�

RAZISKOVALNA NALOGA

OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru

SLIVNIŠKI GRAD SKOZI �AS ZGODOVINA

Mentorica: Živa Krajnc Avtorici: Polona Embreuš,

Špela Rojs

Lektorica: Karmen Soban

Slivnica, 2007

� �

ZAHVALA Zahvaljujeva se mentorici

za pomo� pri izdelavi

raziskovalne naloge, lektorici za

lektoriranje teksta ter vsem doma�im,

ki so nama pomagali in sodelovali pri

najinem projektu.

� �

1. POVZETEK

Z raziskovalno nalogo sva želeli spoznati zgodovino Slivniškega gradu od nastanka do

njegovega propada. Ugotovili sva, kdo so bili njegovo lastniki, kako so živeli, kaj so za

grad storili dobrega oziroma, zakaj je grad za�el propadati. Z anketo sva preverili

poznavanje gradu v Slivnici med u�enci naše šole in ugotovili, da v glavnem vedo, da

imamo v kraju grad, ve�ina jih je že bila v njegovi notranjosti, poznajo njegovo nemško

ime Schleinitz. Ve�ina jih je tudi seznanjena z na�rti za prihodnost, da bi naj ob gradu

naredili igriš�e za golf.

Skozi raziskovalno nalogo sva spoznali, da je na Slivniškem gradu prebivalo zelo veliko

grofov. Vsak je graš�ino po svoje dozidal, opremil in predelal. Grofje, ki so prebivali v

gradu, so bili tujci, doma iz Avstrije, Hrvaške, Anglije itd. Grad, ki so ga neko� zelo

lepo uredili in opremili, pa je danes ve�inoma uni�en in v lasti Ministrstva za šolstvo in

šport Republike Slovenije.

� �

2. VSEBINSKO KAZALO stran

ZAHVALA 1. POVZETEK.............................................................................................................. 3

2. VSEBINSKO KAZALO ........................................................................................... 4

3. UVOD ...................................................................................................................... 5

4. TEORETI�NI DEL .................................................................................................. 6

4.1. Slivniški svet...................................................................................................... 6

4.2. Nastanek gradu oz. dvorca.................................................................................. 7

4.3. Razli�ni lastniki.................................................................................................. 7

4.4. Podoba dvorca.................................................................................................. 10

4.5. Pogled v prihodnost.......................................................................................... 12

5. EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRI�NI DEL ....................................................... 14

5.1. Analiza vprašalnika .......................................................................................... 15

6. RAZPRAVA........................................................................................................... 20

7. ZAKLJU�EK ......................................................................................................... 21

8. LITERATURA ....................................................................................................... 22

9. PRILOGE ............................................................................................................... 23

9.1. Vprašalnik........................................................................................................ 23

9.2. Seznam slik ...................................................................................................... 24

� �

3. UVOD

Raziskovalno nalogo sva naredili u�enki sedmega razreda. Temo za raziskovalno

nalogo je predlagala u�iteljica naravoslovja Tanja Blaznik, nato sva temo predstavili

u�iteljici zgodovine Živi Krajnc, ki se je z izbrano temo strinjala in postala najina

mentorica.

Najin namen je bil raziskati zgodovino Slivniškega gradu od nastanka do njegovega

propada. Želeli sva izvedeti, kdo so bili njegovo lastniki, ali so v njem živeli grofje,

kako so živeli in zakaj je za�el grad propadati. Zanimalo naju je tudi, kako dobro so z

njim, njegovo preteklostjo in prihodnostjo seznanjeni u�enci naše šole. Hoteli sva

pridobiti �im ve� informacij na to temo, saj obe stanujeva v bližini tega gradu in naju je

že od nekdaj zanimal.

Veliko �asa sva preživeli v knjižnici, kjer sva iskali podatke iz knjig in z medmrežja za

pripravo teoreti�nega dela raziskovalne naloge. Zbrali sva podatke o njegovem

nastanku, spreminjanju podob in njegovih lastnikih. Bili sva tudi na terenu in si grad

natan�neje pogledali ter ga fotografirali.

Pri�akovali sva, da bova o gradu našli tudi kakšne še neobjavljene vire, vendar se to ni

zgodilo. Ustnih virov skorajda ni ve�.

�

���

� �

4. TEORETI�NI DEL

V teoreti�nem delu raziskovalne naloge sva predstavili zgodovinski pregled dogajanja

Slivniškega gradu.

