Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi...preden se predrami civilizacija, odidi na sprehod in...

3 Uvodnik

4 Intervju

Tončka Neškudla

6 Občinazaobčane

7 Izpostavljamo

8 Aktualno

Ženske med nami

10 Gospodarstvo

14 Utrip

15 Dogajase

21 Ljudjemednami

Dare Vengust

Slivniški pogledi–glasiloObčineCerknicaIzdaja:ObčinaCerknica,Cesta4. maja53,1380 Cerknica.Slika na naslovnici:LjuboVukelič:zimskerazmereIzid:vsakmesec,nazačetkumeseca.Brezplačnogaprejmejo vsagospodinjstvav občiniCerknica.Cena:2,78 evrazaizvods poštninozanaročnikeizvenobčineCerknica.GlasilosefinanciraizsredstevproračunaObčineCerknicainprihodkovoglaševanja.Odgovorna urednica: MarušaOpeka Uredniški odbor:MarijaHribar,MihaJernejčič,MarušaMelePavlin,PolonaOtoničarPajk,SabinaPopekSimšičUrednik fotografije:LjuboVukelič

Vsebina

Lektoriranje:PolonaOtoničarPajkOblikovanje:AvroraAS,d. o. o.Tisk:Paratiskarna,d.o.o.Naklada: 4.050 izvodovISSN:2386-0197

È Naslov uredništva: Slivniškipogledi,Cesta4. maja53,1380 Cerknica

È E-naslov:[email protected]

! Facebook:Slivniškipogledi

22 OdUncadoZahriba,odOsredkadoLaz

Hribljane

24 Našadruštva

Planinsko društvo Sveti Vid

26 Kulturainkulturniki

30 Šport

32 Mladimladim

33 EnSvetCerknicasvetuje

34 Notranjskiregijskipark

35 Idejazaizlet

36 Duhnekegadrugegačasa

37 Fotoreportaža

38 Razgibajmomožgane

40 Napovednik

Uvodnik

Spomini vstajajo v vsakem izmednas.Pojavijosenenadoma,inkakorpridejo, tudi gredo.Nekateri izmednjih so naša stalnica, saj se k njimvračamokotvzatočišče, izkatere-gačrpamoenergijozaživljenje:leppomladni dan, obžarjen s soncemintoplino,vnjihljudje,kijihimamoradi.Spominjašse trav,ki jihpripo-gibaveter,šumenjasmrek,oblakov;včasihtudisrednješolskih,čudovitih

baudelairovskihoblakovhrepenenja.Nekaterespomineho-čemozavreči,pajihnemoremo,kernaskljuboddaljenostivednočakajopravtam,kjerjenajtežje;maščevalci,kivedo,kakostopnjevatibolečinovlabirintunepozabe.Današnji čas prinaša veliko informacij, nekaj koristnih,

večinoma pa nepomembnih; vsepovsod šumenje, zvokinajnovejših pametnih telefonov, ki zahtevajo brezpogoj-novdanost inodzivnost, zviti prijemi reklamnihmojstrovprežijonakupce,kikupijo,nedabivedeli,zakaj,internet,omrežjapožirajonaščas inprostor.Vseveč stvariokrognashočenašopozornost, ki jeosnovazanaš spomin–sposobnostshranjevati inohranjati informacije, jihobno-viti,kojihpotrebujemo.Našimožganipanimajočasa,dabishranjevaliinobnavljali.Epidemija,vkaterivsevečljudipozablja,delujevztrajnoinsenemisliumakniti.Zgodise,da obnemiš, v tvoji glavi je prazen prostor; nemoreš sespomnitiimen,dogodkov,vsakdanjihbesed,karnaprejne-kajiščeš.Postavljašistavprašanja,pripoveduješževečkratpovedano.Odpravišsenekaminneveš,zakajsitam.Kakodasizanekajdolgihsekund,minutpozabil?Potemsebiindrugimrazlagaš,dapočnešdesetstvarivdesetihminutah:opravičuješsenekomu,kise jezi,kernisi takojodgovorilnaelektronskopošto,sms,pregleduješnoviceinsemed-tempogovarjašpo telefonu, izpolnjuješobrazce, s kate-rimi loviš zadnji vlak zabog ve kaj, odslavljašprodajalce, kibitiradinekajprodali,paneželiškupiti,vrnitisemoraš

O trgovcih s spomini

vstanovanje inseprepričati,alisi res izklopilštedilnik,alinisimordapozabilzaklenitivrat, iščešključe…Kakobiselahkosplohkajspomnil?Zanimivisonapotki,verjetnopreplonkaniizrevijčezlu-

žo,precejbranerevijeotem,kakolahkopreprečimoizgubospomina.Svetujejo,danajnakupujemovnovi,večjitrgovi-ni,kjersopolicedrugačerazporejeneinbomozatomoralimisliti.Mislitikaj?Poiskatiskritiizdelek.Izgubitičaspravzanj.Potemnadaljujejoznasveti.Nadelopojditepopoti,kijenepoznate.Česeizgubite,poglejtenapametnitelefon,kiimaustreznoaplikacijo…Usedešsevavto.Melodija,kiprihajazradijskihvalov, je

dopadljiva.Prijetenglaspripovedujeospominskiprotezi.Nakratkodoumeš,osvojišizraz,dagrezahipokampalnopro-tezo,kiposkrbizaspomin,kismogaaligabomoizgubili.Upanjezaljudispoškodboaliboleznijomožganov…Glaspostajavsebolj vseveden.Ujameš,dagrepri temzaspojelektronskegainbiološkegasveta,zazdružitevživčnegasis-temas strojnoopremo,nakratko:zadigitaliziranjezaves-ti:zadigitaliziranjenašihspominovinmožganskihpovezav. Akaj,kobotuditaprotezanekočprišlanapolicetrgovcev vvelikemsupermarketuspomina,kjerbodonaredili,karbo-dohoteli.Inzaslužili,kolikorbodohoteli.Podnajlepšimda-rilnimovojemsčudovitordečomašno,kiboprihajalizpre-danegasrcaprodajalca,boskritadigitalnaprevaranepozabe.Kakobomoohranilito,karpripadačloveku?Nemešanici

medstrojeminčlovekom,hibridu.Otrestisejetrebanavo-dilvglavi,damorašbitipriklopljen,damorašbitinaprežipritakšnemalidrugačnemekranu,kerbošdrugačenekajpo-membnegazamudil.Ohranitizdravopamet.Zgodajzjutraj,predensepredramicivilizacija,odidinasprehodinsepredajjezerski tišini.Prisluhni življenjugozda inbodi tam,kolikorsedadolgo.Beriknjige.Delajzzemljo.Pridelujhrano,čejolahko.Jejhrano,kijopridelujejoljudjenaNotranjskem,kijihpoznaš,innikontaminiranazaditivi.Naredisisvojnačrtzaohranitevspomina,dasebošlahkošedolgovračalvnjego-voskladišče.

MarijaHribar

Ljubo Vukelič

4 | Slivniški pogledi | marec 2018

So bili ti Kraljevi kaj povezani z Marjanom in Borisom? Prinjihsemstanovala, ja.Marjanasemjaz učila plesati. Takrat sobili kar nap-rejmitingi inmi je rekel: »Tončka,daj-temenavaditi,«pasvazaplesala.PobastašlapotemvgimnazijovLjubljano.Všolostahodilamedvojskoinzatonistaimelatakostrogegapostopkaprivpisuvgimnazijo.Zdisemi,daješelBoriskarvdrugiletnikgimnazije.StanovalastavdijaškemdomunaPoljanskicesti.TakratsemdelalanaRakeku.Vslužbisemde-lilaživilskekarteinsemšlavsakmesecvLjubljano.Enkratsemšlakarteiskat,dru-gičsemvLjubljanoneslaobračun.Vsa-kokratjeKraljevamamazafantanaredi-lapaket.Insemnesla–čistoperilotja,umazanonazaj.Naložilamijetudipol-nozajesti.Imelisovrtinmamajimajeposušilatudivelikosadja.Šetomorampovedati,dajebilKraljevočeMartinze-lospoštovančlovek,biljefinancar.MedvojnosogaodpeljaliNemciindružinaninikoliizvedela,kajsejezgodiloznjim.

Velikokrat pravite, kako ste razumeli s sosedi na Mali gasi. Vsi smo se razumeli: Levštkovi,Marti-novi, Rožentovi, Ronkotovi, Lančna-movi,Šemičevi…Nobenihperipetijnibilo.Nikoli.

Vaša hiša je bila med Rakovcovo in Martinovo, tam, kjer je danes prostora za eno samo gredo.Kosmozvozompripeljalidomov,smogamoraliobrnitinaLevštkovemdvori-šču,»štanga«jepaskoziluknjovplotugledalakMartinovim.

Rodili ste se v težke čase. Ena vojna se je zaključevala, kuhala se je že druga.Da. Med drugo svetovno vojno, kersmobiliopredeljeni,someItalijaniza-prli,Nemcipasomeizpustili.VCerkni-cosemprišlanapožgano,nisemimelakam.Vzaporusembila,kosodoma-čo hišo požgali … Potem sembila naPeščenku,vhiši,kijojekupilbratJanez.StanovalasemtudipriKraljevih.

Intervju

Avtorica: Maruša Mele Pavlin Fotograf: Valter Leban

Tončka Neškudla Antonija – Tončka Neškudla je najstarejša Cerkničanka. 31. januarja je praznovala stoti rojstni dan. Rodila se je pri Primšarjevih, kot se je po domače reklo Meletovi družini. Njihova domačija je stala na začetku Male gase, današnje Gerbičeve ulice. Tudi njena mama je bila iz stare cerkniške družine Obreza, po domače Cibkova. Rojstne hiše iskrive in bistre gospe danes ni več.

Z gospo Kraljevo sta skupaj tudi šivali. Vem pa, da ste tudi lepo pletli in kvačkali. Največ potem, ko sem bila v pokoju.Naučila sem se v šoli, potemsmo seženske učile druga od druge. Šola jebilanaVeliki gasi, šest razredov jebi-lo.Kosmokončališestirazred,smošli,sejereklo,vponavljalnošolo.Dvakratnatedensmohodilikarpodrugihra-zredih inna koncudobili odpustnico.Vvsehpredmetihsembiladobrooce-njena, risanje – zmeraj tri! Kako se jetista trojka lesketala v knjižici. Ko smodobili odpustnico pa, ker je bilo vsedrugovredu,somimalo»šenkali«.

Za cerkniško himno velja pesem Cerknica je lepo mesto. Toliko še vemo, da jo je napisal Janez Lavrič. Vi se ga verjetno še spomnite? Boemjebil,kakšnaštiriletajebilstarejšiodmene.ŠeljevgimnazijovLjubljano.Biljezelorazvajen.Domasosedobroimeli,potlejpajeLavričevadružinačis-torazpadla.Imelisotrgovino.ZadolžilisoseprisorodnikihzBrezijinupnikisoprevzelinjihovotrgovino.Nevemveč,kolikosester jebilo,štirialipet.Enajebila učiteljica, ena je bila poročena zznanimslikarjem.Dekletasoseporo-čila.Ivanpajeostalbrezvsega.Karna-enkratjeiznjega»ratal«boem.Kjerkolijebil,jebilozanjegaprav.EnkratjepriKrstinčkovihspal,enkratpriDragoliče-vih…Njemu jebilo vsedobro. Joj, je

Punčka v prvi vrsti je Tončka Neškudla. Fotografirana je leta 1924 na poroki najstarejše sestre Pepce, ki se je poročila v Žerovnico k Thincevim. (Fotografija iz knjige J. Kebeta: Cerkniško jezero in ljudje ob njem)

Tončki Neškudla se v očeh lesketa vsak dan, ne le na praznični, ko je nastala fotografija.


do morja, od severa do juga, vse planine. Kje je bilo najlepše? Najlepše počitnice sem imela, kadarsemšlanaRošpoh!To je izMariboraprotiAvstriji.Mojnečakse jeporočilvMaribor.Ženinstricjimjedalkoszem-lje.Naenistranisoimelisadniinzele-njavnivrt,nadrugipavikend.Kosošlioninamorje,svašlamidvanaRošpoh.Skrbela sva za zajce, nabirala gobe,poslušalafazane,izgozdasoprihajalesrnice…TonePartljičopisujedvecer-kvici, ki sta tam (gospa takoj postrežešezanekdotoizPartljičevegaotroštva).

» Vsake toliko je iz Ljubljane prišel ukaz Štetje prometa! In so cestarji šteli, koliko volov je šlo, koliko kolesarjev ...«

Greste še v Cerknico?Neveč.PredletipasemenkratšlapešpoceliMaligasi,dasemvidela,kakoje.

Sorodniki vas danes obiskujejo v Domu upokojencev Postojna, kjer živite z možem Jožetom. Vse radi sprejmete, nekoga, pravite, pa ste še posebej veseli.MoževehčerkeNataše.Spoznalasemjo, ko jebilapunčka.Takrat je sevedaživelaprisvojimami.Danesjeonamojnajmočnejšisteber.

Zakaj je uniformo prinesel k vam?Oh,prinassejevseshajalo,vsagodba.Ja,Jožetaseresdobrospomnim.Inje»ratal«velikfotograf.

Res je in zdaj pri njih fotografira že tretja generacija.Vem,semzasledila.

Od leta 1963 z možem Jožetom živita v Postojni. Zelo živi so tudi vaši spomini na Novo Gorico, kjer sta pred tem preživela trinajst let.Delalasempriupravizaceste.Obraču-navalasemplačeinskrbelazaadmini-stracijo.Mismoimeličezokrajneces-te,glavneparepublika.VsaketolikojeizLjubljaneprišelukazŠtetjeprometa!Insocestarjišteli,kolikovolovješlopocesti,kolikokolesarjev… (smeh)Plačesemizplačevalanaterenu.Tistidansobilidelavciprosti,dasoprišlipoplačovvečjekraje:Ajdovščino, Idrijo,Cerkno,naKras,vBrda,Kobarid…

Ste takrat začeli hoditi v gore, ko ste obiskovali Kobarid? Ne, ne, že prej! Zmožem sva hodiladelatstezenaNanos.Takratsejerazvi-jaloplaninstvo.MismogradilikočonaNanosu!

Ste bili na Triglavu? Sedemkrat.

Z možem sta prehodila celo Slovenijo od madžarske meje

bilpadobričina!Resjebildoberčlovek.Muzikaličenjebil.HarmonikojeigralvkulturniškiskupiniXIV.divizije,tamjepapadel.Škodagajebilo.Biljebrithen.Povojnibi lahkodobildelo,kibimuod-govarjalo.Marsikajbilahkošenaredil.

Zelo radi se spomnite na Godbo Cerknica. Godbe se dobro spomnim. Prvi diri-gentjebilPrimorecAndrejŽuljan.Pri-morci so itak glasbeniki. On je imel vnajemuvodnožagoinmlin.

Kje je bila njegova žaga?Goriodmosta.Visokozidanje jebilo.Potok je takrat imel v zgornjem deludvakraka,primostupasejespetzdru-žil. Lepaposlopjasobila,nekiJurkovisojihzgradili.Verjetnosobilibogataši,večpanevempovedati.Žuljanjemo-ralbitipodjeteninimetitukajpoznan-stva. Imel je tudi lesno trgovino, nje-gova žaga je tekla noč in dan. Žagaliso»švelerje«,takosorekliželezniškimpragovom. Vem, da so mojega bra-taJožetaobdvehponočiklicali,daješelnadaljevatdelopredhodnika.Mladjebil.Namestodabispal, ješeldelat,namestodabikajpojedel,ješellačenoddoma.Kadilje,hitrozbolelinumrl.

Je bil tudi on pri godbi?Vsitrijebratjesobili:France,JožeinJa-nez.Trojebelehlačejebilotrebaprati.Godbenikisoimelibelehlače.

In Žuljan jih je vodil?Onjihjevodil,ja.Ssabojepripeljalne-kegaFurlaniča,poklicnegaglasbenika.Mislim,dajebiltudiPrimorec,inonjeučildruge.Kakosespomnim,kososemojistaršiindrugipogovarjalimedsa-bo:»Ah,tonebonič,kajsegredo…«Strašnoskeptičnisobili.Vidite,pagod-bašezdajobstaja,odleta1924.Vabi-li so jih na vse veselice. Ljudje so bilistrašnovnetizanje,ljudemjenekajta-kegamanjkalo.SepaspomnimBajčk-ovegaJožeta(JožetaŽnidaršičast.,op.p.). Hudomlad je začel pri godbi. Envečerprideknam,samasembilavku-hinji,inpravi:»Dobervečer,semprine-seluniformonazaj,kernebomvečprigodbi.«Vprašalasemga,zakajne.»Za-to,kergremvLjubljano,segremučitzafotografa.«

Intervju

»Videti sta, kot bi bila stara sto let,« je hudomušno pokomentirala fotografijo, na kateri sta z nekaj let mlajšim možem Jožetom.


Občina za občanewww.cerknica.si

Kotkažejopodatkizadnjihšestihlet,ObčinaCerknicavpov-prečjunameni440.000evrovnasezonozimskeslužbe,kitraja od 15. novembra do 15.marca. Seveda pa se znesekspreminjagledenavremenskerazmere.»Vzadnjihšestihle-tih,«pripovedujeSamoMlinar, višji svetovaleczacestno inkomunalno dejavnost, »je bilo največ sredstev porabljenih v sezoni2013/2014, to je685.000evrov.«Gledena to,dazimenisovečbogatessnegom,sevnormalnihrazmerahzazimskoslužbonameniokrog330.000evrov.Podatkov,kolikobostalaletošnja,siceršeni,ocenjujejopa,daboprecejokr-nilaproračunskopostavko.»Gledenato,daježevzačetkudecembrazapadlokarnekajsnegaindajefebruarpovsemzimski, pričakujemovisoke stroške,«poveMlinar inpri temopozori,damanjdenarjaostanezaletnovzdrževanjecest.Popravilnikuovzdrževanjucestsešteje,dajeprevoznost

naobčinskihcestahzagotovljena,čevišinasneganacestahnepresega15centimetrov.Pločniki,kipotekajoobregio-nalnihcestah,pasečistijopokončnemčiščenjusneganadržavnihcestah.»DežurnidelavecnaJPKomunalaCerkni-ca javiekipam,kdaj lahkopričnejospluženjem.Toniod-visnoodposameznegapodizvajalca,«pojasni sogovornik.

