SLIVNIŠKI pogledi t. 5... · PDF file 2016. 10. 25. ·...

Click here to load reader

  • date post

    14-Sep-2020
  • Category

    Documents

  • view

    3
  • download

    0

Embed Size (px)

Transcript of SLIVNIŠKI pogledi t. 5... · PDF file 2016. 10. 25. ·...

  • februar–marec 2015 | Slivniški pogledi | i

    SLIVNIŠKI pogledi Glasilo občine Cerknica | februar–marec 2015 | letnik 1 | številka 5 | brezplačen izvod

    Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje Cerknica | Čohovo | Dobec | Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane | Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica | Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo | Štrukljeva vas Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno

    iz vsebine: Intervju: Miro Jenček (str. 10) Predstavitev kraja: Martinjak (str. 22) Naša društva: Kulturno društvo Menišija (str. 24) Kultura: dr. Silvana Orel Kos (str. 27) Šport: Staša Braniselj (str. 29)

  • ii | Slivniški pogledi | februar–marec 2015

    Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica

    Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: enkrat na vsaka dva meseca, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročnike izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Opeka in Petra Trček. Naslov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektron­ ski naslov: urednistvo@slivniskipogledi.si. Glasilo se finan­ cira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. Oblikovanje in tisk: Evrografis d. o. o.

    Fotografija na naslovnici: Pust v Cerknici leta 2014, foto: Valter Leban

    Vsebina

    Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Občina za občane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Iz občinske hiše Oprostitev plačila NUSZ ob naravnih nesrečah za vse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Aktualno pri nas Med nami so ljudje v socialni stiski . . . . . . . . . . 8 Intervju Miro Jenček, pogovor z legendo . . . . . . . . . . . .10 Dogaja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Gospodarstvo Pobles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Koledar odvoza odpadkov 2015 . . . . . . . . . .20 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Martinjak – vas pokopane industrije in živega spomina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Naša društva Gledališki oder na Menišiji . . . . . . . . . . . . . . . .24 Kultura in kulturniki Dr . Silvana Orel Kos: »Rada imam besedne igre in igram se z jezikom .« . . . . . . . . . . . . . . . .27 Šport Staša Braniselj, motokrosistka . . . . . . . . . . . . .29 Mladi mladim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Ideja za izlet Pot po Jankovih stopinjah . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Duh nekega drugega časa Pustna sreda pred Žajfnco leta 1953 . . . . . . . .32 Notranjske artikulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Dober zgled in črna pika . . . . . . . . . . . . . . . . .34 Obveščamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 Razgibajmo možgane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Lepo vabljeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

    Coprniška pramati Uršula praznuje častitljivih 40 let

    No, če smo čisto natančni, jih ne, lahko pa rečemo, da je bila takrat spočeta. 1975 je namreč leto, ko je bilo ustanovljeno Pustno društvo Cerknica. Zimo se je v naših koncih sicer »na črno« preganjalo že od pamtiveka, letos pa mineva 40 let, odkar jo preganjamo tudi uradno, črno na belem.

    40 zacopranih let. In če si pramati Uršula zaželi praznovanja za okroglo obletnico, nikakor nismo na mestu, da jo spomnimo, da je sama pravzaprav mlajša. Nenazadnje: kaj, če coprnice ne praznujejo rojstnih dni, temveč obletnico svojega spočetja? Kdaj coprnica sploh postane coprnica?

    Na televiziji je videla, kakšne rojstnodnevne za­ bave imajo drugod po svetu – in to že pri rosnih šestnajstih. »Tako zabavo imela bom tudi jaz,« si je rekla med oglasi, vzela v roke svoj nespametni te­ lefon, na družabnem omrežju objavila dogodek 40 zacopranih in povabila prijatelje, naj 15. februarja točno okoli 12:32 pridejo v Cerknico.

    Jezerko, ščuka, žaba, zmaj, Butalci, coprnica Liza, Martin Krpan, Hribci in še marsikdo drug so že potrdili udeležbo, žal pa Uršula ni ravno vešča upravljanja s sodobno tehnologijo. Pripetilo se je, da ni obkljukala kvadratka »zasebno«, in namesto praznovanja v ožjem krogu prijateljev se je vse sku­ paj sprevrglo v veliko zabavo, da ne rečem karneval, na katerega lahko pride prav vsak. »Pa naj bo tako,« si je rekla Uršula.

    Na pustnem tednu med 12. in 18. februarjem bodo tako na svoj račun ponovno prišli: ljubitelji kulture, plesa, glasbe, zabave, hrane in pijače, ma­ škaranja in pustnih običajev nasploh... Še za ljubite­ lje Rakeka se bo kaj našlo, obljubimo. Razen, če ne.

