ISBN 978-608-218-072-4 - soros.org.mksoros.org.mk/dokumenti/disperzirani-studii-za-WEB.pdf · Vo...

ISBN 978-608-218-072-4

IZVR[NO REZIME

1

Skopje, Juli 2010 godina

KVALITETOT NA VISOKOTOOBRAZOVANIE POD PRA[AWE-

DISPERZIJATA KAKOMAKEDONSKI FENOMEN

Izdava~:Fondacija Institut otvoreno op{testvo - MakedonijaBul:„Jane Sandanski” 1111000 SkopjeTel: +389 2 2 44 44 88Faks: +389 2 2 44 44 99E-mail: [email protected]://www.soros.org.mk

Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, Izvr{en direktor

Avtor:Zoran T. Popovski

Lektor: Aneta Vasilevska –Qubeckij

Dizajn: Brigada dizajn

Pe~at:Propoint

Tira`: 200 primeroci

CIP-Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv.Kliment Ohridski”, Skopje

378.071.6 (497.7)

POPOVSKI, Zoran T.

Kvalitetot na visokoto obrazovanie pod pra{awe - disperzijata kako makedonski fenomen / Zoran T. Popovski, - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2010. - 44 str. ; 24 sm

Fusnoti vo tekstot. – Bibliografija: stra 43-44

ISBN 978-608-218-072-4

a) Visoko obrazovanie – Disperzija - Makedonija

COBISS.MK-ID 85117450

IZVR[NO REZIME

3

S O D R @ I N A1. IZVR[NO REZIME 52. VOVED 73. TRENDOVI VO VISOKOTO OBRAZOVANIE 84. SVETSKI ISKuSTVA SO ORgANIZIRAwE NA VISOKOTO OBRAZOVANIE NADVOR OD uNIVERZITETSKITE cENTRI 95. SOSTOJBI VO VISOKOTO OBRAZOVANIE VO REPuBLIKA MAKEDONIJA 116. MO@NI PRIÎNI ZA DISPERZIJATA NA VISOKOTO OBRAZOVANIE 15 6.1 Visokoto obrazovanie poblisku do gra|anite 15

6.2 Bespo{tedna borba za studenti 16

6.3 Odloùvawe na problemot na nevrabotenosta 18

6.4 Prividen lokalen razvoj 19

6.5 Akademska kariera po sekoja cena 19

6.6 Pridobivawe glasa~i 20

7. POÊTOcI I PODgOTOVKI ZA DISPERZIJATA NA VISOKOTO OBRAZOVANIE 218. SPROVEDuVAwE NA DISPERZIRANITE STuDII 26 8.1 Upisi 26

8.2 Organizacija i administrirawe na nastavata 29

8.3 Finansirawe na disperziranite studii 30

9. NAODI OD TERENSKOTO ISTRA@uVAwE 32 9.1 Debata so celnite grupi 32

9.2 Individualni intervjua so studenti 33

10. STAVOVI ZA DISPERZIRANITE STuDII 35 10.1 Studentite za disperziranite studii 35

10.2 Akademskiot kadar za disperziranite studii 36

10.3 Javnosta za disperziranite studii 38

11. ZAKLu^NI SOgLEDuVAwA 4012. PREPORAKI 4213. REFERENcI 43

LISTA NA KRATENKI

BDP bruto doma{en proizvodVO visoko obrazovanieVOI visokoobrazovni instituciiVOU visokoobrazovna ustanovaDUT Dr`aven univerzitet TetovoEKTS Evropski kredit transfer sistemEU Evropska unijaEF Ekonomski fakultetZF Zemjodelski fakultetJEI Univerzitet na jugoisto~na EvropaMIA Makedonska informativna agencijaMON Ministerstvo za obrazovanie i naukaMOF Mladinski obrazoven forumPeF Pedago{ki fakultetPMF Prirodno-matemati~ki fakultetPF Praven fakultetTMF Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TTF Tehnolo{ko-tehni~ki fakultetTF Tehni~ki fakultetUGD Univerzitet „Goce Del~ev”UKIM Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”UKLO Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski”FBA Fakultet za biznis administracijaFEIT Fakultet za elektrotehnika i informaciski tehnologiiFZNH Fakultet za zemjodelski nauki i hranaFI Fakultet za informatikaFPTN Fakultet za prirodni i tehni~ki naukiFTBL Fakultet za turizam i biznis logistikaFTU Fakultet za turizam i ugostitelstvo

IZVR[NO REZIME

Vo poslednive nekolku godini vo visokoto obrazo-vanie vo Republika Makedonija se slu~uva proces na otvorawe novi fakulteti i studiski programi re~isi vo site gradovi. Ovoj proces e poznat kako disperzija, a u{te go narekuvaat i dekoncentracija na visokoto

obrazovanie ili, ednostavno, negovo sitnewe. Osven èlbata da se otvorat {to e mo`no pove}e novi fakulteti i da se po~ne so realizacija na novi studiski programi zaradi zgolemuvawe na opfatenosta na generacijata maturanti, protagonistite na ovaa ideja ne napravija re~isi ni{to za da obezbedat soodvetni us-lovi za kvalitetna nastava na disperziranite studii. Op{t vpe~atok e deka disperzijata e èstoko nametnata od strana na dràvata, a dràvnite univerziteti, so mali isklu~oci, nevolno ja prifatija i sega ja sproveduvaat so golemi te{kotii.

Promotorite na idejata za disperzirani studii kako glavna pri~ina {to po~nale so disperzijata vo visokoto obrazovanie go poso~uvaat dobliùvaweto na visokoto obrazovanie do gra|anite. No, tuka se krijat i drugi pri~ini, kako na primer: borba za studenti, odloùvawe na problemot na nevrabotenosta, prividen pridones kon lokalniot razvoj, ispolnuvawe individu-alni ambicii za akademska kariera i pridobivawe potencijalni izbira~i vo edinicite na lokalnata samouprava.

Iako disperzijata vo visokoto obrazovanie sama po sebe pretstavuva seriozen organizaciski i finansiski ~ekor, taa nikoga{ ne bila predmet na seriozna debata vo javnosta, nitu, pak, e zasnovana na seriozni analizi na pazarot na trud ili na nekakov strategiski dokument.

Praktikata za otvorawe fakulteti ili za organizirawe stu-dii nadvor od univerzitetskite centri vo me|unarodni ramki e malku poznata. Evidentno e deka vo momentov ovie procesi ne se tolku aktuelni kolku vo minatoto bidej}i vo me|uvreme se zabeleàni mnogu nedoslednosti vo nivnoto sproveduvawe. Op{t vpe~atok za ovie studii vo regionot, EU i po{iroko e deka tie se, glavno, optovareni so nekvalitet. Kako i da e, sekade pos-

toi strav deka ovie studii, koi imaat razli~en karakter (preku internet, na dale~ina, eksterni) stanuvaat nelojalna konkuren-cija na klasi~nite studii, a nivnata natamo{nata ekspanzija ne garantira kvalitet.

Procesot na disperzijata vo RM po~na so objavuvawe konkursi vo koi se poso~uva{e deka nastavata }e po~ne samo dokolku vo me|uvreme bidat obezbedeni soodvetni uslovi i ako ima dovo-len broj studenti. Toa ukaùva na faktot deka disperziranite studiski programi nemaat re{enija za ispolnetost na uslovite za po~etok so rabota pred objavuvawe na konkursot i taa prak-tika trae ve}e tri godini. Vo konkursite za upis be{e naru{en i principot na ednakvost. Taka, za nekoi studiski programi na ist fakultet studentite bea oslobodeni od participacija ili pla}aa namalen iznos, a drugi bea dol`ni da ja pla} aat. Sleden problem {to se pojavi po objavuvaweto na konkursite be{e slabiot interes za upis na studenti na golem broj disperzira-ni studii. No, i pokraj maliot broj studenti, se napravi obid nastavata da po~ne na site disperzirani studii. Vo me|uvreme, nekoi fakulteti procenija deka disperzija so tolku mal broj studenti ne e rentabilna, pa re{ija tie studenti da studiraat na mati~niot fakultet. Toa predizvika reakcii kaj studentite i kaj roditelite {to sakaa po sekoja cena da si go ostvarat dobienoto pravo da studiraat vo svojot grad.

Vo odnos na strukturata na zapi{anite studenti na disper-ziranite studii se slu~ija nekolku apsurdi, koi samo go zgolemu-vaat somneòt vo ova „sitnewe” na visokoto obrazovanie. Imeno, na nekoi studii organizirani vo gradovi vo blizina na Skopje, najgolem del od studentite se od Skopje. I obratno, golem procent studenti od gradot vo koj ima disperzirani studii, sepak re{ile da se zapi{at na studii na mati~niot fakultet. Ne pomal problem vo tekot na realizacijata na nastavata pretstavuva{e i smestu-vaweto i ishranata na studentite {to ne se od gradot kade {to se organiziraat disperziranite studii. Mnogu malku od novite uni-verzitetski gradovi bea vo sostojba da go re{at ovoj problem.

IZVR[NO REZIME

1

5

6

Za site ovie problemi so koi se soo~uvaat studentite, nema -at komu da mu se obratat bidej}i na disperziranite studii ne e napraven obid za studentsko organizirawe. Pretstavnicite na studentite od mati~nite fakulteti nikoga{ ne se zainteresiraa za problemite so koi se soo~uvaat nivnite kolegi od disper-ziranite studii.

So po~etokot na studiskata godina na povr{inata ispliva i problemot so uslovite vo koi treba{e da se izveduva nastavata. Donesenite odluki za disperzija preku no} i neobezbeduvaweto pristojni i dostojni uslovi za rabota dovedoa do toa nastavata da po~ne vo objekti {to ni oddaleku ne go zasluùvaat epitetot akademski. Taka, nastavata se odviva{e vo gradinki, osnovni i vo sredni u~ili{ta, restorani, domovi na kultura, rabotni~ki univerziteti, administrativni zgradi na stopanski subjekti i vo drugi objekti.

Disperziranite studii po~naa so mnogu nedore~enosti i vo samoto organizirawe na nastavniot proces. So ogled na ne-podgotvenosta na prostorot so koj raspolagaat disperziranite studii, nastavniot kadar poleka se pretvara vo patuva~ki karvan, koj nosi i raznesuva oprema niz dràvata za da moè da go odrì kolku-tolku kvalitetot na nastavata.

Administriraweto na disperziranite studii e, isto taka, seriozen problem. Imeno, vodewe evidencija, prijavuvawe stu-diski godini, prijavuvawe i polagawe ispiti, organizacija na nastavata, odrùvawe oprema i higiena i drugi raboti e mnogu te{ko da se izvr{uvaat bez angaìrawe soodveten kadar. So-biraweto na dokumentacijata, nejzino zaveruvawe na mati~niot fakultet, sozdava problemi {to zavr{uvaat so gubewe dokumenti, dolgo ~ekawe vo administrativna postapka itn.

I, kone~no, vo realizacijata na disperziranite studii postojano e prisutna neizvesnosta za nivnoto finansirawe. I pokraj mnogute vetuvawa, Vladata na Republika Makedonija ne gi finansira operativnite tro{oci za ovie studii. Glaven iz-vor za finansirawe na ovie studii se sredstvata od upisnini, drugi dava~ki od studentite i sopstveni sredstva na fakulte-tite. Sekojdnevnite patuvawa, dnevnicite, potro{niot materijal, sredstvata za ureduvawe na prostorot se ogromni sredstva {to dopolnitelno go optovaruvaat i taka tenkiot buxet predviden za visokoto obrazovanie.

Zboruvaj}i za disperzijata vo visokoto obrazovanie vo Make-donija, sekoga{ na prvo mesto kako celna grupa se stavaat studen-tite. Vpro~em, i disperziranite studii se, glavno, opi{uvani kako alatka za zgolemuvawe na opfatenosta na studenti. Od tie pri~ini, pri izrabotuvaweto na ovoj dokument se koristeni nao-di od terensko istraùvawe vo koe bea proveruvani stavovite tokmu na studentite. Toa opfati dva segmenta i toa debata so cel-nite grupi i individualni intervjua so studenti vo 10 gradovi vo koi se organizirani disperzirani studii.

Najgolem del od studentite se zadovolni {to studiraat vo svojot ili vo sosedniot grad so mali tro{oci, no ne se zado-

volni od studentskiot ìvot. Vo odnos na nastavata, studentite zabeleùvaat deka nemaat dobra komunikacija so profesorite, koi retko odrùvaat nastava na disperziranite studii. Toa naj~esto go pravi sorabotni~kiot kadar ili demonstratorite. Golem broj studenti se àlat na uslovite za odrùvawe na nas-tavata, odnosno na nedostigot na amfiteatri, laboratorii, bib-lioteki, kompjuterski u~ilnici, no i na higiensko-tehni~kite uslovi vo koi se odrùva nastavata. Najgolem del od studentite smetaat deka diplomata {to bi ja zdobile bi imala ista teìna so taa na mati~niot fakultet. Site studenti, bez isklu~ok, iz-razija podgotvenost da se prefrlat na studii na mati~niot fakultet dokolku dràvata im obezbedi soodvetna stipendija ili kredit.

Percepcijata za disperziranite studii kaj akademskiot ka-dar e, glavno, negativna. Vo izminative tri godini vo mediumite ne se pojavil nitu eden pozitiven stav na univerzitetski nas-tavnik za disperzijata vo visokoto obrazovanie. Kaj site niv e prisuten strav deka so ovoj proces na disperzija se zadava silen udar vrz kvalitetot na visokoto obrazovanie, ~ii{to posledici dolgo vreme }e se odrazuvaat vo Republika Makedonija.

Od druga strana, kaj vladinite pretstavnici i golem procent na gradona~alnicite, procesot na disperzija predizvika svo-evidna euforija, zaradi koja disperzijata na visokoto obrazo-vanie e optovarena so improvizacii i so nedoslednosti.

Poradi otsustvo na seriozna debata, temata za disperziran-ite studii be{e postojano tretirana, bez isklu~ok, vo site elek-tronski i pe~ateni mediumi vo Makedonija. Vo site napisi i prilozi, disperzijata e oceneta kako nepodgotvena, nepotrebna, neracionalna, duri i {tetna za visokoto obrazovanie, koe vo momentov se soo~uva so drugi seriozni predizvici, osobeno so podignuvawe na kvalitetot. Delumen pozitiven odraz disper-ziranite studii imaa samo vo nekoi od lokalnite mediumi.

Implikaciite od disperzijata na visokoto obrazovanie vo RM se pove}edimenzionalni, }e bidat dalekuse`ni i } e se po~uvstvuvaat po nekolku godini, koga }e diplomiraat zapi{anite studenti na vakvite studii. Toga{ na{eto op{testvo neizbe`no }e se soo~i so situacijata po nekolku klu~ni pra{awa: Kolku od zapi{anite studenti zavr{ile navreme? Kakvi i kolkavi znaewa }e imaat diplomiranite? Kako }e bidat prifateni od rabotodavcite kako najmerodavni za verifikaci-ja na zdobienite kompetencii. Vo evropski ramki, ne rizikuva li Republika Makedonija so ova da se najde na crna lista i vo grupata na zemji, ~ii{to visokoobrazovni diplomi nema da bi-dat priznaeni, a so samoto toa nema da ima mo`nost za gra|anite od Republika Makedonija da dobijat rabota vo koja bilo zemja od EU?

Poradi sevo ova, neophodno e da se pristapi kon preispi-tuvawe na procesot na disperzija vo visokoto obrazovanie so {to bi se amortizirale poso~enite negativni efekti na podolg rok.

7

2

VOVED

Vo poslednive nekolku godini vo Republika Make-donija se slu~uva isklu~itelno intenziven pro-ces na disperzija na visokoto obrazovanie. Toj e osmislen od strana na Vladata na Republika Make-donija, a go sproveduvaat obrazovnite vlasti vo

sorabotka so dràvnite univerziteti.

Treba da se naglasi deka ovoj proces dosega ne bil predmet na javna debata i negovite promotori dosega ne po~uvstvuvale potreba da gi sprotivstavat svoite stavovi za disperzijata vo visokoto obrazovanie nitu so akademskata, nitu so po{irokata javnost.

Kako rezultat na ovaa disperzija, vo poslednite tri godini sme svedoci na otvorawe na dva novi univerziteta, 35 novi fakulteti i pove}e desetici disperzirani studii {to se organiziraat vo golem broj gradovi i grat~iwa niz Makedonija.

Celta na ovoj dokument e da napravi presek na sostojbite vo visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija od aspekt na negovata disperzija. Toj vo svojata sodrìna gi tretira sostojbite i trendovite vo visokoto obrazovanie vo Makedonija, no i na me|unaroden plan. Ponatamu, vo nego se prezentirani mo`nite pri~ini za disperzijata, nejzinite podgotovki i sproveduvaweto, a zavr{uva so zaklu~ni so-gleduvawa i so preporaki.

Vo izrabotuvaweto na dokumentot e koristen kombiniran pristap vo pribiraweto informacii povrzani so ovoj proces. Pri toa e sprovedeno istraùvawe na oficijalni dokumenti i podatoci {to se odnesuvaat na disperzijata, no i na visokoto obrazovanie vo celost (desk research). Potoa e pristapeno kon pribirawe i detalna analiza na prilozi i na napisi od

elektronski i od pe~ateni mediumi vo koi se prezentirani stavovi na studentite, akademskiot kadar, politi~arite i na novinarite {to se odnesuvaat na disperzijata. Zaradi pribirawe na me|unarodni iskustva, sprovedena e anketa so pretstavnici na akademskata javnost od Italija, Francija, Indija, Slovenija, Finska, SAD i od Bosna i Hercegovina. Vo tekot na istraùvaweto e organizirana debata so celni grupi vo dva grada vo koi se organiziraat disperzirani studii od strana na edna visokoobrazovna institucija. I, kone~no, vo sorabotka so Mladinskiot obrazoven forum e realizirano terensko istraùvawe preku sproveduvawe anonimna anketa so studenti vo 8 gradovi vo koi se organiziraat 10 programi na disperzirani studii.

Spored svojata sodrìna, toj e namenet za site akteri vo visokoto obrazovanie po~nuvaj}i od studentite, preku akademskiot kadar, pa sè do obrazovnite vlasti. Vo isto vreme, toj treba da komunicira i so po{irokata javnost, koja, vpro~em, }e treba da go dade i svojot sud za sproveduvaweto na ovoj svoeviden eksperiment vo visokoto obrazovanie.

8

Visokoto obrazovanie vo svetot denes doìvuva silna ekspanzija. Se pretpostavuva deka vo ovoj moment studiraat pove}e od 150 milioni studen-ti, a opfatenosta na generacii vo visokoto obra-zovanie na svetsko nivo iznesuva okolu 50 pro-

centi.

Isto taka, svedoci sme na intenzivna liberalizacija na pazarot na visokoobrazovni uslugi so otvorawe privatni vi-sokoobrazovni institucii re~isi nasekade niz svetot.

Poradi dinami~niot razvoj na visokoto obrazovanie i mnogute intervencii {to se prezemaat, me|unarodnata zaed-nica vo 1999 godina vospostavi ramka za razvojot na visokoto obrazovanie olicetvorena vo Bolowskata deklaracija1. Po-radi sloènosta na promenite vo visokoto obrazovanie zas-novani na ovaa deklaracija, site aktivnosti vo ovoj domen se narekuvaat Bolowski proces.

Osnovnite celi na Bolowskiot proces se unapreduvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie, podignuvawe na nivo-to na efikasnost vo studiraweto, podobruvawe na mobilnosta na studentite i na akademskiot kadar, prisposobuvawe na vi-sokoto obrazovanie kon potrebite na me|unarodniot pazar na trud preku zacvrstuvawe na kompetenciite na diplomcite, zacvrstuvawe na vrskite me|u visokoto obrazovanie i nau-kata itn.

