Maš prou... Tolk časa že čakamo, da so

prispevki že skoraj zastarali... a so vseeno

vredni ogleda...

...kolk časa že čakam taleMCcajtng...

indirin stolpiček

Minil je še en »veseli« december, še en pred novoletni čas, še eno rajan-je, še en ognjemet in še en niz tistih »površinskih« voščil, polnih upanja, da bo po polnoči življenje obr-nilo nepopisan list in se pri pričelo obračati z veliko sreče, zdravja, ljubezni denarja… Nisem črnogleda, ampak se mi zdi, da se teh želja, voščil ter upanja poslužujejo le tisti, ki so zaslepljeni. Le malo je tistih »zares iskrenih«. In kako to vemo? Ne moremo vedeti…Vendar pa obstaja razlika med ljudmi: tistimi, ki to želijo prav vsak dan in tistimi, ki to »želijo« samo dvakrat na leto-za rojstni dan in ob novem letu.Čedalje manj je ljudi, ki jim je novo leto vsak dan. Čedalje manj je ljudi, ki so srečni prav ob tistih »ma-lih« podrobnosti (pa vendarle so to za nekoga velike podrobnosti). Spoštujem ljudi in jih imam nekako za vzgled. Vendar tiste ljudi, ki se veselijo še enega snidenja s teboj (pa čeprav le ob cigareti), ki se veselijo, če te vidijo nasmejanega in srečnega, ki se veselijo zgolj še enega sončnega žarka ob nizu tur-obnih dni, ki se veselijo misli da gredo zvečer na telovadbo, da bodo brali knjigo, da bodo preživeli še en večer ob svoji družini…Skratka, občudujem ljudi, ki jim je vsak dani dan na tem planetu praznik. Ljudi, ki niso tako usmerjeni v službo, denar ter materialistične dobrine…Da vem, nekateri boste rekli:«saj brez tega ne gre!« Se strinjam. Ne gre. Vendar pa je razlika ali vse te stvari počnemo z zadovoljstvom ali pa je to samo še en »oh, samo še ta dan, potem pa ZO-PET vikend.« Ne, ne želim si takega življenja! Hvala. Želim si uživati v njemu. In sem na dobri poti.Čeprav težko vstajam, si vsakič znova rečem:«no pa daj Indira. Danes te zagotovo čaka vsaj pet stvari, ki te bodo osrečile.« Res je: veselim se časa, ki ga preživim na vlaku ob poslušanju klasične glasbe, ko se posvetim samo sebi, veselim se nas-meha, ki mi ga pošlje blagajničarka na železniški postaji, veselim se sprehoda do službe, veselim se prijaznih pozdravov in nasmehov (vsak dan zapored) svojih sodelavk in sodelavcev, veselim se sončka, ki posije v mojo pisarno nenadoma, nenadnega klica svojega očeta kar tako, veselega mahanja z repom

svojega Lorda, objema svoje sestre, skupnega smeha z mojim mlajšim bratom, branja knjige ali zgolj lepotičenja pred ogledalom…in da: veselim se vsake malenko-sti, ki si jo lahko v tem življenju in na tem planetu. Pa da ne bo pomote: tisti, ki me »poznajo«, vedo, da to energijo poizkušam deliti tudi med ljudi…Ne rečem, da mi je življenjska pot posuta z ročicami in, da jo tako tudi vidim – še zdaleč ne – vendar pa sem se odločila za eno: tudi »grde« reči bom predelala, jih vzela kot nekaj kar se pač mora zgoditi in, kot nekaj za kar lahko rečem da je nekako pozitivno oz. kot šolo in da se nekatere stvari lahko naučim iz njih. Vsako malenkost v mojem življenju bom poizkušala izkoristiti le tako, da bo iz njih »vrela« le pozitivna en-ergija. Kajti stvari z »negativnim« predznakom nas le omejujejo-nas same in povezano s tem tudi naše bližnje oziroma ljudi, ki so nam blizu. Da se vrnem k novem letu. Za tiste ljudi, ki to življenje »živijo« (v pravem pomenu besede) in ga kot takega tudi občutijo, vedo, da je vsak dan novo leto. Ka-korkoli nas življenjske situacije in preizkušnje poizkušajo prepričati v nasprotno in, ko pridemo do tiste točke v življenju ko rečemo:«ne gre več!«, si zapomnite le eno: da so lahko tudi najhujše življenjske preizkušnje v življenju v nekem pogledu tudi pozitivne. Na nas je le da odpremo oči in pretehtamo oz. jih poiščemo katere so tiste, ki so v naših očeh pozitivne. Bodite sami sebi dedek mraz VSAK DAN! Nagradite se z nasmehom, pozitivno energijo, veseljem, srečo…Počnite stvari, ki vas veseli-jo, ne glede na to ali jih počnete sami ali v »duetu«. Če sami sebe ne nagradite in se nimate radi, potem vas tudi drugi ne morejo imeti! Če zaključim celotno zgodbo: življenje in naša okolica sta polni lepih stvari, le odprimo oči in jim pustijo, da pridejo do nas.Pa srečno na poti iskanja lepih stvari, ki vas osrečujejo! Iskreno.

Indira MAcANOVIČ

pesem - ne, kritika alias kritična pesem

ObvejevanjeI.

Sava šumi,ob bregovih

drevesa šumijo.Vrbe žalujke,

rastejo veselo.Parčki in mularija,psov sprehajalci,

sprehajajo sev sencah žalujk.

II.Ob mostu visečem

krasijo se eksotični javorji,

saj namrečniso domači prav.Nasproti eksotov

pa kraljujejo drevesa tri, ta bukava in ena smrečna.

III.Vpraša se človek,

le kaj skupnega imaj živa bitja zeleneča vsa?

IV.Prihaja roka železnak vsem, prav vsem,

leta vsa.Neusmiljena oranžna,

hladna, kovinska…Kajti prereže jim ude,

čisto od vratuin ramen

odreže glavo.Teče jim življenjski tok

počasi po deblu…Misli bitij

pa se že bojujejoz mislijo na to,

kako težko,vseenergijsko jemajoče,

se bo zopet soočiti s popolno prenovo

svojega telesa

V.Ljudje,

ki poznajo drevesase mi smejijo,

vice sestavljajo,kako tam ob Savi

rastejo prekle.In kako smreke

ostajajo brez glav,da sušijo se naprej.Eksotov hvala bogu

niso videli.

VI.A moje misli

prežema miselKdo vodi roko železno

in usmerja na potKovinsko glavo?

Ali je lastnikbelo oranžna hiša?

Ali siva hišana nasprotnem bregu?

Ali strokovnjaki vsi ušli so z zemljice te?