Razdelili sva ga na pet poglavij: Slivniški svet, Nastanek gradu, Razli�ni lastniki,

Podoba dvorca in Pogled v prihodnost.

4.1. Slivniški svet

Raziskave kažejo, da je bilo južno vznožje vzhodnega Pohorja poseljeno že od mlajše

kamene dobe dalje. Preko slivniškega sveta je bilo Celje (Celeia) povezano s severom.

Na hribu nad sedanjo graš�ino je bilo gradiš�e (1443 Burg, 1541 Burgstall).

V Slivnici se je za�elo že zgodaj oblikovati jedro zemljiške gospoš�ine. Proti koncu 13.

stoletja je slivniška gospoš�ina že prejemala dajatve od podložnikov. Zgodovinski

pomen je dobila leta 1428, ko je v dvoru živel plemi� Friderik Klech in gospodoval

podložnikom. Slivniška gospoš�ina je nad svojimi podložniki izvrševala tudi nižje

sodne pravice.

1541. leta je slivniška fevdna gospoš�ina obsegala: »dvor pri gradiš�u, pusti dvor pod

cerkvijo, vinograd nad dvorom, gozd pri gradiš�u, gozd »Kruegl« in gozd Brdo,

katerega del je bil spremenjen v vinograd, 3 ribnike, sodno oblast, mlin in 19 domcev1 v

vaseh Zgornja in Spodnja Slivnica ter 9 hub in 3 domce v Klopcah.« �4�

Na podlagi analize virov od 15. do 17. stoletja spoznamo, da je bila slivniška

gospoš�ina deželnoknežja posest, ki so jo za Klechi, dobili dedno v fevd Koloni�i. Obe

družini sta na gospoš�ino vezali še svojo alodialno posest2. Središ�e razpršene

����������������������������������������������������������Nepodložno zemljiš�e s hišo.���Alod je dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti�

� �

gospoš�ine je bilo v dvoru. Podložniki tod naokoli so služili na prometni glavni cesti,

razvita je bila le skromna ov�ereja, gojili so tudi ajdo, pridelovali so vino in gojili ribe.�

�4�

4.2. Nastanek gradu oz. dvorca

Dvorec Slivnica stoji v majhnem kraju v Slivnici pri Mariboru.

Za prednika graš�ine štejemo dvor, ki ga je leta 1428 zapisal svoji ženi Marjeti,

Friderik s Kleka, na podlagi privoljenja deželnega kneza. Dvor se je nahajal na

deželnoknežji zemlji. Leta 1443 je dobil Friderik v zajem dvor pri slivniškem gradu

(Burgsleunz), vas in vse pritikline. Glede na zgornje dejstvo je takrat poleg dvora

obstajal tudi grad, o katerem pa ni drugih poro�il in podatkov. Posredno je morda

omenjen l. 1541, ko je v popisu gospoš�ine naveden tudi gozd na gradiš�u (am

Burgstall)��6��

Dvorec Slivnica je bil zgrajen leta 1493 na mestu prejšnjega gradu, ki so ga uni�ile

vojne. Pozidal ga je Jurij Koloni�, priseljen iz Hrvaške leta 1480. Pridobil si je

dediš�ino h�era Hansa s Kleka, Friderikovega sina �6��� Prvotna zasnova dvorca je

obsegala vzhodni trakt stavbe, v katerem se je ohranil poznogotski portal��3��

�

4.3. Razli�ni lastniki

Slivniški grad je bil prvi� omenjen okoli leta 1378 �5a�. Dvor so v za�etku 15. stoletja

(omenja se leto 1428) imeli gospodje Klöchi, približno leta 1480 ga je pridobil hrvaški

plemi� Jurij Koloni�, imenovan tudi Krabat, ki je leta 1493 predelal grad v manjšo

�

graš�ino (sedanji vzhodni trakt gradu). Koloni�eva graš�ina je stala na mestu prejšnjega

dvorca �3]. Leta 1582 so Koloni�i predelali grad v renesan�ni dvorec Slivnica

(Schleinitz) �5a], štiritraktno poslopje z notranjim dvoriš�em in s štirimi okroglimi

stolpi na vogalih, ki ga je varoval vodni jarek. Na terasi jugovzhodnega stolpa sta

izklesana na grbovni ploš�i domnevni Koloni�ev grb ter grb Wagnov pl. Wagensberških

�1].

