Rac iona lna raba snov i , p ros to ra i n ene rg i j e

H a r tbe rg

Nika Graba r2003 /04

Semina rska n a loga :

Ekopa r k

Hartberg

Landesumweltschutzprogramm LUST

Strategija

Glede na �European Comission’s white Paper onRenewable Energy� bo potrebno do leta 2010 dele�obnovljivih virov energije podvojiti iz 6% na 12%.ZahvaljujoŁ politiki avstrijske �tajerske zna�a dele�obnovljivih virov energije na obmoŁju Hartberg �edanes 26%. Okro�je Hartberg je eno izmed 17 v regijiavstrijske �tajerske in zajema 50 samoupravnihobŁin.

Temelji okoljske strategije za okro�je Hartberg so bilipostavljeni leta 1995 s programom varovanja okolja( ). Cilji tegaprograma so: zni�ati nivo energije porabljene zaogrevanje prostorov in vode, zvi�ati dele� obnovljivihvirov energije v dobavi energije za potro�njo vpokrajini, zni�ati doloŁeno porabo energije v trgoviniin industriji ter v prometnem sektorju.

Lokalna in regionalna administracija je igralapomembno vlogo glede energijske strategije,predvsem glede ukrepov, ki �elijo poveŁati dele�obnovljivih virov energije, saj pozna svojo populacijoin upravlja javne objekte. �e posebej komunalnapodjetja, med njimi tudi Stadtwerke Hartberg, lahkomoŁno vplivajo na proizvodnjo in porabo energije,kar so tudi s pridom izkoristili.

Regionalna strategija razvoja za okro�je Hartberg jebila izdelana pod naslednjimi kljuŁnimi pogoji:

- so bile vkljuŁene vnaŁrtovanje kot partnerji ali pogodbeniki (

-

Regionalne institucijeLokale

Energie Agentur Feldbach, ÖkoplanUmweltdienstleistungen GmbH Hartberg, StadtwerkeHartberg, Technisches Büro Spitzer Vorau)

so bile intenzivno vkljuŁene v izdelavoenergijskega naŁrtovanja kot kljuŁna povezava medkonceptualnim razvojem in izpolnjevanjem izdelanihmeril.

IzraŁunani so bili dele�i obnovljivih virov energije, ki bi jihbilo mogoŁe doseŁi za leto 2005 in leto 2015. EkoparkHartberg lahko do leta 2005 dose�e 100% dobavo

ObŁine

Hartberg

Strategija

energije skozi obnovljive vire in lahko nudi dodatnoenergijo bli�njim podroŁjem.

Hartberg je manj�e mesto s 6000 prebivalci inpredstavlja sede� okro�ja Hartberg v de�eli�tajerski. Nahaja se med Gradcem in Dunajem.Predstavlja administrativni center okro�ja Hartberg s50 obŁinami in 66.500 prebivlci na 955 km2. Kot delpriljubljene turistiŁne regije ima Hartberg mnogekulturne in rekreacijske atrakcije.

Mesto HartbergMesto Hartberg

ZaŁetki ideje

bioplinasonŁno energijo

Pobuda za ustanovitev Ekoparka Hartberg se je prviŁpojavila leta 1996 s strani uprave lokalnihkomunalnih podjetij, , ki je v 50%lasti mesta Hartberg. V tesnem sodelovanju zlokalnimi oblastmi so se priŁeli prvi naŁrti in prvetr�ne strategije za veŁjo osve�Łenost javnosti terpodporo projekta.

Za dobro osnovo Ekoparka Hartberg v finanŁnem inorganizacijskem smislu, je bila ustanovljena leta1997 razvojna korporacija, ki deluje po doloŁilihOekoplana, okoljsko-naŁrtovalne veje Stadtwerk-aHartberg. To partnerstvo tvorijo Stadtwerke Hartbergter dve (v prihodnosti morda tri) podru�nice. Takorporacija koordinira in finanŁno podpirakonstrukcijske potrebe, oddaja lokacije Ekoparkazainteresiranim podjetjem ter koordinira povezave zraziskovalnimi institucijami in drugimi strankami.

Ekopark se razteza na 15 ha povr�ine na obrobjuHartberga, katere lastnik je Stadtwerke Hartberg. Dellokacije je bil predhodno namenjen

. Podjetja in objekti za upravljanje zodpadki: odlagali�Łe, komposti�Łe, proizvodnjalesenih nizkoenergijskih hi� in podjetje, ki se ukvarjaz odstranitvijo in predelavo konstrukcijskihodpadkov, bodo v bodoŁe integrirani v programEkoparka.