Stran ureja: Maruša Opeka Fotograf: Ljubo Vukelič

Zimska služba veliko breme proračunaV proračunu Občine Cerknica je za zimsko službo in vzdrževanje cest skupaj namenjenih 900.000 evrov. Od 260 km kategoriziranih občinskih cest se pluži 190 kilometrov cest ter 25 kilometrov pločnikov in javnih površin.

Gledenato,daprebivalcižeobnekajcentimetrihsneganacestiščupogostobentimo,dacestenisosplužene,paMli-narrazkriva,damorajobitislužbetudipripluženjuinposi-panjuracionalne,sajsamoen izvozcelotneekipezaplu-ženje inposipanje, ki šteje 34plužnihenot,občino staneokrog19.000evrov.»Kolikorsevečporabizazimskosluž-bo,manjjesredstevzaletnovzdrževanje,«jejasenMlinar.

Obnovljen odsek v Dolenji vasiKonec novembra je občina realizirala obnovo 275metrovdolgega dela ceste med Dolenjo vasjo in Podskrajnikom,vrednonekajvečkot100.000evrov.VDolenjivasisotakoizvajalci razširilicestiščes3,5metranapetmetrov.»Odsekjebilzeloozek,zrazširitvijopasebodovozilalahkonormal-nosrečevala,«jepoudarilSamo Mlinarscerkniškeobčinskeuprave.Polegdelacestiščasouredilišemeteornokanalizaci-joinpločnik.Novapajetudihitrostnaovira.»Kergrezaravenodsek,sohitrostivelike,zatojebilonatejrelacijinujnoumiritipromet,«poveMlinar,kiobtempoudari,danameravajožev letošnjemletuobnoviticelotenodsekobčinskecesteodDolenjevasiprotiPodskrajniku,kijevslabemstanju.

Svetovni dan mokrišč Ob svetovnem dnevu mokrišč je v petek, 2. februarja,Notranjski regijski park organiziral novinarsko konferenco,nakaterijepredstavilukrepedvehvečletnihevropskihpro-jektov v skupni vrednosti devetihmilijonovevrov, ki bostapomagalakohranitvipestrenaravnedediščineCerkniškegajezerazokolico.Jezerojevpisanotudinaseznammedna-rodnopomembnihmokrišč.Nanovinarskikonferencisosodelovaligeneralnadirek-

toricaDirektoratazaokoljemag. Tanja Bolte,direktorZavo-daRSzavarstvonaravemag.Teo Hrvoje Oršanič,direkto-ricaobčinskeupraveIrena Zalar in Matevž Podjed,direktorNotranjskegaregijskegaparka.


Avtorica: Maruša Opeka Fotograf: Ljubo Vukelič

Odprte prijave za Prostovoljca leta 2017 Mladinski svet Slovenije (MSS) letos že šestnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta. V okviru natečaja, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, bodo izbirali najboljše prostovoljke in prostovoljce.

Izpostavljamo

Avtorica: Katarina Mulec Fotograf: Ljubo Vukelič

Naloži aplikacijo »Občina Cerknica« Zgodi se tudi najboljšim – kljub obve stilu preko socialnih omrežij ali e-pošte ste zamudili zares zanimivo predavanje v knjižnici. Nova prometna ureditev v centru Cerknice vas je presenetila kljub temu, da sledite novicam po radiu. Vsak dan toliko informacij, da je zares že težko slediti vsemu.

TegasezavedajotudinaobčinskiupraviObčineCerknica.Kersejimzdizelopomembno,dasoobčaniobveščeniinpravo-časnoinformiraniodogodkih,soseževlanskemletuzavzeli,dabivzpostaviliposebnoaplikacijo.NjihovoidejoinpobudojimjeskupajspartnerjipomagalouresničitipodjetjeekoKnap, d. o. o.Vfebruarjujetakozaživelanovabrezplačnaaplikacijazapa-metnetelefone,poimenovanapreprosto»ObčinaCerknica«.Prekotepreproste,azelouporabneaplikacijebosteved-

noobveščenioobčinskihrazpisih,prireditvahzaotrokeinodrasle, razstavah,filmskihprojekcijah inostalihdogodkih vKulturnemdomuCerknicaterknjižnicivCerkniciterenotinaRakeku.NavoljobodoobvestilaJPKomunalaCerknicatervseaktualneprometneinformacijeznašegaobmočja.Svet gre hitro naprej in prav je, da se razvijamo tu-

dimi.Aplikacija jepriložnost za večjoobveščenostobča-novinobčanktervsehostalih,kisezanimajozadogajanje vCerkniciinokolici.Jezačetekdigitalneobčinskemiselnosti

inpriložnostzavseinteresneskupine,dassokrajaninaeko-loškiinučinkovitnačindelijouporabneinformacije.Aplika-cija »ObčinaCerknica« jena voljo zaAndroid sistemeod4.0naprejvTrgoviniPlayterzaiOS-uporabnikevAppStore.

Knatečajusotakopovabilivsenevladneorganizacije,javnein-stitucije,neformalneskupineinposameznike,kisoseprosto-voljnovključevalivsvojeaktivnosti.»Priposameznikihbomoizbiralinajboljševšestihkategorijah:najprostovoljkeinprosto-voljcevstarostnihskupinahdo19let,od20do29letin30letaliveč.Izbralibomošenajmladinskegavoditeljaoziromavodi-teljicoternagradilitudimednarodnoprostovoljskodelo.Izbiralibomotudinajprostovoljskiprojektternajmladinskiprojekt,«naštevajovMSS.Vsizainteresiraniimatečasdo30.marca,dase prijavite na spletni straniMladinskega sveta Slovenije, kjernajdete tudi vsepotrebne informacijeonatečaju.Organiza-torjipaposebejpoudarjajo,daninamennatečajatekmovanje,ampakpromocijaprostovoljskegadela. »Znatečajem,pova-bilomnaprireditevinpriznanjemzasodelovanje,kigadobijovsiprijavljeniprostovoljciinprojekti,lahkopomagamopohva-liti invzpodbuditiprostovoljskodelo,«soprepričanivMSS.Intežkojepreštetivseprostovoljceinprostovoljke,kidelujejovgasilskih,kulturnihinšportnihdruštvihterhumanitarnihinmla-dinskihorganizacijahtudivnašiobčini.Pogovarjalismosetu-dizNino Jerič izObmočnegazdruženjaRKCerknica-Loška

dolina-Bloke, ki akcijo Mladinskega sveta Slovenije podpira.»Grezavelik,lepcelodnevnidogodekspredsednikomdržave,kiprostovoljcemzelovelikopomeni,«poudariJeričeva.Potrdi,danjihovoobmočnozdruženjevsakoletopredlagakandidate.Tudiletosjihježeizbralo,vendaroimenihšeneželigovoriti.Imajopapri izborutežkodelo,sajpriobmočnemzdruženjusodelujekar160prostovoljcevinprostovoljk.


Sredileta2015jeimelaobčinaCerkni-capribližno11.400prebivalcev.Odtehjebilopribližno5.750moškihinneko-likomanjžensk–5.650.Vnadaljevanjupredstavljamonekaj žensk, ki po svojiuspešnosti vsaka na svojempodročjuizstopajo.

Slaščice in glasbaEna izmed njih je Manca Rudolf, tri-indvajsetletna Unčanka, ki je avtoricakulinaričnega bloga Rudolfova malca,ki vsebujeponudbopiškotov, sladkegakotičkanarazličnihdogodkihinrecepteza raznovrstne sladice. Ime RudolfovaMalcavsebizdružujeobaMančinapri-imka,dekliškega (Malc) innovega (Ru-dolf),kigajeprevzelapomožu.Manca

se je namreč poročila, ko je bila stara 20 let, kar je za današnje čase precejzgodaj.Takrat ješeštudiralaslovenšči-noinfrancoščinovLjubljani,danesštu-dijnadaljujena2.stopnji.Kljubizobrazbipajodelovšolizazdajnezanima.Daboslaščičarka,jesanjalaževotroškihle-tih,čepravjetakratspeklakomajkakšnosladico.»Kopasemseporočilainsvasezmožempreselilanasvoje,semzačelapospešenoodkrivatičudoviti svetslaš-čicinslaščičarstva.Zvsakimnovimpre-izkušenimreceptomsemdobilaševečradovednostizanadaljnjeraziskovanje,«razloži.Insanjesejipočasiuresničuje-jo,kajtivdomačihišinaUncubokmaludobilaprostor, kibonamenjen lepekislaščic.Svojeslaščičarskoznanjepažeprenaša na mlajše generacije. Skupaj

Aktualno

Avtorica: Polona Otoničar Pajk

Ženske med namiV mesecu marcu praznujemo dva praznika, ki sta posvečena pripadnicam ženskega spola – dan žena in materinski dan. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno stotih državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, kar pa ni od nekdaj samoumevno, ponekod še danes ne.

s kolegico namreč organizirata tečajezaotrokeod1.do9.razreda.Aslaščicenisonjenaedinastrast.»Mojiinteresisorazdeljeni,«pravi.Poleg slaščic jonav-dušujetudiglasba;jevodjamladinskegapevskegazboraAtizapojeminobiskuje3.letnikorglarskešole.

V družini je močKatja Mugerli,takratCvetko,jeleta2002postala Supermodel Slovenije: »Medpočitnicami sem kot študentka delalavbaru.Tamme jevidela lastnicanekemodneagencije,kimejezačelanago-varjatizatekmovanje.«Čepravjebilanatempodročjulaik,sejeodločila,dapo-skusi.Asprvegaizborabikmalu»ušla«,sajjemenila,danidovoljsamozavestnazatja.Mamajojeprepričala,daostane.»Nimižal,dasemostala,kersosemiodprlenovepoti. Bolj kotpista somezanimale reklame inmodne fotografi-je.Vtemsemresuživala,«sevrnevtističas.Ljubezendofotografijeohranjašedanes,ledajezafotoaparatom,otrocipaprednjim.Zmožem,profesionalnim

Katja Mugerli z družino ( Darja Gnezda Mugerli)

» Z vsakim novim preizkušenim receptom sem dobila še več radovednosti za nadaljnje raziskovanje.«

športnikomMatejem Mugerlijem,ima-tanamrečštiriotroke, trijesošepred-šolski. A vrtca neobiskujejo, saj sta seodločila, da Katjaostanedoma. Ker jekončalaštudijzgodovineinpedagogikein siodnekdajželelapostatiučiteljica,

ni bilo lahko sprejeti takšne odločitve:»Azavedavase,daje›najinčas‹največ,karjimlahkodavavtakemtempuživlje-nja.«Ljubezendootrok izhaja iznjeneprimarne družine, saj ima dva brata inenosestro.»Otrocisočudoviti,«pove.A biti žena profesionalnemu športnikuinmatinjegovimotrokomnitakoeno-stavno,kot senaprvipogledsliši, raz-loži:»Tojenačinživljenja,vkateremjepredvsemzelovelikoodrekanjazavse.Velikokratslišimoddrugih,kajpa je to

» Zavedava se, da je ›najin čas‹ največ, kar jim lahko dava v takem tempu življenja.«


takotežkega,sajseukvarjasšportom–češ, to jepa res fajn. Se strinjam, am-pakkosešportpovzpnenaprofesional-noraven, jetrebavsepodreditišportu. Negrezaobičajendelavnik,športniksi24urnadan,12mesecevnaleto.Pro-fesionalnišportnepoznaprostihviken-dovinpraznikov.«Katjinmožjeodsotenvečkotšestmesecevna leto.Kose jerodila njuna tretja hčerka Larisa, je bil3000kmstran.»Otrokomsemnalepilanjegovoslikoobpostelje,«razloži,kakoposkuša vsaj malo ublažiti bolečinootrok,kopogrešajoočeta.AKatjaosta-japozitivna:»Kotvednopasmotudiiztegapotegnilinekajpozitivnega,insicervelikoboljcenimotrenutke,kosmovsiskupaj.Invem,datotudinjeganapolnizenergijo,mudamočinmotivacijo.«

Dobro drugemu osrečujeMarijo Meško, ki se je rodila na Do-lenjskem, sedaj pa že skoraj 50 let živiv Cerknici, poznajo številne generacijeCerkničanov.Kar30letjenamrečdela-lavvrtcu;najprejpetnajstletkotvzgoji-teljicavskupini,natoštirinajstkotvodjazdravstveno-higienskegarežima.»Takratsmona tempodročjuorali ledino, sa-miorganiziraliizobraževanja,«pove.Čutzačistočojemedicinskasestraotroškesmeriprineslazinfekcijskeklinike,kjerjebila zaposlena, preden je soprog dobilmožnostuporabestanovanjavCerkni-ci. Letos bo že 17 let, odkar je upoko-jena.Odtakratsevvelikimeriposvečaprostovoljstvu.Opravilaje120-urnitečaj

usposabljanja za voditelje medgene-racijskih skupin za kakovostno starost,ki jepotekalpodvodstvomJožetaRa-movša.Akotprostovoljkajedelovalažeprej,posebejaktivnajebilavčasuvojnenajugu;gledetegapove:»Ja,sopotre-bovalihrano,ampaktudipogovor.Ved-nosemnašlalepobesedozavsakogar.«DanesševednodelujekotprostovoljkaKaritasa in Medgeneracijskega društvaZimzelenCerknica.ZavelikonočprekoKaritas obiskuje starejše. Prostovoljstvo

jeprineslaoddoma:»Takratsopohišahšehodiliberači.Prinasse jevedno istiustavil enkratna leto inprespal;Ciganipasonasobiskovaliskorajvsakodnevno,anikoli niso šli praznih rok, četudi tudisaminismoživelivizobilju.Zaenegasejevednonašlo.«MarijaMeškopajevsa-ko leto tudimedglavnimiorganizatorjisrečanjastarejših,invalidovinonemog-lih,kipotekaenkrat letnovcerkniškemžupnišču po nedeljskimaši. »Resničnobogastvočlovekajedobro,kiganaredi-modrugemu,«zaključi.

Naravoslovje ji je blizuCerkničankaTjaša Švelc Kebe, ki je le-ta 2014 postala doktorica znanosti, pablesti na področju fizike, čeprav samato težkoprizna. Po zaključku študija sejezaposlilakotasistentkazdoktoratomnaMedicinski fakulteti, pozneje tudi naFakulteti zamatematiko infiziko,danespajezaposlenanaInstitutuJožefStefan. Afizikajinibilaodnekdajtakoblizu.»Ni-kolisinisemmislila,dasibomnavpraša-nje,kisemsigapostavila,kosemvgim-nazijipredsebojgledalatestizfizike:›Kdopasplohštudirafiziko?‹odgovorila:›Jaz,intozveseljem.‹«Njenaštudijskapotsejepogimnazijiodvilapovsemnaključno.Četudi ji jebilonaravoslovjevednobli-zu,sejepomaturivpisalanaekonomskofakulteto,asepoenemletupreusmerilavnaravoslovje.Podiplominapedagoškifakulteti,smermatematikainfizika,ještu-dijnadaljevalanaFakultetizanaravoslov-jeinmatematikovMariboru,smerfizika.»Takratnamentoricamijepredlagala,najzaprosim zamestomlade raziskovalke

Aktualno

na Inštitutu za biofiziko Medicinske fa-kultete v Ljubljani,« pove. Takrat pa sejezačelovseodvijati.Področjefizike,ki s preprostimi fizikalnimi zakoni opisu-jezapletenebiološkeprocese,jojepo-polnoma prevzelo. Njena glavna razi-skovalnatemajetakopostalamehanikardečegakrvnegatelesca:»Tajesicerenaizmednajenostavnejšihcelicčloveškegatelesazzelopomembnonalogovtele-su.Nasvojipotipotelesuspreminjasvo-joobliko,daselahkoprerivaskozikapila-re,«razloži.Skupajzmentorjeminnekaj

sodelavcijepostavilamodelzateoretič-noobravnavoelastičneproteinskemre-že.To jebila tudiglavna temanjenegadoktorskegadela.Četudimeni,dajetuji-na»navadnokoristna,sajkotpodoktorski

študentspoznašdrugačnenačinedela,pridobišdrugaznanja,ki jihnatopove-zuješ, in nadgrajuješ obstoječa,« pa jezaradiurnikanezanima.»Večinatehra-ziskovalcevvtujinivečjideldnevapreživinainstitutih,laboratorijih...Takurniksemimelatudivčasupodiplomskegaštudija.Mojdelovniurniksejepodoktoratune-kolikoumiril,zdajposkušamdelozaklju-čitivosmihurah,karješevednoboljiz-jemakotpravilo,«pove.Atudivprostemčasujeaktivna:najrajezmožem,družinoinprijateljinašportnempodročju.

» Potrebovali so hrano, ampak tudi pogovor. Vedno sem našla lepo besedo za vsakogar.«

» Zdaj poskušam delo zaključiti v osmih urah, kar je še vedno bolj izjema kot pravilo.«

Marija Meško je že 17 let v pokoju, pa še vedno zelo aktivna. ( Ljubo Vukelič)


istem delovnem mestu,« doda Marija Primožič Zbašnik, svetovalka na Ura-duzadeloCerknica.»PotemsezgoditaBrestinKGZKrpan,zaposlenisonatrgudela,motivirani za iskanje nove zapo-slitve,vendarjenajvečjaovirato,kerseprvičsrečujejospravimiskanjemnatr-gudela.Pogostopajetežavatudinjiho-vastarost,sajtežkodobijonovoprilož-nost,dabiseizkazali,«razkrivaPrimožičZbašnikova.