Ispolnuvaweto na ovie celi e ovozmoèno preku pri-mena na soodvetni instrumenti od koi pozna~ajni se EKTS kako alatka za mobilnost, trite ciklusi vo akademskoto obrazovanie kako re{enie za unapreduvawe na efikasnosta, sistemot na eksterna evaluacija i samoevaluacija kako ga-rancija za kvalitetot, razvojot na ramkite na kvalifikacii i voveduvaweto dodatok na diploma kako instrumenti za

1 Bolowska deklaracija 1999 godina i kominikea od Praga, Berlin, Bergen, London i od Luven

pribliùvawe na visokoto obrazovanie kon potrebite na pazarot na trudot, podignuvawe na nivoto na investiciite vo istraùvaweto kako preduslov za pribliùvawe na naukata i na visokoto obrazovanie itn.

Za sproveduvawe na ovie merki, EU i me|unarodnata zaed-nica stavija na raspolagawe zna~itelni finansiski sredst-va so koi e ovozmoèno uspe{no sproveduvawe na Bolowski-ot proces. So ogled na toa {to nacionalniot buxet voop{to ili sosema malku e orientiran kon poddr{ka na ovoj proces, sredstvata od EU za programite TEMPUS, ERASMUS, SOCRATES, kako i od drugi me|unarodni izvori se klu~niot finansiski instrument za sproveduvawe na o~ekuvawata od Bolowskiot proces.

Vo poslednite nekolku godini, poradi pau{alnosta na ovie intervencii vo odredeni sredini i poradi evident-niot nedostig od sredstva, po~nuva da se javuva svoeviden otpor kon Bolowskiot proces i toa vo sredini vo koi vi-sokoto obrazovanie postignalo zna~itelen stepen na razvoj. Ovie rezervi, pred s#, se odnesuvaat na formaliziraweto na fakultetskite diplomi, naru{uvaweto na kvalitetot na nastavniot proces, postojanoto namaluvawe na javnite inves-ticii vo visokoto obrazovanie, ekspanzijata i nelojalnata konkurencija od privatnite visokoobrazovni institucii vo nekoi zemji itn. Promotori na ova nezadovolstvo vo najgolem broj slu~ai se studentskite organizacii, a poretko i univer-zitetskata javnost.

Ova pokaùva deka za razvojot na visokoto obrazovanie, kako i za mnogu drugi raboti vo ìvotot, ne postoi univerza-len recept za uspeh. Moèbi najdobriot pristap e da se ko-ristat pozitivnite iskustva na drugite, a da se izbegnuvaat lo{ite primeri. Mnogu pati se pokaàlo deka e isklu~itelno te{ko da sozdade{ nova praktika, osobeno vo edna sloèna i ~uvstvitelna oblast kakva {to e visokoto obrazovanie.

TRENDOVI VO VISOKOTO OBRAZOVANIE

3

9

Praktikata za otvorawe fakulteti ili organizirawe studii nadvor od univerzitetskite centri vo me|unarodni ramki ne e nepoznata. Evidentno e deka vo momentov ovie procesi ne se tolku aktu-elni kako vo minatoto bidej}i vo me|uvreme se

zabeleàni mnogu nedoslednosti vo nivnoto sproveduvawe. Vo prodolènie sleduvaat stavovite na eminentni univerzitets-ki profesori i obrazovni avtoriteti od Francija, Italija, Finska, SAD i od Indija, koi za potrebite na ovoj dokument gi obezbedivme preku nivno u~estvo vo strukturirana anketa za koja be{e podgotven i soodveten pra{alnik.

Se ~ini deka najdolga tradicija vo organizirawe studii nadvor od univerzitetskite centri ima Francija. Spored prof. Tomas Hartle od Nacionalniot institut za istraùvawe vo zemjodelieto, sakaj}i da ja zgolemi opfatenosta na zavr{enite sredno{kolci vo visokoto obrazovanie, no i da gi vklu~i regionalnite i lokalnite vlasti vo finansir-aweto na tretostepenata dejnost vo Francija, vo poslednite 50 godini se otvoreni visokoobrazovni institucii vo gra-dovi, koi moàt da gi ispolnat potrebite na eden univer-zitetski centar. I tamu e vodena politika, ~ija{to cel bila privlekuvawe na izbira~ite vo pomalite gradski sredini preku sozdavawe novi univerzitetski centri. Za àl, docna go sogledale rizikot od moèn nekvalitet, poradi {to denes otvoreno se deklarira deka univerzitetskite diplomi zdo-bieni vo mali gradovi ja nemaat teìnata na tie od univer-zitetskite metropoli.

Ovoj proces vo Italija po~nal malku podocna, odnosno vo 80-tite godini od minatiot vek. Prof Stefano Grego – pro-rektorot na Tu{a Univerzitetot od Viterbo smeta deka vakvite studii tolku mnogu se pro{irile, {to novite tendencii vodat kon nivno ukinuvawe. Generalnata percepcija vo Italija za ovie t.n. eksterni kursevi e negativna poradi gubeweto na ~uvstvoto za serioznosta i za sloènosta na univerzitetsko-to obrazovanie me|u studentite.

Vo Finska, pokraj 16 dràvni univerziteti, postojat u{te {est univerzitetski centri vo gradovi {to nemaat univer-ziteti, a vo koi se organizira visoko obrazovanie. Kari Pitkanen, zamenik-direktorot na Nacionalniot sovet za obrazovanie na Finska, sogleduva deka i pokraj delumnata opravdanost na ovaa diverzifikacija vo visokoto obrazo-vanie zaradi ogromnata teritorija i dolgite destinacii, vi-sokoobrazovniot sistem vo Finska e premnogu rasitnet, a toa po~nuva seriozno da vlijae vrz kvalitetot na obrazovnite uslugi.

Profesorot [niberger od Univerzitetot vo Misuri objas-nuva deka univerzitetite vo SAD organiziraat studii od ne-formalen karakter i glavna celna grupa na ovie studii se ve}e vraboteni lica, koi nadvor od rabotnoto vreme sakaat da se dokvalifikuvaat ili dousovr{at. Ovoj tip studii nare~eni internet kursevi, se realiziraat preku posebni telekomu-nikaciski centri {to se nao|aat niz oddelni dràvi i se od privremen karakter, bez zdobivawe krediti. Drug tip vakvi kursevi se kursevite za nastavnici vo mestoto na ìveewe. Vo posledno vreme ovie kursevi preku internet stanale konkurentni na studiite vo kampusi (stacionarni). Poradi toa se javuva seriozna rezerva kon ovie kursevi, koi dokolku prodolàt so ova tempo }e gi potisnat klasi~nite studii.

Indija e, isto taka, interesna za analiza od aspekt na vakvi studii ako se imaat predvid teritorijata i populacija-ta. Samo Otvoreniot univerzitet „Indira Gandi” za u~ewe na dale~ina ima formirano 21 studiski centar so 167 programi i 1.600 kursevi vo poslednite 20 godini, so vkupno 1,8 mil-ioni studenti. Najgolem problem vo Indija e toa {to raboto-davcite s# u{te ne gi smetaat za seriozni diplomite zdobi-eni na vakvite studii, pa sega ovaa euforija poleka stivnuva. Ova se stavovite na d-r Navin Kana od Me|unarodniot centar za genetsko inènerstvo i biotehnologija vo Wu Delhi.

SVETSKI ISKUSTVA SO ORGANIZIRAWE NA VISOKOTO OBRAZOVANIE NADVOR OD

UNIVERZITETSKITE CENTRI

4

10

Vo Srbija so godini postojat fakulteti vo neuniver-zitetski centri. Takvite fakulteti se ve}e etablirani, a se nao|aat vo gradovi {to moàt da go podnesat tovarot na vi-sokoto obrazovanie.

Komplikuvanata politi~ka situacija vo Bosna i Her-cegovina uslovi sozdavawe dràvni univerziteti re~isi vo site kantoni poradi {to i voop{to ne e pristapeno kon disperzija na dràvnite visokoobrazovni institucii. Od druga strana, pak, privatnite visokoobrazovni institucii formiraat fakulteti vo pomalite gradovi, no tie ne se seri-ozna konkurencija na dràvnite univerziteti.

I, kone~no, vo Slovenija postoi praktika na disper-zirawe od strana na pomalite univerziteti, koi ne moèj}i da mu pariraat na kvalitetot na najgolemiot dràven univer-zitet, po~nuvaat da otvoraat fakulteti po pomalite mesta. No, nabrzo i tamu ovaa praktika e prekinata poradi serioznoto naru{uvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie.

Op{t vpe~atok za ovie studii vo regionot, EU i po{iroko e deka tie se, glavno, optovareni so nekvalitet, no so tenden-cija na nivno okrupnuvawe. Kako i da e, sekade postoi strav deka ovie studii, koi imaat razli~en karakter (preku inter-net, na dale~ina, eksterni) stanuvaat nelojalna konkurencija na klasi~nite studii, a nivnata natamo{nata ekspanzija ne garantira kvalitet.

11

Vo ovoj moment vo Republika Makedonija ima 7,2 procenti ìteli so visoko obrazovanie. Za àl, okolu 25.000 visokostru~ni kadri se nevrabote-ni, dodeka od vrabotenite, okolu 15 procenti se so visokoobrazovna diploma. Vo odnos na brojot

na studentite vo Makedonija, ako se ima predvid brojot od studiskata 2007/2008 godina, momentniot broj studenti vo Republika Makedonija iznesuva pove}e od 70.000. (vidi ta-bela dolu).

Tabela 1. Pregled na broj na fakulteti i na studen-ti vo Republika Makedonija

Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2009 godina 2

2 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2009 godina

Ovie fakti ukaùvaat na nekolku va`ni momenti. Prvo, deka vo Republika Makedonija procentot na vraboteni vi-sokoobrazovani kadri vo odnos na vkupniot broj vrabo-teni e relativno nizok. Od druga strana, golem e brojot na nevraboteni lica so akademska diploma. I, kone~no, evidentno e nagloto zgolemuvawe na brojot na studentite, mnogu verojatno na {teta na kvalitetot.

Aktuelnata univerzitetska mreà vo Republika Make-donija opfa}a pet dràvni univerziteti so 57 fakulteti, {est privatni univerziteti so 42 fakulteti i pove}e od 50 disperzirani studiski programi nadvor od univer-zitetskite centri3. Zagriùva faktot {to ovaa ve}e masiv-na mreà so prodolùvawe na procesot na disperzija u{te pove}e se diverzifikuva. So toa od edna strana se vlijae negativno vrz kvalitetot vo postojnite institucii, a od druga strana se po~nuva so neracionalni improvizacii na novootvorenite institucii. (Na mapa 1 se prikaàni site visokoobrazovni ustanovi vo Republika Makedonija).

Sakaj}i da gi sledi sovremenite trendovi vo visokoto obrazovanie, Republika Makedonija vo 2003 godina na min-isterskata konferencija vo Berlin ja potpi{a Bolowskata deklaracija so {to i formalno pristapi kon Bolowskiot proces. Ova pristapuvawe povle~e i mnogu obvrski {to treba{e da se prezemat vo odnos na prisposobuvawe na

3 Lista na akreditirani visokoobrazovni ustanovi vo Makedonija

5

SOSTOJBI VO VISOKOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Akademska godina

Fakulteti(dràvni i privatni)

Studenti

2004/05 38 48.252

2005/06 36 47.092

2006/07 43 55.673

2007/08 78 62.440

12

Republika Makedonija kon promenite vo visokoto obrazo-vanie vo soglasnost so Bolowskiot proces.

Vo taa smisla be{e donesen i nekolku pati be{e izmenet noviot Zakon za visokoto obrazovanie4 vo koj se nametna konceptot na integriran univerzitet i bea predvideni site neophodni pretpostavki za voveduvawe na akreditaci-jata, evaluacijata, EKTS, dodatokot na diploma, studiraweto vo tri ciklusi, priznavaweto na diplomite itn. Do kade e Makedonija vo ovoj moment so site ovie obvrski {to proi-zleguvaat od Bolowskiot proces?

Za àl, ne mnogu daleku. Po silen otpor na ~lenkite (fakultetite), kone~no, e realiziran konceptot na integ-riran univerzitet. So prezemaweto na del od izvr{nite in-gerencii na fakultetite, univerzitetite, kone~no, izlegoa od senkata vo koja dolgo se nao|aa. Nasproti s# poprisut-nata tendencija vo svetot za zasiluvawe na avtonomijata i na ulogata na univerzitetot, kaj nas se zasili ulogata na dràvata / Vladata nad univerzitetot vo donesuvawe

4 Zakon za visokoto obrazovanie, Slu`ben vesnik na RM br. 35/2008, 14.03.2008 god. i izmeni vo Slu`ben vesnik na RM br. 103/2008, 83/2009, 99/2009.

politika i odluki {to se i treba da bidat isklu~itelno vo mandat na avtonomnite univerziteti. Na ovaa konstatacija upatuvaat vladinite odluki za namaluvawe na visinata na participacijata ne samo kaj dràvnite studenti, tuku i kaj tie so kofinansirawe {to pretstavuva primer za me{awe vo upisnata politika na univerzitetite.

Ponatamu, obidite za prisilno spojuvawe na postojni fakulteti i pokraj otporot vo tie institucii, najavata za zgolemuvawe na nedelniot broj ~asovi za univerzitetskite nastavnici itn.

Vo me|uvreme, se ~ini deka univerzitetite premol~ano ja prifatija ulogata na poslu{ni izvr{iteli na ovaa poli-tika i na odlukite. Za~uduva faktot {to akademskata zaed-nica ne se sprotivstavi javno re~isi na niedna nametnata vladina odluka so koja se naru{uva{e univerzitetskata av-tonomija. Od druga strana, vlasta preku nekonstituiraweto na Sovetot za razvoj i za finansirawe na visokoto obra-zovanie {to e zakonska obvrska, go onevozmoì vlijani-eto na akademskata javnost vrz eden od klu~nite aspekti na visokoto obrazovanie, odnosno negovoto finansirawe. Koga sme ve}e kaj finansiraweto, treba da se istakne deka

Mapa 1. Prikaz na site visokoobrazovni institucii (VOI) vo Republika Makedonija

privatni

dràvni

novi dràvni

disperzirani

Skopje

Kumanovo Kriva Palanka

Probi{tip

Veles

Kavadarci

Prilep

Bitola

Ohrid

Struga

Ki~evoDebar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

13

dràvnata kontribucija vo finansiraweto na dràvnoto visoko obrazovanie od godina vo godina se namaluva. Vo momentov dràvnite univerziteti se finansiraat so 38 procenti od dràvniot buxet, dodeka pove}e od 62 pro-centa se obezbeduvaat od upisnini, sopstveni prihodi i donacii5.

Studijata za statusot na EKTS izrabotena od Mladinski-ot obrazoven forum (MOF), naslovena kako „EKTS – realnost ili iluzija”6, koja e objavena ovaa godina, ukaùva na mnogu nedoslednosti vo negovoto sproveduvawe. Na najgolem broj od fakultetite ne postoi soodvetna administrativna poddr{ka za EKTS, s# u{te ne se usoglaseni stu diskite pro-grami i predmetnite programi so {to e ote`nata mobil-nosta i priznavaweto na diplomite. Sepak, se ~ini deka najgolem problem vo EKTS e nezadovolitelniot pristap do informaciite povrzani so nego.

Studiraweto vo tri ciklusi s# u{te ne e celosno zaìveano poradi neakreditiranosta na studiskite progra-mi za tret ciklus, dodeka vtoriot ciklus i pokraj relativno visokiot procent na podgotvenost, s#u{te ne e zaìvean vo celost.

[to se odnesuva do procesot na evaluacija vo visokoto obrazovanie, toj od akademskata javnost e sfaten premnogu legalisti~ki i se sproveduva zatoa {to mora, a ne zatoa {to preku evaluacijata treba da se dojde do odredeni re{enija za unapreduvawe na dejnosta na visokoobrazovnite ustano-vi (VOU).

Vo odnos na koristeweto na sredstvata od Evropskata unija, pokraj drugoto nameneti i za unapreduvawe na vi-sokoto obrazovanie, be{e formirana Nacionalna agencija za evropski programi i za mobilnost. Vo 2010 godina vo nea izbuvna skandal7 povrzan so nedoslednosti vo raspre-delbata na evropskite sredstva {to prvo go zabavi, a potoa celosno go blokira{e procesot na koristewe na ovie sred-stva. Poradi toa na{ite studenti i akademskiot kadar vo momentov nemaat pristap do evropskite programi za mobil-nost, koi treba{e da im bidat na raspolagawe8.

Dodatokot na diploma e formalno pokrien, no ne funk-cionira vo praktika, iako e edna od klu~nite alatki za uso-glasuvawe na visokoto obrazovanie so potrebite na pazarot na trudot.

5 Buxet na Republika Makedonija za 2010 godina 6 EKTS – realnost ili iluzija vo visokoto obrazovanie. Analiza preku

alatkata pristap do informacii od javen karakter. Mladinski obrazoven forum, 2010

7 Koj }e go jade kajmakot od evropskite pari za mladi? Nova Makedonija, 13.1.2010 godina

8 Brisel zamrzna del od evropskite pari za Makedonija, Nova Makedonija 22.1.2010 godina

Op{t vpe~atok e deka akreditacijata na site novo-formirani fakulteti i univerziteti e formalizirana bez dosledno po~ituvawe na normativite i standardite za vr{ewe visokoobrazovna dejnost.

Edna od klu~nite preporaki za sistemsko vklu~uvawe na naukata vo visokoobrazovniot proces ne samo {to ne e realizirana, tuku e celosno zapostavena. Imeno, vo posled-nite godini ne e realiziran nitu eden konkurs za finan-sirawe proekti od strana na dràvata, objaveni se, no ne i realizirani nekolku konkursi za opremuvawe laboratorii na VOI, prekinati se mnogu instrumenti za mobilnost i za me|unarodna sorabotka vo naukata, so {to zna~itelno se na-maleni izdvojuvawata od BDP za nauka. Toa e sprotivno na preporakite na Lisabonskata konvencija9 spored koja izd-vojuvawata za nauka do 2010 godina }e treba da dostignat tri procenti od BDP i toa eden procent od buxetot i dva procenta od privatniot sektor. Vo momentov, vo Republika Makedonija izdvojuvawata za nauka od BDP se pomalku od 0,1 procent.

Vo site ovie procesi studentite kako avangardna popu-lacija se celosno marginalizirani poradi sterilnosta na aktuelnite rakovodstva na studentskite organizacii. Od druga strana, pak, e onevozmoèna pluralizacija na stu-dentskoto organizirawe bidej}i na toj na~in }e se naru{i tolku potrebnata poslu{nost na studentite, koi, po pravilo, treba da se dvigateli na progresot vo edna zemja.

Eden od retkite statisti~ki parametri vo koj se ~uv-stvuva prividen napredok e opfatenosta na generacijata maturanti vo visokoto obrazovanie. Imeno, vo studiskata 2009/2010 godina, spored izjavite na resorniot minister Nikola Todorov, opfatenosta na generacijata {to zavr{uva sredno obrazovanie iznesuva 96,5 procenti, {to e vero-jatno svetski rekord. Vakva opfatenost na generacija vo visokoto obrazovanie ne moàt da si dozvolat ni mnogu pobogati dràvi od Makedonija. Koga e statistikata vo pra{awe, treba da se ima predvid i faktot deka ovoj pro-cent vo realnosta e ponizok zatoa {to na{ite obrazovni vlasti zaboravile deka vo vkupniot broj zapi{ani studenti ima i bruco{i {to porano zavr{ile sredno obrazovanie. Kako i da e, procentot e povtorno visok.

Logi~no se nametnuva pra{aweto kako e postignat ovoj isklu~itelno visok procent vo upisnata politika. Prvo e pro{irena mreàta na dràvni univerziteti so otvorawe tri novi i toa vo 2003 godina e otvoren Dràvniot uni-verzitet vo Tetovo, vo 2007 godina e osnovan Univerzite-tot „Goce Del~ev” vo [tip, a vo 2009 godina e osnovan

9 Lisabonska strategija 2000, Zaklu~oci na pretsedatelstvoto na Evropskiot sovet Barselona 15-16.3.2002 godina (to~ka 47)

14

Univerzi tetot za informati~ki tehnologii „Sv. Apostol Pavle” vo Ohrid.