Glede na naŁrtovanje, bo �e dodatnih 8 ha povr�innamenjenih za podjetja. Spodbujajo posebej tista, kise ukvarjajo s predelavo papirja, plastike ter energijoin ogrevanjem s pomoŁjo biomase, sonŁne energije,okoljskega planiranja in tr�enja.

Do leta 1996 so bili narejeni prvi koraki za izvedbo. Vtistem Łasu je Stadtwerke priŁel z

. PriŁeli so s postavitvijoosnovne komunalne infrastrukture kot sta dovodvode in elektriŁne energije.

Za razstavne lokacije je bilo predvidenih 30.000 m2

Stadtwerke Hartberg

odlagali�Łuodpadkov mesta

napeljavoin gradnjo obratov s , kar naj bizagotavljalo dovolj toplote za Ekopark in bli�njostanovanjsko obmoŁje

ZaŁetki ideje

prostora. Z delom na nivoju koncepta naŁrtovanja ins kasnej�imi vzdr�evalnimi deli je priŁelo

specializirano za raziskovalne razstave inrekreacijske parke.

Do sredine leta 1997 je bilo narejeno veliko vnavezavi z znanstvenoraziskovalnim centrom. Dvaglavna avstrijska raziskovalna in�tituta,

, sta se dogovorila za ustanovitevdveh vej v Ekoparku Hartberg za sodelovanje spodjetji in razvojnim raziskovanjem.

Skozi naŁrtovanje in zaŁetne faze graditve sopobudniki Ekoparka iz Stadtwerke Hartberg inlokalne oblasti namenile posebno pozornostpromoviranju dogajanja in nastajanju parka tako naregionalnem kot na dr�avnem nivoju. Od vsegazaŁetka so bili

, hkrati pa so se povezovali spotencialnimi vlagatelji, kot so na primer banke.Projekt je bil podprt in promoviran s strani lokalnih indr�avnih oblasti, saj so ocenili Ekopark Hartberg vletu 2001 za pomemben doprinos �tajerskiregionalni razstavi (Landesausstellung).

VeŁji finanŁni dele� za fazo gradnje Ekoparka jeprispeval Stadtwerke Hartberg kot lastnik lokacije inglavni partner razvojne dru�be. Drugi pomembendoprinos so prispevale banke. Poleg tega je projekt

. Pridobili sotudi financiranje s strani Evropske Unije iz skladov zarazvoj pode�elja. Po odprtju Ekoparka za javnost pase stro�ki obratovanja pokriti predvsem znajemninami, zakupi ter vstopninami za razstave.

neodvisnopodjetje

mediji, javna in komercialna zdru�enjapriŁa nastajanju

subvencioniran s strani javnih skladov

Arsenal inJoannum Research

Finance

Hightech pisarne, seminarji Pisarne, poslovni prostori Proizvodnja, laboratoriji

Razstave Tematski park Kino

Zasnova

Koncept in namen

Ekolo�ki poslovni park

Ekopark je poslovni park, ki kombinira na svojemobmoŁju �irok spekter ekolo�ko osve�Łenihposlovnih in industrijskih dejavnosti, znanstvenoraziskovalnih institucij kakor tudi trajno javnorazstavo glede okoljevarstvene tehnologije innaravnega okolja. Njegov cilj je priskrbetiznanstveno, finanŁno in marketin�ko podporoekolo�kemu poslovanju, s tem ko pospe�ujejosodelovanje in povezovanje ter hkrati predstavljajoekolo�ke probleme na privlaŁen in zanimiv naŁin�ir�i javnosti. Skozi Ekopark nameravajo ustreŁipotrebam ekonomskega razvoja na sonaravennaŁin. Ekopark Hartberg je izjemen primersonaravnega razvoja iz veŁih razlogov:

-raziskuje inovativne naŁine, kako podajatiinformacije porabnikom na podroŁju okoljskihproblemov in podaja mo�ne re�itve,

- vsestransko dviguje javno zavest gledeokoljevarstvenih vpra�anj,

- promovira raziskave glede okoljevarstvenih tehnikin industrijske simbioze,

- se odziva na ekonomske zahteve podroŁja.