Za Jurijem Koloni�em so dvorec in posest podedovali njegovi sinovi, najprej sin

Hieronim, nato pa Martin, ki ni doživel turškega pohoda kozi Slivnico leta 1532.

Opustošeno gospoš�ino je obnovil Jurijev sin Seifrid �4�. Leta 1541 pa je bila že v lasti

njegovih vnukov.

Adam Koloni� in njegova žena sta lezla v dolgove in si sposodila denar pri

Herbersteinu. Ta je Koloni�a tožil zaradi neporavnanih obveznosti in 1605 mu je bila

slivniška gospoš�ina dodeljena. Prenos gospoš�ine je bil pravno urejen l. 1608 s

pogodbo in v posesti jo je obdržal do 1738. leta �4] .

Grad so predelovali. Stavbo pa so leta 1635 zavzeli in oplenili uporni kmetje [5a].

Po letu 1738 je bil lastnik Slivnice grof Franc Ludovik Khuenburg, potem pa knez

Stanislav Poniatowsky ter grof Klemens Brandis. Slednji je stavbo približno leta 1862

predelal v novogotskem slogu in postavil kapelo Marijinega spo�etja ter jo s hodnikom

povezal z dvorcem. Ob njegovih prenovah je grad dobil sedanjo podobo. Opremil ga je

z balkonom in z razgledno teraso na vrhu gradu. Nad oknom prvega nadstropja je

nameš�ena grobovna ploš�a, ki jo nosita dva medveda grbonosca. Na njej je grb grofov

Brandisov. Poznejši lastniki so bili: Herman Pauls (od leta 1880), potem Karel pl.

Rudnicki, ki je Slivnico kupil okrog leta 1900 �6]. Do 19. stoletja se podoba dvorca ni

bistveno spreminjala �5a].

�

Slika 1: Dvorec pred neogotskimi prezidavami ok. l. 1845

Od leta 1906 do konca 2. svetovne vojne pa je bil graš�ak grof Franc Schönborn iz

Starega Futoka v Ba�ki. Nad vrati je izklesan grb Schönbornov. Na vzhodnem krilu je

nameš�en Marijin kip v naravni velikosti, poudarjen z baldahinom �3].

Danes je lastnik gradu Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

� ��

4.4. Podoba dvorca

Slika 2: Pogled na grad iz zraka

Slivnica sodi med najbolj slikovite dvorce na slovenskih tleh. Približno leta 1862 je grof

Brandis prezidal graš�ino in ji dal neogotsko podobo. Na južni strani je ob gradu

pozidana in z njim prek hodnika povezana neogotska kapela �1]. Oblikujejo ga štirje

enonadstropni trakti, na vogalih poudarjeni s štirimi stolpi�i, ki obdajajo pravokotno

notranje dvoriš�e z novejšim prizidkom. Stolpi�i niso enako visoki. Severovzhodni

stolpi� je skoraj dvakrat višji od stavbe ter okrašen s konzolnim3 balkonom in razgledno

teraso na vrhu �6]. Zunanjost dvorca je slikovito raz�lenjena z neogotsko oblikovanimi

okni �3]. V severnem traktu je poudarjen rizalit4, ki ga oblikuje stebriš�ni vhod z

balkonom, heraldi�no ploš�o ter stopni�asto oblikovano atiko5. Na južni strani je ob

dvorcu pozidana neogotska kapela, ki je s hodnikom povezana z dvorcem �6].

����������������������������������������������������������� � � ������ � � � �� � � � ���� �� �� � � ��� � � � � �� � ��� � � � ���� � �� � � ��� �� �� ��� � �� ��� � � � � �� � ��� � ��� � � � �� �� �� � � �� � � � � ���� �� �� � �� �� � ��� � ��� �� � ��� �� �� � � �

� ��

Slika 3: Kapela

Notranjost je v neogotskem stilu. V graš�ini je imenitna obokana vhodna avla, iz

pritli�ja vodi v nadstropje marmornato stopniš�e, ob katerem je klesana ograja z

neogotskim arkadnim motivom. V njej je ve� reprezentan�no opremljenih prostorov �6].

Stavbo, ki jo je v 17. stoletju obtekal jarek, obdaja park, sredi katerega stoji kamnita

baro�na plastika6 sv. Janeza Nepomuka �1]. Neko� velik in lep grajski park, je danes

ve�inoma uni�en.

