena za gledališko igranje.

S Cristal smo se pogovarjali po

predstavi Pozor Čarovnica!

38

39

Na obisku

kako potekajo delavnice Ustvarjamo in (se) igrajmo v gledališču? »Dejansko ustvarjamo in se igramo v gledališču. Zabavno je. Na vsakih 6 mesecev pripravimo predstavo in tokrat sem igrala zlobno čarovnico Kroelo Devil, ki hoče prevzeti dobri svet in zavladati temačnim sencam.«

kako si se odločila za vlogo zlobne čarovnice?»Na začetku letošnjih delavnic nam je Uroš (vodja delavnic, op. a.) dal v vrečko listke, na katerih so bile zapisane vloge. Jaz sem izvlekla lik čarovnice.«

kako pa potekajo te igralske delavnice, kaj počnete?»Spoznavamo osnove gledališča in skozi igro ustvarimo lastno gledališko predstavo.«

Pa si je težko zapomniti tekst za pred-stavo, ki traja, recimo, eno uro?»Teksta si mi ni težko zapomniti, če pa kaj pozabim, pa malo improviziramo.«

in katere vloge si do sedaj že odigrala in v katerih predstavah?»Poleg Zlobne čarovnice sem igrala še morsko kravo v predstavi Stoti rojstni dan, prav tako sem igrala Metko v igri Tele predstava.«

očitno je, da imaš rada gledališče. kaj te je najbolj očaralo?»Enostavno imam rada gledališče, ker je zanimivo, tu so še šminka in kos-

tumi. Zabavno je. V skupini nas je 13 in spoznala sem veliko novih prijateljic. Druženje je tudi ena izmed lepših plati.«

kdo te je pa navdušil za igranje?»Moja teta Inti, ki je po poklicu igralka in stalno nekaj snema. Včasih tudi ona igra v tem gledališču.«

načrti za prihodnost?»Želim si veliko igrati, po možnosti za veliko denarja, ha, ha, ha. Seveda bi rada nadaljevala v tej smeri, drugače pa me zanima dizajn. Najraje bi delala v oglaševalski agenciji in si izmišljevala reklame.«

imaš rada naravo? kako skrbiš, da os-taja čim bolj čista?»Rada hodim v naravo, na sprehod s svojo psičko Taši, poleg tega recikli-ram, tako da ločujem smeti.«

Na obisku Intervjuvala: Sonja korelcFoto: igor Pustovrh

Matija Hiršenfelder prihaja iz Škofje loke in je po poklicu mizar. Pa ne čisto navaden mizar, saj med njegovimi izdelki najdete marsikaj, tudi takšne, za katere si ne bi mislili, da jih je moč izdelati iz lesa. eden takšnih je zagotovo njegov skiro.

40

Vcasih mi zadostuje en sam pogled v pisano naravo in je svet popoln

41

Na obisku

iz katere vrste lesa najraje izdelujete svoje unikatne izdelke?»Za unikatne lesene izdelke najraje se-gam po naših domačih drevesnih vrstah. Najpogosteje obdelujem les oreha, ja-vorja, češnje, bukve, hrasta … «

V svojem delu se večkrat znajdete pred takšno ali drugačno težavo, za katero je treba najti primerno rešitev. kako ravnate v takšnih primerih?»Narava obrtnikov je, da tudi v težkih tre-nutkih iščemo rešitve in jih uresničimo. Med seboj si poznavalci izdelkov pomagamo in v združevanju tudi najtežji problemi lahko postanejo igra. Mislim, da tu ne gre za grizenje živcev, temveč za veselje pri ustvarjanju in reševanju nam neznanih ugank.«

k vam v delavnico pridejo na ogled tudi vrtci – kaj je otrokom najbolj zanimivo v vaši delavnici?»Otroci so eni izmed obiskovalcev, ki jih v delavnici z veseljem sprejmem. Rad

