Prva številka

Glasilo Društva Novita

December 2012

Številka 1

C T

A NOVI

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje Številka 1/2012

2

KAZALO

Stran 3 Uvodnik

Stran 4 Predstavitev Društva Novita

Stran 5 Evropsko leto prostovoljstva

Stran 6 Aktivnosti v letu 2011

Stran 6 Projekt Ustvari in podari bučko

Stran 7 Praznične delavnice

Stran 8 Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti

Stran 9 Aktivnosti v letu 2012

Stran 9 Spomini na lansko ustvarjanje

Stran 10 Projekt Medgeneracijsko sodelovanje skozi oko osnovnošolca

Stran 11 Projekt V svetu lutk

Stran 12 Medgeneracijske delavnice

Stran 12 Projekt Ustvari in podari bučko 2012

Stran 13 Sejmi in prireditve

Stran 14 Beseda prostovoljca

Stran 15 Resno o …

Stran 17 Kako lahko sodelujem

Stran 18 Napovednik

Stran 19 Pristopna izjava


3

2

ko je star, smatra za neuporabnega, kot strošek, kot nujno obveznost. Društvo je nastalo v letu medgeneracijskega sodelovanja in od nastanka je že eno leto. V začetku smo se bali, da bomo imeli največje težave s pridobivanjem otrok in starostnikov za skupno druženje. Kako prijetno smo bili presenečeni! In ko ti tako otroci kot starostniki v solzah sreče rečejo, da moramo to ponoviti … Najmanj kar dobiš, je cmok v grlu. V dobrem letu našega obstoja smo izvedli kar nekaj aktivnosti in v naš krog povabili različne šole, domove in organizacije. Vse kar smo doživeli, smo želeli deliti z vami in tako je pred vami prvo glasilo Društva Novita. Vse aktivnosti, ki smo jih izvajali, smo lahko izvedli le s pomočjo prostovoljcev, ki so nepogrešljivi del naše ekipe. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji aktivnosti našega društva, hkrati pa vabimo vse posameznike, ki bi kot prostovoljci želeli sodelovati v naših delavnicah, da nas kontaktirajo. Leto 2013 je tu in že smo polni načrtov. Naj vam ob koncu zaželimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Predsednica Društva Novita, Tadeja Krajnc Letošnje leto se počasi poslavlja in lahko bi rekli, da je vsak konec tudi začetek nečesa novega.

Kje smo in kam gremo

UVODNIK

1

Živimo v težkih časih in kot kaže, se ti ne bodo kaj kmalu obrnili na bolje. In v teh težkih časih, ko s težavo skrbimo zase in za svoje družine, se težje spomnimo na skupine ljudi, ki so bili odrinjeni na rob, še preden je prišlo do krize – na starostnike. Izven mest, pa naj uporabimo izraz ”na vasi”, kjer živi več generacij pod eno streho, so ti starostniki pogostokrat celo temelj družine. Ne nazadnje tudi prenašalci znanja in izkušenj. Žal pa je v mestih zgodba popolnoma drugačna. Nemalo število šoloobveznih otrok starega človeka sploh še ni videlo, saj jih tudi na ulicah ni moč kaj dosti opaziti. Ali so v domovih starejših občanov ali pa se držijo doma, v katerem živijo. Družba jih je odrinila na socialni rob in jih označila kot marginalno skupino. Prepuščeni so po večini sami sebi, lahko bi celo rekli, da so največje socialne žrtve sodobnega časa. Pomembno je poudariti, da ni krivda izključno na eni ali drugi strani, pač pa skupek vsega, kar se dandanes dogaja. Sodobni časi v katerih živimo, nam ne dopuščajo prav veliko prostega časa. Starši so (pre)obremenjeni, (pre)utrujeni, otroci pa (pre)pogosto prepuščeni sami sebi. Brez navodil, brez usmerjanja lahko zelo hitro zgrešimo pravo pot. Torej imamo dve na prvi pogled popolnoma različni generaciji, ki sta po sili razmer sami (otroci in starostniki). Zakaj ju ne bi združili in jima prikazali, da lahko kljub veliki razliki v letih odlično sodelujeta in ena drugi polepšata dan ali celo dneve. Seveda ni vse tako črno, tu so tudi svetle izjeme. In ravno to želimo v našem društvu spremeniti. Izjemo želimo spremeniti v pravilo. Preden je Društvo nastalo, smo se ustanovitelji spraševali ali želimo mi, ko bomo stari, živeti v družbi, ki ima takšen odnos do starih kot ga imamo danes, ali pa želimo živeti v družbi, ki bo znala ”uporabiti” znanje in izkušnje starih ljudi. Nekje skozi čas smo deloma izgubili čut so sočloveka, čut za medgeneracijsko sodelovanje, nenazadnje čut za pomoč. Seveda nihče ne želi živeti v družbi, ki posameznika potem,

NOVIC T A glasilo društva Novita

Urednica: Tadeja Krajnc

Foto: arhiv društva

Lektoriranje: Marta Gorjup

Glasilo izhaja v elektronski obliki in izide dvakrat letno.


4

Društvo NOVITA deluje na področju medgeneracijskega sodelovanja, socialnega varstva, področju varnostnih in zdravstvenih ved.

PREDSTAVITEV DRUŠTVA NOVITA

1

Vizija Društva je vpeljava medgeneracijskega sodelovanja v vsakodnevne sfere življenja slehernega posameznika ter vzpostavitev medgeneracijskih (prostorov) centrov v čim več slovenskih krajih, ki bodo namenjeni vsem in vsakomur.