��

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

Slika 4: Pogled na del notranjosti Slika 5: Stopniš�e

������������������������������������������������������������ � � �� � ��� ���� � � ! �� �� �� � �� �� � ��� ��� �� ���� ��� " �

� ��

4.5. Pogled v prihodnost ��

Po drugi svetovni vojni je dvorec služil razli�nim namenom �3]. Vanj so v šestdesetih

letih naselili Vzgojni zavod Slivnica, vendar od leta 1990 sameva in �aka na prenovo�

�5c]. Trenutno je lastnik dvorca Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije �6].

Zavod za varstvo kulturne dediš�ine Slovenije, Obmo�na enota Maribor, je leta 2005

poslal Ministrstvu poro�ilo o stanju gradu, ki je bil fizi�no povsem nezavarovan in v

slabem stanju ter zahteval, da poskrbijo za varovanje spomenika pred morebitnim

vandalizmom oz. odtujevanjem ohranjenih elementov zunanjš�ine in notranjš�ine

dvorca �8].

Maribor si prizadeva pridobiti status turisti�nega središ�a. Zato je le še vprašanje, kdaj

bodo v Slivnici pri Mariboru zgradili pred tremi leti na�rtovano igriš�e za golf. Pridobili

so soglasje za gradnjo igriš�a na 70 hektarjev velikem zemljiš�u v bližini gradu in za�eli

iskati investitorje.

Ve�krat je bila predlagana tudi možnost, da bi v Slivniškem gradu uredili šolo za

turizem. �e bodo zgradili golf igriš�e, ob�ina ne skriva želje, da bi propadajo�o grajsko

poslopje obnovila, v njej pa bi uredila golf klub ali hotel [2].

Slika 6: Dvorec Slivnica v 21. stoletju

� ��

Slika 7: Današnja podoba

������������������

� ��

5. EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRI�NI DEL

Postavili sva si naslednje eksperimentalno vprašanje:

«Kakšna je bila preteklost gradu v Slivnici, kakšni so obeti za prihodnost in ali so s

Slivniškim gradom seznanjeni tudi u�enci naše šole?«

Spraševali sva starejše ob�ane, vendar nisva izvedeli ni�esar novega. Izvedli sva anketo

o Slivniškem gradu in objavili njene rezultate. Sestavili sva vprašalnik in ga razdelili

med u�enke in u�ence petih in sedmih razredov osnovne šole Franca Lešnika Vuka,

Slivnica pri Mariboru. Anketirali sva 50 u�encev in analizirali odgovore. Želeli sva

pridobiti podatke o dogajanju, povezanim s Slivniškim gradom v preteklosti, in ideje o

izrabi objekta v prihodnosti.

������

�

�

� ��

5.1. Analiza vprašalnika

1. Ali poznate Slivniški grad?

a) da

b) ne

c) površno

1.VPRAŠANJE

84%

6%

10%

A

B

C

42 anketirancev je odgovorilo z da, 3 z ne in 5 s površno.

Ve�ina u�encev pozna Slivniški grad in je že slišala zanj.

2. Ali veste, kdaj je bil Slivniški grad zgrajen?

a) da

b) ne

c) približno

� ��

2. VPRAŠANJE

10%

56%

34%A

B

C

�

5 anketirancev je odgovorilo z da, 28 z ne in 17 s približno.

Glede na to, da se podatek nanaša na nastanek gradu, je ve� negativnih odgovorov.

3. Ali ste že bili v notranjosti Slivniškega gradu?

a) da

b) ne

c) ne in no�em biti

d) ne, ampak razmišljam, da bi šel

3.VPRAŠANJE

40%

6%

14%

40% A

B

C

D

�

20 anketirancev je odgovorilo z da, 20 z ne, 3 ne zanima notranjost, 7 jih razmišlja, da

bi grad obiskali.

� ��

Ker obisk gradu zaradi varnosti ni dovoljen, naju presene�a, da je skoraj polovica

anketirancev grad že obiskala.

4. Za kaj bi bil v prihodnosti primeren Slivniški grad?

a) bil bi kulturna znamenitost

b) primeren bi bil za muzej

c) bil bi razstavni salon za rezbarje

4.VPRAŠANJE

44%

48%

8%

A

B

C

�

22 anketirancev je bilo za kulturno znamenitost, 24 za muzej in 4 za razstavni salon.

Skoraj polovica anketiranih u�encev predlaga v njem muzej, najmanj jih je za razstavni

muzej za rezbarje.