Vo me|uvreme, se slu~i i {iroka liberalizacija na pazarot na visokoobrazovni uslugi pri {to vo visokoto obrazovanie na golema vrata vleze privatnata inicijati-va. Najgolem del od privatnite fakulteti nudat studiski programi {to so godini postojat i vaàt za atraktivni stu-dii i na dràvnite fakulteti (pravo, ekonomija, informa-tika...). Rezultat od ova se 42 privatni fakulteti so okolu 11.500 studenti vo u~ebnata 2008/2009 godina, koi dobija akreditacija od MON i koi se nametnaa kako konkurencija na dràvnite visokoobrazovni ustanovi.

I, kone~no, svoeviden pridones vo postignuvaweto na ovoj moèn neslaven svetski rekord vo upisnata politika imaat i t.n. disperzirani studii, koi }e imaat centralno mesto vo ovoj dokument.

15

MO@NI PRIÎNI ZA DISPERZIJATA NA VISOKOTO OBRAZOVANIE

6

Kako mo`ni pri~ini za disperzijata, dekoncen-tracijata ili, ednostavno, sitneweto na visokoto obrazovanie se nametnuvaat: dobliùvawe na visokoto obrazovanie do gra|anite, bespo{tedna borba za studenti, odloùvawe na problemot so

nevrabotenosta, prividen lokalen razvoj, ispolnuvawe in-dividualni ambicii za akademska kariera i pridobivawe potencijalni izbira~i vo edinicite na lokalnata samou-prava.

Obrazovnite vlasti na postojnata vladeja~kata garni-tura vo site svoi izjavi po povod eksperimentot „disper-zirani studii” na prvo mesto go stavaa pribliùvaweto na visokoto obrazovanie do gra|anite i racionalizacijata na tro{ocite za studirawe. Taka, porane{niot zamenik-minister za obrazovanie i za nauka, aktuelen pratenik i univerzitetski profesor Jovan Lazarev na III sobraniska sednica10: izjavil „Dobar del od mladite lu|e ne moàt da studiraat vo golemite centri poradi finansiskite problemi. Od tie pri~ini, Vladata donese odluka da go dobliì obrazovanieto do gra|anite. Edniot pravec be{e otvorawe novi fakulteti, a vtoriot aspekt e ot-vorawe disperzirani studii {to se mnogu prisposoblivi bidej}i }e se otvoraat i zatvoraat spored potrebite,

10 Stenogramski bele{ki od III sednica na Sobranieto na Republika Makedonija od 1.7.2008 godina

zavisno od interesot”. Ako seto toa funkcionira be-sprekorno, toa bi zna~elo deka vo edno grat~e za edna godi-na }e se sozdadat, na primer, uslovi za tehni~ki studii, pa po nekoja godina za nekoi drugi studii, a univerzitetskite nastavnici vo svojstvo na turisti }e vlijaat vrz ekonom-skiot razvoj na „univerzitetskiot centar”. Vakvite izjavi se zagriùva~ki i ukaùvaat na lesnotijata so koja Vladata, odnosno obrazovnite vlasti go zamisluvaat otvoraweto i zatvoraweto na ovie studii spored potrebite. Se nametnuva pra{aweto koj sega i koj vo idnina }e gi utvrduva potrebite i kako? Dali ova zna~i deka interesot na potencijalnite studenti e i }e bide edinstven kriterium za vakva skapa investicija? Vo uslovi na distorzirana slika za makedon-skiot pazar na trud, ova pra{awe u{te pove}e dobiva na zna~ewe.

Sli~na izjava za mediumite dade i porane{niot min-ister za obrazovanie i nauka Pero Stojanovski11: „Samiot fakt deka pove}e od 85 procenti od maturantite go prodolìja svoeto obrazovanie na visokoobrazovnite ustanovi samo po sebe kaùva deka ovoj pristap dovede do odredeni rezultati. Tuka ne smeeme da zapreme i prodolùvame vo taa nasoka”.

Na otvoraweto na disperziranite studii vo Kavadarci, premierot Gruevski za MIA12 izjavil „Eden od segmentite vo obrazovanieto vo koj vidovme {ansa za promeni be{e zgolemuvaweto na visokoobrazovnite institucii i na

11 Pristapot za disperzirani studii dava rezultati, MIA 26.5.2007 godina

12 Otvoreni novi disperzirani studii na [tipskiot univerzitet vo Kavadarci 28.9.2009 godina, MIA

Visokoto obrazovanie poblisku do gra|anite6.1

16

disperziranite studii so {to bi go dobliìle visokoto obrazovanie do mladite vo na{ata dràva i bi otvorile dopolnitelni mo`nosti za niv i za nivnite potrebi”. Sega se postavuva pra{aweto za koi potrebi stanuva zbor? Po istiot povod vo Kriva Palanka premierot odi ~ekor ponatamu najavuvaj}i internacionalizacija na disper-ziranite studii13: „Trendot za otvorawe disperzirani studii treba da prodolì i natamu vo drugi gradovi vo Republikata. Se nadevam i veruvam deka Kriva Palanka }e stane centar po informatika vo regionot i deka tuka } e studiraat studenti i od sosednite dràvi - Bugarija i Srbija”, re~e Gruevski.

Premierot ne poso~uva nitu eden argument zo{to dis-perzijata treba da prodolì i natamu i na {to go bazira svojot optimizam? Ovaa izjava go nametnuva i pra{aweto kolkav e brojot na studenti od stranstvo vo Kriva Palanka, no i na drugite mesta kade {to se otvoreni disperzirani studii, ako se znae deka brojot na takvi studenti, generalno, vo RM e nezna~itelen i ima trend na opa|awe (od 0,7 pro-centi od site studenti vo 2000 godina na 0,4 procenti vo 2006 godina so godi{no namaluvawe od - 4,4 procenti)14.

Na ova se nadovrzuva aktuelniot minister za obrazo-vanie i za nauka Nikola Todorov, koj pri otvoraweto na disperziranite studii vo Kavadarci za MIA ne zaboravi barem da go spomene i kvalitetot na studiite, pa izjavil15: „]e prodolìme so naporite za seopfatnost na visokoto obrazovanie bez da se potcenuvaat standardite i kri-teriumite za kvalitet. Na{ata cel na otvorawe dis-perzirani studii ne e samo poradi brojka, tuku i zaradi kvalitetno obrazovanie”. Nejasno e {to podrazbira mini sterot pod kvalitetno obrazovanie i kako disper-ziranite studii }e gi podobrat standardite i kriteriumite za kvalitet, koi ne se po~ituvani od samata dràva u{te pri samoto nivno otvorawe?

Edna od pri~inite za disperzijata vo visokoto obrazo-vanie, moèbi, treba da se bara vo bespo{tednata borba za studenti. Motivite za vakvata uslovna borba za studenti se

13 Disperzirani studii vo Kriva Palanka, MIA 13.10.2009 godina14 EC Staff Working Document (2008). Progress Towards the Lisbon Objectives

in Education and Training, 15 Otvoreni novi disperzirani studii na [tipskiot univerzitet vo

Kavadarci 28.9.2009 godina, MIA

razli~ni kaj razli~ni fakulteti. Taka na mnogu fakulteti od prirodnite, tehni~kite i od biotehni~kite nauki im se doveduva vo pra{awe opstanokot poradi evidentnoto na-maluvawe na brojot na studenti. Treba da se ima predvid faktot deka toa e karakteristi~no ne samo za Makedonija, tuku pretstavuva nekakov trend i po{iroko. Vo ovoj slu~aj, moèbi, i moè da se najde opravduvawe vo obidot za dis-perzija i privlekuvawe studenti, koi, glavno, od socijalni pri~ini nema da se zapi{at na mati~niot fakultet. No, sega so disperzijata vo ovie oblasti se odi vo druga krajnost. Imeno, po nalog na Vladata, Fakultetot za zemjodelski nauki i za hrana, vo Prilep otvori disperzirani studii za proizvodstvo i za prerabotka na tutun. Na sve~enoto ot-vorawe na ovie studii, ministerot Todorov za MIA izjavi16: „Zna~eweto na tutunot za nacionalnata ekonomija e ekonomski, trgovski, fiskalen, socijalen i demografski. Se odgleduva re~isi vo site regioni, posebno zna~ajna kako kultura za semejnite zemjodelski stopanstva. Ovaa stu-diska programa }e bide zna~aen faktor vo sproveduvawe-to na evropskite standardi i regulativi, na nau~nite dostignuvawa za proizvodstvoto i prerabotkata na tu-tunot vo Makedonija”.

Ova e kontradiktorno so realnata sostojba vo Prilep kade {to ve}e ima najmalku 20 agronomi {to ne moàt da najdat rabota. Se postavuva i pra{aweto, kolku u{te lu|e so vakvi tesni kompetencii za tutun mu se potrebni na Prilep i kade }e rabotat? Ako prodolì ovoj trend, verojatno vo idnina }e treba da se otvorat studii za p~enica vo Bitola, za jabolka vo Resen, za domati vo Strumica itn.

Od druga strana, i pokraj atraktivnosta na fakultetite od op{testveno-humanitarnite nauki, tie se soo~uvaat so konkurencija od strana na privatnite univerziteti, koi or-ganiziraat studii isklu~itelno od oblasta na spomenatite nauki. Toa bi moèlo da bide u{te edna razbirliva pri~ina {to fakultetite od spomenatite oblasti se zainteresira-ni za organizacija na disperzirani studii. Sledej}i go ovoj trend, duri i privatnite univerziteti vo poslednite nekolku godini „go vozvratija” udarot, pa i tie po~naa so disperzirawe na svoite studiski programi i fakulteti. No, toa doveduva do drugi apsurdi. Vo svojata kolumna vo vesnikot „Dnevnik” naslovena kako „Visoko obrazovanie - Urivawe vo pet ~ekori”17, porane{niot zamenik-minister za obrazovanie i nauka, a sega{en univerzitetski profesor Tale Geramit~ioski napi{al: „Ako se napravi pregled na

16 Sve~eno otvoreni prvite disperzirani studii za proizvodstvo i za prerabotka na tutun vo Prilep, 2 oktomvri 2009 godina, izvor MIA

17 Urivawe vo pet ~ekori, Dnevnik, 23.8.2009 godina

Bespo{tedna borbaza studenti6.2

17

UKIM UKLO UGD DUT

Skopje Veles Ki~evo Bitola Struga Ko~ani [tip Tetovo Skopje Ki~evo

620 100 230 170 100 280 100 300 130 70

fakulteti za pravni nauki: vo Skopje, kade {to se ’Justi-jan Prvi’ od ’Sv. Kiril i Metodij’, pravnite fakulteti na FON so disperzirani studii vo Struga, Strumica, Evropski-ot univerzitet so disperzirani studii vo Ohrid i Ameri-kan kolex, ’Goce Del~ev’ vo [tip so pravniot fakultet vo Ko~ani, ’Sv. Kliment Ohridski’ so pravniot fakultet vo Ki~evo i disperzirani studii vo Bitola, Struga , Uni-verzitetot vo Tetovo so disperzirani studii vo Gosti-var, JEI so pravni studii, komentarot e izli{en”. Vo mo-mentov vo Makedonija postojat 15 pravni fakulteti i nivni disperzirani studii po pravo na dràvnite i na privat-nite univerziteti. Samo na studiskite programi po pravo na

dràvnite pravni fakulteti za studiskata 2010/2011 godi-na se predvideni 2.100 mesta za bruco{i18, dodeka na site studiski programi na ovie fakulteti ima 2.565 mesta za novi studenti. Ako na ovaa brojka se dodadat i studentite po pravo na privatnite univerziteti se doa|a do brojka od pove}e od 5.000 potencijalni pravnici za edna godina. Na mapa 2 se prikaàni site pravni fakulteti i disperzirani studii po pravo vo zemjata, dodeka na tabela 2 se prikaàni predvidenite mesta za upis na bruco{i po pravo samo na dràvnite univerziteti za studiskata 2010/2011 godina.

18 Odluka za zapi{uvawe studenti na javnite VOU vo 2010/2011 godina Sl. vesnik na RM 14.4.2010 godina

Mapa 2. Pravni fakulteti i disperzirani studii po pravo vo Republika Makedonija

Skopje


Probi{tip

Veles

KavadarciPrilep

Bitola

Ohrid

Struga

Ki~evoDebar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

Izvor: Odluka za zapi{uvawe studenti na javnite VOU vo 2010/2011 godina

Tabela 2: Pregled na predvideni mesta za upis na bruco{i na pravni studii na dràvnite pravni fakulteti za studiskata 2010/2011 godina

18

Sli~na e sostojbata i so informatikata. Imeno, vo mo-mentov na dràvnite univerziteti postojat 10 fakulteti za informatika i eden cel univerzitet so pet fakulteti. Ako na ovie se dodadat u{te sedum fakulteti po informatika na privatnite univerziteti, se doa|a do vkupen broj od 21 fakultet i eden univerzitet za informatika vo Makedoni-ja. Na mapa 3 se prikaàni site fakulteti i disperzirani studii po informatika vo Republika Makedonija.

Tuka se nametnuvaat pra{awata: Kolku pravnici i informati~ari $ trebaat na ovaa dràva? Kolku od diplo-miranite pravnici se vraboteni? Duri i ako potrebata od takvi kadri e golema vo dràvava, se postavuva pra{aweto zo{to dràvata re{ila da ja „producira” taa brojka pravni-ci i informati~ari na tolku golem broj dràvni fakulteti, a ne na pomalku, koga nikako ne moè da obezbedi ednakov ili pribli`no ednakov kvalitet na site tie studii? Koja e finansiskata opravdanost za vakvata politika?

Sledna pri~ina za ovoj ~ekor na obrazovnite vlasti e verojatno i obidot za kamuflaà na è{kiot problem na nevrabotenosta. Imeno, ako vo momentov vo Makedonija ima okolu 310.000 nevraboteni i na vrata tropaat u{te dvae-setina iljadi maturanti, najbezbolno e i niv da gi vbroite vo kategorijata studenti, odnosno da ne vi figuriraat i na taka dolgiot spisok nevraboteni. Spored podatocite na Agencijata za vrabotuvawe, re~isi osum procenti (oko-lu 25.000) od nevrabotenite se so visoko obrazovanie - diplomci, magistri i doktori na nauki. No, ako problemot so nevrabotenosta e teòk, u{te postra{en e faktot deka naskoro }e imame mnogu pogolem broj diplomci, ~ii{to studii ne garantiraat potrebno nivo na znaewe kaj niv. O~igledno, vo slu~ajov znaeweto ne e mo}, tuku brojka, a brojkata na zapi{ani maturanti na visokoobrazovnite

Mapa 3. Prikaz na VOI/studii po informatika

Skopje


Probi{tip

Veles

Kavadarci

Prilep

BitolaOhrid

Struga

Ki~evoDebar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

Odloùvawe na problemot na nevrabotenosta6.3

19

institucii vo Makedonija e rekordna i iznesuva 96,5 pro-centi. Vo vakvi uslovi se postavuva klu~noto pra{awe: Za kakov kvalitet moè da stane zbor koga re~isi site matu-ranti prodolùvaat so visoko obrazovanie, koe, patem, e neverojatno disperzirano.

Vo toj kontekst prateni~kata Slavica Grkovska - Lo{kova za nedelnikot „Globus”19 izjavila: „Porano se znae{e deka golemata brojka na maturantite ne zavr{uva{e na fakultet, osobeno ako imaa slabi ocenki. Taka {to ima-vme edna realna slika za brojkata na nevraboten kadar na pazarot na trudot. Sega imame samo na~in da se odloì ili ve{ta~ki da se prikaè deka brojot na nevraboteni ne raste ili se namaluva. Tie }e imaat utre realno ser-tifikat za zavr{eno visoko obrazovanie, no na pazarot na trudot nema da bidat tretirani kako lu|e so pri-menlivi, kvalitetni znaewa {to bi se videle vo prak-tikata”. Mora da se priznae deka ova ne e daleku od vis-tinata.

Dolgo vreme niz javnosta cirkulira{e tezata deka Makedonija e Skopje i deka s# {to vredi vo Makedonija se nao|a vo nego. Ova osobeno se odnesuva{e na visokoto obra-zovanie. No, po otvoraweto na Dràvniot univerzitet vo Tetovo, a osobeno na Univerzitetot „Goce Del~ev” vo [tip i dolgogodi{noto postoewe na Univerzitetot „Sv. Kliment Ohridski” vo Bitola, vakvite {pekulacii, definitivno, padnaa vo voda. Osobeno ako se ima predvid i faktot deka vo nekoi pogolemi gradovi vo Makedonija kako {to se Prilep, Ohrid i Strumica, so godini funkcioniraat fakulteti vo sostav na dràvnite univerziteti. No, pretstavnicite na lokalnata samouprava vo procesot na decentralizacija, koj, patem, e daleku od zavr{uvawe, procenile deka visokoto obrazovanie e ubava mo`nost za zaìvuvawe na nivnite op{tini. Taka floskulata „obrazovanieto e najdobra in-vesticija” se pretvori vo nova floskula, „obrazovanieto e najdobar biznis”. Zo{to ba{ vaka? Verojatno lokalnata samouprava vo koja re~isi sekojdnevno niknuvaat visokoo-brazovni institucii se nadeva deka studentite osven {to }e za{tedat od semejniot buxet, }e se javat i vo svojstvo na potro{uva~i vo svojot „univerzitetski” grad.

Vo toj kontekst, svoevidna euforija gi zafati aktuel-nite gradona~alnici, koi vo visokoobrazovnata disper-zija vidoa {ansa svojata op{tina preku no} da ja trans-formiraat vo univerzitetski centar.

19 Fakulteti {to pa|aat na kolokvium Globus, 8.12.2009 godina

„]e zna~i mnogu za Berovo, }e ostanat mladite vo op{tinata, potreben ni e takov kadar za razvoj na op{tinata, }e oìvee gradot, a studentite }e imaat povolni uslovi za studirawe”, izjavil Dragi Naxinski, gradona~alnikot na Berovo na otvoraweto na disperziran-ite studii po informatika20.

Gradona~alnikot na Prilep, Marijan Risteski, za MIA izjavil21 „ Uveren sum deka sredno{kolcite vo idnina } e sakaat da ima novi disperzirani studii, koi bi sta-nale fakulteti”. Dali toa zna~i deka naskoro moème da o~ekuvame nov univerzitet vo Prilep?

Sega se nametnuva i edno drugo pra{awe, zo{to mesto razvojot na op{tinite da se gleda niz prizma na realni investicii vo industrijata, turizmot, zanaet~istvoto, tie svojot razvoj go gledaat niz prizma na disperzijata na vi-sokoto obrazovanie?

Ne e isklu~eno deka edna od pri~inite za disperzijata leì i vo li~nite ambicii na lu|e {to po sekoja cena sa-kaat da gradat akademska kariera nezavisno od realnite potrebi, pa i od individualnite kvaliteti. Ako ovie am-bicii se ostvaruvaat preku lavina nostrifikuvani magis-terski i doktorski disertacii, osobeno od sosedstvoto, i ako seto toa e pridruèno so silno partisko vlijanie, sta-nuva jasno deka ovaa masovna disperzija na visokoto obra-zovanie, kone~no, }e ja devalvira fakultetskata diploma vo Makedonija. Vo edno partisko soop{tenie na opoziciskata SDSM22 se veli: „Vladata na Gruevski i VMRO-DPMNE bez pardon gi vdomuva svoite partiski kadri na dràvnite univerziteti, pritoa voop{to ne vodej}i smetka za sostojbite vo koi ìveat, u~at i odrùvaat nastava makedonskite studenti – stolbot na idninata na Re-publika Makedonija”. Nema{e reakcija na ovaa soop{tenie od strana na vladinite pretstavnici.

