BR.57_kapital_sreda 09 juni 2010

2.350

2.360

2.370

2.380

2.390

2.400

2.410

2.420

02.6 04.6 06.6 08.6

MBI 10

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 08.06.2010, 13.00~.

MBI 10 1,54%MBID 0,16%OMB 0,06%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 51,42EVRO/DOLAR 1,19

NAFTA BRENT 72,02EURORIBOR 1,27% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.06)

SREDA, 9. JUNI. 2010 | BROJ 57 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

� OBID ZA IZBEGNUVAWE NA POVE]EKRATNO ODANOÛVAWE NA DIVIDENDATA ZA PRAVNI LICA� IKT KONFERENCIJA VO OHRID: MAKEDONIJA

]E JA PRESTIGNE [VEDSKA VO RAZVOJOT NA E-OBRAZOVANIETO......................................STRANA 18� VLADATA ]E GO RAZGLEDUVA REBALANSOT DO

KRAJOT NA NEDELATA.........................................STRANA 20

� KOMPANII I PAZARI

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

HAUARD [ULC STARBUCKSPOVE]E TRO[IME ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE, OTKOLKU ZA KAFE � STRANA 14

2

2.350

2.360

2.370

02.6 04.6DR@AVATA POVTORNO ]E GI DAVA POD KONCESIJA EKONOMSKITE ZONI

0

00

7

OTKAKO NE USPEA DA PRIVLEÊ INVESTITORI

DALI ZDRAVSTVOTO E NA PROSJA^KI STAP? ZA SKAPATA MEDICINSKA OPREMA PLATENA SAMO EDNA RATA � STRANA 11

OSVETLUVAWE NA MANASTIROT NA TO[E PROESKI

ÛDOTO NAD PREOBRA@ENIE� STRANA 30

@AN-KLOD [LUMBER@E AMBASADOR NA FRANCIJA VO MAKEDONIJA

NE GLEDAM VO KRISTAL-NA TOPKA ZA DA ZNAM DALI MAKEDONIJA ]E DOBIE DATUM ZA PREGOVORI � STRANA 6

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

LIDERSKI DEFICIT� STRANA 13

KOLUMNAKIRIL NEJKOVPET PREPORAKI ZA ODBORITE NA GOLEMITE NEKOTI-RANI KOMPANII� STRANA 12

VALUTNI TURBULENCIIDOL@NI^KATA KRIZA NA UNGARIJA GO DOTEPA EVROTO � STRANA 15

ALEKSANDAR [email protected]

NAVIGATOR09.06.20102

Milijardi evra e namalena buxetskata potro{uva~ka vo Germanija, koja ~esto se ozna~uva kako “motor na evropskata ekonomija”. Vladite vo zemjite-~lenki na EU nastojuvaat so drakonsko na-

maluvawe na javnata potro{uva~ka i na platite, kako i so dopolnitelni dano~ni optovaruvawa, da go dovedat vo red buxetskiot deficit. Se smeta deka ovaa operacija e bez presedan na Stariot kontinent po Vtorata svetska vojna. Politikata na stegawe na remenot se sproveduva ili se naja-vuva i vo Grcija, Portugalija, [panija, Italija i Irska, no i vo najrazvenite evropski ekonomii, kako Germanija i Velika Britanija.80

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OTKAKO NE USPEA DA PRIVLEÊ INVESTITORI �

DR@AVATA POVTORNO ]E GI DAVA POD KONCESIJA EKONOMSKITE ZONIIdejata na vladata da gi dade slobodnite ekonomski zoni na stranski kompanii da gi menaxiraat ne e novost. Pred {est godini vel{kata kompanija Glendor Estejt sklu~i dogovor so toga{nata vlada na SDSM za upravuvawe so ekonomskata zona Bunarxik, spored koj treba{e vo prvata godina od raboteweto da investira najmalku 1,6 milioni evra vo in-frastruktura i da privle~e najmalku {est stranski kompanii {to }e investiraat vo zonata. Obidot zavr{i neuspe{no

Otkako v i d e deka te{ko odi privlekuvawe-to na stran-ski investicii vo slobodnite

ekonomski zoni, vladata re{i ekonomskite zoni da gi dava pod koncesija na stranski kompanii koi bi upravuvale so niv i bi privlekle investitori. “Planirame vo delot na slobodnite ekonomski zoni da primenime nov pristap za koncesionirawe, odnosno davawe pod zakup na nekoj {to ima iskustvo za da gi razvie zonite i da privle~e investicii. Toa bi bil nov modalitet za ona {to sega go pravi sama Direkcijata za tehnolo{ki industris-ki razvojni zoni”, najavi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.Toj poso~i deka do kone~nata odluka za realizacija treba da se napravat dopolnitelni analizi. Idejata na vladata da gi dade slobodnite ekonomski zoni na stranski kompanii da gi menaxiraat ne e nova. Pred {est godini vel{kata kom-panija Glendor Estejt sklu~i dogovor so toga{nata vlada na SDSM za upravuvawe so ekonomskata zona Bunarxik, spored koj treba{e vo prvata godina od raboteweto da in-vestira najmalku 1,6 milioni evra vo infrastruktura i da privle~e najmalku {est stranski kompanii {to }e investiraat vo zonata. Vel{kata kompanija, koja be{e formirana specijalno za vlez i upravuvawe so Bunarxik, be{e izbrana za najdobar investitor na me|unarodniot tender na koj {to u~estvuvaa edna kom-

panija od Lihte{tajn i edna germansko-norve{ka firma, i bombasti~no najavuva{e deka vo prvata godina }e donesat kompanii od avtomobilskata, avionskata i kozmeti~kata industrija i deka so ovie i podocne`nite investicii }e otvorat 15.000 do 20.000 rabotni mesta. No, na kra-jot se izjalovi rabotata i poradi neispolnuvawe na obvrskite vladata go raskina dogovorot so vel{kata kom-panija. Potoa se pojavi u{te edna kompanija {to saka{e da upravuva so zonata Bunarxik, tursko-amerikanskata Esba{, koja upravuva so najgolemata slobodna zona vo turskiot grad Izmir. Toa se slu~uva{e nekade kon sredinata na 2005 godina, koga toga{nata vlada na premierot Bu~kovski po~na da razmisluva za izmenuvawe na Zakonot za slobodnite ekonomski zoni, so {to dràvata bi treba-lo da investira barem vo del od infrastrukturata na zonata, zatoa {to nitu edna kompanija ne e zain-teresirana da investira nekolku milioni evra samo za infrastruktura, koja po zavr{uvaweto na dogovorot }e ostane vo sopstvenost na dràvata. Otkako Nikola Gruevski dojde na vlast vo 2006 godina dràvata ~etirikratno gi zgolemi parite za izgradba na ~etirite tehnolo{ko-industriski razvojni zoni: dve vo Skopje i po edna vo [tip i Tetovo, odnosno odvoi okolu sedum milioni evra za taa namena. Vsu{nost, i dviè~kata sila na “prerod-bata vo sto ~ekori” be{e agresivnoto promovirawe na Makedonija kako investiciski raj, a vo ostvaruvawe na taa cel glaven stolb treba{e da

bidat slobodnite ekonomski zoni. Me|utoa, ottoga{ samo dve investicii se reali-zirani vo Bunarxik, ameri-kanskata Xonson Kontrols, dogovorena u{te od prethod-nata vladeja~ka garnitura, i britanskata Xonson Meti. Po o~igledniot neuspeh na vladata da privle~e inves-titori i pokraj vloùvaweto vo infrastruktura na Bu-narxik i ostanatite zoni, sega povtorno se aktuelizira idejata stranski kompanii da gi razrabotat zonite. Do zatvoraweto na dene{niot broj na “Kapital” ne do-bivme oficijalen komentar od ministerot zadolèn za privlekuvawe investicii, Vele Samak, i od direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, za toa kako }e se komponiraat nivnite aktivnosti so ona {to bi trebalo da go pravi stranskata firma koja bi go menaxirala Bunarxik. Verica Haxivasileva-Mar-kovska, partner vo konsul-tantskata ku}a AAG, veli deka vredi da se obideme povtorno so ponuda na eko-nomskite zoni na stranski upravuva~i. “Ne gledam ne{to prob-lemati~no vo idejata da se proba so stranski upravuva~ na slobodnite ekonomski zoni. Vo sekoj slu~aj toa }e bide indikator za atrak-tivnosta na ovie zoni za privlekuvawe stranski in-vesticii. Smetam deka ova e ~ista biznis-odluka na vla-data i vredi da se proba. Jas vo princip sum zagovornik na tezata deka privatniot biznis najdobro moè da gi menaxira rabotite”, smeta Haxivasileva-Markovska.

IGOR [email protected]


SREDA 09 JUNI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Dojde vreme za u{te eden rebalans na buxetot. Krateweto na javnite priho-

di i rashodi i godinava kako deàvu gi otvori istite dilemi {to vo ova op{testvo se provlekuvaat so godini, kolku pari da se skratat od dràvnata kasa, na koi proekti da se za{tedi, dali da se namalat platite na soci-jalnite dava~ki od buxetot koi zafa}aat najgolem del od javnite rashodi ili, pak, da se skrati od kapitalnite ivesticii kade najlesno i najbezbolno moè da se skrati. Iako sekoja Vlada koga doa|a na vlast vetuva deka }e go zgolemuva nivoto na javni investicii, koga treba da se {tedi, verojat-no najlesno i najbezbolno e da se krati od investiciite vo razvojni proekti. Taka e i godinava. Zasega min-isterot za finansii, Zoran Stavreski, s$ u{te javno ne kaùva koi proekti }e se odloàt ili }e za-bavi nivnata dinamika na realizacija. No, zatoa vedna{ izleze vo javnosta da gi smiri administra-tivcite koi zemaat plata od buxetot deka platite i penziite nema da se na-maluvaat. Oti Makedonija lesno pominala vo krizata, blagodarenie na vladinite antikrizni merki. Ako ne se kratat platite na ad-ministrativcite, {to po sekoja ekonomska logika bi trebalo da predviduva edna iskrena i seriozna reforma na buxetot, toga{ logi~niot zaklu~ok e deka i godinava najmnogu }e nastradaat kapitalnite ivesticii. A, problemot na predimenzionirana i neefikasna javna adminis-tracija {to se provleku-va niz celata tranzicija na zemjata, namesto da se re{ava, u{te pove}e se prodlabo~uva. Sekoja