imam njihovo pozornost, iskrivost, radovednost … V njihovih rokah vsak kos lesa

oživi; je letalo, sekira, hiša ali pa kos za nekaj čisto novega.«

kadar organizirate delavnice za dijake oziroma študente, na čem je največji poudarek, česa jih skušate naučiti?»Največji poudarek je seveda na varnosti pri delu. Poleg tega se učimo tehnike ročnih obdelav, obdelave na strojih in kako izbrati ustrezen mate-

rial. Največji učitelj pa sta seveda delo in volja posameznika, da odkrije njemu zastrte tančice umetnosti obdelave lesa.«

glede na to, da ste mizar in delate z le-som, ste gotovo velik ljubitelj narave?»Ja, vsako pomlad, ko se prebudi narava, me potegne med griče in doline. Včasih peš, drugič s kolesom. Včasih mi zados-tuje en sam pogled v pisano naravo in je svet popoln.«

ali v Sloveniji dobro skrbimo za naravo in čisto okolje?»Mislim, da nam je naše okolje ljubo in se z dvigom kulture posameznika naš od-nos do narave še izboljšuje. Odnos prav vsakega posameznika je pomemben.«

na kakšen način skušate sami prispevati k ohranjanju narave?»Spomladi poberemo smeti v bližnji okolici in v potoku, ki teče mimo hiše. V delavnici pazim na luči, da so prižgane le kolikor je potrebno. Delavnico ogrevamo s kurjenjem žagovine, oblanja in lesenih odpadkov, ki so obnovljiv vir. Doma pa si urejamo nizkotemperaturno gretje in hišo dodatno grejemo s krušno pečjo.«

42

Razmišljaj in ustvarjaj

Včasih so leskove piščali izdelovali pastirji, ko so pasli živino na travnikih. Poskusi tudi ti, ni težko! naj ti pomaga kdo od odraslih.

Potrebuješ:• Leskovo vejo brez izraslih vejic (dolgo 15 cm in debelo približno 1,5 cm) • Oster nož

ne pozabi!Piščalka se ne sme izsušiti, saj ne bo več žvižgala. Zato jo vsakih nekaj dni namoči v vodi.

Na ožji strani vejice pošev-no odreži ustnik (pazi, da ne odrežeš čisto v rob!).

Leseni del obreži, kot je prikazano na sliki, nato pa ga oslini in nanj na staro mesto potisni lubje. Pri tem naj ti pomaga kdo od odraslih!

Na vrhu izreži luknjico, nato zareži v lubje okoli vejice.

Z noževim ročajem dobro potolci po lubju, da se loči od lesa. Lubje pazljivo zasukaj in potegni z vejice.

1 2

4

5

3

Piščal je izdelana! Za raz-lično višino tonov premikaj zadnji del ven ali noter.

Izdelaj leskovo pišcal

POM

OČ ODRASLIH!

43

Razmišljaj in ustvarjaj

Izdelaj gozdnega škrataPotrebuješ:

• Debelejšo vejo (premer 5 cm)

• Filc• Lepilo• Flomastre• Vato• Gumbe

1

2

4 5

3

Prosi nekoga od odraslih, da ti vejo na eni strani poševno odreže. Na drugi strani mora biti ravna, da bo škratek lahko stal.

Iz filca izreži kapico trikotne oblike, jo po eni strani namaži z lepilom in prilepi na rob poševno odre-zanega dela veje.

Še gumbe mu prilepi in gozdni škrat je nared!

Nariši oči, nos in usta za obraz.

Iz vate oblikuj brado in jo prilepi.

4444

Doriši in pobarvaj risbico sobe. Risbico pošlji Modremu Janu do 21. maja 2012 na naslov HSe d.o.o., koprska 92, 1000 ljubljana. Enemu srečnežu bo Iles iz Idrije podaril pravo pravcato otroško sobo Mali princ v vrednosti 1000 evrov. Sedaj pa hitro na delo, se splača :)!

Na spletni straniwww.modri-jan.si natisni pobarvanko!