Starostniki se bodo v njih srečevali, družili, prebirali dnevno časopisje, igrali družabne igre, se učili računalništva, jezikov, spoznavali druge države, se učili novih stvari in sprejemali nove izzive. Prav tako pa bodo tudi sami prenašali svoje znanje, izkušnje in modrost na mlajšo generacijo in s tem prenašali tradicijo in dediščino na nove rodove. Obenem bodo lahko na enem mestu dobili obilo nasvetov in pomoči, drug od drugega in od strokovnega osebja, vse to brezplačno. Omogočeno jim bo spremstvo in pomoč pri urejanju uradnih zadev.

Prizadevamo si, da starostniki ostanejo ali postanejo aktivni člani družbe.

Srednja generacija je v takšnih centrih zelo dobrodošla saj je vir informacij, znanja in novih idej. Srednjo generacijo, imenovano tudi ”sendvič generacija”, je potrebno razbremeniti, ji omogočiti čas zase ter ji nuditi

podporo. V ta namen bomo med drugim nudili varstvo otrok ter individualno prostovoljstvo na domu ter različna izobraževanja, usposabljanja in seminarje.

Nikakor ne smemo pozabiti na bistvo naše prihodnosti - mlade in otroke. Tudi zanje bo poskrbljeno z različnimi oblikami druženja in koristnega preživljanja prostega časa. Otroci in mladostniki se bodo lahko udeležili individualnih in skupinskih inštrukcij za šolo, kreativnih delavnic, sklepali nova poznanstva, krepili medgeneracijsko sodelovanje ter še mnogo drugega.

2

Prav tako bodo ti centri predstavljali varno točko za vse, ki jo bodo potrebovali (osebna stiska, žrtve kaznivih dejanj v širšem pomenu besede, izguba bližnjega), ozaveščali vse starostne skupine o njihovih pravicah in jim pomagali pri doseganju le-teh.

Da lahko uresničujemo omenjeno vizijo, izvajamo številne dejavnosti, med drugim:

• Spodbujanje medsebojne solidarnosti in sodelovanja med generacijami,

• promocija in krepitev prostovoljstva,

• spodbujanje in privzgajanje čuta za sočloveka in implementiranje vrednote družbene solidarnosti pri najmlajših,

• preprečevanje socialne izključenosti posameznikov in starostnih skupin,

• promocija medgeneracijskega sodelovanja in medgeneracijskega prostovoljstva,

• detabuizacija življenjskih obdobij in destereotipizacija, kaj zmoremo in česa ne v določeni starosti,

• iskanje in ustvarjanje možnosti za razbremenitev srednje generacije (fenomen sendvič generacije),

• ozaveščanje o pravicah na področju osebne varnosti, zdravja posameznika in kriminalitete,

• sodelovanje v vsebinskih mrežah na področju varnosti, sociale in zdravja,

• sodelovanje s tujimi organizacijami, • in še in še.

Vsem želimo ponuditi čim širšo paleto različnih aktivnosti preko:

• ustvarjalnih in pogovornih delavnic,

• individualnega in skupinskega dela,

• svetovanja, • izobraževanja,

• predavanj,

• preventivnega dela.

T. K.

Namen Društva je na različne možne načine povezati vse generacije in krepiti sodelovanje med njimi, ter jim nuditi potrebno podporo in pomoč, s spodbujanjem zdravega načina življenja ter kakovostnega in varnega preživljanja časa.


5

1

Leto 2011 je bilo zaznamovano kot evropsko leto prostovoljstva. Po mnenju Sveta Evropske unije je prostovoljstvo ena ključnih razsežnosti aktivnega državljanstva in demokracije, s katero se uresničujejo evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, in ki prispeva k usklajenemu razvoju evropskih družb. Cilji evropskega leta prostovoljstva 2011 so bili vzpostavitev boljšega okolja za prostovoljstvo v EU, okrepitev pristojnosti prostovoljcev in kakovosti prostovoljnega dela, skrb za priznavanje njihovega dela in ozaveščanje javnosti o koristih ter pomenu prostovoljstva.

Evropsko leto prostovoljstva je potekalo v času, ko je Organizacija združenih narodov obeleževala 10. obletnico mednarodnega leta prostovoljstva.

V februarju 2011 smo tudi v Sloveniji dobili že dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu.

S sprejetjem le-tega se je Slovenija

2

pridružila državam, ki so prostovoljsko delo že prepoznale kot pomemben prispevek posameznikov in posameznic ter organizacij k izgradnji družbene blaginje. Hkrati nas uvršča med tiste države, ki vedo, da so za razvoj prostovoljstva nujno potrebni zakonski temelji.

Zakon o prostovoljstvu je na to področje veliko doprinesel. Uvedel je družbeno priznanje, državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo kot najvišji državni nagradi za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, promocije in razvoja.

Prostovoljstvo je pomembna vrednota. Kaj je bolj hvalevredno, bolj pomembno od nesebične pomoči sočloveku? Kaj nas lahko bolj izpolnjuje, kot prav zavest, da nekomu pomagamo, ne da bi pričakovali plačilo ali formalno hvaležnost? Prostovoljstvo prav gotovo ustvarja najlepše in najbolj plemenite odnose med ljudmi. Obenem pa to delo pomembno

3

dopolnjuje dejavnost različnih institucij in pomembno prispeva k urejanju življenjskih razmer v družbi nasploh.

Prostovoljstvo je priložnost, da tako mladi kot starejši s tem, ko pomagajo drugim, razvijajo dobre medsebojne vezi in tkejo prijateljstva.

Ob prostovoljnem delu razvijamo nova znanja, veščine, sočutje in spoštovanje..Pridobivamo dragocene življenjske izkušnje ter predvsem samospoštovanje.

Zato se je slogan glasil: BODI

PROSTOVOLJEC, SPREMINJAJ

SVET.

