BR.64_kapital_petok 18juni 2010

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

NA ZATVORAWE, ̂ ETVRTOK, 17.06.2010, 13.00~.

MBI 10 1 ,34%MBID 0,08%OMB 0,25%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 50,09EVRO/DOLAR 1,23

NAFTA BRENT 78,61EURORIBOR 1,28% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.06)

PETOK, 18. JUNI. 2010 | BROJ 64 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

0

� KOMPANII I PAZARI

KOLUMNAALEKSANDAR JANÊSKI

STANISLAV PIGON

DOLGA CEVKA� STRANA 13

DDDNNEKKEEWWWW NNEEKKEEEEWW KKENDW NDK DDNNKEKEEEWEWE D

DENES VO

KOLUMNADEN DONÊVVREDNOSTA NA EVROTO ]E PRODOL@I DA PA\A� STRANA 12

7

� DALI NAMALENITE KAMATI MO@AT DA GO ZA@IVEAT PAZAROT NA KAPITAL?............................................................................16

� MAKEDONIJA I RUSIJA UTRE GO POTPI[UVAAT KLIRIN[KIOT DOLG.................................................................STRANA 20

� OTKAKO PO^NA DA PA\A VREDNOSTA NA EVROPSKATA VALUTA: NEMA VE]E TURKANICI VO ÊKALNATA ZA EVROTO.....................................................................21

VO PRESRET NA REBALANSOTGRADE@NICITE PROTIV KRATEWE NA KAPITAL-NITE RASHODI� STRANA 8

PA\A POTRO[U-VA^KATA NA PIVO VO REGIONOTVO MAKEDONIJA SE TRO[I POMALKU PIVO ZA 20-30% � STRANA 3

OLUMNAOOLUMNA

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KRIS VIBEJKER SANOFI-AVENTIS

ÔVEKOT ZA PRESVRT � STRANA 14

1 0

000

2.280

2.290

2.300

2.310

2.320

2.330

2.340

2.350

2.360

2.370

11.6 13.6 15.6 17.6

MBI 10

IZVOZNICITE ]E GO IZVLEÂT NAJDEBELIOT KRAJ

GR^KATA KRIZA I MAKEDONSKATA EKONOMIJA

� UVODNIKIGOR PETROVSKIA, NAS KOJ ]E NÈ SPASI? � STRANA 2

PETTA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREUGLUMA ILI SILNA PREDIGRA!? � STRANA 6

IGOR [email protected]

NAVIGATOR18.06.20102

Nevraboteni lica evidentira-la Agencijata za vrabotuvawe zaklu~no so 31 maj godinava. Sporedeno so prethodniot mesec, koga Agencijata registrirala

339.223 nevraboteni, brojot na nevraboteni e namalen za 4.476 lica. Namaluvawe na brojot na nevraboteni ima i vo mart vo sporedba so april. Vo mart, pak, Agencijata za vrabotuvawe izbroila 341.720 nevrabo-teni, {to vo sporedba so april e pomalku za 2.497 lica. Iako kompaniite u{te od po~etokot na minatata godina otpu{taat rabotnici, brojot na nevraboteni lica kontinuirano se namaluva. Najgolem broj otpu{tawa ima{e vo koàrskata, tekstil-nata i metalnata industrija.

334.447

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Oficijalno e potvrdeno deka germanski VAC defini-tivno se povlekuva od srpskiot pazar. Planira vo naredniot period da zapo~ne so proda`ba na svoite akcii vo belgradska “Politika” i novosadski “Dnevnik”

Germanskata medi-umska grupacija VAC definitivno se povlekuva od srpskiot pazar. Po {pekulaciite vo srpskite me-

diumi za pismoto koe VAC go ispratil do srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, vo koe bara pomo{ od dràvata za prezemawe na belgradskiot dneven vesnik “Ve~erwe novosti”, vo spro-tivno }e si odi, “Kapital” pobara komentar od Sr|an Kerim, generalen direktor na izdanijata na VAC za Jugoisto~na Evropa i za Makedonija. Od negoviot kabinet dobivme odgovor deka e na slu`ben pat i ni go ispratija oficijalnoto soop{tenie na grupaci-jata upateno do srpskite mediumi.Vo soop{tenieto pi{uva deka VAC definitivno se povlekuva od srpskiot pazar i planira vo nared-niot period da zapo~ne so proda`ba na svoite akcii vo belgradskata mediumska ku}a Politika i novosad-skiot vesnik “Dnevnik.“Mediumskata ku}a VAC re{i da go zavr{i svo-jot anga`man vo Srbija i postepeno da se povle~e od zemjata. Informaciite koi kruàt niz Belgrad se samo delumno to~ni. VAC re{i da gi povle~e svoite investicii od Srbija i }e po~ne da gi prodava svoite udeli vo srpskite firmi. Spomenatata proda`ba bi trebalo da se vr{i preku konkretni uslovi i ceni so za~uvuvawe na ekonomskite prava i interesi na VAC grupacijata”, se veli vo soop{tenieto od portpa-rolot na mediumskata gru-pacija, Pol Binder.Vo soop{tenieto se veli deka direktorot na VAC, Bodo Hombah, mu se obratil na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, so doverlivo pismo vo koe mu go opi{al iskustvoto na mediumskata ku}a kako investitor vo Srbija i najavil deka VAC }e gi povle~e svoite inves-ticii vo Srbija. “Proda`bata na udelite bi trebalo da se vr{i preku konkretni uslovi i ceni so za~uvuvawe na ekonomskite prava i interesi na VAC grupacijata. Mediumskata ku}a VAC na ovoj ~ekor ne e uslovena so ni{to,


PETOK 18 JUNI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Evropska unija se isturi frlaj}i pari za da go spasi svoeto neposlu{no ~edo

Grcija. Grcite zabe-gale tro{ej}i pari {to ne se nivni, i sega nivnite prijateli }e im gi pokrivaat dupkite. Fr~at stotici mili-jardi evra kako da se “stotki” zalepeni na ~eloto od svira~ite na nekoja “golema debela gr~ka svadba”. Kisela e nasmevkata {to mi ja predizvika aluzijata na ovoj popularen holivud-ski blokbaster od pred nekolku godini. Kisela e zatoa {to prognoz-ite za toa kako }e se odrazi gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija ne se rozovi. Ako se prodlabo~i krizata vo Grcija, najgolem {ok }e pretrpat makedonskite kompanii {to izvezuvaat na gr~ki pazar. Negativ-ni posledici }e trpi i vkupniot izvoz, bankar-skiot sektor i prilivot na stranski investicii. Najmnogu }e nastradaat tekstilcite, i izvozni-cite na metali i ~elik. Na{ite ekonomski analiti~ari napravile presmetki za toa “{to bi bilo, koga bi bilo” za nekolku scenarija. S$ ubavo si presmetale: ako gr~kata ekonomija pa|a 3%, ako pa|a 5%, ako bide vaka, ako bide onaka...{to }e zna~i toa za nas. Koe scenario i da go izbereme, sme go obrale bostanot. Kako {to }e minuvaat godinite, na{iot izvoz kon Grcija }e pa|a. Najpesimisti~kite prog-

nozi odat i do preku 50% pad na izvozot vo Grcija vo 2014 godina. Presmetano vo pari, makedonskiot izvoz moè da zagubi 270 milioni dolari istata godina. A, gr~kite investicii? Tie }e prodolàt da pa|aat zatoa {to gr~kite kompanii se vo lo{a sostojba poradi krizata. Najgolemite gr~ki inves-titori vo Makedonija i regionot se vsu{nost dràvni kompanii, pa koga dràvata im e vo dol`ni~ka kriza, koj }e razmisluva za novi investicii. Treba da bideme sre}ni i ako ostavat nekoj denar od nivnite dobivki ovde, zatoa {to im se potrebni pari kako leb nasu{en, vo momentov. Kako i da e, Evropa }e ja spasuva Grcija, zatoa {to pred s$, }e se spasuva sebesi. Paketot od 750 mili-jardi evra dogovoren za poddr{ka na ~lenkite na evrozonata {to imaat problemi so buxetskite deficiti, najverojatno }e zavr{i rabota, no i ako e malku, nema problem, }e brcnat Germanija, Francija i ostanatite, u{te malku vo xebot, za da gi potkrepat svoite pomalku disciplinirani sojuznici. Germanija treba da im prodava na ostanatite od EU - ako dozvoli da propadnat, so kogo toga{ }e pravi trgovija i so kogo }e ima trgovski suficit. Evropskite golemi banki se izloèni nagolemo vo Grcija, i parite {to & se ostaveni na Grcija

A, NAS KOJ ]E NE SPASI?

od paketot za spas, vo golem del }e zavr{at kaj niv. Od nas za vas, pa povtorno kaj nas, taka nekako mu doa|a ovaa matematika. Evropa }e ja spasi Gr-cija, no nas koj }e n$ spasi? Nie }e mu dojdeme ne{to kako kolateralna {teta vo site gluposti {to gi pravela Grcija, a evropskite institucii & progleduvale niz prsti. Zatoa mora da gi zememe seriozno predvid analiz-ite napraveni za mo`nite posledici na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija. Na{ive “vladeteli” mora da go imaat seto ova predvid pri kroeweto na svoite strategii za razvoj i buxeti za godinite {to sledat. Kompaniite {to izvezuvaat vo Grcija, kako znaat i umeat mora da najdat alternativni pazari, dodeka e vreme. Za da ne izleze na krajot deka Grcite ni se krivi za s$.

ALEKSANDRA [email protected]

VAC DEFINITIVNO SI ODI OD SRBIJA

PORADI EKONOMSKI PROBLEMI �NA MEDIUMSKATA GRUPACIJA

tuku sprotivno”, se veli vo soop{tenieto.Hombah go zamolil pretse-datelot Tadi} da & pomogne na grupacijata dràvnite slu`bi i organi da go pros-ledat nejzinoto izleguvawe soglasno zakonite.“VAC grupacijata se na-deva deka zemjata nema da ja napu{ti vo nesoglasu-vawa, nasproti golemite te{kotii i javni kleveti. Site tvrdewa deka VAC grupacijata saka da izvr{i pritisoci vrz nekogo, se celosno izmisleni”, pi{uva vo soop{tenieto.Deka vistinskata pri~ina za povlekuvawe, kako {to pi{uvaa srpskite mediumi e lo{ata finansiska sos-tojba na grupacijata v~era potvrdi i srpskiot minister za kultura i informirawe, Neboj{a Bradi}. Spored nego, zad najavata na VAC deka se povlekuva od Srbija se krijat “~isto ekonomski pri~ini”. “Dokolku kompanijata ne ostvari del od planira-nata ekonomska politika,

toga{ odi na drugi pazari. Toa ne e ne{to novo, nitu nevoobi~aeno”, izjavi Bra-di} za dene{ni “Ve~erwe novosti”. Spored nego, VAC ne se obratil do Ministerstvoto so zabele{ki za rabotewe-to na vesnicite “Politika” i “Dnevnik” vo koi ima akcii. Toj dodade deka povleku-vaweto na VAC ne bi treba-lo da ja potrese doma{nata mediumska scena. VAC vo momentot vo Srbija e sopstvenik na 50% od najstariot srpski vesnik “Politika”, dodeka drugite 50% se vo sopstvenost na dràvata. Kompanijata poseduva 55% od vesnikot ‘Dnevnik” koj izleguva vo Novi sad. Grupacijata VAC na srpskiot pazar e prisutna od 2001 godina i pe~ati 135.000 primeroci od razli~ni pe~ateni iz-danija me|u koi se “Poli-tika”, “Sportski ùrnal”, “Dnevnik” i srpskoto iz-danie na spisanieto “Auto bild”.

18.06.2010 3NAVIGATOR

�

NE IM BE[E DENOTLIDERI

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

SVETSKO PRIZNANIE ZA KVALITET

Sekoja nagrada e zado-volstvo za menaxmen-tot na edna kompanija,

no posebno se omileni nagradite {to doa|aat vo vreme na globalna ekonomska kriza. Toga{ kompaniite i menaxe-rite ne moàt da dignat glava od, pred s$, finansiski problemi. No, ima i pozitivni primeri. Toa e vreme za nekoi kompanii vo nevreme da ja dokaùvaat svojata golemina.Skopskata pivarnica za svojot strate{ki proizvod – pivoto “skopsko” - dobi svetsko priznanie za najvi-sok kvalitet i ~etiri zlat-ni medali na Institutot za selekcija na kvalitet Monde selection”. Pleva od nagradi, koja moè da se povrze samo so odr`liva strategija za osvojuvawe na pazarot so proizvod koj stana makedonski brend. “Skopsko” e gordosta na Makedonija, a ne samo na pivarnicata, zatoa {to osvojuva ne samo nagradi,

POBEDNIK

GUBITNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI... MISLA NA DENOT

�

REJ KROKOSNOVA^ NA SINXIROT RESTORANI ZA BRZA HRANA MCDONALDS

0,55

-0,93

INDEKSNI POENI DOBI [VEDSKATA EKONOMIJA VO OCENKITE NA EVROP-SKIOT POLITI^KI CENTAR, SO [TO E RANGIRANA KAKO NAJZDRAVA VO EU

INDEKSNI POENI DOBI GRCIJA, ÎJA EKONOMIJA SE SMETA ZA TE[KO BOLNA

ZEMJI SE NAO\AAT VO ZLATNATA SREDINA - VELIKA BRITANIJA, Ê[KA, SLOVA^KA, POLSKA, BELGIJA, BUGARIJA I FRANCIJA

MINISTERSKO NEKULTURNO LETO

Na samo tri nedeli pred po~etokot na Ohridsko leto minis-

terkata za kultura, Eliza-beta Kan~eska-Milevska, go razre{i nejziniot direk-tor Toni Simonovski. Taka, ovaa najzna~ajna nacionalna kulturna manifestacija ne-potrebno se (do)politizira pred samiot po~etok na nejzinoto godine{no izdanie. Osven toa, se raboti i za 50-godi{en jubilej, a pred eden mesec od pretsedatel-skata pozicija na Upravniot odbor demisionira{e i Zoran Xorlev. Za volja na vistinata, minis-terkata Kan~eska-Milevska u{te od po~etokot na godi-nava posredno preku medi-umite najavuva{e smena na nekolku direktori na festivali i nacionalni in-stitucii. Vo kulturniot kor-pus na vladeja~kata partija ve}e se ~uvstvuva nezado-volstvo zaradi, kako {to velat, podzemnata politika i ministerskata kritika na vmrovskite direktori. Ako ve}e se raboti za neuspe{ni direktori, toga{ ministerka-ta treba(lo) da pokaè malku transparentnost vo vodeweto

na kulturnata politika i javno da istapi so stav okolu nivniot u~inok. I toa vo pristoen tajming pred organiziraweto na jubilejnoto leto. Inaku, Simonovski na ~elo na Ohridsko leto be{e postaven vo 2007 godina. Prvata zada~a mu bila da go realizira gos-tuvaweto na slavniot dirigent Zubin Mehta, bez razlika kolku }e ~ini. Poznava~ite na pri-likite velat deka Simonovski vo negovoto trigodi{no menaxi-rawe nikoga{ ne uspeal da ja pokrie “dupkata” od 300.000 evra potro{eni na Mehta.

tuku i vkusovi na doma{ni i stranski “pivopijci”. “Skopsko” e uspe{na make-donska prikazna i primer za doma{noto proizvodstvo kako treba da se sozdade brend, koj potoa samo }e nosi pazari i nagradi.Samiot fakt deka prviot medal za kvalitet od Monde selection na “skopsko” mu e dodelen u{te vo 1978 godina dovolno kaùva za kontinu-iraniot kvalitet na ovoj proizvod.

KONSTANTINOS SPANUDIS

DOMINIK [TROS-KAN �glaven izvr{en direktor na MMF

LESNO E DA IMA[ PRINCIPI KOGA SI BOGAT. POVA@NATA RABOTA E DA IMA[ PRINCIPI KOGA SI SIROMA[EN

Kolebawata na finansiskite pazari dramati~no se zasilija vo izminatite nedeli, tro{ocite za zadolùvawe se zgolemija, a rizi~niot

imot se rasprodava vo site delovi od svetot - pora~a prviot ~ovek na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan. Vo izve{tajot {to im e dostaven na fi-nansiski razvienite zemji od G20, MMF ukaùva deka ovie trendovi gi zasilu-vaat stravuvawata na investitorite vo vrska so sostojbata vo javnite finansii na evropskite zemji, s$ poizrazenata neizvesnost vo odnos na merkite i revi-diranite o~ekuvawa na pazarot vo od-nos na silata na ekonomskoto zazdravuvawe i izgledite za rast vo idnina.

VOREN BAFET

Gi povika kolegite-mili-jarderi od SAD da do-

niraat 50% od svoeto bogat-stvo na siroma{nite

NIKOLA SARKOZI

Dodeka toj gasi poàri vo Evropa so restriktivni

finansiski merki, negovite gra|ani mu protestiraat protiv istite merki

DRAGAN XAI]

Slavniot direktor na FK Crvena Yvezda dobi ob-

vinenie poradi zloupotreba na pari od transferi na fudbaleri vo stranstvo

PA\A POTRO[UVA^KATA NA PIVO VO REGIONOT �

Svetskoto fudbalsko prvenstvo donekade }e go ublaì padot na potro{uva~kata na pivo vo zemjava, {to se dolì pred s$ na vremenskoto ograni~uvawe za kupuvawe alkohol. Poznava~ite na pazarot velat deka ekonomska-ta kriza vo mnogu pomala mera vlijaela vrz pobaruva~kata za pivo

VO MAKEDONIJA SE TRO[I POMALKU PIVO ZA 20-30%


MO@NI SE NOVI FINANSISKI [OKOVI

NIKOLA GRUEVSKI

Navodno neo~ekuvanata sredba so Papandreu

vleva nade` deka re{enie za imeto moè naskoro da se najde

ne alkohol, e golema. Poznava~ite na pazarot velat deka ekonomskata kriza i na-maluvaweto na kupovnata mo} ne vlijaele vo tolkava mera vrz potro{uva~kata na pivo, kolku prethodno navedenite pri~ini. Nivnite procenki se deka naj-mnogu 5% pad na pobaruva~kata za pivo ima predizvikano kriza-ta, isto kolku {to e i kaj soko-vite, koi obi~no odat so mnogu sli~ni pazarni dvièwa. Vo vreme koga se odrùva Svetskoto prvenstvo vo fudbal, pivoto nasekade beleì rast na proda`bata, no proizvoditelite i uvoznicite na pivo vo zem-java s$ u{te ne izleguvaat so procenki kolku dopolnitelno }e }arat zaradi fudbalot. êkaat neka pomine prvenstvoto, pa }e gi sumiraat rezultatite. Sli~no kako i kaj nas, i vo Sr-bija padot na pazarot na pivo od 2008 godina dosega padnal za 30%, spored direktorot na kom-panijata Ujediwene srpske piva-re, Fransoa Ksavije Mahot. Toj za B92 izajvi deka prose~niot pad na potro{uva~kata na pivo vo regionot e 4%, a samo ovaa godina vo Srbija e 9%. Pri~inite za ova, spored Ma-hot, treba da se baraat vo makroekonomskata situacija. Pazarot na pivo e zavisen od prihodite {to im se na raspolagawe na potro{uva~ite, a Srbija ima niska prose~na plata, veli toj. Ima i drugi pri~ini, kako {to se lo{ite vremenski uslovi vo poslednite

nekolku meseci. “Potro{uva~ite se vrtat kon poevtinite piva, i toa e niv-nata posledna odluka pred da prestanat da kupuvaat pivo”, objasnuva Mahot i veli deka najgolem pad ima vo premium-segmentot na piva, od duri 35%, vo mejnstrim-segmentot e 8-9%, dodeka evtinite bren-dovi se stabilni ili imaat blag porast. Vo Makedonija zasega nikoj ne izleguva so oficijalni podatoci za toa koe pivo kolkav del od pazarot drì i koj imal pad ili porast

na proda`bata od godina vo godina, iako neofici-jalno “skopsko” s$ u{te ima dominanten del od kola~ot, od nekoi 50%. Vo posledno vreme na pazarot seriozno zagrizaa i nekolku uvozni brendovi, iako i samata Pivara vo svojata strategija svesno go namali pazarniot udel na “skopsko’, koj {to svoevremeno iznesuva{e i 70%, za da im ostavi pros-tor i na ostanatite brendovi {to se vo nivniot asortiman, kako “gorsko”, “amstel” i “hajneken”.

Pazarot na pivo vo zemjava e padnat za 20-30% vo posled-nive godina-dve,

najmnogu kako rezultat na Zakonot za vremenski ograni~ena proda`ba na alkohol do 19 ~asot, velat neoficijalnite podatoci do koi dojde “Kapital”. Bidej}i ne postoi ofici-jalna statistika {to go meri pazarot na pivo, a pivarnicite nara~uvaat istraùvawa {to gi ko-ristat za interna upo-treba, se obidovme da doznaeme kako se dviì proda`bata na pivo od samite trgovci. Vo site trgovski sinxiri {to gi iskontaktiravme, no i nekolku pomali lokalni dragstor~iwa, velat deka proda`bata na pivo prvo ja pogodi zabranata za proda`ba po 19 ~asot, a potoa ja dotol~i Zakonot protiv pu{ewe, koj {to go namali tro{eweto pivo vo ugostitelskite objekti. Prodolèniot rok za kupu-vawe alkohol do 21 ~asot za vreme na letnata se-zona malku ja ublaì situ-acijata, no, sepak, {tetata po proda`bata na pivo, {to vo drugi zemji vleguva vo kategorijata hrana, a

7

nija,

eme

d KONSTANNTITINONOS SPANUDIS

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

a, a -a a e. a d -t i

s

NAVIGATOR18.06.20104

� DVA, TRI ZBORA

�

“Brojot na nelegalnite imigranti koi vlegle vo Grcija minatata godina e namalen vo sporedba so 2008 godina, no zemjata i ponatamu e glaven vlez za nel-egalnite imigranti vo Evropa”GIL ARIAS FERNANDESzamenik-direktor na Agencijata za nadvore{ni granici na EU

“I se izvinuvam na amerikanskata javnost poradi ekolo{kata katastrofa. Nie jasno mu kaàvme na pretsedatelot Obama deka zborovite ne se dovolni. Nie znaeme deka za nas }e se sudi samo spored delata i taka treba da bide”KARL-HENRIH SVANBERGpretsedatel na Upravniot odbor na Briti{ Petroleum

� SVET

...MILIJARDERITE VO AKCIJABafet i Gejts apeliraat za pomo{ na siroma{nite

Voren Bafet i Bil Gejts gi povikaa amerikanskite milijarderi da doniraat barem 50% od svoeto bogatstvo. Tie dvajcata

i Melinda Gejts vo poslednata godina odràa niza ve~eri so bogatite Amerikanci za da gi nagovorat da doniraat.

...PROTESTI VO UKRAINASe bara sloboda za mediumite

Vo Ukraina se odrùvaat masovni protesti protiv zadu{uvaweto na slobodata na mediumite. Se bara da se ostavat novi-

narite slobodno da go izrazuvaat misleweto i da prenesuvaat informacii.

0-24 �

� FOTO NA DENOT

...PRAVO DO DNOHrvatska Magma sledna za propast

Hrvatskata trgovska kompanija Magma go namaluva brojot na prodavnici, a cenata na akciite se topi. Mo`no e od

carstvoto na biznismenot Goranko Fiùli} da preìveat samo nekolku du}ani.

NEVREME VO BELGRADôvek stoi pokraj svojot avtomobil, ot-kako se izlea rekata Sava vo centarot na Belgrad, po golemoto nevreme {to go zafati glavniot grad na Srbija. Veter i do`d vo glavniot grad na Srbija za samo polovina ~as napravija ogromen haos, ru{ej}i banderi, drvja, oxaci i prevrtuvaj}i avtomobili. Na edna od ulicite nadojdena voda desetina metri vle~e{e ~ovek. Vo Zemun vetrot odnel drvena terasa od zgrada koja {to pad-nala vrz avtomobil i vrz prodavnica. Pri nevremeto odletal i del od pokriv-ot na zgradata na Fakultetot za muzi~ka umetnost i od Zdravstveniot dom vo Lajkovac. Zaradi silnoto nevreme se zapalila i edna trafostanica, a poàrnikarite uspeale da go izgasnat poàrot otkako strujata bila isklu~ena od ekipite na elektrodistribucija. Spored Upravata za hidrometeorolo{ki raboti na Srbija, vo Belgrad navrnale 20 litri do`d na kvadraten metar. Vo nevremeto nemalo ~ove~ki `rtvi, a vrednosta na materijalnite {teti dopol-nitelno }e se utvrduva.

Japonskiot proizvoditel na konzoli za igrawe i oficijalno go objavi naslednikot na popu-

larniot DS, koj na igra~ite }e im ponudi igra vo 3D bez potreba od specijalni o~ila. Za vreme na E3 saemot za videoigri, koj se odrà vo Los Anxeles, se slu~i toa {to Nintendo go najavi pred nekolku meseci - pretstavena e prvata trodimenzionalna prenosna konzola, za koja nema da bidat potrebni speci-

jalni o~ila.Konzolata nare~ena 3DS, os-ven igri, moè da prikaùva i filmovi vo 3D-tehnika, a so pomo{ na dvete kameri na zadnata strana moè da pravi i 3D-fotografii. Nin-tendo 3DS ima dva displei - gorniot so golemina od 3,53 in~i ovozmoùva 3D-prikaz i ima rezolucija od 820h240 pikseli. Dolniot displej e na dopir, so golemina od 3,02 in~i i rezolucija od 320h240 pikseli.

“Fudbalot im pomaga na lu|eto da zavladeat so disciplinata na sloboda i povtorno n$ u~i na ìvot. Igra, eden ìvot: koga bi se zadlabo~ile, fenomenot na eden svet voshiten od fudbal bi ni dal pove}e od vistinska zabava”BENEDIKT [ESNAESETTIpoglavar na Rimokatoli~kata crkva

NINTENDO GO PRETSTAVI 3DS

GADGETS

K O M E R C I J A L E N O G L A S

POLITIKA18.06.20106

Makedonija vleguva vo edna mnogu opasna faza poradi ama-

terizmot, nesposobnosta i predavni~kata rolja na pre-mierot Nikola Gruevski. Vladeeweto na pogubnata politika na Gruevski mora da zavr{i. Neka sobere edna{ hrabrost {to ja nema i neka bide vistinski patriot kakov {to ne bil nikoga{ i neka raspi{e izbori, iz-javi liderot na Obedineti za Makedonija (OM), Qube Bo{kovski, na v~era{nata

pres-konferencija po povod rodendenot i jubilejot na VMRO-DPMNE. Spored nego, Gruevski so svoite neposto-jani stavovi ja vodi zemjata vo celosna izolacija."Gruevski ve}e i samiot ne znae {to zboruva i {to saka, negovite stavovi se neposto-jani. Edna{ veli deka ne go dava imeto, drug den deka saka kompromis, ovde zboruva deka e patriot, a nadvor prifa}a ime Republika Makedonia-Skopje" re~e Bo{kovski.Vo me|uvreme , eden od

osnova~ite na DPMNE , porane{niot premier Qub~o Georgievski, v~era (dva dena po Gruevski) so skromen koktel go slave{e, kako {to pora~a, “vistinskiot roden-den na partijata". Toj pora~a deka e krajno revoltiran od diskvalifikaciite na negova smetka i izjavite deka toj ne e eden od osnova~ite na taa partija. U{te edna{ go obvini premierot deka ja falsifikuval i zloupotrebil ne samo istorijata, tuku i ideologijata na partijata.