20 Najisto~niot grad vo dràvava od ovaa esen }e bide fakultetski grad 22.8.2009 godina, televizija Kanal 5

21 Prilep go otstapuva rabotni~kiot univerzitet za disperziranite studii na trite dràvni univerziteti Prilep, 27 fevruari (MIA)

22 SDSM soop{tenie 31.0.2010 godina

Prividenlokalen razvoj6.4

Akademska karierapo sekoja cena6.5

20

Zboruvaj}i za pri~inite za ovaa unikatna disperzija na visokoto obrazovanie vo svetski ramki, na krajot ne smee da se zaboravi i nejzinata politi~ka i populisti~ka zadnina. Verojatno, najva`niot moment vo sproveduvaweto na dis-perziranite studii e povtorno brojkata, no ne na studenti, tuku vo slu~ajot na potencijalni glasa~i. Imeno, vo momen-tot percepcijata za disperziranite studii vo grat~iwata kade {to se otvoreni e relativno pozitivna, a toa od svoja strana povlekuva i simpatii kon tie {to go promoviraat toa. Vpro~em, klu~niot imperativ na sekoja populisti~ka merka e da sozdavaat brzi i naj~esto nerealni pretstavi za ne{tata kaj izbira~ite.

No, neli e toa previsoka cena za posledicite {to }e proizlezat od disperzijata? Zar ne e premnogu rizi~na de-valvacijata na visokoto obrazovanie, nekvalitetot na nas-tavata i naru{uvaweto na me|unarodniot ugled na visokoo-brazovnite diplomi od Republika Makedonija?

Pridobivawe glasa~i6.6

21

POÊTOCI I PODGOTOVKI ZA DISPERZIJATA NA VISOKOTO OBRAZOVANIE

7

„Obidite za nekakva disperzija na visokoto {kolstvo vo Makedonija ne se nova rabota. Vo kratkata istorija na makedonskoto visoko {kolstvo sega{niot obid e tret. Prviot obid, za sre}a, ostanal samo na

idejata, a se slu~uval vo ranite pedesetti godini na minatiot vek, vo po~etocite na razvojot na skop-skiot univerzitet. I toga{ idejata bila vo Bitola da se dislociraat zemjodelstvoto, veterinarstvoto, vo [tip - rudarstvoto, vo Ohrid - umetnostite i hu-manitarnite nauki. Vtorata disperzija po~na vo sedum-desettite godini na minatiot vek, a treba{e da bide poosmislena, poseopfatna i pofunkcionalna. Idejata na ovaa disperzija, pokraj drugoto, be{e i zamajuvaweto deka so naso~uvaweto na sredno{kolcite da studiraat }e se odloì (!?) nevrabotenosta, koja i vo tie godini silno ni ~uka{e na vratata. No, za sre}a, vlastite se svestile navreme, pa preovladalo soznanieto deka visokoto {kol-stvo bara urbana sredina, kulturno milje, atmosfera {to ja davaat pogolemite gradovi, bez razlika {to toga{ i Skopje edvaj da gi ispolnuvalo ovie kriteriumi. Tretiot obid e vo tek. Toj, sudej}i spored s#, }e bide potragi~en od drugite za{to gi kopira i multiplicira gre{kite na prethodnite.”23

Vo 2005 godina vo uslovi na zasiluvawe na privat-nata inicijativa i zgolemuvawe na konkurencijata vo vi-sokoto obrazovanie, Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” povede inicijativa za otvorawe disperzirani studii vo isto~na Makedonija kako reakcija na ovaa ne sekoga{ lojalna konkurencija Po izvr{enite konsultacii so gradona~alnicite na najgolemite op{tini vo ovoj del od dràvata, Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” re{i da organizira studii po pravo, ekonomija, medicina i elek-

23 Odmazdata na lo{ite u~enici, Utrinski vesnik, 24.4.2010 godina

trotehnika vo [tip i zemjodelstvo vo Strumica za vkupno 400 studenti. Se ~ini deka imaj}i go predvid ~ove~kiot po-tencijal, na UKIM, za ovoj broj studenti moè{e da se orga-nizira kvalitetna nastava. No, i pokraj navremenite podgo-tovki, ne bea obezbedeni o~ekuvanite uslovi za po~nuvawe na ovie studii na posakuvanoto nivo. Sepak, vo studiskata 2005/2006 godina vo Makedonija po~naa prvite disper-zirani studii na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo [tip i vo Strumica. Vo toj moment dràvata ne zastana zad ovaa inicijativa i prepora~a, dokolku Univerzitetot saka da organizira vakov tip studii, }e mora da gi finansira od sopstveni sredstva.

Prvi~nite rezultati od disperziranite studii bea pozitivni i pokraj mnogute improvizacii vo izvedu-vaweto na nastavata. Na ovie studii se zapi{aa studenti od pove}e generacii, koi samo poradi socijalni pri~ini ne moèle vedna{ po zavr{uvaweto na srednoto obrazo-vanie da prodolàt so studirawe. Sudej}i spored brojkata na zapi{ani studenti, interesot za ovie studii se ~ini deka be{e nad o~ekuvawata. Seto toa ode{e vo prilog na konstatacijata deka Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” so disperziranite studii dobi sredstvo za natprevar so konkurencijata. No, tuka zavr{i disperzijata pottiknata i realizirana od strana na dràvnite univerziteti bidej} i potoa glavniot zbor vo disperzijata na visokoto obrazo-vanie go ima{e Vladata, odnosno dràvata.

Imeno, na po~etokot na 2007 godina, Vladata na Re-publika Makedonija po~nuva edna nova praktika vo vi-sokoto obrazovanie vo ~ij{to fokus be{e nametnuvawe disperzirani studii vo Makedonija vrz osnova na nekakva globalna percepcija, a bez soodvetna dlabinska analiza za potrebata od niv.

Vo toj period akademskata javnost be{e svedok na be-zobrazen upad na visok vladin pretstavnik na sednica

22

na Rektorskata uprava na UKIM so ultimativno barawe za otvorawe mnogu disperzirani studii niz dràvata. Po toj povod vo napisot „Vladata bara disperzirani studii od skopskiot univerzitet”24 objaven vo „Utrinski vesnik” e objaveno: „Na poslednata sednica na rektorskata uprava, vicepremierot za evrointegracii (!) Ivica Bo-cevski samo soop{til deka disperziranite studii }e se otvorat niz cela Makedonija, no insistiral odgovorot

24 Vladata bara disperzirani studii od skopskiot univerzitet „Utrinski vesnik” 11.9.2008 godina

da go dobie vedna{, na istata sednica. Koga dekanite se obidele da se sprotivstavat na odlukata bidej}i disper-zirani studii ne se otvoraat za pet dena, Bocevski gi informiral deka toj ima obvrska na Vladata da $ odnese pozitiven odgovor”. Na rezervata na dekanite za nemawe-to soodvetni prostorni i tehni~ki uslovi, vicepremierot odgovoril deka nedostigot od laboratorii }e se re{i so prevoz koj do denes ne e obezbeden.

Mapa 4. Disperzii po dràvni univerziteti i gradovi

grafik 1. Disperzii po univerziteti i gradovi do 2009/2010

SkopjeFakultet za bezbednost

Praven fakultet

Tehnolo{ko-tehni~ki fakultet


Tehnolo{ko- tehni~ki fakultet

Tehni~ki fakultet

Tehni~ki fakultet

Ekonomski fakultet

Praven fakultet

Praven fakultet

Fakultet za ugostitelstvo i turizamFakultet za bezbednost

Fakultet za ugostitelstvo i turizam


Probi{tip

Veles

KavadarciPrilep

Bitola

Ohrid

Struga

Ki~evoDebar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

uKLO

Skopje

Gradeèn fakultet

Gradeèn fakultet

Ma{inski fakultet

Prirodno matemati~ki fakultet

Arhitektonski fakultet

Gradeèn fakultet

Arhitektonski fakultet

Fakultet za elektrotehnika i informati~ki tehnologii

Praven fakultet

Tehnolo{ko - metalur{ki fakultet

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana

Fakultet za zemjodelskinauki i hrana

Fakultet za elektrotehnika i informati~ki tehnologii

Ekonomski fakultet

KumanovoKriva Palanka

Probi{tip

Veles

Kavadarci

Prilep

Bitola

Ohrid

Struga

Ki~evo

Debar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

uKIM

Skopje

Fakultet za biznis administracija



Praven fakultet

Praven fakultet

Medicinski fakultetFilolo{ki fakultet

Filolo{ki fakultet

Ekonomski fakultetStudii po ekologija

KumanovoKriva Palanka

Probi{tip

Veles

KavadarciPrilep

Bitola

Ohrid

Struga

Ki~evoDebar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

DuT

SkopjeFiolo{ki fakultet

Fakultet za informatikaMa{inski fakultet

Fakultet za informatika

Ma{inski fakultet

Ekonomski fakultetPedago{ki fakultetZemjodelski fakultet

Zemjodelski fakultet

Elektrotehni~ki fakultet

Filolo{ki fakultet

Praven fakultet

Fakultet za prirodni i tehni~ki nauki

Fakultet za prirodni i tehni~ki naukiZemjodelski fakultet

Fakultet za turizam i biznis logistika

Fakultet za prirodni i tehni~ki nauki


Probi{tip

Veles

Kavadarci

Prilep

Bitola

Ohrid

Struga

Ki~evoDebar

gostivar

Tetovo

Strumica

[tip

Sv. Nikole

Ko~ani

Radovi{

Berovo

gevgelija

Vinica

ugD





Praven fakultet FTBL

Pedago{ki fakultet

Gradeèn fakultet

23

Izvor: Analiza na realizacija na nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina (programski dokument - Programa za razvoj na visokoto obrazovanie) MON25

Vakviot upad vo akademskata avtonomija, za ~udo, ne rezultira{e so èstoka reakcija. Raka na srce, se pojavija odredeni srame`livi manifestacii na nezadovolstvo vo akademskata javnost objaveni vo napisot „Se voveduvaat studii bez znaewe na fakultetite”26 objaven vo „Utrin-ski vesnik”, „Nikoj od Vladata ili od Ministerstvoto za obrazovanie i za nauka ne n# pra{a za mislewe koga se donesuva{e odlukata za otvorawe na novite studii. Toa }e zna~i dopolnitelen anga`man za nas, a ako nekade patu-vame toa zna~i deka ne }e moème vo ist den da drìme nastava i vo Skopje”, velat od tehni~kite fakulteti. Vo istiot kontekst vo intervjuto za „Telma”27 rektorot na sko-pskiot univerzitet Velimir Stojkovski izjavuva: „Pred da se realiziraat site ovie predlozi, Vladata treba da obezbedi finansiska konstrukcija i soodvetni objekti, a na krajot donesuvaat odluki nastavno-nau~nite soveti na fakultetite”. Spored Stojkovski, „Univerzitetot nema ni{to protiv razvojot na obrazovanieto, no nema da dozvoli kvalitetot na disperziranite studii da otstapuva od toj na mati~nite institucii”. Vo istiot prilog rakovodstvoto na Tetovskiot univerzitet otvoreno go izrazilo negoduvaweto poradi vakviot pristap na Vla-

25 Analiza na realizacija na nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina (programski dokument Programa za razvoj na visokoto obrazovanie) MON

26 Se voveduvaat studii bez znaewe na fakultetite „Utrinski vesnik”, 14.5.2009 godina

27 Disperziranoto visoko obrazovanie i natamu se rasitnuva „Telma”, 14.5.2009 godina

data, koja donesuva odluki bez da se konsultira so niv, no i bez prethodna analiza na potrebite na pazarot na trudot. „]e otvorime novi studii samo dokolku prethodno dobi-eme pari za novi objekti, laboratorii, no i za soodveten kadar”.

Od druga strana, za~uduva slu~ajot na UGD, koj mesto da se doetablira vo seriozna visokoobrazovna institucija, toj so ogromna finansiska i mediumska poddr{ka na vlasta be{e preokupiran so disperzii i be{e edinstven dràven univerzitet {to ne se sprotivstavuva{e na disperzijata. Toa, vpro~em, go pokaùvaat i mapata 4 i grafikot 1.

Ovde treba da se istakne deka disperzijata dirigi-rana od dràvata se odviva{e na dva na~ina. Imeno, od edna strana bea otvorani disperzirani studii na mati~ni fakulteti od univerzitetskite centri, a od druga strana vo nekoi gradovi nadvor od univerzitetskite centri se formiraa fakulteti vo sostav na postojnite univerziteti. Ovoj vtor vid na disperzija, verojatno, }e se pokaè kako mnogu poneracionalen poradi dopolnitelniot anga`man na administracijata. Vo ova osobeno „se istakna” i UGD, koj otvori vakvi fakulteti vo Radovi{, Vinica, Berovo, Kava-darci, Ko~ani, Sveti Nikole i vo Strumica.

Osven politi~ka volja za otvorawe disperzirani studii, re~isi ni{to drugo ne stoe{e zad ovaa „misija”. Toa zna~i deka nikoga{ vo instituciite na sistemot ne e razgleduvan nekakov dokument (analiza, strategija ili ne{to sli~no), koj bi bil osnova za vakviot rizi~en ~ekor vo visokoto obrazovanie. Isto taka, nikoga{ vo javnosta ne e otvoreno pra{aweto za disperzijata za da se soo~at argumentite „za” i „protiv”. Edinstveno se donesuvaa politi~ki odluki, a zad niv re~isi isklu~itelno ne stoeja obezbedeni uslovi

Gradovi

Disperzii

Broj na fakulteti

grafik 1. Disperzii po univerziteti i gradovi do 2009/2010

Ma{inski fakultet

24

za izveduvawe nastava (amfiteatri, laboratorii, kabi-neti, biblioteki, administrativni prostorii, studentski domovi i sl.). Isto taka, i finansiraweto na ovie studii do denes e tabula raza, koja vo golema mera gi optovaruva univerzitetite.

Podgotvuvaj}i se za nametnatite disperzii, fakultetite vo odlukite za otvarawe disperzirani studii go sledea trendot na improvizirawe. Taka, Grade`niot fakultet vo ramki na UKIM vo Odlukata za otvorawe disperzirani studii vo Bitola i vo Kumanovo28 }e predvidi deka „dis-perziranite studii }e se aktiviraat dokolku na niv se zapi{at 30, ili pove}e od 30 studenti, a dokolku ne se aktiviraat disperziranite studii, zapi{anite studenti }e se naso~at da studiraat na mati~niot fakultet vo Skopje”. Finale na ovaa pravna farsa e odredbata deka disperziranite studii }e se realiziraat dokolku bidat obezbedeni prostorni uslovi i kadrovski i finansiski barawa. Istata formulacija se koristi i kaj konkursite za zapi{uvawe studenti na dràvnite univer-ziteti29 vo koi za najgolem del od disperziranite studii e izvle~eno zabele{ka „nastava na disperzirani studii }e se vr{i samo dokolku bidat obezbedeni materijalni, prostorni i tehni~ki uslovi za izveduvawe na nastavata i dokolku se zapi{at pove}e od 50 procenti od predvide-niot broj studenti na soodvetnata studiska programa, no ne pomalku od 20 studenti” ili „akreditacijata e vo tek”. Moè samo da se zamisli vo kakva neizvesnost se nao|ale studentite {to se zapi{uvale na disperziranite studii. Za àl, vo izminatiot period taa neizvesnost be{e prekinuvana so ukinuvawe ili dislokacija na nastava vo Struga, Veles i vo [tip.

Za odbeleùvawe e i obidot na Pravniot fakultet od Ki~evo, koj zaradi privlekuvawe studenti, na svojata veb-stranicata30 objavil deka „ima misija za dostignuvawe na superiornosta, so prioritetna obvrska - orientacija na svoite studenti kon idninata. Sekoj fakultet treba sa-mostojno da ja definira svojata misija vo vrska so svoite posebnosti i svoite odgovornosti pred okolinata. Nie vi nudime mo`nost – vie treba da ja prepoznaete i da ja isko-ristite najdobro {to moète. Pravoto bara doìvotno u~ewe, vklu~uvaj}i postojano obrazovanie, kompjuterski ve{tini, komunikaciski strategii, etika, pravosuden ispit. Samo so trud i so upornost se postignuva uspeh

28 Odluka za disperzirani studii vo Bitola i vo Kumanovo http://www.gf.ukim.edu.mk

29 Konkursi za upis na studenti na dràvnite univerziteti za studiskite 2008/2009, 2009/2010 i 2010/2011 godina

30 Praven fakultet Ki~evo, http://www.bitolskasema.org/portal/16.3.2010

i se ostvaruva celta {to ja imate predvideno. No, ovaa cel moème da ja postigneme samo ako rabotime zaedno, {to bara va{a visoka motivacija, dobra komunikacija so svoite kolegi studenti i celosna poddr{ka na va{ite profesori, nivnite sorabotnici i site vraboteni vo fakultetot”. Statusot na ovoj fakultet zasluùva pose-ben komentar. Imeno, toa e fakultet so sedi{te vo Ki~evo i e vo sostav na UKLO, a otvora disperzirani studii po pravo vo Bitola, kade {to se nao|a sedi{teto na ovoj univerzitet. So drugi zborovi, „disperziraniot” fakultet otvora dis-perzirani studii vo univerzitetski centar.

Za podgotovkite {to gi prezema MON vo odnos na dis-perziranite studii vo napisot Disperzirani studii bez pari31 objaven vo „Nova Makedonija”, e prenesen stavot na resornoto ministerstvo: „Pravevme uvid vo gradovite vo koi treba da ima novi fakulteti i vidovme deka vo 90 procenti od niv ima soodvetni objekti, koi }e bidat vo funkcija na fakulteti, a za toa kolku pari ~inat no-vite studii ne znaeme”. Vo javnite nastapi na tvorcite na obrazovnata politika vo Makedonija zabele`liva be{e postojanata improvizacija vo odnos na podgotvenosta na prostorot, obezbedenosta na uslovite za rabota i finan-siraweto na disperzijata vo visokoto obrazovanie. Vo sekoja prigoda koga bea pra{uvani za finansiraweto, ~el-nicite od Ministerstvoto za obrazovanie i za nauka rutin-ski odgovaraa deka presmetkite se vo tek.

Za „Utrinski vesnik”32 pretstavnici na {tipskiot dràven univerzitet izjavile deka „s# u{te ne napravile analiza kolku gi ~inat novite fakulteti {to gi ot-vorija lani bidej}i nastavata vo novite objekti vo Vi-nica, Radovi{ i vo Probi{tip se odvivala od mart godi-nava”.

Vo odnos na neophodniot prostor za izveduvawe vi sok o -obrazovna dejnost, re~isi pri sekoe otvorawe na disper zirani te studii e vetuvano deka ova e privremeno re{enie, a dolgoro~no } e se bara ne{to posoodvetno.

Vo toj kontekst rektorot na bitolskiot univerzitet, Zlatko @oglev30 izjavil deka „Privremeno, dodeka ovie objekti trajno se osposobat, koi }e bidat dadeni na koristewe, imame najdeno re{enie so objekti {to }e ovozmoàt kvalitetno da se odviva nastavata i site drugi aktivnosti”.

31 Disperzirani studii bez pari „Nova Makedonija”, 29.5.2009 godina32 Za disperzirani studii trebaat milioni, Utrinski vesnik 5.9.2010

godina

25

Vo istiot stil i premierot Gruevski33 vo edna prigoda im vetil na studentite vo Veles deka „Uslovite za nastava vo privremenite prostorii vo Op{tina Veles se dobri, no nie kako Vlada zaedno so Ministerstvoto za obrazovanie }e napravime napori naskoro trajno da se re{i problemot, vo druga zgrada, so soodvetna oprema i inventar, so isti uslovi, kako i na Pravniot fakultet vo Skopje”. Sli~no i vo Prilep, po povod po~nuvaweto na nastavata po tehni~ka informatika, prilepskiot gradona~alnik Marjan Risteski za MIA34 izjavi: „Studentite nastavata }e ja sledat vo prostoriite na srednoto elektro-ma{insko u~ili{te ’Riste Risteski – Ri~ko’, a vo idnina }e se pravat napori da se osposobat prostoriite vo rabotni~kiot univer-zitet ’Pere To{ev’ za da se odviva nastavata po infor-matika”.

Sega se postavuva logi~noto pra{awe. Zo{to tolku se brzalo, ako se nayira podobro i trajno prostorno re{enie?