Ja, naslovne kritike - ampak pesmi

je OBVEJEVANJE

Branka OJNIK

indirin stolpiček

Minil je še en »veseli« december, še en pred novoletni čas, še eno rajan-je, še en ognjemet in še en niz tistih »površinskih« voščil, polnih upanja, da bo po polnoči življenje obr-nilo nepopisan list in se pri pričelo obračati z veliko sreče, zdravja, ljubezni denarja… Nisem črnogleda, ampak se mi zdi, da se teh želja, voščil ter upanja poslužujejo le tisti, ki so zaslepljeni. Le malo je tistih »zares iskrenih«. In kako to vemo? Ne moremo vedeti…Vendar pa obstaja razlika med ljudmi: tistimi, ki to želijo prav vsak dan in tistimi, ki to »želijo« samo dvakrat na leto-za rojstni dan in ob novem letu.Čedalje manj je ljudi, ki jim je novo leto vsak dan. Čedalje manj je ljudi, ki so srečni prav ob tistih »ma-lih« podrobnosti (pa vendarle so to za nekoga velike podrobnosti). Spoštujem ljudi in jih imam nekako za vzgled. Vendar tiste ljudi, ki se veselijo še enega snidenja s teboj (pa čeprav le ob cigareti), ki se veselijo, če te vidijo nasmejanega in srečnega, ki se veselijo zgolj še enega sončnega žarka ob nizu tur-obnih dni, ki se veselijo misli da gredo zvečer na telovadbo, da bodo brali knjigo, da bodo preživeli še en večer ob svoji družini…Skratka, občudujem ljudi, ki jim je vsak dani dan na tem planetu praznik. Ljudi, ki niso tako usmerjeni v službo, denar ter materialistične dobrine…Da vem, nekateri boste rekli:«saj brez tega ne gre!« Se strinjam. Ne gre. Vendar pa je razlika ali vse te stvari počnemo z zadovoljstvom ali pa je to samo še en »oh, samo še ta dan, potem pa ZO-PET vikend.« Ne, ne želim si takega življenja! Hvala. Želim si uživati v njemu. In sem na dobri poti.Čeprav težko vstajam, si vsakič znova rečem:«no pa daj Indira. Danes te zagotovo čaka vsaj pet stvari, ki te bodo osrečile.« Res je: veselim se časa, ki ga preživim na vlaku ob poslušanju klasične glasbe, ko se posvetim samo sebi, veselim se nas-meha, ki mi ga pošlje blagajničarka na železniški postaji, veselim se sprehoda do službe, veselim se prijaznih pozdravov in nasmehov (vsak dan zapored) svojih sodelavk in sodelavcev, veselim se sončka, ki posije v mojo pisarno nenadoma, nenadnega klica svojega očeta kar tako, veselega mahanja z repom

svojega Lorda, objema svoje sestre, skupnega smeha z mojim mlajšim bratom, branja knjige ali zgolj lepotičenja pred ogledalom…in da: veselim se vsake malenko-sti, ki si jo lahko v tem življenju in na tem planetu. Pa da ne bo pomote: tisti, ki me »poznajo«, vedo, da to energijo poizkušam deliti tudi med ljudi…Ne rečem, da mi je življenjska pot posuta z ročicami in, da jo tako tudi vidim – še zdaleč ne – vendar pa sem se odločila za eno: tudi »grde« reči bom predelala, jih vzela kot nekaj kar se pač mora zgoditi in, kot nekaj za kar lahko rečem da je nekako pozitivno oz. kot šolo in da se nekatere stvari lahko naučim iz njih. Vsako malenkost v mojem življenju bom poizkušala izkoristiti le tako, da bo iz njih »vrela« le pozitivna en-ergija. Kajti stvari z »negativnim« predznakom nas le omejujejo-nas same in povezano s tem tudi naše bližnje oziroma ljudi, ki so nam blizu. Da se vrnem k novem letu. Za tiste ljudi, ki to življenje »živijo« (v pravem pomenu besede) in ga kot takega tudi občutijo, vedo, da je vsak dan novo leto. Ka-korkoli nas življenjske situacije in preizkušnje poizkušajo prepričati v nasprotno in, ko pridemo do tiste točke v življenju ko rečemo:«ne gre več!«, si zapomnite le eno: da so lahko tudi najhujše življenjske preizkušnje v življenju v nekem pogledu tudi pozitivne. Na nas je le da odpremo oči in pretehtamo oz. jih poiščemo katere so tiste, ki so v naših očeh pozitivne. Bodite sami sebi dedek mraz VSAK DAN! Nagradite se z nasmehom, pozitivno energijo, veseljem, srečo…Počnite stvari, ki vas veseli-jo, ne glede na to ali jih počnete sami ali v »duetu«. Če sami sebe ne nagradite in se nimate radi, potem vas tudi drugi ne morejo imeti! Če zaključim celotno zgodbo: življenje in naša okolica sta polni lepih stvari, le odprimo oči in jim pustijo, da pridejo do nas.Pa srečno na poti iskanja lepih stvari, ki vas osrečujejo! Iskreno.

Indira MAcANOVIČ

pesem - ne, kritika alias kritična pesem

ObvejevanjeI.

Sava šumi,ob bregovih

drevesa šumijo.Vrbe žalujke,

rastejo veselo.Parčki in mularija,psov sprehajalci,

sprehajajo sev sencah žalujk.

II.Ob mostu visečem

krasijo se eksotični javorji,

saj namrečniso domači prav.Nasproti eksotov

pa kraljujejo drevesa tri, ta bukava in ena smrečna.

III.Vpraša se človek,

le kaj skupnega imaj živa bitja zeleneča vsa?

IV.Prihaja roka železnak vsem, prav vsem,

leta vsa.Neusmiljena oranžna,

hladna, kovinska…Kajti prereže jim ude,

čisto od vratuin ramen

odreže glavo.Teče jim življenjski tok

počasi po deblu…Misli bitij

pa se že bojujejoz mislijo na to,

kako težko,vseenergijsko jemajoče,

se bo zopet soočiti s popolno prenovo

svojega telesa

V.Ljudje,

ki poznajo drevesase mi smejijo,

vice sestavljajo,kako tam ob Savi

rastejo prekle.In kako smreke

ostajajo brez glav,da sušijo se naprej.Eksotov hvala bogu

niso videli.

VI.A moje misli

prežema miselKdo vodi roko železno

in usmerja na potKovinsko glavo?

Ali je lastnikbelo oranžna hiša?

Ali siva hišana nasprotnem bregu?

Ali strokovnjaki vsi ušli so z zemljice te?

Ja, naslovne kritike - ampak pesmi

je OBVEJEVANJE

Branka OJNIK

Alenka Urbancdirektorica mladinskega centra litija

Slika 6: jež in pTič - Stanujem v Kresnicah. Moža si ne upam dat na sliko. Tole sta najima prijateljčka: Baraba (papagaj vrste barabant) in hišni ježek Miško. Tudi onadva sta prijatelja.

Od novega leta naprej delam na Mladinskem centru v Litiji.Torej boste verjetno dobili mene na telefon, ko boste klicali v MC. prebrala bom tudi vašo pošto, ki jo boste poslali na mc.litija@siol.net :) čakam, da pokličete, pišete, se oglasite na ponoviški. Da bo vse troje lažje, se bom na kratko predstavila. Kar s slikicami.

Slika 1: jaz OB SanKah - Tudi jaz sem bila včasih majhna. To so bili časi, ko je bilo pozimi še veliko snega in v Kresnicah še ni bilo športne dvorane (zdaj stoji ob tej cesti).

Slika 2: eKipa za KOšarKO - hitro sem zrastla, študirala in igrala košarko v ekipi Litije. To so bili časi!

Slika 3: OB piraMiDi - Od nekdaj sem želela potovat. Od nekdaj sem si izpolnjevala želje in dosegala cilje. piramida je še vedno taka kot jo vidite, jaz sem se pa malo spremenila.

Slika 4: SLiKa z BaLOniTale je pa s prehoda v novo tisočletje. rada sem s prijatelji. Svet je z njimi lepši. Tudi s tabo.

Slika 5: SLiKa S ServiSa - Od nekdaj delam z mladimi: Litija, študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Klub K4 – tale pa je s študentskega servisa na Borštnikovem trgu v Ljubljani.

en Lep pOzDrav vSeM, čaKaM vaše preDSTaviTve...

neformalna skupina Kompas, ki deluje pod okriljem Mladin-skega centra Trbovlje, je litijske MC-jevce povabila na pred-stavitev svojega projekta (z)najDi Se!