BO[KOVSKI I GEORGIEVSKI “UDRIJA” VRZ GRUEVSKI

A, KAKO DRUGITE BI GO RE[ILE IMETO... Gerald Knaus, avstriski analiti~ar i pretsedatel na Evropskata inicijativa za stabilnost, predlaga t.n “Solomonsko” re{enie za sporot za imeto. Toj veli deka kompromisot bi moèl da bide sleden – Makedonija da go smeni imeto erga omnes, a kako zamena da & se garantira vlez vo EU. Ili, prakti~no, toa bi izgledalo vaka – preku promeni na Ustavot na Makedonija koi bi se slu~ile denes, da & se dozvoli na Atina da go poddrì startot na pregovorite utre...Ovaa promena na imeto da vleze vo sila i da stane efektivna na denot koga Makedonija }e se priklu~i na EU. Ustav-nata promena da bide ednostavna, na primer, eden paragraf :Site referenci kon Republika Makedonija vo ovoj Ustav }e bidat smeneti so poviku-vawe na HH (kompromisnoto ime, kako na primer Republika Makedonija-Vardar) na denot koga zemjata }e se priklu~i na Evropskata unija. Ni{to pove}e, ni{to pomalku. Ako poradi nekoja pri~ina Skopje nikoga{ ne se priklu~i kon EU, toga{ nikoga{ nema da go smeni svoeto ime.

KATERINA [email protected]

Upravata za vodewe mati~ni knigi pri Min-isterstvoto za Pravda,

zaedno so MVR e zadolèna do 31 oktomvri 2010 godina da izvr{i uvid vo podatoc-ite na mati~nite knigi vo site op{tini, aktivnosti koi se prezemaat spored pre-porakite na OBSE/ODIHR. Vakvite aktivnosti se preze-maat otkako vo izvr{enata proverka napravena neodamna se utvrdilo deka postojat nesovpa|awa na odredeni podatoci, a isto taka se ut-

vrdeni i 1.123 dvojni zapisi na edinstvenite mati~ni bro-evi, istakna ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Utvrdeno e deka 49.981 gra|ani ìveat na adresata na koja se evidentirani vo Izbira~kiot spisok, no nemaat dokumenti; 16.771 lice deka se nao|aat vo stranstvo, 10.817 lica bile iseleni, no nepoznato e kade, 2.270 lica imale po~nato po-stapka za vadewe dokumenti, a 1.034 lica bile po~inati. Vo registarot na naselenie na Republika Makedonija se

zapi{ani 2.220.547 ̀ iteli, a vo registarot na dràvjani 2.406.268 lica. Razlikata me|u brojot na naselenie i dràvjanite Jankulovska go objasnuva so faktot deka licata koi nedostigaat ne se popi{ani bidej}i ne bile vo Republika Makedonija za vreme na popisot ili fizi~ki bile otsutni koga se vr{ela postapkata. Naskoro }e bidat objaveni i novite izmeni na Izborniot zakonik, vo koi se opfateni i re{enijata za glasawe na dijasporata.

TEMELNO ]E SE PROÎSTUVA IZBIRA^KIOT SPISOK

Premierite na Makedonija i na Grcija, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, na obostrana inicijativa (navodno!) se sretnaa po petti pat vo sedi{teto na Evropskata unija. Oficijalno, sredbata bila vo nasoka na davawe na pozi-tiven implus vo sporot...no, ona {to nagolemo se {pekulira ( a od Atina se dobiva i kako oficijalen dràven stav!) e deka nema da se tro{i vreme na “kafe-muabet” sekoj mesec, ako nekade pod masa ne se gleda re{enieto

��

PETTA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREU

G LUMA ILI SILNA PREDIGRA!?

U{te edno ispieno kafe vo prijatna atmosfera vo Bri-sel - makedonskiot premier Nikola Gruevski i negovi-

ot gr~ki kolega Jorgos Papan-dreu samo nekolku ~asa pred po~etokot na Samitot na EU se sretnaa po petti pat.Razgovaaa i povtorno ne napravija nikakov is~ekor napred vo pregovorite (barem oficijalno!).Kako i od prethodnite, i od ovaa sredba nema{e detali za {to razgovarale premierite (ovojpat i dvajcata ne izlegoa duri ni so nikakvi izjavi za mediumite po sostanokot) i s$ ostana na liferuvawe na {turi soop{tenija vo koi se relativizira pra{aweto za imeto i ~isto protokolarno se veli deka se razgovaralo za “pra{awa od zaedni~ki i re-gionalen interes, ekonomskata kriza, integraciite na Bal-kanot, kako i pove}e pra{awa od bilateralen karakter, me|u koi i ona za sporot”.I, dodeka od makedonska stra-na po sredbata nikoj ne izleze so oficijalna izjava, se javi gr~kiot {ef na diplomatijata, Dimitris Drucas koj oceni deka premierite ne pregov-

araat, tuku samo davale pottik i impuls na procesot. Toj veli deka od dene{nata sredba nema nekoi novi momenti i detali i deka Atina ostanuva na tvrdite pozicii deka za niv e prifatlivo islu~ivo ime so geografska odrednica, erga omnes. No, od druga strana, Drucas ocenuva deka vakvite tet-a-tet sostanoci moàt da pomognat i da donesat samo korist za podobruvaweto na bilateralnite relacii vo naporite za nao|awe re{enie. Toj direktno pora~a: “Ako se re{i pra{aweto za imeto, Grcija }e se zaloì za Makedonija vo te{kiot period na nejzino pristapu-vawe vo EU”.Makedonskiot minister, pak, Antonio Milo{oski, zav~era pora~a deka porakite {to Skopje gi nosi vo Brisel na Samitot se barawa za po~ituvawe na Privremenata spogodba. Milo{oski veli deka Grcija go zloupotrebuva pra{aweto za imeto i e krajno rezerviran kon po-entata na vakvite sredbi na {efovite na gr~kata i na makedonskata vlada.“Se ga imame po golemi mo`nosti za fotosesii i me|usebni rakuvawa, no dali toa }e zna~i pogolema fleksibilnost, poseriozen pristap ili pragmatizam vo bilateralniot spor, {to

tokmu Grcija go nametna pred 18 godini, ostanuva da vid-ime” veli Milo{oski.Na najavite i informaciite od gr~ka strana i izjavite na Drucas deka dvete zemji se mnogu blisku do nao|awe kompromis, Milo{oski gleda na dva na~ini.“Se raboti za procenkata na gr~kata Vlada deka e potreb-na pogolema pragmati~nost i fleksibilnost po ova pra{awe, {to bi moèlo da rezultira so nekakov kom-promis. Vtoroto tolkuvawe e deka bi moèlo da se raboti za takti~ka diplomatska igra koja, moèbi, ima za cel u{te edna{ da go svrti vnimanieto na me|unarodniot faktor kon sebe i da si ovozmoì kupu-vawe na vreme. Koe od dvete

e to~no, }e vidime naskoro” veli makedonskiot minister.So podeleni mislewa se i diplomatskite izvori so koi kontaktira{e “Kapital”. Ednite se ubedeni deka se raboti za prvoto tolkuvawe od Milo{oski, odnosno deka od Grcija ima najavi za eventualno blago reterirawe vo cvrstite pozicii i deka procesot (za {to se signal i pette ispieni kafiwa na najvisoko diplomatsko nivo) navistina vleguva vo nekakva finalna faza, kako rezultat na intenzivnite kontakti i intenzivnoto lobirawe...po {to, otkako na~elno dvajcata premieri se na vistinskiot pat, se baraat samo na~ini, i kaj nas i kaj ju`niot sosed, kako da se soop{ti deka

re{enieto se bliì, a pri-toa da se ostane pobednik na doma{nata politi~ka scena. Ova bi trebalo da se “ishendla” do noemvri, kako noviot klu~en termin koga bi se prezentiralo re{enieto i bi se odelo na izbori narednata godina.Od druga strana, skeptic-ite velat deka treba da se sogledaat rabotite realno i da se sfati deka vo periodot od ovie dve decenii, kolku {to trae sporot, ova ne e prvpat Makedonija i Grcija da se na ~ekor do kompro-mis (osobeno vo periodot koga Vlado Bu~kovski be{e premier), pa toa, sepak, ne se slu~ilo. Dotolku pove}e {to, spored ovie izvori, ne se raboti za nikoj drug, tuku

GRUEVSKI SE SRE]AVA I SO FILEZa v~era popladneto najavena be{e sredba i me|u premierot Nikola Gruevski i evrokomesa-rot za pro{iruvawe, [tefan File. Od makedonskata vlada iz-javija deka na sredbata makedonskiot premier }e ja prenesel svojata razo~aranost od odne-suvaweto na Grcija i upornite blokadi na ev-roatlantskite aspiracii na Makedonija, poviku-vaj}i se na Privreme-nata spogodba.Od druga strana, spored izvori od Evropskata komisija, na Samitot na Unijata ne se o~ekuva, voop{to, da stane zbor za zemjava, a fokusot na raspravata }e bil za ekonomski pra{awa.

za Nikola Gruevski, za koj retko koj veruva (osobeno ne me|unarodnite pretstavnici vo zemjava koi se krajno iz-revoltirani od ignorantskiot odnos, nepopustlivosta i nad-menosta na premierot) deka e podgotven da go iznosi vakvoto te{ko breme na svoi ple}i.

18.06.2010 7FOKUS

Ako se prodlabo~i ekonom-skata kriza vo Grcija, najgolem {ok }e

pretrpat makedonskite kompanii koi izvezuvaat na gr~kiot pazar. ]e ima negativni imp-likacii i vrz vkupniot izvoz, bankarskiot sektor i prilivot na stranski investicii, no ne vo tolku golem obem. Najkriti~na e sostojbata vo tekstilniot sektor, proizvoditelite na met-al, ~elik i elektri~ni aparati. Ova go pokaà analizata na Centarot za ekonomski analizi (CEA) za vlijanieto na gr~kata kriza vrz make-donskata ekonomija.Dodeka Evropskata unija so golem finansiski paket ja spasuva gr~kata ekonomija, makedonskata s$ u{te di{e na {krgi i nema koj da ja spasi. Golem del od makedon-skite kompanii ili se vrzani so gr~ki kapital ili, pak, izvezuvaat na gr~kiot pazar, a kako {to se namaluva rastot na gr~kata ekonomija, taka se namaluva i nejzinata pobaruva~ka od stranskite pazari.Spored analizata na CEA, slu~uvawata na ekonomski plan kaj na{iot juèn sosed

vo golema mera }e se reflektiraat vrz makedonskata ekonomija. Preporakite se Vladata pri nosewe na ekonom-skite merki da gi ima predvid site negativni slu~uvawa. Ekspertite koi ja pravea analizata smetaat deka o~ekuvawata za zazdra-vuvawe na makedonskata ekonomija se temelat vrz o~ekuvaniot rast na drugite sosedni ekonomii, so koi isto taka sme trgovski part-neri."Na{ata ekonomija e mnogu mala i ne moè da funkcionira bez sos-ednite ekonomii. Spored toa, kako {to se dviàt parametrite vo sosedst-voto, takvi se i imp-likaciite kaj nas. Kolku pove}e se prodlabo~uva krizata vo Grcija, tolku pove}e }e se namaluva makedonskiot izvoz, a so rastot na drugite sosed-ni ekonomii se povleku-va i rastot na makedon-skata. Za realno da gi otslikame situacijata i efektite na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija vo naredniot period napravivme dve scenarija za dvièweto na izvozot i mo`nata eskalacija na gr~kata kriza vo narednite ~etiri godini", veli Bor~e Trenovski od Centarot za ekonomska analiza.

[TO AKO GR^KIOT BDP PA\A ZA 3%?

Prvoto scenario pred-

viduva namaluvawe na godi{nata stapka na BDP vo Grcija za 3% vo narednite ~etiri godini. Spored ova scenario, na po~etokot efektite vrz makedon-skata ekonomija nema da bidat tolku zna~ajni, no dokolku gr~kata ekonomija ne po~ne da se oporavuva, }e dovede do golemi zagubi kaj makedonskiot izvoz. "Vo brojki pretopeno toa iznesuva 20,19 milioni dolari vo 2010 godina, 44,97 milioni dolari vo 2011 go-dina do 152,19 milioni dolari namaluvawe na izvozot vo 2014 godina", objasnuva Trenovski.Vtoroto scenario e mnogu pesimisti~ko i e pod pretpostavka za pad na gr~kiot BDP so stapka od 5% godi{no do 2014 godina. "Analizata na CEA pokaùva deka makedon-skiot izvoz }e pretrpi golemi zagubi i toa 30,28 milioni dolari vo 2010 godina, koi sekoja godina }e rastat i }e dostignat do 266,7 milioni dolari vo 2014 godina", objasnuva Tren-ovski.Gledano procentualno, spored prvoto scenario }e imame pad na izvozot vo Grcija vo 2010 od 4,9%, a do 2014 godina padot moè da dostigne duri 37,52%.Spored vtoroto scenar-io, brojkite za pad na makedonskiot izvoz vo

Grcija se u{te popora-zitelni. Godinava }e ima namaluvawe od 7,4%, a vo 2014 i do 55,5%. "Ovie informacii treba da gi imaat predvid kreatorite na ekonom-skata politika vo Make-donija i da gi vklu~at vo svoite proekcii za idniot period", se poso~uva vo analizata na CEA.

NAJMNOGU ]E TRPAT TEKSTILCITE

Grcija e tret trgovski partner na Makedonija, a strukturata na proiz-vodite e mnogu koncen-trirana, odnosno mal broj proizvodi imaat mnogu golemo u~estvo vo vkupniot makedonski izvoz na gr~kiot pazar. Imaj}i predvid deka najgolem pazar za dvata makedonski strate{ki izvozni proizvodi - ~elikot i tekstilot - e gr~kiot pazar, ogromna e va`nosta nadle`nite institucii i kompanii zaedno da baraat izlez od nepovolnata situ-acija. "Najkriti~na e sostoj-bata kaj lon-proizvod-stvoto ,bidej}i 58,7% od tekstilnite proizvodi se plasiraat vo Grcija. Nie nemame na{ proiz-vod {to moème da go plasirame na stranskiot pazar, tuku samo evtina rabotna sila. Ovaa situacija treba da se iskoristi za da po~nat da se razvivaat make-donski brendovi", objas-

nuva Hristijan Risteski od CEA.Vkupno 18,5% od izvozot na makedonsko èlezo i ~elik zavr{uva vo Grcija. Za nadminu-vawe na posledicite od gr~kata finansiska kri-za i od namaluvaweto na potro{uva~kata na èlezo i ~elik, treba da se osvojuvaat novi pazari."Na ovie kompanii im prepora~uvame da najdat novi pazari ili da go zgolemat u~estvoto vo Srbija, Bugarija, BiH, Albanija i Hrvatska", objasnuva Risteski.Tutunot e tret najzna~aen proizvod {to se izvezuva vo Grcija, a Makedonija najmnogu izvezuva surov tutun, a prerabotkite na cig-ari se vo mnogu mala koli~ina. Izvozot na elektri~ni aparati od Makedonija vo Grcija u~estvuva so 28,1%.

PAD NA STRANSKITE INVESTICII, BANKAR-SKIOT SEKTOR SIGUREN

Prilivot na stranski investicii od Grcija godinava }e prodolì so istoto tempo so koe zapo~na vo 2008 godina, odnosno nivniot priliv }e bide namalen, bidej}i golem del od gr~kite kompanii se vo lo{a sostojba poradi krizata. Vo naredniot period se o~ekuva drasti~no namaluvawe na rein-vestiranata dobivka, a kompaniite-majki }e si gi vra}aat parite od

dobivkata vo mati~nata firma vo Grcija. Gr~kite kompanii }e imaat potreba od finansiski sredstva, so {to }e gi namaluvaat neto-prilivite, }e si gi povle~at parite od nivnite firmi-}erki vo Makedonija, {to }e se reflektira so namalu-vawe na stranskite investicii", pi{uva vo analizata na CEA.Ottamu ne o~ekuvaat deka }e ima pogo-lemo povlekuvawe na golemite gr~ki inves-ticii od Makedonija, bidej}i najgolem del od niv imaat monopolska pozicija na pazarot i ostvaruvaat golemi i sigurni profiti.[to se odnesuva do bankarskiot sektor, Makedonija ima najmal del od vkupnite inves-ticii na gr~kite banki vo regionot."Imaj}i predvid deka investiciite na Grcija vo makedonskiot ban-karski sektor se me|u najprofitabilnite, ne se o~ekuva nitu povleku-vawe nitu na koj bilo na~in zagrozuvawe na stabilosta i raboteweto na bankite. Bankarskiot sistem vo zemjava e dobro kapitaliziran i Narodnata banka budno ja sledi situacijata. Ottuka ne bi trebalo da o~ekuvame poseri-ozni negativni efekti vrz raboteweto na ovoj sektor", objasnuva Tren-ovski.

3%pad na gr~kiot BDP vo na-

rednite ~etiri godini }e go namali makedonski-ot izvoz za 20,19 milioni dolari godinava i duri za 152,19 milioni dolari

vo 2014

�� Ako se prodlabo~i ekonomskata kriza vo Grcija, najgolem {ok }e pretrpat tekstilniot sektor, proizvoditelite na metal, ~elik i elektri~ni aparati. ]e ima negativni implikacii i vrz vkupniot izvoz, bankarskiot sektor i prilivot na stranski investicii, no ne vo tolku golem obem, pokaà analizata na Centarot za ekonomski analizi (CEA).

IZVOZNICITE ]E GO IZVLEÂT NAJDEBELIOT KRAJ

GR^KATA KRIZA I MAKEDONSKATA EKONOMIJA

ALEKSANDRA [email protected]

OP[TESTVO18.06.20108

Vo p r e s r e t n a kone~na ta odlu -ka za kolku to~no }e se krati buxetot, grade`niot sektor

ostro se sprotivstavuva na idejata na Vladata da se kratat kapitalnite rasho-di, osobeno vo vreme na kriza. Ne se zadovolni {to grade`ni{tvoto, od koe se o~ekuva da nosi razvoj i ekonomska aktivnost, s$ u{te


o p r e s r e t n akone~na ta odlu -ka za kolku to~no


GRADE@NICITE PROTIV KRATEWE NA KAPITALNITE RASHODI

VO PRESRET NA REBALANSOT �

�� Grade`nite kompanii prepora~uvaat Vladata da ne gi krati kapitalnite infrastrukturni investicii, koi }e bidat “lokomotiva” na ekonomskiot rast, osobeno vo vreme na kriza

se spravuva so ekonomskata kriza. “So rebalansot na buxetot se kratat del od kapitalnite investicii. Nie sme protiv toa da se kra-tat infrastrukturnite kapi-talni investicii. Nam ni e potrebna rabota. Mislime deka istite tie pari mnogu poefektivno i poproduktivno }e bide ako se prenamenat vo infrastrukturni i energetski objekti, zatoa {to op{tata klima e polo{a od lani ova vreme", predupreduva Nikola Velkovski, pretsedatel na

Komorata za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija. Grade`nicite velat deka im e neophodna poddr{ka od Vla-data za da obezbedat rabota, bidej}i e o~igledno deka nema stranski investitori. "Kapi-talot e kako gazela, bega mnogu brzo ako po~uvstvuva nesigurnost. Verojatno in-vestitorite ovde ne gledaat profit, i seto toa sega treba da se iskompenzira so sop-stveni kapitalni investicii, za da moème kolku-tolku da

ostaneme vo kondicija", veli Velkovski. Grade`nite kompanii se ednoglasni deka ovoj sektor ni oddaleku ne izlegol od recesija i deka krateweto na kapitalnite investicii za niv zna~i dopolnitelen udar vo vreme na kriza. “Sostojbata vo grade`niot sektor e lo{a. Toa zna~i site ~ekame na buxetskite sredstva, privatniot sektor mnogu slabo gradi. Krizata si go napravi svoeto, ne moème da zememe krediti


od bankite. Stanovite slabo se prodavaat, cenite pa|aat. Ekonomski e neisplatlivo da se raboti, bidej}i s$ u{te placevite se najska-piot del od gradbata “, veli Jovan Ilievski, sopstvenik na grade`nata kompanija Izgradba Komerc od Sko-pje.Neobezbedenosta so rabota, namaluvaweto na kapi-talnite rashodi i pos-ledicite od ekonomskata kriza se problemi koi ne smeat da se zanemarat za granka, eden od stoèrite na makedonskata ekonomija. Grade`nicite se àlat i deka dràvata ne im gi pla}a navreme ve}e izvr{enite grade`ni za-fati.“Ne moàm da zboruvam za brojki, no od sekojdnevnite komentari i kontakti so ~lenkite najgolem del se àlat na nenavremeno pla}awe i, voop{to, na nepla}awe na dospeanite pobaruvawa, od strana na dràvata. Fakt e deka imame pogolemi pobaru-vawa. Nie vo najgolem del rabotime za dràvnite institucii i vo odreden del ima mnogu docnewe, a ima i golemi pobaruvawa", se àli Velkovski.

Tie baraat vo idnina vo dogovornite obvrski, osven obvrskite na izveduva~ot, da se preciziraat i obvr-skite na drugata strana, posebno vo delot na na-platata. Sega{nata prak-tika e deka golem del od izvr{enite raboti ne se naplateni.Dopolnitelni ote`nuva~ki faktori za grade`nicite vo zemjava se, kako {to velat, nedovolno trans-parentnite tenderski do-kumentacii za dogovorite za javni nabavki. Se ̀ alat deka Zakonot za gradba ne e usoglasen so Zakonot za javni nabavki, koj ne predviduva edna grade`na kompanija koja se javuva na tender za javni nabavki zadolìtelno da ja dostavi svojata licenca za rabota. Baraat da bide pozastapeno elektronskoto naddavawe, za da se otstranat site ~ove~ki faktori koi moàt da vlijaat vo dogovorite za javni nabavki.“Javnite nabavki nekoga{ se prakti~no slika na nekolku kompanii koi treba da go dobijat tenderot. Barame transparentnost, kvalitet i konkurentnost”, veli Sa{o Stojanovski, sopstvenik na Pelagonija inènering.

18.06.2010 9OP[TESTVO

Duri 3,4 milijardi dolari se donirani vo Makedonija od stranstvo vo peri-odot od 1993 do 2008 godina, a pred

dve godini sredstvata se zgolemeni za 7%.“Biznis-sektorot vo Makedonija donira, no ne kon gra|anskiot sektor, tuku kon op{tinite, i tokmu zatoa gra|anskiot sek-tor ne moè da gi mobilizira sredstvata”, izjavi izvr{niot direktor na Centarot za institucionalen razvoj – CIRa, Zoran Stojkovski. CIRa v~era ja organizira{e javnata debata na tema “Vlijanieto na donatorskata zaednica vo razvojot na gra|anskoto op{testvo vo Republika Make-donija”.Spored nego, potrebno e dolgoro~no

odrùvawe na gra|anskoto op{testvo, nadminuvawe na sindromot na pregolema zavisnost od donatorstvoto, a gra|anskiot sektor treba aktivno da u~estvuva vo re{avaweto na va`nite op{testveni pra{awa. Celta na debatata, kako del od CIVICA Mobilitas, be{e da se informiraat gra|anskite organizacii za izleznite strategii na stranskite donatori vo pogled na razvojot na gra|anskoto op{testvo. Se otvori i pra{aweto kako da se nadmine pregolemata zavisnost na gra|anskiot sek-tor od stranskite donacii.Majkl Fric, direktor na misijata na USAID vo Makedonija, informira deka

izrabotile programa za poddr{ka na gra|anskiot i NVO-sektorot do 2015 godina. Spored Natalija Drozd, zamenik-{ef na misijata na OBSE vo Skopje, tie dosega poddràle okolu 80 gra|anski organizacii i }e prodolàt so istata praktika vo pove}e oblasti.Na debatata se razgovara{e i za me|unarodno priznanite mehanizmi so koi razvienite zemji obezbeduvaat pomo{ za siroma{nite zemji i zemjite vo razvoj, za me|unarodnite na~ela za rabotata na donatorskite agencii, za prioritetite za ponatamo{na poddr{ka na donatorskite agencii vo zemjava i izleznite strategii za sega{nite donatori.

OD STRANSTVO SE DONIRANI 3,4 MILIJARDI DOLARI


Propi{uvaweto lekovi na recept izdadeni od lekarite od deùrnite

slu`bi na zdravstvenite ustanovi prodolùva da vaì do krajot na godi-nata, soop{ti Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.Ovaa praktika e uspe{na i korisna za osigurenicite so toa {to propi{anite lekovi od lekarite od deùrnite slu`bi moàt da gi podignat vedna{ vo deùrnite apteki i oti pre-thodno osigurenicite moraa da zemat propi{an recept od izbraniot lekar. Lekovite koi lekarite od deùrnite slu`bi moàt da gi propi{at na tovar na Fondot se: amoksici-lin, cefaleksin, dijazepam, ranitidin, metoklopramid, nifuroksazid, furozemide, salbutanol, nifedipin, gliceril trinitreit, par-acetamol, citirizin, karbo medicinalis vo soodvetni farmacevtski doza`ni formi spored reìmot na propi{uvawe, izdavawe i medicinski indikacii nave-deni vo listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot.

Makedonskiot pretse-datel, \orge Ivanov i ministerot za

finansii, Zoran Stavreski, v~era vo Sankt Petersburg se sretnaa so generalniot direktor na Gazprom, Alek-sej Miler.Na sredbata se razgovar-alo za potpi{uvaweto na spogodbata za Klirin{kiot dolg, {to }e ovozmoì un-apreduvawe na sorabotkata me|u Makedonija i Rusija vo energetskiot sektor. So toa se sozdadeni uslovi za Gazprom da u~estvuva vo izgradbata na gasovodnata mreà vo Makedonija, za {to dvete strani iskaàa celosna podgotvenost za sorabotka. Se razgovar-alo i za vklu~uvawe na Makedonija vo zna~ajniot me|unaroden tranziten kori-dor Juèn tek, so mo`nost za izgradba na krak niz makedonska teritorija.So ruskiot energetski gigant se dogovoril proekt za izgradba na gasni elektra-ni. Ekspertskite timovi na Gazprom i Vladata vedna{ }e po~nat da rabotat na usoglasuvawe na tehni~kite raboti, se naveduva vo soop{tenieto od kabinetot na vicepremierot Zoran Stavreski.

DE@URNITE LEKARI ]E PRODOL@AT DA DAVAAT LEKOVI NA RECEPT

MAKEDONIJA PREKU GASPROM VLEGUVA VO JU@EN TEK

OP[TESTVO18.06.201010

GOJKO KE[[email protected]

SAKAME VODA ZA PIEWE, A NE INTERNET!

@ITELITE OD SELATA SO POINAKVI PRIORITETI �

Za potencijalite na av-tomobilskata industrija na balkanskite zemji se

razgovara{e na v~era{nata konferencija na OECD "Av-tomobilskata industrija vo Zapaden Balkan - izvori na konkurentnost i investiciski mo`nosti”, koja se odrùva vo ramkite na Nedelata na konkurentnost.Na konferencijata pret-stavnici od Albanija, Bosna i

Hercegovina, Hrvatska, Kosovo, Srbija, Italija, od avtomo-bilskite klasteri od zemjite na Zapaden Balkan i dona-torite, kako i agenciite za promocija na investiciite od zemjite-u~esni~ki razgovaraa za mo`nostite za sorabotka, a odràa i pove}e bilateralni sredbi. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, istakna deka Makedonija raspolaga so kval-ifikuvana rabotna sila i ima potencijal za razvoj vo delot na avtomobilskata industrija.

Ministerstvoto za ekonomija godinava izdvoilo 10.000 evra za makedonskiot klaster za avtomobilska industrija vo koj ~lenuvaat 22 kompanii, a postoi od krajot na 2008 godina. Sredstvata se nameneti za istraùvawe na pazarot i za promocija, ~ija cel e da se privle~at stranski investicii.Direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, izrazi vozdrànost od prilivot na stranski inves-ticii vo ovaa industriska granka. "Firmite vo momentov

stravuvaat od vtor bran na recesija, pa zatoa se nesig-urni da vloùvaat, osobeno vo avtomobilskata industrija. Duri vo vtorata polovina od godinava }e ima mo`nost za malo podobruvawe", veli Mizo. Pretstavnicite od zemjite-u~esni~ki na konferencijata imaa mo`nost da ostvarat poseta i na Tehnolo{ko-indus-triskata razvojna zona, so cel da se zapoznaat so uslovite za investirawe i rabotewe vo nea.