Vakvite neseriozni podgotovki bea ~esta cel na kri-tika na opozicijata. Taka prateni~kata vo makedonskiot parlament Marinela Tu{eva za „Globus”35, komentira: „Fakt e deka disperziranite studii nosat kvantitet, no ne nudat kvalitet. Sega gledame deka sevkupniot kon-cept e napraven bez analiza, odnosno konceptot odi bez istra`uvawe za ekonomskata i op{testvenata oprav-danost na tolkava disperziranost na obrazovanieto. Prakti~no, celata rabota e ispolitizirana do maksimum i pretstavuva samo eden populisti~ki poteg”.

33 Gruevski vo poseta na disperziranite studii na Pravniot fakultet vo Veles, MIA 22.10.2009 godina

34 Vo Prilep po~na nastavata na novite disperzirani studii po tehni~ka informatika, Prilep, 1 oktomvri (MIA)

35 Fakulteti {to pa|aat na kolokvium Globus, 8.12.2009 godina

Vo uslovi na neobezbeden i nepodgotven soodveten prostor, nedefinirano finansirawe i nedostig od aka-demski kadar, po~na realizacijata na misijata „site na fakultet nasekade niz Makedonija”. Prviot ~ekor vo real-izacijata na ovie studii be{e objavuvaweto konkurs za upis na studenti. Hronolo{ki, vo studiskata 2008/2009 godina bea zapi{ani 1.117 studenti na 35 disperzirani studiski programi i fakulteti nadvor od univerzitetskite centri. Slednata 2009/2010 godina bea zapi{ani 2.039 studenti na 43 disperzirani studiski programi i fakulteti, a struktu-rata na zapi{anite studenti po univerziteti e prikaàna na grafik 2.

Za narednata 2010/2011 godina se predvideni 4.205 mesta za 49 disperzirani studii37, a strukturata na predv-idenite mesta po univerziteti e prikaàna na grafik 3.

Izvor: Analiza na realizacija na nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina (programski dokument Programa za razvoj na visokoto obrazovanie) MON38

Vo delovite na konkursite za disperziranite studii sekoga{ stoe{e svoevidno alibi deka dokolku ne se obez-bedat uslovi, nastavata na tie studii nema da se realiz-ira. Toa, verojatno, predizvikuvalo golema neizvesnost i nere{itelnost kaj idnite bruco{i.


37 Odluka za zapi{uvawe studenti na javnite VOU vo 2010/2011 godina Sl. vesnik na RM 14.4.2010 godina


SPROVEDUVAWE NA DISPERZIRANITE STUDII

Upisi8.1

8

0

300

600

900

1200

1500

UKIM UKLO DUT UGD

grafik 3. Predvideni mesta za upis na disperzirani studii vo 2010-2011 po univerziteti

grafik 2. Prikaz na zapi{ani studenti na disperzirani studii po univerzitetite

0

200

400

600

800

1000

2008/2009 2009/2010

Izvor: Analiza na realizacija na nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina (programski doku-ment Programa za razvoj na visokoto obrazovanie) MON36

Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” Skopje

Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski” Skopje

Dràven univerzitet, Tetovo

Univerzitet Goce Del~ev, [tip

26

27

Isto taka, i vo odnos na akreditacijata na disperzira-nite studiski programi vo konkursite postojano figurira{e formulacija spored koja moè{e da se zaklu~i deka tie ne bea akreditirani, odnosno akreditacijata e vo tek. Treba da se potseti deka toa e vo sprotivnost so Zakonot za visoko obrazovanie i deka vo minatoto mnogu, osobeno privatni VOI bea kaznuvani dokolku objavuvaa reklami i konkursi pred dobivawe akreditacija za svoite studii.

Vo konkursite za upis be{e naru{en i principot na ed-nakvost. Imeno, za nekoi studiski programi na ist fakultet studentite bea oslobodeni od participacija, a drugi bea dol`ni da ja pla}aat. So toa bea primeneti razli~ni ar{ini i bea promovirani neednakvi uslovi za studirawe za studentite po razli~ni osnovi, vklu~itelno i toa vo koja op{tina studiraat. Za ova najilustrativen e primerot so disperziranite studii na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje vo Strumica i vo Prilep. Studentite od Strumica pla}aa ist iznos na upisnina kako i studentite na mati~niot fakultet vo Skopje, dodeka za studentite od Prilep studiraweto be{e besplatno bidej}i Vladata vetila deka toj iznos od upisnini }e go pokrie od buxetot. Seto toa be{e potkrepeno so reklami po lokalnite mediumi za bes-platno studirawe na studiite za tutun vo Prilep. No, koga fakultetot proceni deka nema da dobie dopolnitelni sred-stva se obide da ja popravi nepravdata so toa {to naloì pla}awe ednakva upisnina za site studenti. Na toa vedna{ reagiraa studentite od Prilep, koi se zakanija deka voop{to

nema da se zapi{at na fakultet dokolku treba da platat upis-nina. Epilogot od ova e {to denes na disperziranite stu-dii na FZNH vo Strumica se pla}a upisnina, a vo Prilep ne. Taka, spored studentite39, „od dekanatot na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje im e najaveno deka studiraweto }e bide besplatno i uplatenite 100 evra za prviot semestar }e im bidat vrateni na studentite”.

Pokraj ovoj, ima{e i drug slu~aj na razli~en iznos na participacija za koj pi{uva{e vo „Utrinski vesnik”40 d-r Ana Pavlovska – Daneva, profesorka na Pravniot fakultet vo Skopje: „bi sakala da go slu{nam pravnoto tolkuvawe na ministerot za celishodnosta na odredbata od vladinata odluka deka studentite na Pravniot fakultet ’Justini-jan Prvi’ vo Skopje }e pla}aat dveste evra kofinansir-awe vo dràvna kvota, a studentite na istiot Praven fakultet ’Justinijan Prvi’ vo disperziranata paralelka vo Veles }e pla}aat sto evra, odnosno dvojno pomalku. I ednite i drugite se studenti na ista visokoobrazovna ustanova, i ednite i drugite }e dobijat isti diplomi i uverenija, i ednite i drugite se studenti vo dràvna kvota, i na ednite i na drugite im predavaat isti profe-sori i asistenti”.

Sleden problem {to se pojavi po objavuvaweto na konkursite be{e slabiot interes za upis na studenti na golem broj disperzirani studii, {to e prikaàno na grafik 4 i vo tabela 3.

39 Sve~eno otvoreni prvite disperzirani studii za proizvodstvo i za prerabotka na tutun vo Prilep, 2 oktomvri 2009 godina, izvor MIA

40 Zgolemen apetit, Utrinski vesnik 26.4.2010 godina

PF – Skopje Veles

FZNH- Skopje Prilep

EF - Skopje Struga

PMF Skopje Kriva Palanka

FZNH Skopje

PF -Ki~evo Bitola

TF - Bitola Veles

FTU Ohrid Veles

TTF -Veles Ki~evo

FPTN - [tip Kavadarci

FPTN [tip Prilep

TF - Bitola Prilep

PF - Ki~evo Struga

PF-Tetovo Ki~evo

PF -Tetovo Skopje

FBA - Kumanovo Ki~evo

FBA - Kumanovo Skopje

EF -Tetovo Struga

FI -[tip Berovo

ZF –[tip Kavadarci

ZF - [tip Sv. N

ikole

FPTN - [tip Skopje

FPTN -[tip Skopje

FTBL -Gevgelija Skopje

PEF – [tip Strumica

ZF – [tip Strumica

FI-[tip Strumica

PF - Ko~ani [tip

PF - Ko~ani [tip

FTBL - Gevgelija [tip

EF – [tip Strumica

0

50

100

150

200

grafik 4. Preled na predvideni i zapi{ani studenti na disperzirani studii vo 2009/2010 godina

28

Mediumite informiraa i za slabiot odyiv na nekoi od disperziranite studii. Taka, vo dnevniot vesnik „Vest” e objaven napis pod naslov „Debakl na studiite po ar-hitektura vo Gostivar”41 vo koj e napi{ano: „Vo Ohrid katastrofalen interes imalo za studiite po mehatro-nika na Ma {in ski ot fakultet. Od predvideni 60 mesta, se zapi{al samo eden student. Gra de` ni ot fakultet so disperzirani studii vo Kumanovo i vo Bitola pred vi-del zapi{uvawe na vkupno 200 studenti. Vo Kumanovo se zapi{al sa mo eden kandidat, a vo Bitola, i po vtoriot upis, s# u{te nikoj. Na disperziranite studii po infor-matika i kompjuterski inènering vo Te to vo ima mesto za 100 studenti, a se zapi{ale samo 4”.

I pokraj maliot broj studenti se napravi obid nasta-vata da po~ne na site disperzirani studii. Vo me|uvreme, nekoi fakulteti procenija deka disperzija so tolku mal broj studenti ne e racionalna, pa re{ija tie studenti da prodolàt so studii na mati~niot fakultet. Toa predizvika bura od reakcii kaj studentite i roditelite, koi sakaa po sekoja cena da si go ostvarat pravoto da studiraat vo svojot

41 Debakl na studiite po arhitektura vo Gostivar, Vest, 28.9.2009 godina

grad. Takvi bea slu~aite vo Struga42, 43, 44, 45 i vo [tip46, 47, koi izvesno vreme ja preokupiraa i po{irokata javnost.

Vo odnos na strukturata na zapi{anite studenti na dis-perziranite studii se slu~ija nekolku apsurdi, koi samo go zgolemuvaat somneòt vo celishodnosta na ova „sitnewe” na visokoto obrazovanie. Imeno, na nekoi studii orga-nizirani vo gradovi vo blizina na Skopje, najgolem del od studentite se od Skopje i tie sekoj den patuvaat kon mestoto na studirawe. I obratno, golem procent na studenti od gra-dot kade {to ima disperzirani studii, sepak re{ile da se zapi{at na studii na mati~niot fakultet. Ova pokaùva

42 Protest na studentite po disperzirani studii po ekonomija vo Struga Strugaportal.com, gradski veb-portal, petok, 2.10. 2009 godina

43 MON se ograduva od problemot so disperziranite studii vo Struga Ohrid news, 3.10.2009 godina

44 Propadnaa vladinite disperzirani studii po ekonomija vo Struga, TV Alfa, 2.10.2009 godina

45 Dali propa|a konceptot - disperzirani studii? Struga, 2.10.2009 godina (INPRES)

46 ]e propadne li proektot „disperzirani studii”? Vreme, 9.5.2007 godina

47 Protestiraa studenti na disperziranite studii vo [tip. Profesorite se otkaàa od proektot disperzirani studii 6.5.2007 godina, A1

Fakultet PF– Skopje Veles

FZNH- Skopje Prilep

EF- Skopje Struga

PMF- Skopje Kriva Palanka

FZNH-SkopjeStrumica

PF-Ki~evo Bitola

TF - Bitola Veles

FTU- Ohrid Veles

TTF-Veles Ki~evo

FPTN- [tip Kavadarci

FPTN- [tip Prilep

Predvideni 100 40 50 80 50 130 100 180 160 70 30

Zapi{ani 83 39 24 51 23 147 113 195 43 65 0

Fakultet TF- Bitola Prilep

PF- Ki~evo Struga

PF-Tetovo Ki~evo

PF-Tetovo Skopje

FBA- Kumanovo Ki~evo

FBA- Kumanovo Skopje

EF-Tetovo Struga

FI-[tip Berovo

ZF–[tip Kavadarci

PeF- [tip Strumica

Predvideni 50 80 60 100 60 100 60 40 120 80

Zapi{ani 38 86 43 53 34 61 45 38 122 94

Fakultet ZF- [tip Sv. Nikole

FPTN-[tip Skopje

FTBL-Gevgelija Skopje

EF– [tip Strumica

ZF– [tip Strumica

FI- [tipStrumica

PF- Ko~ani [tip

FTBL- Gevgelija [tip

Predvideni 80 60 170 160 90 140 90 125

Zapi{ani 39 0 23 160 65 77 90 161

Tabela 3. Pregled na predvideni i zapi{ani studenti po disperzirani studii vo 2009/2010 godina

29

deka, sepak, toj {to saka seriozno da studira toa go pravi tamu kade {to ima uslovi za studirawe, nezavisno od fak-tot dali i vo negoviot roden grad ima isti takvi disper-zirani studii. Studentite od Skopje zapi{ani na disper-ziranite studii na Pravniot fakultet od Skopje vo Veles vo prilogot na televizija „A1” nasloven kako „Otvoreni studii vo Veles so prostorii vo Skopje”48 revoltirano ob-vinuvaat deka „disperziranite studii se otvoreni bez seriozna procena dali voop{to se potrebni. 80 procen-ti od grupata se od Skopje, samo 20 procenti se od Veles. Nema logika na smetka na tie 20 procenti, nie od Skopje da patuvame vo Veles”.

Ne pomal problem vo tekot na realizacijata na nastava-ta pretstavuva{e i smestuvaweto i ishranata na studentite {to ne se od gradot vo koj se organiziraat disperziranite studii. Mnogu malku od novite univerzitetski gradovi bea vo sostojba da go re{at ovoj problem poradi {to studentite dnevno patuvaat po nekolku ~asa, a tamu kade {to mora da se prestojuva, naemninite za stanovite enormno se poka~ija.

Za site ovie problemi so koi se soo~uvaat studentite, tie nemaat komu da se obratat bidej}i na disperziranite studii ne e napraven obid za studentsko organizirawe. Vo me|uvreme, pretstavnicite na studentite od mati~nite fakulteti nikoga{ ne se zainteresirale za problemite so koi se soo~uvaat nivnite kolegi od disperziranite stu-dii.

So po~etokot na studiskata godina na povr{inata is-pliva i problemot so uslovite vo koi treba{e da se izvedu-va nastavata. Donesenite odluki za disperzija preku no} i neobezbeduvaweto pristojni i dostojni uslovi za rabota dovedoa do situacija nastavata da po~ne vo objekti {to ni oddaleku ne go zaslu`uvaat epitetot akademski. Taka, nasta-vata se odviva{e vo gradinki, osnovni i sredni u~ili{ta, restorani, domovi na kultura, rabotni~ki univerziteti, administrativni zgradi na stopanski subjekti i vo drugi objekti. Vpro~em, za toa informiraa i pe~atenite i elek-tronskite mediumi. Taka, vo vesnikot „Nova Makedonija” e objaven napis pod naslov „Na predavawa vo fabriki, vo sali za svadbi, vo osnovni u~ili{ta...”49 vo koj sos-

48Otvoreni studii vo Veles so prostorii vo Skopje? A1, 22.10.2009 godina

49 Na predavawa vo fabriki, vo sali za svadbi, vo osnovni u~ili{ta... Nova Makedonija,11.6.2009 godina

tojbata se opi{uva na sledniov na~in: „Disperziranite studii po~naa, a vo del fakulteti bez po~ituvawe na uslovite za studirawe spored Pravilnikot za osnovawe visokoobrazovna institucija. Gevgeliskite studenti {to lani se zapi{aa na Fakultetot za turizam i za biznis-logistika s# u{te slu{aat predavawa vo salata za svadbi vo motelot „Pelagonija”. Nivni kolegi vo Veles {to studiraat na disperzirani studii od bitolskiot univerzitet u~at vo osnovno u~ili{te, sedat na mali stol~iwa i odat vo toalet prisposoben za de~iwa. Za razlika od niv, idnite vele{ki pravnici voop{to ne go dobija veteniot fakultet vo Veles, pa mora predavawa i ispiti da sledat i da polagaat vo Skopje. Ova se slu~uva otkako pomina cela studiska godina, koga dr`avata do-nese odluka da osnova 26 novi fakulteti vo pove}e gra-dovi vo zemjava”.

Grafikot 5 ja ilustrira sostojbata so prostorot vo koj se odviva{e nastavata na disperziranite studii.

Izvor: Analiza na realizacija na nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina (programski dokument Programa za razvoj na visokoto obrazovanie) MON50


0

2

4

6

8

10

Organizacija i administrirawe na nastavata8.2

U~ili{te

Rabotni~ki univerzitet U~eni~ki dom

DrugoKasarna

Detsko odmorali{te

grafik 5. Prostor vo koj se organizirani disperziranite studii vo 2009/2010 godina

30

Pravilnikot za normativi i standardi za osnovawe visokoobrazovni ustanovi i vr{ewe visokoobrazovna dejnost51 be{e klu~en dokument vo koj se utvrdeni neop-hodnite uslovi za organizirawe na visokoobrazovnata dejnost. Da potsetime deka vo ~lenot 4 od ovoj pravilnik kako normativi se navedeni pet kvadratni metri bruto-prostor po student; amfiteatar, odnosno amfiteatri {to moè da primat edna ~etvrtina od zapi{anite studenti; najmalku edna kompjuterska u~ilnica so kapacitet za 20 kompjuterski rabotni mesta; laboratorii za izveduvawe prakti~na nastava so kapacitet do 20 procenti od vkupniot broj studenti i biblioteka. Se postavuva pra{aweto dali ovie uslovi voop{to se ispolneti na edna od disperziite studii?

Vo me|uvreme na 30.07.2010 god. e donesena nova Uredba za normativi i standardi za osnovawe na visokoobrazovna ustanova i vr{ewe na visokoobrazovna dejnost52 so koja se relativizirani uslovite za akreditacija na studiskite programi. Dali moèbi ova ne e obid zateknatite, odnosno ve}e otvorenite disperzirani studii da se stavat vo for-malna ramka?

Disperziranite studii po~naa so mnogu nedore~enosti i vo samoto organizirawe na nastavniot proces. Dokolku eden nastavnik ili sorabotnik ima predmet vo studiska godina na disperzirani studii, toj treba da re{i kako } e ja realizira nastavata. Dali sekoja nedela }e patuva na disperziranite studii ili }e izveduva t.n koncentrirana nastava. Ako se re{i za prvoto, toj edna{ nedelno }e treba da patuva za da izveduva nastava, a ako stanuva zbor za oddale~en grad, toa zna~i zaguben den. Dokolku, pak, se re{i za organizirawe koncentrirana nastava, toj bi trebalo da ima organiziran prestoj na nekolku dena nekolku pati vo tekot na semestarot. I, kone~no, najva`noto. Nastavata vo visokoto obrazovanie podrazbira i koristewe sovremeni audio-vizuelni tehni~ki sredstva, aparati, instrumenti, kompjuteri i sl. So ogled na nepodgotvenosta na uslovite za disperzirani studii, nas-tavniot kadar poleka se pretvora vo ansambl na patuva~ki karvan, koj nosi i raznesuva oprema niz dràvata za da moè kolku-tolku da go odrì kvalitetot na nastavata.

Moè samo da se zamisli kakva e situacijata ako eden nastavnik ili sorabotnik ima pove}e od edna disperzirana studiska programa na koja treba da realizira nastava, a ima i takvi.

51 Pravilnik za normativite i standardite za osnovawe visokoobrazovni ustanovi za vr{ewe visokoobrazovna dejnost, Slu`ben vesnik na RM br. 33/2003 od 14.3.2003 godina

52 Uredba za normativi i standardi za osnovawe na visokoobrazovna ustanova i za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost, Sl vesnik na RM, br. 103 od 30.07.2010 godina

Me|u nastavniot kadar po~naa da kruàt {egi na smetka na disperziranite studii, pa tie me|u sebe koga razgov-araat za disperziranite studii gi spomenuvaat Oksford, Kembrix, Harvard kako grat~iwa {to treba da asociraat na Berovo, Vinica, Probi{tip, Radovi{, Sveti Nikole...

Administriraweto na disperziranite studii e, isto taka, otvoren i nere{en problem. Na disperziranite stu-dii, vodeweto evidencija, prijavuvaweto studiski go-dini, prijavuvaweto ispiti, organizacijata na nastavata, odrùvaweto na opremata i na higienata i drugi raboti e mnogu te{ko da se izvr{uvaat bez angaìrawe soodveten ka-dar. Sobiraweto na dokumentacijata, nejzinoto zaveruvawe na mati~niot fakultet, sozdava problemi {to zavr{uvaat so gubewe dokumenti, dolgo ~ekawe administrativna po-stapka i t.n. Ovoj del od realizacijata na disperziranite studii e, isto taka, poln so improvizacii. Sepak, poradi faktot {to stanuva zbor za poedine~ni problemi i slu~ai, tie nemaa nekakov seriozen odek vo javnosta, iako ne se za potcenuvawe.