Gre za knjižico v kateri so predstav-ljena vsa društva v občini Trbovlje v katera se lahko vključujejo mladi, kot aktivni člani ali pa ta društva ponujajo storitve, ki jih lahko upora-bljajo tudi mladi. področja delovanja so zelo različna: kultura, šport, prosti čas, kulinarika, sociala, hortikultu-ra,... Knjižici je dodan tudi koledar za leto 2008.

Skratka kopica zanimivih in upo-rabnih informacij za mlade. hkra-ti tudi prvi vodnik po društvih v občini Trbovlje. projektna skupina je knjižico natisnila v 3.000 izvodih in jih brezplačno razdelila po os-novnih in srednjih šolah v občini, po društvih in prostorih, kjer se zbi-rajo mladi. Opravili so tudi anketo in ugotovili, da knjižica najbolj koristi osnovnošolcem in srednješolcem. Ti se odločajo o aktivnem preživljanju prostega časa in jim informacija o možnostih najbolj koristi.

namen predstavitve pa ni bila vse-bina knjižice, ampak njen nastanek. nastala je namreč skoraj izključno s sredstvi evropske unije, programa Mladi v akciji. program nudi pod-poro za lokalne, evropske in medn-arodne mladinske projekte, ki spod-bujajo mladinsko delo in neformalno učenje. razdeljen je na številne pod-

Novoletna mrzlica se je dotaknila tudi nas. Namesto darilc nad kaminom, smo se odločili, da zberemo tiste najbolj pridne in se povabimo na eno super večerjo.

Večerja je bila nekaj posebnega saj nekaterih povabljenih ne vidiš vsak dan, pa tudi ob dobri hrani in pijači nismo ostali ravnodušni.

Med prijetnim klepetom smo nestrpno čakali na sejo Občinskega sveta, kjer je bila na ‘jedilniku’ tudi točka o potrditvi kandidatke za direktorico našega zavoda.

Nekaj najbolj nestrpnih se nas je med sladico odpravilo v veliko sejno sobo Občine Litija, kjer smo želeli biti priča temu velikemu dogodku. Na naše veselje so naši svetniki, družno, vsi v en glas, glasovali za predlagano kandidatko.

Veseli in zadovoljni smo se vrnili na bouling, kjer smo na terasi nazdravili s (pretihotapljeno) penino.

Da pa ostanemo fit smo preračunljivo sestavili dve ekipi in se pomerili v metanju pisanih krogel po bleščeči se progi. Na prizorišču smo se zelo zabavali, solze so tekle v slapovih - od smeha. Vsak je poskrbel za kakšno neumnost, da o metanju v nasprotno stran ne govorim.

Po napornih dveh urah ‘fitnesa’ smo vsi spoznali, da so nekateri izjemno nadarjeni :) drugi da imajo dobro taktiko :) spet tretji, da so zelo zabavni :) vendar roko na srce, vsi smo bili perfektni (a ne Kaja?).

In kaj naj še rečem - stvar bo potrebno definitivno ponoviti!

KATJA

BOULING ŽUR

(Z)NAJDI SE! – vodnik po programih za mladeAli kako dobiti denar za izvedbo moje ideje

aktivnosti, ena od njih je »mladinske pobude«.

projekti podskupine »mladinske pobude« so lahko s kateregako-li področja družbenega življenja. pomembno je, da je tema ali področje, izbrano za projekt mladin-ske pobude, zanimivo in pomemb-no za skupino mladih samih in tudi za lokalno skupnost. nekaj možnih tem projektov: umetnost in kultura, družbena izključenost, okolje, varst-vo dediščine, informacije za mlade, evropska zavest, razvoj podeželja / mest, mladinske politike, zdravje, projekti proti škodljivi uporabi drog / snovi, ukrepi proti prestopništvu, proti rasizmu / ksenofobiji, invalid-nost, starejši, brezdomstvo, mi-granti, enake možnosti, medsebojno izobraževanje, brezposelnost, mla-dinski šport, prosti čas mladih, medi-ji in komunikacije.

prijavijo jih lahko neformalne sk-upine najmanj štirih članov, ki starih od 18 do 30 let. Mamljivi pa so tudi zneski do katerih so upravičeni pri-javljenci. Tako lahko za stroške ak-tivnosti posameznega projekt pri-javljenec dobi do 8.000 €, lahko pa dobi povrnjene tudi stroške trenerja in stroške posredovanja znanja po zaključenem projektu, oboje v višini do 1.000 €.

To je bil namen srečanja v Trbovljah: povedati, da je denar za projekte mladih lahko dosegljiv, le prave in-formacije je potrebno imeti, ideje in voljo za delo.

iMaš iDejOza prOjeKT ?

iMaš vOLjOza DeLO ?

Mi iMaMO inFOrMaCije.

prvi rok za prijavo je 1.2.2008. Litijani bomo prijavili štiri projekte.

naslednji rok je 1.4.2008.

zraven BO TvOj prOjeKT !

ne razMišLjaj !

TaKOj v MLaDinSKi

CenTer pO več inFOrMaCij !

čakam !

aLenKa

p.S. še posebej bom vesela koga, ki bi se rad

ukvarjal z mednarodnimi izmenjavami.

BOULING ŽUR

Občina Litija nas je lani prijetno presenetila in na parkirišču pred občino postavila šotor v katerem so se štiri dni pred novim letom odvijale različne prireditve.

Mc-jevci si bomo prednovoletni čas zapomnili zlasti po nedeljskem pred-novoletnem večeru, ko smo pripravili prvi

FeSTivaL vinTerOjDer 2007

Na festivalu je nastopila pisana druščina zasedb: We Can’T SLeep aT niGhT /Trbovlje/, LaSTDay-here /celje/, perKaKšnS /Litija/, zLaTi KLaSi /Litija/

We Can’T SLeepaT niGhTje petčlanska, zelo mlada zasedba. Igrali so izključno avtorsko glasbo – skladbe, ki jih pripravljajo za izdajo prvega albuma.

V živo še veliko bolj kot na posnet-kih (najdete jih na: http://www.myspace.com/wecantsleepatnight) pridejo do izraza njihove post punk korenine. Te plemenitijo z vložki muzike številnih drugih vzornikov. Tako je njihova glasba dinamična, zanimiva in poslušljiva.

Drugi so nastopili metalci:

LaSTDayherePredstavili so skladbe s svojega prvenca »From Pieces created«, ki je v samozaložbi izšel oktobra lani. Za-nimivi, prijetni celjani z zelo izdelano glasbo, angažiranimi besedili in nastopom. Zlasti je izstopal pevec, ki se mu pozna kilometrina iz prejšnjih skupin. Pravzaprav smo poslušalci pogrešali le eno – večjo melodičnost, ki jo najavlja njihova spletna stran (www.lastdayhere.com – dodelana

vinterOJDER 2007 kot vse na in v zvezi s skupino) in posnetki na njej. Tako je bila glasba za marsikatera ušesa prehrupna.

In tako smo dočakali vrhunec večera, domače

perKaKšnSTolkalna zasedba (obiščite www.hud-kud.com) je tudi tokrat navdušila prisotne. Kljub temu, da si prav blizu pod oder večina obiskovalcev kljub domačnosti s skupino le ni upala, pa je zato na malo večji razdalji od nastopajočih veselo pople-savala. Odigrali so nam del svojega »afriškega repertoarja«. Njihovi inštrumenti (djembe, sangban, ken-keny, dunungbe, šekereji, krine...) in prsti so dobro prenesli mraz in segreli fene, radovedneže, gasilce, policaje in ostale prisotne.