BALKANOT IMA GOLEMI POTENCIJALI VO AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA

Seloto Ogwan-ci se nao|a vo op{tina Petrovec. 1.100-te ìteli na najsiroma{noto

naseleno mesto vo

op{tinata, Makedonci, Albanci, Turci i Romi, glavno ìveat od zem-jodelstvo, no ìveja~kata im e ostavena na milost i nemilost na rekata Vardar, koja izminative nekolku godini redovno im ja bere ètvata. Ovaa godina Vardar duri ~etiri pati se izlea i gi

uni{ti posevite so ìto. Selanite sekoja godina od nadle`nite baraat da se regulira koritoto na Vardar, so cel da se spre~at poplavite, od Vladata baraat i redovno da im gi ~isti kanalite so cel da ne bidat poplaveni. No, dosega, osven {to gi is~istija okolnite ka-

nali, seloto i ponatamu e izloèno na opasnost od Vardar. Vodata okolu Ogwanci ja ima nasekade, niz zatrupanite kanali, po nivite okolu seloto, no ja nema vo ~e{mite vo doma-}instvata. Site 1.100 ìteli voda za piewe polnat od selskite ~e{mi. @itelite se àlat deka imaat mnogu lo{a struja, trafostanicite se mnogu stari i poradi toa ~esto imaat pre-kini na snabduvaweto so elektri~na energija. Patot vo seloto e vo sostojba kako od povoen period – stoticite krateri naliku-vaat kako tuka ne tolku odamna da pa|ale granati. Ova e kratkiot opis na skopskoto selo Ogwanci, selo koe {to ne se deli od slikata na ruralna Makedonija. No, dobro e {to vla-data kone~no zapo~na da gi slu{a ovie ìteli i zapo~na da ostvaruva del od nivnite barawa. @itelite od Ogwanci denovive imaat mo`nost besplatno da surfaat na Internet kako del od proektot na vladata “In-ternet-kiosci vo ruralnite sredini”. Ministerot za infor-mati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, re~e deka so postavuvaweto na inter-net-kioscite vo ruralnite delovi na zemjava na zemjodelcite }e im se ot-vorele vidicite za biznis preku Internet, }e komu-nicirale so otkupuva~ite preku mreàta, a }edobiele u{te mnogu pridobivki od kioskot. No, gra|anite od seloto pra{uvaat {to li bi prodavale preku Internet koga Vardar sekoja godina im ja sobira ètvata. “Lu|eto na koi im treba Internet vo seloto ve}e

si imaat povrzano. Nam vo seloto ni se potrebni drugi osnovni raboti. Voda za piewe imame sred selo od ~e{ma. Od pumpa vodata ne se pie. A, internet-kiosci ne ni se potrebni”, veli eden ìtel na Ogwanci. Gra|anite se gnevni {to dràvata gi zaboravila za mnogu drugi poprior-itetni potrebi. “Patot e dupka do dupka, edvaj stignuvame kon Petrovec. Niz seloto ulicite ne se asfalti-rani, a na tie {to se asfaltirani asfaltot im e od vremeto na Jugoslavija. Ako pominete po drugite ulici }e vidite pra{ina i od po deset metri. Nikoj ni{to ne pravi za ova selo, a sega ni nosat internet-kiosk. Ako sakaat da napravat ne{to dobro za selovo, neka po~nat od osnovnite raboti koi ni falat, a Internetot neka go ostavat za kraj”, veli Qube od Ogwanci. Vedna{ pokraj {ko-loto kade {to e postaven internet-kioskot ima{e prepoln kanal so voda, koj se odleval sekoja prolet. “Videte kako izgleda kanalov. Ova e ve}e sred leto, a videte kolku voda ima. Neka dojdat vo prolet ili vo zima i neka vidat doga{ do kade e kanalot i kako decata vleguvaat vo u~ili{teto. Vo zim-skite denovi so ~izmi se {etame niz seloto. Sega vodata delumno e povle~ena, ama nivite ne se seat bidej}i e docna. @itoto pretrpe katastro-falni {teti, a isto e i so ja~menot. Ako minis-terot veli deka }e sme prodavale preku Internet, neka se zainteresiraat malku {to bi prodavale, s$ e uni{teno”, velat gra|anite.

VIKTORIJA MILANOVSKA [email protected]

IKT RAZVOJOT OSTA-NUVA PRIORITET!

Seloto Ogwanci e samo edno od 680 kade {to Vla-data planira da instalira internet-kiosci. Do sega se instalirani pove}e od 150. Vladata go subvencionira proektot vo prvite ~etiri godini, a potoa internet-kioscite ostanuvaat vo sopstvenost na komercijal-nite operatori i istite }estopanisuvaat so niv. Proektot od buxetot iscrpi pove}e od 2,5 milioni evra.Ivanovski veli deka internet-kioscite naskoro naselenieto od seloto }emoè da gi koristi za pla}awe na smetki, kako i za zavr{uvawe na drugi obvrski za koi prethodno morale da odat do gra-dovite. Toa }e se postigne-lo so promoviraweto na veb-stranica uslugi.gov, kade {to gra|anite }e moèle da zavr{at mnogu obvrski. Sepak, koga selan-ite gi zapra{avme dali vo idnina bi pla}ale smetki preku Internet, tie rekoa deka najva`no im e da se sanira koritoto na Var-dar i da ne gi popla-vuva ve}e, bidej}i sega ne zarabotuvaat dovolno pari za podmiruvawe na smetkite.“Neka gi sredat prvo os-novnite problemi i neka go spre~at Vardar da ne n$ poplavuva, a potoa so zarabotenite pari od zemjodelstvoto sami }e si kupime kompjuteri i }e se povrzeme na Internet, pa i }e gi pla}ame smetkite”, veli eden ìtel na seloto.

Ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, v~era vo selo-to Ogwanci go promovira{e proektot "Internet-kio-sci vo rural-nite sredini". @itelite od najsiroma{noto selo vo op{tina Petrovec ba-raat vodo-vod, asfalti-rani ulici i re{enie za ~es-toto izlevawe na Vardar

� Od ovie nivi Vardar sekoja godina ja bere ètvata i ìtelite trpat ogromni zagubi

� Kanalot pred u~ili{teto kade {to e smesten internet-kioskot se izleva sekoja zima i prolet.

18.06.2010 11OP[TESTVO

Sostanokot na Me{aniot komitet za podelba na diplo-

matskiot i konzularen imot na porane{na SFRJ, planiran i zakaàn za v~era vo Belgrad, ne se odrà na barawe na Srbija, soop{ti make-donskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Ovoj sostanok treba{e da gi definira termin-ite za primopredavawe na site objekti za koi

dràvite-sukcesori pis-meno se dogovorija u{te vo dekemvri 2006 godina vo Zagreb. Poradi ova odlagawe, pretstavnicite na Make-donija, Bosna i Hercegov-ina, Slovenija i Hrvatska vo ovoj Komitet v~era vo Belgrad na srpskite kolegi im vra~ija pismo-demar{, so barawe itno da bide ispolnet dogo-vorot od Zagreb za primo-predavawe na objektite i

prodolùvawe na proce-sot na raspredelba na ostanatite diplomatsko-konzularni objekti na porane{nata SFRJ. Vo demar{ot se naveduva deka ~etirite zemji ba-raat Srbija svojata obvr-ska da ja ispolni za 12 meseci (do 30 juni 2011) i da prodolì so real-izacijata na me|unarodno verifikuvaniot dogovor za sukcesija, koj i samata go potpi{a i ratifikuva.

ODLO@EN SOSTANOKOT ZA SUKCESIJA NA PORANE[NA SFRJ

REBALANSOT NA BUXETOT VLEZE VO SOBRANISKA PROCEDURA �

ALEKSANDAR [email protected]

BUXETOT SO ISTIKRITIKI SO GODINI

�� Bez èstoka debata, rebal-anost na bux-etot go pomina prviot filter vo Sobranieto. Opozicijata izleze so is-tite kritiki od porano, deka rebalansot e antireformski i antiekonom-ski. Pogolema debata se o~ekuva vo ponedelnik, koga rebal-ansot }e go razgleduvaat pratenicite od mati~nata Komisija za finansirawe

i buxet

Rebalansot na buxetot za 2010 godina e antireformski i antiekonomski - kritikuva{e opozicijata na

prvata sobraniska raspra-va za rebalansot na buxe-tot, koristej}i gi potpolno istite kvalifikacii kako i izminatite godini godi-ni. Bez èstoka rasprava, pratenicite od Komisijata za ekonomski pra{awa go izglasaa predlogot za rebalansot, so {to od ponedelnik raspravata prodolùva vo ramkite na mati~nata Komisija za finanansirawe i buxet.Opozicijata ocenuva deka ovoj rebalans na buxetot dopolnitelno }e ja uni{ti ekonomijata, bidej}ibuxetskite tro{ewa za kapitalni investicii koi treba{e da & pomognat na Makedonija da gi sanira posledicite od krizata se

kratat, a se zgolemuvaat parite za plati za admin-istrativcite.“Najstra{no od s$ e {to Vladata odlu~ila da gi krati parite za kapitalni investicii. I ona malku {to treba{e da & pomogne na ekonomijata da zazdra-vi i da obezbedi razvoj, sega se krati. Investici-ite se namaluvaat za 84 milioni evra, od koi duri 20 mili-oni {to bea nameneti za izgradba na pati{ta. Namesto toa, adminis-tracijata }e se pro{iruva so novi vrabotuvawa i stavkata za plati e zgole-mena za plus 15 milioni evra. Ova }e deluva u{te postra{no vrz stopan-stvoto, koe i onaka e ne`no i krevko. Javnata potro{uva~ka namesto od godina v godina da se namaluva, postojano se zgolemuva i toa na dolg rok e neodr`livo. Vladata treba da ja preispita ce-lata filozofija i politika na tro{ewe na narodnite pari”, pora~a od sobrani-

skata govornica pratenikot na LDP, Risto Penov.Opozicijata pobara Vla-data da go preraboti u{te edna{ rebalansot na bux-etot, bidej}i spored niv, vlo{uvaweto na struktu-rata na javnite rashodi }e & nanese seriozni {teti na ekonomijata.“Ovoj buxet e sprotiven na site ekonomski logiki i na vetuvawata na Vladata od porano. Se krati i zgolemuva tamu kade {to ne treba. Sostojbata vo ekonomijata se vlo{uva, kompaniite nemaat pari poradi toa {to Vladata ne moè da si gi plati dolgo-vite za izvr{eni raboti, ne moè navreme da vr{i povrat na DDV, pa u{te se kratat i kapitalnite rashodi. Kakva logika e da se zgolemuva stavkata za plati na administra-tivcite, koi se neproduk-tivni, a da se krati od ekonomskiot razvoj”, izjavi Marjan Nikolov od opozi-ciskata SDSM. Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi,

pak, pred pratenicite gi povtori objasnuvawata na ministerot Stavrevski deka rebalansot nema da zna~i prekinuvawe na nitu eden od proektite, tuku }e zna~i samo zabavu-vawe na dinamikata na realizacijata. Toj izjavi deka ova nivo na javna potro{uva~ka }e obezbedi navremena isplata na penziite i pla-tite vo dràvniot sektor, celosna realizacija na programata za subvencion-irawe vo zemjodelstvoto i navremena isplata na kreditite i stipendiite za studentite.

KADE SE KRATI, A KADE SE DODAVA?

Buxetot za 2010 godina }ebide pomal za 76,4 mil-ioni evra (4 milijardi i 700 milioni denari), a dopolnitelni 57 mil-ioni evra (3,5 milijardi denari) }e bidat prename-neti i potro{eni za drugi nameni. Najgolemo kratewe od 85 milioni evra (5,2 milijar-

Katna garaà so de-loven prostor treba da nikne na uli-

cata "Vasil \or|ov" vo Kapi{tec, vo blizina na trgovskiot centar Beverli Hils, kako i na ulicata "Svetozar Markovi}" vo Novo Maalo, soop{ti Ministerstvoto za trans-port i vrski. Objektot vo Kapi{tec }e bide so visina od 10,5 metri i maksimalna povr{ina od 1.526 metri kvadratni. Sledniot mesec Minis-

terstvoto za transport i vrski na javno naddavawe }e go prodava zemji{teto od 1.735 metri kvadratni, so po~etna cena od 6.600 denari za metar kvadraten. Ministerstvoto za trans-port i vrski objavi oglas za javno naddavawe i za parcela nameneta za katna garaà na ulicata "Sveto-zar Markovi}" vo Novo Maalo so povr{ina od 2.270 metri kvadratni.Spored Detalniot urbanis-ti~ki plan “Maxir Maalo

i Gradska Porta”, ovde e predviden objekt so visina od 16,2 metri. Po~etnata cena na zemji{teto e 3.800 denari za metar kvadraten.

]E SE GRADAT KATNI GARA@I VO KAPI[TEC I CENTAR

di evra) ima kaj kapital-nite rashodi. Vtora najgolema stavka koja se krati e stavkata za stoki i uslugi i toa za 16,2 milioni evra (edna milijarda denari) ili za 5,8% od prvi~no isplaniranata suma za godinava. Ovaa stavka vo buxetot za 2010 godina be{e isplanirana na nivo od 553 milioni evra (34 milijardi denari), {to e za 14% pogolema suma vo sporedba so prethodnata 2009 godina. ]e se kratat patnite tro{oci, limitite za slu`benite mobilni telefoni, materijalnite tro{oci.Spored podatocite od Min-isterstvoto za finansii, so krateweto kaj drugi rashodni stavki se obezbe-deni 3,5 milijardi denari (57 milioni evra) koi se prefrleni za tro{ewe vo zdravstvoto, vo Fondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe i del za socijalni transferi. Od ovaa suma 18,2 milioni evra (milijarda i 120

milioni denari) }e bidat prefrleni vo zdravstvoto, odnosno za zgolemuvawe na buxetite na bolnic-ite, javnite zdravstveni ustanovi i Fondot za zdravstveno osiguruvawe. So rebalansot Vladata go zgolemuva i transferot od buxetot kon Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i toa za 7,3 milioni evra (450 mil-ioni denari). Ministerot za finansii prizna deka penziskiot fond ima prob-lem da obezbedi normalno funkcionirawe zaradi potfrlaweto na naplatata na planiranite pridonesi. Se dodavaat pari i na stavkata za MVR za 11 milioni evra, za drugi vladini uslugi za 9 mil-ioni evra pove}e.Vo rebalansiraniot buxet Vladata planira godinava da sobere vkupno prihodi od 138,6 milijardi denari (2,25 milijardi evra), a da potro{i vkupno 149 milijardi denari (2,42 milijardi evra). Po ova namaluvawe na prihodite i rashodite, deficitot vo buxetot, odnosno pogolemite ras-hodi od prihodi, }e iznesuvaat 170 milioni evra ili 2,5% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) za godinava. Ovoj buxetski deficit e proektiran pri rast na godine{niot BDP od 2%, {to zna~i deka ako planiraniot ekonomski rast od 2% ne se ostvari, toga{ buxetskiot defi-cit bi bil pogolem od planiranite 2,5% od BDP.

KOMENTARI I ANALIZI18.06.201012


Pred nekolku d ena Narodnata banka na Makedonija (NBRM) ja namali osnovnata ka-matna stapka od 6% na 5%. Obrazloènieto za

vakviot poteg e deka vo maj i vo juni NBRM prodolìla da otku-puva devizi na devizniot pazar. Ova rezultiralo so natamo{no zgolemuvawe na deviznite rezervi na Republika Makedonija, koi vo momentov iznesuvale okolu 1,7 milijardi evra.Bravo za NBRM! Operaci jata nare~ena “stabilizirawe na deviznite rezervi”, koja zapo~na pri krajot na 2008 godina, o~igledno e uspe{na. So sega{niot iznoz na devizni rezervi dràvata se vra}a na prvobitnoto nivo koe postoe{e okolu sredinata na 2008 godina, pred da zapo~ne ekonomskata kriza vo zemjava. No, ottoga{ dosega se slu~ija nekolku klu~ni raboti koi zna~itelno }e vlijaat vrz kapac-itetot na “pacientot - makedonskata ekonomija” vo ponatamo{niot svoj razvoj. Kako prvo, NBRM be{e pri-nudena da intervenira na devizniot pazar so proda`ba na pove}e od 500 milioni evra me|u septemvri 2008 i april 2009 godina so cel da se odrì stabilen kurs na denarot. Kako direkten rezultat na ova, vo sredinata na 2009 godina dràvata be{e prinudena da iz-dade evroobvrznici od 175 milioni evra na me|unarodnite pazari na kapital so visoka kamatna stapka od re~isi 10%. No, u{te poalar-mantno e nagloto zgolemuvawe na

vkupniot nadvore{en devizen dolg na dràvata, {to se slu~i vo ovoj period. Ako na 30 juni 2008 godina vkupniot nadvore{en dolg iznesuva{e malku pove}e od tri milijardi evra, toj naglo otskokna i postigna rekordno nivo od 3,85 milijardi evra na 31 dekemvri 2009 godina. Momentalniot iznos na vkupniot nadvore{en dolg s$ u{te ne e obelodenet, no so sigurnost moème da pretpostavime deka ve}e nadminal ~etiri milijardi evra. Zna~i, deviznite rezervi na Makedonija denes se na isto nivo kako pri krajot na juni 2008 godina, no vo me|uvreme vkupniot nadvore{en dolg se zgolemi za edna milijarda evra! Za da izvr{i vakva “uspe{na” operacija glavniot instrument koj NBRM go iskoristi be{e namaluvawe na denarskata likvidnost preku namaluvawe na pari~nata masa. Na 31 avgust 2008 godina koli~estvoto denari vo make-donskata ekonomija, izrazena preku M2 indikatorot (koj e najrelevanten ekonomski indikator za objasnuvawe na odredeni monetarni i ekonomski dvièwa), postigna rekordno nivo od 109 milijardi denari (ednakvo na okolu 1,77 milijardi evra). Sleduva{e agresivno zgolemuvawe na osnovnata kamatna stapka od NBRM i na zadolìtelnite rezervi na depozitite vo komercijalnite banki. Taka, za komercijalnite banki stana poatraktivno da gi investirat svoite depoziti vo bezrizi~nite blagajni~ki zapisi so visoka kamatna stapka na NBRM, namesto da gi plasiraat vo privat-

niot sektor. Sleduva{e drasti~no namaluvawe na kreditni plasmani od sekakov vid, {to, pak, samo po sebe e deflatorno, kako za ekonomi-jata, taka i za pari~nata masa. So vakva politika M2 se namali od 109 milijardi denari vo avgust 2008 godina na 89 milijardi denari (ednakvo na okolu 1,46 milijardi evra) vo juli 2009 godina. Zna~i, za edna godina se povle~eni 19 milijardi denari (ednakvo na 314 milioni evra) od makedonskata ekonomija!Kako rezultat na vakvata politika trgovskiot deficit i deficitot na tekovnata smetka po~naa da se namaluvat, a deviznite rezervi da se zgolemuvaat. NBRM dobi prostor povtorno da ja olabavi monetarnata politika preku namaluvawe na kamatnite stapki i zgolemuvawe na pari~nata masa. Vo po~etokot na maj 2010 godina M2 ve}e be{e zgolemen na 99 milijardi denari, ednakvo na okolu 1,62 milijardi evra. Me|utoa, i pokraj ova zgolemuvawe, pari~nata masa vo makedonskata ekonomija denes s$ u{te e okolu 150 milioni evra, odnosno 9%, pomala od pred dve godini. Kolateralnata {teta na ovaa “op-eracija” e makedonskata ekonomija, posebno privatniot sektor. Bruto-doma{noto proizvodstvo na make-donskata ekonomija denes voop{to ne e zna~ajno zgolemeno sporedeno so juni 2008 godina. Me|utoa, make-donskata ekonomija denes e opto-varena so edna milijarda evra dopolnitelen nadvore{en devizen dolg. Makedonskata ekonomija vo

idnina }e mora da obezbedi izvori za otpla}awe na ovoj dolg, a toa }e bide na direktna smetka na idnite generacii. Toa ostanuva za nekoj period vo idnina, koga tie generacii moèbi i }e zaboravat za pri~inite kako i zo{to do{lo do zadolùvawe, no, sepak, nema da moàt da gi izbegnat posledicite od vakvo-to zadolùvawe. Vo me|uvreme, dràvniot sektor o~igledno ne vide mnogu maka vo tekot na ovaa kriza. Naprotiv, Vladata se obide da gi zgolemi dano~nite optovaruvawa za privatniot sektor na rekordno visoko nivo vo 2009 godina, i pokraj ekonomskata kriza. Realnosta ja natera Vladata da izvr{i zna~ajni rebalansi minatata godina, koga kone~no sfati deka kapacitetot na privatniot sektor da pla}a danoci e doveden do mala du{a. No, i pokraj toa, dano~nata poli-tika vo 2010 godina ne se promeni zna~itelno.Privatniot sektor denes e soo~en so namalena denarska likvidnost, {to direktno vlijae vrz likvid-nosta na sekoja firma, namaleni mo`nosti za obezbeduvawe krediti od komercijalnite banki, visoko dano~no optovaruvawe i te{ki doma{ni, regionalni i globalni ekonomski uslovi. Industriskoto proizvodstvo prodolùva da tone, nevrabotenosta ostanuva ista, siroma{tijata se zgolemuva.No, barem stabilnosta na denarot e osigurena. Operacijata navistina be{e uspe{na, no sega pra{aweto e dali pacientot }e preìvee?

OPERACIJATA USPE[NA, PACIENTOT POÎNAL?POJADOK SO DEN

�� So sega{niot iznoz na devizni rezervi dràvata se vra}a na pr-vobitnoto nivo koe postoe{e okolu sredinata na 2008 godina, pred da zapo~ne ekonomskata kriza vo zemjava. No, se slu~ija nekolku klu~ni raboti koi zna~itelno }e vlijaat vrz kapacitetot na “pacientot - makedonskata ekonomija” vo ponatamo{niot razvoj

DEN DONÊVekonomski analiti~ar

18.06.2010 13KOMENTARI I ANALIZI

w KOMENTAR

TELEPORTACIJAVe}e stanuva jasno

zo{to kaj nas ne se investira vo pati{ta.

Zabrzano se sprovedu-va agresiven IKT-raz-voj. Ekonomskata kriza i potrebata od kratewe na brojni proekti ne bea dovolna pri~ina za da se stopira ili zabavi sproveduvaweto na proek-tot “Internet-kiosci za ruralnite sredini”. I s$ bi bilo vo red dokolku tie za koi e namenet proektot se za-dovolni. No, tie namesto besplaten pristap na In-ternet baraat vodovod, kanalizacija, pati{ta, {koli... Nejasno e zo{to selanite baraat pat, koga za skoro vreme, kako {to trgnala Makedonija so IKT-razvojot, vo site sela i gradovi niz zemjava }e se postavat i kiosci za teleportacija. Pra{awe na vreme e koga vo zem-java namesto po pati{tata prepolni so krateri, od selo vo selo, od grad vo grad, }e se patuva preku teleportacija. Koga }e im se pripie voda na selan-ite }e se teleportiraat vo sosednoto selo. Koga }e odat niz pazarite vo gradovite da prodavaat zemjodelski proizvodi, toa }e go napravat za sekunda. Na{ata vlada se doseti deka za mnogu skoro vreme ovaa tehnologija }e stane realnost i tokmu poradi toa ne investira vo staromodniot trans-porten na~in, pati{tata i infrastrukturata, tuku go razviva IKT-op{testvoto

so cel gra|anite novata tehnologija za patuvawe da ja do~ekaat podgot-veni. Tuka treba da se bara logikata na vakviot proekt! Vizijata za {to moàt selanite da go iskoristat besplatniot Internet e dobra, no taa ne funk-cionira vo zemja vo koja

GOJKO ]E[[email protected]

GRUEVSKI GO ZAIGRA “TE[KOTO”!ôvek mora da se

re{i – duri i dali }e se koleba!

Ova zna~i deka ~ovek mora da izbere i toga{ koga izborot e teòk...osven vo isklu~itelni situacii koga navis-tina se nema izbor, pa ostanuva da se izbere pomiruvawe so ona {to te sna{lo (ako pomiru-vaweto i voop{to moè da se nare~e izbor). Se ~ini deka premierot Nikola Gruevski iz-bra. . .da se pomiri. Se pomiri so mestoto i vremeto vo koe toj se nao|a na klu~nata dràvna pozicija, se pomiri so faktot deka odluka mora da donese, se pomiri so neprav-data od kletite Grci i kletata politika {to ne go ostavi na mir da uìva vo poddr{kata i qubovta od negoviot narod.I se fati na oroto. So Karamanlis ne ode{e, ama so negoviot nasled-nik Jorgos Papandreu, tancot trgna. Naivni, tendenciozni i nez-reli se ocenkite deka politi~ar od kalibarot na gr~kiot premier }e se spu{ti na nekoe primitivno politi~ko nivo i pet pati za samo nekolku meseci }e se sre}ava so kole-

gata od sever samo za da se fotografira. Ve}e e i pove}e od jasno deka ne{tata se dviàt napred. Oroto e definitivno zaigrano...ona {to dopr-

va }e go vidime e dali Nikola Gruevski znae da go igra (za àl, doprva oti dosega toj odbiva{e da “stane”). Verojatno premierot e tolku politi~ki svesen za dosega da go ima predvideno i nau~eno ~ekorot... Ako ne e taka, toga{ Gruevski ima eden iz-bor – da ostavi drug da igra, oti docna e za ~asovi po tanc.

nema ni bazi~na in-frastruktura, ni IT-kultura, ni poznavawe s transki jazici, ni pregolema èlba za da se fati ~ekor so novite trendovi. Ruralna Makedonija se prazni poradi nedostig na osnovni uslovi za odvivawe na normalen ìvot, ne poradi nedostig na internet-konekcija. Ekonomskiot razvoj na ovie regioni bi trebalo da se bazira na razvoj na nivnite ekonomski potencijali, vo koi In-ternetot e samo eden od aspektite.


ALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGONDALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGON

Zna~i, pred okolu 150 godini. A, Makedonija? Kaj nas gasot preku gas-ovod pristigna vo 1997 godina od Rusija, a naf-tata preku naftovod vo 2002 godina od Grcija. I ottoga{ prikaznata ne e mnogu smeneta. Sekoja godina samo se kaùvaat nekoi golemi proekti, strategii, golemi umovi, profiti koi bi se ost-varile od idnite cevko-vodi, no ni{to. Site golemi cevki kruàt okolu Makedonija. PIGON: Ova e igra na golemi igra~i. Maliot doma{en pazar, slabata ekonomska mo} i nem-aweto vlijanie vo utvr-duvaweto na pravcite na idnite gasovodi i naftovodi ja stavaat Makedonija vo pozicija na nem nabquduva~. Ne treba da Ve zalaàt milionite koi bi gi dobivale samo zaradi toa {to }e dozvolite da se gradi cevkovod na Va{ata teritorija. Vo princip, po~etokot i krajot na dolgata cevka gi diktiraat pravilata na igra i zna~eweto. Od druga strana, nemaweto sopstveni izvori na gas i nafta ja tera Make-donija da bide uvozno zavisna od ovie dva energetski resursi. Ti ve}e spomena deka ima po eden izvor za ispo-raka na dvata resursi, {to pretstavuva do-polnitelen problem, a dobro se se}avam kako vo cela Evropa, pa i vo Makedonija toa go po~uvstvuvaa koris-nicite na gas za vreme na gasnata kriza na po~etokot na 2009 go-dina. Kolku samo {teta toga{ pretrpea evrop-skite, a i makedonskite kompanii? Ako postoe{e alternativen izvor, sig-urno }e be{e polesno. JANÊSKI: Se soglasu-vam vo celost. Alter-nativni izvori mora da ima, no mora da se vni-mava i na kapacitetot. Vo Makedonija gasovodot e samo 10%-15% isko-risten vo momentov, no, spored analizite, ako se ispolnat planovite za gasifikacija, negoviot kapacitet }e bide mal. Zna~i, treba alterna-tiva, treba i vtor. Pred nekolku godini Grcija promovira{e ideja za gasovod koj bi odel po trasata na naftovodot Solun-Skopje i koj bi trebalo da se nadovrze na vodot koj vo Grcija pristignuva od Turcija. Od druga strana, spored poslednata strategi ja za energetika, do 2020 go-dina naftovodot od Sol-un do Skopje i rafin-erijata vo Skopje }e gi zadovolele potrebite, no treba li da se ima alternativen izvor za da ne n$ snajde ona {to be{e so gasot, iako vo nafteniot biznis vo Makedonija ima nekolku golemi igra~i. Postoi ideen proekt za pov-

rzuvawe so naftovod so rafinerijata vo Pan~evo, Srbija, kade {to treba da pominuva idniot Panevropski naftovod od Romanija do Italija, no i proek-tot AMBO koj e proekt za naftovod od Bugarija preku Makedonija do Albanija.PIGON: Povrzuvawe so nekoja od dolgite cevki e pove}e od potrebno. Ako Makedonija ne uspea do kraj da ja izigra igrata za Ju`niot po-tok i Transjadranskiot gasovod, toga{ moèbi moè da sedne na masa so Grcija i Bugarija i da razgovara za opci-ite koi moè da & se ponudat, so ogled deka ovie dve dràvi imaat ili treba da imaat na-jmnogu cevki niz nivnata teritorija koi do|aat od razli~ni izvori. Cevki ~ij po~etok e vo Rusija, Turcija, Azerbejxan ili Iran, a kraj vo Ev-ropskata unija. Soz-davaweto, pak, na novi transbalkanski naf-tovodi, interesni samo za balkanskite dràvi, e skapa igra. Dokolku igrata ne e vodena od nekoj od golemite igra~i, te{ko deka ne{to }e se izgradi koe }e bide konkurencija na golemite interesi. Ne mora da zna~i ako Vla-data na edna od najmo}nite dràvi vo svetot ja podràla fizibil-iti studijata stoi zad proektot? No, studijata be{e podgotvena pred pove}e godini i sega po priklu~uvaweto na Bu-garija na EU situacijata e razli~na. Se razbira, realnosta se promeni.JANÊSKI: Da. Ne treba za nekoja odredena suma pari da se doz-voli ne{to da pominuva niz Makedonija i da se gradi ne{to koe idnite generacii moè da gi ~ini mnogu po nivnoto zdravje. Sekoj mesec sme svedoci kolku mnogu se tro{i energija na razni slikawa i potpi{uvawa memorandumi za novi cevkovodi, da ne moè ~ovek da znae dali tolku brzo se gradat ili, pak, e tolkav in-teresot {to sekoj saka nekakov cevkovod. Edna godina e prioritet eden, drugata godina drug, tretata godina se razgo-vara za zapirawe na celata postapka. Igri bez granici. Kakva e rabotava, sekoj sekogo podrùva, potpi{uva raznorazni dokumenti, ama celta e jasna - sekoj si gi {titi svoite interesi, a ne na{ite. Se menuvaat partneri, narodski kaàno kako {to duva veterot.PIGON: E, Aleksandar. Pa, i toa e pametna politika, ama mora da se misli strategiski. Va{ite sosedi Grcija i Bugarija gi koristat i isto~nite i zapad-nite vetri{ta. Eve, na

DOLGA CEVKA

JANÊSKI: Kolku ìvotot na obi~niot ~ovek, a i na kompani-ite, zavisi od

dolgite cevki koi n$ opkruùvaat, mislam na cevkovodite za voda, kanalizacija, greewe. Sigurno sekoj ima po~uvstvuvano na svoja koà kako e ako ne funkcion-iraat ili, ne daj boè, se vo defekt. Cevkovodite se spoj na golem broj cevki. Toa e edna interesna zaednica na nekoj koj go prodava ona {to te~e niz niv i nekoj koj ima potreba od istoto. Ova ne vaì za cevkovodot za kanalizacija, tamu procesot e razli~en. U{te od anti~ki vre-miwa vo svetot pos-tojat najrazli~ni ti-povi cevkovodi. Taka, na primer, vo Make-donija, vo okolinata na "Sv. Joakim Oso-govski" ima anti~ki cevkovod za mleko koj go prenesuval mlekoto od okolnite ridovi do mlekarni-cata vo manastirot. Vo Avstrija, pak, vo edno rudarsko mesto u{te vo 16 vek pos-toel cevkovod dolg 40 kilometri za pre-nesuvawe na solna ruda.PIGON: Isto se in-teresni i primerite od dene{noto moder-no vreme. Cevkovodot na stadionot Veltins Arena vo Gelsen-kirhen, Germanija. Se raboti za 5-kilo-metarski cevkovod za pivo koj gi povrzuva barovite na stadi-onot. Kolku dobra rabota izmislile Germancite. Pivovod. Moèbi inspiracija im bil mlekovodot od Makedonija. [teta {to Makedoncite ne bile inspirirani da sozdadat vinovod? JANÊSKI: Hahaha. Sepak, najgolemi diskusii, pregovori, pari, prazni vetu-vawa se vrtat okolu strategiskite cevko-vodi: naftovodite i gasovodite. Od isto-rijata e poznato deka prvite naftovodi se izgradeni od 60-tite do 80-tite godini na 19 vek na dve razli~ni strani vo svetot, vo Pensilva-nija, SAD i vo Baku, Azerbejxan, toga{noto Carstvo Rusija.

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Make-donija. Nivnoto pri-jatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no}ni, preku Skajp i vo ìvo, razgovori koi im ovozmoùvaa da go razberat svetot. êstopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~i-tuvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgov-ori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital".

primer, so cel da se namali energetskata zavisnost od eden izvor i ekonomsko zazdravuvawe, EU vo mart ovaa go-dina odobri finan-siski sredstva za energetski proekti na nejzinite zemji-~lenki. Taka, so 100 milioni evra }e se finasira gasovodot interkonekcija TGI (Turcija-Grcija-Italija). Bugarija za priklu~ok na ovaa interkonecija zaedno so Grcija i Italija }e dobie 45 milioni evra. So 200 milioni evra }e se finansira gasovodot Nabuko preku koj EU saka da napravi bajpas na problemati~nite dràvi, glavno Ukraina.JANÊSKI: Zna~i, sepak, Makedonija treba da se vodi od sopstvenite strategis-ki interesi za cevko-vodite, a ne od razni predlozi na poznati i nepoznati stranski konsultanti, kompanii i organizacii koi promoviraat svoi i ne~ii drugi, a najmalku makedonski interesi. PIGON: Ako moèa mnogu luti pro-tivnici da razgov-araat i da zaboravat na nekoi me|usebni problemi vo interes na strategiskite interesi, toga{ moèbi i Makedonija moè da sedne na masa i da razgov-ara za strani~no priklu~uvawe na dolgata cevka. Sigurno planot e da ima i mreà na pomali cevki priklu~eni na dol-gata cevka!

DIJALOZI NA ÊTIRI NOZE

FEQTON18.06.201014

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETU-VAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

Skvib (Bristol Myers – Squibb) i Glakso SmitKlajn (GlaxoSmithKline). Sanofi s$ u{te se soo~uva so mas-ovno zavr{uvawe na rokot vo koj ima ekskluzivitet vrz poedine~ni lekovi, no so 12 novi lekovi i vakcini vo poslednata faza na razvojot idninata na kompanijata sega izgleda porozova. Ova vo golem del se dolì na promenite {to gi vovede Vibejker, Kana|anec so ger-mansko poteklo, koj e prviot nefran-cuski glaven direktor na Sanofi. Vibejker gi restrukturira{e oper-aciite za istraùvawe i razvoj vo kompanijata, forsira{e akvizicii i formira{e novi partnerstva so inovativni biotehnolo{ki kompanii i univerziteti. Vo periodot koga toj zastana na ~elo na Sanofi-Aventis, sostoj-bata vo kompanijata delumno be{e rezultat na op{tata situacija vo svetskata farmacevtska industrija, a delumno proizvod na specifi~nite okolnosti vo samata kompanija. Farmacevtskata industrija, spored Vibejker, izminative desetina godini ne stori dovolno za da lansira novi lekovi na pazarot. Bile napraveni mnogu spojuvawa i prezemawa, golemi kratewa na tro{oci, no, generalno, industrijata ne mrdnala nikade. “Sanofi be{e najbavna vo toa da

priznae deka svetot se menuva

“KAPITAL” BIZNIS - UMPROTIV GLOEFEKTITE ODI INVESTICVAA POZNATFELJTON-48

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: KRIS VIBEJKER, SANOFI-AVENTIS�� Sanofi s$ u{te se

soo~uva so mas-ovno zavr{uvawe na rokot vo koj ima ekskluzivitet vrz poedine~ni lekovi, no so 12 novi lek-ovi i vakcini vo poslednata faza na razvojot idninata na kompanijata sega izgleda porozova. Ova vo golem del se dolì na promenite {to gi vovede Vibe-jker, Kana|anec so germansko poteklo, koj e prviot nefran-cuski glaven direk-tor na Sanofi


i deka treba da se fati nov pravec vo razvojot. Toa be{e kompanija {to ìvee zatvorena me|u svoite yidovi i nema{e napraveno mnogu za da izgradi novi partnerstva i spogodbi za licenci. Ne komunicira{e so investitorskata zaednica za toa kako da se spravi so istekot na ek-skluzivitetot vrz svoite patentirani lekovi”, objasnuva Vibejker.

MRE@A NA PARTNERSTVA[to stori Vibejker za da gi popravi ne{tata vo Sanofi? “Koga }e stanete {ef na kompanija so pove}e od 100 iljadi vraboteni, moète da se najdete zaglaveni sred mnogu problemi. Jas re{iv da foku-siram 99% od moeto vnimanie na tri: podobruvawe na produktivnosta na oddelite za istraùvawe i razvoj, forsirawe na strategii za rast so pomo{ na ~etirite mili-jardi evra gotovina {to gi imame sekoja godina i transformirawe na biznisot od sostojba koga se potpi-rate na samo nekolku blokbaster-

lekovi vo sostojba koga stanuvaat poglobalni, podiverzificirani i, pred s$, poodr`livi”, veli Vibejker. Problemot na golemite farmacevtski kompanii so raz-vojot na novi lekovi poslednive godini Vibejker go objasnuva so toa {to tie dobro se snao|aat vo oblastite {to imaat vrska so golemi kompetencii i znaewa, golemi potrebi za resursi, klini~ki studii na globalno nivo. No, so rabotite koi se povrzani so kreativniot pro-ces na inovacija, tuka ne se pokaùvaat mnogu.

Otkako Vibejker dojde vo Sanofi, toj inicira{e cela mreà na proekti. Kupija kompanii od tipot na BiPar, koja im dade edna potrebna sostojka {to treba da pomogne vo nao|awe lek protiv karcinom na gradite. Sanofi vospostavi i strategiski partnerstva so univerzitetskite ustanovi Salk, Hopkins, KalTek i MIT. Kreiraat cela mreà na part-nerstva koja funkcionira razli~no od tradicionalniot model. “Dosega praktikata be{e vakva: nie }e otidevme kaj nekoja biotehnolo{ka kompanija i }e im re~evme deka }e go zememe nivniot proizvod, }e go dorazvieme i }e im pla}ame na-domest. Sega gi terame na{ite lu|e da rabotat zaedno so nivnite. Za da moème da go finansirame seto toa, moravme dobro da ja ispitame na{ata sopstvena razvojna linija na proizvodi. Kako {to bankite pravat stres-test na svoeto portfo-lio, napravivme i nie, i re{ivme deka treba da isfrlime 30% od proizvodite {to ~ekaa vo linijata za razvoj”, veli Vibejker.

PREZEMAWATA NA KOMPANII]E PRODOL@AT

Otkako stana glaven menaxer na Sanofi, kompanijata napravi 43 zdelki na prezemawa i partnerstva, za {to potro{i osum milijardi dolari minatata godina. Sli~no nivo na aktivnost Vibejker planira i za ovaa godina. Toj saka kom-panijata da bide involvirana vo biznisi {to imaat podolgoro~en potencijal, no kade {to Sanofi ima konkurentska prednost. Eden od tie biznisi se vakcinite. Za da pokaè

Patentite za nekoi od najpoznatite produk-ti na Sanofi-Aventis (Sanofi-Aventis) poleka se pribliùvaa kon

svojot rok na zavr{uvawe, a produkcijata na novi lekovi stanuva{e s$ pomala i pomala: kompanijata be{e navistina vo nevolja koga Kris Vibejker stana nejzin glaven izvr{en direktor vo dekemvri 2008 godina. Akciite na francuskiot farmacevtski gigant zagubija okolu 20% od vrednosta otkako be{e napraveno spoju-vaweto vo edna kompanija me|u Sanofi-Sintelabo i Aventis, a negovite performansi vo golema mera zaostanuvaa zad onie na ri-valite Bristol Majers–

kakov predizvik e toa, toj go dava primerot so vakcinata protiv denga treska (koja se javuva prete`no vo tropskite kraevi), koja {to treba da ja lansira na pazarot nekade po 2012 godina. Potrebni se pet godini za da se napravi fa-brikata za nejzino proizvodst-vo, koja {to ~ini 500 milioni dolari – za da proizveduva samo edna edinstvena vakcina. “Poglednete ja koja bilo fa-rmacevtska kompanija, 80% od proda`bite & se vo Evropa, SAD i Japonija. Vkupnata populacija vo ovie podra~ja e okolu edna milijarda, no ima 6,6 milijardi lu|e na pla-netava. Lani kupivme kompanija za generi~ki lekovi vo Brazil, se vika Medli, i tamu ja zace-mentiravme svojata pozicija na broj eden farmacevtska kompanija. Sli~na akvizicija napravivme i vo Isto~na Ev-ropa so Zentiva. Pred nekolku nedeli potpi{avme dogovor so japonskata kompanija Ni~i–iko, za vlez na tamo{niot generi~ki pazar. So pomo{ na ovaa xoint-ven~r zdelka }e gi prodavame lekovite na Medli i Zentiva vo Japonija. Potoa, ja imate Kina, so svoite pove}e od 4.000 farmacevtski kompanii. Zna~i, postojat ogromni mo`nosti nadvor od najrazvienite zemji, kade {to se prodavaat najgolem del od svetskite lekovi zasega”, veli Vibejker.

ÔVEKOTZA PRESVRT

� KRIS VIBEJKER- “Kompanijata da bide involvirana vo biznisi {to imaat podolgoro~en potencijal, no kade {to imame konkurentska prednost”

18.06.2010 15INTERVJU

�� “Padot na pazarot na novi vozila e re~isi 30% spore-deno so 2009 godina, pa ve}e se doveduva vo pra{awe opstanokot na mnogubrojnata dilerska mreà. Vo vakvi zaostreni uslovi na pazar-ot }e moàt da opstanat samo najdobrite i finansiski najsta-bilnite kompanii”

2,9% e kamatnata stapka za kupuvawe na lizing na

modelite na [koda, Audi i Folksvagen

SR\AN IVANOVI][email protected]

ZLATKO MUCUNSKIDIREKTOR NA POR[E-MAKEDONIJA

“NEKOI DILERI ]E STAVAT KLU ̂NA VRATA”

Vo prvata polovina od 2010 godina e zabeleàn ogromen pad na proda`bata na novi avtomo-bili vo Make -

donija, sporedeno so mina-tata i predminatata godina. Pri~inata za toa, se razbira, e finansiskata kriza, no i uvozot na stari vozila, koj e multipliciran so liber-alizacijata na zakonskite uslovi za kupuvawe na koris-teni koli od stranstvo.Opstanokot na importer-ite na novi avtomobili vo Por{e-Makedonija go ba-raat vo poevtinite kamatni stapki na avtomobilskiot kredit i lizing, namesto vo nudeweto na popusti, {to e karakteristi~no za konkurencijata. So Zlatko Mu-cunski, direktorot na Por{e-Makedonija, razgovaravme za toa kako kompanijata se spravuva so ovaa sostojba na pazarot. “Anti-stres” kampawata na Por{e-Makedonija i Por{e lizing na makedonskiot pazar ja prezentira{e na-

na pazarnoto u~estvo so svesno odewe vo finansiska zaguba.Smetam deka toa vodi samo vo eden pravec: zagubena do-verba od strana na klientite, {to neminovno go skratuva patot do finansiska nesta-bilnost na kompaniite.Liberalizacijata na uslovite za uvoz na polov-ni vozila bukvalno go paralizira{e pazarot i so novi, no i so stari avtomo-bili. Kolkava e {tetata po va{iot biznis?Primarniot problem e {to celosno e soprena proda`bata na doma{ni upotrebuvani vozila, a, se razbira, so toa indirektno e naru{en i procesot na proda`ba na novi vozila.Padot na pazarot na novi vozila e re~isi 30% spore-deno so 2009 godina, pa ve}e se doveduva vo pra{awe opstanokot na mnogubrojnata dilerska mreà. Vo vakvi zaostreni uslovi na pazarot }e moàt da opstanat samo najdobrite i finansiski na-jstabilnite kompanii.Toa {to sega se nayira, a verojatno }e po~ne da se slu~uva do krajot na godinata, e deka golem broj dileri }e se soo~at so seriozni fin-ansiski problemi, pa nekoi i so klu~ na vrata. Dali }e pregovarate so Vla-data za promena na momen-talnite pravila na igra i {to konkretno bi pobarale?

Pregovaraweto so Vla-data e vo nadle`nost na Sojuzot na stopanski komori, kade {to sme grupaciski organizira-ni.Toa {to so sigurnost mora da se stori e da se vratat evrop-skite homologaciski normativi koi bea suspendirani, a }e treba da se razmisli i za izmena na ak-cizniot model na dava~ki pri uvoz na vozila, kako na novi, taka i na upotrebuvani.Mo`nosta da

se nudat linii za lizing pri proda`bata na sop-stvenite vozila vi dava golema prednost vo odnos na konkurencijata. No, vie gi povikavte bankite i ostana-tite lizing-kompanii da ja sledat va{ata politika na namaluvawe na kamatnite stapki. Vo koj obem restrik-tivnata kreditna politika vlijae{e na proda`bata na novi vozila?Vlijanieto be{e evidentno i rezultira{e so seriozen pad na proda`bata. Za gole-ma sre}a, Por{e banka-ta navremeno reagira{e i u{te pred da zapo~ne krizata ja formira{e kom-panijata Por{e lizing vo Makedonija. Na toj na~in uspeavme drasti~no da go am-ortizirame problemati~noto finansirawe od strana na bankite. Faktot {to raduva e deka i sega, vo uslovi na porelaksirana kreditna politika, Por{e lizing s$ u{te go ima primatot na pazarot za lizing na avto-mobili so najvisoko pazarno u~estvo, i pokraj toa {to operira samo so na{ite brendovi Folksvagen, Audi i [koda.Statistikata otkriva pad pogolem od 30% vo odnos na proda`bata na novi avtomobili, vo periodot od 1 januari do 31 maj. Toa e vkupen pad na proda`bata od 63% sporedbeno so 2008 godina. Od ova moè da se zaklu~i deka vo 2010 godina importerite na novi vozila }e se borat za “kola~ot” koj iznesuva okolu {est iljadi vozila. Ne li e toa premala pobaruva~ka?Znaej}i deka vozniot park na vkupnite registrirani patni~ki motorni vozila vo dràvata e pogolem od 330.000 vozila, toga{ vaka niskata proda`ba, odnosno obnovuvawe na samo 6 do 7 iljadi novi patni~ki vozi-la vo tek na edna godina, vodi kon seriozno zgolemu-vawe na prose~nata starost na i onaka starite vozila koi se trkalaat po na{ite pati{ta.Dokolku se presmetaat samo

dva elementi, kolku pove}e gorivo se tro{i i kolku pove}e pari se izdvojuvaat za uvoz na nafta i nafteni derivati, jasno e deka poli-tikata na uvoz na polovni vozila i destimuliran uvoz na novi vozila ne e sood-vetna.Zagaduvaweto na ìvotnata sredina, bezbednosta vo pat-niot soobra}aj, koli~inata na zameneti akumulatori i stari pnevmatici se temi koi se direktno povrzani so ekologijata i pretstavuvaat u{te nekolku mnogu seriozni argumenti koi govorat vo prilog na novite avtomo-bili. Se nametnuva kako tema zo{to sega, koga vo Makedoni-ja intenzivno se podgotvuvaat evropski zakonski normativi za za{tita na ̀ ivotnata sre-dina, se zgolemuva uvozot na takov otpad preku polovnite vozila.Kolkav del od pazarniot kola~ mu pripa|a na Por{e-Makedonija vo momentov? Vo momentot Por{e-Make-donija so svoite brendovi Folksvagen, [koda, Audi i Folksvagen komercijalni vozila ima vkupen udel od re~isi 20% na pazarot vo Makedonija.Koi se najprodavanite mod-eli od va{ata ponuda? "Folksvagen golf" e nepriko-snoven lider na evropskiot pazar i istovremeno e i tradicionalno na{iot best-seler, potoa sleduvat "{koda oktavia", "folksvagen polo" i "{koda jeti". Vo premium-segmentot "audi" e apsoluten pobednik vo proda`bata.Por{e kompaniite vo Make-donija imaat misija da obez-bedat maksimalna mobilnost na gra|anite, a so profesion-alniot pristap kon klientite da stanat vistinski ben~mark koj }e vodi kon podobruvawe na sevkupnata grià za kli-entite vo Makedonija. A, na na{iot dolg pat {to vodi kon apsolutno zadovolstvo na na{ite klienti, podgotveni sme hrabro da se soo~ime so site predizvici za na krajot da izvojuvame pobeda vo nivna korist.

so samoto toa zgolemuvawe na pazarnoto u~estvo na Por{e.Nitu vo uslovi na kriza vie ne se re{avate da ja prifatite politikata na poevtinuvawe, iako konkurencijata nagolemo gi spu{ta cenite?Na{ite avtomobili, ~ij visok kvalitet e ve}e odamna pot-vrden vo praktika, sekoga{ se nudat so soodvetno pozi-cionirani ceni koi ve}e edna decenija ne osciliraat drasti~no. Postojat kratki pe-riodi koga se pravi cenovno repozicionirawe na nekoi modeli soglasno nivniot ìvoten vek, t.e. zamena na postoe~kiot model so model od sledna generacija.Zatoa na{ite produkti im-aat sigurna vrednost i kon-tinuirano postignuvaat dve celi “visoka vrednost na pazarot na upotrebuvani vozila i interes za nabavka na novi”. Samo na ovoj na~in, so odli~en kvalitet, po fer cena, moè da se obezbedi

odr`livost na koj bilo brend.Politikata na namaluvawe na cenite se slu~uva po-r a d i l o{ plasman na ponudeniot produkt, a so cel ve{ta~ko zgolemuvawe

jniskata kamatna stapka od 2,9% godi{no. Dali so ova poevtinuvawe na kamatnite stapki se nadevate deka interesot za va{ite vozila, vo uslovi koga proda`bata na novi avtomobili odi mnogu lo{o, zna~itelno }e se zgolemi?Vo uslovi koga pazarot na novi avtomobili e seri-ozno naru{en, ponudivme u{te eden, nov finansiski proizvod so {to sakame do-polnitelno da ja zgolemime na{ata konkurentnost i da obezbedime i vakov, dosega neponuden tip pogodnosti pri nabavka na novo vozilo. Se razbira, celta e {to podobro prilagoduvawe kon sostojbite na pazarot, kon barawata na po~ituvanite kli-enti, koi sekoga{ se na{ primaren fokus i, sekako,

BERZA/AKCII/TRGUVAWE16 18.06.2010

� BERZANSKI INFORMACII

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 17.06.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.852,50 390,18 9,87 0,88

BESK (2009) 54.562 7.855,76 341,43 23,01 0,23

GRNT (2009) 3.071.377 673,14 105,83 6,36 0,67

KMB (2009) 2.014.067 3.000,07 533,81 5,62 0,87

MPT (2009) 112.382 27.000,00 / / 0,75

REPL (2009) 25.920 36.600,00 5.625,12 6,51 0,73

SBT (2009) 389.779 2.686,76 211,39 12,71 0,61

STIL (2009) 14.622.943 190,00 0,11 1.718,22 2,65

TPLF (2009) 450.000 3.650,78 61,42 59,44 1,07

ZPKO (2009) 271.602 2.350,00 / / 0,31

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 17.06.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 116.670 15 784,81

обични акции 42.734 53 -13,65

Вкупно Официјален пазар 159.404 68 154,34

обични акции 9.528 12 -69,28

Вкупно Редовен пазар 9.528 12 -69,59

ВКУПНО 168.932 80 79,71

17.06.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Реплек Скопје 36.600,00 3,1 73.200

Макпетрол Скопје 27.000,00 2,98 621.000

Макстил Скопје 190,00 2,7 142.310

Гранит Скопје 673,14 1,99 198.575

Алкалоид Скопје 3.852,50 1,45 346.725

Скопски Пазар Скопје 7501 -6,24 37.505

ЗК Пелагонија Битола 2350 -2,08 28.200

0 0 0,00 0

0 0 0,00 0

0 0,00 0,00 0

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Макпетрол Скопје 27000 2,98 621.000

Комерцијална банка Скопје 3000,07 0,00 411.010

Стопанска банка Битола 2686,76 1,39 373.460

Алкалоид Скопје 3852,5 1,45 346.725

Македонски Телеком Скопје 500,00 0,02 339.000

17.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

17.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ 31.134.342,41 -2,44% -5,95% -3,22% -1,97% -2,86% 16.06.2010

Илирика ГРП 20.261.076,94 -0,91% 0,15% 4,39% 3,63% 6,17% 16.06.2010

Иново Статус Акции 18.010.402,41 -2,21% -8,66% -13,59% -11,81% -8,82% 16.06.2010

КД Брик 21.895.183,96 2,90% 4,79% 9,14% 8,82% 26,50% 16.06.2010

КД Јужен Балкан 21.420.933,70 -3,90% -3,60% -3,73% -3,33% 12,03% 16.06.2010

КБ Публикум балансиран 26.145.852,20 -1,52% -4,29% -1,24% -1,03% / 16.06.2010

17.06.2010

2.2802.2902.3002.3102.3202.3302.3402.3502.3602.370

11/06/10 12/06/10 13/06/10 14/06/10 15/06/10 16/06/10 17/06/10

MBI 10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

2.465

2.470

2.475

2.480

2.485

11/06/10 12/06/10 13/06/10 14/06/10 15/06/10 16/06/10 17/06/10

MBID

107,20

107,30

107,40

107,50

107,60

107,70

107,80

11/06/10 12/06/10 13/06/10 14/06/10 15/06/10 16/06/10 17/06/10

OMB

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 17.06.2010)

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

Relaksiraweto na monetarnata politika preku namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite

zapisi na 5% od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija, u~esnicite na pazarot na kapital vo na{ata dràva go do~ekoa so pesimizam. Ekonomskata logika veli deka {tom se namali ka-matnata stapka na sigur-nite depoziti vo bankite, investitorite bi trebalo da pobaraat pogolemi prinosi preku vloùvawe na nivnite slobodni pari vo akcii, koi se finansis-ki instrumenti so povi-sok prinos, no i povisok

METODI [email protected]

Investitorite se pesimisti po izjavite na bankarite deka i pokraj namalu-vaweto na referentnata kamatna stap-ka od strana na NBRM, ne e sigurno dali i kolku bankite }e go sledat ovoj ~ekor i }e gi namalat kamatnite stap-ki na kreditite, no i na depozitite

��

5% iznesuva sega kamatata na

blagajni~kite zapisi

rizik. Sepak, se ~ini toa kaj nas nema da se slu~i, barem ne vo golema mera koja bi moèla da ja ”mrdne” berzata. Pesimizmot na u~esnicite na pazarot na kapital se dolì na iz-javite na bankarite deka i pokraj namalenata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi od strana na NBRM, s$ u{te ne e sigurno dali i bankite }e go sledat ovoj ~ekor i }e gi namalat ka-matni stapki na kreditite i na depozitite. Spored Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje, iako centralnata banka se odlu~ila da ja namali referentnata kamatna stapka poradi podobrenite trendovi vo

trgovskiot bilans, kako i zgolemenite doznaki od stranstvo, sepak, bankite te{ko deka bi se odlu~ile da ja sledat politikata na olabavuvawe na monetar-nata ekonomija. “Namaluvaweto na ka-matnata stapka na blagajni~kite zapisi treba da go sledi i namalu-vawe na stapkata na zadolìtelna rezerva, za da moè duri potoa da ima nekoe pozna~ajno namaluvawe na kamatite na kreditite i depozitite”, objasnuva Markovski.Toj go ocenuva kako pozi-tiven potegot na NBRM da ja namali referentnata ka-matna stapka i se nadeva deka bankite, sepak, }e se odlu~at da go sledat ovoj trend.“Ako se namalat kamat-nite stapki kaj depozitite,

bi moèle da o~ekuvame zaìvuvawe na pazarot na kapital i berzata. Odnos-no, da se zgolemi brojot na lica koi bi gi pov-lekle svoite depoziti od bankite ili, pak, bi zele kredit, no sega so pomal tro{ok. Istite bi moèle da gi investiraat vo udeli kaj fondovite ili indi-vidualno da gi vloùvaat vo akcii ili obvrznici”, smeta Markovski.