Metoda OtoničarzUncajenepretr-gomadelala32let.»Potempasemsekarnaenkrat znašlapreddejstvom,dabomostalabrezslužbe,brezrednihpri-hodkov,« pripoveduje. »Zadnjih osemlet sem delala v KGZ KrpanCerknica,vsi smovideli, kakosestanjevzadru-gi slabša, in zato sem se odločila, dabomzačelanovoslužboiskatižeprej,ko sem še bila zaposlena. Vendar poprejemuodpovedinibilšokničmanj-ši,počutišserazvrednotenega,neveš,kakonaprejinkakobošsfinancamičezmesec.Tisti,kismosiželelidelati,smošli takojvakcijo,pisaliprošnje,spraše-valiznance.Večinanasjenovoslužbokljubletomdobila,anisovsizadovolj-ni in srečni,« je povedala sogovornica

inobtemdodala,dasi ježelelaostatimedljudmi.MetodaOtoničarpoudari,da jeznovoslužbozadovoljna,apri-znava,dajebilonazačetkutežko:»No-vatehnologija,vse jehitro,vse jedru-gačeinprvednisepočutiš,kotdanebinikoliprejdelal.«

» Urad za delo Cerknica beleži 652 registriranih brezposelnih oseb, kar predstavlja 7,8-odstotno nezaposlenost.«

Vobčini Cerknica na uradu beleži-jo400brezposelnihoseb in 38 iskal-cevzaposlitve.»Bistvenarazlikaje,dajelahko iskalec zaposlitve vsak, tako za-poslenkotštudent,brezposelnaosebapa ima seveda popolnoma drugačenstatus, ki prinaša določene pravice insevedatudiobveznosti,«pojasnjujePri-možičZbašnikova.Denarnonadome-stilo je eden izmed socialnih transfer-jev,kigadoločaZakonourejanjutrgadela, izplačano nadomestilo ne mo-rebitinižjeod350evrovinnevišjeod892,50evrabruto.Brezposelnaosebaselahkovključivdoločeneprogrameinizobraževanja,pravtakopasotudide-lodajalci,vkolikortakoosebozaposli-jo, upravičeni do zakonsko določenihsubvencij. Urad za delo brezposelnimprekozunanjihizvajalcevponujarazlič-neoblikeizobraževanj,kiudeležencempomagajoprivstopunatrgdela.»Izva-jajo se krajše, petdnevnedelavnice zatiste,kisohitrozaposljivkader,dljetra-jajočezatiste,kisonazavoduprijavlje-nidaljšeobdobje,inzatiste,kisostarinad50letinprepričani,danovezapo-slitvenatrgudelanebodovečnašli.In-terno izvajamo tudimodularne kratke

Zakon uvaja spremembo zato, da bibrezposelnaosebaaktivnoiskalasluž-božeodvsegazačetka,sajpredvideva,dajenajvečmožnostizanovozaposli-tevravnovprvihmesecihpoizgubide-la. Po podatkih zavoda za zaposlova-njejebilokonecmesecajanuarja2018 vSloveniji registriranih87.919brezpo-selnih oseb. Največje število brezpo-selnih oseb predstavlja najranljivejšoskupino, to so iskalci zaposlitve, ki sostari55letinveč.

Stanje na trgu dela Poodgovore,kakšnojestanjevobčiniCerknica,smoseodpravilinaZavodRSza zaposlovanje (ZRSZ), Urad za deloCerknica,kisicerpokrivavsetriobčine,Cerknico,BlokeinLoškadolina.»UradzadeloCerknicabeleži652re-

gistriranihbrezposelnihoseb,karpred-stavlja 7,8-odstotno nezaposlenost«,pojasniMojca WebersvetovalkaizUra-dazadeloCerknica.Odtegajekar48odstotkovžensk in47odstotkov takih,kisostarejšiod50let.»Tojeprofil,kijenajtežjezaposljiv–prodajalci,delavcivadministraciji,tisti,kisobilidvajsetinvečlet zaposleni pri istem delodajalcu, na

Gospodarstvo

Avtorica: Sabina Popek Simšič Fotograf: Ljubo Vukelič

S spremembo zakona hitreje do zaposlitve?Novo leto je prineslo spremembe na področju zakona o urejanju trga dela. Odpuščeni delavec se mora v evidenco iskalcev zaposlitve vpisati v času odpovednega roka. V kolikor tega ne stori, namesto polnega denarnega nadomestila prejme le 60 odstotkov od osnove.

Delodajalci se pri iskanju kadra redno obračajo na zavod za zaposlovanje.


Gospodarstvo

delavnice, ki sonamenjenepredvsempreverjanju veščin, pomoči pri pisanjuživljenjepisa in komunikaciji z deloda-jalci,«naštevaWebrova.

Delovna mesta so, delavcev primanjkujeGledenastrukturogospodarstvavob-čini Cerknica je največje povpraše-vanje po tehničnihpoklicih– varilcih,CNC-operaterjih,kovinarjih,delavcihvproizvodnji. Tovrstnega kadra na trgupreprostoni,saj jeravnogospodarskarastv letu2017povzročilazaposlova-nje v skoraj vseh panogah. Na uraduše poudarijo, da se delodajalci pri is-kanjutovrstnegakadrarednoobračajonazavodzazaposlovanje.»Zanimanjezatehničnepokliceprimladihbomor-dapovečaldualnivajeniškisistem,kiseponovnovračavsrednješole,«predvi-devaWebrova,»vendarjeproblem,kerdelodajalcipotrebujejonekoga,kideložepozna,innimajočasa,dabimladepriučilinataknačin.«NaUraduzade-loCerknicabeležijo9,2odstotkaregi-striranihbrezposelnih,kiimajovisoko-šolsko izobrazboprvestopnje,vendar

tovrstnega kadradelodajalci ne iščejoprekorazpisovnazavodu.»Zakandidi-ranjenatovrstnadelovnamestaseko-ristijodrugikanali,«dodaMajda Pavlič,svetovalkanaUraduzadeloCerknica.Sepavzadnjihletihkažerazkorakv

generaciji iskalcev zaposlitev. »Mladim

primanjkuje znanja na nivoju osebnekomunikacijeinkomunikacijevdelov-nemprocesu,«opozoriWebrova.SejepaMinistrstvozadelo,družino,social-nezadeveinenakemožnostilanizave-zalokizvajanjuprogramasocialneak-tivacije,kijefinanciransstraniEvropske

Registrirana brezposelnost (l.2018), vir: ZRSZ Urad za delo Cerknica

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 7,8

Število registrirano brezposlenih oseb 652

Struktura brezposlenosti (v %)

Ženske 48

Starido24let 6,7

Stariod25do29let 10,7

Stari50letaliveč 46,6

Iskalciprvezaposlitve 10,7

Dolgotrajnobrezposleni 45,9

Invalidi 15,3

Prejemnikidenarneganadomestila 42,9

1+2–OŠalimanj 23,3

3+4–nižje,srednjopoklicnoizobraževanje 33,1

5–srednjetehniško,strokovno,splošnoizobraževanje 27,9

6–visokošolskoizobraževanjeprvestopnje 9,2

7–visokošolskoizobraževanjedrugestopnje 5,7

8–visokošolskoizobraževanjetretjestopnje 0,8


Gospodarstvo

unije.»Računamo,daseboprogramletoszačelizvajati,sajvletu2017ministrstvoniuspelonajtizunanjegaizvajalca,kibipokrivalpodročjenašegaurada,«povePavličeva.Sicerpasocialnaaktivacijapredstavlja celovitpristop, ki rešujepro-blematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnihprejemnikovdenarnesocialnepomoči.Namensocialneak-tivacijesoprepoznavanje,usmerjanje,motiviranje,vključe-vanjeterspremljanjeljudi,kisovključenivsocialnoaktivaci-jo,innjihovaponovnavključitevnatrgdela.Zvečjosocialnovključenostjopanajbisezmanjšalotveganjerevščinepreje-mnikovsocialnepomočiindrugihsocialnoizključenihoseb.Vprogramesocialneaktivacijebodo leta2022vključenih12.500uporabnikov,letnobovključenihdo3.000oseb.

Sodelovanje z Občino CerknicaNauraduzadelovCerknici si želijo več sodelovanja tudi zobčino,splohnapodročjujavnihdel.»Vjavnadelasenamrečlahkovključioseba,kijedolgo-

trajnobrezposelna,sepravi,dajeneprekinjenoenoletopri-javljenavevidencibrezposelnih,inustrezaciljnimskupinamzavključitevvprograme,«pojasniWebrova.»Programejav-nihdelizvajajoneprofitnidelodajalci,kijihizberezavodzazaposlovanjenapodlagi javnegapovabila.Temizvajalcemsofinanciramostroškezaposlitvevprogramujavnihdel.«TrenutnojevobčiniCerknicazapotrebejavnihdelodo-

brenihšestnajstmest,dvanajst jezasedenih,zaštirimestapasešečakaodobritev.KotpojasnjujeWebrova,sevsakiz-vajalecnarazpiszajavnadelaprijavisam,otem,alijeizbranaline,paodločaZavodRSzazaposlovanje.Omejitevpred-stavljatudikvotadenarnihsredstev,kipaseizletavletoniža.Zakaj število oseb, ki so vključene v javna dela, z leti

upada, pojasniBogdana Bizjak, višja svetovalka za druž-benedejavnostinaObčiniCerknica:»Predletinibilotolikoomejitev,kot jih jevzadnjih letih.Konkretnosoomejitvepri številuoseb,ki jih lahkovključiposamezni izvajalec– tegakriterijavpreteklostinibilo,pravtakojedoločennaj-daljši čas vključitve posameznika v program javnih del,

spreminja se tudi delež sofinancira-nja plač udeležencev gledena stop-njo brezposelnosti, ki ga zagotavljaZavod za zaposlovanje. Ta je lahko90, 85, 75, 65oziroma55odstotkovII. bruto plače, razliko zagotavlja na-ročnik javnih del – občina.« ObčinaCerknica ima v regiji najnižjo stop-njo brezposelnosti v obdobju janu-ar–avgust 2017, ki znaša 8,6 odstot-ka in je podlaga za določitev deležazavoda. Delež sofinanciranja v letu2018 s strani zavoda je le55odstot-kov,preostanekpa zagotavljaobčinaiz občinskega proračuna. Na občinise strinjajo, da je sodelovanje zUra-domzadeloCerknicaključnegapo-

mena,vendaruradupredlagajo,dabiorganiziralpredho-dni sestanekz izvajalci, kjerbi lahkopridobili informacijeo dolgotrajno brezposelnih osebah, predvsem o stopnjiin smeri izobrazbe. »Trenutno imamosituacijo, ko zavodrazpolagazdolgotrajnobrezposelnimiosebami,ki izpol-njujejo pogoje za vključitev, nimajo pa ustrezne stopnjeizobrazbegledenapotrebeizvajalcevinpogodbeoizva-janjujavnihdel,kijihimajotipodpisanezZavodomzaza-poslovanje,«razložiBizjakova.Občinasibotudivprihod-njeprizadevala,dabo lahkovsem izvajalcem,ki izkažejopotrebe po javnih delih, omogočila prijavo in sofinanci-ranjedeležaplače.»Nikolinibilnoben izvajaleczavrnjen s strani Občine Cerknica kot naročnika programa javnihdel,«zaključiBizjakova.

Gospodarska rast v letu 2017 je povzročila zaposlovanje v skoraj vseh panogah.

» Tudi v občini Cerknica primanjkuje tehničnih poklicev.«


Mladi in izbira poklica Silva Šivec Barbara Grum Vogrin

VmesecufebruarjusosevokviruprojektaPIN–Podje-tnain inovativnaNotranjska,kisevokviruLASNotranj-skaizvajatudivOsnovnišoliNotranjskiodredCerknicainpodružničniosnovnišolivGrahovem,pričeledelavnicezaotrokezaključnihrazredov.PredstavnikiNotranjskegaekološkegacentraCerkni-

cainObmočneobrtno-podjetniškezborniceCerknica,ki stapartnerjavprojektuPIN,Barbara Grum Vogrin,Tomaž Stojanovič in Silva Šivec,sosezmladimipo-govarjalioizbiripoklica–sposobnostih,talentih,hobi-jih inželjah,napodlagi katerihmladioblikujejosvojoodločitevzaizbiropoklica,trendupoklicevprihodnosti,obrtnihindeficitarnihpoklicih,štipendiranju,prekvalifi-kacijah,nacionalnihpoklicnihkvalifikacijah,mojstrskihizpitihterformalnihinneformalnihoblikahznanja.Dotaknilisosetudiprednostiinslabostidelavposameznihpoklicih,zaposljivosti,takovjavnemkotrealnem–gospodar-

skemsektorju,ter»vrednotenju«dela.NekaterisoprelistalirevijoKraljiulice,kijoizdajajobrezdomci,inosvetlilitudidejstvo,dajemejameduspehominneuspehomkrhka,vsakpoklicpapotreben,svojevrsten,definiranzzahtevamipostrokovnemznanju,discipliniinodgovornosti.Mladizadnjihrazredovsovsvojipoklicniizbirivvečinižeopredeljeni.Imajojasne,visokozastavljeneživljenjskecilje,kijih

imajonamenuresničitiprekovpisanasrednjetehničnešoleingimnazije.Naborbodočihsrednješolcev,kibodonadaljevaliizobraževanjenapoklicnihšolah,je,žal,majhen.Mladiso»potožili«,dajevplivstarševpriizbiripoklicaprevelikinodločujoč.Delavnicezrazličnimipodjetniškimiininovativnimivsebinamisebodoodvijalevsedozaključkašolskegaleta.

Povrnejo vam do 2.500 evrov Javni štipendijski, razvojni in preživninski sklad Ljubo Vukelič

Javništipendijski,razvojni,invalidskiinpreživninskiskladježejunijaobjaviljavnirazpiszasofinanciranješolninzadvigizobrazbeneravni.Kotpišejo,najbibilnamenjav-negarazpisapovečativključenostvvseživljenjskoučenje(VŽU)terizboljšatikompetence,kijihodraslipotrebujejozaradipotrebnatrgudela.Pravtakopabisspodbuda-miradipripomoglikvečjizaposljivostiinmobilnostiterosebnemurazvojuindelovanjuvsodobnidružbi.Upravičenci se lahkoprijavijona razpiszapovrači-

lošolninza izobraževanjedonajvečV.stopnje.Skladjimbolahkopovrnildo2.500evrovpodpogojem,daso stroški šolnin nastali od šolskega leta 2014/15 do2017/2018.Pravtakopabodopovrnjenitudistroškizamojstrski,delovodskiinposlovodniizpit,kisonastaliod1.januarja2014do31.decembra2018.Prijavniobrazecindrugeinformacijesodostopnenawww.sklad-kadri.si.

SPS pomaga do bančnih kreditov Slovenski podjetniški sklad

Slovenskipodjetniškisklad(SPS)jesredifebruarjaobjaviljavnirazpiszaodobravanjegarancijzazavarovanjebančnihkreditov.»Skupnovvišini79,2milijonarazpisanihgarancijssubvencijoobrestnemerebodotudiletosprekoSPSlahkonajemalamikro,malainsrednjevelikapodjetjazakredite,kijihbodopredhodnoodobrilebanke,«sozapisalivSPS.Obljubljajo,dabodonatanačinpodjetjemomogočililažji,hitrejšiincenejšidostopdobančnihkreditov.Podjetniškiskladnamrečprinajemukreditavstopakotgarant,kipodjetjuzagotovi60-ali80-odstotnozavarovanjebančnegakredita.Polegzelougodnegazavarovanjapaobljubljajotudiznižaneobrestnemere,kijevokvirutrehkreditno-garancijskihlinijprilagojenagledenastopnjorazvitostiinstarostipodjetja.Ocenjujejo,dabo79,2milijonaevrovgarancijzabančnekreditessubvencijoobrestnemeredovoljzapodporookoli400podjetij,kibodonatanačinokrepilakonkurenčnodelovanjenatrguinizboljšalatržnipoložaj.Spodbudnisopodatki,danajbibilovobdobju2007–2016prekogarancijskeshemeskupnopodprtihpreko3.000projektov,kisoizvedlizaokoli1.289milijonovevrovinvesticij.»UčinkipodprtihpodjetijzgarancijamiSPSkažejodobreposlovnerezultate,koristnezacelotnoslovenskogospodarstvo,«soprepričanivskladu.Večpodatkovojavnemrazpisupajedostopnihnaspletnistrani www.podjetniskisklad.si.

Gospodarstvo

Utrip L

jubo

Vuke

lič

Obilnapošiljkasnegajeomogočila,dasonaMenišijiznovapripravili1800metrovdolgosankaškoprogoodKožljekaprotiBegunjam.

RTVSLO.SI

OŠNotranjskiodredCerknicasejeuvrstilavčetrtfinaletekmovanjaMale sive celice.

Pustnapovorkav Cerknicisejeuvrstilana seznamTOP 6 karnevalov v Evropi.John Bills,kijekarnevalepo Evropiobiskal,sijecerkniškegaogledalleta2015.Ostalmujevspominuingajez veseljemuvrstilnalestvicošestihnajboljših,čepravnajbiimelfobijopredžabami,kijihpoulicahCerknicenemanjka.

Pustno društvo Cerknica Zoran Vidrih

SlovenskiakrobatiDunking Devils,med njimistatudiCerkničanaJan Žnidaršič in Gašper Novak,sov zadnjihtednihsnemalidesetdelnospletnoserijo(FlyGuys)za zagonFacebookoveplatformeFacebookWatch.Devetepizodjeposnetihpravv Sloveniji:v Kopru,Ljubljani,na Bloškemjezeru,v kamnolomuVerd,na GraduSnežnik,na Velikiplanini,v muzejuSlovenskihželeznic…

www.delo.si Katja Pokorn

SkupinaNočna pravilajeza videospotSamo malona spletnemportaluYouTubedoseglavečkot200.000 ogledov.

Zoran Vidrih

Rdečikrižposebnopozornostnamenjastarejšim.Ob visokihjubilejihjihprostovoljciRdečegakrižapresenetijoz obiskom,majhnopozornostjoinlepimiželjami.Vfebruarjuso90. rojstnidanpraznovali:Marija Gruden,Matija Mišič,

Frančiška Zakrajšek in Jože Grudeniz CerkniceterJustina Krašovecz Rakeka.

Čestitke!