T. K.

2011 - EVROPSKO LETO PROSTOVOLJSTVA


6

Vtisi otrok

AKTIVNOSTI V LETU 2011

Naš prvi pomemben projekt smo začeli v oktobru 2011, ki sicer velja za malce manj živahen mesec, zato smo se odločili, da ga začinimo s praznovanjem pri nas vse bolj uveljavljenega praznika “noč čarovnic”.

Namen tega projekta je bila priprava dogodka, ki bo spodbudil mlade in starejše k druženju, medsebojnem spoznavanju in skupnemu ustvarjanju. Naš cilj je bil torej, da si med seboj pomagamo in s skupnimi močmi ustvarimo izdelke, ki bodo vsem sodelujočim v ponos in zadovoljstvo.

Preizkusili smo se v ročnih spretnosti, kjer so osnovnošolski otroci skupaj s starostniki v domu starejših občanov okraševali in izrezovali bučke vseh oblik in velikosti. Predvsem manjši otroci so vneto barvali in okraševali majhne bučke, tudi iz stiropornih kroglic, ki so potem služile kot okrasek v lončnicah. Ob koncu so otroci bučke podarili stanovalcem doma in verjamemo, da je kakšna bučka še dolgo krasila prostor marsikatere stanovalke in stanovalca doma.

T. K.

Otroke smo zaprosili, da zberejo svoje vtise, občutke, pričakovanja in jih zapišejo v poljuben tekst. Mi smo bili prijetno presenečeni. Pa vi?

Projekt Ustvari in podari bučko


7


Ko smo razmišljali, kaj vse je povezano z veselim decembrom in prazniki, smo prišli do velikih zanimivih in ustvarjalnih idej.

Odločili smo se, da bomo izvedli tri, ki so po našem mnenju imele največji odziv tako pri otrocih kot pri starostnikih.

S skupino otrok smo obiskali stanovalce v domu starejših občanov Trzin in skupaj izdelovali novoletne voščilnice. Nastale so prave umetnije, ob tem pa seveda ni manjkalo obujanja spominov na mladost in otroško veselje ob prazničnem vzdušju v tistih časih. Kako je bilo drugače, sila preprosto, vendar vseeno lepo. Stanovalke doma so bile navdušene, da so lahko voščilnice poslale svojim domačim. Takšne voščilnice ne dobi kar vsak, kajne?

December je vesel mesec, poln pričakovanj in lepih misli. In seveda zato kar najbolj primeren tudi za prijetna druženja in iskrivo ustvarjanje.

Zato smo medgeneracijske decembrske aktivnosti praznično obarvali.

Ob ideji, da v enem od domov za starejše občane skupaj s osnovnošolskimi otroci okrasimo jelko, je bila zelo toplo sprejeta, saj smo se odločili za krasitev na prav poseben način – tako, kot so to počeli nekoč. V današnjih časih je tak način poseben, včasih pa je bilo takšno okraševanje nekaj povsem običajnega. Namesto bunkic in svetlečih trakov smo na

jelko obesili mandarine, jabolka in orehe, tako kot so to počeli naše babice in dedki. Stanovalcem smo pričarali spomine na njihovo otroštvo, mladi pa se pri tem vse bolj zavedamo, da sreča in veselje ni v materialnih stvareh, pač pa v majhnih rečeh in skromnosti. Navdušenje pa je bilo tudi med najmlajšimi, ki so prvič lahko okraševali na takšen način. Hiteli so plesti kitke in ovijati orehe v svetleč papir.

Ko se leto poslavlja, je potrebno poskrbeti tudi za nov koledar. Tako smo se odločili, da s koledarji, ki so jih skupaj poslikali in okrasili otroci in stanovalci doma starejših občanov opremimo vseh pet nadstropij doma. Tako se bodo stanovalci celo leto spominjali na skupno druženje in ustvarjanje ter sklepanje novih poznanstev. Otroci in stanovalci so skupaj po skupinah izdelovali risbice s simboliko posameznega meseca, ki smo jih nato pričvrstili na koledarje. Ob tem gre posebna zahvala Tiskarni Vek Koper, ki nam je prijazno podarila koledarje in omogočila izvedbo delavnice. Nastali so pisani, predvsem pa edinstveni koledarji.

T. K.

Praznične delavnice


8

2012 – EVROPSKO LETO AKTIVNEGA STARANJA IN

MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI

3

majhne pozornosti.

Zato smo se v letu 2012 vsi – mladi, srednja generacija in starejši – trudili ustvarjati čim lepše in dobre medsebojne odnose ter graditi prijazno družbo. To nam je omogočilo najlepšo medgeneracijsko solidarnost.

Naj bo to tudi naša novoletna želja, da bomo med ljudi nosili ljubezen in prijaznost tudi v prihodnje.

V drušvu Novita smo v skladu z našo vizijo in Evropskim letom aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami v letu 2012

organizirali več različnih medgeneracijskih aktivnosti, ki so

vključevale vse starostne skupine.

Podrobno jih predstavljamo v nadaljevanju.

T. K.

Namen evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je povečati ozaveščenost o soočanju z izzivi, ki jih prinaša staranje, in deliti dobre prakse. Aktivno staranje daje starejšim ljudem možnost, da ostanejo v sferi dela in delijo svoje izkušnje z mlajšimi, da še naprej igrajo aktivno vlogo v družbi in živijo čim bolj zdravo, neodvisno in izpolnjujoče življenje.

2

potrditev, da smo na pravi poti in da pomagamo, da čim več starostnikov svojo starost preživi aktivno.

Pri našem delu se velikokrat srečujemo s starejšimi ljudmi. Mnogi svojo starost preživljajo zelo aktivno, veselo, obdani z veliko ljudmi, kljub bolezni in tegobam, ki so jih doletele. Žal pa je veliko tudi takšnih, ki vsak dan iščejo, kaj jih kje boli, vse jim gre narobe, nihče ni dovolj prijazen itd.