KOMPANIITE BI STA-NALE POPRIVLE^NI ZA INVESTIRAWE

Namaluvaweto na kamat-nite stapki na kreditite ima golemo zna~ewe za u~esnicite na pazarot na kapital, a vakviot poteg bi moèl da ima i mak-roekonomski efekti. Vo taa nasoka, Markovski komentira deka pomalata


iznesuvablaga

rizik. Sepak, se ~ini toa kaj nasnema da se slu~i, barem

trgovskiot bilans, kakoi zgolemenite doznaki od stranstvo, sepak, bankite

bi moèle da o~ekuvame zaìvuvawe na pazarot nakapital i berzata. Odnos-

PONISKITE KAMATI NEMA DA GI VRATAT INVESTITORITE NA BERZATA

DALI NAMALENITE KAMATI MO@AT DA GO ZA@IVEAT PAZAROT NA KAPITAL?

kamata na kreditite bi ja zgolemila likvidnosta na gra|anite, odnosno tie bi imale pristap do poevtini finansii koi bi moèle da gi oplodat na pazarot na kapital investiraj}i vo fondovite ili vo hartii od vrednost na berzata. Olabavuvaweto na mon-etarnata politika moè da ima u{te podobar efekt kaj kompaniite, bidej}i tie }e dobijat poevtini krediti, so {to bi im se namalile tro{ocite za servisirawe na kreditite, {to na kraj bi imalo efekt za ostvaruvawe na pogolem profit. Pogolemiot profit, odnosno dobivka, bi rezultirala so davawe na dividenda ili pogolema dividenda. “Pozitivnite o~ekuvawa }e gi nateraat investito-rite pove}e da vloùvaat vo akcii na kompaniite kotirani na berza, {to na kraj bi rezultiralo so pogolema likvidnost na berzata”, konstatira Markovski. I brokerite koi gi kon-sultiravme imaat isti stavovi i o~ekuvawa. Optimizmot vo nivnite o~ekuvawa moè da bide podgrean samo dokolku bankite se odlu~at za ne-koe pozna~itelno namalu-vawe na kamatnite stapki kaj depozitite ili kaj

kreditite.Spored Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Il-irika Investments od Skopje, kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi s$ u{te e visoka i pokraj nekolkute namaluvawa od strana na NBRM. “Odli~no }e bide ako i Ministerst-voto za finansii se odlu~i da gi namali kamatnite stapki kaj dràvnite hartii od vrednost, za-toa {to za razlika od blagajni~kite zapisi koi gi kupuvaat samo bankite, dràvnite moàt da gi kupuvaat i fizi~kite lica. Toa bi zna~elo deka so namaluvaweto na kama-tite kaj dràvnite zapisi pogolem broj fizi~ki lica bi moèle da se odlu~at da investiraat na berzata ili vo udeli na investi-ciskite fondovi”, objasnuva Mitev. Sepak, toj smeta deka bankite i ponatamu }e prodolàt da kupu-vaat blagajni~ki zapisi kaj NBRM, ne samo zaradi kamatnata stapka, tuku i zaradi faktot {to tamu moàt da plasir-aat pogolemi iznosi, vo sporedba so iznosite koi bi moèle da gi investi-raat vo kupuvawe na posig-urnite dràvni obvrznici na berzata. Imeno, vo obvrznici koi se nudat na berzata za trguvawe moàt da se vloàt edvaj polovi-na milion evra, dodeka vo kupuvawe na blagajni~ki zapisi bankite moàt da plasiraat i pove}e od 50 milioni evra.

18.06.2010 17BERZA/AKCII/TRGUVAWE

17,17

16,12

17,50

18,62

18,53

18,51

14,515

15,516

16,517

17,518

18,519

Svetskite anali-ti~ari, zate~eni od rastot na cenata na sre-broto, zapo~naa da se pra{uvaat

dali srebroto e novoto zlato vo investiciskite strategii. Podatocite pokaùvaat deka od po~etokot na go-dinava, pa dosega, cenata na srebroto porasnala od 17,1 dolar za unca na 18,49 dolari za unca, {to e rast za okolu 8%. Rastot na cenata na srebroto se dolì na pogolemata pobaruva~ka za fju~ersite za srebro na svetskite berzite, bidej}i vo uslovi na ekonomska nesigurnost vo koja se nao|a svetskata ekonomija, investitorite se vrtat kon sigurni investicii vo skapocenite metali.Zatoa ,analiti~arite prepora~uvaat deka dokolku se investira vo metali, toga{ najprof-itabilno e okolu 30-40% od nivnite investicii da bidat vo srebro.Srebroto vo percepcijata na investitorite ima ist tretman kako i zlatoto, koe otsekoga{ go smetale kako prv pojas za spasuvawe.Toa e taka zatoa {to is-toriski gledano zlatoto se koristelo kako pari u{te pred pojavata na valutite. “Imaj}i gi predvid prob-lemite so dol`ni~kata kriza i buxetskite neramnoteì so koi se soo~uvaat zemjite, investi-torite se orientiraat kon zlatoto kako kon alterna-tivna valuta”, objasnuva Karlos San~es, analiti~ar od CPM Group. Toj predviduva deka zla-toto }e dostigne cena do 1.300 dolari po unca vo tekot na slednite nekolku nedeli, bidej}i pazarite

18,49 dolari e cenata na unca srebro

s$ u{te se mnogu ranlivi. Situacijata }e ostane nepromeneta duri i ako stravuvawata okolu evrop-skite dolgovi se normaliz-iraat, a kaj investitorite se vrati del od doverbata vo pazarot. Spored San~es, srebroto gi ima istite karakteris-tiki za investitorite kako i zlatoto. No, srebroto ima u{te edna prednost, a toa e {to ima {iroka primena kako industriska surovina. Sepak, negovata na-jgolema primena e kako blagoroden metal od koj se izrabotuvaat kovani moneti. Srebrenite moneti se me|u najstarite primeri na kovani pari vo isto-rijata. Fju~ersite na srebroto se trguvaat na platformata COMEX na Wujor{kata berza i na Londonskata berza na metali. Cenata na srebroto koja se formira od strana na COMEX, sepak, se raz-likuva vo golema mera od cenata {to se pla}a od strana na poedinci za mali iznosi na sre-breni moneti ili pra~ki. Taka, na primer, cenata postignata vo ramkite na COMEX moè da bide duri 100% poniska od onaa po koja se prodavaat malite koli~ini na srebro.Tokmu vakvata pozicija na srebroto mu ovozmoùva da postigne visoka cena na svetskite berzi, osobe-no vo uslovi na ekonomska nesigurnost. Pomalata cena vo od-nos na zlatoto, kako i mo`nosta da se postigne povisoka cena na pazarot, e privle~en element za investitorite preku sre-broto da gi za{tituvaat svoite investicii.

INVESTITORITE SE VR-TAT KON [VAJCARSKI FRANCI I KANADSKI DOLARI

Silniot pad na vrednosta na evroto godinava gi

DALI SREBROTO E NOVOTO ZLATO?!INVESTITORITE SÉ POVE]E VLO@UVAAT VO SREBRO, KANADSKI DOLARI I [VAJCARSKI FRANCI

�� Zgolemenoto investirawe vo srebroto i vo obvrznici denominirani vo kanadski dolari i {vajcarski franci analiti-~arite go objasnuvaat so potraga na investitorite po alternativni na~ini na investirawe za da moàt da gi izbegnat evropskite pazari koi se silno pogodeni od dol`ni~kata kriza



natera investitorite da ja izbegnuvaat evropskata valuta i da go zgolemuvaat emitiraweto na obvrznici (dol`ni~ki hartii od vrednost) vo drugi valuti. Podatocite pokaùvaat deka vo izminatiot period u~estvoto na obvrznicite denominirani vo kanad-ski dolari i {vajcar-ski franci se zgolemilo vo ramkite na svetskiot korporativen dolg do rekordno nivo. Ovie trendovi se posledica na begot na investitorite od nestabilniot pazar na

denominiranite obvrznici vo evro. Vo juni mnogu evropski kompanii svoite pogledi gi naso~ile kon raste~kata ekonomija i stabilnata valuta na [vajcarija, koja stana omilena vo pogled na izdadenite novi kor-porativni obvrznici. Na ovoj na~in obligacionite zaemi vo {vajcarski fran-ci vo maj se zgolemile na 3,08 milijardi franci, odnosno na 5,1% od site proda`bi na obvrznici vo svetot. Pred toa nivniot udel bil

zna~itelno pomal i iznesu-val okolu1% .Sli~ni se podatocite i za korporativnite obvrznici denominirani vo kanadski dolari, koi vo juni izne-suvaa re~isi 6 milijardi kanadski dolari. Toa e ednakvo na okolu 10,5% u~estvo vo svetskite obli-gacionni zaemi i e dvojno pove}e vo sporedba so prethodniot mesec. Zgolemenoto investirawe vo vakvite denominirani korporativni obvrznici i vo srebroto analiti~arite go objasnuvaat so potra-gata na investitorite po alternativni na~ini na investirawe so cel da gi izbegnat evropskite pazari koj se silno pogodeni od dol`ni~kata kriza. Nedoverbata vo sposob-

nosta na 16-te zemji od evrozonata da se spravat so raste~kite deficiti i ekonomskite te{kotii go namali kursot na evroto na najnisko nivo vo pos-lednite ~etiri godini. Emisiite na obvrznici vo valuti razli~ni od dola-rot i evroto se zgolemija na 15 milijardi ameri-kanski dolari vo juni, ili na rekordni 29% od site emisii na obvrznici na svetsko nivo ~ija vrednost e 51,2 milijardi dolari. Ova e dvojno pove}e vo odnos na prethodnata godina. Od druga strana, proda`bata na obvrznici vo evrozonata padnala na 11,1 milijardi evra vo maj, {to e na najni-sko nivo od po~etokot na godinava.

KOMPANII & PAZARI 18.06.201018


Skopsko e godine{niot dobit-nik na trofejot za najvisok kvalitet i na 4 zlatni medali

na Institutot za selekcija na kvalitet, Monde selec-tion”. Na edna od najrepr-ezantivnite organizacii za proverka na kvalitetot na pijalacite i prehranben-ite proizvodi vo svetot, 49-ta po red, "skopsko" vo staklena ambalaà od 0,5l i 0,33l go ponese trofejot za najvisok kvalitet. Vo konkurencija od rekordni re~isi 2.000 proizvodi od 83 zemji, "skopsko" e edinstvenoto pivo od po{irokiot region {to go

�� Prviot medal za kvalitet od Monde selection na "skopsko" mu e dodelen u{te vo 1978 godina

Mobilniot opera-tor ONE v~era ja pro{iri svojata

paleta na mobilni tele-foni so u{te eden origi-nalen i edinstven tele-fon na pazarot. Toj, kako {to velat od kompani-jata, e specijaliziran za qubitelite na sportskiot brend Puma. Pakuvaweto vo koe se nao|a ovoj proizvod e napraveno od brzorazgradlivi ekolo{ki supstanci koi voop{to ne

se {tetni za prirodata, a u{te pova`no, Puma tele-fonot ima integrirana ba-terija koja opcionalno se polni na solarna energija vo nadvore{ni uslovi. Telefonot ima 2.8-in~en {irok ekran na dopir i prepoznatlivo meni. Ko-risnicite na istiot imaat mo`nost da uìvaat mnogu pove}e vo nesekojdnevniot izbor na aplikacii i alatki specijalizirani za vrvnite sportisti i re-

kreativci, kako na primer merewe na rastojanie pri tr~awe ili vozewe velo-siped, merewe na sogoreni kalorii, pedometar, digi-talen kompas, kako i A-GPS poddr{ka za navigacija. Vradenata digitalna kamera so 3.2 megapik-seli i blic ovozmoùvaat kvalitetna fotografija i videozapis, dodeka od predniot del telefonot ima i vtora kamera za vospostavuvawe videopovik.

ONE PROMOVIRA[E MOBILEN SO POLNA^ NA SOLARNA ENERGIJA

PIVARA-SKOPJE SO U[TE EDNO SVETSKO PRIZNANIE �

"SKOPSKO" SO NAJVISOK KVALITET NA MONDE SELECTION

dobi ova visoko priznanie za kvalitet. Trofejot se dodeluva na proizvodi {to kontinuirano go odrùvaat najvisokoto nivo na kvalitet i koi tri posledo-vatelni godini se dobit-nici na zlatni medali za kvalitet od strana na Monde selection. “Edna od najbitnite raboti za potro{uva~ite e visok-iot kvalitet na proizvodot, no definitivno i posto-janosta na toj kvalitet. Toa nie vo Pivara-Skopje go znaeme i zatoa se griìme da go odrùvame najvi-sokoto nivo na kvalitet na site na{i proizvodi. Zadovolni sme {to toa

go prepoznavaat i cenat na{ite potro{uva~i, a gordi sme {to toa e potvrdeno i od najrenomi-narite svetski institucii, i toa vo konkurencija na najpoznatite svetski bren-dovi. Sakam da ve potsetam i na toa deka pred edna godina Pivara-Skopje dobi golemo priznanie od Siste-mot Koka Kola za visokiot kvalitet na pijalacite {to gi proizveduva. So toa dokaàvme deka na{ite potro{uva~i zasluùvaat samo najdobro”, re~e generalniot direktor na Pivara-Skopje, Konstan-tinos Spanudis. Prviot medal za kvalitet od

Avto-moto sojuzot na Makedonija denes dobi 12 akreditacii od

akademijata IRU, koja preku svoite akreditirani centri niz svetot vr{i obuki i gi prenesuva svoite iskustva, znaewa i dostignuvawa za pogolema bezbednost vo patniot soobra}aj. Obukite i edukacijata se usogla-seni so evropskite normi i direktivi, a programata e naso~ena kon site u~esnici na transportot. IRU (Inter-

nacionalnata transparentna unija) gi sodrì programite za obuki na voza~ite za prevoz na ADR-opasni materii, za koristewe na digitalni tahografi, a vo idnina }e se obu~uvaat i menaxerite i voza~ite vo patniot soobra}aj. Koordi-natorot na ispitnite centri, Vlatko \urovski, informira deka so akreditacijata }e se dobie edukacija kaj site voza~i, menaxeri, a posebno vo delot kade {to se vr{i

prevoz na opasni materii, {to kaj nas e slabo regu-lirano. "Benefitot e golem za kom-paniite, bidej}i prvenstveno menaxerite }e moàt da go isplaniraat transportot i }e bidat mnogu pokonkurent-ni, posebno vo ovoj period koga svetskata ekonomska kriza se odrazi mnogu vo delot na transportot {to dovede do zatvorawe na golem broj firmi", izjavi \urovski.

AMSM DOBI AKREDITACII ZA OBUKI NA VOZAÎTE

“Me|unarodniot institut za selekcija na kvalitet Monde selection so sedi{te vo Brisel e nezavisna or-ganizacija za proverka na kvalitetot na bezalkohol-ni i alkoholni pijalaci i prehranbeni proizvodi. Osnovan e vo 1961 godina i e priznaen od strana na Evropskata unija. Proverkata na kvalitetot na proizvodite ja vr{at vrvni specijalisti vrz baza na najstrogi kriteriumi za kontrola na kvalitetot, sovremenata proizvodna tehnologija i preventivnata higiena vo site nivoa na proizvodniot proces. Tes-tiraweto na kvalitetot na proizvodite go vr{at site ~lenovi na ìri-komisijata, nezavisno eden od drug, vrz osnova na {ifrirani mostri, po {to podatoc-ite se sporeduvaat i se donesuva kone~nata odluka za toa koj proizvod treba da ja ponese titulata najkvaliteten na svetot”, ni objasni marketing-menax-erot na Pivara-Skopje, Sowa Todorova.

Monde selection na "skopsko" mu e dodelen u{te vo 1978 godina. Ottoga{, pa s$ do denes, vo Pivara-Skopje se nao|aat re~isi 200 medali, trofei i ostanati visoki me|unarodni priznanija za "skopsko" i ostanatite proizvodi na Pivara. Za vreme na koktelot po povod nagradata {to ja dobi "skopsko", prisutnite imaa mo`nost da probaat pivo od novata ma{ina za to~ewe na pivo {to Pivara za prvpat ja donese vo Makedonija, t.n. “Ex-tra cold, {to e posledna inovacija vo to~eweto na pivo. Koga pivoto izleguva od rezevoarot, pominuva niz specijalna cevka so mnogu niska temperatura i vo ~a{ata doa|a mnogu studeno. Dosega bilo problem pri izleguvaweto od sadot i pominuvaweto

niz cevkata pivoto da ja zaddrì niskata temperatu-va, tolku potrebna za sekoj strastven "pivopiec". “Pivara poseduva osum vakvi ma{ini, {to za po~etok }e gi koristi vo svoi promotivni celi, a vo

me|uvreme }e bara soodvet-ni lokali koi po brojot na "pivopijci" i podgotvenosta na personalot }e zasluàt da ja dobijat ovaa ino-vativna naprava”, re~e menaxerot za marketing vo Pivara, Sowa Todorova.

� So nagradata dokaàvme deka na{ite potro{uva~i zasluùvaat samo najdobro”, istakna generalniot direktor na Pivara, Konstantinos Spanudis

� Inovativnata ma{ina za to~ewe na pivo, koja Pivara prva ja donese vo Makedonija, preku specijalna cevka go to~i pivoto vo “gr~” studena sostojba. Vakvi ma{ini zasega ima samo osum vo zemjava, site vo sopstvenost na Pivara-Skopje

18.06.2010 19KOMPANII & PAZARI

Ste~ajniot upravnik Vlado Talevski objavi nova proda`ba na nedvièn i

dvièn imot na AD Transkop-tovaren soobra}aj od Bitola.“Vo dosega{nata ste~ajna post-apka i nekolkute javni oglasu-vawa za proda`ba na imotot prodaden e samo eden magacin koj be{e lociran vo krugot na pretprijatieto, a ostanatiot imot i ponatamu se prodava i so odluka na odborot na doveriteli moè da se kupi za poniska cena. Cenata e namale-na za edna tretina od utvrde-nata proceneta vrednost”, izjavi Talevski za MIA. So noviot oglas za proda`ba, ponudeni se baraka i kan-celarii koi se nao|aat na grani~niot premin ]afasan, pumpa so rezervoar za nafta, priklu~ni vle~ni i lesni vozi-la, ~ija vkupna kupoproda`na proceneta vrednost iznesuva 2.497.780 denari. Proda`bata na nedvièn i dvièn imot na nekoga{ renomiranata firma Transkop-tovaren soobra}aj se vr{i po pat na pribirawe na zatvoreni pismeni ponudi, koi}e bidat otvoreni na 25 juni vo Osnovniot sud vo Bitola.

PRODOL@UVA PRODA@BATA NA BITOLSKI TRANSKOP

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

e-mail: [email protected]

Zdruènieto na gra|ani-esnafi od Veles ja prezentira

Strategijata za razvoj na p~elarstvoto do 2013 godina koja za slednite tri do pet godini pred-viduva intenziven razvoj na p~elini roevi, pre-rabotka na p~elin otrov i dorabotka na medni tinkturi. So realizacija na Stra-tegijata se o~ekuva da

se otvorat okolu 600 do 1.000 novi vrabotuvawa. "Na Strategijata rabo-tea okolu 50 eksperti i stru~ni lica od pove}esferi, kako p~elarstvo, ekonomija, pravo i farmacija. U~estvuvaa i odreden broj nau~no-istraùva~ki institucii, Farmacevtskiot insti-tut, fabrikata za lekovi Replek Farm AD i u{te 15 drugi institucii",

veli pretsedatelot na Izvr{niot odbor na zdruènieto, Qubomir Rakixiev. Toj dodade deka Strate-gijata ima zna~ewe za Makedonija bidej}i }e donese nau~no-istraùva~ki zafati vo pove}e institucii. Ovaa Strategija se podgotvu-vala pove}e od 10 godini i sodrì pove}e od 700 stranici pi{an materijal.

STRATEGIJATA ZA RAZVOJ NA PÊLARSTVOTO]E OTVORI 1.000 NOVI RABOTNI MESTASlova~ka pie pove}e

vino otkolku {to proizveduva i ima

prostor za uvoz na makedon-sko vino, veli RobertKirnag, vr{itel na dol`-nosta vo Ambasadata na Slova~ka, no pora~a i deka vinskata industrija e te{ka i te{ko e da se proizvede kvalitetno vino, a pote{ko e da se prodade. “Glavniot problem e pro-dukcijata na vino vo {i-{iwa vo Makedonija. Denes mnogu se zboruva za vino

i se pi{uvaat knigi. Pri dobro vino ima dobri filo-zofski debati, i so edna ~a{a dobro vino ima i do-bro razbirawe”, smeta Kir-nag, {to spored nego, moè da bide dobra formula za re{avawe na sporot za imeto. Toj najavi deka negov prioritet e slova~kite iskustva da gi prenese vo Makedonija za da & pomogne na zemjava na patot kon EU, za razvoj na zemjodelstvoto i pogolem izvoz na vino vo Slova~ka, posebno na

organski vina vo slova~kite supermarketi. Na tribinata “Vino, evropski iskustva i makedonski mo`nosti”, koja se odrà vo Kavadaraci voramki na Akcijata za Evro-pa, se zboruva{e i za ev-ropskoto vinsko vite{tvo, novite trendovi vo makedon-skata vinska industrija, up-ravuvaweto so otpadot od vinskata industrija i mo`-nostite za modernizacija na proizvodstvoto na vino i obezbeduvawe na pristap do evropskiot pazar.

IMA PROSTOR ZA IZVOZ NA VINO VO SLOVA^KA

Ministerot za trud i so-cijalna politika, Xeqaq Bajrami, i direktorkata

vo Me|unarodnata organizacija na trudot za Evropa i Centralna Azija, Suzan Hofman, potpi{aa memorandum za sorabotka vo implementacijata na Naciona-lnata programa za pristojna rabota (NPPR). Programata za periodot 2010-2013 godina gi definira prioritetite i celite za ekonomski razvoj i e rezu-latat na konsultacii me|u Vla-data, sindikatite, organizaciite na rabotodava~i i MOT.Glavna cel na Programata e unapreduvawe na pravata na rabotnoto mesto, ohrabruvawe na mo`nostite za pristojno vrabotu-vawe, podobruvawe na socijal-nata za{tita i zajaknuvawe na socijalniot dijalog. Toa treba da pridonese za pottiknuvawe na porastot na ekonomijata preku razvoj na privatniot sektor, podobruvawe na investiciskata klima, otvorawe rabotni mesta i podobruvawe na ìvotniot standard. Vo ramki na temata za pristojna rabota, Vladata, sindikatite, organizaciite na rabotodava~ite i MOT }e se koncentriraat na tri nacionalni programski pri-oriteti vo periodot 2010-2013: zajaknuvawe na kapacitetite na vladinite institucii i socijal-nite partneri zaradi podobreno upravuvawe so pazarot na trudot, merki za namaluvawe na ne-formalnata ekonomija kreirani vo konsultacija so socijalnite partneri i podobreni rabotni uslovi, so aktivno vklu~uvawe na socijalnite partneri.

KAKO DO PRISTOJNA RABOTA?

BANKI I FINANSII 18.06.201020

Lizing-kompanijata NLB Lizing objavi deka gi namali kamatnite stapki

za lizing na avtomobili i oprema za 1% do 2%.Po namaluvaweto, kamatnite stapki kaj lizingot na novi avtomobili i tovarni vozila }e se dviàt od 8,33% do 8,66% vo zavisnost od rokot na koj se dava lizingot, a koj se dviì od edna do 3 godini. Kamatnite stapki kaj polovnite vozila vo zavisnost od rokot se dviàt od 9,33%

do 9,66%. Kaj lizingot na novi avtomo-bili so 40% u~estvo kamatnata stapka iznesuva 8%. Od NLB Lizing potenciraat deka vo povolnata ponuda nema skrieni tro{oci, odnos-no klientite ne treba da doplatuvaat za interkalarna kamata, usluga na registracija na voziloto, prijava vo Cen-tralen registar. Site tro{oci po ovie osnovi se opfateni vo tro{ocite za obrabotka i iznesuvaat 1,5%.

Stater banka od Kumanovo na redovnoto godi{no akcionersko sobranie

koe se odrà vo april do-nese odluka za prenamena na site prioritetni akcii vo obi~ni akcii so pravo na glas. So ovaa odluka e izvr{ena prenamena na site 6.097 prioritetni akcii vo obi~ni akcii so pravo na glas. Zamenata e izvr{ena vo odnos 1:1, taka {to brojot na obi~nite akcii sega se

zgolemuva na 345.275. Nominalna vrednost na edna akcija na Stater banka e 1.720,00 den. Stater banka vo april godinava be{e kupena od bugarskata Cen-tralna kooperativna banka od Sofija. Vo april Centralnata kooperativna banka preku Makedonska berza kupi 93,72% od vkupniot broj akcii od Stater banka, so {to stana dominanten sopstvenik vo kumanovskata banka.

NLB LIZING GI NAMALI KAMATITE ZA 1% DO 2% STATER BANKA GI PRENAMENI SITE PRIORITETNI AKCII VO OBI^NI

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 5,00% СКИБОР 3,48% 4,95% 5,48% 6,60%

Ломбарден кредит 6,50% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 7,20% 8,00% 8,35% 11,10% 11,50%

ЕМУ евро 61,5025 Комерцијална 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,30%

САД долар 50,0957 НЛБ Тутунска 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,20%

В.Британија фунта 74,0236 Извор: НБРМ

Швајцарија франк 44,2846

Канада долар 48,6917 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 43,1264 61,7 50,8 74 44,5Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Utre vo Sankt Peterburg Makedonija i Rusija }e sta-vat potpis za vra}aweto na

ruskiot dolg kon Make-donija vreden 60 milioni dolari. Po polovina godina otkako vo Mosk-


va be{e parafirana Spogodbata za vra}aweto na ovoj dolg od vicepremierite na Rusija i Makedonija, Kudrin i Stavreski, tie utre treba da si podadat raka i da go zatvorat deceniskoto pra{awe okolu ruskiot dolg kon Makedonija. Od Ambasadata na Rusija vo Makedonija potvrdu-vaat deka na 19 juni e dogovoreno potpi{uvawe

na Klirin{kiot dolg me|u visoki dràvni pretstavnici na dvete zemji. Makedonskiot pre-tsedatel, \or|e Ivanov i vicerpremierot i minis-ter za finansii, Zoran Stavreski, ve}e dva dena se vo oficijalna poseta na Rusija i vo direktni razgovori so ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev i zamenikot-pretsedatel na ruskata

Vlada, Aleksej Kudrin gi dogovaraat detalite za na~inot i periodot na vra}awe na ruskiot dolg. Makedonskata delegacija vo Rusija zamina na tridnevniot Me|unaroden ekonomski forum koj se odrùva vo Sankt Petersburg, no nivnoto prisustvo vo Rusija }e rezultira so kone~no zat-vorawe na ova pra{awe koe so godini gi optovar-

MAKEDONIJA I RUSIJA UTRE GO POTPI[UVAAT KLIRIN[KIOT DOLG

KONE^NO PARI ZA GASOVODOT Utre vo Sankt Petersburg }e se zatvori pra{aweto na Klirin{kiot dolg na Rusija kon Makedonija. Stanuva zbor za dolg od 60 milioni dolari, {to Rusija }e & gi vrati na Makedonija preku izgradba na gasovod.