Izjava predsednika Pustnega društva Cerknica Dušana Petriča Duleta ob koncu pustnih prireditev na FB:

» Tokulelelele tokuuuu. :) HVALA skoraj 25 tisočim, ki so nas obiskali v tem butalskem tednu ... HVALA najboljši, edini in nenadomestljivi ekipi Pustnega društva Cerknica ... HVALA vremenu ... HVALA sponzorjem in donatorjem in ne nazadnje HVALA vsem in vsakemu posebej, ki so nam pomagali Cerknico zopet za en teden narediti pravljično. Skupaj smo najboljši in nepremagljivi ...«


Škofov blagoslov Anita Leskovec Klara Žnidaršič

28.januarja,nanedeljosvetegapismainob130-letnicismrtiustanoviteljaredovnedružinesalezijancev,sv.JanezaBoska,jepomožniškofmsgr. dr. Franci Šuštar priosmimašiblago-slovilobnovljenaokna,nova vetrolovna vrata innadstreškenadtremivhodi farnecerkve.ŽupnikuJožefu Krncu inžu-pljanomjenamenilobiloprijaznihmisli,čestitalinsezahvalilzaskrbzacerkev,kivCerknicistojivosrčjukrajainjeskupendomverujočih,pa tudivsehkrajanov,sajblagoslovmolitevsežetudidonjih.OsvetliljelikMojzesaterpoznejšihprero-kov,šeposebejdonBoskainFrančiškaSaleškega,zavetnikavizitantk,katoliškegatiska,pisateljevinčasnikarjev.Obkoncujezaželel,dabibesedeSvetegapismasprejelikotljubezen-skopismoBogadovsakeduše.Obiloblagoslovabožjebe-sedeželitudiletošnjimbirmancem,sajjedarovaltudisvetomašoinvsakemupoklonilknjigovsehknjig–Svetopismo.

Dogaja se

Peli so jih ob krušni peči Valerija Klemenc Marija Leskovec

Ljudske pevke Jezerska tršca, ki delujejo kot kul-turnasekcijapriPGDDolenjeJezero,sovčetrtek, 22. februarja, pripravile delavnico ljudskega petja.PevkeželijoduhovnoizročiloJezercevprenestinamlade in vse tiste, ki radi prepevajo inprisluhnejoljudskemupetju.Pripravilesozajetenizborljudskihpesmi, ki so jihnekočprepevali vaščaniob krušnipeči.Druženjeobtoplipečijeohranilobogatotra-dicijoprepevanjavsedodanašnjihdni.Ljudskape-semjespremljala ljudipodeželja iz rodavrod.NaJezerusejevelikopelo.Pevkehranijošelastnoroč-nozapisnabesedila,žalpajenekajtuditakih,zaka-terenivečpoznanihnapevov.Nadruženjusospoznalinačine ljudskegapetja

insenaučilinekajpesmi–Majhnasembila,Cigan-ček,Zimajeprišla,Kjesotisterož'cemoje,Pocestigreenstardrugar…Vsakudeleženecjeprejelbrošurozbesedili.Okrepčalisosesčajeminsuhimi»škundri«,čistotakokotvstarihčasih.

Kulturni praznik na rakovški šoli Mojca Podobnikar

Kot nosilka naziva »kulturna šola« daje OŠ Jožeta KrajcaRakekposebenpoudarekprimerniobeležitvidni indejav-nosti, povezanih s kulturo. Učence predmetne stopnje ježenekajdnipredpraznikomobiskaldramski igralecPavle Ravnohrib.Vurotrajajočempogovorujihjeseznanilssvo-jimživljenjem indelom.Povedal jim je,kakšno ježivljenjedramskegaigralca,kateresoprednostiinslabostiigralskegapoklica,katerevlogesoganajboljzaznamovale. Igralec jespregovoriltudiosvojemodnosudoFrancetaPrešerna,sajgajepravonupodobilnafilmskemplatnu.Kotsezakultur-ni praznik spodobi, je igralec deklamiral Zdravljico.Učen-cemrazrednestopnjesejedanpredkulturnimpraznikompredstavilašolskadramskaskupinaRakcizuprizoritvijoko-roškepravljiceoMojciPokrajculji.Predstavajebilaglasbenoobarvana,sajsomladiigralciobglasbenispremljaviučitelji-ceTine Milavectudizapeli.


Dogaja se

V znamenju kulture Urška Knez Klara Žnidaršič

V soboto, 3. februarja, smo vdvorani Salezijanskegamla-dinskega centra v Cerknici praznovali slovenski kulturnipraznik.Kulturni večer smopripravili z željo,dabi sloven-sko tradicijo prenašali namladi rod. Spomnili smo sene-katerihpomembnihvirovnašekulture.Ravnonadannašeprireditvesmoobhajali260.obletnicorojstvaValentinaVo-dnika.SpomnilismosegaznjegovodomoljubnopesmijoDramilo.Programsooblikovaliobažupnijskapevskazbo-rainmnogirecitatorjimlajšeinstarejšegeneracije.RecitiralisopesmiOtonaŽupančiča,FrancetaPrešerna in KajetanaKoviča. Na koncu nas je nagovoril župnik Jožef Krnc in nampodelilblagoslov.Srečanjesmonadaljevalizživahnimpogovoromobčajuinsladkihdobrotah.

Oratorijski dan Elektra Korošec Simona Lekšan

AnimatorjismosezbralivžupniščuvCerknici inseodlo-čili,daotrokompredstavimosvetnika,kijenamkotsalezi-janskižupnijinajbližje.Izbralismosv.JanezaBoskainpra-znovalinjegovodhodvnebesa,kijesovpadalzdatumomoratorijskegadne.SpoznavanjedonBoskainnjegovegaživ-ljenjasmoprepletlispraznovanjemtervseskupajpovezali ssv.mašo.Dansmozaključilizmalcemanjglobokimite-mami–hrano.Natančnejekarstortami,kisojihspeklinaeniizmeddelavnic.Reklabi,dasootrocitekomdnevauži-vali, zato animatorji upamo, da se vidimo tudi na nasled-njemoratorijskemdnevu,28.aprila.

Zimski Kunaverjev pohod … Mitja Fajdiga Katarina Intihar

…jeTurističnodruštvoRakekizpeljalovsoboto,17.svečana;iz-peljeselevsnežnihpogojihinletošnjijebiltretjipovrsti.Ude-ležilosega je33pohodnikov,kiso jihvodiliŠtefanija Šebalj Mikše, Davor Intihar in Mitja Fajdiga. Na zbornem mestupredželezniškopostajoRakeksosepohodnikiogrelisčajeminpodprli z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile članicedruštvaKlasje.PotnasjevodilanajprejnaStražnik;nadaljeva-lismovosrčjeRakovegaŠkocjanainmimoMaleganaravne-gamostaspešilidoHotelaRakovŠkocjan,kjersmosepodprli zenolončnicoinčajemterseodpočili.NaRakeksmosevra-čalipoobičajnipotiletnegapohoda,kiboletos2.junija.Zaradivisokegasnegajebilpohod,kljubkratkosti(10km)invdelanigazi,spodobnonaporen,zaradizimskeidilepaposeben.


Dogaja se

Na srečanju folklornih skupin Damijana Škrlj Eva Križaj

17. februarja je v dvorani Gasilskega doma Ligojna pote-kalo eno prvih območnih srečanj folklornih skupin v letu2018.Na prireditvi z naslovomBoš videl, kaj delaDolencsosepredstavilefolklorneskupineOIVrhnika,OIRibnicain OICerknica.FolklornaskupinaRakRakek,podumetniškimvodstvom Vide Žlogar, je za tekmovanje pripravila splet znaslovomDragonarjeprijezdil.Obspremljaviharmonike,kontrabasainklarinetajezaplesaloosemparov,spevskimivložki ljudske pesmiDragonar je prijezdil, v izvedbi članicin članov folklorne skupine pa je avtorica postavitve pos-krbelazapestroinzanimivopredstavo.Rakovškifolklorniki znestrpnostjopričakujejostrokovnoocenoMarije Kapušin terseveselijonadaljnjihnastopov,kijihboletosšenajmanj23.Prviže16.marca,kosebodofolklornikipridružiliostalimnastopajočimnaprireditviobkrajevnempraznikuRakeka.SicerpačlanifolklorneskupinezveseljempričakujejofestivalSlovenijanaOhridu,kjersebodopredstavilikonecjunija.

Na Tinjan na izlet Boža Vesel

PohodnikiDruštvaupokojencevRakeksmose15. fe-bruarjaodpravilinaPrimorsko.Zbralismosepredpro-storidruštvainsezavtomobiliodpeljalipoavtocestidoČrnegaKalainpotnadaljevalidovasiceOsp.Oddalečsmo zagledali Osapsko steno, markantno polkrožnoprevisnosteno,kijezaščitniznakOspa,enenajstarej-šihvasicnaSlovenskem.Avtomobilesmoparkiralivbli-žinikampainsepešnapotilinaTinjan,zadnjirazglednihribnaslovenskiplaninski transverzali,predensedo-končnospustidonašegamorjavAnkaranu.Našavo-dnicajebilaJana Skuk.Slabaurahojepoplaninskipo-ti,kisevijetudiprektravnatihsenožet,odkodersmoimeli leppoglednazajnavasicoOspinOsapskople-zalnostenoternačrnokalskiviadukt.Tinjanjeslikovi-tagručastavasica,kistojinavrhuistoimenskegahriba(374metrov).Središčenaseljajeobcerkvisv.Mihaela.Prednjostojistaralipa,kjersmopomalicaliinuživaliob lepemsončnemvremenuinpogledunaTržaškizaliv.

Nove jame? Matej Zalokar

ZarakovškejamarjejeRakovŠkocjanpoligon,kigaraziskuje-moževseodustanovitvedruštva.Kljubtemudasosetukalilemnogegeneracijeraziskovalcev,paševednoraziščemono-vejame.Tuditokratjebilotemutako.Marko Matičičjemedpregledovanjemterenaodkrildvemožnilokaciji.Miha Prudič,Matej ZalokarinMarkoMatičičsmotakoprvobreznonafe-bruarskiakcijiraziskaliobtrasielektričnegadaljnovodaRakovŠkocjan–Rakek.15metrovglobokospranobrezno,kipasenažalostkončaspodorom.Breznojedosedajostaloneregi-striranozaradizmedezlokacijo,sajsenedalečnahajabreznopodobnihdimenzij.Drugalokacija,kismojotadanobiskali,jebilaskorajobglavnimakadamskicesti,kisevijeskozipark.Lepspodmol,gledenaostankeverjetnouporabljenzazavetiščeživaliinljudi.Poznejesejeizkazalo,dajespodmolžeznan,vendarslabolociran.Popogovorihzdomačinismougotovili,dasogastarejšiljudježepoznaliinuporabljalizazavetišče,predvsemvčasupolhanja.VlanskemletusmosamočlaniJDRakekvkatasterjamoddalirekordnih160novihjam.Letossmoponovnoaktivnozačelizraziskavami.Vsajena,kibodobilauradnoštevilko,pabozagotovotudiizŠkocjana.Jamnebozmanjkalo,zanovejamarjepajetudišeprostorvdruštvu.


Dogaja se

Izdelali smo si svoje »dilce« Kristina in Nataša Kebe Kristina Kebe

ŽivljenjeobCerkniškemjezerujeprebivalcemprinašaloinšeprinašarazličneizzive.Domačinisosessvojoiznajdljivostjonanjeodzvalinazanimivenačine.Tudizinovativnimiizdelki.Enaodposebnostiobmočjasopravgotovolesenedrsalke.Edinstvenenaravnelastnostipresihajočegajezeraponujajomožnostizaraznovrstneaktivnostiskozivseleto.Pozimi

jezerolahkozamrzneinširokaledenaploskevžeodnekdajprivabljadrsalce.VpreteklostisovdomovihobCerkniškemjezerunastajaledoma izdelane lesenedrsalke, to so»šmrkle«, »krple« in »plohki«ali »dilce«.Drsalke soomogočalehitrejšiprehodčezzamrznjenojezerointudizabavo.VokviruprojektaZgodberokinkrajevLASNotranjskabodovletu2018pripravilinizzanimivihsrečanj,katereganamen

jeprenosrazličnihznanj.VfebruarjusosevZavoduzaohranjanjenaravneinkulturnedediščineJezerskihramodvija-lasrečanjanatemoizdelavelesenihdrsalk.Vzavoduhranimobogatoetnološkozbirkopredmetov,kisojihuporabljalijezerjani.Pomembnomestovzbirkiimajolesenedrsalke.NaprvemsrečanjusmospoznalispecifikodrsanjanaCerkni-škemjezeruindrsanjeskozičas.ZbirkojepredstavilmentorinpoznavalecdrsanjanaCerkniškemjezeruVekoslav Kebe.Poskrbelje,dasijevsakudeleženecizdelalsvojelesenedrsalke.VokviruprojektaZgodberokinkrajevLASNotranjskasebovmarcuodvilatudidelavnicapletenjakošar,vaprilupašedelavnicaizdelavejezerskegačolna.


Dogaja se

Za pusta domače jedi Joško Cerkvenik

TurističnodruštvoCerkniško jezeroseženekaj letspo-nudbo hrane in pijače vključuje v pustno dogajanje vCerknici. Tudi letos je bilo tako.Na sončno, pustnone-deljo smo člani Turističnega društva Cerkniško jezero vsrediščuCerknice,natržnici,postavilimobilnohiško,kijoobčani inobčankežedobropoznajo izpredcerkniškegakulturnega doma v prazničnem času. Tokrat smo v njejstregli ričet sklobaso,ocvirkovko,krofe in toplenapitke.Člani si želimo, da bi obiskovalcem pustnega karnevalaponudilitudidomačejediindobroteternatanačin,polegetnološke, propagirali tudi kulinarično pestrost Notranj-ske.Pustnešemeindrugiobiskovalcinašestojnicesoseprinaslahkokrepkookrepčalitersenapolnilizenergijozapustnorajanje.

Izobraževanje o demenci Julija Perko

VmarcubomovDemenciprijaznitočki,kismojovzposta-vili vokviruVečgeneracijskegadružinskegacentraCerkni-ca,vsodelovanjuzDEOSOM–CentromstarejšihCerknicain Društvom Spominčica, organizirali predavanja za raz-lične poklicne skupine, z namenom oblikovanja osebam zdemencoprijaznegaokolja,kijimnudivarnost,podporo,pomoč indostopdo storitev.K sodelovanju smopovabi-li policiste,gasilce,bančnike,poštneuslužbence, trgovce,gostince,knjižničarje,lekarnarjeinCenterzasocialnodelo.Namenizobraževanjajeopolnomočitizaposlene,dabodoprepoznalimorebitnebolezenskeznakepriuporabnikih inustrezno ukrepali. Demenci prijaznookolje omogoča lju-demzdemencovarnost,podporo,pomoč,razumevanjeindostopdostoritev,kisojihvajeneinjihpotrebujejo.

Zimske počitniške urice Anita Leskovec

Letošnjepočitniškednijezimaposipalassnegom,zanepo-zabnopočitnikovanjepajeposkrbelatudicerkniškaknjižnica.Šolarjiodčetrtegarazredadaljesoselahkoprijavilina dopol-danskeštiridnevneračunalniškeuricez računalničarjemMar-komterna petkovoskupnoreševanjeslovenskegaknjižnič-no-muzejskegaMEGA kvizas knjižničarkoAnito.Kljubtemudasejev hladnihdnehtežkoodlepitiod toplinedomačegaugodja,udeležencinisoobžalovalisvojeodločitve.Iz knjižni-cesoodhajaliz darilnoknjigoinmapov naročjuinoboro-ženiz novimispoznanji,kijihbodolahkožekmaluunovčilipri svojemnadaljnjemnabiranjuznanjav šolskihklopeh.Le-tošnjinacionalnikviz,kinosinaslovKRAS = KAMEN + VODA,lahkošolarjirešujejoprekospletaalina natisnjenihreševalnihpolah,kijihv knjižnicilahkooddajodo15. maja.