5. Ali veste, da bodo ob Slivniškem gradu naredili igriš�e za golf?

a) da

b) ne

c) za to sem slišal, vendar nisem prepri�an, da je to res

� �

5.VPRAŠANJE

24%

58%

18%

A

B

C

12 anketirancev je odgovorilo z da, 29 z ne in 9 jih ne ve, �e je to res.

V ob�ini Ho�e-Slivnica o tem projektu razmišljajo že ve� kot dve leti, vendar se

zavedajo, da takšnega projekta ni mogo�e izpeljati �ez no� in zato o tem še niso bolj

sistemati�no seznanili širše javnosti.

6. Kje leži Slivniški grad?

a) v ravninskem delu �rete

b) v Orehovi vasi

c) v Radizelu

6.VPRAŠANJE

92%

8%

ABC

� �

46 anketirancev je odgovorilo, da leži Slivniški grad v ravninskem delu �rete. Štirje

menijo, da se nahaja v Orehovi vasi, nih�e pa se ni odlo�il za Radizel.

Odgovori niso presenetljivi, saj sva anketo izvedli v osnovni šoli, ki stoji v bližini

Slivniškega gradu. Pri�akovali sva, da bodo vsi odgovori pravilni in sva bili

presene�eni, da 4 anketiranci ne vedo, kje leži grad.

7. Kako se druga�e imenuje Slivniški grad?

a) Pepensfeld

b) Filipov dvorec

c) Schleinitz

7.VPRAŠANJE

6%

28%

66%

ABC

3 anketiranci so se odlo�ili za Pepensfeld, 14 jih je izbralo Filipov dvorec in 33 jih je

odgovorilo pravilno, saj so obkrožili Schleinitz.

Bili sva prijetno presene�eni nad številom pravilnih odgovorov, saj približno dve tretjini

vseh vprašanih u�encev ve, da se je grad imenoval Schleinitz.

�

�

� ��

6. RAZPRAVA

• Iz ankete je razvidno, da ve�ina u�encev (85%) pozna Slivniški grad, kar ni

presenetljivo, saj stoji v neposredni bližini osnovne šole, veliko u�encev pa je v

bližini tudi doma.

• Približno polovica anketirancev ve, kdaj je bil grad zgrajen. Tega žal nisva

preverili z natan�nejšim vprašanjem oz. navedbami letnic, tako, da ne veva, ali

je šlo za ugibanje ali za dejansko poznavanje �asa nastanka gradu.

• Skoraj vsi vedo, da stoji v ravninskem delu �rete. Glede na to, da v tem delu

stoji tudi šola, sva pri�akovali, da bo ve�ina anketirancev tudi pravilno

odgovorila.

• V notranjosti jih je bila manj kot polovica vseh vprašanih, kar naju je v bistvu

za�udilo, glede na to, da notranjost ni urejena in naj bi bilo v njej gibanje

prepovedano.

• Ve�ina vprašanih se zaveda, da bi urejen grad pritegnil veliko turistov, ob tem bi

spoznali njegovo okolico, lepote Pohorja, kar bi predstavljalo tudi napredek za

ob�ino Ho�e – Slivnica, odprla bi se nova delovna mesta itd.

• O ideji igriš�a za golf ob gradu je slišala ve� kot polovica anketiranih, so pa tudi

taki, ki za to še niso slišali ali pa niso prepri�ani, da je to res. Ugotovili sva, da je

ve�ina u�encev seznanjena z aktualnimi dogajanji v njihovem doma�em kraju.

• Dve tretjini u�encev ve, da se je grad imenoval Schleinitz, vsi ostali so

odgovorili napa�no. Nad številom pravilnih odgovorov sva bili prijetno

presene�eni, verjetno je ustrezen odgovor posledica pridobljenega znanja o

doma�em kraju v šoli.

• Želijo si, da bi ga obnovili in bi do�akal boljše �ase, saj že s samo propadajo�o

in nevzdrževano podobo kazi kraj.

�

�

�

� ��

7. ZAKLJU�EK ���Ugotovili sva, da je imel grad veliko lastnikov, ki so storili zanj veliko dobrega in hkrati

pripomogli k njegovemu po�asnemu propadanju. Kakor tudi drugi avtorji, sva tudi

midve ugotovili, da je ve�ina gradov bila najprej majhen dvorec, ki so ga nato lastniki z

razli�nimi dozidavami in prezidavami skozi stoletja spremenili v prave graš�ine. Veliko

lepih gradov so uni�ili kmetje med kme�kimi upori, veliko jih je bilo uni�enih med

vojno.