IME IN PRIIMEK

STAROST

ULICA

POŠTNA ŠT. IN KRAJ

Nagradna pobarvanka

Razmišljaj in ustvarjaj

45

Razmišljaj in ustvarjaj

Modri kvizRešitve Modri Jan številka 7

GeSlo številka 8

1. Če je les zračno suh pomeni, da se je sušil:

• najmanj 6 mesecev D• najmanj 1 dan Ž• najmanj 10 let e

2. Poleg tega, da ga pritrdijo v tla, korenine pri drevesu skrbijo še za:

• ogrevanje K• obrambo č• prehrano r

3. Veverica med drugim uporablja rep tudi za:

• umivanje ušes J• brušenje krempljev P• za ravnotežje pri plezanju in skakanju e

4. najstarejše drevo na svetu je staro:• 9550 let V• 900 let T• 59 let S

5. kateri del dneva je najprimernejši za opazovanje živali z lovske preže?

• jutro i• opoldan c• večer o

6. Finska zastava je sestavljena iz dveh barv. katerih dveh?

• rumene in modre A• bele in modre r• zelene in modre Š

7. koliko kilogramov onesnaženega zraka prečisti v enem letu eno drevo?

• 25 kilogramov e• 2 kilograma Ž• 5 kilogramov J

8. katera je najdebelejša lipa v Sloveniji?• Majevska lipa S• Najevska lipa D• Kajevska lipa b

Če si z zanimanjem prelistal tokratno izdajo moje revije, boš z lahkoto od-govoril na vsa zastavljena vprašanja. Vsak odgovor ima svojo črko, ki jo za-piši na ustrezno mesto v geslu glede na številko vprašanja. Odgovore mi pošlji do 21. maja 2012 preko sple-tnega obrazca na www.modri-jan.si. Izžrebal bom 5 nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.

1 2 3 4 5 6 7 8

Kaj oblečemo pozimi, da nam je toplo, stran 5:škornji, kapa s cofom, pulover

Zimzelene rastline, stran 18 – 19:A) navadna smreka, B) navadna jelka, C) črni bor, Č) bela omela, D)navadni bršljan, E) navadna mahonija

Modri kviz, stran 39:SNEŽINKA

Poišči razlike, stran 40: 6 razlik

46Jaka Gaber blaž obreza lara Stare

blaž Matos

Adrijana berdajs Jana hribernik

eva Štrekelj

Najraje od vsega prebiram pisma! Pošlji mi risbico, pesmico, zgodbi-co ali karkoli drugega želiš in tvoje pismo bom objavil v tej reviji. Pisma pošlji na naslov HSe d.o.o., revija Modri Jan, koprska ulica 92, 1000 ljubljana.

Pisma za Modrega Jana

Prejel sem res veliko risbic!

47

Jon Devetak

nina hribernik

Jaka in luka Potisk

Katarina Gorišek

Katarina Golc

Žan rudolf

Ana Matos

Srednja skupina vrtca šola Puconci

larčy

Pisma Modrega Jana

48

Razpis

Pozor, pomembno obvestilo! Ker imate otroci radi pravljice, nekateri pa jih celo pišete, se je Modri Jan odločil, da bo podaljšal natečaj za najboljšo ekopravljico! Tako imaš še vedno čas, da primeš v roke pero in se prepustiš domišljijskemu svetu ter sodeluješ v natečaju, ki bo trajal vse do 15. avgusta 2012. Da se boš lažje lotil pisanja, pa ti nekaj nasvetov sporoča tudi posebni član žirije, slovenski pravljičar Franci Rogač, ki pravi: »Pravljice naj bodo čim bolj preproste, duhovite, s kakšnim sporočilom.« Najboljšo pravljico bomo srečnemu zmagovalcu ali zmagovalki objavili in natisnili! Več o natečaju na www.modri-jan.si.

Podaljšan natecaj za ekopravljico

Pa še nagradno vprašanje za ljubitelje knjig! kaj je globalno segrevanje?Svoje odgovore, mnenja in misli pošljite na naslov HSE, Koprska 92, 1000 Ljubljana s pripisom Modri Jan do 21. maja 2012. Modri Jan bo nekomu izmed vas za pravilen odgovor podaril knjigo Zemlja je dobila vročino.