��

SAMO U[TE MAKEDONIJA GO NEMA ZATVORENO KLIRIN[KIOT DOLGRusija kako pravna nasledni~ka na SSSR nasledi dolg od vkupno 1,3 milijardi dolari kon porane{nite jugoslovenski zemji. Preku sukcesijata na dolgot na na{ata zemja & pripadnaa 7,5 % od vkupniot dolg, ili 60 milioni dolari.Makedonija ostana posledna od zemjite od Jugoslavija koja ne uspea da go naplati ovoj deceniski dolg, dode-ka site porane{ni jugoslovenski dràvi vo najgolem del dolgovite gi kompenziraa so ruski avioni.

uva odnosite me|u dvete zemji. Zatvoraweto na dolgot kon Makedonija vre-den 60 milioni dolari, {to Rusija go nasledi od porane{na SSSR, za zemjava }e zna~i kone~en po~etok na izgradbata na gasovodniot sistem. V~era makedonskiot pre-tsedatel Ivanov vo Sankt Petersburg se sretnal i so generalnite direktori na Gazprom, Aleksej Mil-er i na Lukoil, Valerij Grajfer.

MAKEDONIJA KONE^NO ]E DOBIE GASOVOD

Zatvoraweto na naslede-niot dolg na Rusija kon porane{nite jugosloven-ski zemji se odloùva{e tri pati dosega, so objas-nuvawe deka se usoglasu-val tekstot na Spogodbata.“So vra}aweto na Klirin{kiot dolg }e se zatvori edno otvoreno pra{awe vo odnosite me|u Rusija i Make-donija i }e ni dozvoli da se zanimavame so gasifikacijata, {to }e pridonese za razvoj na industrijata i voop{to na ekonomijata na Make-donija, kako i za celiot kompleks na rusko-make-donskite odnosi”, izjavi pred nekolku meseci Solocinski.Zemjava re~isi edna

decenija se obiduva da go zatvori dolgot so Moskva, vreden okolu 60 milioni dolari. Edna od mo`nostite be{e 48 milioni dolari od dolgot da se naplatat vo gotovo, pod uslov ostana-tite 12 milioni Make-donija da & gi prosti na Rusija. No, zemjava odlu~i vkupniot dolg Rusija da go realizira preku izgradba na gasovodna mreà niz cela Make-donija. Proektot gas-ifikacija koj e procenet na okolu 300 milioni evra ve}e nekolku godini se odloùva ~ekaj}i gi ruskite pari. “Bidej}i ovie 60 milioni dolari ne se dovolni za realizacija na proek-tot gasifikacija, Make-donija }e ja kofinansira izgradbata na gasovod-nata mreà vo po~etokot so u{te 15 milioni dolari. Veruvam deka so ovie 75 milioni dolari }e uspeeme da zavr{ime 150-200 kilometri od gasovodot”, izjavi Stavreski neposredno po pregovorite vo Moskva pred polovina godina.Del od parite potrebni za izgradba na gasovodot Makedonija se nadeva da gi dobie od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Evropskata in-vesticiska banka (EIB).

17.03.2010 21

18.06.2010 21BANKI I FINANSII

Dràvniot dolg na Srbija zaklu~no so krajot na maj dostigna 10,54 mili-jardi evra, {to pretstavuva 31,9% od

bruto-doma{niot proizvod (BDP) na zemjata, soop{ti srpskoto Ministerstvo za finansii.Srbija kon krajot na minatata godina ima{e dràven dolg od 9,85 milijardi, {to zna~i deka prvite pet meseci od ovaa godina toj se zgolemil za okolu 691 milioni evra ili za 7%.Vkupnite direktni zadolùvawa na Srbija kon krajot na minatiot mesec iznesuvale 9,13 milijardi evra, pri {to nadvore{niot dolg bil 4,22 milijardi evra, a vnatre{niot 4,91 milijardi.

Herman van Rompuj, pre-tsedatelot na Evrop-skiot sovet, gi povika

liderite na zemjite-~lenki na EU da prezemat merki za re{avawe dolgoro~nite problemi vo svoite ekonomii i da gi reformiraat bux-etskite propisi, so cel da se spre~i povtoruvawe na dol`ni~kata kriza.Rompuj zboruva{e na ot-voraweto na samitot na EU koj v~era se odrà vo Bri-sel, samo eden mesec otkako

vladite na EU vetija okolu 750 milijardi evra za spa-suvawe na ~lenkite koi ne se vo sostojba da gi otpla}aat svoite dolgovi.[panija na Samitot }e gi informira ostanatite ~lenki za svoite neodamne{ni na-maluvawa na buxetskite tro{oci, imaj}i predvid deka se soo~uva so pritisoci na pazarot da pobara finan-siska pomo{.Liderite na Unijata soop{tija deka ne se planirani razgo-

vori za mo`no spasuvawe na ovaa zemja, otkako na Grcija & e dadena finansiska pomo{ minatiot mesec.

DR@AVNIOT DOLG NA SRBIJA DOSTIGNA 32% OD BDP ROMPUJ POVIKA NA RE[AVAWE NA EKONOMSKITE PROBLEMI

OTKAKO PO^NA DA PA\A VREDNOSTA NA EVROPSKATA VALUTA

NEMA VE]E TURKANICI VO ÊKALNATA ZA EVROTO

Po odlukata na site ~lenki na evrozonata deka mora da izdvojat sredstva za pomo{ na Grcija od 110 milijardi evra, zemjite-aspiranti odlu~ija da go zabavat prista-puvaweto kon Evropskata monetarna unija

��

Po vlijaneto na gr~kata dol`-ni~ka kriza vrz evrozonata nema ve}e turkanici vo ~ekalnata za

vlez vo Evropskata monetar-na unija (EMU). Po odlukata na site ~lenki na evrozonata deka mora da izdvojat sred-stva za pomo{ na Grcija od 110 milijardi evra, zemjite-aspiranti odlu~ija da go zabavat pristapuvaweto kon EMU. Do pred edna godina redot be{e podolg. Poljacite, Ungarcite, êsite i tri balti~ki zemji se obiduvaa {to pobrzo da gi ispolnat kriteriumite za vlez vo evrozonata, za denes samo u{te Estonija da pretendira i javno da najavi precizen datum za prifa}awe na evroto kako nacionalna valuta. Toa }e se slu~i vo 2011 godina. Site ostanati zemji poleka se otkaùvaat od brziot vlez vo zonata na evroto.

Noviot guverner na Naro-dnata banka na Polska i porane{en premier na zem-jata, Marek Belka, izjavi deka e nerealno Polska sega da premine na evro. Spored nego, vlezot vo evropskata monetarna zona zna~i golema korist, kako {to e zabrzu-vawe na ekonomskiot rast, no, sepak, istakna deka so toa zemjata istovremeno se li{uva od instrumentite na svojata monetarna politika i od mo`nosta da ja oslabi nacionalnata valuta so cel zgolemuvawe na konkurent-nosta. “Toga{ ostanuva samo zgol-emuvawe na produktivnosta na trudot ili poelasti~na i pokonkurentna ekonomi-ja”, izjavi Belka i dodade deka korisno za Polska vo svetskata ekonomska kriza bilo toa {to imala nacio-nalna moneta i {to oslabnal kursot na zlotata.Noviot guverner, isto taka, istakna deka sega ne e do-bar moment da se vleguva vo

evrozo-nata bidej}i Polska ne gi ispolnuva kriteriumite od Mastriht, a EMU e preokupirana so svoi te problemi i nema volja za {iroko da gi otvori vratite za novi ~lenki. “Vo idnina moèbi }e se pokaè deka sme najprivle~en zalak. Po malku na {ega kaùvam deka sakam najva`nite zemji vo zonata da ~uknat na na{ata vrata i da n$ povikaat da vlezeme, bidej}i }e bideme zemja koja }e pridonese za stabilnosta i dinamikata vo evrozonata”, re~e Belka.Osven Poljacite, i êsite sakaat da pla}aat vo kruni {to e mo`no podolgo. Brojot na protivnicite na evroto se zgolemi vo prviot kvartal za 10% poradi stravot deka poradi krizata i ê{ka bi trebalo da & pomogne na Grcija. Dodeka na po~etokot od godinata vleguvaweto

vo evrozonata go odbivaa 22% êsi, denes toa ne go sakaat 33% od nacijata. Protivnicite se s$ pobrojni poradi nestabilnosta vo evrozonata, a i zatoa {to slu~ajot na Grcija predu-preduva na potencijalnata obvrska dràvite od evro-zonata da im pomagaat na dràvite koi propa|aat. I Poljacite i êsite kako primer ja naveduvaat Slo-venija, koja kako ~lenka na evrozonata se obvrza deka }e obezbedi 384 milioni

evra pov-olni krediti vo

ramkite na svojata kvota od 0,48%. [to se odnesuva do Estonija, pred eden mesec Evropskata komisija, i pokraj kritikite od Evropskata centralna banka, dade zeleno svetlo za priem na Estonija vo evrozonata. Evroto najvero-jatno }e po~ne da se koristi vo ovaa zemja od 1 januari 2011 godina. I Evropskiot parlament v~era so golemo mnozinstvo glasovi & odobri na Estonija da go vovede evroto.“Pridruùvaweto na novi ~lenki vo evrozonata poka-ùva deka stopanskata i monetarna unija e celosno funkcionalna”, izjavi ev-

rokomesar-ot za ekonom-

ski i monetarni pra{awa, Oli Ren.

Vo rezolucijata na Ev-roparlamentot se naveduva deka Estonija gi ispolnila uslovite za voveduvawe na evroto, {to e rezultat na golemiot trud na nejzinata vlada i na gra|anite, kako i deka Evrostat ja potvrdila validnosta na site rel-evantni statisti~ki podatoci koi gi dostavila estonskata vlada. Vlasta vo Talin bi trebalo da gi zabrza podgotovkite za bezbolen premin kon evroto i da obezbedi voveduvaweto na zaedni~kata evropska valuta da ne bide iskoris-teno kako izgovor za “tajno” poka~uvawe na cenite. Evropskata komisija soop{ti deka Bugarija, ê{ka, Le-tonija, Ungarija, Polska, Romanija i [vedska ne gi ispolnuvaat potrebnite kriteriumi za voveduvawe na evroto.

ta deka mora da izdvojat lijardi evra,

r

ista-j r

}nenuva

mite od , a EMU pirana so problemi i lja za {iroko vori vratite za nki. “Vo idnina e se pokaè deka ivle~en zalak. Po {ega kaùvam deka jva`nite zemji vo

k vo evrozonata go odbivaa

evra pov-olni krediti vo

ramkite na svojatakvota od 0,48%. [to se odnesuva do Estonija,pred eden mesec Evropskatakomisija, i pokraj kritikiteod Evropskata centralna

rokomesar-ot za ekonom-

ski i monetarnipra{awa, Oli Ren.

Vo rezolucijata na Ev-roparlamentot se naveduvadeka Estonija gi ispolnilauslovite za voveduvawe naevroto, {to e rezultat nagolemiot trud na nejzinatavlada i na gra|anite, kakoi deka Evrostat ja potvrdilavalidnosta na site rel-evantni statisti~ki podatocikoi gi dostavila estonskata

BALKAN BIZNIS POLITIKA18.06.201022

�Pla}aweto na rati, koe e popularno vo Grcija poslednite decenii, re~isi i da is~ezna bidej}i bankite gi stopiraa kreditite na nesovesnite gra|ani, a trgovcite ne go prifa}aat rizikot stokata da ne im bide platena

Ruski Gasprom vo Moskva zapo~na pregovori za mo`no u~estvo na Ro-

manija vo proektot za izgrad-ba na gasovodot Juèn tek.Vo narednite nekolku meseci bi trebalo da se izgradi tehni~ko-ekonomska presmetka za izgradba na tranzitniot gasovod preku teritorijata na Romanija.Pretsedatelot na upravniot odbor na Gasprom, Aleksej Miler, izjavi deka e otvore-no pra{aweto za mo`noto

u~estvo na Romanija vo proek-tot Juèn tek. Prviot ~ovek na Gasprom vo april izjavi deka Romanija ne moè da go zazeme mestoto na Bugarija vo ovoj proekt, no deka bi moèlo da se izgradi krak pod Crnoto More ili od Bugarija. Rusija izvezuva priroden gas vo Romanija od 1979 godina, a minatata go-dina Gasprom & ispora~al 2,5 milijardi kubni metri gas. Preku Romanija se izvr{uva tranzit na priroden gas vo

Bugarija, Makedonija, Turcija i Grcija. Minatata godina preku romanskata teritorija se transportirani 12,5 mili-jardi kubni metri gas.

So investiraweto na 100 milioni evra vo Vaqevo i Loznica, italijan-

skata tekstilna kompanija Golden lejdi stana eden od najgolemite investitori vo Srbija. Potpretsedatelot na vladata na Srbija i minis-ter za ekonomija i region-alen razvoj, Mla|an Dinki}, sopstvenikot na italijan-skata tekstilna kompanija Golden lejdi, Nerino Gras i gradona~alnikot na Loznica, Vidoje Petrovi}, potpi{aa

Memorandum za razbirawe za izgradba na u{te edna nova fabrika vo Loznica, treta po red vo Srbija.“Toa zna~i deka se zadovolni od rabotnicite vo Loznica”, izjavi Dinki}.Ocenuvaj}i deka idnata in-vesticija na kompanijata e zna~ajna za Loznica i za Srbija, Dinki} najavi deka srpskata vlada na ovaa kompanija }e & dade pove}e stimulacii, bidej}i gi ima zasluèno kako investitor.

ROMANIJA SE VKLUÛVA VO JU@EN TEK? GOLDEN LEJDI GRADI TRETA FABRIKA VO SRBIJA

PAD NA POTRO[UVA^KATA VO GRCIJA

VESNA [email protected]

Na atinskite izlozi dominira voo~liv nov dizajn. S$ e vo znakot na dve

nuli razdvoeni so kosa crta. Brojkite zad tolku posakuvaniot znak za procent variraat. Spored procenkite na atinskite trgovci, preku popustite bi moèlo da se privle~at kupuva~i i da se sopre katastrofalniot pad na potro{uva~kata vo prodav-nicite. Akcijata sleduva po porazitelnite podatoci koi pokaùvaat deka prometot vo maj padnal za 40%, a ne se o~ekuvaat pozitivni prognozi i za slednite tri meseci.

SO POPUSTI DO SPAS NA TRGOVIJATA

Rusite vo Bugarija poseduvaat nedvi`nosti vo vrednost od mili-

jardi evra, dodeka ruskite investicii iznesuvaat 1,5 milijardi evra.Ruskiot ambasador vo Bu-garija, Juri Isakov, izjavi deka trgovskite odnosi me|u dvete dràvi se na dobro nivo, no odnosot e nebal-ansiran.Spored nego, Rusija e golem i perspektiven investitor

za Bugarija, a najva`ni odnosi za dvete zemji se proektite od oblasta na energetikata.Proektite Juèn tek i Burgas–Aleksandropulos i novata elektrana Belene se od ogromno zna~ewe za Bu-garija koi }e & ovozmoàt da stane golem energetski centar i }e ja zgolemi geopoliti~kata va`nost, izjavi ruskiot ambasador vo Bugarija.

[efot na misi-jata na Svetskata banka vo BiH,

Marko Mantovaneli, izjavi deka poradi za{tita na potro{uva~ite vo bankar-skiot sektor potrebno e da se zajaknat zakonite i instituciite vo BiH, da se unapredi informiranosta na potro{uva~ite, da se primenat mehanizmite za re{avawe na sporovi i da

se pro{iri programata na finansisko obrazovanie.Spored nego, globalnata finansiska kriza ukaà na potrebata da se premosti jazot vo informativnata nasoka me|u korisnicite i dava~ite na finansiski uslugi.“Koga govorime za za{tita na klientite vo bankar-skiot sektor, govorime za ona {to od edna strana se

odnesuva na regulirawe na zakonodavstvoto, biznis-praktikata vo finansiskite institucii, objavuvawe na informacii i edukacija za finansiski pra{awa od najrano vreme, so {to bi se vospostavil sistem vo koj korisnicite i da-vatelite na finansiski uslugi }e sorabotuvaat na transparenten na~in”, istakna Mantovaneli.

RUSITE VLO@ILE MILIJARDI VO BUGARIJA BIH TREBA DA GI ZAJAKNE ZAKONITE I INSTITUCIITE

Namaleniot doma{en buxet na Grcite dopolnitelno }e bide optovaren so izdvoju-vawata za godi{en odmor i podgotovkata za novata u~ebna godina. Ako na ova se dodade i restriktivnata politika na vladata koja donese merki za namalu-vawe na buxetskiot deficit preku namaluvawe na pla-tite i zgolemuvawe na bru-to-doma{niot proizvod (BDP), razbirliv e obidot na trgovcite koi spasot go gledaat preku ogromnite sniùvawa na cenite.[ok-terapijata na kratko-ro~ni popusti ne dade rezultati. Kuponite od tipot "kupi za 100 evra, }e dobie{ za 20 evra podarok" ili “so kupen ko-stum, podarok kravata” ne se pokaàa atraktivni za

osiroma{enite kupuva~i.Pla}aweto na rati, koe e popularno vo Grcija poslednite decenii, re~isi i da e is~eznato, bidej}i bankite gi stopiraa kreditite na nesovesnite gra|ani, a trgovcite ne go prifa}aat rizikot stokata da ne im bide platena.”Nikoj pove}e ne vleguva vo prodavnica so ideja da go kupi najubavoto, tuku ne{to {to e dovolno dobro, a ima prifatliva cena”, izjavi Jorgos Glu, sopstvenik na konfekciski sinxir vo Grcija.

AMERIKANSKITE EKONOMISTI OÊKUVAAT BANKROT NA GRCIJA OVA LETO

Grcija mnogu lesno bi moèla da bankrotira,

bidej}i nejziniot javen dolg sekoj den s$ pove}e se zgolemuva, a na~inot na koj drugite zemji-~lenki na evrozonata & pomagaat e pogre{en, smetaat nekoi amerikanski ekonomisti.”Grcija bi moèla vo avgust da se najde vo bezizlezna situacija” iz-javi Karl Veinberg, glaven ekonomist vo kompanijata Haj Frikvensi Ekonomiks (High Frequency Economics). Toj smeta deka pristapot na Evropskata unija (EU) e pogre{en i istakna deka ne moè da se spa-suva prezadolèna drà-va so pozajmuvawe na pari, bidej}i so toa pove}e se optovaruva dràvata.Drugi analiti~ari smetaat deka EU }e stori s$ za da

�� Akcijata sleduva po porazitelnite podatoci koi govorat deka prometot vo maj padnal za 40%, a ne se o~ekuvaat pozi-tivni prognozi i za slednite tri meseci

KINA FINANSISKI ]E I POMOGNE NA GRCIJA?Pomo{ za gr~kata ekonomija bi moèla da pristigne od neo~ekuvana strana. Kina navodno e podgotvena vo gr~kite brodogradili{ta, telekomunikacii, in-frastrukturai aerodromi da vloì nekolku milijardi evra, pi{uva vesnikot "Fajnen{l Tajms".Prethodno, gr~kiot premier Jorgos Papandreu, vo Libija vode{e razgovori za zaedni~ki energetski i turisti~ki proekti. Grcija, ~ij krediten rejting padna na najnisko nivo, o~ajno se trudi da privle~e pari od zemjite koi raspolagaat so golemi buxetski vi{oci, pi{uva "Fajnen{l Tajms".

go spre~i bankrotot na zemjata.”Gr~kiot bankrot ne e op-cija koja Evropa }e ja prifati, bidej}i toa bi gi pogodilo temelite na

nejzinite finansii i ekonomija”, izjavi Hans Redeker, analiti~ar na BNP Paribas. Toj dodade deka zemjite od evrozonata i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) }e ja {titat Grcija dodeka ne bidat sigurni deka e premos-ten najgolemiot del od krizata.Istraùvaweto koe go sprovede Blumberg na po~etokot na mese-cov pokaà deka mnogu analiti~ari smetaat deka Grcija nema da uspee da go izbegne bankrotot, a evroto }e prodolì da slabee.

18.06.2010 23BALKAN BIZNIS POLITIKA

Najgolemiot svetski sinxir na kafete-rii Starbaks, vo

oktomvri vo Zagreb }eja otvori svojata prva kafeterija.Od kompanijata Starbaks gi potvrdija planovite za otvorawe na nivna prva kafeterija vo Hrvatska preku partnerskata kom-panija Marinopulos Kafe.Ova {irewe e vo so-glasnost so namerata na

Starbaks da prodolì so internacionalno {irewe preku sorabotka so iskusni i uspe{ni licencirani partneri. Se postavuva pra{aweto dali poradi visokite ceni (tri evra za ~a{a kafe), globalno popu-larniot sinxir }e bide uspe{en vo Hrvatska, ili nabrzo }e zgasne kako sli~niot sinxir Kosta kafe.

Kako {to e sorabot-kata me|u Germanija i Francija vnatre

vo EU, taka bi moèlo i partnerstvoto me|u Sr-bija i Hrvatska da bide dviè~ka sila na Zapad-niot Balkan, oceni vien-skiot vesnik "Standard”."Ovaa ne tolku nova ideja-vodilka gi obele-ùva odnosite na dvete najgolemi zemji vo re-gionot.

Vo ponedelnikot hrvatska-ta parlamentarna deleg-acija go poseti Belgrad, minatata sedmica minis-trite za odbrana na dvete zemji potpi{aa eden voen dogovor koj predviduva, me|u ostanatoto, sorabotka na voenite industrii i zaedni~ki nastap na treti zemji", potsetuva vesnikot.Pretsedatelite na Srbija i Hrvatska, Boris Tadi} i Ivo Josipovi}, vo

izminatite meseci se sretnaa ve}e ~etiripati i bea mnogu prijatel-ski raspoloèni, demon-striraj}i po~etok na novi odnosi, konstatira vienski "Standard". Vesnikot zaklu~uva deka nere{enite problemi me|u Srbija i Hrvatska sega ve}e se na strana i namesto toa s$ pove}e srpski turisti go pominu-vaat odmorot vo Hrvatska.

PARTNERSTVOTO NA SRBIJA I HRVATSKA E MOTOR NA ZAPADNIOT BALKAN

K O M E R C I J A L E N O G L A SNEKVALITETNITE KREDITI VO BIH DOSTIGNAA 7,1%

SLOVENE^KI TU[ PRODOL@UVA DA SE [IRI VO SRBIJA

Guvernerot na Centralnata banka na Bosna i Herce-govina (BiH), Kemal Ko-

zari}, oceni deka bankarskiot sektor vo BiH e likviden, no deka potencijalen rizik nosat takanare~enite nekvalitetni krediti koi vo prviot kvartal porasnale za 2%, so {to momen-talnata stapka iznesuva 7,1%.“Ova jasno govori deka pro-centot i ponatamu raste, {to pretstavuva potencijalen rizik za bankarskiot sektor vo BiH”, predupredi Kozari}.Govorej}i za bankite, Kozari} izjavi deka tie mora da se nabquduvaat od periodot pred krizata, koga ima{e silna ek-spanzija na bankarskite uslugi.“Po krizata bankite go promeni-ja svoeto odnesuvawe. Vnimatel-no upravuvaat so rizicite, a od druga strana se restriktivni koga stanuva zbor za plasmanot na kreditite”, izjavi Kozari}.

Slovene~kiot trgovski sinxir Tu{ prodolì so {ireweto na maloproda`nata mreà

so otvorawe na sedmi trgovski centar vo Kraguevac. Vo marketot }e bidat vrabo-teni 30 lu|e. Investicijata vredna 3,5 milioni evra se protega na povr{ina od 2.500 metri kvadratni i nudi 14.000 prehranbeni i neprehranbeni artikli.Dosega vo Srbija se otvoreni supermarketi vo Belgrad, Novi Sad, Sombor, Subotica, Sremska Mitrovica, Jagodina i sega vo Kraguevac.Tu{ holding od mala lokalna prodavnica za dvaesetina godi-ni prerasna vo grupa na pret-prijatija, koja pokraj osnovnite trgovski dejnosti, nudi i uslugi od oblasta na zabavata, ugos-titelstvoto, nedvi`nostite i energetikata.

CRNA GORA LETOVO ]E DOBIE EDINSTVENA BERZA

Sopstvenikot na Atlas grupa, Du{ko Kneèvi}, izjavi deka vo narednite dva meseci }e

bide zavr{eno obedinuvaweto na dvete crnogorski berzi.“Nie gi zavr{ivme site formal-nosti, sega ostanuva da se zakaè Sobranie i da se formira edin-stvena berza”, izjavi Kneèvi}, koj gi kontrolira dvete crnogor-ski berzi.Sobranieto na akcioneri na Montenegro i Neks berza vo januari donesoa odluka za spo-juvawe, otkako kontrolata nad dvete berzi ja prezedoa kompani-ite na sopstvenikot na Atlas grupa, Du{ko Kneèvi}. Atlas grupa vo noemvri 2009 godina od Hipotekarna banka kupi 29,02% od akciite na Montenegro berza, kako i 21,37% od Neks berza.

STARBAKS OTVORA PRVA KAFETERIJA VO HRVATSKA

SVET BIZNIS POLITIKA18.06.201024

Briti{ Petroleum (BP) pod silniot pritisok od pretsedatelot na SAD, Barak Obama, se soglasi da de-

ponira 20 milijardi dolari vo novoformiraniot fond za spas na Meksikanskiot Zaliv, kako ot{teta za ̀ rt-vite od istekuvaweto na naftata. Poradi ovaa odluka se odloùva raspredelbata na dividendi.BP se soglasi da plati i dopolnitelni 100 milioni dolari vo oddelen fond za da im pomogne na rabotnic-ite vo naftenata industrija, {to be{e predvideno vo memorandumot na admin-istracijata na Obama za podvodnoto iskopuvawe.Vo dogovorot koj se sklu-~uva{e za vreme na ~e-tiri~asovnata sesija vo Be-lata ku}a, BP se soglasi da odvoi 20 milijardi dolari kako garancija deka vetenata suma }e ja isplati do 2013 godina.Dogovorot e poslednoto ne{-to vo nizata intervencii {to gi napravi adminis-traciajta na Obama, pri

BRITI[ PETROLEUM ]E SI JA PLATI [TETATA �

VASE [email protected]

�� Britanskiot naften gigant potkleknuva pred golemiot pritisok od amerikanskite politi~ari i svetskata javnost. So formiraweto na ovoj fond, kompanijata saka povtorno da ja vrati doverbata

Amerikanskata dostavuva~ka kompanija FedEks objavi visok

rast na kvartalniot profit, najmnogu blagodarenie na oporavuvaweto na global-nata ekonomija. Kompanijata so sedi{te vo Memfis, vo ~etvrtoto trimese~je od svo-jata fiskalna godina, koja zavr{i na 31 maj, ostva-rila neto-dobivka vo iznos od 696 milioni dolari, ili 1,33 dolari po akcija, dodeka vo istiot period od

minatata godina rabotela so zaguba od 849 mil-ioni dolari. Analiti~arite koi gi anketiral Rojters o~ekuvale deka ka-vartalniot profit }edostigne 1,32 dolari po akcija.Prihodite na FedEks porasnale za 20% na 9,43 milijardi dolari. Od kompani-jata soop{tuvaat deka na dobrite kvartalni rezultati najgolemo

vlijanie imala programata za kratewe na tro{ocite, kako i oporavuvaweto na globalnata ekonomija.

FEDEKS GI NADMINA OÊKUVAWATA

Cenata na hranata vo tekot na slednata decenija }e se zgol-

emuva, a cenite na nekoi ìtarki }e porasnat od 15 do 40%, se veli vo najnovi-ot izve{taj na Organizaci-jata na Obedinetite Nacii za hrana i zemjodelstvo (FAO) i na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD).Rastot na cenite }e bide

predizvikan poradi s$ pogolemata pobaruva~ka vo zemjite vo razvoj, koi beleàt s$ pogolem rast na naselenieto, no i poradi s$ pogolemata pobaruva~ka na biogorivo koe se proizveduva od ìtarki.Vo izve{tajot se dodava deka rastot na cenite na hranata donekade }e bide zabaven blagodarenie na pogolemoto zemjodelsko

proizvodstvo, posebno vo zemjite vo razvoj. Brazilskoto zemjodelstvo }e raste so najgolema brzina, no zna~itelen rast }e zabeleàt i Kina, Indija, Rusija i Ukraina.Vo izve{tajot se nagla-suva deka vo momentov edna {estina od svetskata populacija, ili okolu edna milijarda lu|e, se neuhraneti.