Večer so zaključili

zLaTi KLaSiRavno tako domačini, z izborom narodno zabavne, zabavne in dalm-atinske glasbe.

Ja – na tisti večer smo se sredi Litije zbrali res najmočnejši in na-jbolj trmasti. Mraz je šel do ko-sti. Malo smo bili že utrujeni od predprazničnih dogodkov, malo v pričakovanju naslednjih. Zboleli nis-mo, saj so nas gasilci greli s kuhanim vinom.

Nekateri so zboleli že prej. Tudi skupina Kar češ brass band iz cerkna, ki smo jo tudi najavljali. Na večeru so manjkale njihove trobente, pozavna, tuba, saksafon in številna tolkala. To bi šele bil žur!

Bo pa naslednje leto. Vabljeni na zimski oder, druga izdaja – Vinterojder 08.

Alenka

LastDayHere Perkakšns: Matej, Greta, Low-c

W.c.S.A.N. na tonski vaji LastDayHere v “bekstejđu”

Perkakšns: KikiKomandanti za pultom

Mali Boštjan je nastop Perkakšnov posnel na svoj “tahud”GSM...

Posnetke še čakamo...

Vokalist LastDayHere

Mc Litija se za pomoč pri izvedbi koncerta toplo zahvaljuje: Novi kulturi in Mateju Zupančiču za izposojo

lučk, Aljoši Vizlarju za lučno opremo koncerta, V&R Vrhovec za souporabo prostorov dvorane, gasilcem,

redarjem, Boškotu in Juretu za glasbo med skupinami in vsem ostalim, ki ste se tisti večer pod šotorom greli ob

drugačni glasbi in kuhanem vinu.

Se vidimo decembra 08!

Mladinski centri imamo MaMo.

Mreža MaMa združuje in zastopa mladinske centre in sorodne organizacije, ki delujejo na

področju mladinskega dela v Sloveniji.

Namen mreže MaMa je poleg združevanja in zastopanja mla-dih še podpora mladim. Podpora

kakovostnejšemu preživljanju prostega časa in v splošnem boljšemu življenju mladih v družbi.

Patricia čular, direktorica Mreže MaMa, in Uroš Skrinar, vodja pro-jektov Mreže MaMa sta Mc Litija

obiskala lani v začetku decembra, kmalu po uradnem drugem rojstnem dnevu centra: 29.11.2005 je bil namreč na Svetu občine Litija sprejet odlok o ustanovitvi Mladinskega centra Litija.

V Mrežo MaMa je trenutno včlanjenih 29 organizacij s statu-som mladinskega centra. Mreža

MaMa:

• povezuje organizacije, ki opravljajo de-javnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Slo-veniji;

• zastopa skupne interese članic napram vladnem sektorju in ostalim sogov-ornikom;

• redno obvešča članice in ostalo zain-teresirano javnost o vseh dejavnostih in aktivnostih, ki se tičejo mladih in dela z njimi;

• organizira srečanja in vzpodbuja komu-nikacijo ter projektno povezanost med članicami;

• članicam nudi strokovno pomoč;

• skrbi za povezovanje med članicami Kluba MaMa in mladimi ustvarjalci;

• mladim ustvarjalcem omogoča dostop do mladinskih prizorišč in podpira nji-hovo sodelovanje;

• skrbi za neformalno izobraževanje mla-dih in mladinskih delavcev.

Pri svojem delovanju Mreža MaMa vzpodbuja in promovira ustvarjalne dejavnosti mladih ter uveljavljala

načela strpnosti, dobrega sodelovanja in hkrati tudi družbene kritičnosti.

MaMa v Liti j i

www.mreza-mama.si

Patricia in Uroš sta najprej pohvalila prijetno urejene prostore Mladin-skega centra. Tega smo bile s Kajo,

Katjo in Leo zelo vesele. Patricija in Uroš sta namreč obiskala že večino mladinskih centrov in podobnih prostorov v Sloveniji in kar nekaj v tujini. Njuna pohvala nam je veliko pomenila.

Sledil je daljši, zelo sproščen, pogo-vor o aktivnostih Mreže MaMa in Mladinskega centa Litija. Mreža

MaMa trenutno usmerja večino energije v tri projekte:

- delujmo lokalno (namenjen aktiviranju neorganizirane mladine na lokalnem nivoju);

- mednarodne izmenjave / gostovanja mladih (namenjen povezovanju mladih v mednarodnem prostoru);

- in ustvarimo možnosti (namenjen mladim, ki si zaradi številnih razlogov sami ne morejo, ali pa si težko, ust-varjajo priložnosti za enakovredno vključevanje v družbo).

Poleg predstavitve teh projektov sta Liti-jankam natresla kup koristnih nasvetov za delo:

- kako napisati boljšo vlogo za pridobitev sredstev za programe Mc-ja,

- kako s kar najmanj muke napisati številna poročila o delu,

- kje dobiti dodatna sredstva za projekte mladih,

- kdaj so razpisni roki, ki jih nikakor ne smemo spregledati,

- kako priti do povezav za začetek medn-arodnega sodelovanja Mc Litija,

- kaj pomeni status člana MaMe...

S konkretnostjo informacij in strok-ovnostjo sta nas prepričala. Mla-dinski center Litija bo postal član

Mreže MaMa.

Vodstvo Mc-ja že ima koristi od sodelovanja. Še malo pa jih boste opazili tudi vi – naše bralke in bral-

ci. Prej ko se boste oglasili v prostorih Mc-ja s kako idejo za akcijo, prej jih boste opazili in doživeli.

Preizkusite, se splača.

Alenka URBANc

Pogovor je tekel zelo sproščeno...

Patricia in Uroš sta bila prava zakladnica koristnih informacij...

Katja se je trudila v objektiv ujeti vse,skoraj bi ji uspelo...

Na sestanek je “uletel” tudi Blaž iz Mladinskega društva Jevnica...

Mladinski centri imamo MaMo.

Mreža MaMa združuje in zastopa mladinske centre in sorodne organizacije, ki delujejo na

področju mladinskega dela v Sloveniji.

Namen mreže MaMa je poleg združevanja in zastopanja mla-dih še podpora mladim. Podpora

kakovostnejšemu preživljanju prostega časa in v splošnem boljšemu življenju mladih v družbi.

Patricia čular, direktorica Mreže MaMa, in Uroš Skrinar, vodja pro-jektov Mreže MaMa sta Mc Litija

obiskala lani v začetku decembra, kmalu po uradnem drugem rojstnem dnevu centra: 29.11.2005 je bil namreč na Svetu občine Litija sprejet odlok o ustanovitvi Mladinskega centra Litija.

V Mrežo MaMa je trenutno včlanjenih 29 organizacij s statu-som mladinskega centra. Mreža

MaMa:

• povezuje organizacije, ki opravljajo de-javnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Slo-veniji;

• zastopa skupne interese članic napram vladnem sektorju in ostalim sogov-ornikom;

• redno obvešča članice in ostalo zain-teresirano javnost o vseh dejavnostih in aktivnostih, ki se tičejo mladih in dela z njimi;

• organizira srečanja in vzpodbuja komu-nikacijo ter projektno povezanost med članicami;

• članicam nudi strokovno pomoč;

• skrbi za povezovanje med članicami Kluba MaMa in mladimi ustvarjalci;

• mladim ustvarjalcem omogoča dostop do mladinskih prizorišč in podpira nji-hovo sodelovanje;

• skrbi za neformalno izobraževanje mla-dih in mladinskih delavcev.