Zakaj taka razlika? Zakaj nekateri, ki so imeli vsega dovolj, imeli zelo lepo življenje, sedaj na starost, ko bi se lahko veselili toliko dobrega, iščejo samo probleme in težave? Odgovor je pravzaprav preprost. Kdor je v mladosti in srednjih letih zgradil lepe in prijazne odnose do soljudi okoli sebe, ta kljub tegobam preživlja lepo in aktivno starost, se veseli vsega, kar mu je bilo v starosti podarjeno, tudi še tako

1

Evropska unija z evropskim letom vsakič osrednjo pozornost posveti eni od družbeno pomembnih tem. Tako je evropski parlament razglasil leto 2012 za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Pod pokroviteljstvom Evropske komisije in držav članic je bilo promovirano zdravo, vitalno in vsestransko aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost.

Razmerja med generacijami se vse bolj spreminjajo. Te spremembe pa imajo velik vpliv na družbeno in gospodarsko življenje, nedvomno pa bodo posledice demografskih sprememb v prihodnje še izrazitejše. Spremembam bodo posebej izpostavljena področja socialne zaščite, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi področja šolstva, kulture, prostorskega planiranja, varnosti, prometa itd.

Aktivno staranje je vseživljenjski proces, ki stremi k izboljševanju zdravja, aktivni udeležbi v družbi in večji socialni varnosti vseh ljudi, so zapisali na straneh ministrstva ob predstavitvi evropskega leta.

Ob prebiranju namena in ciljev obeležitve evropskega leta aktivnega staranja se nehote spomnimo na vse naše prostovoljno delo in ljudi. Kar nekaj prostovoljcev se je že včlanilo v naše društvo in zato je potrebno še posebej poudariti: »Prostovoljci smo že aktivni. Nekateri med nami imajo komaj kaj časa zase.« Tako bo za vse nas to leto samo


9

1

V leto 2012 smo stopili s prijetnimi občutki in z zadovoljstvom z opravljenim delom v preteklem letu.

To je botrovalo odločitvi, da se v februarju ponovno zberemo z učenci in stanovalci doma in skupaj obujamo spomine. V prejšnjem letu smo skupaj izvedli dve zelo uspešni delavnici, ki sta bili nekako praznično obarvani. Ker je bil dan pred srečanjem kulturni praznik, Prešernov dan, so učenci presenetili stanovalce s krajšim kulturnim programom. Na šoli se kali kar nekaj nadarjenih umetnikov, o čemer smo se lahko prepričali na lastne oči, od pevcev, violinistk in igralca klavirja. Izkazali so se tudi stanovalci z recitiranjem pesmi in s kratkim kvizom o Francetu Prešernu. Učenci so, z manjšo pomočjo stanovalcev, uspešno odgovorili na vsa vprašanja.

Srečanje smo nadaljevali z ogledom fotografij, ki so nastale na lanskih delavnicah in s prebiranjem vtisov otrok, ki so jih pripravili otroci po vsaki delavnici. Za konec so nam stanovalci pripravili še svojevrstno presenečenje. Svojo hvaležnost in veselje ob našem druženju so izkazali s tem, da so pripravili in napisali krajše misli o našem dosedanjem skupnem ustvarjanju in njihovih občutkih. Vsakemu posebej so podarili napisano misel, skupaj z majhno sladko pozornostjo, čokoladico. Na tem srečanju smo se imeli zares lepo in tako smo le še bolj utrdili medsebojne vezi.

T. K.

2

Lepe misli: Kaj starostnikom pomeni druženje z otroki?

� Čutim spoštovanje do starejših.

Si želijo, da bi jih otroci večkrat obiskali.

Otroci so naši sončki.

Jih pomladi.

Jih osreči, ko vidijo nasmejane otroke.

Čutijo življenje v njih.

Čutijo pozitivno energijo do otrok.

Se spomnijo na svoje otroštvo.

Otroci jim polepšajo dan.

Se dobro počutijo v družbi otrok.


Spomini na lanskoletno ustvarjanje


10

1

V Društvu se zavedamo, da so mladi ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin.

S projektom ”Medgeneracijsko sodelovanje skozi oko osnovnošolca” smo mlade želeli spodbuditi k aktivnejšemu preživljanju prostega časa, ki bo krepil njihove medosebne odnose in odnose s starejšimi v njihovi okolici. Sodelovali so otroci iz treh osnovnih šol in stanovalci domov za starejše občane.

Posebnost naših delavnic je bilo predvsem kreativno ustvarjanje, kjer smo domišljiji pustili prosto pot. Cvetlični lončki so postali ptičje hišice, izdelovali smo različne obeske nenavadnih oblik, papirnate okraske itd.

Na takšen način smo mladim udeležencem približali pomen medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti do starejših ter jim pokazali, kako lahko različni generaciji sodelujeta in se med seboj dopolnjujeta.

Mladi so imeli v projektu še eno pomembno nalogo, saj so vsako delavnico posneli z namenom, da z nastalim video posnetkom tudi svojim vrstnikom, staršem in širši javnosti skupaj pokažemo kaj pomeni medgeneracijsko sodelovanje. Veliko smo se tudi pogovarjali,

2

učenci so opravili krajše intervjuje s starostniki in med seboj. Zaupali so nam, s kakšnimi občutki in pričakovanji so se soočali pred in po delavnicah. Na ta način so mladi krepili in izboljšali samopodobo.

Projekt je bil sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana.