Vlada koja dobiva mandat od gra|anite treba barem da se obide da sozdade efikasna administracija i koja }e obezbeduva brzi i kvalitetni uslugi. Namesto toa, od sekoja vlast gle-dame samo napori kako vo administarcijata i javniot sektor da napikaat {to moàt pove}e partiski ~lenovi, kako nagrada za nivnata poslu{nost i zaslu`nost.Duri i opozicijata koja treba najglasno da gi kri-tikuva ovie vladini poli-tiki odbegnuva da zboruva za prevrabotenosta vo javniot sektor. Zatoa, pak, vlasta ima lesen izbor. Pri sekoj rebalans na buxetot, problemot so ad-ministarcijata se zabo-rava i namesto od plati i socijala, se {tedi od ekonomskiot rast. Vladata godinava duri planira i da ja zgolemi brojkata na administrativci od okolu 120 iljadi lu|e za plus 5.000 novi vraboteni. Toa }e go ~ini buxetot, u{te minimum 30 milioni evra plus godi{no. So toa, vred-nosta od buxetot {to }e se odvojuva za plati godi{no, }e dostigne pove}e od 380 milioni evra. Ako na toa se dodadat 1 milijarda evra {to se planira da se potro{at za socijalni transferi i subvencii, 20 milioni evra za nabavka na avtomobili (iako Vla-data n$ ubeduva{e deka vo kriza }e {tedi na nabavka na avtomobili, mebel i oprema) i 280 milioni evra za stoki i uslugi, proizleguva deka duri pove}e od 85% od narodnite pari }e se potro{at za tekovni potrebi.Spored prvi~nite procenki, razlikata me|u prihodite i rashodite e ogromna i poradi toa buxetot }e treba da se skrati za okolu 150 milioni evra. Minister-

REBALANSOT NE GI DOPIRA BUXETARITE

stvoto za finansii objavi deka vkupnite prihodi vo april se pomali za 5% od vladinata proekcija, a kaj dano~nite ima potfrlu-vawe od 3%, a pogolemi ot-stapki od proekciite ima kaj danokot na dobivka i kaj akcizite. Buxetskiot deficit samo vo prvite 4 meseci se iska~i na 77 milioni evra i toa be{e i pove}e od dovolen alarm da se planira rebalans na buxetot.Sepak, oficijalnite plano-vi na Vladata za revi-dirawe na prihodite i tro{ocite od dràvnata kasa, koj }e dobie a koj }e izgubi, }e gi doznaeme vo tekot na nedelata, ot-kako Vladata }e go usvoi rebalansot na buxetot (najverojatno na sednicata vo ~etvrtok). Vo me|uvreme, ministrite ve}e lobiraat i vo Vladata i kaj min-isterot Stavrevski, da gi po{tedat od kratewe bux-etite na ministerstvata so koi upravuvaat nivnite ministri. Samo, nema koj da gi za{titi gra|anite i fir-mite od neodgovornite politi~ari.

09.06.2010 3NAVIGATOR

Preku videospo-tovi koi }e se emituvaat vo Makedonija i vo stranstvo }e se prodavaat

lokacii vo Ohrid za izgrad-ba na hoteli. Zemji{teto go nudi Ministerstvoto za transport i dosega bea neuspe{ni nekolkute ten-deri za proda`ba na ovie lokacii, bidej}i ne se pri-javi nitu eden investitor, iako be{e kaàno deka se zainteresirani nekolku. Sega, Ministerstvoto vo o~ajni~ki obid da gi pro-dade lokaciite }e gi re-klamira preku nekolku videospotovi koi }e gi izraboti Makedonskata radiotelevizija. Od Minis-terstvoto velat deka ne stanuva zbor za klasi~en spot, tuku pove}e inserti koi }e imaat za cel da gi dolovat lokaciite. “Izrabotkata na televi-ziskite izvestuvawa ne pre-dizvikuva finansiski imp-likacii. Tie se izrabotuvaat vo sorabotka so MTRV i se vo nasoka na izvestuvawe na gra|anite”, izjavi Dragan Simonovski, portparol na ovoj resor, dodavaj}i deka za ovie uslugi Ministerstvoto nema da tro{i pari.Spored nego, Ministerstvoto

za transport javnite objavi za otu|uvawe ili davawe pod zakup na neizgrade-no grade`no zemji{te vo sop-stvenost na Republika Makedonija redovno gi objavuva vo makedonskite pe~ateni mediumi. “Za poatraktivnite lokacii, besplatno se emituvaat krat-ki izvestuvawa na prviot kanal na MRTV”, veli toj.Vesta stigna i vo srpskite mediumi koi objavija deka atraktivno zemji{te na koe }e se gradat hoteli vo Ohrid }e se prodava preku vid-eospot. “Lokaciite koi se nudat za

izgradba na novi hoteli vo Ohrid }e se prodavaat preku videospot. Proda`bata }e ja vr{i Ministerstvoto za transport i vrski”, objavi v~era vesnikot “Poslovno jutro”. Lokalnata samoup-rava na Ohrid se ogradu-va od sekakov komentar. Na~alnikot na oddelenieto za urbanizam izjavi samo deka so zemji{teto koe }e se prodava stopanisuva Ministerstvoto za trans-port i vrski, a tie kako op{tina nemaat nikakvi ovlastuvawa za da davaat sugestii na ovaa tema. Vo informaciite {to v~era

bea objaveni vo mediumite stoi deka spotot se odnesuva na lokacijata kaj Gorica, prostorot kaj kanalot Bil-janini izvori, okolinata na nekoga{nata Detska bol-nica vo Sv. Stefan i del od patot Ohrid-Struga. Site ovie lokacii se nao|aat vo blizina na bregot. Dosega ovaa lokacija nekolku pati be{e stavena na proda`ba i pomina bez uspeh.Vo me|uvreme, ovoj atraktiven del od Ohridskoto krajbre j̀e go merkaat i poznati lokalni biznismeni, koi, kako {to ve-lat, sakale da gradat objekti za privremeno smestuvawe.

�

NE IM BE[E DENOTLIDERI

BLA@E RISTOVSKI

OP[TESTVENO OSVET(L)UVAWE

So osvetluvaweto na manastirot “Sveto Preobraènie” nad

Kru{evo, me|u narodot popoznat kako manastirot na To{e Proeski, prviot ~ovek na EVN Makedonija, Ginter Ofner, pokaùva kako golemite kompanii ja prak-tikuvaat op{testvenata odgovornost. Podgotvenosta na EVN da pomagaat sekoga{ koga grupa lu|e delat edna ista blagorodna ideja sigurno deka samo ja sledi ni{kata na humanitarnosta i ~oveko-qubieto na omileniot To{e. Gradeweto na manastirot “Sveto Preobraènie” e zapo~nato, bukvalno, so goli race od strana na To{e i negovoto semejstvo u{te pred da stane slaven. Potoa To{e ima donirano mnogu sred-stva za negovoto dovr{uvawe i iako preranata smrt go spre~i da go vidi izgraden, negoviot zavet poleka, no sigurno se ispolnuva. Doniraweto na 300.000 evra

POBEDNIK

GUBITNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI... MISLA NA DENOT

�

XESI LIVERMORINVESTITOR NA VOL STRIT, KOJ ZARABOTIL MNOGU PARI NA BERZATA, NO I GI ZAGUBIL SITE

14.923

1.28725

BRAKOVI SE SKLUÊNI GODINAVA, [TO E ZA 1,6% POVE]E SPOREDENO SO LANI

BRAKOVI SE RASKI-NALE VO 2009 GODINA, ILI 6,5% POVE]E SPOREDENO SO LANI

GODINI E PROSE^NATA VOZRAST NA SKLUÛVAWE NA PRV BRAK ZA NEVES-TITE I 28 GODINI ZA MLADO@ENCITE

AKADEMIK “GERILEC”

Dali MANU go smenila imeto, a akronimot ostanal ist, pa od

Makedonska akademija na naukite i umetnostite se odnesuva kako Makedonski andergraund na naukite i umetnostite?! Izletot na akademikot Blaè Ris-tovski vo Nacionalnata akademija na naukite na Ukraina i promo-viraweto na spornata Makedonska enciklopedija (~ij {to glaven redak-tor be{e, sekako, toj) na nivniot Institut za umet-nost, folklor i etnologija, izgledaat kako ne{to po-ve}e od voobi~aen “nau~en” inaet. Takviot inaet, inaku dobredodojden koga sakate da go voodu{evite svetot so nekoe nau~no otkritie, sigurno ne zavr{uva seko-ga{ i sekade so simpatii.Na primer, doma. Iako MANU (ovojpat Akademijata) ja povle~e Makedonskata enciklopedija po burnite re-akcii i na etni~ki, no i na politi~ki, ideolo{ki i, najbitno, metodolo{ki plan, pa, sega e vo tek izgotvuvawe na strategijata za novo izdanie, nejziniot ~len Ristovski uporno ja turka na nekoj “gerilski”

na~in. Faktot {to MANU mora preku soop{tenija da se ograduva od nejziniot ~len i da pojasnuva deka tie mu dale odobrenie za pretstavuvawe vo ukrain-skata Akademija samo vo forma na prisustvo na Slavisti~kata konferen-cija, vr{ewe na arhivsko-bibliote~ni istraùvawa i promocija na spisani-eto “Narodno tvore{tvo i etno-grafija”, posveteno na makedonskiot folklor, samo go (do)precizira dlabokiot ras~ekor me|u biv{iot enciklopediski redaktor i rakovodstvoto na MANU.

vo elektrifikacijata i osvetluvaweto na “manas-tirot na To{e” od strana na EVN e od onie potezi so koi menaxmentot na ovaa kompanija pokaùva deka ja razbira energijata na edna ideja. Vo nea elektri~nata energija moè i mora da bide samo - nejzin sluga.

GINTER OFNER

QUBÔ GEORGIEVSKI �po~esen pretsedatel na VMRO-Narodna partija

PROSE^NIOT ÔVEK NE SAKA DA MU KA-@UVATE DALI PAZA-ROT E ME^KIN ILI BIKOV. TOJ SAKA DA MU KA@ETE KONKRET-NO KOI AKCII DA GI KUPI ILI PRODADE. TOJ SAKA DA DOBIE NE[TO OD NI[TO. NE SAKA DA RABOTI. NEMA @ELBA DURI NI DA MISLI

Ako Makedonija gi pretvore{e deviznite rezervi od 1,6 milijardi evra vo mone-tarno zlato, }e imavme zarabotuva~ka od

400 milioni evra - smeta Qub~o Georgievski, po~esen pretsedatel na VMRO-Narodna partija i porane{en premier. Toj tvrdi deka ovaa poraka mu ja pratil na guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Petar Go{ev, u{te na 14 mart, koga se odràl Centralniot komitet na VMRO-NP. Pred-logot go bazira na raste~kata cena na zlatoto na svetskite berzi. “Na guvernerot mu predloìv 90% od deviznite rezervi da gi pretvori vo zlato. Ottoga{ dosega se sru{eni site rekordi vo rastot na cenata na zlatoto”, istakna Georgievski.