    Skratka, ne pustite, da gredo Uršulini organiza­ cijski napori v nič. Pridružite se ji, zabavajte se z njo, zelo vas bo vesela.

    Avtor: Lojz Pustni

  • februar–marec 2015 | Slivniški pogledi | 3

    Uvodnik

    Cerkniški Pust potuje skozi stoletja V cerkniško dolino se leto za letom, v času med zimo in pomladjo, Pust želi pripeljati na veliki oder . Največkrat uspe, včasih ne . Za slavne goste se zaprejo ceste, vzpostavi se režim, ki ga kontrolirajo sami Butalci iz imenitnega rodu velikih glav, ki sega do Adama iz paradiža . Tako je že štirideset let in še dlje .

    No t r a n j s k i človek, ki je živel z lepo­ tami in s strahotami okrog sebe, je vneto častil naravo in ro­ dovitnost, se prip­ ravljal na prihod pomladi, pa tudi na smrt. Cerknica in okolica sta z energi­

    jami jezera, s skrivnostnimi luknjami, z meglicami, ki se pojavijo in izginejo, s podzemljem in z obse­ žnimi gozdovi vcepili človeku strahospoštovanje. Sedanji pustni sprevod in norčije so le še prebliski nekdanjih resnih obredov čaščenja in žrtvovanja.

    Vizionar in starosta Miro Jenček, eden izmed ustanoviteljev Pustnega društva Cerknica, pravi, da se je »v Cerknici pustovalo že od nekdaj. Pokop pusta pa je star 300 let.« Najpomembnejši je bil pogreb; torej konec, ki je začetek.

    Kako daleč bi morali pobrskati, da bi ugotovili, kaj je naše prednike tako vleklo v dogajanje okrog

    pusta, da so postali njegovi najbolj vneti privržen­ ci? Najslavnejša v sprevodu, pramati Uršula, copr­ nica vseh coprnic, bi na to znala odgovoriti, saj je na svetu že od pamtiveka. Iz coprniške luknje na Slivnici, iz katere se po malem kadi in jo je opisal že Valvasor, se pripelje na metli vestno in točno. Straš­ na v svoji velikosti in veličini, obdana s trumo vreš­ čečega podmladka. Čeprav povabilo ne pride ravno z Dunaja, se nanj vedno odzovejo tudi mogočni Martin Krpan z Bloške planote, pa Hribci, ki jim karneval za en dan vznemiri mirno kamenodobno življenje.

    Genialni Milan Rot, slikar, kreator, ki je poleg Uršule zasnoval velike in male figure cerkniškega sprevoda: hudiča s polhi, zmaja, žabca, ščuko, po­ vodnega moža. Kako silna je njegova ustvarjalnost! Vstali so liki iz ljudskega izročila, iz Valvasorja, Milčinskega, Levstika, Mančka …

    V sprevodu se po cerkniških ulicah sprehodi več kot 1000 figur in mask, med njimi tudi gostujoče skupine. Nihče ne ve točnega števila, saj so jih pri omenjeni številki prenehali šteti. Tako so se namreč odločili butalski očetje.

    Čeprav iz ljudstva lahko slišimo tudi kakšno pi­ kro na račun Pusta, je resnica, da zanj živijo in diha­ jo ljudje, ki s svojim delom privabijo večtisočglavo množico obiskovalcev. Eno leto se je številka ustavi­ la, če je verjeti butalski blagajni, pri 30.000.

    Čas pustnega norenja tudi dopušča, da se izkričijo vsa veselja, napetosti in tesnobe. Hkrati je to čas, ko se zaradi vélikega Pusta poveže lokalna skupnost.

    Pa še o izganjanju zime. Butalci pravijo, da je tež­ ko biti pameten v svetu norcev. Se ve, da imajo ne­ kaj več pameti, saj so že davno na začetku pogrun­ tali, da so dobili dve poletji in eno zimo.

    Marija Hribar

    Fo to

    : V al

    te r L

    eb an

  • 4 | Slivniški pogledi | februar–marec 2015

    Občina za občane

    Gradnja športne dvorane na Rakeku Izgradnja športne dvorane na Rakeku je že preveč dolgo pereč problem . Otroci so dobili sodobno novo osnovno šolo, medtem ko je objekt za športni pouk ostal enak kot je bil že pred 45 leti - dimenzij 16 krat 11 metrov in 11 krat 7 metrov .

    Zaradi malih prostorov so otroci in drugi upo­rabniki prikrajšani predvsem za vadbo in tekmovanja v kolektivnih športnih panogah (malem nogometu, košarki, rokometu