CENATA NA HRANATA ]E RASTE, OSOBENO NA @ITARKITE

raboteweto so privatnite biznisi vo krizata. Obama ispratil i emisar da bara od toga{niot {ef na kor-poracijata Xeneral Motors, Rik Vagoner, da dade ostavka, bidej}i vladata rakovode{e so spasuvaweto na Xeneral Motors. Administraciajta, isto taka, gi pritisna i bankite na Volstrit kako posledica na finansiskata

kriza, povikuvaj}i na ostri namaluvawa na platite vo izvr{nata vlast.Za BP dogovorot e krajno nevoobi~aen, iako kompani-jata istapi so golemi sumi, bez da se prodolì slu~ajot na sud. No, britanskiot naften gigant potklekna pred golemiot pritisok od amerikanskite politi~ari i ostanatata javnost, pa so

sostavuvaweto na ovoj fond kompanijata smeta deka pov-torno }e ja vrati doverbata. Na po~etokot od ovoj mesec amerikanskiot javen ob-vinitel, Erik Holder, najavi istraga za kompanijata.Sovetnikot na BP izjavi deka kompanijata bara stabilnost i pogolema sigurnost, i pokraj toa {to ima obvrska da go is~isti Zalivot od

Amerikanskata avtomo-bilska kompanija gi otfrli barawata za

pomo{ od evropskite vladi za evropskite podru`nicina Opel i Vaukshal, soop-{tija od Opel. Xeneral motors odlu~i da go re-strukturira raboteweto vo Evropa, potpiraj}i se na sopstvenite resursi, se istaknuva vo soop{tenieto. Minatata nedela german-

skata vlada go odbi bara-weto na kompanijata za po-mo{ na Opel. Od XM soop-{tija deka finansiskata potreba za restrukturira-we na evropskiot del na rabotewe ne e promeneta, no deka se odlu~ilo da se povle~e baraweto za pomo{ bidej}i mora {to pobrzo da se realizira planot za restrukturirawe. S$ podo-brata finansiska sostojba

na XM sluì kako kataliza-tor za donesuvawe na vakvi odluki, dodavaat od ameri-kanskata kompanija. XM od evropskite vladi bara{e 1,8 milijardi evra zaem.

XENERAL MOTORS ODBIVA DA IM POMOGNE NA OPEL I VAUKSHAL

Evropskiot parlament soop{ti deka so go-lemo mnozinstvo glas-

ovi & odobril na Estonija vo januari 2011 godina da go vovede evroto.“Pridruùvaweto na novi ~lenki vo evrozonata pokaùva deka stopan-skata i monetarna unija e celosno funkcionalna”, izjavi vo Parlamentot evrokomesarot za ekonom-

ski i monetarni pra{awa, Oli Ren.Vo rezolucijata na Ev-roparlamentot se naveduva deka Estonija gi ispolnila uslovite za voveduvawe na evroto, {to e rezultat na golemiot trud na nejzi-nata vlada i gra|anite, kako i deka agencijata za statistika na EU, Evrostat, ja potvrdila valid-nosta na site relevantni

statisti~ki podatoci koi gi dostavila estonskata vlada. Vlasta vo Talin bi trebalo da gi zabrza podgotovkite za bezbolen premin kon evroto i da obezbedi voveduvaweto na zaedni~kata evropska valuta da ne bide isko-risteno kako izgovor za “tajno” poka~uvawe na cenite, se naglasuva vo rezolucijata.

EVROPSKIOT PARLAMENT ODOBRI ESTONIJA DA VOVEDE EVRO

FORMIRAN FOND ZA SPAS NA MEKSIKANSKIOT ZALIV

izleanata nafta.

ZNAÎTELNA REDUKCIJAZa da sobere dovolno pari za fondot, od BP najavija deka }e napravat “zna~itelno namaluvawe” vo kapital-noto tro{ewe i deka }e ja zabrzaat proda`bata za da generiraat okolu 10 mili-jardi dolari vo narednite 12 meseci. So ovoj poteg najmnogu se pogodeni akcionerite na kompanijata, a najmnogu pen-ziskite fondovi na Velika Britanija so namaluvawe za 7,5 milijardi dolari vo narednite tri kvartali. Od kompanijata izjavija deka }e ja razgledaat mo`nosta za pla}aweto na dividendata vo 2011 godina. Mo`no e da se soo~i so pritisok da gi otkaè istite dodeka Meksi-kanskiot Zaliv ne se obnovi od masovnoto izlevawe na naftata, koe zapo~na na 20 april so ekplozija na naf-tenata platforma.

OBAMA VO “PLUS”Ovoj dogovor moè da mu pomogne na amerikanskiot pretsedatel da gi podobri svoite politi~ki izgledi, koi stradaa zaradi mis-leweto na nacijata deka toj e premnogu mek kon BP i deka pogre{no ja menaxira celata situacija. “Strukturata koja ja done-suvame denes pretstavuva vaèn ~ekor na kon toa da gi napravime lu|eto na bregot povtorno celosni”, izjavil Obama po sklu~uvaweto na dogovorot so BP.Barak Obama i negova-ta administracija, kako i BP, }e imaat dolgo i predizvikuva~ko leto, borej}i se so naftata koja sekojdnev-no se izleva od bu{otinata na Dipvoter Horajzon, i toa pribli`no 35.000 do 60.000 bareli na den. S$ u{te ne e jasno dali celosniot tro{ok od ekolo{kata katastrofa }e go snosi samo BP. Od Belata ku}a najavija deka so fondot }e rakovodi Kenet Feinberg, nezavisen admin-

istrator, koj vo minatoto go nadgleduval izvr{niot nadomest na bankite koi koristele javni pari za spas na finansiskata industrija. Prethodno, toj rakovodel i so fondot koj bil namenet za `rtvite od 11 septemvri 2001 godina, koga bea sru{eni kulite blizna~ki pri napad na teroristite.

PO DOGOVOROT, POKAÛVAWE NA AKCIITE NA BP

Akciite na Briti{ Petro-leum po najavata za postigna-tiot dogovor za formirawe na fondot porasnaa otkako zagubija re~iis polovina od nivnata vrednost od kobniot 20 april.Pretsedatelot na upravata na BP, Karl Henrik Svan-berg, pri izleguvaweto od Belata ku}a & se izvini na javnosta za nastanatata katastrofa od izlevaweto na naftata. “Preku na{ite postapki i obvrski se nadevame deka povtorno }e ja steknete doverbata koja ja imavte vo nas”, izjavi toj, dodeka izvr{niot direktor, Toni Hejvard i ostanatite top-me-naxeri stoele pokraj nego.Misleweto na Belata ku}a e deka ovaa suma od 20 milijardi dolari se samo po~etok za obnovata na Meksikanskiot Zaliv. BP }e dodava pet milijardi dolari godi{no vo fondot, a }e dostavi 20 milijardi dolari odnapred kako osiguruvawe deka }e ima ponatamo{en priliv na pari.Obama mu kaàl na pretse-datelot na upravata deka “ne stanuva zbor samo za dolari i centi”, pri {to istaknal deka pove}eto lu|e koi ìveat na bregot imaat pretrpeno mnogu, kako na primer, uraganite Rita i Katrina, koi im napravija ogromni {teti. “Ovaa turisti~ka sezona treba{e da gi vozobnovi. Namesto toa se slu~i nova tragedija”, naglasi toj.

KARL HENRIK SVANBERG"Preku na{ite postapki i obvrski se nadevame deka povtorno }e ja steknete doverbata koja ja imavte vo nas".

17.03.2010 25

18.06.2010 25SVET BIZNIS POLITIKA

[PANIJA NE E GRCIJA, NO MO@E DA BIDE POLO[A OD NEA!

NOVO EKONOMSKO @ARI[TE

�� [panija ve}e so meseci se nao|a vo centarot na vnimanieto zaradi stravuvawata od mo`no vlo{uvawe na nejzinite javni finansii i nastanuvawe na kriza vo gr~ki stil

11,2%od BDP iznesuva deficitot na [panija[

p a n s k i t e tro{oci za zadolùvawe dostignaa no-vo rekordno nivo zaradi

zagriènosta povrzana so sostojbata vo javnite finansii i finansiskite te{kotii na bankite, kako i od pritisokot koj doa|a od ~lenkite na evro-zonata. Razlikata vo stapkite na prinosot me|u {panskite dràvni obvrznici so rok na doplata od 10 godini i ref-erentnite germanski dràvni obvrznici porasnala za pove}e od 0,10 procentni poeni, na 2,23%. Ovie brojki pokaùvaat deka investitorite po~nuvaat da gledaat na [panija kako na s$ porizi~na zemja, zemaj}i go predvid i {panskiot javen dolg. Ovaa razlika se zgolemuva eden den otkako EU ja predupredi [panija deka }e mora da sprovede dodatni merki za {tedewe, za da go ispolni predvidenoto namalu-vawe na deficitot od 11,2% od BDP vo 2009 godina na 3% vo 2013.

VASE [email protected]


[panija ve}e so meseci se nao|a vo centarot na vni-manieto zaradi stravuvawata od mo`noto vlo{uvawe na nejzinite javni finansii i nastanuvawe na kriza vo gr~ki stil. Grcija na krajot be{e prinudena da posegne kon paketot-pomo{ sostaven od EU i MMF, bidej}i nejzinite zableìtelno visoki kamati & onevozmoìja ponatamo{no zadolùvawe na kreditnite pazari. [panskata vlada v~era ja odobri dolgoo~ekuvanata reforma za pazarot na trud, koja treba da gi pottikne kompaniite na pofrekventno vrabotuvawe za da se namali stapkata na nevrabotenost, koja momentalno iznesuva 20%, a za koja sindikatite najavuvaat {trajkovi. Minis-terstvoto za finansii ostro go otfrli misleweto na biznis-vesnikot "El Ekonomista" deka MMF, EU i amerikanskoto Ministerstvo za finansii

podgotvuvaat paket za [panija koj vklu~uva kreditna linija od 250 milijardi evra.Se smeta deka {panskiot klu~en predizvik }e bide odrùvaweto na aukcijata za dràvni obvrznici, so rok na isplata od 10 i 30 godini.V~era, vladata na Zapatero sobrala 5,1 milijardi evra od aukcijata na ednogodi{ni i 18-mese~ni trezorski zapisi, no so premija koja se iskaùva preku povisoki kamatni stapki. Interesot za kupuvawe bil 1,5 pati, odnosno 3,5 pati pogolem od ponudata, {to pokaùva deka investitorite s$ u{te im-aat apetit za {panskiot dolg, no baraat i pogolemi prinosi za negovo kupuvawe.Guvernerot na {panskata Centralna banka najavi deka }e gi objavi rezultatite od proverkata na izdr`livosta na {panskite banki za da gi smiri {pekulaciite na pazarite vo vrska so nivnata

solventnost. Cel na ovoj poteg e da se ubedat finansiskite pazari deka bankite imaat do-volno kapital za da se “nosat duri i so sloèni scenarija na rast vo bliska idnina”, izjavi guvernerot, Migel Angel Fernandez Ordonez.

NOVA KRIZA VO EVROZONATA

“Na {panskata ekonomija, koja e petta po golemina vo Evropa, na nejzinata vlada i na bankite naskoro im se za-kanuva kreditna kriza od koja

nema lesno da se oporavat, dodeka vladini pretstavnici vo isto vreme negiraat deka }e baraat od EU 250 milijardi evra za da gi izvadat od kriza-ta”, pi{uva londonskiot vesnik "Indipendent", koj [panija ja opi{uva kako “nova kriza na evrolend”.[panskata dràva, isto taka, pla}a rekordno visoki kamati na zaemite, dodeka sindikatite najavuvaat generalen {trajk.Investitorite se pra{uvaat dali moè [panija da gi re{i

momentalnite problemi preku ekonomski rast, vo uslovi na golem dràven dolg koga bankite & se pred raspa|awe i koga ekonomijata te{ko moè da se kontrolira od eden cen-tar, pi{uva vesnikot.[panija e ~lenka i na sistemot na edinstvena evropska valuta {to & ja onevozmoùva deval-vacijata i zazdravuvaweto zasnovano na izvozot.[panija ne e Grcija. Bi moèla da bide u{te polo{ slu~aj, zaklu~uva "Indipendent".

MADRID

PATOT DO USPEHOT18.06.201026

Ne be{e odamna 2008-ta godina koga izgleda{e mnogu verojatno deka “vladeeweto”

na Li Skot vo Vol-Mart (Wal-Mart) }e zavr{i brzo, so razo~aruvawe i protiv negovata volja. Najgolemiot svetski maloprodaèn sinxir se soo~uva{e so opadnati proda`bi i profiti na ne-goviot klu~en pazar, ameri-kanskiot. Cenata na negov-ite akcii be{e padnata za re~isi edna tretina od svojot maksimum vo 1999 godina, a sudskiot proces pokrenat od grupa vraboteni èni vo kompanijata, koi obvinuvaa za sistematska diskriminacija, samo ja zasili reputacijata na Vol-Mart kako firma {to ~uvstvitelnite Amerikanci qubat da ja mrazat. Ottoga{, sre}ata na Vol-Mart se svrte, pa zatoa objavata na 21 noemvri 2008-ta godina deka Skot }e se povle~e od {efovskoto mesto na krajot od januari slednata 2009-ta godina se do~eka so iznenaduvawe. Nikoj ne se somneva{e vo toa deka odlukata za povlekuvawe, relativno rano

Li Skot si zamina od Wal-Mart otkako ja zakrepna cenata na ko-mpaniskite akcii na berzata, no i svojata reputacija

��


ZAPAMETETE � deka vrabotenite }e se ~uvstvuvaat posigurni i pocvrsti dokolku im bide dovereno da zavr{at poodgovorni raboti

na 59 godini, be{e celosno ne-gova. Dodeka ostanatite {efovi, osobeno na maloproda`nite giganti, se borat so najte{kata recesija vo poslednive nekolku decenii, Skot si zaminuva so krenata glava. Proda`bite na Vol-Mart porasnaa za okolu 10% vo fiskalnata 2008 go-dina, a cenata na akciite na berza, iako be{e padnata od septemvri koga se razgore fi-nansiskata kriza, sepak, be{e okolu 20% povisoka vo odnos na po~etokot od 2008 godina.

KRIZATA KAKO SOJUZNIKKreditnata kriza izleze deka e prijatel na Li Skot. Poimo-tnite gra|ani, {to porano gi krevaa nosevite koga }e se spomene{e Vol-Mart, sega gi gledaat izvestuvawata za sekojdnevnite sniùvawa na cenite vo negovite marketi so drugi o~i. Strategijata da se renoviraat prodavnic-ite za da bidat poprivle~ni za poizbirlivite kupuva~i i pro{iruvaweto na asortimanot na trendi-proizvodi, kako organskata hrana, po poniski ceni, se pokaà mnogu podrago-cena otkolku {to moè{e da si zamisli Skot. Zatoa, sega raste popularnosta na Vol-Mart me|u podobro stoe~kite kupuva~i.

Dobrite vremiwa za Vol-Mart, vsu{nost, bea najlo{i za Skot, koj & se pridruì na

KRAJOT GO KRASI DELOTO

LI SKOTPORANE[EN [EF NA WAL-MART

kompanijata vo 1979 godina i naskoro po~na da rakovodi so logisti~kiot oddel na fir-mata, pred da stane tret ~ovek vo hierarhijata na gigantot. Se najde sebesi vo kostec so namalenata pobaruva~ka, zatoa {to kupuva~ite po~naa da se vrtat kon rivalite kako Hol Fuds (Whole Foods) i Target (Target). Negoviot odgovor na toa be{e ote`nat zatoa {to angaìra{e marketing-menaxeri ~ij ekstravaganten pristap kon biznisot se kose{e so konzer-vativnata kultura na stariot Volton, osnova~ot na firmata, koja se fokusira{e na posto-jano namaluvawe na tro{ocite i cenite, {to, vsu{nost, i ja napravi firmata izvonredna. Kon krajot na 2006 godina Skot re{i da ja vrati firmata kon svoite “daj im evtini proizvodi na potro{uva~ite” koreni. Kako rezultat, Vol-Mart perfektno se pozicionira{e tokmu koga ekonomijata po~na da zabavuva i niskite ceni stanaa prior-itet na potro{uva~ite.

VISTINSKO VREMEZA ZAMINUVAWE

Rakovodeweto so kompanijata na g. Skot mu be{e iskomplicira-no i so s$ pogolemite napadi vrz politikite na vrabotuvawe vo Vol-Mart. Osobeno na udar be{e negoviot antagonizam so sindikatite. Vo 2005 godina Skot odlu~i da go vozvrati udarot angaìraj}i armija na eksperti za odnosi so javnos-

ta, koi imaa za zada~a da gi istaknat mnogute benefiti za op{testvoto {to gi obezbeduva kompanijata. Na po~etokot ova be{e primeno so skepti~nost, no ne{tata po~naa da se menuvaat vo avgust taa godina otkako kompanijata na impre-siven na~in im pomogna na iljadnicite `rtvi na uraganot Katrina, koi dobija potrebni produkti na mnogu poefikasen na~in, otkolku {to go prave{e toa vladata. Sega, koga Skot go objavi svoeto povlekuvawe, nekoi negovi kriti~ari velat deka toa go napravil pred Kon-gresot da donese legislativa so koja se olesnuva formiraweto na sindikati vo kompaniite. Moèbi sega e potreben nekoj {ef poprijatelski nastroen kon sindikatite za da go vodi kormiloto vo nemirnite vodi {to doa|aat. Na krajot, na-jverojatnata pri~ina zo{to Skot se re{i da zamine tokmu sega e - tajmingot. Performansite na Vol-Mart i kompaniskata reputacija nikoga{ ne bile podobri i malku ostanuva za nego da postigne dokolku ostane na ~elo. Kompaniskata kultura e transformirana, strategi-jata nosi rezultati, oreolot na nemilosrden ugnetuva~ na rabotni~kite prava ve}e izblede. Dokolku recesi-jata otide u{te podlaboko za potro{uva~ite u{te pove}e da go merat sekoj cent, Vol-Mart moè da si prigrabi u{te pogolemo par~e od pazarniot

“Zapametete deka vrabotenite }e se ~uvstvuvaat posigurni i pocvrsti dokolku im bide do-vereno da zavr{at poodgovorni raboti”

kola~, {to }e stanuva s$ pomal. No, Skot gi ostavi ovie potencijalni problemi na svojot naslednik, Majk Djuk. Vo prodolènie vi pret-stavuvame 10 soveti na Li Skot za da bidete podobri biznis-lideri.

Ako angaìrate lu|e {to se �podobri od vas, }e vi se olesni patot do uspehotKontrolirajte go svoeto �ego, zatoa {to toa moè da bide pre~ka za uspe{no liderstvoKaète im jasno na lu|eto �{to sakate od niv i ~esto i }e go dobivate toaDajte im na drugite iskre- �na, konstruktivna povratna reakcija za nivnata rabotaZapametete deka vraboten- �ite }e se ~uvstvuvaat posig-urni i pocvrsti dokolku im bide dovereno da zavr{at poodgovorni raboti[to e razbrano i kako �e razbrano e pova`no otkolku {to ste rekle, vsu{nostMoè da ne ste vo pravo �za ne{ta za koi cvrsto veruvate deka izgledaat onaka kako {to vie misliteOstrata kritika moè da gi �poso~i vistinskite ne{ta {to treba da gi slu{neteNe ja ~uvajte slavata za �uspehot za sebe, podelete ja so drugiteIntegritetot e najva`na �rabota

18.06.2010 27 MARKETING

KATERINA KOTLARESKASWOT Researchwww.swot.com.mk

KATERINA KOTLARESKASWOT Researchwwwwwwwwwwwwwww.sw.sw.sw.sw.swot.ot.ot.ot.ot.comcomcomcomco .mk.mk.mk.mk.

Direktorite na razni sek-tori tradicionalno se fokusirani na upravu-vawe so finansiite na svoite kompanii. No, ako

premnogu se fokusiraat na parite, na top-menaxmentot moè da mu se slu~i da se zanimava samo so dividendi i povrat na investiciite, a potpolno da go zanemari razvojot na svoite vraboteni. Istraùvawata pokaùvaat deka

POMINA VREMETO NA [EFOVITE-DIKTATORI�� Top-menaxerite koi ne se osvrnuvaat na sovetite od svoite podredeni,

lesno se slu~uva da stanat “{efovi-imperijalisti”, potpolno odvoeni od realnosta

postoi s$ pogolem broj direktori koi go primenuvaat modelot na upravuvawe kolokvijalno nare~en “imperijalisti~ki”. Tie razvivaat strategii i donesuvaat odluki so mnogu malku konsultacii i razgov-ori so neposredno podredenite, a so niskite nivoa na vraboteni nemaat prakti~no nikakov kontakt. Nivnite odluki se nad sekoja kritika ili diskusija. Tie ìveat ìvot na slavni li~nosti, a kompanijata im

sluì kako “otsko~na daska” koja od niv }e napravi vistinski rok–yvezdi. Tie se sluàt so najnova tehnologija i se kolnat vo celod-nevna dostapnost, no vo realnosta direktorite-imperijalisti ìveat daleku od realnosta, a toa se gleda vo momentot koga treba da se donese strate{ka odluka. Toga{ naj~esto ne gi slu{aat lo{ite vesti, s$ do momentot koga }e bide predocna, a sega{nata finansiska

kriza i propa|aweto na nekoga{ najgolemite banki vo svetot, najdo-bro go ilustriraat ova. Strategiite i delovnite planovi vo kompanija koja e orientirana kon kapitalot, no istovremeno i humana, moàt da se sprovedat samo ako izvr{itelite na tie planovi se vklu~uvaat vo diskusijata i ako nivnite soveti se poslu{aat. Duri i koga brilijanten direktor ili drug pripadnik na top-menaxmentot sam smisli odli~na strategija, ostanuva pra{aweto kako taa }e se sprovede.

TRETINA OD VREMETO POSVETENO NA RABOTNICITE

Ako site vraboteni ili barem klu~nite lu|e vo kompanijata ne se sloàt zaedno da odat kon ista cel, golema e verojatnosta deka planot nema da uspee. Vo kompanija koja vnimava na svoite vraboteni, li-derot i rabotnicite mora da bidat bliski. Mora da moè da im se kaè na menaxerite deka pogre{ile, a tie mora da bidat podgotveni da ja priznaat gre{kata i da ja ispravat. Samo vo slu~aj koga vrabotenite gi cenat i po~ituvaat svoite menaxeri - a vrabotenite se onie koi vo kompanijata sozdavaat vrednosti - samo toga{ menaxerite moàt da sozdadat uspe{na kom-panija. Direktorite na rabotnicite mora da im pokaàt deka gi cenat. Koga }e se dojde vo pozicija da mora da se namaluvaat tro{ocite, direk-torite prvo mora da gi razgledaat site drugi alternativi. Ako, sepak, rabotnicite se premnogu, toga{ mora da se pogriàt otpu{tawata da bidat {to pobezbolni i da im pomognat na rabotnicite da najdat nova rabota. Xef Imelt, glavniot

direktor na Xeneral Elektrik, vo godi{niot izve{taj na kompanijata vaka ja opi{uva svojata rabota: ”Razvojot i motivacijata na moite vraboteni se najva`niot del od mojata rabota. Tretina od svoeto vreme ja posvetuvam, vsu{nost, na rabotnicite, a kompanijata godi{no vloùva milijarda dolari vo trening i obrazuvawe. Pogolemiot del od svoeto vreme razgovaram so nekoi od 600 menaxeri i taka sozdavam kompaniska kultura. Site tie lu|e jas gi pla}am, pa samiot jas i sum gi odbiral”. Sudej}i spored otpu{tawata na glavnite direktori na svetski poznatite kompanii, se ~ini deka nadzornite odbori sfa}aat deka direktorite so imperijalisti~ki metodi ne se dobri za kompanijata. Direktorkata na Hjulit Pakard (Hewlett Packard), Karli Fiorina e otpu{tena (iz-brkana) od kompanijata vo 2005 godina. Hank Grinberg, ~ovek koj 30 godini bil na ~elo na Amerikan Interne{nal Grup (American Inter-national Group-AIG), bil prisilen da dade ostavka. Moèbi najdobriot primer na direktor koj najmnogu “poletal vo oblaci” e Bob Nardeli. Bob Nardeli, direktor na Houm Depo (Home Depot), odlu~il deka nadzorniot odbor ne treba da prisustvuva na godi{niot sostanok so akcionerite. Odborot potoa odlu~il deka Nardeli e toj koj ne treba nikoga{ pove}e da prisust-vuva na nieden sostanok.Noviot direktor na Houm Depo (Home Depot), Frenk Blejk, zel pomala plata, go otkaàl skapiot ketering, se simnal vo rabotni~kata kantina, a na ostanatite menaxeri im “prepora~al” tie da se spu{tat me|u rabotnicite. Xim MekNerni, legendarniot direktor na Boing (Boe-ing), svoevremeno zapra{an dali }e po~ne da tro{i pove}e vreme na sostanoci so analiti~arite, odgovoril deka Boing vrabotuva 160 iljadi lu|e, pa o~igledno e va`no pogolem del od vremeto da go pominuva so rabotnicite otkolku so ekonomistite.

Na{eto moto e da veruvame vo Va{ite tajni kupuva~i, no, vo sekoj slu~aj da gi

kontrolirame vo sekoe vreme. Pregleduvaweto na sekoj kompletiran pra{alnik do detaq pred da se odobri e osnoven kriterium za kvalitet. Mystery Shopping provajderite i tajnite kupuva~i mora da bidat svesni deka dokolku tie merat nekakov drug kvalitet na usluga, isto taka treba da o~ekuvaat da napravat podobar li~en kvalitet vo rabotata. Pra{alnikot treba da bide popolnet {to e mo`no pobrzo otkako }e bide ispraten od tajniot kupuva~, taka {to da ima vreme za da se kontaktira tajniot kupuva~ za razjasnu-vawe, dokolku toa e potrebno pred da se odobri pra{alnikot i izve{tajot da bide predaden na klientot. Pove}eto Mystery Shopping provajderi baraat odgovor-nite proekt-menaxeri li~no da gi proverat site izve{tai pred tie da bidat odobreni i predadeni na klientot. Eden od najgolemite Mystery Shopping provajderi vo svetot bara dva-jca lu|e li~no da go proverat sekoj izve{taj pred da bide odobren i izdaden na klientot. Od druga strana, nekoi prova-jderi ja kontroliraat kontro-lata na kvalitetot avtomatski i samo eden primerok od izve{taite se proveruva li~no. Ako klientot najde nekoi nelogi~ni odgovori i komen-tari, vedna{ }e si postavi pra{awe za celata Mystery

Shopping programa, metodot, kako i kvalitetot na Mystery Shopping provajderot i tajnite kupuva~i.Dokolku ne{to ne e jasno, tajniot kupuva~ treba da bide kontaktiran za objasnuvawe. Zatoa, tajniot kupuva~ treba da gi za{titi site zabele{ki od posetite do edna godina po posetata za da moè da odgo-vori na pra{awata od Mys-tery Shopping provajderot ili klientot.

EKVIVALENTNI PROCENKIVa`no e deka site povrzani poseti se upravuvani so isto to~no scenario, davaat ed-nakvi procenki i izvestuvaat korektno, taka {to rezulta-tite se komparativni. Edna od glavnite dol`nosti za proekt-menaxerot e da gi proveruva i da gi vrednuva istite. Dokolku komentarite ne se relevantni ili dokolku tajniot kupuva~ go predal pra{alnikot so malku gramati~ki gre{ki, proekt-menaxerot treba vedna{ da gi korigira gre{kite. No, dokolku proekt-menaxerot od koja bilo pri~ina otkrie deka posetata ne e napravena spored predv-idenoto scenario, posetata mora da se povtori.