HERMAN VAN ROMPUJ

Novi sankcii se predv-ideni za premnogu

zadolènite dràvi, za da se za{titi Paktot za stabilnost

FATMIR BESIMI

Idejata za davawe pod koncesija na slobodnite

ekonomski zoni e stara i neuspe{na

\ORGE IVANOV

S$ u{te ~ekame da po~ne da go osvojuva Zapa-

dot, otkako celo vreme go potro{i na Istokot

KAKO DA SE PRIVLEÂT INVESTITORI? �

Ministerstvoto vo o~ajni~ki obid da gi prodade lokaciite }e gi reklamira preku nekolku videospotovi koi }e gi izraboti Makedonskata radiotelevizija. Od Ministerstvoto tvrdat deka za ovaa namena nemalo da potro{at pari

SO VIDEOSPOT ]E SE PRODAVAAT OHRIDSKITE LOKACII ZA HOTELI

VIKTORIJA [email protected]

MAKEDONIJA IZGUBI 400 MILIONI EVRA ZA DEVIZNITE REZERVI

DARKO BA[ESKI

Direktor na Filmskiot fond ja zgolemi transparentnosta

pri izborot na makedonskite filmovi na festivalot vo Kan i za filmski proekti za 2011

BLA@E RISTOVSKI

a e kii

ija

a t-ija,

na ek r

k-

a

ta ko-{e.

GINTER OOFNFNERER

NAVIGATOR09.06.20104

� DVA, TRI ZBORA

� GADGETS

“Vo posledno vreme stanavme `rtva na sekakvi glasini za eventualno vra}awe na drahmata ili za restruk-turirawe na dolgot. O~igledno e deka {ireweto takvi neosnovani tvrdewa gi obezvrednuva napo-rite na gr~koto op{testvo da obezbedi izlez od krizata”JORGOS PETALOTISportparol na vladata na Grcija

“Sakam da znam ~ij zadnik da klocnam poradi istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv od podvodniot izvor na platfor-mata na BP. Ne sum tuka za da razgovaram so ekspertite kako na univerzitetski seminar”BARAK OBAMApretsedatel na SAD

� SVET

...JU@NA AFRIKAEuforija pred Svetskoto prvenstvo vo fudbal

Naviva~ite pred Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika se zabavuvaat na site mo`ni na~ini. Eden od niv

si “obezbedi” BMV od pesok.

...FUTURIZAMKako poudobno da se pomine na aerodrom

Holandija gi modernizira aerodromite vo futuristi~ki stil. Na eden od najfrekventnite aerodromi vo svetot,

Amsterdam, e izgradena futuristi~ka ~ekalna na eden od priodite kon avionot.

0-24 �

� FOTO NA DENOT

...NEZADOVOLNI SOPSTVENICIPlacevite vo Kraguevac vredat zlato

Za eksproprijacija na 67 hektari zemji{te nameneti za kooperantite na Fiat, dràvata e podgotvena na sopstve-

nicite da im plati 350 evra za ar, a tie baraat 4.000 evra. Vkupno sakaat da dobijat 26,8 milioni evra.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

]E SE PRODLABOÛVAAT EKONOMSKITE VRSKI SO KAZAHSTAN I AZERBEJXANMakedonija }e gi prodlabo~uva ekonomskite vrski so Kazahstan i Azerbejxan. Za mo`nata sorabotka so ovie zemji bilo razgovarano na sredbata na pretsedatelot \or|e Ivanov so pretsedatelite na Kazahstan i na Azerbejxan, Nursultan Nazarbaev i Il-ham Aliev. Fokusot na sredbite bil staven na mo`nosta za prodlabo~uvawe na ekonom-skata sorabotka. Zaedni~ki bilo konstatirano deka mnogu malku znaeme edni za drugi i za mo`nostite za investirawe. . Na sredbite bil iskaàn interes za investirawe vo Make-donija, osobeno vo poleto na zemjodelstvoto i vo turizmot. Kazahstanskiot pretsedatel Nazarbaev ja otvoril mo`nosta i za nastap na makedonskite firmi vo industrijalizacijata na negovata zemja. Razgovarano e i za mo`nosta za energetsko povrzuvawe na Makedonija preku tranzitnata linija so gas od Azerbejxan do Turcija - Grcija - Italija.

Italijanskata firma V12 Designs proiz-vede nov dvoen LCD laptop. Ova e

nova verzija na “kanova’ i najednostavno kaàno, pret-stavuva dva ekranizirani laptopi koi funkcioniraat na dopir. Ova “~udo” reagira i na glasovna komanda koja se izdava preku vgraden mik-

rofon. 15,4-in~nite ekrani nudat slika verna na real-nosta. Ekspertite smetaat deka ovoj laptop }e bide od ogromna pomo{ za usovr{uvawe na postojnite kreativni profesii, pa duri i preduslov za razvoj na novi. Spored niv, ova pretstavuva golemo oles-nuvawe za grafi~kite umetnici.

“Mehanizmot za sorabotka i kontrola vo oblas-ta na pravosudstvoto i vnatre{nite raboti na Evropskata komisija za Bugarija i za Romanija }e ostane vo sila kolku {to e neophodno. Ne{tata se odvivaat vo dobra nasoka vo dvete zemji, no s$ u{te ostanuva golema, seriozna rabota da bide zavr{ena”XONATAN FOLporane{en direktor na Generalnata direkcija “Pravda, sloboda i bezbednost” na EK

LAPTOP SO DVA EKRANI

POLITIKA09.06.20106

MAKSIM [email protected]

Maratonskata proslava za dvaesettiot roden-den na VMRO-DPMNE

}e kulminira na 15 juni, dva dena porano od roden-denskiot datum, so golemiot partinski miting na edna od najfrekventnite soobra}ajnici vo Skopje.Mestoto na odrùvawe na mitingot na vladeja~kata partija }e zapo~nuva od trgovskiot centar Paloma Bjanka, pa s$ do Sobranieto

na Republika Makedonija, po celata dolìna na ulicata "Velko Vlahovi}", so bina svrtena kon plo{tadot Pela, informiraa od partijata.Pri~ina za promenata na datumot na rodendenskata proslava od VMRO-DPMNE velat deka e ministerskiot samit na EU, na koj treba da prisustvuva liderot na VMRO-DPMNE, premierot Nikola Gruevski.Od partijata poso~uvaat

deka govorot na Gruevski na mitingot nema da bide nikakva poraka ispratena do Brisel, tuku deka nivniot lider }e govori za uspesite na partijata.Pod mototo "Za tatkovinata se raboti, VMRO-DPMNE - partija na golemi odluki” re~isi pedeset dena VMRO-DPMNE sproveduva{e niza aktivnosti niz celata zemja, a sredstvata bile obezbedeni od partijata.

VMRO-DPMNE ]E GO SLAVI RODENDENOT DVA DENA PORANO

Pa|a vo voda najav-enata mo`nost za konsolidirawe na desnite opoziciski redovi (po posled-

nite slu~uvawa vo Obedineti za Makedonija koga Filip Petrovski be{e isklu~en od partijata), zatoa {to me|u desnite partii vo opozicija vladee golema nedoverba. So toa is~eznuva mo`nosta Gruevski na narednite izbori (koga i da se slu~at) da se soo~i so poseriozna opasnost od desna proveniencija. Qub~o Georgievski, po~esen potpretsedatel na VMRO-Narodna partija, se somneva deka }e se slu~i obedinuvawe na opoziciskata desnica i re{en e da ja poddrì VMRO-NP vo nejziniot samostoen nastap na slednite izbori.

Na slednite iz-bori desnicata vo opozicija najverojat-no nema da pretstavuva poseriozna konkurencija za Gruevski, zatoa {to desniot opozi-ciski blok go razedinuva me|usebnata nedoverba. Qub~o Geor-gievski }e odi na izbori so svojata VMRO-NP, a Filip Petrovski za "Kapital" iz-javi deka }e formira nova partija

�� OPOZICISKATA DESNICA OSTANUVA RAZEDINETA

NA IZBORI GRUEVSKI NE TREBA DA SE PLA[I OD "SVOITE"

Visokiot komesar za na-cionalni malcinstva na OBSE, Knut Volebek,

na sredbata so premierot, Nikola Gruevski, se osvrna na sorabotkata {to Vladata ja ostvaruva so Visokiot komesarijat za nacionalni malcinstva, kako del od gen-eralnata sorabotka na Make-donija so OBSE. Gruevski iz-razi blagodarnost do Volebek za negovoto u~estvo na Kon-ferencijata za zajaknuvawe na u~estvoto na nacionalnite

malcinstva vo procesite na odlu~uvawe, {to be{e orga-nizirana vo sklop na make-donskoto pretsedatelstvo so Sovetot na Evropa. Premierot go informira{e visokiot pretstavnik na OBSE za konk-retnite merki i politiki {to gi prezema Vladata za integrirawe na malcinskite zaednici, pri {to osobeno se osvrna na merkite koi {to se odnesuvaat na romskata zaednica, za {to poso~i deka, pokraj ostanatite merki,

Vladata ima doneseno od-luka da se izgradat nekolku u~ili{ta vo op{tinite kade {to ima zna~itelna romska populacija so cel zna~itelno da se podobrat uslovite za obrazovanie na decata od romskata zaednica.Dvajcata sogovornici sred-bata ja iskoristija i za razgovor po povod predlog-strategijata za integrirano obrazovanie podgotvena od eksperti na OBSE i relevant-nite makedonski institucii.