Eden pomembnejših rezultatov projekta je nastali video, ki ponazarja medgeneracijsko sodelovanje v praksi, kot ga vidijo otroci. In v kolikor berete elektronsko obliko našega glasila kliknite TUKAJ in si oglejte nastali film.

V kolikor pa berete ”papirnato” verzijo vnesite v brskalnik:

https://vimeo.com/50078700

Prijeten ogled!

T. K.


Foto utrinki projekta

Projekt Medgeneracijsko sodelovanje skozi oko osnovnošolca


11

V projekt “V svetu lutk” so bili vključeni otroci od 6. do 11. leta starosti iz treh osnovnih šol. Namen tega projekta je bilo pozitivno vplivati na kakovost otrok in mladine ter razvijati njihovo ustvarjalnost in izboljšati možnosti za preživljanje prostega časa. Na naših delavnicah so otroci sami izdelali lutke iz kuhalnic, blaga in drugega materiala. Ustvarjene lutke so nato vključili v zgodbice, ki so si jih sami izmislili. Otroci so dobili možnost, da spoznajo svet lutk od blizu, obiskala jih je namreč lutkovna animatorka. Pokazala jim je, kako je potrebno z lutko ravnati in jim podala napotke, kako odigrati čisto pravo lutkovno predstavo. Na koncu so otroci nastopili s svojo lastno predstavo pred domačimi in učitelji in po odzivu gledalcev so nalogo opravili več kot odlično. Otroci so naše bogastvo in upamo, da smo s svojo dejavnostjo pripomogli k odkritju kakšnega skritega talenta. Projekt je bil sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana.

T. K.


Projekt V svetu lutk


12


Medgeneracijske delavnice


Projekt Ustvari in podati bučko 2012

2

so primerjali svoje izkušnje z branjem in ugotavljali, kakšne so razlike med bralnimi navadami nekoč in danes. Zanimiva debata je potekala, kakopak, ob čaju in prigrizkih. Tudi letošnje leto smo zaključili praznično. V Trzinu so prvošolčki v tamkajšnjem domu starejših občanov skupaj s stanovalci izdelovali voščilnice. Prav posebno praznično vzdušje pa smo pričarali v domu Moste - Polje, kjer so se učenci in stanovalci preizkusili v peki piškotov.

Med temi druženji so se stkale trdne prijateljske vezi in vsi že nestrpno pričakujemo prihodnja srečanja. T. K.

1

Med letom smo izvedli kar nekaj medgeneracijskih delavnic in srečanj. S tem smo obogatili letošnje evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Namen teh delavnic je bilo druženje, zabava, ustvarjanje in medsebojno sodelovanje. Na ta način smo spodbujali spoznavanje drugih generacij, saj se lahko ena od druge marsikaj naučijo. Starejši imajo veliko modrosti in izkušenj, mladi pa veliko energije in kreativnosti. V mesecu marcu, ki velja za praznik žensk, smo izdelovali rožice iz papirja, kjer so stanovalke doma prevzele vlogo učiteljic, otroci pa so svoje mame razveselili za dan žena. Sledilo je prijetno presenečenje otrok, ki so obiskali Stanovalce doma starejših in jim zaplesali irski ples ter jim v spomin podarili gumbke sreče. Da se ne bi med poletnimi počitnicam preveč pogrešali, smo se družili tudi poleti, v kar dveh domovih za starejše. Počitniške medgeneracijske delavnice so potekale enkrat tedensko, otroci, prostovoljci in starostniki so se družili ob raznih ustvarjalnih delavnicah in družabnih igrah. Da je knjiga skupni imenovalec vseh generacij, smo izkusili na naši prvi knjižni čajanki. Otroci in starostniki

Letos smo že drugič pripravili medgeneracijski projekt “Ustvari in podari bučko”. Sodelovali so učenci štirih osnovnih šol in stanovalci domov za starejše občane iz Ljubljane in okolice. Tudi tokrat so se preizkusili v ročnih spretnostih, in sicer so bučke barvali, šivali in izrezovali, uporabili pa so tudi pripomočke iz narave, npr. listje, storže, vejice. Vsi končni izdelki so bili razstavljeni v domu, na ogled tudi obiskovalcem doma. Na delavnicah se vedno znova dokazuje, da imajo starejši še veliko ustvarjalne žilice, ki jim jo pomagajo udejaniti otroci. “Noč čarovnic” zagotovo ni praznik, ki bi ga starejši praznovali, je pa to priložnost, da starostnikom predstavimo nekaj novega, mlade pa osveščamo, da je skrb za bližnjega in čut za sočloveka pomembna življenjska vrlina. Naša želja v društvu Novita je, da bi ta projekt postal stalnica in bi torej potekal vsako leto konec meseca oktobra. Čeprav so to na prvi videz preproste ustvarjalno družabne delavnice, upamo, da bodo te delavnice vsaj nekatere otroke spodbudile, da bodo kdaj pa kdaj tudi sami odšli na obisk h kateremu od stanovalcev doma, s katerim so že vzpostavili stik in se družili. Čeprav traja obisk le pet minut, je to za nekoga, ki je osamljen in so mu dnevi vsak dan enaki, zelo pomembno sporočilo, da je še vedno socialno bitje.


13

V tem letu smo se udeležili nekaterih prireditev, kjer smo sodelovali tudi z našo stojnico. Namen teh obiskov je predstavitev našega Društva, naših aktivnosti in ciljev.

Obiskovalce želimo seznaniti, kje in na kakšen način lahko sodelujejo z Društvom Novita, kako potekajo naše aktivnosti in navsezadnje je naša želja pridobiti čim več novih članov. Naša vloga pa ni bila zgolj predstavitev našega dela, obiskovalce smo poskušali tudi aktivneje vključiti.