Vo realizacijata na disperziranite studii postojano e prisutna neizvesnosta za nivnoto finansirawe. I pokraj mnogute vetuvawa, Vladata ne gi finansira operativnite tro{oci za ovie studii bidej}i vo razdelot za obrazo-vanie od Buxetot na Republika Makedonija nikoga{ ne bile predvideni sredstva za finansirawe na disperzijata vo visokoto obrazovanie.

Glaven izvor za finansirawe na ovie studii se sred-stvata od upisnini i sopstveni sredstva na fakultetite. Sekojdnevnite patuvawa, dnevnicite, potro{niot materi-jal, sredstvata za ureduvawe na prostorot se ogromni stav-ki {to dopolnitelno go optovaruvaat i taka tenkiot buxet predviden za visokoto obrazovanie.

Ovaa neizvesnost vo finansiraweto na disperzirani-te studii be{e redovno tretirana vo elektronskite i vo pe~atenite mediumi. Taka, vo prilogot „Za disperzirani studii trebaat milioni”53 objaven vo „Utrinski vesnik” stoi: „Lani disperziravme studii po delovna admin-istracija vo Kumanovo, no od Vladata ne ni prefrlija nikakvi sredstva za da gi pokrieme tro{ocite, pa sega studiite se na na{ tovar”, velat od upravata na Tetovski-

53 Za disperzirani studii trebaat milioni, Utrinski vesnik, 5.5.2010 godina

Finansirawe na disperziranite studii8.3

31

ot univerzitet. „So participacijata {to ja pla}aat studentite gi pokrivame tro{ocite, a nadomestot za profesorite go pokrivame od na{a smetka”, objasnuvaat od Fakultetot za zemjodelski nauki i za hrana od Skopje. Rektorot na UKLO po toj povod izjavuva: „Za ova }e barame sredba kaj ministerot za obrazovanie i kaj premierot. Dràvata gi zgolemi kvotite za upis na studenti, a kvotite za kofinansirawe se svedeni na nula. Ako nema studenti {to pla}aat, }e nemame pari da gi odrùvame disperziranite studii”, re~e @oglev. Treba da se potseti deka vo me|uvreme MON ja namali i sumata za kofinansir-awe so {to se zadade nov udar vrz buxetot na dràvnite univerziteti.

Na ovie reakcii od fakultetite, pretstavnicite na resornoto ministerstvo odgovaraat vo prilogot „Disper-ziranite fakulteti baraat pari od Vladata“54 objaven vo „Dnevnik”: „Imame pari i pogolemiot del od parite se prefrleni na smetka na univerzitetite”, velat vo Ministerstvoto za obrazovanie i za nauka. Vo napisot „Disperzirani studii bez pari”55 objaven vo „Nova Make-donija” stoi: „Od Ministerstvoto za obrazovanie i za nauka v~era ne kaàa dali i koga }e gi isplatat zaosta-natite sredstva na univerzitetite za studiite {to se otvorija lani”.

Koga stanuva zbor za finansiraweto na disperzijata vo visokoto obrazovanie, vrz osnova na dostapnite dokumenti moè da se zaklu~i deka vo izminative tri godini nikoga{ ne se obezbedeni ni simboli~ni sredstva za ovaa namena. Toa samo go potvrduva faktot deka disperziranite studii isklu~itelno se zasnovaat na improvizacii, a nikako na izdràn dokument vo koj se presmetani i realnite tro{oci. No, toa voop{to ne zna~i deka disperzijata vo visokoto obrazovanie e besplatna.

* * *

Globalna ocena za tekot na realizacijata na disper-ziranite studii dava d-r Rizvan Sulejmani, koj vo svojot stru~en izve{taj56 naveduva: „Ministerstvoto za obra-zovanie prodolì so procesot na dekoncentracija na visokoto obrazovanie pravej}i go podostapno do site studenti. Vladata ne uspea navreme da obezbedi pros-tor, pomagala za studentite, kako i osnovna adminis-tracija za poddr{ka na studentite i na profesorite. Ne e obezbeden siot potreben kadar za ovie disperzirani

54 Disperziranite fakulteti baraat pari od Vladata, Dnevnik, 29.5.2009 godina

55 Disperzirani studii bez pari „Nova Makedonija”, 29.5.2009 godina56 Op{ta stru~na ocena za sprovedenite aktivnosti vo periodot na

izvestuvaweto (2009) www.docser.com/oi.org.mk

studii. Dodeka samata ideja za disperzirawe na stu-diite od nivnata pregolema koncentracija vo Skopje i ovozmoùvaweto na razdviènost i ekonomska aktivnost vo gradovite vo RM, kako i pomo{ta za studentite {to ne ìveat vo Skopje e dobra, realizacijata na taa ideja ne odi po zamislenata nasoka”.

Svoj komentar za sproveduvawe na disperzijata vo vi-sokoto obrazovanie vo Makedonija napravi i „Radio Slo-bodna Evropa”. Vo prilogot nasloven „Disperziranite studii ne funkcioniraat?”57 se veli: „Iako Vladata otvori nekolku fakulteti vo pove}e gradovi vo zemjava, vo soglasnost so proektot za disperzirani studii, tie se soo~uvaat so pove}e problemi. Studiite po~naa vo nesoodvetni objekti, ima{e i nedostig od profesorski kadar, no i na rektoratite ne im bea dadeni vetenite pari od Vladata”.

Obete oceni za realizacijata na disperzijata vo vi-sokoto obrazovanie vo Republika Makedonija objektivno ja odrazuvaat sostojbata so disperziranite studii, ~ii{to glavni atributi se: nesoodvetni uslovi, nedostig od kadar i finansiska nepokrienost.

57 Disperziranite studii ne funkcioniraat? Radio Slobodna Evropa 17.8.2009 godina

32

9

Zboruvaj}i za disperzijata na visokoto obra-zovanie vo Republika Makedonija, sekoga{ na prvo mesto kako celna grupa treba da se imaat studentite. Vpro~em, disperziranite studii se, glavno, opi{uvani kako alatka za zgolemuvawe na

opfatenosta na studenti. Od tie pri~ini, pri izrabotu-vaweto na ovoj dokument se koristeni naodi od terensko istraùvawe vo koe bea proveruvani stavovite tokmu na studentite. Toa opfati dva segmenta i toa debata so celni grupi i individualni intervjua so studenti vo gradovite vo koi se organizirani disperzirani studii.

Debatata so celni grupi na disperzirani studii se realizira{e so dve studiski grupi od Fakultetot za zem-jodelski nauki i za hrana vo Prilep i vo Strumica so vku-pno 60 studenti.

Treba da se istakne faktot deka disperziranite stu-dii vo Strumica se inicirani od strana na fakultetot i postojat ve}e pet godini, pri {to sekoja godina se menuva nasokata na koja se zapi{uvaat studentite, dodeka dispr-ezijata vo Prilep e inicirana od Vladata i se odnesuva na tesna specijalnost za proizvodstvo i za prerabotka na tutun.

Generalnite stavovi na studiskite grupi za uslovite za studirawe, prestojot, tro{ocite za studirawe, studentskoto organizirawe, mo`nostite za stipendirawe, zna~eweto na diplomata i mo`nosta za vrabotuvawe na dvete disperzira-ni studii delumno se sovpa|aat.

Od uslovite za studirawe vo Prilep vladee op{to neza-dovolstvo, dodeka vo Strumica studentite se relativno za-dovolni od prostornite i od tehni~kite uslovi vo koi se

odviva nastavata. Na dvete disperzii nema laboratorii i biblioteka, a nema ni kompjuteri {to bi im bile staveni na raspolagawe na studentite. Vo Prilep nastavnicite i sorabotnicite si nosat audio-vizuelni sredstva za nas-tava, dodeka vo Strumica takvata oprema e instalirana vo dvata amfiteatra.

Bez isklu~ok, kaj studentite na dvete disperzirani studii postoi neskrieno zadovolstvo poradi mo`nosta da studiraat vo rodniot grad, odnosno vo sosedniot grad.

Spored studentite, tro{ocite za studirawe se zna~itelno pomali vo sporedba so tie dokolku bi studirale na nekoj od univerzitetskite centri. Interesno e {to studentite od disperziranite studii vo Prilep ne pla}aat participaci-ja, dodeka tie od Strumica pla}aat participacija isto kako i studentite na mati~niot fakultet vo Skopje.

Na dvete disperzii studentite konstatiraat deka ne funkcioniraat studentski organizacii, iako tie pla}aat nekakvi dava~ki za studentsko organizirawe.

Site studenti {to u~estvuvaa vo ova intervju smetaat deka diplomata {to bi ja zdobile bi imala ista teìna so taa na mati~niot fakultet. Vo isto vreme, 2/3 od studentite vedna{ bi se prefrlile da studiraat vo univerzitetskiot centar dokolku dobijat stipendija so koja delumno bi gi pokrile tro{ocite za studirawe. Ovie dva momenta se kon-tradiktorni i ukaùvaat na faktot deka klu~na pri~ina za pozitivnata percepcija kaj ovie studenti za disperzira-nite studii e faktot {to ostanuvaat doma i {to ne go op-tovaruvaat semejniot buxet i pokraj toa {to uslovite za studirawe se nesporedlivi so tie na mati~niot fakultet. I pokraj toa, studentite smetaat deka diplomata so koja bi se zdobile bi im dala ista mo`nost za vrabotuvawe kako i taa {to eventualno bi ja zdobile na mati~niot fakultet. Ovaa nedoslednost vo stavovite se dolì, pred s#, na neiskust-voto na ispitanicite i na interesot za dobivawe diploma po sekoja cena.

NAODI OD TERENSKOTOISTRA@UVAWE

Debata so celni grupi9.1

33

Individualnite polustrukturirani intervjua bea ost-vareni od strana na aktivisti na Mladinskiot obrazoven forum so studenti od osum gradovi vo koi se realiziraat 10 disperzirani studii. Izborot na disperziranite stu-dii kade {to se sprovede anketata e napraven na toj na~in {to bea proporcionalno opfateni site dràvni uni-verziteti vo zavisnost od stepenot na disperzija, a vo isto vreme imaj} i ja predvid i uramnoteènata geograf-ska distribucija na ovie disperzii niz dràvata. Voedno, napraven e obid da se opfatat fakulteti od site oblasti.

Klu~nite stavovi na studentite od disperziranite studii vo Ki~evo na Tehni~ko-tehnolo{kiot fakultet od Bitola se deka studiraweto e evtino bidej}i ne se pla} a participacija, ne postoi studentska organizacija, a ne postojat ni kulturno-sportski manifestacii organizirani od studentite ili za niv. Vo odnos na nastavata, studentite smetaat deka taa se odviva regularno, vo prosek 22 ~asa ne-delno, a uslovite za studirawe se zadovolitelni. Studen-tite svojot grad go doìvuvaat kako univerzitetski centar, diplomata kako ednakva na taa od mati~niot fakultet, a za disperzijata vo visokoto obrazovanie smetaat deka treba da prodolì i vo idnina.

Studentite od disperziranite studii po pravo vo Bi-tola od Pravniot fakultet od Ki~evo se zadovolni od uslo-vite za studirawe, osven {to nemaat soodveten prostor?! Vo me|uvreme, se o~ekuva izgradba na nova zgrada. Momentno nemaat studentska organizacija, no imaat pretstavnik vo Studentskiot parlament na mati~niot fakultet. Student-ite se zadovolni od nastavniot kadar od koj pove} eto bile gostuva~ki profesori (!). Vo odnos na kriteriumi-te za ocenuvawe, studentite smetaat deka tie se postrogi vo sporedba so mati~niot fakultet, ama ne znaat zo{to. Tie smetaat deka diplomata od disperziite ja ima istata teìna kako taa {to se izdava na mati~nite fakulteti. Fakultetot dosega ne sprovel anketa me|u studentite za da proveri dali se zadovolni od studiite. Dokolku se zat-vorat disperziranite studii, studentite, glavno, ne bi se zapi{uvale na mati~niot fakultet, osven ako ne dobijat soodvetna dràvna stipendija.

Nasproti ovie stavovi, studentite od mati~niot Praven fakultet od Ki~evo imaat ne{to poinakvi viduvawa na rabotite. Imeno, ovie studenti smetaat deka prostorot za izveduvawe nastava e dovolen, no vo isto vreme se neza-

dovolni od organizacijata na nastavata, iako se odviva vo soglasnost so predvideniot raspored. Studentite od ovoj disperziran fakultet ne go doìvuvaat svojot grad kako univerzitetski centar, a za diplomata {to ja zdobivaat, smetaat deka e ednakva so taa od drugite dràvni pravni fakulteti. Isto taka, studentite nemaat svoja studentska organizacija iako pla}aat nekakov nadomest za nea, pa, moèbi, poradi toa i se nezadovolni {to nema organizira-ni studentski kulturno-zabavni i sportski aktivnosti. I ovie studenti ja poddrùvaat disperzijata, smetaat deka treba da se prodolì i vo drugi gradovi, a ako se ukinu-va bi prodolìle vo drugite univerzitetski centri samo dokolku dobijat soodvetna stipendija.

Na disperziranite studii po novinarstvo vo [tip od Pravniot fakultet vo Ko~ani, studentite se nezadovolni od organizacijata na nastavata (raspored na ~asovi, termini za polagawe) i od prostornite mo`nosti na Fakultetot za informatika kade {to se izveduva nastavata. Nastavata ja odrùvaat isklu~ivo asistenti {to pokaùvaat visoko nivo na kooperativnost i se postojano na raspolagawe za konsultacii. Studentite ne znaat dali postoi studentska organizacija i dali voop{to uplatile za nea. Na nekoi od studentite ne im se ispolnile o~ekuvawata i dokolku sega bi re{avale, ne bi se zapi{ale na ovie studii. No, general-no, i ovie studenti go poddrùvaat procesot na disperzija vo visokoto obrazovanie.

Studentite od disperziranite studii po finansiski menaxment vo Strumica od Ekonomskiot fakultet vo [tip se zadovolni od uslovite za rabota i od organizacijata na nastavata, no imaat pogolema potreba od komunikacija so nastavniot kadar. Tie nemaat informacii za postoewe studentska organizacija iako pla}aat za taa namena. Kako glaven motiv za zapi{uvawe na ovie studii go naveduvaat faktot {to tro{ocite za studirawe se zna~itelno pomali. Studentite smetaat deka disperzijata treba da se pro{iri za da se dade mo`nost na posiroma{nite studenti da studiraat, no, sepak, velat deka soodvetno stipendirawe, vo sekoj slu~aj, e podobra opcija.

Na disperziranite studii po oddelenska nastava vo Strumica od Pedago{kiot fakultet vo [tip, studentite, glavno, se nezadovolni od uslovite za studirawe, kako i od komunikacijata so nastavniot kadar. Nastavata ne se odviva vo celost, osobeno ve`bite, a kriteriumite za ocenuvawe smetaat deka se zna~itelno poniski od tie na mati~nite fakulteti. Kako i nivnite kolegi od drugite disperzii vo Strumica, i ovie studenti ja pozdravuvaat disperzijata, no smetaat deka soodvetno stipendirawe za studii vo univer-zitetski centri e poprifatlivo re{enie.

Individualni intervjua so studenti9.2

34

Intervjuiranite studenti od disperziranite studii vo Struga od Pravniot fakultet vo Ki~evo, izrazuvaat zado-volstvo od uslovite za rabota i od kvalitetot na nastavata, no smetaat deka redovnosta na nastavata lesno moè da se izigruva. Na ovie studenti im nedostiga voobi~aeniot stu-dentski ìvot, druèwe i razni manifestacii. Iako se za-dovolni {to studiraat vo svojot ili vo sosedniot grad, tie vedna{ bi se prefrlile vo golem univerzitetski centar so soodvetna stipendija. Vo odnos na kvalitetot na nastavata, tie smetaat deka toj ne e kako na mati~niot fakultet na koj smetaat deka se postrogi i kriteriumite za ocenuvawe.

Studentite od disperziranite studii po enologija vo Kavadarci od Zemjodelskiot fakultet vo [tip se mnogu za-dovolni od kvalitetot na nastavata i od organizacijata na nastavniot proces (predavawa, ve`bi, ispiti). Tie smetaat deka kriteriumite za ocenuvawe se povisoki vo sporedba so mati~niot fakultet. Najmnogu im pre~i {to vo kampu-sot nemale sportski tereni. Interesno e {to del od in-tervjuiranite naveduvaat deka se zapi{ale na studii za da napreduvaat vo karierata vo policijata!? Vo odnos na studentskata organizacija tie za nea pla}aat, no ne znaat dali voop{to postoi.

Na disperziranite studii po ekonomija vo Struga na Ekonomskiot fakultet od Skopje, studentite se àlat na problemi povrzani so po~etokot na nastavata. Imeno, tie bile zapi{ani vo Struga, pa nastavata poradi maliot broj studenti bila prekinata i studentite bile upateni na studii vo Skopje, za po nekolku nedeli povtorno da bidat vrateni na studii vo Struga. Uslovite vo koi studiraat, studentite gi ocenuvaat kako krajno nesoodvetni bidej} i imale na raspolagawe samo edna prostorija vo detskoto odmorali{te vo koe nemalo ni tabla. Na studentite im e staven na raspolagawe eden rasipan kompjuter, a poradi nemawe greewe, nastavata bila vo prekin dva meseca. Stu-dentite vo edna prigoda polagale kolokvium nadvor od zgra-data, bidej}i vnatre bilo postudeno. Vo odnos na nastavata, studentite velat deka nemale mo`nost da zapoznaat nieden profesor bidej}i nastavata ja izveduvale asistenti ili demonstratori. Ispitite se odrùvaat samo za pominatite nastavni sodrìni, koi vo obem se mnogu pomali od tie na mati~niot fakultet. Inaku, studentite pla}aat 750 denari za kulturno-sportski aktivnosti, internet i za biblioteka iako ni{to od toa nemaat na raspolagawe.

I, kone~no, studentite od disperziranite studii po ekologija vo Struga od Dràvniot univerzitet vo Tetovo ukaùvaat na dobar kvalitet na nastavata, koja se odviva na albanski jazik. Na studiite ima i makedonski student na koj mu se dava mo`nost da u~i od literatura i da po-

laga na maj~in jazik. Uslovite za studirawe vo detskoto odmorali{te se oceneti kako nesoodvetni, a se poso~uva i na otsustvo na studentsko organizirawe.

* * *

Od iznesenite mislewa i stavovi na studentite od dis-perziranite studii moàt da se izvle~at nekolku zaedni~ki konstatacii i toa:

- postoi neskrieno i op{to zadovolstvo kaj studentite {to studiraat vo svojot roden ili soseden grad;

- postoi delumno nezadovolstvo od nesoodvetnite uslovi za studirawe i od nedovolnata komunikacija so nas-tavniot kadar;

- ima potreba od organiziran studentski ̀ ivot pridruèn so kulturni, zabavni i so sportski manifestacii; i

- najgolem broj od anketiranite studenti se podgotveni so soodvetna finansiska poddr{ka svoeto studirawe da go prodolàt vo nekoj od univerzitetskite centri.

35

Osven terenskoto istraùvawe, vo tekot na podgo-tovkite na ovoj dokument e napravena analiza na stavovite na klu~nite faktori vo disper-zijata (studentite i akademskiot kadar), kako i na stavovite na novinarite kako prodolèna

raka na javnosta. Pri toa e opfaten periodot od po~etokot na disperzijata, odnosno od 2007 godina, bez pritoa da e izvr{ena kakva bilo selekcija vo mediumskiot prostor na elektronski i na pe~ateni mediumi. So drugi zborovi, so ovaa analiza e opfateno seto toa {to e objaveno vo forma na prilog ili napis, a, na nekoj na~in, e povrzano so dis-perzijata na visokoto obrazovanie vo Makedonija.

Vo prodolènie sleduvaat stavovi na studenti objav-eni vo pe~ateni i vo elektronski mediumi. Od razbirlivi pri~ini, vo tekstot nema da se objavuvaat imiwata na stu-dentite, iako vo najgolem broj slu~ai tie se dostapni.