SREDBA GRUEVSKI–VOLEBEK

@AN-KLOD [LUMBER@E, AMBASADOR NA FRANCIJA VO MAKEDONIJA

GABRIELA DELOVA [email protected]

Ne gledam vo kristal-na topka za da znam dali Makedonija }e dobie datum za pregovori na pret-

stojniot Samit vo Brisel. Se nadevam deka ne{to pozi-tivno }e se slu~i i deka Makedonija naskoro }e stane zemja-~lenka na Evropskata unija, izjavi francuskiot ambasador vo Makedonija, @an-Klod [lumberè, na v~era{nata Konferencija za pres, vo francuskiot centar za sorabotka "@an Mone".[lumberè dodade deka Francija e zemja koja postoja-no & dava poddr{ka na Make-donija za nejzinite evropski perspektivi, a razvojot na turizmot, {to be{e i temata na v~era{nata konferencija, e u{te edna potvrda za toa, poso~i toj.Vo me|uvreme, pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenk-

S$ pogolema e dilemata za toa kakva }e bide zavr{nicata na EU Samitot vo Brisel, na 17 juni. Iako nekoi od me|unarodnite pretstavnici s$ u{te pokaùvaat optimizam za samitot, opozicijata re~isi e sigurna deka nema da ima datum za pregovori

��

ovski, i ponatamu smeta deka Makedonija nema da dobie datum za pregovori na krajot na {panskoto pretsedatelstvo so EU, a za toa, kako {to veli toj, zboruvaat razli~nite stavovi na vicepremierot za evrointegracii i ministerot za nadvore{ni raboti."Makedonskata vlada se nao|a vo celosna konfuzija koga e vo pra{awe evrointegra-tivniot proces na zemjava", re~e liderot na opoziciskata SDSM po dene{nata poseta

na seloto Lokov po povod 66-godi{ninata od formiraweto na Prvata makedonska pro-leterska narodnoosloboditel-na udarna brigada.Konfuzen vo svojata izjava be{e i {efot na makedon-skata diplomatija, Antonio Milo{oski, koj se nadeva deka Unijata }e go zadrì svojot kredibilitet i deka odlukata za Makedonija nema da pret-stavuva politi~ka odluka, no predupreduva deka krizata na Grcija moè da se smeta za

negativen faktor koj moè da vlijae nepovolno na Samitot."Do posleden moment }e bide neizvesno dali Makedonija }e dobie datum. Potrebno e Evropskata unija da pokaè hrabrost i da go zadrì svojot kredibilitet so toa {to }e dade dopolnitelen stimul na procesot na integrirawe. Isto taka, problemite so Grcija se dosta seriozni i moè da imaat svoe vlijanie vo komu-nikacijata za re{avawe na sporot", re~e Milo{oski.

NE GLEDAM VO KRISTALNA TOPKA ZA DA ZNAM DALI MAKEDONIJA ]E DOBIE DATUM ZA PREGOVORI

"Ne veruvam deka }e dojde do poseriozno obedinuvawe na desnicata vo opozicija. VMRO-NP }e nastapi sama na slednite izbori i moàm da potvrdam deka nemame nikakvi tajni dogovori nitu so VMRO-DPMNE, nitu so SDSM", izjavi Georgievski.No, Filip Petrovski, koj neodamna be{e isklu~en od Obedineti za Makedonija na Qube Bo{koski, i koj najak-tivno raboti na obedinuvawe na opoziciskata desnica, so rezerva gi prima tvrde-wata na Georgievski deka toj }e ja poddrì edinstveno VMRO-NP."Iskreno bi sakal da veruvam deka VMRO-NP e opoziciska partija koja ima interes od okrupnuvawe na desnicata. Vremeto }e pokaè kako stojat rabotite. Da preminam vo VMRO-NP nemam namera, no, razmisluvam za nova

partija. Za ovaa mo`nost }e razgovarame koga do kraj }e gi sogledam site opcii. No, fakt e deka postoi interes za formirawe nov subjekt na desnata politi~ka scena, i toa od lu|e koi pripa|aat ili pripa|ale na VMRO-DPMNE, Obedineti za Makedonija, VMRO-NP, zdruènieto Dos-toinstvo ...", izjavi Petrovski vo razgovor za "Kapital". Analiti~arite smetaat deka serioznata masa razo~arani glasa~i koi na prethodnite predvremeni parlamentarni izbori Gruevski go donesoa na vlast, logi~no e da se preleat vo nekoja od drugite desni opcii. Ova osobeno doa|a do izraz vo situacija koga Vladata e izloèna na golem pritisok od nadvor i od vnatre za re{avawe na problemot so imeto, a sekoe re{enie koe }e se razlikuva od ustavnoto ime }e sozdade

nov bran odlevawa od VMRO-DPMNE. Nekoi od desnite politi~ki sili koi & oponiraat na vlasta, gi trijat racete na-devaj}i se na vakvo scenario. No, iako moè da se zboruva za nekakva ideolo{ka ko-herentnost vo makedonskata desnica, sepak, toa o~igledno ne e dovolno za da pretsta-vuva faktor na obedinuvawe i okrupnuvawe na desni-cata vo opozicija, koja samo obedineta moè da mu se sprotistavi na Gruevski. Vo desniot opoziciski blok pre-mierot go doìvuvaat kako "falsifikatorot na desnata politi~ka opcija".Petrovski smeta deka taj-mingot za obedinuvawe na desnicata e sega ili nikoga{, a kako glavna pri~ina za dezintegracija na desnite opoziciski sili ja gleda sebi~nosta na liderite.

"Ako sega ne se posveti pogo-lemo vnimanie na desnoto obedinuvawe, procesot na okrupnuvawe nabrgu }e zam-re. Planovite na samobendis-anite lider~iwa ne vo-dat nikade. Za poseriozna desna opoziciska struktura neophodno e definirawe na prioriteti, povisoki od tesno-partiskite. Treba jasno da se definira vo koi to~ki }e bidat napadnati Gruevski i Vladata", smeta Petrovski. Qub~o Georgievski, pak, o~ekuva VMRO-NP da odigra jasna uloga na slednite par-lamentarni izbori."Po samostojniot nastap, o~ekuvame da staneme subjekt vo vlasta, a vo koalicija }e vlezeme so partija koja }e bide nositel na progresot, bez razlika na nejzinata ideolo{ka matrica", izjavi Georgievski.

"EKONOMIST": EU DA NE JA PROLONGIRA INTEGRACIJATA NA ZAPADEN BALKANVo najnovoto izdanie, londonskiot magazin "Ekonomist" bara od EU da ne go prolongira vo nedogled pro{iruvaweto so zemjite od Zapaden Balkan. Vo sprotivno tie go riziku-vaat mirot i stabilnosta vo regionot.Ugledniot magazin ja pottiknuva Evropskata unija da gi upotrebi site alatki i meha-nizmi koi & se na raspolagawe i "Unijata da ne bide skràva pri nivnata upotreba”. "Nasproti problemite, faktot {to EU gi opkruùva aspirantite od Zapaden Balkan, za razlika od drugite zemji-aspiranti kako {to e Turcija, odi vo nivna polza “ – zabeleùva "Ekonomist" i smeta deka vetuvaweto za integracija vo EU e politi~ko lepilo koe gi drì zemjite od Balkanot zaedno.

09.06.2010 7FOKUS

KATERINA [email protected]

�� Na edna nedela do Samitot na Unijata vo Brisel, na koj }e se odlu~uva dali zemjata }e dobie datum za pregovori, vo Make-donija (spored kampawata na VMRO-DPMNE za toa {to tie, vsu{nost, ostvarile dosega) sega se otvoraat su{tinski dilemi!? Na primer, koi se strate{kite pravci na nadvore{nata politika - za koja makedonskata javnost misle{e deka e ~lenstvo vo EU iv o NATO, ako sega vo spotovi slu{ame veli~awe na postignuvawa od tipot – “strate{kite dogovori so SAD, Izrael i Turcija”!? Pra{aweto e dali ovaa Vlada vsu{nost nudi zamena na evropskata i evroatlanskata agenda, na smetka na nekoi alternativni pati{ta, za kakvi verojatno gi smeta ovie dogovori...

ANALIZA: PO DVAESET GODINI, MAKEDONIJA NE ZNAE KOJA STRANA DA JA FATI:

Pet godini od dobivaweto na kandidatskiot status, Make-donija se nema pomesteno od mrtva to~ka

koga se evroatlantskite in-tegracii vo pra{awe. Ako Evropskata unija i NATO se krajni determinanti kon koi e naso~en kursot na plovidba na na{iot brod, nejasno e kako moè po dvaeset godini od osamosto-juvaweto (a determinantite se odredeni tokmu posle rascepot na Jugoslavija! I barem deklarativno dosega se imalo i konsenzus, a i kontinuitet koga se tie vo pra{awe) Makedonija da ne uspee da dobie barem datum za po~etok na pregovori za ramnopravno ~lenstvo. Komentarite se deka situaci-jata e osobeno vlo{ena vo poslednite godini, osobeno po dobivaweto na kandidatskiot status, koj se smeta za pos-lednata pobeda na zemjata na patot kon Brisel (ako se isklu~i viznata liberal-izacija, koja se tolkuva{e kako “morkov” vo procesot na ubeduvawe na Makedonija da se re{i imeto kako edin-stvena pre~ka). Opozicijata odamna kriti-kuva deka ovaa Vlada nema namera da ja vnese zemjata nitu vo Alijansata, nitu vo Unijata. Prvi~nite zabele{ki deka premierot Nikola Gruevski bega od odgovor-nosta, i ne saka da donese nikakvi re{enija i odluki so koi bi se odblokiral procesot poradi neumeewe i nemawe na kapacitet i odliki na lider, podocna se pretvorija vo èstoki kritiki deka se raboti za edno svesno scenario, so koe ovaa Vlada namerno ja drì zemjata izolirana za da moè da vladee populisti~ki i nedemokratski. “Nadvore{nata politika na

UGORE VISOKO – UDOLE DLABOKO!?

GORDAN GEORGIEVSTEVO PENDAROVSKI ILIJA DIMOVSKI DIMITAR MIRÊV

ovaa vlada nema ni du{a, ni pamet. Svedoci sme na iljad-nici improvizacii i sozdava-wa na pogre{ni ili la`ni prioriteti vo nadvore{nata politika. Samo sporedete gi posetite na dràvnici koi do{le vo oficijalna poseta na Makedonija, i onie koi gi ostvarle na{iot premier, ili minister za nadvore{ni, pa }e vidite deka Make-donija poleka, no sigurno stanuva mesto koe diploma-tite go izbegnuvaat. Nie gi gubime glavnite smernici vo nadvore{nata politka (NATO i EU) integraciite, gi gubime tradicionalno pri-jatelskite zemji, a premierot ili ministerot ostanuvaat da ~ekaat na priem vo hodnici na evropskite prestolnini. Za ̀ al, plan B, i da go ima, nikoj ne go soop{tuva”, veli za “Kapital” potprestedatelot na SDSM, Gordan Georgiev.Mnogu tezi nametnuva opozi-cijata kako argumenti na nivnoto tvrdewe. Prvo, od-bivaweto da se stavi kraj na sporot so Grcija i spored niv, krajno pasivniot odnos {to go ima premierot vo odnos na ovoj problem. SDSM tvrdi deka Gruevski bega od re{enie, pla{ej}i se za svojot rejting od edna stra-na, a od druga, nametnuvaj-}i go sporot kako nere{liv problem i izdignuvaj}i go na nivo na “nevozmo`na misija” toj uspeva da izbega od Brisel i da prodolì da si ja tera svojata politika na opsednatost so antikata kako kontra-crvena teza za crvenite linii na Atina (krajno neproduktivna). Ve}e se komentira deka pre-mierot se poo~igledno bara nekoi alternativni pati{ta ili eventualno rezervni planovi za idninata na Make-donija, koi ja isklu~uvaat Evropskata unija. VMRO – DPMNE vo reklamirawata na 20-te godini na svoeto postoewe kako golemi uspesi na svojata nadvore{na poli-tika gi naveduva dogovorite za sorabotka so Turcija i so Izrael, (vedna{ potoa