Slivniški grad je skozi stoletja služil svojim gospodarjem in jim nudil varen dom.

Veliko je napisanega o izgradnji in prezidavah gradu, kdo so bili njegovi lastniki. Nisva

pa našli zgodb, ki bi opisovale življenje na gradu, njihove lastnike, spletke, ki so se

dogajale, zgodbe o princu na belem konju in podobno. Morda bi prav nadaljnja

raziskava morala biti usmerjena v tej smeri in bi se našla tudi kakšna pravlji�na zgodba.

Želiva si, da bi nadaljnja raziskava potekala v smeri neodkritih zgodb, ki se skrivajo za

grajskimi zidovi. Zgodb o usodah ljudi, ki so v gradu živeli in mu pustili svoj pe�at.

Vsekakor pa morajo biti vsi cilji usmerjeni v obnovo in nadaljnji razvoj Slivniškega

gradu. V zadnjem �asu se razmišlja o razli�nih možnostih - ureditev golf igriš�a,

izgradnja šole za turizem itd. Obnova Slivniškega gradu in njegova uporabnost bi

prinesla razvoj turizma, nova delovna mesta, gospodarski razcvet ob�ine itd.

O usodi gradu odlo�a Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je njegov lastnik. Ob�ina si želi,

da bi grad postal ob�inska lastnina in bi se tako lažje odlo�ili, kako ga obnoviti,

vzdrževati in katerim namenom naj služi.

�

� ��

8. LITERATURA

1. Jaki�, I., Vsi slovenski gradovi, DZS, Ljubljana, 1999, str. 301-302.

2. Verovnik, S., Pri slivniških jezerih je najbolj primerno okolje za golf. Kdaj bodo

v Slivnici zgradili pred dvema letoma na�rtovano igriš�e za golf?, dnevnik

Ve�er, št. 45, 2006, str. 18.

(www.vecer.si/Vecer2006/default.asp?kaj=6&id=2006022404095605, 15. 1. 2007).

3. Radovanovi�, S., idr., Ho�e-Slivnica, Moj repro, Ljubljana, 2006, str. 111-119.

4. Koropec, J., Ob urbarju gospoš�ine Slivnice pri Mariboru iz leta 1608,

Zgodovinski �asopis, št. XIX-XXI, 1965-1966, Zwitterjev zbornik, str. 235-241.

5. Internetne strani:

a) www.gradovi.si, 15. 1. 2007

b) http://www.hoce-slivnica.si/podrocje.aspx?id=65, 22. 2. 2007

6. Stopar, I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Partizanska knjiga:

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1990, str. 124-127.

7. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 4 zvezki, DZS, 1980-1991, Ljubljana.

8. Dokumenti iz arhiva Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE

Maribor.

�

� ��

9. PRILOGE

9.1. Vprašalnik

1. Ali poznate Slivniški grad?

a. da

b. ne

c. površno

2. Ali veste, kdaj je bil Slivniški grad zgrajen?

a. da

b. ne

c. približno

3. Ali ste že bili v notranjosti Slivniškega gradu?

a. da

b. ne

c. ne in no�em biti

d. ne, ampak razmišljam, da bi šel

4. Za kaj bi bil v prihodnosti primeren Slivniški grad?

a. bil bi kulturna znamenitost

b. primeren bi bil za muzej

c. bil bi razstavni salon za rezbarje

5. Ali veste, da bodo ob Slivniškem gradu naredili igriš�e za golf?

a. da

b. ne

c. za to sem slišal, vendar nisem prepri�an, da je to res

6. Kje leži Slivniški grad?

a. v ravninskem delu �rete

� ��

b. v Orehovi vasi

c. v Radizelu

7. Kako se druga�e imenuje Slivniški grad?

a. Pepensfeld

b. Filipov dvorec

c. Schleinitz

9.2. Seznam slik

�

� Slika 1: Stopar, I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Partizanska knjiga:

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1990, str. 124.

� Slika 2: http://www.hoce-slivnica.si/podrocje.aspx?id=65, 27. 2. 2007

� Slika 3: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.

� Slika 4: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.

� Slika 5: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.

� Slika 6: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.

� Slika 7:

http://www.destinacije.com/datum_nav.asp?lang=slo&pg=1&datum=27.07.2003.&cp=

8&s=Next, 26. 2. 2007