Ljudje med nami

Njegovaglasbenapotse jezačela leta1967v ansamblu Raki. To je bil rakovški band. »Vsako soboto smo igrali vnekdanjemHoteluJezerovCerknici,kjerjedanesban-kaSKB.Takratsmobilimulčkiprisedemnajstih,«sespo-minjaDare.Balisose,dabinanjihovnastopprišelkateriodprofesorjevssrednješole, saj tovrstnoudejstvovanjenibilo zaželeno.Kot tudine (pre)dolgi lasje. »Igrali smovhoteluvŠkocjanu.To jebilo imenitno,« senasmehnesogovornik.AnsambelRakijerazpadel,kerjemladefantečakalavo-

jaškaobveznost.JepaglasbaDaretaspremljalatudivvojski.»Privojakihsmoimelisuperband.Ivo Mojzerjepelinigralbobne,imelismodobregaklaviaturistaizPule,basistjebilnapolMadžar,pevecpajebilizMakedonije,«naštevasogo-vornikinpripomni,daglasbenikepovsodtakoj»ponucajo«.PoprihoduizvojskesonaRakekukonecleta1971ustano-

vilinovansambel,»Odmevsemujereklo«,kipajebilsku-pajsamoletodniinpol.Vengustjepotemželeta1973dobilnovoponudbopostojnskeskupineMetronomi,dve leti za-tempajeprestopilkskupiniVenera,kijeigralavHoteluKrasvPostojni.Igralisozagostehotela,sopaimelinastopetudipoširširegiji.»Tojebilareskakovostnazasedba–Čarli Novak,Davorin Čekada,Branko Možeinjaz,«pojasni.VVeneri jeigraldoleta1979.Poletudnipremoraseje

vrnilkMetronomom.OsemdesetegasejevCerkniciodpr-laRestavracija.»Tosobilinajbolj›ludi‹časi,«senasmehne,»ko jebilopolno,soRestavracijozaprli innisiprišelnoter. Zapustajebilopolnotridni.«Kot mladi, neuveljavljeni glasbeniki

sosprvaveshonorarnamenjalino-vim inštrumentom, potem pa sejedalos»špili«zaslužitilepdenar.»Sploh niso vprašali. Dobili smotoliko,kotsmorekli,drugačekotdanes,«pove.Vengust se je poklicno izučil

za gozdarja. Opravljeno pa imatudi nižjo glasbeno šolo. Učil sejeklavirja,pozneješekitare.Zma-nodelisimpatičnoanekdoto,kakosejevpisalvglasbenošolo:»Ssose-domsvaseigrala.Bilasvavsapotolče-na, umazana, koga jemamapoklicala,dasegrestavpisatvglasbenošolo.Obleklagajevbelosrajčko,umila.Tudi jazsemhotel vglasbenošoloinsemšelkartak,vesumazan.ProfesoricaRenata Reboljmejepoznala,vedelajetudi,daradpojem:›Ja,Darči,

Avtorica: Maruša Opeka Fotograf: Ljubo Vukelič

Dare VengustV 70. in 80. letih brez njega skorajda ni minila zabava. »Ljudje so se res znali zabavati. Drugače kot danes,« pravi Dare Vengust, pevec in kitarist pri odmevnih skupinah, ki so v tistih časih nastopale po Loški dolini, Blokah, Cerknici, Postojni in tudi širše.

kajbipati?‹›Jazbisetudivpisal.‹›Kajbipaigral?‹›KarboMitja (op.a.sosed).‹›Klavir…Padomavedo?‹›Ne...‹«sespominjapogovoraDare,kiješelmamopotemvendarlevprašat,čelahkoigraklavir.Domasomudovolili,vpisalsejevglasbenošolo,sepamamanimoglanehatiopravičevatiprofesoricizaradiumazanegaotroka.Vglasbenošolojeradhodil,mujebilopatežko,kersoharmonikašižekmalulahkoigraliAv-senika,onpajemoralpreigravatiMozartainBacha.VendarjeprofesorjemaMirku in Renati Reboljšedaneshvaležen,sajjeprepričan,damujedalaravnoklasičnaglasbadobropodlagozapoznejšeglasbenoudejstvovanje.Na pragu devetdesetih let pa je Vengusta veselje do

nastopovminilo.»Vhotelihsmomoraliigratipotiho,mul-cemnismobilivečzanimivi,zatosemrekel,daimamdosti,«pove.Pritemsenepozabizahvalitisvojiženizavsopotrpež-ljivost,sajjebilkotglasbenikvelikozdoma.Čepravpozaba-vahželepčasneigraveč,pagaševednonivelikodoma.Našelsijenovehobije–ječlanrakovškegalovskegadruštva,planinari,tečenasmučkah.Presenečenasem,dajeosvojilkarsedemindvajsetvrhovnad4.000metrinadmorskeviši-ne.Dvakrat je stalnaMontBlancu,najvišjemvrhuEvrope.V visokogorje vodi tudi prijatelje. Veselje je pred leti našel vsmučarskemteku.»VokvirusvetovneserijesemtekelženaŠvedskem,Češkem,vItaliji,EstonijiinŠvici,«sepohvali.

Z glasbo si pa vendarlenista po-vedala zadnje. Pred petimi le-tiga jeKrsto Klarič – Kikepovabil vKlapoGaleb.»To jepazadušo,na stara leta,« pove Dare, a pritem namigne, da vse skupaj žespet prerašča okvire hobija – vskupinijenekajmladih,zagna-nihglasbenikov,polegtegapaje glasba dalmatinskih klap vSlovenijizelopriljubljena,ta-ko da povabila na nastopekardežujejo.


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Propadajočo hišo je kupil oče Slavkain Franceta Kovačiča,kivvasiživitašedanes.Mnogookoliškihvasiseimenu-jepopriimkih,ačepravjepriimekHrib-ljankarpogostvnašihkrajih,domači-nimenijo,danajsevasHribljanenebiimenovalapopriimku.Nespomnijose,da bi slišali, da bi kdaj tu živel kakšenHribljan,takodajevasnajbržsvojeimedobilazaradilegenahribu.»Predvoj-no,1931. leta, jetuživelo24prebival-cevvdvehhišah,«praviMarija Kovačič,Slavkovažena.Vpreteklostistatužive-ladvabrata,kipastabilaskregana,zatostabilavsakvsvojihiši,imelavsaksvojmlinintudivsaksvojocestodomlina.Tudiobmlinihpodvasjo,kistadaneszapuščena,sobilinaseljeni.

Od 24 prebivalcev do prazne vasiPo vojni je bila vas zapuščena. Slavkoin France se spominjata pripovedi o tukajšnjem dogajanju: »V sosednjihiši so spali partizani. Župnik jih jepri-šel opozorit, naj stražijo, naj ne spijo,kersemu jezdelo,da jih jenekdo iz-dal.Pasovseenozaspali,natopasojihdomobranciobkolili inpobili.Nekaj jihjepomrlo,nekajsejihjeodseliloinvas

Avtorica: Miha Jernejčič Fotograf: Ljubo Vukelič

HribljaneHribljane so vasica s štirimi hišami in devetimi prebivalci, kjer je vse dovolj blizu in hkrati dovolj daleč. »Tu smo zdaj sami priseljenci,« pravi Slavko Kovačič, pa čeprav se je »priselil« že leta 1952. Po vojni je bila namreč vas zapuščena.

sejeizpraznila.«OčeSlavkainFrance-ta,Alojz, jebilpovojninaŠtajerskem,natopasejevrnilvdomačekraje.Do-bil je službo cestarja, skrbel za cestomedSv.VidominCajnarjiinsepreselil vtakratprazneHribljane.Pred štirimi leti sta parcelo v vasi

kupila računalniška programerja Maja Brajnik in Joh Dokler terpreddvemaletomazačelagraditinovohišo.»Zakajiz Ljubljane v Hribljane? Asocialnost,« všalirečeJoh.»Imavatosrečo,dalah-kodelavaoddoma,«praviMaja,»zatosvasiželelalokacijevnaravi.Kosvasiprišlaogledattoparcelo, jebilavgust,zunajmendaokrog40stopinj,pasvasedelatuzravenvsenčkiinseodloči-la,dajetoto.«Pravita,dajetuinternetše hitrejši kot v Ljubljani, zanimivo pasejimazditudi,dajeodnjunegaprej-šnjega stanovanja na Prešernovi cestipadoHribljanle22kmzračnerazda-lje. »S centra Ljubljane se lahko z av-tobusompripelješdoIškegaVintgarja,natopagrešlahkožepeš,«praviJoh,»lečezrekojetreba.«KljubtemudajeLjubljana takoblizu,pa jeokoljepov-semdrugo:»Tulahkoslišištišino,«pra-vita. Starejšim prebivalcem vasi se zdi

tosmešno.»Mojaženaje,kostaprišlaJoh inMaja, kardirekt vprašala, kaj ji-ma je, da sta iz Ljubljaneprišla sem,«pravi Slavko, »saj v Ljubljani imaš vse,tukaj pa nič.« Maja se s tem ne stri-nja.»To,dajevLjubljanivsenaenemmestu, sploh ni res. VCerknici je vsena enemmestu. Brezplačno parkiraš,paimašzravenpošto,banko,trgovino,glasbenošolo,pašezdravstvenidom,vrtec,šolo...Dovsegajemogočepri-tipešvpetihminutah.Paposkusiteto vLjubljani,«pravimatinajmlajšegapre-bivalcaHribljan,osemletnegaPaskala.

Kosmati sosedjeImapaživljenje v takoodmaknjenemmajhnemkraju,obdanemznaravo,šeenoposebnost: stikezdivjimiživalmi.Slavko in France sta lovca,medvedovstavidelažetoliko,dajihžezdavnajneštejetaveč,jimabopazavednoostalavspominuprigoda,kostamoralapredenimbežati:»Žedolgoletnazajjebilo,mislim,da88. leta.Vbližnjempotokusvalovilaribe,pasemgazagledal.Šep-nilsemFrancetu:»Zdajbomedvedpri-šeltamven.Lejto,kakobobežal.Svazačelakričati,dabigaprestrašila,med-vedpaprotinama.Namestodabionbežal,svamidva,«sespominjaSlavko.»Čebinajukdoštopal,bidvakratsve-tovni rekord postavila,« doda. Zbeža-lastanadrevo inzdrevesakričalanamedveda,kijenatovendarleušel.Po-znejestaizvedela,dajebilonjunokri-čanjeslišatitrikilometrenaokrog,predtistimmedvedompa jevdveh tednihbežalosedem ljudi. »Bil jebolan inniZ leve proti desni: France, Marija in Slavko Kovačič, Joh Dokler in Maja Brajnik

» Ko so prijatelji iz Ljubljane slišali, kam se seliva, se jima je zdelo to skoraj v nekem drugem svetu.«


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

mogel iskatihranekotdrugimedved-je, zato se jeprehranjeval s tistim, karso ljudje odvrgli v gozdu, potlej se jepašenakakšnopočasnejšoživalspra-vil. Na primer na naju,« pravi France.Slavkododa,dačepravstaoba lovca,je ta zgodba povsem resnična in nič»lovska«.Lovjehobi,kiješenajprimernejšiza

prebivalcetakšnihvasi.»Všolismobi-lišportni,smoseradiukvarjaliskošar-ko,nogometom,vsem.Potempatukajniigrišč,moralibisevozitidlje,takodanakonculovostanetistaaktivnost,kijoimaš v domačem kraju,« pravita Slav-ko in France. Gledemedvedov pravi-ta,dajihjebilonajvečparletnazaj,koso jihvidevalipraktičnovsakdan,čis-toblizuvasi.»Nipanujno,dajemed-vedovdanesmanj,kotjihjebilotakrat.Nekdonanovoogradipašnik,medvednemoretam,kjerjehodilprej,pagrepodrugipoti ingavidevajovdrugemkraju,« razmišljata. Za porast v številumedvedovviditarazlogtudivpodneb-nihspremembah:»Milejšajezima,večbosadja,večhranebodoimeleživali.«

Odmaknjen rajV vasi so si vodovod uredili kar sami. Venemletusonarokeizkopali,karjebilozaizkopati,»intonaterenu,kamordanesšebagernebimogel,«ponos-nopravijo, »in to kljub temu, da smohodili v službo.Poslužbipakramp inlopatovroke.«Vvasijebivaltudisce-narist Aleksander Marodič, med dru-gim podpisan pod seriji Naša krajev-na skupnost in Mali oglasi. Slavko sespominja, da je med kopanjem za

vodovod Aleksander prišel do njih injihgledal,kajpočnejo.»Vse tipovem,samodasenebomnatelevizijividel,«mujerekelSlavko.»Smobiliprijatelji,«pravi, »pa tudi zdaj imamodobre so-sede, ki nas včasih celo kaj naučijo,«pomigneprotiMajiinJohu.ZahobiseMajainJohnamrečukvarjataskmetij-stvom.»Dolgoročnaželjaje,dabiime-latudikmetijo.Inčepravdomačinipra-vijo,danatempeskuničnezraste,jimbovadokazala,daseda,«sesmejeta.Če ne delaš od doma, je življenje

v Hribljanah morda malo manj eno-stavno. Slavko je sprva delal na Bre-stu,od leta1974pav Iskri, ki je imelaobratvCajnarjih.Leta1991sejeobratzaprl. Slavko pravi, da zaradi osamo-svojitve, veliko so namreč delali za

jugoslovansko vojsko, po razpadu dr-žavepateganibiloveč.»Odtakratpadopenzijesmosemoraliznajti,kakorsmo vedeli in znali,« pravi. Zemlja nibila rodovitna, tako da s kmetijstvomnišlo.Spomnise,dasosestavljalike-mične svinčnike,panabirali inproda-jali pujske (rastlino), krhliko ... »Bilo jetežko,avseenoseda,«pravi.

» Sva začela kričati, da bi ga prestrašila, medved pa proti nama. Namesto da bi on bežal, sva midva.«

Prebivalcivasisestrinjajo,da jekrajlep. »Težkonajdeš prostor, kjer se zdivsetakodaleč,ajevseenotakoblizu,«razmišljaJoh.»KosoprijateljiizLjublja-neslišali,kamseseliva,sejimajezdelotoskorajvnekemdrugemsvetu,nika-korjihnisvamoglaprepričati,daseod-pravijonaobisk,«praviMaja,»akosvajihvendarleprepričalainkosoprišli ... Zdaj se jih pa že težko znebiva,« sesmeje. Čedalje več ljudi ugotavlja, daje oddaljenost od mestnih središč inindustrijeprejprednost kot slabost. Inmajhne vasice, kot so Hribljane, po-nujajo prav to – odmaknjenost odmestnega direndaja z možnostjo, dasezapelješdotja,kamor jevdoloče-nemtrenutkutreba.

V vasi Hribljane so štiri hiše, v katerih živi devet prebivalcev.

Nad prometno povezavo se ne pritožujejo, le ob zametih se morajo ukvarjati z »zimskimi športi«.


Naša društva

Začetki delovanja društvaPosamezniki iz teh krajev so že odnekdaj imeli veselje do planin in po-hodništva.SprihodomžupnikaJane-za MihelčičakSv.Viduleta1994sejeoblikovala skupina ljudi, ki je rada za-hajalavhribe.Začelajezobnovopas-tirskekočenaVodičniplanini,kisena-haja nanadmorski višini 1621metrov.Pripravila jematerial za obnovo kočeingaznosilanasvojihramenih.Hkratipajezobnovokočetlelatudiželjapoustanovitviplaninskegadruštva.Sklicustanovnegaobčnegazboraje

bil 29. januarja 1996 v kulturnemdo-muvCajnarjih.Prvipredsednikjepos-talJanezMihelčič,društvopasejepo-imenovalo Planinsko društvo Sv. Vid,kjer je bil tudi sedež društva. Vanj sobilivčlanjenipredvsemprebivalciVido-vske inOtavskeplanote. Istega leta jebilodruštvo registrirano ter sprejeto vPlaninskozvezoSlovenije.Društvo je takoj po ustanovitvi pri-

čelo z aktivnim delom. Organizira-lo jepredvsempohode invzponepobližnjiokolici.Prvaplaninskapotjebi-laosvojitevTriglava,naKredaricipa jebilasvetamaša.Članisopomagalipri

Avtorica: Cvetka Borštnik

Planinsko društvo Sveti VidŽivljenje v hribih, kot domačini sami poimenujemo zaselke in vasice na Vidovski in Otavski planoti, je posebno. Utrip življenja je počasnejši zaradi odmaknjenosti od večjih središč, hitenja in hrupa. Na celotnem območju živi okrog 600 prebivalcev.

zaključkudel v koči naVodični plani-ni,kijekmalusprejelaprvepohodnike.Velikočlanovdruštvasi jekočoizbra-lokotprenočiščeoziromaizhodiščnotočkozavzponevvisokogorje.PopremestitviJanezaMihelčičaleta

2000jedruštvoizvoliloMarjana Zalarja

zanovegapredsednika.Ponjegovitra-gičnismrtileta2010jepredsednikova-njeprevzelBoštjan Otoničar,kijepred-sednikdruštvašedanes.

Družijo jih pohodiČlanstvo je v društvu v vseh teh letihnihalo.Največčlanovjebilovdruštvuleta 2013, 83, v zadnjih letih pa se jeustalilo.Leta2017jihjebilo36.Starostčlanov jebilaodsedem let, kolikor jebilstarnajmlajši,pado85let,kolikorjihještelnajstarejšičlandruštva.Vdruštvudelujejo trije odseki: mladinski odsek,markacijskitervodniškiodsek.Društvose financira v glavnem iz članarin indotacijObčineCerknica.Člane društva že vse od ustano-

vitve dalje družijo številni pohodi. V prvih letih so bili to zlasti pohodi vbližnjookolico,odkaterihsonekate-ri postali tradicionalni: prvomajski po-hodvIškiVintgar,pohodnaSnežniknavelikonočniponedeljek,pohodikpol-nočnicivfarnocerkevpriSv.Vidu,po-hododZadeledoGure,kismogapoČlani društva se v začetku leta zberemo na občnem zboru. ( Ljubo Vukelič)

Člani PD Sv. Vid na poti na Snežnik ( arhiv društva)


Naša društva

dolgoletnempredsednikuplaninskegadruštvapoimenovaliMarjanovpohod,vzponnaVeloPoljevmesecuavgustu,kjerseudeležimomašezavseplanin-ce, ter pohod na Kurešček vmesecuseptembru. Slednjemu se vsako letopridruži tudi župan občine CerknicaMarko Rupar.Nadaljevalismostradici-joogledovsmučarskihpoletovvPlani-ci,kisojihdoustanovitveplaninskegadruštva organizirali Otavci, ki so prvičspodbujalinašetekmovalcežedaljne-galeta1986.LanismobilivPlanicižedvaintridesetič.Urejali,čistili inoznačevalismotudi

pohodniškepoti,predvsemnanašemobmočju.Članidruštvasevzačetkuletazbe-

remonaobčnemzboru,kjerpregleda-modelovpreteklemletuinsizastavi-mociljevnovemletu.Tosopredvsemturevvisokogorjuzazahtevnejšečla-ne,patudipohodiinizleti,kisejihlah-koudeležijovsi.Pohodovinizletovda-nesneštejemoveč.Zagotovopasosevsemvtisnilivspominnekateri:vzponna Ratitovec in Okrešelj, Gorjanci,Kum,Goriška brda, Velika planina, Sv.Višarje,Vogel.Slovenijosmoprekrižari-lipodolgeminpočez.Nadvehpoho-dih,vGorjeinvVišnjogoro,sosenampridružili tudi člani KulturnegadruštvaMenišija in tamkajšnjim krajanom zai-gralikomedijo.PozabitipanesmemonaVeloPolje,

kisenahajavosrčjuJulijskihAlp.Vletih2011in2012sočlanidruštvapomagalipriobnovistreheterurejanjunotranjo-stipastirskekoče,kijozdajlahkoupo-rabljamo kot prenočišče in zatočiščeprivzponihvvisokogorje.Planinsko društvo je zlasti na ob-

čnih zborih gostilo različne posa-meznike, ki so popestrili dogajanje ssvojimipredstavitvami.Takosmogos-tiliMarijoinAndrejaŠtremflja,prviza-konski par naMount Everestu, članegorske reševalne službe, StaneKore-njakjepredstavilpešromanjevKom-postelo, o gorstvu v Srbiji je sprego-vorilMiroKunstek,svojepopotovanjeje predstavil tudi Marjan Turšič, An-ton Lipovec je pripovedoval o oskrbiplaninskih koč s konji, letospa je Ti-neScheinpredstavilCerkniškojezero.Gostili smo tudi planince iz ZgornjihGorijinjimvrniliobisk.