OCENUVAWE NA PERFORMA-NSITE NA KUPUVAÔT

Mnogu tajni kupuvawa obezbedu-vaat ocenuvawe na performan-site na kupuva~ot vrz osnova na toa kako toj/taa ja podgotvil, odràl i izvestil za posetata. Podobrata rabotna ocenka pokaùva kolku bile efikasni

na{ite kratki upatstva i kolku vnimatelno bilo sledeweto od strana na kupuva~ot. Ocenkata e kolku se dobro formulirani, sodràjni i detalni komen-tarite na kupuva~ot i dali posetata se odràla vo soglas-nost so vremenskiot raspored. Ocenkata e indikacija za toa kolku dobro ja izvr{il zada~ata tajniot kupuva~ sledej}i gi utvrdenite proce-duri. Isto taka, toa e procenka za toa kolku bil profesionalen proekt–menaxerot vo izbirawe-to, upatstvata i vo toa {to sleduva. Isto kako {to klient-menaxerite se odgovorni za performansite na vrabotenite, proekt–menaxerot e odgovoren za performansite na tajniot ku-puva~. Niskata ocenka moè da najavi potreba za podobruvawe na upatstvata ili kratkite up-atstva, ili deka tajniot kupuva~ treba da gi podobri negovite/nejzinite performansi. Sistemot za ocenuvawe e instrument za kontinuirano podobruvawe.

PROVERKA NA POSETATAZa àl, kupuva~ite moàt da dadat izve{taj bez prethodno da izvr{at poseta.Vo slu~aj koga se znae deka kupuva~ot navistina bil vo poseta, nekoi pra{awa moè da bidat dodadeni vo pra{alnikot koi }e pri~inat polesna proverka za provaj-derot i klientot. Proverkata moè da bide i na drug na~in, kako biznis-karti~ka, bro{ura, cenovnik, ponuda itn. Potvr-data od posetata }e potvrdi deka tajniot kupuva~ navistina

KONTROLA NA KVALITETOTbil na pravoto mesto vo pravo vreme. Sekako, potvrdata ne pot-vrduva deka posetata navistina bila izvr{ena korektno. Nekoi kompanii imaat videozapisi i }e moàt da proverat koga }e stigne izve{tajot od tajniot kupuva~, verifikacija dali izve{tajot izgleda korekten sporedeno me|u vraboteniot i tajniot kupuva~ na videolentata. Ako e taka, tajniot kupuva~ prethodno mora da bide informiran za mo`niot video-zapis.

GARANCIJA ZA KVALITETZA KLIENTITE

Dobriot Mystery shopping prova-jder nudi garancija za kvalite-tot na negovite klienti. Ova zna~i deka ako kupuvaweto ne e vodeno uredno, se pravi re-kupuvawe bez dodatni tro{oci za klientot. Klientot mora da bide vo mo`nost da se potpre vrz to~nosta i verodostojnosta na izve{taite.

SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istraùvawe na pazarot koja, kom-biniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmoùva inte-grirani istraùvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zado-volstvo, kako i kvalite-tot na uslugite koi gi dobivaat.

MENAXMENT

JAVNA OBJAVA I.br.2/10(vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za

izvr{uvawe "Sl. Vesnik na RM" br. 8 od 17.01.2008 god.)Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO od Skopje, so EDB 4030983258973 i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV TS br. 2084/09 od 08.10.2009 na Osnoven sud Skopje 2 - Skopje, protiv dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje EDB 4030004513186 i sedi{te na bul. ABNOJ br. 102/5, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 11.06.2010 godina go

P O V I K U V A Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 2/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.SE PREDUPREDUVA Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proiz-vodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA

I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI




JAVNA OBJAVA I.br.5/10(vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za

izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.)Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavu-vawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka nega-tivnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA

I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI


18.06.2010 29 LIFESTYLE

EVROPA NA DVE TRKALA“Gord sum {to sum ja pregazil re~isi cela Evropa na motor. Ja imam pominato najdolgata relacija so motor Skopje-Porto-Skopje; toa se okolu 9.800 kilome-tri i najatraktivnata Skopje-Moskva-Skopje. Gord sum {to pripa|am na najmo}noto bratstvo na svetot “No}nite Volci”, so zadovolstvo ni kaà Jovanovski.

“SE SLUÛVA EDNA[, A SE RASKA@UVA CELA GODINA”Eden od najzna~ajnite i najgolemite moto-festivali na Balkanot se odrùva denes i utre (18 i 19-ti juni). Se odrùva na skopskoto Kale, a simboli~no, to~no vo 14:23 ~asot po vremeto na No}niot Volk od Kale }e zapo~ne defileto po skopskite ulici, na koe motorxiite so moto-grmotevici, mirisot na benzin i gumite na è{kiot asfalt, kako za{titnici na moto-kulturata }e go obeleàt i potvrdat Skopje kako grad so visoki kulturni vrednosti.Za samo 48 ~asa se najavuva luda zabava so igri, nagradi, dobra muzika, mnogu pivo, hrana, ludi emocii, neverojatni egzibicii... I seto toa vo epi-centarot na Skopje. Na polno} }e ima mega-spektakl za koj velat: “Se slu~uva edna{, a se raskaùva cela godina”.Za zabava na site prisutni, osven gorenavedenoto, na golemata scena }e nastapat imiwa od balkanska-ta rok-scena: Elektri~ni Orgazam od Srbija, Uikeda od Bugarija, Dani, Day Off, Smut, Purple Zeppelin, Brcki i Vip. Glaven ceremonijalen majstor i voditel }e bide Igor Xambazov.

�� Poinakva slika za toa kako ìveat i razmislu-vaat “stra{nite” lu|e na motorite, koi neizbe`no gi slu{a sekoj koga }e pominat niz na{ite ulici

RAZGOVOR SO LENIN JOVANOVSKI, BIZNISMEN I MOTORXIJA

SVETLATA STRANA NA “NO]NITE VOLCI”

SILVANA [email protected]

Ste se zapra{ale li kakov e ìvotot na “besnite” mo-torxii so dolgite kosi i bradi, so

ko`nite jakni koi krevaat vreva koga }e pominat niz ulicite? Kakov e nivniot “kodeks” na odnesuvawe? Mnogu ~esto kaj narodot postojat mislewa deka toa se lu|e koi se drogi-raat, se tetoviraat, koi ne pravat ni{to vo svojot ìvot osven {to “skitaat”, slu{aat rok-muzika i pijat pivo. No, motorxiite, veruvale ili ne, se sosema normalni lu|e koi rabotat vo firmi isto kako i site, koi imaat familii, a edinstvenata razlika e vo nivniot nemiren duh koj gi pravi gladni za avanturi.

NADVORE[NOSTA NE GO PRAVI ÔVEKOT

Vo Makedonija postojat vakvi lu|e koi ìveat na vakov na~in. Toa se lu|e od sekakvi profesii, a nekoi velat deka rabotat samo za da moàt da si go dozvolat toj skap motor koj im ovozmoùva neverojatno ~uvstvo na zadovolstvo. Eden od tie vqubenici vo ova “hobi” e Lenin Lovanovski, koj e pretse-datel na bratstvoto "No}ni Volci" (Night Wolves), a istovremeno e i direktor na privatnoto soobra-}ajno pretprijatie Sloboda Prevoz. Od edna strana ima dopirni to~ki, bidej}i, sepak, se raboti za neka-kov vid transport, no od druga strana se dve sosema razli~ni raboti. Moète da go sretnete vo formalen kostum na nekoj raboten

sostanok nautro, a ve}enave~er kruì so svojot motor niz skopskite ulici vo tipi~nata “uniforma” na motorxiite. Veli deka dosega nemal problemi so toj takanare~en paralelen ìvot: “Nikoj dosega nemal problem so mojot na~in na funkcionirawe i sosema normalno funkcioniram i kako direktor i kako motorxija”.Okolu izgledot veli deka nadvore{nosta ne go pravi ~ovekot: “ Ne e va`no {to ima{ na i okolu glavata, va`no e {to ima{ vo nea. Sekoj izgleda onaka kako {to se ~uvstvuva”. Sepak, samata profesija koja ja odbiraat lu|eto ima odredeni normi i pravila, ne samo na izgled, tuku i odnesuvawe. “Moèbi jas sum klasi~en primer na tie dijametralno sprotivni momenti na toj autluk, kade {to edna li~nost e i motorxija i direktor, a jas sekoga{ velam deka mora ne{to da rabotam za da moàm da vozam motor”, veli Jovanovski. Mnogupati se ima slu~uvano onie koi ne go poznavaat da reagiraat iznenaduva~ki: “Tipi~en primer za raz-bivaweto na nekoi tabua okolu motorxiite. Obleka-ta, izgledot i pozicijata ne go pravat ~ovekot, tuku za odreduvaweto na ~ove~kite vrednosti bitni se i mnogu drugi ne{ta, kako na primer delata”.

LOJALNOST, ÊSNOST I POÎTUVAWE

[to se odnesuva na bratst-voto “No}ni Volci”, toa e moto-klub koj postoi ve-}e ~etiri godini vo Make-donija i e del od istoime-niot internacionalen klub so sedi{te vo Moskva, formiran pred 21 godina. Klubot ima svoja sopst-vena filozofija i pat koj se temeli na tradicijata, ~ove~kite vrednosti, pravo-slavieto. Glavnoto moto na klubot e lojalnosta, ~esta i po~ituvaweto. Vo klubot ne

moàt da se za~lenat lu|e so lo{i karakterni oso-bini, zavisnici na poroci, pedofili, podveduva~i, pri-padnici na kriminalni grupi i sli~no. Klubot e na nivo na bratstvo i za-ednica vo koja sekoj poedi-nec maksimalno se vloùva sebesi vo za{tita na klubot i klupskite bra}a. “Vo pogled na brojnosta, za nas e vaèn kvalitetot, a ne kvantitetot. Lu|eto vo na{iot klub ne se treti-raat po nivniot ekonomski, politi~ki ili op{testven status, nitu, pak, po nivnoto obrazovanie. Po taa osnova site se ednakvi, razlikite vo klubot spored kodeksot se odnesuvaat na hierarhiskata postavenost i stepenot na koj se nao|a odreden ~ovek od klubot”, veli Jovanovski. Nivna cel e so nivnoto deluvawe da go zadràt edinstvoto i harmoni-jata vo klubot i preku li~ni primeri da go postavat klubot na nivo na po~ituvan vo motorxiskata fela. “Aktivnostite na klubot se golemi i opfa}aat pove-}e segmenti na deluvawe, nekoi se odnesuvaat na samite nas i na{ata vnatre{na klupska orga-nizacija i ìvot, a drugite se za po{irokata popu-lacija kade {to sakame da se pojavime vo uloga na poddrùva~i, pomaga~i na aktivnosti koi se od op{to dobro i interes, a organizatori sme i na nastani kako {to se moto-festivali, tatu-konvencii, kampawi i sli~no”, istakna pretsedatelot na bratstvoto.

KUPUVAWETO MOTOR E INTIMNA RABOTA

Sekoj qubitel na motori odlu~uva sam kakov motor

Bra}ata “No}ni Volci” �

Lenin Jovanovski – biznismen po profesija, motorxija vo du{a �

9.800 kilometri, Skopje-Porto-Skopje,

e najdolgata relacija koja ja ima pominato

motorxijata Lenin Jovanovski

}e kupi, toa e intimna rabota i naj~esto i po samiot motor moàt da se prepoznaat karakter-nite osobini na motorxi-jata. Poseduvaweto i odrùvaweto na motor bara odredeni sredstva. Duri i onie motorxii koi imaat pomali prihodi odvojuvaat i se otkaùvaat od mnogu ne{ta za da gi zadovolat svoite potrebi i zadovolstva. “Fakt e deka motorxiite gi sledat odredeni pre-poznatlivi segmenti, kako

{to se motorite, dolgi kosi, bradi, tetovaì, koà, rok...no, toa ne e pravilo. Takvite momenti se povrzani so izrazot na slobodoumnosta i prkosot na ograni~uvawata”, kaà Jovanovski.Vo “No}nite Volci” ima lu|e od najrazli~ni profesii i obrazovanie, direktori, biznizmeni, dràvni slu`benici, gazdi, menaxeri, vraboteni, nevraboteni, no site se ednakvi, site se motorxii, site se bra}a.

LIFESTYLE18.06.20103030

VITAMINSKI POROCI[to stana so nekoga{nite ikoni na porocite?Kolku ostana od slavnoto “trojstvo” Sex, Drugs and Rock&Roll? Najverojatno Bili Ajdol, kako i negovite sovremenici koi vo ludite godini bile robovi na opojnite drogi, denes svoite kaprici gi iskaùvaat na drug na~in. Slavata im go dozvoluva toa, pa sekade se javuvaat so “posebni” barawa za da ne za-padnat vo kriza. Za razlika od Makedonija kade {to sakal da proba samo “skopsko” pivo, ovoj kontrover-zen pank–rok lik za koncertot vo Hrvatska nara~al: bunarska voda od ostrovot Fixi, energetski krem od jagodi so 26 vitamini i minerali, bademi so vasabi i posebna marka na soja, mleko so vkus na vanila, organski ~ips, bilni ~aevi, stakleni ~a{i namesto plasti~ni...“[okantna” lista, neli? Pa, sepak, "mu se moè": sepak, stanuva zbor za Bili Ajdol, edna vistinska legenda.

IDOLIZE YOURSELF

Vilijam Majkl Albert Broad alijas Bili Ajdol na 20 juni (ne-dela) so gromoglasen koncert na skopskoto

Kale. Kontroverzniot pa-nk–roker so neverojaten glas i ogormna harizma doa|a vo Skopje zaedno so legend-arniot gitarist Stiv Stivens, kade {to }e se pretstavi so svoite best off programi. Koj e Bili Ajdol? Ovaa legenda po poteklo od Anglija svojata slava ja stekna kako ~len na bendot Generation X. So tek na vreme stekna ogromna slava kako solo-artist, najmnogu pojavuvaj}i se i realiziraj}i mnogu stilski muzi~ki videa. Bili Ajdol e vsu{nost edna od prvite yvezdi na muzi~kata televizija MTV. Bili Ajdol e roden vo Ste-nmor, Midlseks. Iako nego-vata familija emigrirala vo SAD, sepak, toj vo dale~nata 1962 godina se vra}a vo Obedinetoto Kralstvo. Prvata sredba so pank–rokot bila so bendot Siouxie and the Banshees, me|utoa mnogu brzo gi napu{ta i se priklu~uva kon Chelsea kako gitarist. I od tuka zaminuva, me|utoa ne sam, tuku so drugar od bendot, Toni Xejms, za da gi formiraat Generation X. Svojata solo-kariera ja lan-sira so hitovite Don’t Stop i Mony Mony. Potoa se redat negovite hitovi White wedding, Flesh for fantasy, Sweet sixteen, Speed, LA Woman, Dancing with myself...

PANKOT NE E MRTOVSvojata kontroverznost ovaa legenda ja iskaùva na mal milion na~ini. Od negovite albumi, preku videozapisite, pa s$ do na~inot na ̀ iveewe. Vo 1990 godina edna soobra-}ajna nesre}a so motor vo Ho-livud, Kalifornija za malku ne bila pogubna za negovata noga. Za vreme na svoeto opravuvawe, kako vistinski fan na legendarnite The Doors se pojavuva vo film za niv, reìran od Oliver Stoun. Ja igra ulogata na drugarot alkoholi~ar na Xim Morison, Ket. Vo 1993 godina negoviot Cyberpunk e ignoriran od strana na publikata, me|utoa toa se slu~uva kako rezultat na promenite vo muzikata. Onie bendovi koi bile na vrvot za vreme na 80–te bile trgnati na marginite od muzi~kata produkcija. Ovoj album, spored misleweto na mnogumina, e navistina pred vremeto vo koe bil iz-daden. Eden vid eksperiment, posebno so koristeweto na Mekinto{ kompjuterot koj bil sosema nov koncept vo toa vreme. Bili Ajdol vo 1994 godina preìvuva dve pre-dozirawa so droga, me|utoa mnogu uspe{no zakrepnal, po {to se priklu~il na reha-bilitacija, a so tek na go-dinite poleka se odviknuval od svojata zavisnost.

SAM SVOJ LIK I GLUMECVo 1998 godina se igra sa-miot sebe vo "Svadbeniot peja~", film vo koj igraat Dru Barimur i Adam Se-

�� Makedonija vo 2010 godina e na negovata lista za spektakli na godinata. Na 20 juni nastap na skopskoto Kale, naredniot den zaminuva za Belgrad, a utredenta za Zagreb za da nastapi vo sklop na In Music festivalot

KONCERT: BILI AJDOL

ndler. No, iako ne izgleda taka, Bili Ajdol e proto-tip i za knièvni likovi. Mnogu ~itateli i knièvni kriti~ari smetaat deka to-kmu ovoj “lud Angli~anec” e primerot spored koj Hanif Kurej{i go ima skicirano vtoriot glaven lik vo roma-not “Buda od predgradieto”. Dejstvoto na romanot se vrti okolu ma~noto sozrevawe na eden tinejxer od me{an brak vo London vo sredinata na sedumdesettite godini od minatiot vek, ~ij najdobar prijatel me|u avtenti~nite Angli~ani i predmet na ne-govata homoerotska èlba mnogu li~i na Bili Ajdol! Oboàvatelite na Bili Ajdol po malku bea nezadovolni od skicata na Kurej{i, bidej}i avtorot prili~no kriti~no ja naslikuva pank-yvezdata vo nastanuvawe. Kaj Kurej{i toj e prili~no presmetliv trgovec so novite formi na pop-kulturata kako rok i pank-muzikata, pa duri i svoeviden prototip na medi-umska yvezda bez vistinsko muzi~ko-umetni~ko pokritie. Ili, svoeviden primerok na teorijata na Endi Vo-rhol deka vo novata era na masovnite medium, kako toga{nata televizija, sekoj }e moè da bide slaven. No, so rok na traewe od 15 minuti. Inaku, Kurej{i e Britanec so pakistansko poteklo i ugleden univerzitetski profesor po filozofija, no i isklu~itelno interesen knièvnik. Posle-dnava decenija stana eden od najvlijatelnite i naj~itani pisateli na dene{ninata: osven “Buda od predgradieto”, planetaren uspeh postignaa i romanite “Intimnost” i “Telo”. Iako be{e snimena i TV-serija spored romanot “Buda od predgradieto”, sepak “Intimnost” go lansira{e Kurej{i kako knièvna yvez-da: francuskiot reìser Patris [ero so ekranizaci-jata na ovoj naslov vo 2001 godina ja osvoi Zlatnata me~ka vo Berlin i desetina drugi nagradi.

BALKANSKA TURNEJABili Ajdol ja preìvea Vor-holovata 15-minutna instant-slava i doturka do 21 vek. Vo 2005 godina po 12 godini pauza se vra}a na golemata scena so Devils Playground, prviot studiski album po tolkava pauza. Vo maj 2009 godina Ajdol go “doniral” svoeto vreme za muzi~kata edukacija vo u~ili{tata, svirej}i povtorno ramo do ramo so Stiv Stivens i Stiv-en Mekgart i bendot Venice. Koga vo 2010 godina be{e pokanet da nastapuva na fe-stivalot vo parkot Donington izjavi deka za vakov nastan kade {to svirat originalni i odli~ni pank–rok bendovi, toj samiot mora da dojde naoruèn so negovoto pank-rok odnesuvawe, Stiv Stivens i del od negovite klasici.Makedonija vo 2010 godina e na negovata lista za spe-ktakli na godinata. Na 20 juni neverojaten nastap na skopskoto Kale. Naredniot den zaminuva za Belgrad, a

Kontroverznost za uspeh �

Ikona na pank–rok muzikata �

utredenta za Zagreb za da nastapi vo sklop na In Music festivalot.Deka n$ o~ekuva nevero-jaten rok-spektakl, zboruva i faktot {to vo 2006 go-

dina negoviot nastap na Exit be{e proglasen za najdobar. Vleznicite za ovoj koncert }e ve ~inat 1.500 den za fan-pitot i 1.000 denari za parter.

ADRIJANA [email protected]

18.06.2010 31SPORT

SPORTSPORT

Zavr{i prvoto kolo od grupnata faza na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika. Odigrani

se 16 sredbi i postig-nati vkupno 25 gola, {to e najslab skor otkako na {ampionatit nastapuvaat po 32 reprezentacii.Vo 1998 godina, koga prven-stvoto se odrà vo Fran-cija, strelcite realiziraa 37 gola. Vo Japonija i Ju`na Koreja vo istiot period od {ampionatot bea postignati rekordni 46 pogodoci, dodeka ~etiri go-dini podocna na Mundijalot vo Germanija, golmanite 39 pati ja vadea topkata od svojot gol.Ovaa “srame`livost” na strelcite vo Ju`na Afrika mnogumina se obiduvaat da ja objasnat so napornata klupska sezona i odlukata na stru~nite {tabovi vo prvoto kolo da ne gi for-siraat svoite fudbaleri. To~no, evropskata sezona e dolga i premnogu naporna, a vo bogatite klubovi od stariot kontinent nasta-puvaat najgolemiot del od fudbalerite, {to vo

momentov se natprevaru-vaat vo Ju`noafrikanskata Republika.Pokraj zamorot, evidentno e deka postoi i golema rezer-viranost na selekciite, koi vo svoite premierni natprevari posakuvaat da ostanat neporazeni, a neop-hodnite pobedi za plas-

Eden od naj-golemite favoriti na Svetskoto fud-balsko prven-stvo, selekcija-ta na [panija,

e porazena vo svojot premieren natprevar vo Ju`na Afrika. Fudbaler-ite na [vajcarija, pred-vodeni od odli~niot fud-balski stru~wak Otmar Hicfild, ostvarija pobeda od 1:0 i se pogriìja za najgolemoto iznenaduvawe vo dosega{niot del od Mundijalot.[vajcarcite odigraa defanzivno, potpolno prepu{taj}i ja sredi-nata na protivnikot, no odli~no ja koristea sekoja mo`nost za pro-tivnapad, {to na krajot se pokaà i kako dobitna

SP JAR

TRANSFERI

SIROMA[NA AFRIKANamesto Svetsko prvenstvo na Mesi, Ronaldo ili Tores, ve}e se potvrdi deka glavni yvezdi od Ju`na Afrika }e bidat Kapelo, Hicfild i Lipi

Ne e nikakva tajna deka Real Madrid ve}e od poodamna

e zainteresiran da go dovede vo svoite redovi angliskiot reprezenta-tivec i fudbaler na Man~ester Junajted, Vejn Runi.So doa|aweto na @oze Muriwo na ~elo na “kralskiot klub” ovaa èlba dobi u{te pove}e na intenzitet, koj im dade odvrzani race na menaxerite na madridskiot tim da pregovaraat so Runi i Junajted.Sepak, kone~na odluka treba da donese Kris-tijano Ronaldo, prvata yvezda na Real, koj kako soigra~ na Runi proìvea mnogu ubavi, no i nekolku grdi momenti od zaedni~koto druèwe. Najgolema kriza vo nivniot odnos se slu~i po natpreva-rot na Anglija i Por-tugalija na minatoto svetsko prvenstvo, koga Runi go obvini Portuga-lecot za “nagovarawe” na glavniot sudija da pokaè crven karton za angliskata reprezen-

SR\AN IVANOVI][email protected]

Vejn Runi vo Madrid }e bide platen kolku i KR9

Selektorot na {vajcarskata reprezentacija, Otmar Hic-fild, odli~no ja podgotvi igrata na timot vo duelot so aktuelniot evropski prvak. Pobedata nad [panija e prviot iznenaduva~ki rezultat na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

RONALDO RE[AVA ZA TRANSFEROT NA RUNI VO REAL

tacija.Dokolku pomine trans-ferot kaj Ronaldo, toga{ na Runi }e mu bide ponudena istata plata {to ja dobiva KR9, koja iznesuva 94 milioni evra.“Ni{to ne e nevozmo`no. Sli~no be{e i koga vo Real doa|aa Bekam i Ronal-do, na krajot i dvajcata zavr{ija vo klubot”, izjavi visok pretstavnik na Real Madrid.Vtor fudbaler na lista-ta na èlbi sostavena od Muriwo e u{te eden reprezentativec na Anglija, Stiven Xerard. Toj istakna deka bi os-tanal vo Liverpul, kade {to se najavuva pro-mena na sopstveni~kata garnitura. No, sekako deka ni novite gazdi na Liverpul, nitu, pak, Xerard bi moèle da ostanat imuni na nekoja milionska ponuda ispratena od Madrid.

[panskite fudbaleri go zagubija favoritskiot status[panskite fudbaleri go zagubija favoritskiot status

“FURIJATA” SOPRENA OD OTMAR HICFILD

SVETSKO PRVENSTVO

formula vo duelot so aktu-elniot evropski prvak.Daleku od toa deka [panija ne odigra dobro. Fudbalerite na “crvenata furija” ostvarija nekolku izgledni {ansi, no, sepak, nemaa dovolno sre}a za da go probijat “katanaxoto” na [vajcarcite. Kako i da e, po startniot poraz selekcijata na [panija go zagubi favoritskiot status na {ampionatot.“Otsega pa natamu sekoja prikazna deka sme favo-riti moè da se ostavi nastrana. Morame da go isfrlime toa od glava, zatoa {to ednostavno ne & odgovara na vistinata.

Pa, nie dosega nemame igrano nitu vo fina-leto. To~no e deka imame dobar tim, no sigurno e deka ne sme favoriti. Ne odigravme lo{o protiv [vajcarija, treba{e samo da postigneme gol. Sekoj moè da bide iznenaden na Svetskoto prvenstvo. Za àl toa ni se slu~i nam”, izjavi reprezentativecot na [panija, @erard Pike.Eden gol & be{e dovolen na selekcijata na île za da triumfira vo duelot so autsajderot Honduras. îleancite propu{tija do-bra mo`nost za poubedliva pobeda, no ona {to e na-jbitno e deka po pauza od

52 godini kone~no pobedija na svetskite prvenstva.Vtoroto kolo od natpreva-ruvaweto po grupi zapo~na so sredbata me|u Ju`na Af-rika i Urugvaj. Doma}inite bea potpolno deklasirani od dvokratniot svetski {ampion so ubedlivi 3:0. No} za pametewe ima{e Dijego Forlan koj postigna dva gola, a u~estvuva{e i pri realizacijata na tretiot gol na natprevarot. Po triumfot Urugvajcite se mnogu blisku do plasman vo eliminaciskata faza na {ampionatot, dodeka, pak, selekcijata na Ju`na Af-rika e samo teoretski vo igra za osminafinaleto.

man vo vtorata faza od Mundijalot }e gi brkaat vo slednite dva me~a.No, postoi i takvo mislewe me|u fudbalskite analiti~ari spored koe ova Svetsko prven-stvo e triumf na trenerskiot zanaet i reprezentaciite {to imaat najdobri selektori se so najgolemi {ansi za uspeh.

Ottamu i odli~nata igra vo odbranata, rezerviranosta na sredniot red i napa-dot, kade {to fudbalerite voop{to ne ni pomisluvaat da izlezat od zacrtanoto na nivnite treneri.Namesto Svetsko prvenstvo na Mesi, Ronaldo ili Tores, ve}e se potvrdi deka glavni yvezdi od Ju`na Afrika }e bidat Kapelo, Hicfild i Lipi. Po prviot krug voodu{evija aziskite pretstavnici koi kompletno ja prezedoa slava-ta od afrikanskite, koi pred startot na prvenstvoto bea istaknati kako mo`ni favo-riti od vtor plan. Daleku od toa deka stanaa realnost crnite prognozi za orga-nizatorskiot kolaps na svet-skata fudbalska smotra. Sepak, nekolku sitni propusti so vleznicite, tri ogra-beni novinari i naviva~kite “vuvuzeli” koi neprekinato odat na nervi, frlaat senka nad 19-to Svetsko prvenstvo vo fudbal.

Neefikasno prvo kolo na Mundijalot vo Ju`na Afrika

BR.64_kapital_petok 18juni 2010

Documents

Transcript of BR.64_kapital_petok 18juni 2010