Vo vrska so ukinuvaweto na disperziranite studii na Ekonomskiot fakultet od Skopje vo [tip po otvoraweto na UGD, eden od zate~enite studenti za „Vest”58 izjavi: „Nie sme krajno razo~arani i ponièni zatoa {to odlukata e donesena na nekoj nastavni~ki sovet, bez nekoj da n# pra{a za na{e mislewe i za na{iot stav vo vrska so seto toa. Boèm, nemale finansii za ovaa paralelka da prodolì od narednata godina”. Vo tekstot nasloven kako „]e propadne li proektot „disperzirani studii”?59 objaven vo „Vreme”

58 Debakl na studiite po arhitektura vo Gostivar, Vest, 28.9.2009 godina59 ]e propadne li proektot „disperzirani studii”? Vreme, 9.5.2007

godina

studentite od ovie studii dodavaat: „Pove}e bevme vo Skopje otkolku vo [tip. Profesorite ne se pojavuvaa redovno na nastava, a i akademskata godina za nas po~na podocna” – velat studentite. Po ukinuvaweto na ovie disperzirani studii zaradi otvorawe na Ekonomskiot fakultet vo [tip, edna studentka mesto da prodolì so studii vo svojot roden grad, re{ila zaedno so pogolema grupa svoi sogra|ani da ostane vo Skopje od pove}e pri~ini60. „Vo Skopje ostanav poradi toa {to smetam deka skopskiot univerzitet ima mnogu golem rejting. Skopje me privle~e pove}e i poradi toa {to s# vi e na dofat - bilo da stanuva zbor za bib-lioteka, banka, dobro kino, so eden zbor - s# {to moè da privle~e eden student. A i {ansite za vrabotuvawe se pogolemi”.

Vo prilogot „Najisto~niot grad vo dràvava od ovaa esen }e bide fakultetski grad”61 objaven na televizija „Kanal 5” edna od studentkite na disperziranite studii po informatika vo Berovo izjavuva: „Vo Berovo }e ostanam da studiram i od ekonomska pri~ina bidej}i nema da imam pri~ina da patuvam vo drug grad, da pla}am smestuvawe, site tro{oci gi sveduvam na minimum. Ne se somnevam vo kvalitetot na obrazovanieto, se raboti za vrvni pro-fesori {to }e doa|aat od Univerzitetot od [tip”. No, pri otvoraweto na ovie studii, eden od studentite za vesnikot „Nova Makedonija”62 go opi{uva nastanot i tekot na nastavata: „Vo oktomvri dojde premierot, dojdoa i novinari so kameri i so fotoaparati. Go fotografiraa so kompjuterite, koi gi postavija den-dva prethodno. Koga sledniot den dojdovme na predavawa, u~ilnicite

60 Protestiraa studenti na disperziranite studii vo [tip. Profesorite se otkaàa od proektot disperzirani studii 6.5.2007 godina, A1

61 Najisto~niot grad vo dràvava od ovaa esen }e bide fakultetski grad 22.8.2009 godina, televizija Kanal 5

62 Na predavawa vo fabriki, vo sali za svadbi, vo osnovni u~ili{ta... Nova Makedonija,11.6.2009 godina

10

STAVOVI ZA DISPERZIRANITE STUDII

Studentite za disperziranite studii10.1

36

bea prazni. Nema{e nitu monitori, nitu ku}i{ta, nitu gluv~iwa. Sledime samo teoretska nastava po predme-tite internet-tehnologii, programirawe, angliski”. Ovaa iskrena izjava najplasti~no gi otslikuva uslovite vo koi se izveduvaat ovie studii. Moè samo da se zamisli so kakvi vpe~atoci od nastavata studentite se vra}aat doma.

Vo prilogot na televizija „A1” nasloven kako „Ot-voreni studii vo Veles so prostorii vo Skopje”63 eden od studentite izjavuva: „Prvo, prostorijata ne e zatoplena, vtoro nema na {to da zapi{eme informacii {to ni gi davaat profesorite”. Vo istiot kontekst eden od studen-tite na disperziranite studii na Fakultetot za turizam vo Veles za uslovite za studirawe }e izjavi: „Mi nedostiga soodvetna u~ilnica, amfiteatar. Nema nitu soodvetni toaleti. U~ime vo klasi~ni u~ilnici. Smetam deka ne e vo red da n# tretiraat kako mali deca, sepak nie sme stu-denti”. Za razlika od nego, drug student na istite studii izjavil: „Re{iv da se zapi{am na ovoj fakultet bidej} i Veles mi e poblisku od Ohrid. Potegot za disperzirani studii e za pofalba”.

Interesna e izjavata na porane{niot pretsedatel na Studentskiot parlament, koj vo „Globus”64 pra{uva. „Dali Makedonija ima dovolno doktori na nauki za da gi pokri-jat tie studii {to se otvoraat?”, pra{uva toj. „Toa {to mene me pla{i e deka na {teta na edni univer-ziteti se otvoraat drugi fakulteti i toa e problem za{to studentite moàt da se dovedat vo situacija da nemaat kvalitetna nastava”, veli toj. Ovaa izjava e simptomati~na bidej}i studentskata organizacija nikoga{ ne se izjasni za disperzijata, a toj kako nejzin toga{en lider izrazuva somne` vo kapacitetite za realizacija na disperzijata i strav od favorizirawe na edni univerzite-ti vo odnos na drugi.

Vo izminative nekolku godini dodeka traat disperziran-ite studii vo javnosta ne se oglasi nitu eden univerzitetski nastavnik, koj gi pozdravil i gi ocenil pozitivno. Naprotiv, mnogumina od niv gi koristea mediumite za izrazuvawe skepsa i zagriènost od vakvoto sitnewe na visokoto obrazovanie.

Nastavnicite i sorabotnicite, glavno, go doìvuvaat

63 Otvoreni studii vo Veles so prostorii vo Skopje? A1, 22.10.2009 godina

64 Provincijalizacija na visokoto obrazovanie, „Globus”, 22.7.2008 godina

anga`manot na disperziranite studii kako optovaruvawe, koe odzema vreme, ne nudi kvalitet i, kone~no, ne go materijali-zira soodvetno trudot {to go vloùvaat. Moèbi, edinstvena-ta satisfakcija ja doìvuvaat tie nastavnici od visokoobra-zovnite institucii {to ne se atraktivni, pa so ovoj anga`man privlekuvaat pove}e studenti otkolku da odrùvaat nastava samo na mati~niot fakultet.

Moèbi, disperziranite studii odea vo prilog na edna kategorija univerzitetski nastavnici, koi osven predavawa i ve`bi i ne rabotat drugo na univerzitetot. Toa e akademskiot kadar {to „zaboravil” deka osven so nastavna, treba da se za-nimava i so nau~na dejnost. Nim ovie studii im dojdoa kako svoevidno alibi deka sega ete nemaat vreme za drug anga`man osven za nastavata. Za drugite, koi seriozno se zanimavaat so nau~no-istraùva~ka rabota, disperziranite studii se samo gubewe vreme. Za àl, brojot na univerzitetski nastavnici od prvata kategorija vo posledno vreme enormno se zgolemi i po-radi toa {to Vladata vo poslednite ~etiri godini nema reali-zirano nitu eden konkurs za finansirawe nau~ni proekti.

Mnogu nastavnici i sorabotnici so pravo reagiraat na nepostoeweto soodvetni uslovi za realizacija na nastavata na disperziranite studii. Imeno, na studiite od oblasta na tehni~kite, biotehni~kite i na prirodnite nauki nitu Vla-data, nitu visokoobrazovnite institucii za potrebite na disperziranite studii ne izvr{ija dopolnitelna nabavka na oprema. Naj~esto se koristi istata oprema od mati~niot fakultet, pa nastavata li~i na svoeviden patuva~ki karvan, koj najmnogu go optovaruva nastavniot kadar.

Seto ova sozdava demotiviranost i nezadovolstvo kaj aka-demskiot kadar, no toj uporno mol~i. Toj mol~e{e i koga se svi-kuvaa itni i vonredni sednici na Nastavno-nau~niot sovet za poveduvawe inicijativata na Vladata za otvorawe studii vamu i tamu. Toj mol~e{e i koga otvoreno mu be{e soop{teno deka ovie studii fakultetite }e si gi finansiraat od sopstveni izvori, no i koga be{e izmanipuliran deka }e se finansira i od dràvata, no dosega – ni{to od toa. Zo{to li se slu~uva ovoj re~isi kolektiven molk na akademskata zaednica?

Vo prodolènie sleduvaat stavovite na nekolkumina pret-stavnici na akademskata javnost koi javno gi iznesuvaa svoite stavovi vo vrska so disperziranite studii.

Profesorot na Pravniot fakultet Qubomir Fr~koski vo prilogot „Disperziranite studii ne funkcioniraat?” na „Radio Slobodna Evropa”65 izjavuva deka so voveduvaweto na disperziranite studii Vladata u{te pove}e go uni{tuva i ne tolku visokiot kvalitet na studiite vo zemjava: „Nema osnova,

65Disperziranite studii ne funkcioniraat? „Radio Slobodna Evropa”,

17.8.2009 godina

Akademskiot kadar za disperziranite studii10.2

37

nema sila za disperzirani studii, toa direktno se odra-zuva na nizok stepen na studiite i potoa na edno op{to zabo{otuvawe, odnosno studiite se odrùvaat vo Skopje, a se glumi deka se disperzirani vo Veles ili vo [tip”.

Vo istiot prilog porane{niot minister za obrazovanie, a sega univerzitetski profesor na PMF Nenad Novkovski smeta deka sredstvata za disperzirani studii e potrebno da se vloàt vo postojnite dràvni univerziteti: „Sega koga se formirani pogolem broj univerziteti, ve}e ne e potrebno da se formiraat takvi disperzirani studii, klu~no e da se zasilat tie univerziteti za da funkcioniraat maksimal-no dobro, za studentite postojano da bidat vo eden aka-demski ambient”.

Disperzijata vo visokoto obrazovanie predizvika ko-mentari i kaj nastavniot kadar na privatnite univerziteti, koi po malku po~naa da se ~uvstvuvaat zagrozeni od ovoj poteg na Vladata. Vo taa smisla Zoran Ivanovski, dekanot na Prv-iot privaten univerzitet Evropski univerzitet za „Ve~er”66 izjavuva: „Ovaa inicijativa na Vladata, koja smeta deka kvantitetot vo javnoto obrazovanie e dobar, ne moè da se protolkuva poinaku osven kako udar vrz privatnite vi-sokoobrazovni institucii, koi se etablirani kako insti-tucii od golemo zna~ewe”.

Vlado Timovski - dekanot na Pedago{kiot fakultet vo Skopje za nedelnikot „Globus”67 se potsetuva na motivite za studirawe nekoga{ i denes: „Nekoga{ studiraweto se sfa - } a{e da se zamine od svoeto rodno mesto i se o~ekuva{e stu-dentot da se vrati vo svojata sredina i da ima odredeno zna~ewe za taa sredina. Ne e upatno vo sekoe pomalo grat~e da se otvora fakultet ako vo nego nema stopanski i drugi mo`nosti. Potrebno e da se vovedat i odredeni standardi i mladite da se ~uvstvuvaat kako vistinski studenti, da moàt i stru~no i nau~no da se usovr{uvaat, no i na drug plan da se izgraduvaat kako akademski gra|ani”. Od tie pri~ini, toj svoevremeno se re{il da studira vo Belgrad, a po zavr{uvawe na studiite vooruèn so znaewe i so ìvotno iskustvo se vratil vo Makedonija.

Profesorot Cvetko Smilevski od Pedago{kiot fakultet vo Bitola i direktor na Biznis-akademijata „Smilevski” vo edno svoe intervju68 za disperziranite studii komentira: „Mnogu e neracionalno toa re{enie, dràvata da mu sozdava konkuren-

66 So devalvacija na dràvnoto studirawe se vr{i udar vrz privatniot visokoobrazoven sektor, Ve~er, 19.5.2009 godina


68 U~itel na u~itelite, intervju: Prof. d-r Cvetko Smilevski, profesor na Pedago{kiot fakultet vo Bitola i direktor na Biznis-akademijata „Smilevski” 17.7.2008 godina

cija na dràvniot univerzitet. Da go zememe slu~ajot so Pravniot fakultet vo Ki~evo. Ako imate Dràven univer-zitet vo Tetovo kade {to ima Praven fakultet i na al-banski i na makedonski jazik, ako imate Praven fakultet na Dràvniot univerzitet vo Skopje, potoa vo [tip, koe e opravduvaweto za nov dràven fakultet za pravni nauki? Posledicite od vakvite odluki }e bidat kako tie pred 20 godini so Pravniot fakultet vo Bitola. Znaete kolku be{e bolno za Bitola prvo da se ukine fakultetot za lu|eto {to bea tamu, a u{te pove}e za tie {to sta-naa kondukteri so praven fakultet”. Toj voedno se nadeva deka naskoro pazarot na trudot }e gi vrednuva diplomite, a rabotodavcite s# pove}e }e vodat smetka kade e zdobiena fakultetskata diploma.

Ukaùvaj}i na drugite mo`ni posledici od disperzijata, profesorot vo penzija od Filozofskiot fakultet, Petre Geor-gievski69 veli: „posledicite od vakvata provincijalizacija na visokoto obrazovanie }e dovede do nemo`nost studen-tite da gi pro{iruvaat svojata kultura i kulturnite vrednosti, kako {to go ovozmoùvaat pogolemite gradski centri vo koi ima kulturni institucii, teatri, koncerti i izlo`bi na umetni~ki dela”. Osven skratuvaweto na ovie vrednosti kaj studentite {to se re{ile da studiraat „dis-perzirano”, profesorot Georgievski ukaùva i na u{te edna posledica povrzana so uslovite za studirawe i so nastavniot kadar. Vo vrska so toa, prof. Georgievski veli: „Nema nikakva smisla da se otvoraat novi fakulteti vo takvi mesta kade {to nema nitu infrastruktura, nema soodvetni zgradi za fakulteti, nitu, pak, e mo`no da obezbedite kvaliteten nastaven kadar. Ako se misli deka profesorite }e patuvaat, toga{ ima drugi posledici. Tie kvalitetni nastavnici, vo toj slu~aj, }e bidat premnogu optovareni i ne }e moàt na soodveten na~in da izveduvaat nastava. Od druga strana, } e nemaat vreme i za konsultacii so studentite. A, toa } e se odrazi i vrz kvalitetot na znaeweto”. Naglasuvaj}i gi krajnite posledici od disperzijata {to se odnesuvaat na kom-petenciite na idnite diplomci, toj zavr{uva: „So takvoto {irewe na obrazovni institucii vo mali mesta }e se dojde do obezvrednuvawe na diplomite. Po sedum do 10 godini, }e se javat golem broj zavr{eni visokoobrazovani lica so diplo-mi {to }e nemaat vrednost. Tie }e pritiskaat da najdat rabotni mesta, a op{testvoto ne }e moè da go obezbedi toa. Duri i ako emigriraat vo drugi dràvi, i tamu }e se soo~at so problemot na nedovolna obu~enost i znaewe vo sporedba so studentite {to zavr{uvaat takvo obrazo-


38

vanie vo Germanija, Francija ili vo Anglija”. I toj samiot kaùva deka vo mladosta se re{il da studira vo Belgrad so cel tamu da zdobie znaewe {to }e moè potoa da go prenese vo svojata zemja.

Profesorot na Filozofskiot fakultet vo Skopje, Ilija Aceski70 go anticipira odnesuvaweto na studentite na dis-perziranite studii i veli: „Kaj studentite po prviot {ok i razo~aruvawe od disperziranata nastava, zna~itelno opa|a disciplinata i doverbata vo obrazovniot sistem. Tie }e smetaat deka dràvata, za da odrì vo ìvot edna ideja za disperzirawe, }e mora da gi ’pominuva’ retkite zapi{ani studenti, osobeno na tehni~kite nauki, bidej}i, vo sprotiven slu~aj }e nema kontinuitet za slednite godi-ni. Poradi toa, me|u studentite cirkulira {ega deka„tuka moè{ da padne{ samo na skali”! Spored Aceski, bruco{ite vo poslednive pet godini go gledaat visokoto obrazovanie kako mnogu polesno od srednoto.

Prviot ~ovek na UKIM, rektorot Velimir Stojkovski, inaku profesor na Veterinarniot fakultet vo Skopje, vo intervju za „Utrinski vesnik”71 za disperziranite studii izjavuva: „Se razbira, ne bi moèle da prifatime takva {iroka disper-zija za{to ne bi imalo kvalitet. Op{tite dvièwa vo Evropa se deka ova {to go pravime sega ve}e poleka se vra} a kako proces nazad i se odi kon okrupnuvawe. ]e se pokaè deka ne e ispravna ovaa {iroka disperzija. Fakultetite kako Ma{inski fakultet vo Vinica i Tehnolo{ki fakultet vo Probi{tip se sme{ni. Imaat po dva-tri studenti. Sep-ak, visoko obrazovanie ne e {ega, a kvotite na Ma{inski fakultet i na Tehnolo{ki fakultet ve}e so decenii ne se popolnuvaat nitu vo Skopje”. Po ovie stavovi na rektorot na najgolemiot i najstar univerzitet vo Makedonija, site drugi komentari bi bile nepotrebni.

Dekoncentracijata na visokoto obrazovanie ili popu-larnite disperzirani studii, nesomneno, naidoa na dobar priem kaj del od javnosta, osobeno kaj ìtelite na pomalite gradovi vo Makedonija. Razbirliva e takvata reakcija ako se znae deka tie }e go po~uvstvuvaat toa, pred s#, vrz sopstveniot semeen buxet bidej}i nivnite deca ostanuvaat doma, mesto da studiraat vo drug grad. Eden del od lokalnata javnost, isto taka, smeta deka so otvoraweto na studiite }e zaìvee ekonomijata


71 Vlasta go ignorira Univerzitetot, „Utrinski vesnik”, 6.3.2010 godina

vo nivnata op{tina. Pritoa, pred s#, se misli na iznajmuvawe-to stanovi i na zaìvuvaweto na ugostitelskata dejnost. Isto taka, treba da se zabeleì deka eden del od gra|anite vo ovie gradovi po~na vedna{ da se odnesuva pazarno, zgolemuvaj}i gi preku no} naemninite za stanovi, vo {to posebno vodi noviot univerzitetski centar [tip.

Od druga strana, zagriùva faktot {to ovaa svoevidna akademska euforija go kamuflira najè{kiot problem vo dràvata – nevrabotenosta. Gra|anite vo gradovite vo koi se otvorija disperziranite studii kako da podzaboravija deka vo nivnata op{tina mnogu kompanii se zatvoreni, a novi ne se otvoraat.

Pa|a vo o~i faktot {to promotorite na ovaa akcija niko-ga{ ne mislea deka e potrebno da organiziraat debata so po{irokata javnost na koja bi se diskutiralo za site aspekti od sproveduvaweto na disperzijata vo visokoto obrazovanie. Dali tie {to re{avaat se pla{ea od eventualna reakcija ili, pak, bea tolku samouvereni {to, ednostavno, ne ~uvstvuvaa potreba od vox populi - }e pokaè vremeto.

I na kraj, kako najistureni eksponenti na javnosta, novi-narite objavija mnogu zapisi i prilozi vo koi gi prezentiraa svoite stavovi i viduvawa za disperziranite studii od koi gi izdvojuvame:

Aleksandar [oqakovski: „Odmazda na lo{ite u~enici”72 „Utrinski vesnik”, „Ovaa disperzija se pretvori vo farsa, gor~liva komedija, cirkus. (Arhitektonski fakultet vo Debar na koj se zapi{uva samo eden student! Fakulteti za informati~ki tehnologii vo palanki kade {to zborot pro-gres e damno izbri{an od upotreba.) Vo vreme koga vo Make-donija ima dvaesetina grada, koi, bukvalno, se na izumirawe, prosvetitelskata raka treba da donese nova svetlost! Rezultatot e - obrazovni Potemkinovi sela”.