V Planici so bili lani že dvaintridesetič. ( arhiv društva)

Obletnica delovanjaDruštvojeleta2016praznovalo20-le-tnicodelovanja.Praznovanjeobletnicesmozdružilissrečanjemmeddruštve-nihodborovNotranjske,kismojihgos-tilivGorenjihOtavah.Planincisosinapohodu, dolgem sedem kilometrov,ogledalislapŽlofotecinsepovzpelinaŠpičastoStražišče,pripravilipasmotu-dibogatkulturniprogramterpogosti-tev.Gostjesobilinadorganizacijosre-čanja, pogostitvijo in gostoljubnostjoresničnopresenečeni, nampa je sre-čanjeostalovlepemspominu.Planinsko društvo Sv. Vid je v vseh

letihdelovanjapomembnovplivalonaživljenje v teh zaselkih in vaseh, ki soodmaknjeneodvsakodnevnegavrve-ža.Zaslugeza to imajopravvsi, zlasti

pa tisti, ki sodruštvuzvestiodnjego-vega začetka. V svojih vrstah še da-nes združuje člane različnih starosti.Čeprav z leti članstvo v društvu upa-da,članipasestaramo,naszupanjemnavdaja dejstvo, da somedčlani tudimladi,kisenamkljubvsemobveznos-timradipridružijo.Obtejpriložnostibiseradizahvalili

vsemčlanom,patudivodstvudruštva:predsedniku Boštjanu Otoničarju, Li-ljani Štritof,kivodidruštvenoadmini-stracijo, terMarti Zalar, ki skrbi zaor-ganizacijorazličnihdogodkovternasovsemobvešča.Za zaključek pa še povabilo novim

članom; dobrodošli vsi, ki radi hoditevhribe,imateradinaravoinpreprosteljudi.Pridružitesenam,nebovamžal.

Velo Polje, 2012 ( arhiv društva)


Kultura in kulturniki

»Notranji klic me je pognal k ljudem.Smejalisosemi,češ:›Saj to ni nič.‹ Po 30 letih delasem dozorela, obenem pa jedozorela tudi situacija v Slove-niji. Imamo veliko poustvarjal-cev, veliko folklornih skupin, kiskrbijozaizvirnopesem,zatosilahko dovolim tudi osebno av-torskointerpretacijoljudskepe-smi.Srečatitakovrhunskegapi-anista jemilost,darživljenja,zakaterega sem zelo hvaležna,«je po koncertu povedala pevka Ljoba Jenče. Pravi, da jo vodidelo Pavla Merkuja. Skladateljjeljudskepesmivsodobnipre-obleki dajal v poslušanje ljud-skimpevcem.Česopesempre-poznali kot svojo, je vedel, daje naredil prav. Ljoba Jenče šeugotavlja, da želi glasbeno zahtevnoposlušalstvo razširjen ingloblji estet-skiizraz.Taprepričatudimlade.

Jure Goručan, ki prihaja zGorenj-ske, jebilpokoncertu izjemnozado-voljen:»To jezamezanimiva izkušnja,prvič sem improviziralcel koncert.Tosicerpočnemlevdodatkihpoklasič-nih koncertih.« Kot pravi,mu izkušnjavelikopomeni tudi zato, kerhočebiti

povezanssvojimikoreninami.»Čeho-čemdatikajdrugim,moramnajprejbitisamdobrozakoreninjen.«Ljoba Jenče in Jure Goručan sta

premierno nastopila skupaj. Oba staprepričana,danezadnjič.»Jure je neizmerljiv vir novih idej.

Sama pa sem v letih nabrala motive,ki bi jih želela podati tudi večjim ob-činstvom vmednarodnem prostoru,«

razkriva Ljoba Jenče.»Rekla sva, da grevaz nastopom naoko-li.Nevemsicer,kakobi šlaposvetu,pred-vsem nisva še čistoprepričana, kako bi sprevodi…Lahkopabibilavzgleddrugimdržavam, kjer manjdelajo na izročilu,«dodajaGoručan.LjobaJenčeinJure

Goručan sta nastop

Avtorica: Maruša Mele Pavlin Fotograf: Ljubo Vukelič

Ljudska pesem za kulturni praznikOsrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je Kulturni dom Cerknica napolnila z ljudsko pesmijo. Občinstvo je uvodoma prisluhnilo posnetkom iz Zbirke ljudskih pesmi Notranjske, ki jih je zbrala Ljoba Jenče. Ob tem je na velikem platnu uzrlo fotografije zadnje generacije ljudskih pevcev in pevk, ki je skupaj pela spontano. V drugem delu večera sta iste pesmi umetniško interpretirala pevka, zbirateljica in interpretka ljudskih pesmi Ljoba Jenče ter pianist, pred katerim se odpira mednarodna kariera, Jure Goručan.

naslovila po ljudski pesmi, zapisani vReziji, O, lepamoja Vida. Ena najsta-rejših slovenskih ljudskih pesmi je bi-lavkoncertnemprogramuedina,kininastalanaNotranjskem.Baladaježevčasu romantike zaživela večplastnostljudske pesmi, s katero se je srečalotudi cerkniško občinstvo. France Pre-šerenjo jenamrečprepesnil.Kose jezavedeltudizgodovinskevrednostiiz-virnihljudskihpesmi,patehnivečpre-pesnjeval,samošezbiral.Slovesnost ob kulturnem prazniku

je pripravil Kulturni dom Cerknica, kideluje v okviruNotranjskega regijske-gaparka.Pri temga jepodprlaObči-naCerknica.Zbranejeuvodomapoz-dravilžupanMarko Rupar.Izpostaviljekulturneprojekte,kijihpodpiraobčina,inpoudaril vlogo,ki jokultura igrapriohranjanju slovenske identitete. Raz-mišljapa,dabosta šele trdnogospo-darstvoinboljšiekonomskipoložajlju-dislovenskikulturiprineslaboljšečase.



Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica jeopostavitvi spomenikapredknjižnicorazmišljala že za 30-letnico pesniko-vesmrti,torejleta2016.PodogovoruzObčinoCerknica,kisejetakratprija-vilanarazpis,skaterimbiuredilipros-torpomembnihNotranjcevnaTaboru,smoseodločili,dapočakamonaza-ključekrazpisa.Projektžalnibilizbran.Lansko letonovembrapase jepo-

novnopokazalapriložnost,sajjeminilotrideset let od poimenovanja takratneobčinske knjižnice po pesniku JožetuUdoviču, ki ga je leta 1987predlagalaObčinaCerknicaoziromapredsedstvoinkoordinacijskiodborpri tedanjiKul-turniskupnosti.Dogodeksotakratpoi-menovali»Tvojabesedaostajaznami«,spodnaslovomSlovesnostobpoime-novanjuknjižniceinodkritjuploščepe-sniku,prevajalcu,borcu,rojakuJožetuUdoviču na rojstni hiši na Taboru. Natakratni prireditvi so sodelovali oziro-mabiliprisotni:Janez Praprotnik,Bo-ris Kralj, Tone Pavček, Janez Gradi-šnik,Janko Moder,Milan Rot…SstraniobčinepaTone Urbas in Marija Pesek.Obeležjenataborskemstolpu,kijetudideloakademskekiparkeMilene Brani-selj, jeslavnostnoodkrilaPepca Udo-vič,vdovapopokojnempesniku.

Brazda na vodi pa naj še dolgo ostaneDanessmolahkohvaležnitistim,kisotakratknjižnicopoimenovalipoJože-tu Udoviču, velikanu slovenske knji-ževnosti, Prešernovemu nagrajencuza pesniško zbirko Ogledalo sanj inSovretovemu nagrajencu za prevodBrochovega romana Vergilova smrt.Udovič,kisejerodilvtaborskemstol-pu,jeravnovCerknicidoživljalnajboljkrutaletasvojegaživljenja:smrtbratca,mame,vpoklicočetavprvosvetovnovojno, lakoto in siromaštvo. Cerkniški

Avtorica: Marija Hribar Fotograf: Ljubo Vukelič

Doprsni kip Jožeta Udoviča (1912−1986)Cerknica se ne more ravno pohvaliti z javnimi spomeniki, saj jih premore le za vzorec. Poglavitni namen spomenikov je ohranjanje spomina na ljudi, ki so pomembno vplivali na našo zgodovino in kulturo; obeležja so del naše identitete, z njimi se krepi lokalna identiteta, pripadnost določenemu območju. Spomeniki na javnih mestih utrjujejo kolektivno zavest, delujejo proti pozabi. Preteklost pa lahko ohranimo samo preko spomina.

tabor je bila njegova doživljenjska ra-na;šeleta1980sovnjegovihdnevni-kihzapisi:»PodolgemčasusemhodilspetpocerkniškemTaboru,videlsemsobo,kjer semživel, videlzameglenomater,gledalsemjoinjokal.Nekajmejetiščalovprsih…«Kot je na odkritju doprsnega kipa

povedala akademska kiparka MilenaBraniselj, se je tegadela lotilaz vsemspoštovanjem,pa tudi zbojaznijo, sajje bilo slikovno gradivo, ki prikazujeUdoviča, precej neuporabno. KiparkisopriizdelavikipapriskočilinapomočUdovičevi sorodniki, predvsem Udo-vičeva sestra Marta Jeglič in nečakBlaž Udovič.Podstavek,kigajenare-dilkamnosekTomaž Avsec,jenarejeniz avtohtonega kamna iz kamnolomaOsojnicanadKalompriPivki.Udovičevkip jevbronulil livarskimojsterBorut KamšekvdelavnicinaVolavljah.Za slovesen začetek prireditve so

zaigrali Notranjski rogisti, potem paspregovorili:županobčineMarko Ru-par,direktoricaknjižniceMarija Hribar,

akademskakiparkaMilenaBraniseljterdramskiigralecAleš Valič,kijerecitiraltriUdovičevepesmi:Odkritje,KomajšeslišimterMeja.PrireditevjepovezovalaVesna Telič Kovač.

Spominski park – naloga za prihodnostVspominskemparkunaTaborubimo-rali dobiti primerno obeležje po dveimeni iz vsakega stoletja. Iz 17. stoletjastatoGregor Červič,duhovnikinzdra-vilec, terAndrej Kobav, teolog, krono-log, astronom.V 18. stoletju sta v temprostoru delovala krasoslovec, zemlje-merec,kartografFranc Anton Steinberg terorganist,avtor izvirneromarskepe-smiJakob Filip Repež.V19.stoletjupaglasbenikFran Gerbičinžupan,državniindeželniposlanecAdolf Obreza.Pomembnoje,dasetudizobelež-

jispominjamovelikihimenNotranjske.Tudinavzvenjetrebapokazati,daima-mo ljudi, ki so oblikovali slovenski inevropskikulturniprostor.Namestonasteganebostorilinihče.



Bloški Valvasor v cerkniški knjižnici Marija Hribar Ljubo Vukelič

VKnjižniciJožetaUdovičaCerknicasmoserazveselilidarilaDomoznanskemuoddelku.ObiskalastanasMilan Meden in Jože KotnikizzaložbeMath,kinamjepodariloriginalnitipkopisromanaJožeta ČampaNamrtvistraži.IzročilnamjetudialbumsfotografijamiznaslovomKjerhišamojegastojiočeta,dokumentevzvezisČampovoobsodboterpor-tretČampe,kigajenapravilslikarKrištof Zupet.JožeČampa(1893,StrmicanaBlokah–1989,Ljublja-

na)jevtetralogijiNamrtvistraži,prvotninaslovLjudjeinzemlja,opisovalpreprostekmečkeljudiinnjihovonave-zanostnazemljo.Njegovjezik jeslogovnobogat,polnnarečnihbesed,pregovorov,rekov,legenditd.Pisateljjenakoncuvsakegaizmedštirihdelovdodalmanjznanebesede,geslainrekla,sajjestem»otelpozabiklenosta-rinskopatinonekdanjeljudskegovorice«.Obsežnodelojevštirihdelih,odleta2012do2015,izdalazaložbaMath.Leta2011jepritejzaložbiizšeltudivideozapisznaslo-vomBrna: listi iz romananaMrtvistražiavtorjevMilanaMedenainJožeta Obreza.

Kulturni dan na Rakeku Nevena Savić Tine Mauer

ŽečetrtoletozaporedrakovškaknjižnicasodelujesKDRakRakekpriorganizacijikrajevneprireditvevpočastitevkulturnegapraznika.ZakulturniprogramsotakokotlaniposkrbelečlaniceženskevokalneskupineCluster.Večerjebilnamenjentudiodprtjurazstavemozaikov,kisodeločlanicmozaičnesekcijedruštva.Lansko leto je njihov program zaznamovala sto-

ta obletnica FranaGerbiča, letos pa so članice pozor-nostnamenileIvanuCankarju,sajbovdecembruminilostoletodnjegovesmrti.Knjižničarkajeobtejpriložno-stiprebralazapispisatelja IvanaMatičiča,ki jenastalobnjegovemnaključnemsrečanjusCankarjemnaRožniku. V pogovoru je Cankar obujal spomine z ljubljanskegagradu,kjerjebilleta1914mesecinpolzaprtzaradisvo-jegapredavanjaSlovenciinJugoslovani.Zadovoljniobiskovalciprispevajopomembenkamen-

ček v našem kulturnem mozaiku. Njihova podpora jenavdih za nadaljnje delo vseh sodelujočih in potrditev, dakulturavnašiobčinišekakoživi.

Plesno tekmovanje Opus 1 Samo Oleami Matija Lukič

LetošnjiOpus 1,kigaorganiziraJSKD RS,sejeznaslovom»Včerajšnjidneviplešejozmenoj«poklonilUnescovemuletukulturnedediščine.Natotemosomladiplesalciustvarilipetnajstavtorskihsoloplesovinduetov,kisojih27. in28. janu-arjapredstavilina predizboruv PlesnemforumuCelje.Štirinajstminiaturksejepredstavilo iz KIDPlesonoga(mentorica Jelena Oleami)inenaminiaturkaizKDRakRakek(men-toricaTeja Novak).Na državniOpus 1, ki jepotekal 17.in18. februarjav Španskihborcihv Ljubljani jebilouvr-ščenihpettočkiz KIDPlesonoga.Julian Tanze (na foto-grafiji)jeodplesalsvojovečnacionalnoidentitetov točki»Multikulti– to sem jaz« (bron).MiniaturkiHane Obre-za»AccumulationReset«(bron)inTinkare Plos»Vpisaniv telo«(zlato)staseposvetilikulturnidediščinisodobne-gaplesa.MiniaturkaKarle Levec»Velikanočpo druga-če«(srebro)sejehumornopoigralas tematikoVelikeno-či.DuetDominike UrbihainTinkarePlos»Padle«(zlato)po motivihpesmiKarlaDestovnikaKajuhase jesoočals temožalovanjaza izgubljenimi svojci.Obezlati točki31. marcačakamednarodnotekmovanjev Celju.



Otok, naš nekdanji dom Marija Hribar Ljubo Vukelič

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je svoje dvajsetletnoraziskovalnodelopredstavilRajko Modic,avtorknjigeOtok,našnekdanjidom,spodnaslovomKronikaMartinovihinLu-kovihizvasiOtoknaCerkniškemjezeru.Kotjepovedalav-tor,njegovekoreninepoobehstaršihsegajonaOtok,sampanibilrojenvtejvasi.Glavnaspodbudapridelujebilaže-ljapopoznavanjurodbine.PolegprikazaLukoveinMartino-verodbinetersorodstvenihrazmerijsovknjigipredstavljenitudivasOtok,kijevosnovisestavljenaizštirihcelihkmetij,šolstvovvasi,življenjeOtočanov.Vknjigo jevključil raznezgodbiceinanekdote–nesamozOtoka–,temvečtudiizsosednjihvasi.Knjiga,kiobsega331strani,prinašapomem-bnodokumentarnogradivo.

Knjiga ne grize Marija Gabrejna Kraševec Jurij Kraševec

Februarja smo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica pra-znovaliprvoletodelovanjabralneskupineKnjiganegrize.Vokviru skupine se bralci enkratmesečno v sproščenemvzdušju pogovarjamo o izbrani knjigi, svojem doživljanjuzgodbeinodnosudoprebranega.Kljubpomislekom,kakovsvojnatrpaniurnikvključitiše

branje,sočlanibralneskupineugotovili,dasibreztežavlah-kodovolimotudipobegvsvetknjig.Branjenamponujano-vedimenzijeinneodkritesvetove.Čezravendodamoše,daobbranjupozabimonastresendan,potemjetopravzapravodličnaprotiutežstresnemuurniku.Naslednjesrečanjebovponedeljek,12.marca,ob19.uri,

kobomogovorilioTavčarjeviVisoškikroniki.

Ljudska je kul Rebeka Hren Dragolič Borut Kraševec

GlasbenitrioPotrica,kigasestavljajoRebeka Hren Dragolič,Mateja Klavžar in Tone Rot,jebilizbrannarazpisuJavnegaskladazakulturnedejavnosti(JSKD)znaslovom»Ljudskajekul«.Ksodelovanjusobilipovabljenisolisti,dueti,vokalne,inštrumentalneinvokalno-inštrumentalneskupine,kibinazanimivnačinpoustvarjaleglasbenoizročiloingainterpreti-ralezavtorskimpristopom.ŽirijavzasedbiJanez Dovč,Ro-meo Volk in Goran Krmacjenagradilaštiriinterprete.MednjimijebilatudiPotrica.Nagradajebilaenodnevnadelavni-ca,nakaterismosepodvodstvompriznanegainstrumenta-listainskladateljaJanezaDovčapobližjespoznavalistema-tikamiimprovizacije,aranžiranja,skupinskeigre,zvočnostiinsozvočnosti,ritmainharmonije.