Hartberg Ekopark je trgovski park in je bilustanovljen izkljuŁno za podjetja v okoljevarstvenemsektorju ali za tista, ki se istoŁasno poslu�ujejookolju prijaznih metod. In to dejstvo je novost. Parkslu�i kot raz�irjena razstvna povr�ina za tehnologijoin znanost. Njegova ideja je predstaviti porabnikomin splo�ni javnosti spekter okoljevarstvenih tehnikrazvitih na podroŁju oskrbe z vodo, ogrevanja aligrajenja. Vsesplo�ni cilj je izpostaviti veliko potreboin ekonomsko izvedljivost uporabe okolju prijaznihtehnik in promovirati njihovo uporabo.

Izbrani koncept za Ekopark Hartberg temelji na trehpodroŁjih aktivnosti.

1. .

Hartberg Ekopark ponuja dovolj prostora za podjetjasrednje velikosti, ki pokrijejo velik del okolju prijazne

Zasnova

Koncept in namen

proizvodnje. Z idejo naravnega ciklusa je danaprednost tistim poslovne�em, ki lahko in �elijovstopiti v sodelovanje in simbiozo s sosednjimipodjetji. Na primer: tisti, ki reciklira odpadni papiroskrbuje podjetje, ki izdeluje izolacijske materiale.To podjetje pa je spet lahko uporabno za podjetje, kise ukvarja z ekolo�ko gradnjo. Iz tak�negasodelovanja se priŁakujejo pozitivni stranski uŁinkitako na podroŁju okolja, kot tudi na bilanci vsakegapodjetja. Poleg tega ima javnost mo�nost bitiinformirana in integrirana na vsestranski in razumljivnaŁin.

Povr�ine pisarn: 600 m2

Razstavne povr�ine: 350 m2

Seminarski prostori: 500 m2

Velikosti pisarn: od 70 m2

Parkirne povr�ine: do 50 PM

Mo�na navezava na proizvodne obrate

2. .

Integralni del Ekoparka Hartberg so stalne razstaveglede pomembnej�ih tem kot so voda, energija,odpadki, ekologija, ki so namenjene �ir�i javnostitako odraslih, kot otrok. Namen je razlo�iti nadomiseln in interaktiven naŁin pomembnostokoljskih problemov in nakazati praktiŁne naŁine,kako jih re�iti. Za rekreacijo so ustvarjeni razliŁninaravni biotopi. Vlak, ki ga poganja sonŁna enegija,omogoŁa dostopnost vseh lokacij za obiskovalce.Na ta naŁin so temeljni tehniŁni procesi in njihovekolo�ki kontekst ter vpliv popolnoma transparentni.

Glede na dejstvo, da je zanimivo uŁenje vednonajbolj efektivno, vkljuŁujejo razstavne povr�inerazvedrilne in umetni�ke elemente: restavracija zekolo�ko pridelano hrano, �bar Łudes�, �naravne�igralne povr�ine itd. Biotopi in ostali deli razstave sorazporejeni po celotni povr�ini parka, centralnipaviljon nudi sobe za seminarje ter prezentacije,restavracija in trgovine pa ponujajo okolju prijazne

Hightech pisarne, seminarji

Pisarne, poslovni prostori

Raziskovalno-razstavni in rekreacijski park

proizvode.

Skozi povezavo ekologije, ekonomije in izku�nje jeponujen obiskovalcem ogled razliŁnih biotopov,podjetij in zabave za celotno dru�ino.

Kino dvorana veŁjega formata je ena izmed 35-ih vEvropi, ki ne ponuja le ogleda filmov, temveŁrazstavlja tudi 400 m2 veliko botaniŁno steno invodni ambient v vstopnem delu.

FILMI:

1. Adrenaline Rush / /

�Adrenaline Rush� spremlja ekstremne �portnike nanjihovem iskanju mej Łlove�kih zmogljivosti. Kaj pripeljeŁloveka do tega, da se pahne kot �Base jumper� spadalom s 1200 m visoke peŁine v globino, ali da se vr�ekot �Sky diver� iz letala in drvi proti Zemlji 320 km/h?

Znanost se je odpravila po sledeh Leonarda da Vinci-ja:on je naredil prve osnutke padala �e leta 1485.Znanstveniki so bili skeptiŁni, ali bo �padalo� tudidelovalo kljub temu je ekstremni �portnik z njim skoŁil zvi�ine 3000 m in s tem dokazal genialnost njegovegaizumitelja.