Jasna Frangovska: „Znaeweto e broj”, „Nova Makedonija”73 „Uspe{nosta da se meri edinstveno vo brojki od bazi~no opravdanata kampawa ’Znaeweto e sila, znaeweto e mo}’ napravi karikatura, pa znaeweto stana brojka (na novoot-voreni fakulteti) bez su{tinska sodrìna”.

@aklina Haxi-Zafirova: „Provincijalizacija na visoko-to obrazovanie”, „Globus”74, „So studiraweto vo pomalite mesta kade {to i ìveat, idnite studenti }e ostanat zarobeni vo kulturolo{kata matrica {to im ja nudat nivnite mesta poradi ograni~enosta na maliot broj in-frastrukturni objekti”.

72 Odmazdata na lo{ite u~enici, Utrinski vesnik, 24.4.2010 godina73 Znaeweto e broj, „Nova Makedonija”, 31.8.2009 godina74 Provincijalizacija na visokoto obrazovanie, „Globus”, 22.7.2008

godina

Javnosta za disperziranite studii10.3

39

S.T.: „Studentite kolegi so prva~iwata”75„Vreme”, „Koga pred pove}e od dve godini toga{niot ~len na Vladata Ivica Bocevski, bukvalno, vleze na sednica na Sovetot na Univerzitetot ’Kiril i Metodi’ i na muskuli ja isturka idejata za otvorawe mnogu disperzirani fakulteti niz zemjata, bez za toa da postoi analiti~ka ’hartija’ {to }e ja pokaè ’poentata’ na takviot poteg, malku koj veruva{e, duri i vo krugot na skepticite, deka kaj visokoto obrazo-vanie, bukvalno }e bideme svedoci na vistinski haos kakov {to denes postoi od Kumanovo do Bitola i od Strumica do Struga, vo mnogute nabrzina niknati fakulteti”.

Vesna Kuksanovi}: „So devalvacija na dràvnoto studirawe se vr{i udar vrz privatniot visokoobra-zoven sektor”, „Ve~er”76, „]e ima pove}e studenti od sredno{kolci! So najavata za otvorawe fakultet vo sekoja palanka koga nema kvalitetni profesori ni za sega{nite dràvni fakulteti, dràvnoto studirawe }e padne na nivo na porane{nite ve~erni {koli”.

75 Studentite kolegi so prva~iwata, „Vreme”, 19.9.2008 godina76 So devalvacija na dràvnoto studirawe se vr{i udar vrz privatniot

visokoobrazoven sektor, Ve~er, 19.5.2009 godina

40

11

Nasproti deklariranata avtonomija na visokoto obrazovanie, Vladata na Republika Makedonija im nametnuva na javnite univerziteti svoi proekti i politika za ot-vorawe disperzirani fakulteti i studii, koi se sosema sprotivni na site evropski i svetski trendovi vo vi-sokoto obrazovanie. So toa mesto zasiluvawe i okrupnu-vawe na visokoobrazovnata mreà zaradi obezbeduvawe podobar kvalitet, Vladata na RM pottiknuva sprotiven proces na rasitnuvawe, rascepkuvawe na i taka krevkoto visoko obrazovanie {to go doveduva vo pra{awe i pos-tojniot kvalitet;

Vladata go kr{i Zakonot za visoko obrazovanie i vr{i klasi~en upad vo avtonomijata na dràvnite univerzite-ti zaradi nekonstituiraweto na Sovetot za razvoj i za fi-nansirawe na visokoto obrazovanie i onevozmoùvawe uvid na akademskata javnost vo raspredelbata i tro{eweto na sredstvata za visoko obrazovanie;

Vladata ne go po~ituva i raboti sprotivno na Pravilnikot za normativi i standardi za osnovawe visokoobrazovni ustanovi i vr{ewe visokoobrazovna dejnost bidej}i re~isi nikade ne se ispolneti minimalnite uslovite za studirawe na disperziranite studii;

Prodolùva trendot na otvorawe novi disperzirani studii bez soodvetni podgotovki, bez da se napravi evaluacija na dosega otvorenite studii i bez da se oceni vakvata politika niz prizmata na celishodnosta od tie studii i kompetenciite so koi }e se zdobijat studentite, odnosno vistinskata potreba na pazarot na trudot i neo-phodniot kvalitetot na studiite;

Deka ne postoi vizija za toa kade i kon {to treba disperziranite studii da ja odvedat ovaa dràva potvrduvaat i niza primeri {to najilustrativno ja otslikuvaat nera-cionalnosta na vakvata politika, osobeno vo oblasta na pravoto, ekonomijata, informatikata, zemjodelstvoto, medicinata itn.;

Konkursot za novi studenti na dràvnite univerziteti e objaven bez prethodno dobiena akreditacija za golem del od disperziranite studii {to se najaveni i za koi studentite moàt da se prijavuvaat vo akademskata 2010/2011. Ova ne samo {to pretstavuva kr{ewe na za-konot za VO, tuku }e gi dovede vo nezavidna polo`ba idnite bruco{i. Tie moè da se slu~i da se zapi{at na eden fakultet/studiska programa, a da zavr{at na druga za{to prvata, sepak, nema da bide akreditirana, ili, pak, iako zapi{ani, tie nema voop{to da studiraat. Ova pret-stavuva i svoevidna manipulacija so idnite studenti i poigruvawe so nivnata idna akademska kariera;

Sublimiranite izjavi i informacii od elektronskite i od pe~atenite mediumi ukaùvaat na toa deka ovoj vla-din proekt po~na nepodgotveno, vo nesoodvetni prosto-rii i bez nastaven kadar na raspolagawe, so nere{eno (naj~esto nepostojno) finansirawe i vo golem broj slu~ai so isklu~itelno mal broj studenti;

Iako dobar del od studentite opfateni so anonimnata anketa i intervjuto se izjasnija kako, glavno, zadovolni od toa {to go dobivaat na disperziranite studii, te-renskoto istraùvawe potvrdi deka realizacijata na proektot te~e so niza nedoslednosti i nevoedna~enosti vo pogled na uslovite za studirawe, kvalitetot na nas-tavata na ponudenite studiski programi, studentskoto organizirawe itn.;

Istraùvaweto potvrdi deka studentite bez razmislu- vawe bi gi prodolìle studiite na mati~nite fakulteti/univerziteti vo glavnite univerzitetski centri dokolku za toa im bide obezbedena soodvetna finansiska pomo{ vo forma na stipendija ili na povolen kredit;

Nema predvidena stavka vo buxetot na RM nameneta za finansirawe na disperziranite studii i sekoj univerzitet i fakultet se soo~uva na razli~en na~in so finansir-aweto na ovie studii;

ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA

41

Ako se ima predvid nedovolniot interes i nepopolnetite mesta za studirawe na novootvorenite disperzirani stu-dii, te{ko mo`e da se povrze, a so toa i opravda vakvata investicija kako politika {to dovede do masovnost na visokoto obrazovanie vo RM i zgolemen broj studenti;

Vo celata ovaa euforija so otvoraweto na disperziranite studii najdiskutabilen e kvalitetot na visokoto obra-zovanie {to se nudi na ovie studii so {to go doveduva vo pra{awe zna~eweto i te`inata na fakultetskata di-ploma, serioznosta na procesot na studirawe i dostoin-stvoto na celokupnata akademska javnost;

Implikaciite od disperzijata na visokoto obrazovanie vo RM se pove}edimenzionalni, }e bidat dalekose`ni i }e se po~uvstvuvaat po nekolku godini, koga zapi{anite studenti na vakvite studii }e diplomiraat. Toga{ Repub-lika Makedonija neizbe`no }e se soo~i so situacijata za nekolku klu~ni pra{awa: Kolku od sega zapi{anite studenti zavr{ile navreme? Kakvi i kolkavi znaewa } e imaat diplomiranite? Kako }e bidat prifateni od rabotodavcite kako najmerodavni za verifikacija na zdobienite kompetencii?

Predupreduvame deka efektite na bumerang i naprave- nite {teti na nacionalno nivo }e bide te{ko da se kon-troliraat. Nekvalitetot i te{kata improvizacija }e bi-dat prepoznatlivi za visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija;

Vo evropski ramki, ne rizikuva li Republika Makedonija so ova da se najde na crna lista i vo grupata na zemji, ~ii{to visokoobrazovni diplomi nema da bidat priz-naeni, a so samoto toa nema da ima mo`nosti nejzinite gra|ani da dobijat rabota vo koja bilo zemja od EU?

42

12

PREPORAKIVo najbrz moèn rok, Interuniverzitetskata konferencija, kako najvisoko akademsko i nezavisno telo vo visokoto obrazo-vanie vo Makedonija, da pobara formirawe me|unaroden tim od stru~waci {to }e izvr{i analiza na tekot na disperzijata vo visokoto obrazovanie i }e ja oceni potrebata od prodolùvawe na ovoj proces;

So ogled na celata situacija predizvikana od enormnoto otvorawe disperzirani studii i oformuvawe novi fakulteti niz malite gradovi vo Makedonija, so {to nepovratno se deval-vira visokoto obrazovanie, javnite univerziteti treba da pri-stapat kon izrabotuvawe na seopfatna analiza na kadrovskata, tehni~kata i na prostornata sostojba na svoite ~lenki;

Visokoobrazovnite institucii vo sorabotka so soodvetni agencii da pristapat kon analiza na pazarot na trudot vo svoite oblasti. Paralelno so sektorskata analiza na pazarot na trudot, javnite visokoobrazovni ustanovi treba da prista-pat kon izrabotuvawe analiza na upisnata politika po oblasti i da ja prisposobat kon potrebite na pazarot na trudot vo taa oblast;

Vrz osnova na takvata analiza da se preispita potrebata od postoewe na disperziranite studii i na novootvorenite fakulteti vo grat~iwata preku revizija na elaboratite i imaj} i gi pred-vid mnogute improvizacii i ve}e potvrdenata nepodgotvenost. Revizijata da bide prosledena so reakreditacija na ovie pro-grami vrz osnova na odredbite od Pravilnikot za normativite i za standardite za osnovawe visokoobrazovni ustanovi za vr{ewe visokoobrazovna dejnost;

Po ovaa revizija, da ne se prekinuva vo celost ovoj proces, tuku da se ovozmoì natamo{no funkcionirawe samo na tie studii i fakulteti na koi se ispolneti site uslovi (dovolen broj stu-denti; obezbeden prostor za amfiteatri, biblioteki, labora-torii, studentski pra{awa; soodvetna audio-vizuelna oprema, aparati i instrumenti; kako i obezbedenost kadar i finansii za tekovno rabotewe) vo soglasnost so Pravilnikot za norma-tivi i za standardi za osnovawe visokoobrazovni ustanovi i za vr{ewe visokoobrazovna dejnost;

Za studentite na disperziranite studii {to }e bidat prekinati, da se obezbedat soodvetni stipendii i krediti od stopanst-voto, bankarskite institucii, dràvata i od lokalnata samou-prava so koi }e im se ovozmoì prodolùvawe na studiite vo normalni uslovi na mati~nite fakulteti vo univerzitetskite centri;

Tamu kade {to }e se prodolì so disperziranite studii, da se ovozmoì i pottikne studentskoto organizirawe so {to studen-tite }e stanat faktor na donesuvawe odluki vo odnos na obez-bedenosta na uslovite, kvalitetot na nastavata i ispolnuvawe na studentskite prava i potrebi (kulturni, zabavni, sportski);

Vo idnina, nastavniot kadar na dràvnite visokoobrazovni institucii da reagira pohrabro na serioznoto i neopravdano naru{uvawe na akademskite prava i slobodi, koi se odnesu-vaat na otvorawe studii i nivno finansirawe. Na takov na~in } e prekine ovaa ve}e vospostavena praktika za nametnuvawe re{enija {to se protiv interesite na akademskata zaednica;

Sopstveniot ekonomski razvoj op{tinite vo idnina da go gledaat vo razvoj na realniot sektor preku novi investicii i otvorawe novi rabotni mesta, a ne preku otvorawe fakulteti i preku no} transformirawe vo kvaziuniverzitetski centri;

@itelite na op{tinite vo koi neopravdano, bez obezbedeni uslovi i neophoden kvalitet se otvoraat disperzirani stu-dii i novi fakulteti kako roditeli na idnite studenti, da ne podlegnuvaat na nerealni vetuvawa i improvizacii za nekakvi novi univerzitetski centri, tuku da se obidat na svoite deca da im obezbedat kvalitetno obrazovanie, koe }e rezultira so diploma, koja vo idnina }e im garantira vrabotuvawe i pris-tojna egzistencija;

Delovniot sektor da go gleda svojot interes vo visokoto obrazovanie taka {to seriozno }e pomogne vo obezbeduvawe stipen-dii vo svojata dejnost za studentite {to ne se vo mo`nost da studiraat od socijalni pri~ini;

Bankarskite institucii vo idnina da najdat pove}e interes za svojot plasman kaj studentskata populacija pod popovolni uslo-vi, so {to najdirektno }e pridonesat vo sozdavawe kvaliteten visokostru~en kadar i za svoite potrebi;

Da se prestane so provincijalizacija, a da se poddrì procesot na internacionalizacija na visokoto obrazovanie vo Makedonija. Pritoa, da se vloùva pove}e vo osovremenuvawe i unapreduvawe na i taka golemiot broj visokoobrazovni ustanovi vo Makedonija so {to }e se obezbedi me|unarodna prepoznatlivost na na{eto visoko obrazovanie;

Da prestane vospostavenata praktika na politi~ki pritisok vrz javnite univerziteti {to rezultira{e so ovaa nepodgot-vena i populisti~ki motivirana disperzija vo visokoto obrazovanie. Vo demokratskite zemji, akademskata javnost e po{tedena od vakvi pritisoci i e tretirana kako seriozen faktor za razvojot na op{testvoto

43

REFERENCI

13

Analiza na realizacija na nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina (programski dokument Pro-grama za razvoj na visokoto obrazovanie) MON

Bolowska deklaracija 1999 godina i kominikea od Praga, Ber- lin, Bergen, London i od Luven

Brisel zamrzna del od evropskite pari za Makedonija, Nova Makedonija 22.1.2010 godina

Buxet na Republika Makedonija za 2010 godina

Vladata bara disperzirani studii od skopskiot univerzitet „Utrinski vesnik” 11.9.2008 godina

Vlasta go ignorira Univerzitetot, „Utrinski vesnik”, 6.3.2010 godina

Vo Prilep po~na nastavata na novite disperzirani studii po tehni~ka informatika, Prilep, 1 oktomvri (MIA)

Gruevski vo poseta na disperziranite studii na Pravniot fakultet vo Veles, MIA 22.10.2009 godina

Dali propa|a konceptot - disperzirani studii? Struga, 2.10.2009 godina (INPRES)

Debakl na studiite po arhitektura vo Gostivar, Vest, 28.9.2009 godina

Disperzirani studii bez pari „Nova Makedonija”, 29.5.2009 godina

Disperzirani studii vo Kriva Palanka, MIA 13.10.2009 godina

Disperziranite studii ne funkcioniraat? „Radio Slobodna Evropa”, 17.8.2009 godina

Disperziranite fakulteti baraat pari od Vladata, Dnevnik, 29.5.2009 godina

Disperziranoto visoko obrazovanie i natamu se rasitnuva „Telma”, 14.5.2009 godina

EC Staff Working Document (2008). Progress Towards the Lisbon Objectives in Education and Training

EKTS – realnost ili iluzija vo visokoto obrazovanie. Analiza preku alatkata pristap do informacii od javen karakter. Mla-dinski obrazoven forum

Za disperzirani studii trebaat milioni, Utrinski vesnik, 5.5.2010 godina

Zakon za visokoto obrazovanie, Slu`ben vesnik na RM br. 35/2008, 14.03.2008 god. i izmeni vo Slu`ben vesnik na RM br. 103/2008, 83/2009, 99/2009.

Zgolemen apetit, Utrinski vesnik 26.4.2010 godina

Znaeweto e broj, „Nova Makedonija”, 31.8.2009 godina

]e propadne li proektot „disperzirani studii”? Vreme, 9.5.2007 godina

Koj }e go jade kajmakot od evropskite pari za mladi? Nova Make- donija, 13.1.2010 godina

Konkursi za upis na studenti na dràvnite univerziteti za studiskite 2008/2009, 2009/2010 i 2010/2011 godina

Lisabonska strategija 2000, Zaklu~oci na pretsedatelstvoto na Evropskiot sovet Barselona 15-16.3.2002 godina (to~ka 47)

Lista na akreditirani visokoobrazovni ustanovi vo Make- donija

MON se ograduva od problemot so disperziranite studii vo Struga Ohrid news, 3.10.2009 godina

Na predavawa vo fabriki, vo sali za svadbi, vo osnovni u~ili{ta... Nova Makedonija,11.6.2009 godina

Najisto~niot grad vo dràvava od ovaa esen }e bide fakultetski grad 22.8.2009 godina, televizija Kanal 5

Odluka za disperzirani studii vo Bitola i vo Kumanovo ( http://www.gf.ukim.edu.mk)

Odluka za zapi{uvawe studenti na javnite VOU vo 2010/2011 godina Sl. vesnik na RM 14.4.2010 godina

Odmazdata na lo{ite u~enici, Utrinski vesnik, 24.4.2010 godina

Op{ta stru~na ocena za sprovedenite aktivnosti vo periodot na izvestuvaweto (2009) (www.docser.com/oi.org.mk)

Otvoreni novi disperzirani studii na [tipskiot univerzitet vo Kavadarci 28.9.2009 godina, MIA

Otvoreni studii vo Veles so prostorii vo Skopje? A1, 22.10.2009 godina

Praven fakultet Ki~evo, ( http://www.bitolskasema.org/portal/) 16.3.2010 godina

Pravilnik za normativi i za standardi za osnovawe visokoobrazovni ustanovi i vr{ewe visokoobrazovna dejnost, Slu`ben vesnik na RM br. 33/2003 od 14.3.2003 godina

Prilep go otstapuva rabotni~kiot univerzitet za disperziranite studii na trite dràvni univerziteti Prilep, 27 fevruari (MIA)

Pristapot za disperzirani studii dava rezultati, MIA 26.5.2007 godina

44

Provincijalizacija na visokoto obrazovanie, „Globus”, 22.7.2008 godina

Propadnaa vladinite disperzirani studii po ekonomija vo Struga, TV Alfa, 2.10.2009 godina

Protest na studentite po disperzirani studii po ekonomija vo Struga (strugaportal.com - gradski veb-portal), petok, 2.10. 2009 godina

Protestiraa studenti na disperziranite studii vo [tip. Pro- fesorite se otka`aa od proektot disperzirani studii 6.5.2007 godina, A1

Sve~eno otvoreni prvite disperzirani studii za proizvodstvo i za prerabotka na tutun vo Prilep, 2 oktomvri 2009 godina, izvor MIA

SDSM soop{tenie 31.0.2010 godina ( www.sdsm.org.mk)

Se voveduvaat studii bez znaewe na fakultetite „Utrinski vesnik”, 14.5.2009 godina

So devalvacija na dr`avnoto studirawe se vr{i udar vrz privatniot visokoobrazoven sektor, Ve~er, 19.5.2009 godina

Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2009 godina

Stenogramski bele{ki od III sednica na Sobranieto na Repub-lika Makedonija od 1.7.2008 godina

Studentite kolegi so prva~iwata, „Vreme”, 19.9.2008 godina

Uredba za normativi i standardi za osnovawe na visokoobrazovni ustanovi i za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost, Sl vesnik na RM, br. 103 od 30.07.2010 godina

Urivawe vo pet ~ekori, Dnevnik, 23.8.2009 godina

U~itel na u~itelite, intervju: prof. d-r Cvetko Smilevski, na Pedago{kiot fakultet vo Bitola i direktor na Biznis-profe-sor akademijata „Smilevski” 17.7.2008 godina

Fakulteti {to pa|aat na kolokvium Globus, 8.12.2009 godina

ISBN 978-608-218-072-4 - soros.org.mksoros.org.mk/dokumenti/disperzirani-studii-za-WEB.pdf · Vo...

Documents

Transcript of ISBN 978-608-218-072-4 - soros.org.mksoros.org.mk/dokumenti/disperzirani-studii-za-WEB.pdf · Vo...