se slu~i i famozniot dogo-vor so famoznata zemja Ma-roko, koja be{e pova`na od sredbata so amerikanskiot zamenik dràven sekretar Filip Gordon) zemji nad-vor od Unijata, so seriozni vnatre{ni destabilizacii i konflikti i po etni~ka i po religiska osnova, {to se tolkuva kako znak deka Makeodnija drugaruva so site samo najmalku so onie so koi treba – relevantnite faktori vo Brisel. Ottamu ne se donese nitu eden investitor, ne se sklu~i nikakov zna~aen dogovor za otvorawe na tamao{nite pazari za makedonskite proiz-vodi, pa se otvora dilemata za izborot na zemjite kade {to odat makedonskiot pre-mier i ekonomskite ministri (vicepremierot za evropski pra{awa i onaka ne patuva mnogu) kolku se tie zna~ajni za makedonskata integracija (i ekonomija ako sakate) i na krajot na denot koi se efektite od tamo{nite ofici-jalni poseti. Pretsedatelot Ivanov, pak, koj spored Ustavot e eden od kreatorite na nadvore{nata politika na dràvata, v~era se oglasi od Istanbul, kade {to so svoite kolegi od Azer-bejxan i od Kazahstan se dogo-vorile da ja prodlabo~uvaat ekonomskata sorabotka i mo`nostite za zaemni inves-ticii (!?). Potoa, Ivanov so kolegite, Nazarbaev i Aliev,

razgovaral za toa kolku malku znaeme edni za drugi i kolku bi bilo ubavo da se zapozname podobro, a bilo konstatirano, me|udrugoto, i deka mnogu e va`no da se najde pravna ramka za bilateralnite odnosi.(!?). Za denes na agendata na Ivanov, e zakaàna sredba so prin-cot na Kuvajt, al Ahmed al Xaber al SabahZna~i, na re~isi edna ne-dela do va`niot den, {efot na makedonskata dràva namesto da e vo Brisel i da lobira za svojata zemja onamu kade {to treba, toj }e jakne sorabotka so dràvi, koi ne samo {to ne moàt da ni pomognat, tuku i imaat apsolutno i dijametralno sprotivni pati{ta za svoite idnini.Od VMRO – DPMNE tvrdat deka ova se samo neproduk-tivni, niski i neosnovani zabele{ki na opozicijata, koi nemaat ama nikakva dop-irna to~ka so realnosta.“Brzoto integrirawe vo Ev-ropskata unija i vo NATO se klu~ni vo na{ite ak-tivnosti i nikoga{ ne sme gi napu{tile tie celi. Ovaa vlada i na{ata partija, os-tanuva maksimalno posvetena na vnesuvawe na dràvata vo ovie strukturi” kuso iz-javi pratenikot na VMRO –DPMNE, Ilija Dimovski za “Kapital”

OCENKI NA EKSPERTITETokmu deka Vladata deklara-

tivno }e stoi na stavot deka samo Evropa i NATO se na{iot izbor i cel, smeta i univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski, no toj e uveren deka se raboti samo za {minka i forma.“Od 1991-ta ova e prv pat, MNR da se pretvori samo vo logisti~ki centar i da nema nikakva vrska so kreiraweto na nadvore{nata politika. Site odluki se nosat vo kabinetot na premierot, i MNR i pretsedatelot Ivanov se apsoutno zaobikoleni koga se raboti za vodeweto na diplomatijata. Patekata po koja se dviìme e sporna. Dogovorite so koi maftaat i se falat ne se ni{to no-vo, nam, odnosite so SAD, prvenstveno ni se baziraat vrz Jadranskata povelba od 2003-ta, a ne od dogovorot potpi{an posle Bukure{t. Makedonija, tvrdam deka gi ima blokirano pregovorite so Grcija. Se odi na kafe-muabet, a ni{to konkretno ne se pravi. Premierot slu{a {to ima da kaè Papandreu, potoa doa|a tuka i kaùva deka za nas se neprifatlivi gr~kite pozicii. Toa ne e razgovor i pregovarawe. Vo takvi uslovi, ostanuva blokirana i vratata na Unijata, a i vratata na NATO. Ne se sfa}a deka nema kade da se odi. Neka ne se gledaat ni Izrael, ni Turcija, kako “{titenici” na SAD. Makedonija ne moè

da ima takva pozicija, na{ edinstven pat se NATO i Uni-jata, a ednoto bez drugoto, za nas, ne biva. Se potpi{uvaat sekakvi dogovori i se odi na sekakvi sredbi vo zemjite od istokot”, veli profesorot Pendarovski.Negoviot kolega, profesorot Dimitar Mir~ev ima poin-akvo mislewe.“Ne gledam nikakvi indicija deka evro-atlantskata agenda na zemjata e deaktuelizirana ili se napu{ta. Posledniot izve{taj na nacionalniot sovet za evrointegracii govori deka seta reform-ska strategija se odviva so predvidenata a nekade i so zabrzana dinamika. Takvi se izve{taite i na MMF a i na svetskata banka. Kritikite na opozicijata se od spaekt na nepodgotvenosta na Vladata da prifati kompromis po sekoja cena so Grcija, za boèm da se zabrza celiot proces. Veruvam deka Vladata bi sakala tie pra{awa da se vodat vo pararellni razgov-ori. Dogovorite so zemjite za koi se zboruva se strate{ki, a osobeno onoj so SAD, na koj se povikuva VMRO – DPMNE, za podobruvawe na bezbed-nosnata i na me|unarodnata pozicija. Dogvoorot so Izrael e sli~en kako mnogu drugi so drugi zemji i ne zna~i posebna inklinacija kon taa dràva ili nejzinata politika” veli profesorot Mir~ev za “Kapital”.

OP[TESTVO09.06.20108

Slednata nedela Ministerstvoto za ekonomija }e izleze

so konkretni informacii za dosega{nite aktivnosti na makedonskiot {tand na najgolemata saemska manifestacija [angaj Ekspo 2010. Zamenik-ministerot za ekonomija, Metodija Haxi-Vaskov, za "Kapital" ne saka{e da dade podetalni informacii za aktuelnite aktivnosti na makedonskiot {tand vo [angaj. Toj veti

deka Ministerstvoto sekoj mesec, vo narednite {est meseci kolku {to trae ovaa manifestacija, }e izvestuva za aktivnostite i za pro-mocijata na makedonskiot {tand. Na pres-konferencija slednata sreda Haxi-Vaskov veti deka }e informira za aktivnostite od minatiot mesec, kako i za toa zo{to e mal interesot od makedon-skite kompanii za promocija na saemot.Spored informaciite na

"Kapital" od stopanskite komori, interesot na kom-paniite za promocija na na-jgolemata saemska manifest-acija e mnogu mal. Namesto besplatno da se promovi-raat i da gi pokaàt pred svetot svoite proizvodi, nivniot interes e mini-malen. Dosega vo Sojuzot na stopanski komori se javile samo tri kompanii, od koi dve vinarnici i edna koja proizveduva visoka teh-nologija, a vo Stopanskata

komora na Makedonija ne se javila nitu edna. Od Ministerstvoto za ekonomija komentiraat deka dosega se ostvareni sredbi i kon-takti so mnogu kompanii na koi im bile prezentirani mo`nostite za nivna promo-cija na [angaj Ekspo. Oficijalnoto otvorawe na svetskata izlo`ba [an-gaj Ekspo be{e na 1 maj. Nastanot trae {est meseci, do 1 oktomvri. Makedonija se pretstavuva vo pavil-

jon vo forma na p~elino gnezdo, kade {to treba da se odràt mnogubrojni digi-talni prezentacii na koi treba da se prikaàt make-donskata ekonomija, kultura i tehnolo{kiot razvoj.Temata na makedonskiot {tand e urbaniot kontinu-itet, odnosno harmonijata me|u urbanoto ìveewe i prirodata. Sekoj mesec }e ima razli~na tematska Celina. Maj }e bide mesec na tradicionalnite hrana

i vino, juni na tradiciona-lnite zanaeti i na rural-niot turizam i na ekonomi-jata, vo juli }e se prezen-tiraat karakteristikite na Makedonija. Avgust }ebide posveten na ìvotnata sredina, septemvri na kul-turnata riznica, a oktom-vri na obrazovanieto i na tehnologijata. Buxetot na makedonskiot {tand vo Kina e 630 iljadi dolari, obezbedeni od ki-neskata vlada.

[ANGAJ EKSPO NA DNEVEN RED IDNATA NEDELA

K O M E R C I J A L E N O G L A S

Sovetot na op{tina Kava-darci usvoi deklaracija za za{tita i razvoj na

lozarstvoto. Spored sovetnicite, zadocnetata isplata na grozjeto od lanskata rekolta sozdava golemi problemi kaj lozarite.Deklaracijata, prezentirana od sovetnikot Pan~o Minov gi sodrì na~inite na deluvawe na gradona~alnikot i sovetot, so cel da se izvr{i pritisok vrz vizbite da sfatat deka e potrebno odgovorno odnesuvawe, posebno vo delot na navremena isplata na grozjeto. Ako vizbite i ponatamu nemaat sluh za da go isplatat grozjeto, Minov predloì da se prodolì so voninstiucionalno re{avawe na problemot, bidej}i trpenieto kaj lozarite e pri kraj. Gradona~alnikot Aleksandar Panov informira{e deka Tikve{ vo momentov ja ispla}a vtorata rata, no mnogu bavno. Vo Povardarie vtorata rata bila isplatena okolu 30%, a od ovaa vinarnica vetile deka do petok celosno }e gi isplatat parite za vtorata rata od lan-skoto grozje. Panov poso~i deka vo ovoj pe-riod e potrebno site da bidat fokusirani na izvoz na grozjeto, bidej}i ima hiperprodukcija, iako na dolgoro~en plan takviot poteg e {teten.Za sovetnikot Ta{o Radwanski Zakonot za vino bil katastro-falen i odel vo prilog na viz-bite. Toj poso~i nekolku ~lena od Zakonot koi mora da pretrpat izmeni, za {to bi moèlo da se inicira i sobirawe na potpisi od gra|anite.Gradona~alnikot Panov objasni deka e vklu~en vo re{avawe na problemot na lozarite okolu is-platata na grozjeto, bidej}i toa od nego go pobarala Komisijata za lozarstvo i vinarstvo.

Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finan-sirawe na terorizam od

v~era do 14 juni }e sproveduva obuka na odgovornite lica i vrabotenite vo agenciite za promet so nedvi`nosti. Predv-ideno e obukata da ja posetat pretstavnici od 180 agencii za promet so nedvi`nosti od celata zemja. Celta na obukata e podobro zapoznavawe na vrabotenite vo ovie subjekti so zakonskite izmeni, kako i so svetskite trendovi vo ovaa oblast. Ovaa obuka e del od serijata obuki {to proletva gi organizira USPPFT, a predvideno e da bidat obu~eni okolu 800 lica od site subjekti vklu~eni vo borbata protiv pereweto na pari i finansirawe na ter-orizam.

OP[TINA KAVA-DARCI USVOI DEKLARACIJA ZA ZA[TITA I RAZVOJ NA LOZARSTVOTO

UPRAVATA ZA PE-REWE PARI ORGA-NIZIRA OBUKA ZA AGENCIITE ZA NEDVI@NOSTI

OP[TESTVO09.06.201010

Zemjite od regionot, potreseni od evrop-skata dol`ni~ka kri-za, koja kako da sta-nuva zarazna, no i ev-

ropskite ekonomii koi direk-tno gi ~uvstvuvaat posledicite od taa kriza se soo~eni so predizvikot da ja so~uvaat fiskalnata disciplina. Se baraat na~ini kako da se {tedi, kako da se namali jav-nata potro{uva~ka, se kratat neproduktivni tro{oci, se odloùvaat proekti koi ne se prioritetni dodeka ne dojdat nekoi podobri vremiwa... Mnogu zemji denovive se soo~uvaat so {trajkovi vo javnata administracija i so razni pritisoci od javnosta po objavuvaweto na merkite za {tedewe koi vklu~uvaat zamrznuvawe i namaluvawe na platite vo javniot sektor i penziite, namaluvawe na bro-jot na vraboteni vo javnata administracija, ukinuvawe na bonusite na dràvnite slu`benici...Taka, premierot na Romanija neodamna objavi deka }e se otpu{tat 125 iljadi ili 10% od vkupniot broj vraboteni vo javniot sektor so cel da se namalat pritisocite na buxetot vo vreme na kriza. Objasnuvaweto e deka javniot sektor e preglomazen i pret-stavuva pregolem tovar za buxetot i za ekonomijata. Kolku za sporedba, Romanija ima 22 milioni ìteli, a brojot na vraboteni vo javniot sektor iznesuva 1,36 milioni. Toa zna~i deka vo javniot sektor se vraboteni 6% od vkupniot broj na naselenie. Vo Makedonija so dva milioni

BILJANA [email protected]

REGIONOT OTPU[TA, MAKEDONI-JA VRABOTUVA ADMINISTRATIVCI

REFORMATA NA JAVNATA ADMINISTRACIJA SE ZABORAVA �

�� Primerite od makedonskoto minato, no i na zemjite od regionot, pokaùvaat deka koga vlasta tro{i pove}e

otkolku {to pribira pri-hodi vo bux-etot, smetkata na krajot mora nekoj da ja plati. A, toa voobi~aeno se firmite i gra|anite, preku pogolemi dano-ci i dràvni dava~ki za dràvata. Pra{aweto e samo koga i od kogo }e bide ispora~ana

smetkata

ìteli javnata administracija broi okolu 120 iljadi, {to e isto taka okolu 6% od vkup-niot broj na naselenie. No, Makedonija ima stapka na nevrabotenost od okolu 35%, a vo Romanija stapkata na nevrabotenost iznesuva 8%. Makedonskata javnost so go-dini ~eka izjava od nekoj premier deka javnata ad-ministracija e pregolema i deka za dobroto na site vo dràvata e brojot na rabotni mesta koi se finansiraat od buxetot treba da se na-mali. Namesto toa, neodamna

od makedonskiot premier Gruevski slu{navme deka kako del od reformata na javnata administracija treba da se vrabotat u{te najmalku pet iljadi lica, so cel da im se re{i statusot na onie koi dosega privremeno rabotele vo javnite slu`bi. Nitu zbor deka pod pritisok na krizata s$ pote{ko stanuva da se obezbedat platite na preobe-mnata javna administracija i penziite za penzionerite i deka makedonskite kompanii koi sekojdnevno se soo~uvaat so predizvikot da obezbedat

Podobruvaweto na ̀ ivo-tot vo ruralnite oblas-ti preku izgradba na

kapacitetite na ruralnoto op{testvo e osnovnata cel na Mreàta za ruralen razvoj na Republika Makedonija {to deneska oficijalno be{e promovirana vo Skopje.Mreàta, koja e sojuz na gra|anski zdruènija osno-van vo mart godinava, go sledi modelot na 23 sli~ni inicijativi za nacionalni ruralni mreì vo Evropa i nudi aktivno partnerstvo i

poddr{ka za organizaciite na zemjodelcite i Minis-terstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopan-stvo, so cel da se podobri konkurentnosta i odr`livosta na agrarot.“Kreiraweto na Mreàta za ruralen razvoj ima za cel da gi vklu~i lokalnite akteri vo promocija i jaknewe na svesta na naselenieto vo ru-ralnite zaednici vo procesot na efikasno koristewe na merkite i fondovite od IP-ARD i Nacionalnata progra-

ma za ruralen razvoj", re~e ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski. Godinava za taa namena se izdvoeni 10 milioni evra.Pretsedatelot na Mreàta, Petar \orgievski, istakna deka }e nastojuvaat da gi zastapuvaat interesite na naselenieto od ruralnite sredini i nivnite potrebi, i da gi informiraat za aktuel-nostite vo oblasta na agrarot na nacionalno nivo i na nivo na Evropskata unija.

PROMOVIRANA MRE@A ZA RURALEN RAZVOJ

Makedonija e rangi-rana na 83-to mesto od vkupno 149 zemji

vo svetot spored Indeksot na svetskiot mir, a vo regionot na Centralna i Isto~na Ev-ropa se nao|a na 15-to mesto od vkupno 27 dràvi. Institutot za ekonomija i mir koj go objavuva izve{tajot za 2010 godina, pi{uva deka po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo Makedonija e podo-breno, no deka zemjata ne moè da bide povisoko ran-

girana poradi kriminalot i lesniot pristap do oru`je.Izve{tajot pokaùva deka globalniot mir se vlo{uva vtora godina po red. Najvi-soko rangirani vo svetski ramki se Nov Zeland, Is-land, Japonija, Avstrija i Norve{ka, a na dnoto se nao|aat Irak, Somalija, Av-ganistan, Sudan i Pakistan. Najmiren region vo svetot e Zapadna Evropa, a SAD se nao|aat na dve mesta zad Makedonija.

MAKEDONIJA NA 83-TO MESTO VO IZVE[TAJOT NA INSTITUTOT ZA EKONOMIJA I MIR

rabota i plati za svoite rabotnici se revoltirani deka mora da izdrùvaat tolku golema i neefikasna administracija. No, ima edna su{tinska raz-lika vo nastapite na roman-skiot i makedonskiot premier. Romanija neodamna zede 25 milijardi dolari kredit od MMF, dodeka makedonskata vlada kako od |avol bega od aran`man so MMF, so cel da si ja za~uva slobodata sama da odlu~uva kako da ja tro{i dràvata kasa. A, primerot na Romanija, kade {to po ovie merki za {tedewe javnata administracija se digna na {trajk, a vladata moè sekoj den da padne, pokaùva deka takvi merki i aran`man so MMF se celosno nepopularni

koga se bliàt izbori.Naprotiv, dodeka pove}eto politi~ki lideri vo regionot prezemaat te{ki i nepopu-larni ~ekori za zamrznuvawe i namaluvawe na platite i penziite i maka ma~at kako nivnata neophodnost da & ja objasnat na javnosta, makedonskite politi~ari se falat deka ne gi namalile platite i penziite bidej}i makedonskata ekonomija ne bila tolku pogodena od krizata, kako drugite zemji od regionot i svetot.Pokraj Romanija, i Srbija pod pritisok na MMF mora{e da

donese odluka za zamrznu-vawe na platite i penzi-ite. Hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, isto taka, javno go otvori problemot so preobemniot javen sektor i najavi deka ako ne se na-mali brojot na vrabotenite vo javnata administracija koj dostignuva 8,7% od vk-upnoto naselenie, Hrvatska moè da se soo~i so gr~ko scenario. Kosor & objasi na hrvatskata javnost deka edinstveniot princip spored koj }e se ocenuva dali nekoj }e ostane vo javniot sek-tor ili }e si odi e dali e efikasen i produktiven, so cel Hrvatska da se spasi od ekonomskata stagnacija i namaluvaweto na ìvotniot standard so voveduvawe na novi dano~ni danoci. Inaku, Hrvatska vaì za edna od najbirokratiziranite zemji, kade {to sekoj 11 Hrvat e vraboten vo javniot sektor. Vo Grcija koja denovive ja tresat {trajkovi, najgole-miot revolt doa|a tokmu od vrabotenite vo javniot sek-tor po pritisocite od MMF deka gr~kite vlasti }e mora da gi namaluvaat platite na buxetarite i da otpu{taat vraboteni. Od v~era na {trajk se dignaa vrabotenite vo [panija, kako revolt po odlukata na vlasta da im gi namali platite za 5%, kako posledica na fin-ansiskite problemi so koi se soo~uva [panija. O~igledno iskustvoto od mi-natoto i na nekoi zemji od na{eto blisko i podale~no sosedstvo pokaùva deka koga vlasta tro{i pove}e otkolku {to pribira prihodi vo buxetot, smetkata na krajot mora nekoj da ja plati. A, toa obi~no se firmite i gra|anite, preku pogolemi danoci i dràvni dava~ki za dràvata. Pra{aweto e samo koga i od kogo }e bide ispora~ana smetkata.

09.06.2010 11OP[TESTVO

�� Opremata za zdravstvoto nema da stigne do noemvri go-dinava, bidej}i Ministerstvoto za zdravstvo uplatilo samo edna rata za nabavka na angiografite. Dali ova zna~i deka vo ovoj resor nema pari za nara~anata oprema vredna pove}e od 70 milioni evra?