Mimoidoče smo pozvali, da napišejo kakšno lepo misel ali željo, namenjeno stanovalcem domov po vsej Sloveniji. S tem smo posameznike ozaveščali o problematiki socialne izključenosti starejših oseb in naš cilj v prihodnje je uokviriti in prenesti te želje v vse domove za starejše. Za mlajše obiskovalce smo pripravili kreativne delavnice, na katerih so izdelovali okraske in darila iz lesenih kuhalnic.

Obiskali smo:

• Bazar nevladnih organizacij v Ljubljani

• Sejem mladi, aktivni, atraktivni na Jesenicah

• Tržnica nevladnih organizacij v Postojni • Festival prostovoljstva v Ljubljani

• Novoletni bazar

T. K.

SEJMI IN PRIREDITVE


14

Prostovoljstvo je vrednota, ki nas popelje v osebno rast, duševno zrelost. Živimo v času, kjer prevladujeta težnja po bogatenju in potrošništvo. Poraja se vprašanje, kaj je uspeh, kdo je uspešen. Za marsikoga je uspešen tisti, ki ima veliko denarja, dober avto, veliko hišo, ugled in status v družbi. Zame je že od nekdaj uspešen tisti, ki je srečen in nosi veselje v srcu. Tisti, ki se zjutraj prebudi z nasmehom, da mu je podarjen še en dan v življenju, ki ga je vredno izkoristiti in preživeti kar se da najbolje. Najbolj pa osreči vedenje, da si nekomu pomagal in naredil nekaj dobrega. Marsikomu se zdi nenavadno, da nekdo žrtvuje svoj prosti čas za prostovoljno delo. Delo, za katerega ne prejme nikakršnega plačila, vsaj ne v denarju. Plačilo seveda je, vendar se ga ne da prešteti. Plačilo je že zavedanje, da si morda nekomu spremenili življenje na bolje. Ko sem se prvič srečala s starostniki v društvu Novita, sprva nisem vedela, kaj pričakovati. Bodo stanovalci doma pripravljeni sodelovati, kako nas bodo sprejeli, so bila vprašanja, ki so se mi porajala. Skrb je bila seveda odveč. Šele ob obisku stanovalcev doma sem se zavedala, kako željni so druženja in kako z radostjo sprejmejo obiske otrok. Vedno znova nas ob slovesu prosijo, naj pridemo še kdaj in kako lepo jim je z nami. Večkrat se moramo spomniti nanje. Morda se težko soočamo z lastnimi strahovi. Vsakega med nami je strah staranja, smrti. Manj pogosto kot se s tem soočimo, bolj si zatiskamo oči pred spoznanjem, da bomo tudi mi nekoč starejši in morda osamljeni. Glavni razlog za to, da sem prostovoljka je, da rada pomagam drugim. Krasen občutek je, ko si morda le uro ali dve svojega časa namenil nekomu, pa si mu s tem polepšal ves dan. Prostovoljstvo je dragocena stvar, ki mi veliko pomeni. Po vsakem obisku veš, da si spet nekaj lepega storil. Vsak od nas ima svojo zgodbo o tem, zakaj rad pomaga. Še več pa je zgodb tistih, ki to pomoč potrebujejo. P. C.

BESEDA PROSTOVOLJCA

Spoštovani bralci,

K sodelovanju vabljeni tudi vi, da z nami podelite kakšno prostovoljsko, medgeneracijsko izkušnjo, mnenje ali idejo.

Vaših prispevkov bomo veseli in jih bomo objavili v naslednji izdaji.

Prispevke nam pošljite po elektronski pošti na [email protected] ali po pošti na naslov

Društvo Novita Brezje pod Nanosom 3a 6225 Hruševje

Zakaj sem postala prostovoljka?


15

RESNO O …

3

za pomoč. Takrat je potrebno poiskati nekoga, ki nam bo pripravljen pomagati. Še posebej si to želimo ali pa potrebujemo, če je situacija za iskalca pomoči (zelo) neprijetna. Takrat želi oseba to z nekom deliti in se razbremeniti. V takšnih primerih velikokrat nastopijo prostovoljci, ki so pripravljeni posvetiti svoj čas, energijo, znanje in izkušnje osebi, ki je ne poznajo.

Pasti prostovoljstva

Žal pa ima lahko tudi ta, v življenju tako koristna in potrebna lastnost – solidarnost, negativne in celo škodljive posledice. Predvsem za osebo, ki želi pomagati. Še posebej je to moč opaziti pri prostovoljcih, ki se zavestno odločijo pomagati eni osebi dolgoročno ali večjemu številu oseb v akutni stiski. Te t.i. pasti se lahko pojavijo na več različnih ravneh, kot so čustvena, vedenjska, socialna ali ekonomska. Nekatere izmed teh pasti bom naštela in na kratko opisala. Prekomerna navezanost, pojav zlorab in/ali izkoriščanja. Naštete pasti lahko doletijo prostovoljca ali osebo kateri pomaga. Pri prekomerni navezanosti ima prostovoljec (oseba, ki želi pomagati) občutek, da mora za vsako ceno pomagati osebi. Oseba, ki potrebuje pomoč, pa se preveč obrača na prostovoljca in sama niti ne poskuša več iskati rešitve. Ta oblika odnosa vsekakor ni zdrava za nobeno od udeleženih oseb. Pri zlorabi in/ali izkoriščanju je potrebno opozoriti, da so včasih meje zelo zabrisane, in izkoriščena

2

Samopomoč lahko opredelimo kot socialni vzgib v človeku, da skuša sam rešiti svojo stisko ali okrepiti svojo socialno klenost (krepkost) za kljubovanje težavam ter da pomaga svojim v okviru družine ali druge skupine in skupnosti ter njegovo težavo doživlja tudi kot lastno stisko (Ramovš, 2003). Medtem, ko je solidarnost opredeljena kot informacijski in energetski vzgib za pomoč kateremukoli človeku, ki je v težavi in stiski. Pomagamo mu zato, ker je človek in ne zato, ker je eden izmed nas (Ramovš, 2003).