Trajanje filma: 40 minutRe�ija: Marc FafardProdukcija: Sky High EnterainmentProducent: Carl SamsonKamera: Peter Degerfeldt in Göran Widenby

2. The Living Sea / /

Presenetljiva pot v Łudoviti svet morja. Zgodba polnavtisov viharnega valovanja Atlantika, kristalno Łiste vodeotoŁja Hawaii in skoraj nedotaknjenih koralnih grebenovPalaua popelje obiskovalca na popotovanje po enemizmed redkih neznanih obmoŁij na�ega planeta.

ResniŁne skrivnosti svetovnih morij pa vendar le�ijo podgladino: aparat za potaplanje na dalinjsko upravljanjepopelje gledalca 500 m v globino in med skrivnosti�ivalstva, med �iva bitja do 40 m dol�ine.

Tematski park

IMAX

Adrenalinsko drvenje

�ivo morje

Trajanje filma: 37 minutRe�ija: Greg Mac Gilllivray, USA 1994Produkcija: Greg Mac Gilllivray, Alec LorimoreGlasba: Sting

3. Grand Canyon / /

�Grand Canyon� je eden izmed najuspe�nej�ih filmov.Navdu�uje gledalce �irom sveta. Pripoveduje zgodbo oenem izmed najbolj impozantnih naravnih Łudes na�egaplaneta od Łasa, ko je bil �e poseljen z Indjanci pa dodana�njih dni. Na gledalca naredijo vtis Łudoviti posnetki,ki prikazujejo bogato floro in favno ter hkrati napeta ininformativna pripoved o �veliki soteski�. Odpraprebivalcev, ki so kanjon naseljevali pred 4000 leti, dopogumnih pionirjev, ki so �zavzeli� do takrat popolnomaneznano obmoŁje bobneŁe reke Colorado. Kamerapopelje obiskovalca na kraje, ki jih sicer ne bi nikoli videlter mu razkrije najglobje skrivnosti 277 milj dolgega in 17milj �irokega kanjona, ki sodi med najlep�e naravnespomenike na svetu.

Trajanje filma: 35 minutRe�ija: Kieth MerrillGlasba: Bill Conti

4. The Dream is Alive / /

Astronavti so posnetke zabele�ili z IMAX-kamero in s temgledalcu omogoŁili pogled na njihov svet skozi lastne oŁi.Eden izmed astronavtov, ki je sodeloval pri snemanju, jena predstavitvi filma dejal: �Pri tem filmu lahko resverjame�, da si bil zraven.� Da so lahko nastali ti Łudovitiposnetki, je bilo potrebno mnogo obse�nih priprav.Skoraj celo leto se je 14 astronavtov uvajalo nasnemanje. Ogromna te�a kamere ni imela v brezte�nemprostoru skoraj nobenega pomena, velik izziv pa jepredstavljal njen volumen glede na ozkost rakete. Kljubvsemu pa predstavljajo posnetki s treh Shuttle-misij leŁetrtino materiala filma. Ostali del so posneli na tleh, takoso tudi gledalci ob vzletu Space Shuttla del filma.

Trajanje filma: 37 minutRe�ija: Graeme FergusonProdukcija: Graeme Ferguson, Threshold Corporation vsodelovanju z: Smithsonian Institution’s National Air andSpace Museum (NASM), National Aeronautics andSpace Administration (NASA), Lockheed CorporationLeto produkcije: 1985

Grand Canyon

Sanje �ivijo

Leta 2003 si je 20.000 obiskovalcev ogledalorazstavo BIONIK Tehnika v naravi, od 18. junija do 1.decembra pa si je bilo mogoŁe ogledati tudi razstavoLeonardo da Vinci.

3. .

Raziskovalni center nudi trajno znanstveno inkonceptualno podporo. Osnovni namen je izpostavitipovezavo od znanstvenega raziskovanja do razvojain tako pomagati tehniŁnim inovacijam na poti dopraktiŁne uporabe. Da bi pospe�ili ta razvoj soponudili �tevilnim uglednim podjetjem laboratorij vEkoparku. Na ta naŁin so lahko �tevilne tehniŁneinovacije uporabljene neposredno ali pa postanejodel razliŁnih razstav.