Pri svojem delovanju Mreža MaMa vzpodbuja in promovira ustvarjalne dejavnosti mladih ter uveljavljala

načela strpnosti, dobrega sodelovanja in hkrati tudi družbene kritičnosti.

MaMa v Liti j i

www.mreza-mama.si

Patricia in Uroš sta najprej pohvalila prijetno urejene prostore Mladin-skega centra. Tega smo bile s Kajo,

Katjo in Leo zelo vesele. Patricija in Uroš sta namreč obiskala že večino mladinskih centrov in podobnih prostorov v Sloveniji in kar nekaj v tujini. Njuna pohvala nam je veliko pomenila.

Sledil je daljši, zelo sproščen, pogo-vor o aktivnostih Mreže MaMa in Mladinskega centa Litija. Mreža

MaMa trenutno usmerja večino energije v tri projekte:

- delujmo lokalno (namenjen aktiviranju neorganizirane mladine na lokalnem nivoju);

- mednarodne izmenjave / gostovanja mladih (namenjen povezovanju mladih v mednarodnem prostoru);

- in ustvarimo možnosti (namenjen mladim, ki si zaradi številnih razlogov sami ne morejo, ali pa si težko, ust-varjajo priložnosti za enakovredno vključevanje v družbo).

Poleg predstavitve teh projektov sta Liti-jankam natresla kup koristnih nasvetov za delo:

- kako napisati boljšo vlogo za pridobitev sredstev za programe Mc-ja,

- kako s kar najmanj muke napisati številna poročila o delu,

- kje dobiti dodatna sredstva za projekte mladih,

- kdaj so razpisni roki, ki jih nikakor ne smemo spregledati,

- kako priti do povezav za začetek medn-arodnega sodelovanja Mc Litija,

- kaj pomeni status člana MaMe...

S konkretnostjo informacij in strok-ovnostjo sta nas prepričala. Mla-dinski center Litija bo postal član

Mreže MaMa.

Vodstvo Mc-ja že ima koristi od sodelovanja. Še malo pa jih boste opazili tudi vi – naše bralke in bral-

ci. Prej ko se boste oglasili v prostorih Mc-ja s kako idejo za akcijo, prej jih boste opazili in doživeli.

Preizkusite, se splača.

Alenka URBANc

Pogovor je tekel zelo sproščeno...

Patricia in Uroš sta bila prava zakladnica koristnih informacij...

Katja se je trudila v objektiv ujeti vse,skoraj bi ji uspelo...

Na sestanek je “uletel” tudi Blaž iz Mladinskega društva Jevnica...

Fotografska razstava Mance Juvan:

AFgAnistAnske Ženske

www.mancajuvan.com

torek, 11. marec 2008ob 19. uriv knjižnici LitijaRazstava bo na ogled še v mesecu aprilu.

Fotografska razstava Mance Juvan, poročevalske fotografinje in mentorice številnih foto delavnic (Fotopub - prireja vsako leto v juliju LokalPatriot iz Novega mesta) in dobitnice mnogih svetovnih fotografskih poročevalskih nagrad (EMZIN - zavod za kreativno produkcijo, Razstavljena dela v Cankarjev domu leta 2005 in 2006, serija Caracas v temi 2007, dobitnice prve nagrade za najboljšo fotoreportažo) ter številnih razstav doma in na tujem. Pravkar razstavlja v Parizu v prostorih predstavništva evropske komisije v Franciji skupinsko z našimi fotografi (Jaka Adamič, Jure Eržen, Jože Suhadolnik) pod imenom Kazati resničnost/ Montrer le reel. Razstava sodi v okvir našega predsedovanja EU.Ob otvoritvenem večeru bomo poslušali glasbo Rabih Abou-Khalil-a ter prisluhnili ženski poeziji orienta.

P.S. Fotografsko razstava Mance Juvan bomo predstavili že 8. februarja 2008 v RcR v Zagorju ob Savi in bo na ogled do 7. marca, nato pa se seli v Knjižnico Litija.

razstavo prireja arT CLUB Litija v sodelovanju s Knjižnico Litija.Kustos razstave: zvone vrtačnik

13. januar 2008. Mrzel, deževen in predvsem meglen dan. Bila pa je tudi 66. obletnica dražgoške bitke. Dražgoše je vas nad Železniki in je bila prizorišče krutega maščevanja Nemcev nad slovenskim ljudst-vom. Naj kaj več povem o tem, ker mlajše generacije najbrž ne vedo kaj dosti o tem.

Proti koncu decembra 1941 je, zaradi zime močno zmanjšan cankarjev bataljon, prišel v Pol-jansko dolino in na Škofjeloško in sicer po preboju iz italijanskega obroča v Polhograjskih Dolomitih. Utaborili so se v tej planinski vasi nad Škofjo Loko. Nemci, ki so imeli Gorenjsko že za del svojega rajha, so kmalu izvedeli za njihovo prisotnost. Pripravili so obsežno ofenzivno operacijo, v kateri je med policaji in vojaki sodelovalo najmanj 2500 mož. Prišlo je do spopada, ki je zaradi odločne reakcije partizanov trajal tri dni: od 9. do 11. januarja. cankarjev bataljon, ki se je po bitki v vi-sokem snegu umaknil na Jelovico, je imel 9 mrtvih, dosti večje pa so bile sovražnikove izgube, saj so samo na pokopališču v Kranju zagrebli 22 policistov. Nemci so se seveda kruto maščevali. Dražgoše so porušili in požgali do tal, us-trelili 41 domačinov in ostale prebivalce odpeljali v dolino ter naprej v koncentracijska taborišča, nekaj v pregnastvo, os-tali pa so se naselili pri sorodnikih. V okviru druge svetovne vojne je bila Dražgoška bitka samo eden tolikih krvavih dogodkov tistega strašnega časa. Njen pomen pa je v tem, da je bila prvi večji oboroženi upor proti Hitlerjevemu režimu na ozemlju, ki je de facto že spadal v rajh, kar je nemške oblasti na Gorenjskem in v Berlinu močno vznemirilo. Vest o dogod-ku je odmevala tudi na Zahodu, ki se je začel zavedati, da je treba računati s Slovenci kot z zavezniki v boju proti fašizmu.

Torej v spomin žrtvam je v Dražgošah vsako leto proslava, na kateri se spomnimo na ta krvav dogodek in pogum sloven-skega ljudstva. S Katjo sva se tja odpravile z litijskim Združenjem borcev za vrednote narodnoosvo-bodilnega boja Slovenije, katere članice sva sedaj tudi me. Na avtobusu se nas je zbralo 39, na radiu pa so prepevale partizanske pesmi in hej, na juriš v Dražgoše.

Dražgoše66. obletnica dražgoške bitke

Kljub megli in dežju se nas je pred veličastnim spomenikom zbralo veliko – okoli 7000. Daleč naokrog so odmevale pesmi vojnega časa, ki so bile borcem v spodbudo in pogum. Lepo je bilo videti toliko ljudi, predvsem starejše, iz katerih oči so kar sevale zgodbe vojnih časov… poguma, trpljenja, ponosa in izgube. Niti predstavljati si ne moremo, kako hudo je moralo biti takrat, ko si trepetal za svoje življenje, družino in zemljo… In tudi nikoli (upam) ne bomo mogli vedeti, s kakšnim zanosom so se borili za našo zemljo… Skratka, kocine so mi šle pokonci, ob vsej tisti energiji v zraku, ko je zadon-ela Zdravljica in ko so polagali venec. Slavnostni govorec je bil predsednik Republike Slovenije Danilo Turk. Poudaril je predvsem pomen bitke – o veliki moralni moči slovenskega svobodoljubja in da je to lahko spodbuda za pri-hodnje izzive. Poleg tega je pozval k iskanju moči za odpuščanje, za strpnost in spravo: “Z odkrivan-jem resnice in s tehtno razpravo o naši zgodovini, s popravo krivic in z odprtim dialogom o naši sedan-josti in prihodnosti bomo spo-sobni razviti družbo zrelih ljudi, ki bo kos izzivom časa,” Zelo všeč mi je bil del govora, kjer je omenil, da je prišel čas, ko se mora vsak posameznik obrniti k sebi in se vprašati kdo je, kaj misli, torej da pride do svojega samospoznanja in ljubezni do sebe in šele nato naj se začne dialog, ki bo vodil k strpnosti in gradnji boljše prihod-nosti.