Čas območnih srečanj Maruša Opeka Ljubo Vukelič

Pomladjevsakoletočastudizaobmočnasrečanja,kijihpri-rejaJavniskladzakulturnedejavnosti(JSKD).Že20.marcasebodovLoškidolinisrečalipevciotroškihinmladinskihzborov.Organizator, JSKDOICerknica, pričakuje 400 nastopajočihpevcevinpevk,vdvanajstihzborih.»Kerjeevropskoletokul-turnedediščine,jeletošnjatemaljudskapesem,zzborčkipabodosodelovalepevkeljudskihpesmi,«pojasniJožica Mlinar,vodjaobmočneizpostave.RevijobospremljalTomaž Pirnat.VKulturnemdomuCerknicabodo28.marcagostovale

otroškegledališkeskupine.»PrijavljenesoskupineizStaregatrgaterpoenazRakekainizCerknice,«poveMlinarjeva.Pritempozori,dasozaradivelikegaštevilaudeležencevprire-ditvezaprtegatipa.


Notranjci na olimpijskih igrah Miha Jernejčič

NaolimpijskihigrahvPjongčangusmodržalipestitudizadvašportnikaizobčineCerknica.Jan Urbasjebiledenvidnejšihčlanovslovenskehokejskereprezentance,kijenavdu-

šilazzmagamanadZDAinSlovaško.Za»rise«jenatekmovanjuzadeldvagola,prvega,s katerim je Slove-nijazačelapreobratproti Američanom,inzadnjega, skate-rimso»risi«povedlina tekmiprotiNor-veški.Izjemenrezultatje

uspeltudiUrški Poje,dvajsetletni biatlonkiiz Lipsenja, ki treniravsmučarskemklubuLoškadolina.Šedveletinazajjegovorila,dajeudeležbanaolimpijskihigrahnjendol-goročnicilj,kipagajehitroizpolnila.Polegtegajena-seopozorilana15-kilometrskipreizkušnji,kojezodli-koopravilastrelskideltekme(zadelajevseh20tarč)inosvojilaizvrstno12.mesto.

Šport

Avtor: Miha Jernejčič Fotorgraf: Ljubo Vukelič

Na skate parku se rojevajo nove akrobacijeSkate park v Cerknici je lepo zaživel. Ob lepem vremenu, včasih pa tudi ob malo slabšem, se na njem zabava množica mladih. Med njimi so tudi Vid Štembal, Nik Gornik in Miha Mramor. Fantje so zadovoljni, da imajo možnost uporabe skate parka.

Urška Poje je osvojila izvrstno 12. mesto. ( Matej Družnik/DELO)

Urbas je eden vidnejših članov hokejske reprezentance. ( Matej Družnik/DELO)

Prav takopa,da imajoprostorza svojeudejstvovanje.Trikesonamrečzačeli izvajati»naulici«,vzapuščenihstavbah,na javnihpovršinah, karpamarsikomunibi-lopogodu.Pravzatososeodločili,daseodpravijonaobčinoinseskušajodogovoritizaprostor,kjerbilahko vmiruinvarnoizvajalisvojevragolijeterizpopolnilisvo-jeveščinenaBMX-u,skirojuinrolki.20-letniVid Štembaljeedenboljšihizvajalcevtrikov

nakolesuBMXvSloveniji,sajmujekotprvemunasvetuuspeltrik,kigajesampoimenoval»helikopterček«.»Iz-gledatako,davzrakuvsezavrtišza360stopinj,«pravi.Torejsezavrtišsamskolesom,medskokompazavrtiššekrmilo.Med uporabniki parka prednjačijo mladi na skirojih.

Zatoprevoznosredstvostaseodločilatudi14-letniNik GornikinletostarejšiMiha Mramor.Odločitevjepadla,kersoimeliskirojetudiprijatelji,trikegledatanaspletnihstra-nehinjihskušataizvajati,sevedapasevmesposkušatadomis-lititudinovih,šeneizvedenihakrobacij.Nikselahkopohvali zdosežkom,dajeenegaizmedtrikovizvedelprvivSloveniji.Fantje svoje dosežke beležijo s kamero in objavljajo

na družabnihomrežjih.Medtem ko je v tujini od takšnihšportovmogočetudiživeti,vSlovenijišenisonatakovi-sokemnivoju.Upajo,dabodonjihovivideoposnetkiopa-ženi in posledično tudi donosni. Prav po zaslugi svojih

videoposnetkov jeNik prišel v ekipo skiroji.si, zelo velikoštevilo ogledov pa imajo tudi akrobacije Vida Štembala.»Pravkar pripravljam video Next level, kjer bom pokazalobesvoji strasti,BMX inkalisteniko, to je treningz lastnotežo,«praviVid.»Naneknačinseaktivnostidopolnjujeta,«pravi, sajpriBMX-uprideprav tudidobrafizičnapriprav-ljenost.Priobehšportihpajevodiloinovativnost,adrena-lin,nareditinekaj,kardoslejniuspelošenikomur,innatanačinpremikatimejesvojihzmožnosti.


Šport

Kegljači postali državni prvaki Miha Jernejčič Ljubo Vukelič

Ekipa cerkniških kegljačev v sestaviDomen Špeh,Gašper Mlakar, Gašper Urbas in Simon Mišič je tako na turnir-juvPivki3. februarjakotdanpoznejena turnirjuvdoma-čiCerknicipodrlanajvečkegljevinzanesljivoosvojilaprvomestomedkadetivstarostido18let.ZaskupnovečkotstokegljevsočlaniprehiteliekipoizPostojneinsetakoveselilinaslovadržavnihprvakov.Druga ekipa cerkniških kegljačev (Urban Snoj, Jure

Gornik,Jordan Lekše in Nal Borštnik)jeosvojilapetome-sto,medkegljačicamivististarostnikategorijipasoCerkni-čanke osvojile četrto mesto. Kegljale so Ajda Ule, Gaja Kolarič,Kristina Logar in Nuša Leskovec.

NAVIJAJMO ZA NAŠE!KEGLJANJEKegljišče Cerknica

9. marec ob17.30–BrestCerknicaII(ž):Kočevje

17. marec ob14.00–BrestCerknicaI(ž):Impolob17.30–BrestCerknica(m):Gorica

KOŠARKAŠportna dvorana Cerknica

10. marec ob19.00–KKCerknica:KKZagorje

31. marec ob19.00–KKCerknica:PreboldVrtinePalir

NOGOMETNogometno igrišče Cerknica

24. marec NKCerknica:NŠAnkaran

Nogometno igrišče Rakek24. marec NKRakek:NKPlamaPodgrad

NAMIZNI TENISŠportna dvorana na Rakeku

24. marec ob10.00–PPKRakek:NTKPreboldob16.00–PPKRakek:NTKTempo

ŠPORTNI SEMAFORKEGLJANJEKK Brest Cerknica, člani, 1. A-liga14 tekem, 2 zmagi, 1 remi, 11 porazov, 10. mesto

27. 1. 2018 Brest:SijAcroni2 : 6

10. 2. 2018 Brest:ProteusI2 : 6

17. 2. 2018 Litija2001I:Brest3 : 5

KK Brest Cerknica, članice I, 1. A-liga14 tekem, 7 zmag, 7 porazov, 5. mesto

27. 1. 2018 BrestI:Miklavž5 : 3

10. 2. 2018 BrestI:Proteus5 : 3

17. 2. 2018 Triglav:BrestI7 : 1

KOŠARKAKK Cerknica, 4. SKL-zahod8 tekem, 7 zmag, 1 poraz, 1. mesto

3. 2. 2018 Cerknica:LesdogKočevje74 : 62

8. 2. 2018 CugeljoknaIvančnaGorica:Cerknica63 : 75

NAMIZNI TENISPPK Rakek, 2. Slovenska namiznoteniška liga14 tekem, 6 zmag, 8 porazov, 6. mesto

3. 2. 2018 NTKLogatec:PPKRakek5 : 4


Mladi mladim

Kip Maksima Gasparija Berta Klun Mrak Ljubo Vukelič

135.obletnicorojstvaMaksima Gasparijasmonapodružnič-niosnovnišolivBegunjahobeležilisprireditvijo,nakaterisosodelovali učenci.Oumetniku sta spregovorila ravnateljicaBernarda Dolničar in Marjan Manček,kijebilpobudnikpo-imenovanjašolepoGaspariju.ŽupanMarko Ruparjeodkrildoprsnikip,pravtak,kotgavaščaniSelščkapoznajoženekajlet.Vsodelovanjuzlokalnoskupnostjosejenamrečporodi-laideja,dakip,kigajezasnovalaakademskakiparkaMilena Braniselj,dobimestotudinašoli.Priuresničitviidejesosode-lovališepredstavnikkrajanov–Martin Košir,arhitektMarjan Loboda,Robert Kužnik in Jože Meden. Finančno sta naspodprliObčinaCerknicainkrajevnaskupnost,opravljenegapajebilotudivelikoprostovoljnegadela.

Prireditev ob kulturnem prazniku Anita Štritof Malc Mojca Mele

Vtorek,6.februarja,smonapodružničniosnovnišoliMaksimGaspariBegunjesprireditvijoobeležiliprihajajočkulturnipra-znik,Prešernovdan.UčencisosenavelikegapesnikaFran-cetaPrešernaspomnilizrecitacijaminjegovihpesmiinkratkopredstavitvijonjegovegadelainživljenja.ObzaključkuGerbi-čevegaletapasosespesmijopevcišolskegazborapoklonilitudiCerkničanu,skladateljuinpesnikuFranuGerbiču.Dram-ska priredba Prešernove romance o Turjaški Rozamundi jeprireditevspomočjoplesa,petjaininštrumentalnihvložkovzaokrožilavzaključenoceloto invseobiskovalceprireditveponovnoopomnilanabogastvoslovenskegajezika.

Tretje bralno popoldne Darja Andrejčič

Na predpraznično sredo, 7. februarja, smo v knjižnici OŠNotranjski odred Cerknica ponovno organizirali srečanjeljubiteljev knjige.Tudi tokrat senas jezbralomalo–zgoljpet.Kljubtemusmopoklepetalionašihnajljubšihknjigah,pa tudi o filmih, ki so bili posneti po predlogahnekaterihpredstavljenihknjig.Spomočjopantomimesmonatosestavljalinaslovemla-

dinskihknjig,siknjigeogledali,nekaterepasosiučencituditakojizposodili.Vmessmovpletlišenašemalesiveceliceinsepoigralizugankami,kisoseskrivalepodskupnimnaslo-vom»Knjižnimoljniedinaživalvknjigah«.Druženjesmosipopestrilizizmenjavoknjigvnašiminimenjalniciinizdelalidružabnoigrougasnisonceterseznjotudipozabavali.

Glasbeniki iz Loške doline v Grahovem Maruša Opeka Ljubo Vukelič

Vpoklonslovenskemukulturnemupraznikusonapodružnič-ni šoli vGrahovempripraviliprireditev.Šolska telovadnica jebilapolnadozadnjegakotička–takostaršev,kisospremlja-lisvojeotroke,kotkrajanov,kisosipopestrilipredvečerpra-znika.ŽenekajletšolapripripraviprireditvesodelujesPihal-nimorkestromKovinoplastikeLožizLoškedoline.Tudiletosje stradicijonadaljevalainmedsepovabiliglasbenike,kijihvodidirigent Tadej Jerman.VprvemdelusoseučenciFrancetuPrešernupoklonilizuprizoritvijoLepeVide,šolskizborjeza-pelnekajpesmi,potempasodvoranonapolnilizvokiorkestra.ZbranejenagovorilaMeta Polovič,vodjapodružničnešole.


Nujnost rednega prezračevanjaNemoremopa iz notranjih prostorov odvesti vse odveč-nevlageskoziovojzgradbe.Rednoprezračevanjejenujno.Štiričlanskadružina s tuširanjem, kopanjem,pranjem, lika-njem,kuhanjeminznojenjemdnevnoupari10do15litrovvode.Tokoličinovlagejeteoretičnoinpraktičnonemogo-čevsakdanodvestiskozizidove,tudičesostenegole.Ste-nebrezometovinfasadeodvedejoodtridoštiriodstotkevode, izoliranesstiroporomodenegadodvehodstotkov,izoliranezmineralnoizolacijopaod dvehdotrehodstot-kov vode.Dodatnonaravno, prisilno ali kombiniranopre-zračevanjejenujno,sajz njimodvedemonad95odstotkov»proizvedene«vodneparevprostoru.

Avtor: Lucijan Batista Fotograf: Ljubo Vukelič

Hiša naj dihaStarejše hiše, s starejšim stavbnim pohištvom, niso »dihale«, ampak »puščale«. Skozi netesna mesta je bila hiša »prezračevana« ne glede na to, ali smo odpirali okna ali ne. Novejša gradnja, pravilna vgradnja stavbnega pohištva in kakovostna izolacija netesna mesta odpravijo in hišo »zatesnijo«.

Za ohranjanje kvalitete bivanja moramo bivalne prostorenujnoprezračevati.Vlagi,kiseustvarjavprostoru,moramoomogočiti,daseodvajavokolico.Tojiomogočimozdifu-zijskoodprtofasado,prikaterisigradbenimaterialisledijoodznotrajnavzvenzenakoaliboljšodifuzijskoprehodnostjo.Takovlaga,kipotujestoploto,neostajavposameznihslojihfasadnegasistema.V kolikorjematerial,kipredstavljaparnooviro,nameščennazunanjistrani,sevlagavoblikikonden-zatanabiranatemslojuinvlažiizolacijo.Navlaženaizolacijapanemoreopravljatisvojefunkcije.

Paroprepustnost in vodoodbojnostTežavnebo, čebodo lahke konstrukcije nanotranji stra-niopremljenesparnooviro,ki imasedemkratvečjovred-nost sd kot zunanji paroprepustni sloj. Če je to razmerjemanjše,jevstenimožnakondenzacija.Skorajzavsefasad-nesistemevelja,dapridev zimskemčasuna mejnipovr-šinimed določenogradbenopodlago(opeka,plinobeton)intoplotnoizolacijodo kondenzacijevodnepare,kipasev letnemobdobju izsuši.Sopa fasadni tanko-slojnisistemiz vgrajenimiploščamiiz ekspandirane-gapolistirenav kombinacijiz akrilnimiinsilikonskimizaključnimiometi za paromanj prepustni kot siste-mis ploščami iz mineralnihvlaken.Paroprepustnostcelotnega konstrukcijskega sklopa je tako odvisnaodparoprepustnostimaterialov,karposebejveljazaosnovneinzaključnefasadneomete,kimorajoimetidvevečinomanasprotujočisi lastnosti–bitimorajodobro paroprepustni in tudi vodoodbojni. Paropre-pustni sistemi soprimernizanovogradnje, lahkopajihuporabimotudipri poznejšivgradnjitoplotneizo-lacije.Objekt se lahko izsušuje šepokončanigrad-nji in žedokončanih tlakih,ometih in fasadi. Sistemustrezavsestrožjimstandardomspodročjatoplotnezaščiteinokoljevarstvenimzahtevam.Najboljeje,dadifuzijopreverimoz izračunom,kimorabiti izveden vskladuzveljavnimstandardomSIST1025.

Več informacij:Energetska svetovalna pisarna Cerknica, vsak ponedeljek. Potrebna je predhodna najava na telefonski številki 01 709 06 10 ali po elektronski pošti [email protected].

Kaj je paraprepustnost? Paroprepustnostoziromakoeficientdifuzijskegauporaµ pove,zakolikojeodporpriprehoduvodneparepridoločenemmaterialuvečjikotprizraku,kiimavrednostm=1.Nižjajevrednostm,boljšajeparoprepustnostmateriala.Paroprepu-stnostpolistirena(stiroporm=25–40)jeizboljšanasperforacijotoplotno-izolacijskeploščegledenanjenodebelino.Z izbiro primernega premera in gostote luknjic na enoto površine je dosežena odlična paroprepustnost

(m=10–15).Vpraksijemordaparoprepustnostnekolikonižja,kersedoločenapovršinatoplotno-izolacijskihploščozi-romaluknjicvnjejpokrijezlepilom.Kokoeficientdifuzijskegauporapomnožimozdebelinomateriala,dobimo»sdvrednost«,kinampove,kolikšnaje

debelinaoziromaupornostzraka,skozikateregamorapreitivodnapara.Primer:Čeje sdvrednostnekefolije5,topo-meni,dajenjenaprepustnostzavodnoparoenakovrednapropustnostipetihmetrovzračneplasti.

EnSvet Cerknica svetuje


Notranjski regijski park

Raziskovalci postali graščaki Dejvid Tratnik NRP

Devetnovegaznanjaželjnihosnovnošolcevsejemedzimskimipo-čitnicamiudeležiloraziskovalnihpočitnic,kijihjeod19.do21.febru-arjaorganiziralNotranjskipark.Prvidansosiotrociogledaliostan-kenekdanjegameniškegagraduLoškopriCerknici,kijebilznanpoogromnemvodnjaku,obdanimz rezanimkamnom.Naslednjidansootroci obiskali nekdanji dvor Karlovec, ki je nastal na zavarova-nempomoluvJamskemzalivu in jeobvladovalcelotnozahodnopolovicoCerkniškega jezera.Zadnjidanpočitnicsmokončnodo-čakalilepševreme.IzpredkmetijeTekavčaogradasmoseodpravilidoostankovnekdanjegagraduŠteberk,vkateremjestanovalazna-naŠteberškagospoda.Zaobnovitevznanjasmotudisaminaredilikardvasneženagradova.Otrocisobilikljubmrzlemuvremenunadpočitnicaminavdušeniinobljubljajo,dasepoletiponovnovrnejo.

LIFE STRŽEN na spletu Katarina Mikulić NRP

Končnojoimamo–spletnostranprojektaLIFESTRŽEN!Nanaslovulife.notranjski-park.silahkotakoobiskovalcivslo-venščini inangleščinidobijopodrobnejše informacijeoprojektu,pomenurenaturacije,skrivnostnipticibobnarici ter o tem, kaj projekt prinaša lokalni skupnosti. V prihodnje bomona strani tudi redno objavljali novice o dogodkih innovostihnaprojektuLIFESTRŽEN.