Nagradno vprašanje

49

Modro za starše

Pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je od 20. novembra 2011 do 1. januarja 2012 potekala dobrodelna akcija pod imenom Božičkova dežela. V moderirani spletni klepetalnici Modrega Jana so lahko obiskovalci napisali Božičku pismo in s tem storili tudi nekaj dobrodelnega.

Družba HSE se je namreč odločila, da bo za vsako objavljeno pismo Božičku prispevala 10 evrov za varne hiše. Tako je vsaka od 14 varnih hiš po zaključku akcije prejela 2012 evrov.

Ob zaključku dobrodelne akcije smo zbrali in objavili 1639 pisem, naslovljenih na Božička. S pridnim pisanjem je bilo zbranih 16.390 evrov. Preostanek je prispeval Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Božickova dežela

5050

Modro za Učitelje

Ekoalbum

www.hse.si www.modra-energija.si www.modri-jan.si

Da bo okolje dobre volje – zaključek akcije

Pri vseslovenskem projektu »Da bo okolje dobre volje«, ki je potekal oktobra in novembra pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), je pripravljenost na sodelovanje pokazalo približno 4.500 otrok pod vodstvom mentorjev. Prijavljenim smo po pošti poslali ekoalbume, ki so bili razdeljeni na šest sklopov.

Projekt je potekal šest tednov, v teh šestih tednih pa smo vsak teden sproti sodelujočim poslali nalepke za posamezni sklop, na spletni strani pa sproti objavljali tudi navodila za mentorje. Ker smo želeli mentorjem delo nekoliko olajšati, smo za vsako tedensko nalogo poslali tudi e-obvestilo, v katerem se je nahajala neposredna povezava do naloge, ki je bila predvidena za ta teden.

Otroci in mentorji so projekt toplo sprejeli in z veseljem sodelovali. Otroci so navdušeno polepili in izpolnili svoj album, njihovi vzgojitelji pa so morali nato poslati izpolnjen obrazec o avtorju ekoalbuma ter priložiti fotografije ekoalbuma. Modri Jan se je med vsemi prispelimi albumi le s težkim srcem odločil za tri najboljše, saj so mu bili vsi izdelki neizmerno všeč. Na koncu so bili z obiskom Modrega Jana in njegovih prijateljev, ki so otrokom pripravili posebno ekoanimacijo, nagrajeni Vrtec Šoštanj – enota Urška Topolšica, Vrtec Mežica in malčki iz Vrtca pri OŠ Dušana Muniha z Mosta na Soči.

51

Modro za Učitelje

Modri nabiralnik

51

Modri nabiralnik je še en okoljevarstveni projekt, ki poteka pod okriljem Hol-dinga Slovenskih elektrarn in je namenjen najmlajšim, torej otrokom iz vrtca. Vseslovenska akcija bo potekala od aprila do junija 2012.

Modri nabiralnik bo prejelo prvih 100 prijavljenih skupin oziroma vrtcev.Nabiralnik bodo mentorji nato pritrdili na steno ali postavili v učilnico, poleg pa bodo prejeli tudi izobraževalne stenske plakate, s pomočjo katerih se bodo učili o obnovljivih virih energije, skrbi za okolje in ohranjanje čiste narave.

Med akcijo bodo otroci pisali in pošiljali sporočila Modremu Janu in jih dodajali v modri nabiralnik. Sporočila bodo ekološko obarvana – kako skrbijo za ohra-njanje narave in okolje (pisma, pobarvanke, fotografije, kolaži ipd.).

Ob zaključku akcije bodo mentorji celotno vsebino nabiralnika poslali na Hol-ding Slovenske elektrarne (HSE), ki bo vso prejeto pošto iz modrega nabiralnika objavil na spletni strani www.modri-jan.si, vsem sodelujo-čim pa poslal tudi simbolično na-grado v zahvalo za sodelovanje.

Modri Jan

52