Pri vidiku solidarnosti sodelujeta dve osebi, in sicer oseba, ki neko pomoč potrebuje in oseba, ki je pripravljena pomoč nuditi, brez kakršne koli oblike plačila ali vračila. Potreba po solidarnosti in samopomoči je še posebej izrazita pri prostovoljcih, ki imajo bolj izraženo potrebo pomagati sočloveku in narediti nekaj dobrega – koristnega. Prostovoljec v sebi istočasno doživlja potrebo po solidarnosti in samopomoči.

O iskanju pomoči

Ljudje se tekom svojega življenja srečujejo z raznimi dilemami in stiskami. Dnevno se porajajo različne težave in problemi, ki jih večinoma lahko rešimo sami ali v krogu svoje družine, prijateljev, skupnosti. Včasih pa je tegoba preveč neprijetna, mogoče intimna ali pa se celo nanaša na katero izmed zgoraj naštetih oseb, s katerimi se po navadi o težavah in problemih pogovarjamo in skupaj iščemo ustrezno rešitev. Lahko pa oseba nima nikogar, ki bi ga prosila

1

S spodnjim sestavkom želim opozoriti, da ima lahko

medsebojna pomoč in dobrodelnost tudi negativne plati, o katerih se malo manj govori in piše.

Ko govorimo o medsebojni

pomoči, mislimo na sodelovanje v

medsebojnih odnosih, družini,

službi. Povsod, kjer lahko pride

do interakcije dveh ali več oseb.

Medsebojna pomoč je značilna za

vsa živa bitja. Primarno najprej

pomagamo sami sebi, če nam ne

uspe rešiti težave, se obrnemo na

nekoga drugega po pomoč.

V vsakdanjem življenju se dnevno srečujemo z medsebojno pomočjo in s sodelovanjem. Če želi človeštvo preživeti, si moramo medsebojno pomagati in sodelovati. Že od rojstva naprej prejemamo in dajemo različne oblike pomoči (od nasmeha dalje) svojim bližnjim, družini in okolici. Sem se ne prišteva le materialna pomoč in razne oblike uslug in storitev. Včasih je bolj pomembna lepa beseda, pogovor, naklonjenost, nasmeh ali objem, namenjen osebi, ki se je znašla v stiski in ji je hudo. S tem, ko nekomu pomagamo, se krepi posameznikov občutek solidarnosti in zadovoljuje potreba po samopomoči – zadovoljevanju svojih lastnih potreb.

Samopomoč in solidarnost

Za lažje razumevanje bom opredelila pojma samopomoč in solidarnost.

PROSTOVOLJSTVO SKOZI SRČNOST IN SOLZE


16

RESNO O …

6

vzame odmor in se odmakne ter mogoče deluje na kakšnem drugem, ne tako stresnem področju. S tem poskrbi za lastno razbremenitev in zmanjša možnost pojava katere izmed pasti. Prav tako je za te osebe priporočljivo, da se ukvarjajo še s kakšno sprostitveno dejavnostjo, hobijem, kjer lahko sprostijo svoje »ventile«. Zaključek

Če pasti poznamo in vemo, da obstajajo, smo zaradi tega samo še boljši pri opravljanju prostovoljnega dela, saj se zavedamo pomena svojega dela z vsemi prednostmi in slabostmi, ki jih prinaša. Noben trud, čas, znanje in energija niso zaman, ko se nam nekdo v zahvalo nasmehne, nam stisne roko, pove, da je srečen. S tem je poplačan ves trud. Biti prostovoljec in pomagati ljudem je častno dejanje zato moramo biti ponosni nase.

Literatura:

Ramovš, Jože (2003). Kakovostna starost: Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana. Inštitut Antona Trstenjaka.

Krajnc, Tadeja (2010). Kritična ocena prostovoljnega dela. Ljubljana. Magistrsko delo.

Tadeja Krajnc, mag. var.

5

V praksi je pri odkrivanju teh pasti poleg njihovega poznavanja, velikega pomena medsebojna komunikacija in ustrezna usposobljenost prostovoljcev (oseb, ki pomoč nudijo). Pasti so vezane bolj ali manj na osebnostne lastnosti prostovoljca, zato je pomembno, da pred začetkom opravljanja te oblike pomoči, vsakega prostovoljca dobro spoznamo in s tem zmanjšamo možnost nastanka negativnih posledic. Pri prostovoljnem delu so v veliko pomoč pri opozarjanju na možne pasti individualna ali skupinska srečanja (supervizija). Na teh srečanjih (z mentorjem, s strokovnimi delavci, z ostalimi prostovoljci), se preko pogovora hitro opazi kakšna dodatna skrb, dvomi v pravilno reagiranje, zmedenost osebe. Obenem pa se pridobijo nova znanja, delijo se izkušnje z ostalimi, rešujejo se morebitne težave, iščejo se rešitve. Predvsem se nudi prostovoljcem podporo, motivacijo za nadaljnje delovanje. S konstantnim spremljanjem lahko pri posameznemu prostovoljcu opazimo določene spremembe, ki nakazujejo določene težave in jih pravočasno zaznamo. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da so srečanja, namenjena razbremenjevanju prostovoljcev zelo potrebna in omogočajo, da vsak pridobi potrditev o pravilnosti ravnanja, o morebitnih dvomih se lahko posvetuje z ostalimi, obenem pa rešuje osebne stiske, ki se lahko ob tem delu pojavljajo. Zaželeno je, da si prostovoljec, oseba, ki nudi pomoč, predvsem na socialnem področju vsake toliko