DALI ZDRAVSTVOTO E NA PROSJA^KI STAP? �

ALEKSANDRA [email protected]

Opremata za zdravst-voto nema da stig-ne do noemvri godinava, bidej}i Ministerstvoto

za zdravstvo uplatilo samo edna rata za nabavka na angiografite. Dali ova zna~i deka vo ovoj resor nema pari za nara~anata oprema vredna pove}e od 70 milioni evra? Iako oficijalno i od vladata i od Ministerstvoto tvrdat deka pari za zdravstvoto }e ima, na teren rabotite se sosema porazli~ni. Vo septemvri 2009 godina ministerot Bujar Osmani najavi deka opremata vo bolnicite }e po~ne da se instalira najdocna do april 2010 godina. Vo mart ovaa godina izjavi deka 645 novi medicinski aparati }e pris-

Grupa od 13 francuski tur-isti do 3 juni prestojuvaa vo Makedonija vo ramki

na proektot koj predviduva sorabotka me|u op{tinata Tetovo i eden francuski de-partman koj se nao|a me|u Torino i Marsej. Vo 2008 i 2009 godina fran-cuskiot region Visoki Alpi i op{tinata Tetovo so poddr{ka na francuskoto Minister-stvo za nadvore{ni raboti vospostavija programa za

sorabotka so cel razvoj na kul-turniot i prirodniot turizam vo Tetovskiot region.Francuskiot ambasador vo Makedonija, @an-Klod [lum-berè, smeta deka sorabotkata vo planinskiot turizam moè u{te pove}e da se intenzivira i najavi vtora grupa francuski turisti za nekolku meseci."Turistite ne doa|aat samo za da pe{a~at vo planinite, tuku i za da ja fotografiraat prirodata i florata tamu i da

stapat vo kontakt vo lokalnite ìteli. Po~na da se zboruva za Makedonija vo Francija. Vo francuskoto spisanie "Plani-na” izlegoa pove}e napisi me|u koi i eden na tema [ar Planina. Zaklu~okot od ovoj prv prestoj vo Makedonija na francuskite turisti vo ramki na proektot e deka moè da se organiziraat planinski pro{etki vo dràvata", izjavi Iv Fuk, ekspert za planinski turizam..

So najnovite zakonski izme-ni, od 1 juli }e startuva odredbata so koja 258 iljadi nesporni predmeti, glavno platni nalozi za neizvr{eni komunalni taksi, }e preminat od sudovite vo racete na notarite. Ova e preporaka na Sovetot na Evropa, koja }e ovozmoì sudovite da se zanimavaat so materija koja e vo sudska nadle`nost. Vo odnos na izmenite na

Zakonot za parni~na post-apka najzna~ajni novini se zadolìtelnoto podgotvitel-no ro~i{te, opredelenite rokovi za procesni dejstva, kvalitetot na podnesocite i medijacijata vo gra|anskata postapka. Se predviduva i voveduvawe dostava na pismenata verzija po elektronski pat, tonsko snimawe na ro~i{tata, kako i pari~na kazna za povreda na procesnite prava vo

postapkata.Pogolema efikasnost, za-konitost vo postapuvawe-to, onevozmoùvawe na zloupotrebata na pravata i zavr{uvawe na postapkite vo razumen rok soglasno Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava e celta na izmenite i do-polnuvawata na Zakonot za parni~na postapka, kako i na predlog-zakonite za ve{ta~ewe i za procena.

FRANCUZITE ZAINTERESIRANI ZA MAKEDONSKITE PLANINI

NEPLATENITE KOMUNALII PREMINUVAAT OD SUDIITE KAJ NOTARITE

ZA SKAPATA MEDICINSKA OPRE-MA PLATENA SAMO EDNA RATA

tignat za tri do {est meseci, za poslednata izjava da bide deka nema da stigne nitu do noemvri. Vo bolnicite treba da stignat mamografi, akceleratori, inkubatori, 4D-ultrazvuk za rano ot-krivawe na rak i monitori za nabquduvawe na inten-zivna nega.Pari se {tedat i na lekovi, se namalija buxetite na bolnicite, a i kapitacijata na mati~nite lekari. Sega ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka vo rebalansot na buxetot za 2010 godina za zdravstvoto }e se odvojat dopolnitelni pari.Neodamna Vladata odobri 23 milioni evra i za re-konstrukcija na 20 javni zdravstveni ustanovi, za {to se zajmi od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa.

OBUKA OD STRANCIProblemot na zdravstvoto e i {to nema dovolno stru~en kadar za da ja koristi novata oprema. Od Ministerstvoto za zdravstvo velat deka obukata na lekarite koi }e rabotat na novite aparati }e ja vr{at stru~ni lu|e od ponuduva~ot na opremata, Simens interne{enal. Stru~wacite }e doa|aat od Holandija, bolnicata Papaostolu vo Grcija i [imatci vo Hrvatska. Nema odgovor kade i koga }e se vr{i obukata. Edinstveno se znae deka toj {to }e go obu~uva medicinskiot personal, }e mora da ima barem eden validen sertifikat za zavr{ena obuka.

Kreditot e so rok na otplata od 20 godini, petgodi{en grejs-period i varijabilna kamatna stapka od 1,2% na godi{no nivo. Vo prvata faza u~estvuva i Vladata.

VOJNA ZA TENDERI I OPREMA

Vo zdravstvoto se vodi vistinska vojna okolu ten-derite i rasporeduvawe na nara~anata oprema, iako taa ne e ni pristignata, tvrdat izvori na "Kapital". Spored niv, imalo lobirawa najgolem del od medicinskata oprema da se instalira vo klini~kite centri vo Tetovo,

Gostivar i Skopje, bidej}i od DUI, politi~kata partija na Osmani, insistirale na-jdobrata oprema da ja ima tokmu vo ovie gradovi.Porane{niot minister za zdravstvo, Imer Selmani, tvrdi deka tenderot za medicinskata oprema bil somnitelen u{te na samiot po~etok.“U{te koga se objavi kolku milioni se predvideni za opremata, nie kako prateni~ka grupa pobaravme od Vla-data da ni dostavi za {to se predvideni tolku pari, bidej}i koga jas zaminav od ministerskata funkcija ten-

derot za medicinska oprema treba{e da ~ini 40 milioni evra so fabri~ki ceni i be{e re~isi pri kraj. Sega e dvojno pogolem i se vle~e pove}e od dve godini”, veli Selmani. Spored nego, zdravstvoto pominuva niz kriza i haos i se ru{at stabilnite re-formi. “Ovaa Vlada gi ima izme{ano prioritetite. Na lu|eto ed-instveno im ostanuva ili da ja soborat ili da se molat da ne se razbolat i da odat vo bolnica, bidej}i se znae {to gi ~eka tamu”, dodava Selmani.

SE [TEDI SEKOJ DENARI pokraj optimisti~kite izjavi na premierot Nikola Gruevski i na ministerot Osmani, izvori od Fondot za zdravstvo velat deka vo zdravstvoto se {tedi na sekoj ~ekor. “Sega sme vo period koga ne stanuva zbor za {tedewe na milioni evra, tuku se {tedi dnevno i toa sekoj denar, a ne sekoe evro. Na hartija s$ e isto, no realno pari nema”, velat poznava~ite.

KOMENTARI I ANALIZI09.06.201012

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska kor-poracija (IFC) vo Makedonija

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na

rkorporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska kor-

r r u r uMe|unarodnata finansiska kor-Me|unarodnata finansiska kor-

u r u

poracija (IFC) vo Makedonijau r f r

poracija (IFC) vo Makedonijaporacija (IFC) vo Makedonijaf

Nasokite i principite za korporativno upra-vuvawe na Evropskata konfederacija na aso-cijacii na direktori

(EkoDa), na koi ve}e se osvrnavme, se zbir na dobrovolni najdobri praktiki koi se baziraat na sodrìnata, kako na postojnite nacionalni i me|unarodni kodeksi za korporativno upravuvawe, taka i na me|unarodnite iskustva vo do-broto upravuvawe na nekotiranite kompanii.Celta na EkoDa e ovie nasoki da bidat, pred s$, direktno upotre-bliva alatka za akcionerite i direktorite, no se o~ekuva deka }e bidat osnova i za razvivawe na nacionalni principi za kor-porativno upravuvawe na nekoti-ranite kompanii vo sekoja od zemjite-~lenki na Evropskata unija. Nasokite se podeleni vo dva dela: prviot del koj se odnesuva na site nekotirani kompanii i vtoriot koj se odnesuva samo na pogolemite i pokompleksni nekotirani kompanii. I vo pogled na dvata vida kompanii koi se na radarot na nasokite i principite na EkoDa, su{tinata na preporakite e naso~ena kon formirawe na uspe{en odbor na direktori. Kaj pomalite kom-panii dokumentot ukaùva deka su{tinskata promena vo rabotata, kako na kompanijata, taka i na nejzinoto upravuvawe, nastanuva vo momentot koga }e se vklu~at nadvore{ni, nezavisni, neizvr{ni direktori. Kaj pogolemite kompanii site principi notirani vo doku-mentot se odnesuvaat na rabotata na odborot na direktori.Dokumentot naveduva pet principi koi se odnesuvaat na pogolemite nekotirani kompanii. Prvo, tie treba da imaat jasna podelba na nadle`nostite me|u odborot na

direktori (koj ja ima odgovornosta za upravuvaweto) i najvisokiot menaxment (koj e zadolèn za vodeweto na biznisot na kom-panijata). Pa, taka, na nitu eden poedinec ne treba da mu bide ovozmoèno da ima neprikosnoveno pravo vo donesuvaweto na odlukite vo kompanijata. Ne site kompanii }e imaat resursi da imenuvaat poseben ~ovek kako pretsedatel na odborot na direktori. No, vo sekoj slu~aj, kompaniite treba da razberat deka ulogite na generalen izvr{en direktor i na pretse-datel na odbor na direktori se su{tinski razli~ni, i tie baraat i razli~en profil na lu|e i pretpostavuvaat razli~ni zada~i. Podelbata na obvrskite me|u ovie dve pozicii treba da bide jasna, da bide na pismeno opredelena i da bide prifatena od odborot na direktori.Vtoro, iako nasokite upatuvaat deka strukturata na odborite varira vo soglasnost so nacionalnite zakonodavstva, sepak, sekoj odbor na direktori vo sekoja kompanija i vo sekoj praven sistem treba da ima ~lenovi koi na odborot }e mu dadat soodveten miks na kom-petencii i iskustvo. Istiot prin-cip koj vaè{e na nivo na cela kompanija se replicira i na nivo na odborot na direktori – i tuka nitu eden poedinec ili grupa ne treba da dominiraat vo procesot na donesuvawe odluki. Klu~ni vo ostvaruvaweto na ovoj princip se neizvr{nite, a so tek na vreme vo razvojot na kompanijata i nezavis-nite direktori. Osobeno treba da se vodi grià deka neizvr{nite direktori }e bidat vo mo`nost da posvetat dovolno vreme na svoite direktorski obvrski, a dokumentite so koi tie }e bidat imenuvani }e treba precizno da gi opredelat