Prisotni pa so bili tudi drugi višji funkcionarji: minister za obrambo Karl Erjavec, nekdanji predsednik države Milan Kučan, predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slo-venije Janez Stanovnik, predsed-nika političnih strank SD in LDS, Borut Pahor in Katarina Kresal, ljubljanski župan Zoran Janković ter župani gorenjskih občin.

Proslava se je zaključila po eni uri, bili smo premraženi in malce mokri ter blatni. Vendar v srcu je bilo čutiti predvsem toplino in … da, tudi ponos na slovensko ljudstvo.

Branka OJNIKFoto: Katja SLADIČ Rudolf

dEDEKmRAZ

Priprave na dedka Mraza smo prostovoljci DPM Litija in Mc Litija začeli v začetku decembra, z logističnimi vprašanji, izbiro daril ter programa pa smo se ukvarjali že mnogo prej.

V soboto, 28. 12. smo se zbrali v Mc Litija že zgodaj popoldne. Pripravili smo še zadnje podrobnosti. Največ dela sta imeli Kaja in Vanja, saj sta morali vse naše sodelojoče naličiti v pravljične like, saj kot navadni smrtniki nismo mogli pred dedka Mraza, kaj šele sodelovati v njegovem spremstvu.

Glavna prireditev je potekala pod šotorom pred občino Litija. Otroci so pred prihodom dedka Mraza sodelovali pri predsatvi Borisa Kononenka - Novoletna sreča. Skupaj so glavnemu junaku pomagali, da je postal srčnejši.

Po predstavi je otroke pozdravil Dedek Mraz z spremstvom, prostovoljke pa so v njegovem imenu pod jurčki obdarile otroke Mestne skupnosti Litija. Med celotno prireditvijo so se otoci zabavali na napihljivcih FireFly, ki nam jih je za ta namen posodilo podjetje Dajmox iz Kresnic, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.

Po končani prireditvi smo se vsi, ki smo sodelovali pri projektu, vrnili v prostore Mc-ja, kjer smo se preoblekli in okrepčali, malo poklepetali in se pozabavali. Utrujeni, a zadovoljni, smo se razšli, z željo, da se čez leto spet dobimo.

Dedku Mrazu pa smo zaželeli srečno pot na Pohorje kjer prebiva.

MAJDA

dEDEKmRAZ

ZAHVALADPM Litija se za pripravo in izvedbo novoletne obdaritve otrok s sprevodom dedka

Mraza zahvaljuje podjetem: KD Življenje, Henkel Slovenija, Medex, Energotuš, Mladinski knjigi Založbi, Spark promocije, napihnjencem Firefly – podjetju Dajmox, Regionalnemu centru za razvoj Litija, Litijski konjenici, družini Dukić, družini Kukovica, Branetu Zupanu, Janiju, litijski policiji in gasilcem in vsem ostalim posameznikom - prostovoljcem, ki so po svojih močeh pomagali pri izvedbi novoletne obdaritve litijskih otrok. Hvala in ob

letu zopet sodelujemo.

Društvo prijateljev mladine Litija

Katja je vabila zopet popestrila s simpatično ilustracijo...

Spremstvo Dedka Mraza: SNEŽINKE, ZAJCI, MEDVEDI...

Dedek Mraz je bil zelo prijazen

Na pot sta nas pospremila Valvasorjeva Konjenika

še nekaj foto utrinkov ...

Na odru je bilo živahno...

Kok smo bli luštni...

Pisani napihljivci...

Jure in Boško sta dogajanje spremljala s kamero in fotoaparatom.

V centru mesta nas je presenetil še en zagrizen fotograf.

Si ubogala mamico in očka?

Nasvidenje drugo leto!

evrOMOBiLV počastitev predsedovanju Svetu EU, se je tudi društvo prijateljev mladine odločilo, da v Litijo pripelje EVROMOBIL. Evromobil, je potujoča informacijska pisarna, ki kroži celo leto po vsej Sloveniji in obiskuje naše najmlajše prdvsem po šolah...

V ta namen smo na koncu mosta v Litiji izobesili velik pisan transparent. Srečanje z evromobilom smo orga-nizirali v torek 15. 1. v prostorih Mc Litija in ga ob 16. uri tudi dočakali.

Ga. Mojca - uslužbenka evro pisarne iz Ljubljane nas je na začetku prese-netila s sladkimi čokaladnimi evri. Med sladkanjem nam je s pomočjo projekcije in na otrokom razumen način razložila kaj je Evropska unija.

Po kratkem opismejevanju pa smo razdeljeni v skupine sodelovali v kvizu na temo Evrposka unija. Zelo so nam pomagale informacije, ki smo

jih predhodno izvedeli. Na koncu so bile najboljše skupine deležne lepih nagrad. Borili smo se za nahrbtnike, igralne karte, hranilnike...

Da pa pridobljenih informacij ne bi pozabili, so nas založili s številnimi, kvalitetnimi publikacijami tako za najmlajše kot za malo starejše. Vsi pa smo za popotnico dobili evro zemlje-vide, z namenom da se bomo v naši novi skupnosti lažje znašli.

Kaj smo se naučili: - da je Evropska unija veeeelik razred- da v njem sedi 27 učencev - držav- da 12 rumenih zvezdic v zastavi predstavlja popolnost in enotnost........ in še mnogo stvari...

Ko je evromobil zapuščal naše parkirišče, pa smo barvali zastave evropskih narodov.

(Če bi se tudi ti želel malo bolj podučiti o naši skupnosti, te vabimo, da prideš v Mc Litija in si priskrbiš kakšno publikacijo... nekaj nam jih je še ostalo.)

Drugače pa, na : http://evropa.gov.si najdeš vse kar te v zvezi z Evrposko unijo zanima.

EN LEP EVROPSKI POZDRAV!

evrOMOBiLV počastitev predsedovanju Svetu EU, se je tudi društvo prijateljev mladine odločilo, da v Litijo pripelje EVROMOBIL. Evromobil, je potujoča informacijska pisarna, ki kroži celo leto po vsej Sloveniji in obiskuje naše najmlajše prdvsem po šolah...

V ta namen smo na koncu mosta v Litiji izobesili velik pisan transparent. Srečanje z evromobilom smo orga-nizirali v torek 15. 1. v prostorih Mc Litija in ga ob 16. uri tudi dočakali.

Ga. Mojca - uslužbenka evro pisarne iz Ljubljane nas je na začetku prese-netila s sladkimi čokaladnimi evri. Med sladkanjem nam je s pomočjo projekcije in na otrokom razumen način razložila kaj je Evropska unija.

Po kratkem opismejevanju pa smo razdeljeni v skupine sodelovali v kvizu na temo Evrposka unija. Zelo so nam pomagale informacije, ki smo

jih predhodno izvedeli. Na koncu so bile najboljše skupine deležne lepih nagrad. Borili smo se za nahrbtnike, igralne karte, hranilnike...