Poleg tega je potrebno omeniti tudi dejstvo, da boimel park sam in bli�nji stanovanjski delsamozadostno dobavo energije z obnovljivimi viri indrugimi povr�inami, kot je na primer Łi�Łenje odplakz rastlinami na obmoŁju Ekoparka.

Raziskovanje je moŁno povezano s temami zaregionalni razvoj, predvsem na podroŁju agrikulture,biomase, �wellness� centrov s proizvodnjoaromatskih rastlin, komercializacijo inovativnihzdravilnih produktov, ki temeljijo na eteriŁnih oljih.

Povr�ine pisarn: od 70 m2

Parkirne povr�ine: do 50 PM

V okviru projekta �hi�a za prihodnost� sta BMVIT inJohanneum Research skupaj razvila projektceluloza kot izolacijsko sredstvo./Zellulosedaemmstoff/ v sodelovanju z In�titutom zagradnje, Graz.

Razstave

Proizvodnja, laboratoriji

Center za praktiŁno uporabno raziskovanje

Projekt: Celuloza za brizganje

Energetsko samostojna hi�a

V Ekoparku je predstavljena energetsko samostojnahi�a. Za pridobivanje elektriŁne energije skrbijopaneli sonŁnih celic, ki imajo mo�nost spreminjanjekota naklona, za ogrevanje sanitarne vode seuporabljajo kolektorji, ki so name�Łeni v spodnjemdelu zgradbe in za hlajenje stavbe se uporabljasorbcijski hladilnik, ki hladi in greje s pomoŁjo soncain biomase. Sorbcijski klimat sestavljajo:

- protipra�ni filter

- sorbcijski krog

- dogrevalnik

- vla�ilnik zraka

Prikazani so razliŁni naŁini vkljuŁitve sonŁnihpanelov v celostno podobo fasade. Tak primer jevgraditev sonŁnih celic v okno. Celice imajo dvojnovlogo, vlogo pridobivanje elektriŁne energije in vlogosenŁila.

ZakljuŁek

Namen Ekoparka je privabiti narodno ali celomednarodno pozornost in s tem pomoviratiekonomski in okoljski sonaravni razvoj ter takopostaviti zgled drugim regijam Avstrije.

Cilj Ekoparka se je odzivati na spekter razliŁnihpotreb:

- varovati okolje in promovirari okoljske

tehnologije,

- nuditi okoljske in tehnolo�ke informacije terizobrazbo javnosti, ji svetovati kotodjemalcem in hkrati dvigniti ekolo�koosve�Łenost,

- nuditi poveŁano in �sonaravno� poslovanje inmo�nosti zaposlitve v Hartbergu in v celotniregiji,

- nuditi rekreacijo in zabavo.

V Sloveniji tovrstnih podvigov do sedaj �e �al nepoznamo. Ekopark lahko ob pravilnem naŁrtovanjupomeni veliko pozitivno strate�ko spremembo takona nivoju urbanizma, ekologije, ekonomije,osve�Łenosti, ... V arhitekturnem smislu lahko re�ujedegradirana obmoŁja in jim daje nov pomen ter stem vpliva na razvoj krajine. Predvsem v svojemustroju pa tovrstno naŁrtovanje pomeni nov pristopk arhitekturnemu planiranju, odpira noveoblikovalske mo�nosti in pogoje uporabe.

Razvoj tehnologije je bil v arhitekturi vseskozi edenizmed njenih glavnih dejavnikov. "Ekotehnologija"dana�njega stoletja je �e moŁno prisotna tudi varhitekturi. Pri nas nekoliko manj. Ekopark bi lahkodvignil osve�Łenost ljudi, ki bi se morda priŁelinavdu�evati nad novimi oblikovalskimi posegi, hkratipa bi dal arhitektom mo�nost spoprijeti se z novo"me�anico" tehnologije in prostora.

ZakljuŁek

Reference

http://www.oekopark.at/flash5.htm

http://www.ee.uni-lj.si/Ekskurzija-Predstavitev/index.htm

http://www.eaue.de/winuwd/119.htm

http://www.uneptie.org/pc/ind-estates/ casestudies/Hartberg.htm

http://www.epe.be/programmes/eeei/eeeiindparks/fiches.pdf

http://www.oja-services.nl/iea-pvps/countries/ austria/austria.htm

http://www.shef.ac.uk/uni/academic/A-C/archst/ main/people/p_pag/pbj.html

Reference