Delavnica obrezovanja drevja NRP

Zaradivelikegainteresabomoobkoncukoledarskezimetudiletosorganiziralidelavnicorezainceplje-nja sadnegadrevja.Delavnicobo vodil diplomira-ni inženiragronomijeMarko Cvetko, kibonajprejpredstavilrazlikomedzimskoinpoletnorezjo,go-jitvene oblike, rodni les, osnovne zakonitosti ra-sti in vpliv na rast poganjkov. Teoretičnemu delubosledila šepraktičnadelavnica, ki seboodvijala vsadovnjakuNotranjskegaparka.Termintebodo-govorjennapredavanju.


Občni zbor PD Cerknica Štefka Šebalj Mikše Nada Založnik

Uvod v občni zbor Planinskega društva Cerkni-cajebilkulturnoobarvan.MehjeraztegnilMiha Mramor, kontrabantarsko pesem pa je recitiralMitja Fajdiga.Vpreteklemletujebiloizvedenih32pohodov,

kisejihjeskupnoudeležilo554pohodnikov.Na-jodmevnejši je bil tridnevni pohod po Velebitu.Društvo je bilo zastopano še na petnajstih gor-skihtekih.PlaninskodruštvoCerknicajebilovpreteklem

letu prvo planinsko društvo, ki se je udeleži-lonatečajaMojareka.si2017, inmed33različni-midruštvi,organizatorjičistilnihakcij,kipotekajopoSlovenijivposrednialineposrednibližini rek,osvojilotretjemesto.Markacistisolaniopravili291urprostovoljnega

dela.MeddrugimsoobnovilimarkacijeevropskepešpotiE6odLužarjevdovrhaVelikegaSnežnika.Markiranjeplaninskihpotisopredstavilituditretješolcem,kisoučilnicozamenjalizanaravonaSlivnici,pomagalisoočistititudivhodvCoprniškojamo.Društvojevpreteklemletu,vskloputematskihnedelj,sodelovalozNotranjskimregijskimparkom.Pripravilojepohod

kVelikiKarlovici.ObzaključkuzborajebilŠtefki Šebalj MikšepodeljensrebrničastniznakPlaninskezvezeSlovenijezazaslužnoinus-

pešnodelovplaninskiorganizaciji.GospodTineSchein,predstavnikNotranjskegaregijskegaparka,ječlanompredstavilzanimivaarheološkanajdiščainnjihovenajdbevbližnjiindaljniokoliciintakozaključilprijetenvečer.

Avtorica in fotografinja: Štefka Šebalj Mikše

Od Zelš do TržiščaZima se bo kmalu prevesila že v pomlad, kar je kot nalašč za sprehod po gozdni cesti od konca vasi Zelše do Tržišča na začetku Dolenje vasi.

Nadesnistrani,ženazačetkupoti,lahkovidimogolokame-nje,kijeostalopovremenskiujmi,nalevistranipavelikče-belnjak,kinasopomni,dabomoletos,20.maja,prvičpra-znovalisvetovnidančebel.Žesmoblizucerkvesv.Volbenkainzastavimosiuganko–alijenasipobkanalupodcerkvijodeločloveškihrokaliigranarave.Karhitrozatemnaslahkozmotišumenjeodtekajočevode,ki jenikakornemoremotakojzagledati.Izvelikecevi,narobusestojasmrek,priteka

Ideja za izlet

vodainpadavudornico.ZdrugestranipritečepotočekizPodskrajnika.Nobenegapožiralnikanivideti,vodašerahlozaokrožipodnuudorniceinodidepodzemljo.Vrnemosenacestoingremonaprej.Nanašidesniuzre-

movelikostezicgozdnihživali,kizravninskihMandrijhitijovišječezcestonaLisično.Obrobugozdaježepolnocve-točihtelohovinzvončkov,kitužejanuarjaoznanjajobliža-jočosepomlad.Nalevistranizagledamomanjšemeandre,kjervodakončasvojopotokrogdvehkamnovinkdove,kjejozopetprične.Šemalopasmožepriobjektudruštvaljubiteljevnarave,

konj in tradicije,znanimpod imenomLovrenc.Navedenodokazujejokamnitakoritaobrobuparkirišča,kisojihčlanidruštvaohranilivspominnakonjskestaje,kisobileodstranjene z nekdanjo vojašnico v Podskrajniku. Na začetkuDolenjevasiješevednodominantnazgradbanekdanjeoljarne,kjersetudiobrnemoinpoistipotivrnemodoizhodišča.


Fotografijajebilaposnetaleta1955predKonjedicevohišonaMaligasi.Na klopi sedi Ivanka Konjedic, kipestujemucoMoniko.FotografijojeposnelBertoVouk.IvankaKonjedic, rojenaDebe-

vec, po domače Kahnetova, jebila rojena 1872 pri Svetem Ro-ku.ZelomladaješlaslužitvTrst.IzTrstapasejeodpravilakboga-tidružinivAleksandrijo,kamorje v tistemčasuodšlomnogo slo-venskih deklet. Oprijelo se jih jeimealeksandrinke.Ivanka je tam spoznala egip-

tovskega bogataša Abeta. Želelasejeporočitiznjim,pajidoma-činisodovolili,kerbimoralapre-stopitivdrugovero.Vendarježi-vela pri Abetu do njegove smrti.PoAbetovismrti,koji jezapustilvelikopremoženje,sejebogatavrniladomovvCerknico.PoznejesejeporočilazRudolfomKonjedicem.Rudolfje

bildomaizKanalapriNoviGorici.Tamjeimeltovarnosto-lov,vendarkotpodjetnikniimelsreče,sajjeskorajvseženi-nopremoženjezapravil.IvankajezAbetovimdenarjempostavilanaMaligasiveli-

kohišo.GradbenimojsterRonkojenaredilnačrtzanjoinjotudizgradil.Obhišijeimelaveliksadovnjakterlepourejenogredo.GredojijeskrbnourejalsosedKržičevJože.IvankaKonjedicjeradapripovedovalaosvojemživljenju.

NikolinimoglapozabitisvojegaAbeta.Pripovedovalaje,dajeegiptovskikraljFarukvečkratobiskalAbetavAleksandriji.VCerknicojepripeljalalepootomano(takojijereklaona),nakaterijesedelFaruk,kadarjebilprinjihvEgiptunaobisku.

Duh nekega drugega časa

Avtor: Dušan Gogala Vir: stareslike.cerknica.org

1955 – Cerknica, Ivanka in Monika

RudolfaKonjedicasopreddrugosvetovnovojnoustreliliItalijaninaitalijanskistraniRakovegaŠkocjanaingavrglisces-tevglobinoMaleganaravnegamostu.PokopanjevPostojni.PoIvankinismrti1.aprila1961jebilvnjenihišinekajčasa

otroškivrtec,nekajčasatudiknjižnica,SIS-i,mladina,tabor-nikiitd.Zdajhišouporabljajodruštva.

Hiša na Gerbičevi 32 danes ( Ljubo Vukelič)

Berto Vouk, zbirka: Dušan Gogala


Fotoreportaža

Fotograf: Ljubo Vukelič

Butalska veselicaPustni teden je v Cerknici znova postregel z množico prireditev, ki so razveseljevale ljudi od blizu in daleč. V Pustnem društvu Cerknica so znova dokazali, da se trud in zanesenjaštvo poplačata tudi s podporo obiskovalcev.

Župan na Žaganju babe oblast preda Butalcem.

TV Čohovo – uradni butalski TV-program, na katerem lahko gledalci najdejo vse, razen tistega, česar ne.

V Galeriji Krpan so razstavili portrete in risbe pokojnega umetni-ka in avtorja pustnih likov Milana Rota.

Pisan svet pravljičnih junakov na otroški maškaradi v cerkniški športni dvorani.

Pust je tudi pomemben družaben dogodek. Pepelnična sreda je v Cerknici dan žalovanja.


Slivniškipogledi

GlasiloObčine

Cerknica

Razgibajmo možgane

Avtor križanke: Vladimir Milovanović, Najeto pero

Nagradna križanka

SPOŠTO-VANJEKOGA

ETIOPSKIATLETBIKILA

BELO VINOIZ GORIŠKIH

BRD

ARMENSKISKLADAT.

HAČA-TURJAN

SITNEŽ,SITEN

ČLOVEKPRISTA-NIŠČE

GOSTLJATAJED KOTPRILOGA

RANO-CELNIK

NERAZ-LOČNO

NAPISANAČRKA

PREPIR,KREGANJE

PRVOTNIPREB.

PIRENEJ-SKEGA

POLOTOKA

OP. PEVKAPOLAK

ZVEZDAS. NEBA

AVST. POLIT.KURZ

KORALNIOTOK

FOND,PREMO-ŽENJE

PEVKAKOHONT

KLUB, KITEKMUJE

V LIGI

FR. PISAT.(GERMAINE)

SLIKARKAKOBILCA

SL. PESNIK(BRACO)

MAJHENZAJEDAVEC

UMETNASNOV ZA

LEPLJENJEIN IZOLACIJO

JUDOVSKIUČENJAK

(BEN JOSEF)

ASTAT

PREBIVAL.DUNAJA NJORKA

KRIVAČRTA

GL. MESTOANGOLE

ZVEZDA,KI ZAŽARI

PAPEŽEVPOSLANEC

ROD,NAROD

SLAVKOKOTNIK

KRAJ PRIVELIKIHLAŠČAH

UROŠLAJOVIC

ALP. SMUČ.DREV

SLADEKJUŽNISADEŽ

MAJHNARUTA

OPOMBA

RASTLINAZAJČKI

ROKOVSKIŽANR

VRBA IVA

PEVKAGRADIŠEK

PALUBALADJE

OTOK VNOTRANJIHHEBRIDIH

KREPAKMOŠKI

REKA VRUSIJI

METAMOR.KAMNINA

RIBIŠKAVRVICA

TINEOREL

FR. SKLAD.(FRANCIS)

SL. PESNI-CA (MAJDA)

SREDINAŠČITA

ZADNJICA

ALPSKASMUČARKA

ŠTUHEC

SLOV. PES.(JANKO)

OLIVERTWIST

IZDELKIIZ CINKA

SREDSTVOZA OMRT-VIČENJE

Rešitevprejšnjekrižanke(vodoravno):LAKOMNICA,AMORTIZER,ZAZA,TRST,BUTALSKA,ERIK,RAZUM,O

SBORN,ISKRILO,TRUBADUR,EA,LOT,MAROF,PIRA,KOMI,

AGERAT,LOGOR,EK,RAK,LAL,JAMAJKA,VESELICA,TEN,KANAL,AZILANTKA,LACI,JANI,OMAR,ERAK..Težjebesede:ABEBE,AKIBA,O

DOLIN,STAEL.

Geslokrižanke(izpisanonaosenčenihzelenihpoljih)napiši-tenadopisnicoinpošljitenanaslov:Slivniškipogledi,Cesta4.maja53,1380Cerknica,spripisom»Nagradnakrižanka«[email protected], imezadevenajbo»Nagradnakrižanka«.Rešitvebomovuredni-štvusprejemalido26. marca.

Trijeizžrebaninagrajencibodoprejelinagrade,kijihprispevapokroviteljtokratnekrižanke,KmetijaMihelčičizGrahovega:

1. nagrada:bonvvrednosti15evrov,2. nagrada:bonvvrednosti10evrov,3. nagrada:bonvvrednosti5evrov.

Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številkiSlivniškihpogledov, ki izide v začetkuaprila.Nagrajenci innagrajenkefebruarskekrižankeso:

1. nagrada: pustnamajica po izbiri,Marija Debevc, Unec 94b,1381Rakek,2. nagrada: pustnamajica po izbiri, Ivana Orel, Bračičevaulica12,1380Cerknica,3. nagrada:pustnamajicapoizbiri,Sabina Pirman Kočevar,SvetiVid21,1380Cerknica.

NagrajencilahkonagradoprevzamejovprostorihTICCerkni-ca,nanaslovuTabor42,1380Cerknica.


Napovednik

Vsak torekLikovna delavnica ZaotrokeodčetrtegadoosmegaletastarostiPrijavena051310764Od17.00do18.00GalerijaMartinKrpanCerknicaAndrejaGorjanc,akademskaslikarka

5. marec–30. marecZbiranje starega papirja031806546(SimonPetrič)Zabojnikbostalpredžupniščem

vCerknici. SkavtiCerknica

9. marec–9. aprilRazstava Marjana MančkaKarikature,ilustracije,stripiVčasuurnikaknjižniceRakekKnjižnicaRakek KJUC

12. marec–7. aprilIrena Luick – razstava unikatnih glinenih izdelkovVčasuurnikaknjižniceRazstavnavitrinavknjižniciCerknicaKJUC

Do sobote, 7. aprila Razstava fotografij Andreje PeklajVčasuurnikaknjižniceCerknicaKnjižnicaCerknica KJUC

Petek, 9. marecPomladni dežnikPravljičnauricazustvarjalnodelavnicozaotrokeodčetrtegaletastarostiPrijavena017091078 Ob17.00KnjižnicaCerknica KJUC

Sobota, 10. marecSNG Drama Ljubljana: Ponorela lokomotivaGledališkapredstavaZaGledališkiabonmainizven.

Vstopnina14€ Ob20.00 KulturnidomCerknica KulturnidomCerknica

KD Menišija: 220GledališkapredstavaOb19.00 Kulturno-družabno

središčeMenišijavBegunjah(gasilnidom) KDMenišija

Nedelja, 11. marecFilmarija: Fant z oblakiVstopnina:3€Ob17.00 KulturnidomCerknicaKulturnidomCerknica

Ponedeljek, 12. marecBeremo: Ivan Tavčar – Visoška kronika BralnaskupinaKnjiganegrizeOb19.00 KnjižnicaCerknicaKJUC

Torek, 13. marecPravljična urica z ustvarjalno delavnico ZaotrokeodčetrtegaletastarostiOb17.00 KnjižnicaRakekKJUC

Sreda, 14. marecBrezplačno karierno svetovanjeSodelovanjezLjudskouniverzoPostojnaOb12.30 Točkamoči,Čabranska

9,Cerknica Točkamoči

Skupina za samopomočSrečanjeskupinezapomočsvojcemoseb,obolelihzademenco040458015 Ob17.00CenterstarejšihCerknicaDeos,CenterstarejšihCerknica

Pravljična urica z ustvarjalno delavnico ZaotrokeodčetrtegaletastarostiOb18.00 KnjižnicaRakek KJUC

Beremo: Herman Koch – VečerjaSrečanjeBralnegaklubaOb18.00 KnjižnicaCerknicaKJUC

Četrtek, 15. marecBralno srečanje DruženjeobbranjusstanovalciCentrastarejših–DEOSOb11.00 KnjižnicaCerknicaKJUC

Rez in cepljenje sadnega drevja UvodnadelavnicapodvodstvomMarkaCvetkaPrijavenainfo@notranjski-park.si

Cenadelavnice:10€Ob18.00 NRP,Tabor42 NRP

Sobota, 17. marecBrezplačen ogled Križne jame do I. jezeraDanodprtihvratzaobčaneobčinCerknica,LoškadolinainBlokePotrebnajepredhodnanajava

[email protected] 041632153. Ob15.00in17.00VhodpredKrižnojamoDruštvoljubiteljevKrižnejame

KD Menišija: 220GledališkapredstavaVstopnina:6€Ob20.00 KulturnidomCerknicaKulturnidomCerknica

Sreda, 21. marecMiklavž Komelj: LiebestodBranjeinpogovorobsvetovnemdnevupoezijeOb19.00 KnjižnicaCerknicaKJUC

Četrtek, 22. marecČIV-ČIVPravljičnauricazustvarjalnodelavnicozaotrokeodčetrtegaletastarostiPrijavena017091078Ob17.00 KnjižnicaCerknicaKJUC

Izdelovanje velikonočnih okraskovBrezplačnodelavnicovodiakademskaslikarkaAndrejaGorjanc.Obvezneprijavena

[email protected] Točkamoči,Čabranska


Dejan Ogrinec: AljaskaPotopisnopredavanjeOb19.00 KnjižnicaRakek KJUC

FoxtrotCelovečernifilmVstopnina:4€Ob20.00 KulturnidomCerknicaKulturnidomCerknica

Petek, 23. marecČIV-ČIVPravljičnauricazustvarjalnodelavnicozaotrokeodčetrtegaletastarostiPrijavena017091078Ob17.00 KnjižnicaCerknicaKJUC

Sobota, 24. marecFilmarija: Zgodboris ali kako nastanejo risankeDelavnicadruštvaGUMBVstopprost Ob10.00KulturnidomCerknicaKulturnidomCerknica

Dogodek ob materinskem dnevuOb18.30 Salezijanskimladinski

centerCerknica SalezijanskimladinskicenterCerknica

Torek, 27. marecIzgorelostPredavanjeTineKodreOb18.00 Točkamoči,Čabranska


Sreda, 28. marecCikel ruskega filmaČasprvakov(2017):zgodovinskadrama,režiser:DimitrijKiseljov.Vstopprost Ob19.00KnjižnicaCerknica KJUC

Četrtek, 29. marecVečeri z znanimi krajani PogovorsCvetominJanezomPavčičem.ZgostomasebopogovarjalFrancPerko.Ob19.00 KnjižnicaRakekKJUCinDURakek

Petek, 30. marec50 odtenkov ženske KomedijaVstopnina:15€Ob20.00 KulturnidomCerknicaKulturnidomCerknica

Sobota, 31. marecVeveriček posebne sortePlesno-glasbeno-gledališkapredstavaZaPolhkovabonmainizven.

Vstopnina:6€Ob10.00 KulturnidomCerknicaKulturnidomCerknica

Torek, 10. aprilRakek ima talent – prireditev s Petrom PolesomDobrodelnaprireditevzamednarodnosodelovanjeučencevsŠvedsko.NastopajoučenciOŠRakek. PrireditevbopovezovalPeterPoles.Ob19.00 OŠRakekOŠRakek

Vmarcu2018indokoncašolskega letaprvošolčkivabljenikbrezplačnemuvpisu.Obvpisuvasčakadarilo(slikanica). ObprojektuRastemsknjigovvseh enotahknjižnicevabljenikbrezplačnemu vpisutudisedmošolci.KnjižnicaJožetaUdovičaCerknica

LEGENDA: Informacije Kdaj Kje Organizator

Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi...preden se predrami civilizacija, odidi na sprehod in...

Documents

Transcript of Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi...preden se predrami civilizacija, odidi na sprehod in...