Da pa pridobljenih informacij ne bi pozabili, so nas založili s številnimi, kvalitetnimi publikacijami tako za najmlajše kot za malo starejše. Vsi pa smo za popotnico dobili evro zemlje-vide, z namenom da se bomo v naši novi skupnosti lažje znašli.

Kaj smo se naučili: - da je Evropska unija veeeelik razred- da v njem sedi 27 učencev - držav- da 12 rumenih zvezdic v zastavi predstavlja popolnost in enotnost........ in še mnogo stvari...

Ko je evromobil zapuščal naše parkirišče, pa smo barvali zastave evropskih narodov.

(Če bi se tudi ti želel malo bolj podučiti o naši skupnosti, te vabimo, da prideš v Mc Litija in si priskrbiš kakšno publikacijo... nekaj nam jih je še ostalo.)

Drugače pa, na : http://evropa.gov.si najdeš vse kar te v zvezi z Evrposko unijo zanima.

EN LEP EVROPSKI POZDRAV!

PROSTO-VOLJNI OGLAS

Če si star od 10 do 99 let in ti je bolj pri srcu aktivno in koristno preživljanje

prostega časa z vrstniki pa tudi mlajšimi in starejšimi

od tebe, kot posedanje pred računalnikom ali

televizijo, se javi. Zaželene so dobra volja, veselje do življenja, radost ob spoz-navanju življenja in strp-nost do drugače mislečih soljudi. če se v tem opisu najdeš, se javi pod šifro: sem prostovoljka/prosto-

voljec. Kontakt: Mladinski center Litija (mc.litija@siol.net) in Društvo pri-

jateljev litija (dpm.litija@gmail.com)

DeDeK Mraz prihaja..........ODhaja....prihaja

je kakšno darilo pod novoletno jelko ostalo neodprto?je kakšna igrača zdaj pri vas odveč?

ne veste kam z njo?

pODariTe jOnaj jo dobijo tisti otroci, ki daril za novo leto niso dobili.

Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z Mladinskim centrom in Rdečim križem Litija organizira zbiralno akcijo igrač za otroke iz socialno ogroženih družin iz litijske občine. Igrače zbiramo od 20.1.2008 v Mladinskem centru.

Igrače za vse starostne skupine otrok lahko prinesete v času, ko je Mladinski center odprt to je vsak dan od 14. do 20 . ure, ob sobotah od 12 . do 21 ure.Po končanem zbiranju bosta Društvo prijateljev mladine in Mladinski center predali zbrane igrače Rdečemu križu, ki jih bo posredoval otrokom, ki igrače

potrebujejo.

Hvala, ker boste sodelovali. Vaš DPM in Mc LITIJA.

nOvičKeDpM-jeva DeLavniCana prireditvi pODežeLje v prazničneM MeSTU

Potekala je v soboto 22. decem-bra 2007 v župnišču v centru mesta Litija.Otroci so najprej poslušali pravlji-co o škratu Perkmandeljcu, ki jim jo je povedala avtorica Darinka Kobal. Nato pa so otroci pod vodst-vom Katje Sladič Rudolf izdelali simpatične viseče škratke...DPM Litija je delavnico izpeljali skupaj z RcL in Knjižnico Litija.

...predpriprava na delavnico...

redna sobotna USTvarjaLna DeLavniCa

Na eni izmed januarskih delavnic smo bili takole ustvarjalni...Izdelovali smo mobile iz barvast-ega papirja in perlic...

Usvarjalnih delavnic se lahko udeležite vsako soboto ob 16. uri v Mladinskem centru Litija.

V soboto,19.1.2008 so bile v Mla-dinskem centru delavnice, kjer smo izdelovali igro ČLOVEK NE JEZI SE. Jure je pripravil šablono, Katja pa je vodila delavnice z malo pomoči Majde. Ko smo obrisali šablono smo morali pobarvati in narediti figurce.

OBČUTKI:- na delavnici smo se imeli zelo

lepo in smo se tudi veliko sme-jali.

- te delavnice so zanimive tudi zato, ker sklepamo nova pri-jateljstva in poznanstva.

VABILO:Vabim vse vrstnike in starše da se nam pridružite vsako SOBOTO od 16-18 ure v prostorih Mladinskega centra v Litiji. DELAVNIcE V DEcEMBRU:- adventni kolendar,- obeski za ključe,- broške,- okraski za novoletno jelko,- okraski iz slanega testa. DELAVNIcE V JANUARJU:- mobile (okraski,ki visijo s stropa)- človek ne jezi se- pustne maske

pripravila:Sabina GIODANI

FOTOUTRINKI IZ DELAVNICE IZDELOVANJA ADVENTNIH KOLEDARJEV:

nOvičKeŽe na otvoritvi Marijine razstave na občiini smo z navdušenjem nad veselimii slikami sklenili, da bomo razstavo preselili tudi v naše barvite prostore.Slikice, risbice med njimi tudi prave slike so pošteno spremenile prostor. Napolnile so ga z razigra-nostjo in toplino. Marsikateri obiskovalec, ki je nameraval v naglici stopil do stranišča, se je ustavil in se

Na sliki je Marija skupaj s sošolci iz Oddelka vzgoje iz izobraževanja, med obiskom svoje razstave v MC-ju.

navdušeno oziral nad Marijinimi stvaritvami.Razstavica je bila na ogled skoraj cel december in dober del janu-arja, da je bila razstava uspešna potrjuje knjiga pohval v katero so navdušeni obiskovalci pridno polnili vrstice s svojimi vtisi.Za konec pa naj vas še razsvetlim: ... iz majhnega raste veliko...

KatkaSladka

Pisana razstava Marije Pirc

V decembru smo se pridno lotili inventure... Vso opremo Mladin-skega centra smo čisto na novo popisali in opremili s simpatičnimi nalepkami... Kar nekaj stvari (tudi te s slik), ki niso bile v dobrem stanju in so nam jemale prepotrebni prostor smo poslali na izlet v Praprošče...

Inventura in odpis...

Obisk treh norih (kraljev)Ste vedeli, da so v islamskih državah modne črtaste majice?

OKRASITEVMESTA

Vsako leto v decembru z velikim ve-seljem pričakujemo, da se prižgejo

novoletne lučke... In se... V Litiji jih je vsako leto več,

najrazličnejših oblik, barv... Ste tudi vi kdaj pomislili, da ni vse v količini - ampak, da je pomembnejša

kvaliteta...Vsem odgovornim predlagam, da

vzamemo za zgled našo prestolnico, ki je načrtovanje okrasitve dala v roke strok-

ovnjakom (pa ne le tistim, ki se ukvarjajo z napeljavo ampak predvsem tistim, ki se

ukvarjajo z umetnostjo)...Tudi v Litiji imamo arhitekte, slikarje,

oblikovalce, ki bi najbrž z navdušenjem sprejeli takšen izziv!!!

Kaja

IN MEMO-RIAM

Po pomoti smo na odpad odpeljali tudi kos tehnične opreme glas-bene skupine Galama.Fantom se ponovno

opravičujemo!

ognjemetTakole pa izgleda čudovit

litijski ognjemet kakšen teden po Silvestrovanju...