4

ali zlorabljena oseba tega sploh ne opazi. Razlog je lahko v prekomerni navezanosti – tudi čustveni. Pri tej pasti so lahko v vlogi žrtve tako oseba, ki nudi pomoč, kot oseba, ki potrebuje pomoč. Ponotranjenje stiske, otopelost in neobčutljivost, pretirano žrtvovanje ter občutek izčrpanosti in izgorelosti, so pasti, ki se predvsem pojavljajo pri prostovoljcih. Ko nam nekdo pripoveduje o svojih težavah, večinoma sočustvujemo s to osebo, želimo se vživeti v njeno zgodbo, ji pokazati, da jo razumemo in spodbujamo. Ob enem pa se moramo zavedati, da je z osebo, ki je v stiski, lažje manipulirati in jo izkoristiti. Pomembno je, da se kot prostovoljci znamo vrniti nazaj v svoje življenje in da ne prenašamo teh zgodb v svoje zasebno življenje. Nasprotje ponotranjenju je neobčutljivost, ko nam je vseeno, ko zmanjka energije in volje, ko se nam težave osebe ne zdijo pomembne. Dolgotrajno razdajanje za druge lahko privede do izčrpanosti in izgorelosti. Kaj hitro se v takem primeru zgodi, da kar naenkrat oseba, ki je do sedaj pomagala drugim, sama potrebuje pomoč. V takšni situaciji ni več primerna in kompetentna za opravljanje prostovoljnega dela, saj lahko povzroči več škode kot koristi. Potreben je daljši počitek in odmik od tovrstne oblike pomoči. Vse te omenjene pasti se da pravočasno prepoznati in preprečiti. Prav tako pa lahko vse zgoraj omenjene pasti prezrcalimo v vsakdanje življenje in odnose. Pasti – kako se jim izogniti in jih

preprečiti


17

KAKO LAHKO SODELUJEM?

Postanite član Društva Novita in s tem podprite prizadevanja Društva. Član društva lahko postane vsak, ki izpolni pristopno izjavo, se zaveže, da bo deloval v skladu s Statutom društva in plačeval članarino.

Letna članarina znaša

• 20 € za zaposlene

• 10 € za brezposelne osebe, dijake in študente

• 50 € za pravne osebe

• za otroke do 15. je brezplačna.

Pristopno izjavo najdete na zadnji strani glasila.

Postani prostovoljec V Društvu Novita vam nudimo veliko različnih možnosti, kjer lahko izrazite svojo kreativnost in celo odkrijete kakšen skriti talent, za katerega morda niste vedeli, da ga imate. Odločitev za prostovoljno delo ni vedno lahka. Vprašati se moramo, kaj je tisto, kar nas razveseljuje in na kakšen način se lahko vključimo v mnoge dejavnosti, ki jih ponujamo različne organizacije. Izkušnje, ki jih pridobimo s prostovoljnim delom, so neprecenljive.

Kako se vključiti? Na naši spletni strani najdete aktualne projekte in dejavnosti. Če bi se radi z nami posvetovali, smo dosegljivi preko telefona ali elektronske pošte. Če niste prepričani, ali je delo s starejšimi ali mladimi za vas, vas vabimo, da se udeležite kakšne naše delavnice. Morda vas bo ravno ta izkušnja prepričala, da se nam pridružite.


18

V prihajajočem letu pripravljamo kar nekaj projektov in aktivnosti. Navajamo le nekatere:

- Projekt ”Tu sem – z nami si” - Projekt ”Od 0 – 100-skupaj” - Ustvarjalne delavnice za otroke - Tradicionalni projekt ”Ustvari in podari bučko”

Za ostale aktivnosti pa spremljajte našo spletno stran ali naše glasilo. Naslednje bo izšlo junija.

Podrobnosti o posameznih aktivnostih lahko izveste na naši spletni strani.

NAPOVEDNIK

OGLASNO SPOROČILO

Na pomoč so priskočili


19

PRISTOPNA IZJAVA

!Spletna(stran:!www.drustvo+novita.org!

e+mail:!info@drustvo+novita.org(Tel.:(070+285+081(

(

(

Pristopna izjava Spodaj podpisani/a ________________________________________, rojen/a___________________, Ime in priimek zapišite s tiskanimi črkami

Stanujoč/a ___________________________________, poštna št., kraj ________________________,

e-pošta_____________________________________, tel.___________________________________, izjavljam, da želim postati član/članica Društva NOVITA ter da sem seznanjen/a s statutom društva in da ga bom spoštoval/a.

Letna članarina znaša (ustrezno označite)

10€ (upokojenci, študenti, brezposelni)

20€ (zaposleni)

brezplačno za otroke do 15. leta

50€ pravne osebe

Članarino nakažite na račun Društva Novita, po spodnjih podatkih:

TRR odprt pri PBS: SI56 9067-2000-0792-745 Namen: plačilo članarine za leto 201�

Koda namena: OTHR

Referenca/sklic: datum plačila

Kraj in datum Podpis

_______________________________ ________________________________

Zakoniti zastopnik Če je oseba mlajša od 15. let ________________________________

Prosimo, da nam natisnjeno in podpisano izjavo pošljete na naslov:

Društvo Novita Brezje pod Nanosom 3a

6225 Hruševje (

VOŠČILO

Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo – srečo, svobodo in duševni mir – vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu.

Tudi takrat, ko vam je najbolj težko, obstaja žarek upanja za srečo. Dovolite mu, da vas spremlja tudi

v letu, ki prihaja.

Naj vam novo leto prinese obilo zdravja, veselja in osebne sreče.

Srečno 2013

Prva številka

Documents

Transcript of Prva številka