V preteklih sedmih letih in pol delovanja skupine Perkakšns, iz katere je kasneje nastalo Kulturno umetniško društvo HUD, smo prepotovali našo domovino po dolgem in počez, nastopali širom Ev-rope, naše skladbe pa je znanec prinesel vse iz daljnega Maroka, kjer so mu naš plošček, pretočen iz interneta, ponudili kot : »Super bend iz vaših krajev!« Ko se je zasedba menjala in je v skupini odsto-tek Litijanov začel upadati, smo še vedno ostali navezani na našo Litijo. Razlogi so številni; vedno znova se radi zahvalimo Osnovni šoli Litija center in Pihalnemu orkestru Litija, saj nam gostovanje v nji-hovih prostorih omogoča kontinuirano in kvalitetno delo preko celega leta, zato HVALA še enkrat! Znova in znova radi nastopamo pred domačo publiko, saj nas vedno lepo sprejme in pokaže, da ceni naše delo na področju kulture. Z Litijo nas vežejo spomini na prvi nastop na Zarjavelih trobentah 2001, ko je bila usoda skupine še popolnoma negotova in smo predvsem zaradi dobrih kritik nadaljevali začeto delo. Razlog več je tudi dobro sodelovanje z Občino Litija, ki nam, verjamemo, pomaga po svojih najboljših močeh.

Ker pa nismo take sorte, da bi kar jemali in jemali, smo Litiji in njenim prebival-cem ob primernih priložnostih radi tudi vračali del zaupanja, pomoči in podpore. Vsako leto smo tako pripravili številne nastope ob otvoritvah razstav Knjižnjice Litija, skupaj z Društvom prijateljev mla-dine Litija, Mladinskim centrom Litija, društvom Sožitje Litija in Šmartno in litijs-kim JSKD smo organizirali delavnice tolkal za otroke in številne nastope, sodelovali smo na Litijskem pustnem karnevalu in nastopali po številnih zaselkih v občini Litija, zadnja štiri leta pa pripravljamo letne koncerte na katerih predstavljamo delo društva. Z veseljem se odzovemo tudi vabilom na nastope v vrtcih in os-novnih šolah po Litiji, saj so otroci na-jbolj iskrena in najbolj hvaležna publika. Poleg tolkalne skupine Perkakšns, zad-nja tri leta h kulturnemu življenju v Litiji prispevajo tudi plesalke Kike, ki so ime Litije že večkrat uspešno predstavljale na državnih plesnih revijah, letošnje leto pa so še posebej popestrile otvoritev trgov-skega centra Spar, ter seveda letni kon-cert Hrupne misli v športni dvorani Gim-nazije Litija. Tukaj bi želel omeniti tudi zahvalo društva (še posebej Kik) Osnovni šoli Gradec, ki našim plesalkam pogosto pomaga pri premostitvi prostorske stiske in jim omogoča redne vaje v svojih pros-torih.

Kaj dela hUD Kud

Tudi letošnje leto naše društvo ne bo zaspalo. V načrtu imamo velik nastop ob zaključku pouka na igrišču pred Os-novno šolo Litija. Poleg Perkakšns bodo nastopili še učenci Male šole za tolkala, ki jo vodi Anže Kristan, celoten projekt pa bo posvečen učenkam in učencem, učiteljicam in učiteljem in staršem. Podrobnejši datum, ura in program kon-certa bodo znani pravočasno, vabljeni pa ste tudi vsi, ki se v prejšnjem stavku niste čutili povabljene! Pozno jeseni ali zgodaj pozimi bomo zopet pripravili letni kon-cert na katerem bomo predstavili delo društva v tem letu, tudi o tem bo več znanega čez nekaj mesecev.

Sicer pa bomo Litijo še naprej predstav-ljali kamor bomo odšli. Najprej bomo nastopili, v četrtek 24. januarja 2008, v prostorih internetnega portala VEST, na snemanju oddaje Švic mikrofona, ki se bo v živo prenašala preko interneta, vsi za-mudniki pa si jo boste lahko ogledali tudi kasneje na spletni strani www.vest.si. V pustnem času najbrž odidemo nekam, kjer nas še ne poznajo, da razbobnamo karnevalsko vzdušje in poskusimo os-vojiti kakšno nagrado. V maju se najbrž ponovno odpravimo v Rust v Nemčijo, predstavljat Slovenijo in Litijo v največji evropski zabaviščni park Europapark, junija poleg nastopa v Litiji načrtujemo še nastop v Velikem Gabru, v Novem mestu, v Svetem Jakobu v Rožni dolini na avstrijskem koroškem, julija bomo odšli na srednjeveški spektakel v avstrijske Breže, avgusta pa ponovno na delavnico Jazzinty v Novem mestu. Jesen bo dobro obrodila, če bomo skozi leto pridno vadi-li, zato se opravičujemo za izostanke na randijih, družinskih srečanjih in podob-nem, delavcem in učencem Osnovne šole Litija in Glasbene šole Litija pa se upravičujemo za vse decibele.

Novice o našem delu si lahko vedno pogledate tudi na: www.hudkud.com in www.myspace.com/perkakns.

MAKS

foto: Matjaž ŠKRINJAR

www.hudkud.comwww.myspace.com/perkakns

nagradni SUDOKU

NAVODILA ZA REŠEVANJE: Vsak kvadrat sestavlja 9 manjših kvadratov, podkvadra-tov, ki vsebujejo 9 polj. Skupaj jih je 81, vanje pa se vpisujejo številke od 1 do 9. Del številk je že vpisan. Preostale je treba dopolniti tako, da se v vsakem manjšem kvadratu in tudi v vsaki vrstici in stolpcu celotnega kvadrata vsako število pojavi samo enkrat. Možna rešitev je vedno le ena.

MCcajtngČASTNIK MLADINSKEGA

CENTRA LITIJA

Izdajatelj: JZ Mladinski center Litija Odgovorna oseba: Alenka Urbanc

Uredniški odbor: Katja+KajaOblikovanje: KajaLektoriranje: nihče

Februar 2008

NAROČNINA:

Na časopis se lahko naročite

po elektronski pošti. Preje-mali ga boste brezplačno po elektronski pošti. Če želite

papirnati izvod časopisa nas obvestite...

2 4 95 9 8 1 41

1 7 47 8 5 3 2 4

9 8 56

8 3 5 4 12 8 3

SUDOKU za Štimca

7 52 8 7 9

5 3 84 9

9 2 8 77 38 1 5

6 4 7 93 6

it’s a strange feeling…i’m thinking andStaring at my ceiling…

i think i love you…But why do i hate you too?Sorry,i just don’t know what to do.

i need you somewhere near,Trust me… it’s not a fear…

reF.:Oops… it’s a joke…Go get yourself a coke…Go, go mother’s boy…Go, go don’t be coy…Comeon, have some joy!

Did you really trust me?Did you really want us to be?Well let me say…you have to pray…

you are an asshole,and i’m simply not your doll.

i don’t give a damnWhat you think!i don’t see youeven if you’re wearing pink!

a fake storyis what you are.now go!and hide behind the bar!

reF.

Don’t make me runafter you.‘Cuz i havesmarter things to do.

reF.

Rešitev (3 številke v označenih kvadratkih) nam pošljite do 20. decembra 2007 po elektronski pošti na naslov: mc.litija@siol.net. Nagrajenec bo prejel praktično nagrado - presenečenje!!!Nagrado za pravilno rešen sudoku iz prejšnje številke prejme gospodič JARO PAVLIHA. Prosimo ga, da se oglasi v MC-ju, kjer ga čaka luštna nagrada. Na-grado prispeva: DPM Litija.

Mali

Oglas

Old School Funnky Groovy pro-gresive industrial Thrash Metal Band išče inovativne, zanimive glasbenike, polne idej in sexual-nega naboja, za ustvarjanje od-fukane glasbe na osnovi rocka in metala. zaželjena je raznolikost glasbil in poznavanje glasbenih stilov. naš kontakt je v MC-ju.

FaKe STOryManby Marjeta žagar