o~ekuvawata na kompanijata vo pogled na vremeto {to vo tekot na eden mesec ili eden kvartal }e treba da go posvetat na upra-vuvaweto vo dadenata kompanija. Vo ovaa nasoka, pretsedatelot na odborot ja ima najodgovornata zada~a da obezbedi neizvr{nite direktori da davaat efektiven pridones vo formuliraweto na strategijata na kompanijata, i toa preku konstruktivna kritika i ak-tivna pomo{ vo formulirawe na nejzinite celi. Treto, odborot na direktori treba da formira komiteti, no ne za tie da bidat cel sama za sebe, tuku toga{ koga istite }e bidat pret-postavka za odborot poefektivno da gi ispolnuva svoite obvrski. EkoDa prepora~uva formirawe na tri osnovni komiteti – komitet za imenuvawe, komitet za nagraduvawe i komitet za revizija. Ulogata na komitetot za imenuvawe e da dava preporaki za popolnuvawe na site pozicii vo odborot na direktori i vo najvisokiot menaxment na kompanijata i da rakovodi so pro-cesite na nasleduvawe na klu~nite pozicii. Komitetot za nagraduvawe ima zada~a da predloì politiki za nagraduvawe na celiot visok menaxment, vklu~itelno i nivnite penziski planovi. Vo odreden broj slu~ai e prepora~livo na po~etokot da se obedinat komitetite za im-enuvawe i nagraduvawe vo eden. Ulogata na komitetot za revizija e klu~na vo sledeweto na integ-ritetot na finansiskoto izvestu-vawe na kompanijata, ocenkata na vnatre{nite kontroli i sistemite za upravuvawe so rizici, kako i vnatre{nata i nadvore{nata revizija. êtvrto, odborot na direktori treba da sproveduva periodi~no ocenuvawe na sopstvenite postignu-

vawa, kako na nivo na celiot odbor, taka i na nivo na sekoj direktor. Pretsedatelot na odborot treba da gi koristi rezultatite od ocenuvaweto za da dobie povratna informacija, pred s$ za toa kako toj/taa ja koordinira rabotata na odborot i vo koja nasoka treba da ima promeni vo istata. Pretsedate-lot treba da dejstvuva vo vrska so ocenkite preku prepoznavawe na silnite strani i podobruvawe na nedostatocite na odborot, vklu~itelno i barawe na ostavki od onie ~lenovi na odborot koi ne gi vr{at zada~ite na zadovolitelno nivo i barawe do komitetot za imenuvawe da predloì imiwa na novi direktori. I petto i posledno – odborot treba da im obezbeduva na site nadvore{ni zainteresirani stra-ni balansirana i razbirliva ocenka na postojnata pozicija i o~ekuvawata za idninata na kompanijata, i da vospostavi soodvetna programa za vklu~uvawe, do optimalno nivo, na ovie zain-teresirani strani. Odborot, sekako, treba da podgotvuva godi{en izve{taj za svojata rabota (koj e razli~en od godi{niot izve{taj za raboteweto na kompanijata), vo format {to e najsoodveten za postojnite akcioneri i za drugite zainteresirani strani. Ova os-obeno treba da se ima predvid vo pogled na promoviraweto na transparentnosta kako stoèrna karakteristika na odnosite na kompanijata so zainteresiranite strani.Proektot za korporativno upravu-vawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

PET PREPORAKI ZA ODBORITE NA GOLEMITE NEKOTIRANI KOMPANII

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

�� Nasokite i principite za korporativno upravuvawe na Evropskata kon-federacija na asocijacii na direktori (Eko-Da), na koi ve-

}e se osvrnavme, se podeleni na dva dela – prviot za site nekotirani kom-panii i vtoriot za pogolemite nekotirani kom-panii. Kaj vto-rite site prepo-raki se odnesu-vaat na rabota-ta na odborot na direktori

09.06.2010 13KOMENTARI I ANALIZI

� KOMENTAR

SITE PATI[TA VODAT VO SOLUN!Koja e alternati-

vata na makedon-skite transport-

eri koi sakaat da ja zaobikolat Grcija po odlukata da go ograni~i koli~estvoto na nafta vo nivnite rezervoari? Kako tie }e ja zaobiko-lat Grcija? Imaat li alternativen pat make-donskite transporteri ~ii pati{ta vo najgolem broj vodat vo Solun? Se ~ini deka novata gr~ka bariera se zakanuva da im gi zgolemi tro{ocite na trans-portnite kompanii, a so toa i na kompaniite ~ij biznis se odviva so i preku Grcija. A, takvi se pove}eto! Alternati-vata na transporterite do drugi pristani{ta e pote{ka, poskapa i neproverena. Najgolemiot del od makedonskiot izvoz e povrzan so brodski transport. Izvoznicite i uvoznicite glavno gi koristat uslugite na solunskoto pristani{te. Toa zna~i deka kami-onite vozat do i od Solun. I da sakaat da vozat na drugo mesto, ednostavno }e nemaat rabota. Site pati{ta vodat vo Solun. Toa go potvrduvaat i podatocite na trans-porterite i {pediter-ite. Pove}e od 90% od makedonskite stoki koi se izvezuvaat ili uv-ezuvaat preku brodski

transport odat preku pristani{teto vo Sol-un. Kompaniite posto-jano baraat dràvata da obezbedi alterna-tiva za transportot preku pristani{tata vo Dra~, Bar, Burgas i Varna. Dotamu nema

ALKSANDRA [email protected]

MTV ]E LOVI INVESTITORIKoga ne pomognaa

site obidi da se privle~at stranski

investitori za izgradba na hoteli na ohridskoto krajbre`je, na pomo{ se povika MTV. Kolku li samo e o~ajna rabotata za da mora da pomaga dràvnata televizija so besplatni videospotovi so koi }e gi reklamira ohridskite lokacii, koi se nudat kako atraktivni, ama ne se prodavaat. Makedonskata radiotele-vizija e kanalot, linkot koj treba da gi povrze investitorite so Ohrid. Toa ne im uspea na ekonomskite promotori, nitu na Agencijata za stranski investicii, a u{te pomalku na minis-terot za stranski inves-ticii. Ostanuva MTV da im pokaè kako se nosat stranski investicii. Ako na MTV so opremata i kadarot so koj (ne) raspolaga & uspee da napravi podvig, toga{ site ministri {to vo opis i popis na rabota im e da nosat stranski investitori neka si pod-nesat ostavka.No, vo celiot ovoj biznis ima i drugi sporni momenti. Zo{to ni se spotovi koga do pred nekoe vreme nadle`nite najavuvaa kako svetski poznati hotelski sinxiri "se

ispotepale" za da gra-dat hoteli na ovie mes-ta?! Sega }e gi ~ekame istite tie biznismeni da gledaat MTV za da se vratat, ako nekoga{ i bile vo Makedonija.Moèbi najsporno

vo celata rabota e {to MTV }e treba da odraboti besplatno. U{te ne e jasno kako Vladata ja tretira nacionalnata televiz-ija kako nejzin servis, koga taa e dràvna kompanija so menax-ment koj e dolèn da gi napla}a uslugite za site, kako {to go pravi toa od gra|anite i firmite. Ama, o~igledno, ne{tata se poinakvi od {to izgledaat.

VIKTORIJA [email protected]

LIDERSKI DEFICIT

Treba da se soo~ime so realnosta i so na{ite gre{ki od minatoto na ~esen na~in i

kako vozrasni. Faleweto so slavata ne te pravi slaven i peeweto vo temnina ne go pobeduva stravot- Kralot Husein Prvi od JordanNarodot veli: “Pametnite se u~at od gre{kite na drugite”. Sposobni li sme da nau~ime ne{to od gre{kite na drugite ili go imame prokletstvoto da morame da u~ime po najvisoka cena, zna~i od sopstvenite gre{ki. Primeri za u~ewe ima mnogu. Na primer, aziskite zemji na krajot od 90-te godini. Vo Ko-reja restrukturiraweto na finansiskiot sektor go ~ine{e javniot sek-tor celi 46 milijardi dolari, odnosno13% od BDP, a vo Indonezija smetkata iznesuva{e 85 milijardi dolari, odnosno frapantni 51% od BDP. Kriza ima{e i vo Argentina, isto taka na krajot od 90-te godini, predizvikana od nejzinata dinamika na zadolùvawe i otsustvo-to na soodvetna fiska-lna politika {to }e go poddrì valutniot bord. Site ovie se te{ki ekonomski krizi, so mnogu seriozni socijalni potresi. Moè li da se izvle~at pouki od niv? Se razbira, ama ova se slu~i daleku i ni izgle-da po malku nerealno. Zatoa, so pravo se veli deka najpou~ni i so na-jgolem efekt se lekciite od sosedstvoto. Od niv, sakaj}i ili ne sakaj}i, gi ~uvstvuvame posledic-ite i nie samite. Koi se dvete najvpe~atlivi lekcii od sosedstvoto vo poslednite deset godini? Ednata e politi~ka, drugata e ekonomska

lekcija. Politi~kata lekcija e od Srbija, na{iot severen sosed. Vidovme {to se slu~uva{e tamu vo poslednite deset godini od minatiot vek. Toj {to ja drè{e nacijata vo zalo`ni{tvo i sebesi se pretstavuva{e kako lider, go izgubi seto ona za {to vele{e deka ne popu{ta. Vo edna rabota sum siguren. Slobodar-skiot Belgrad ne smee{e da bide doveden vo situacija da bide bom-bardiran. Toa be{e pos-ledicata od vodewe na sopstveniot narod po pa-tot na samoizolacija, pa-tot na maalsko inaetewe. Golemoto budewe, golem-oto vra}awe na Srbija na patot na vistinskata demokratija oslobodi golema kreativna energi-ja. Toa ja pribliùva zemjata kon pozici-ite {to istoriski gi imala vo regionot i na politi~ki i na ekonom-ski plan. Vo nekoga{ bombardiranata Srbija vleze italijanski Fiat i }e proizveduva avtomobili.Ekonomskata lekcija e od Grcija. Krieweto na podatocite, ìveeweto daleku nad sopstvenite mo`nosti, korupcijata za koja pi{uvaat medium-ite. Ne veruvam deka tie {to trebalo da znaat, ne znaele kolku e navistina te{ka sostojbata. Nekomu mu bilo te{ko da go zapre trkaloto, kolku i da e te{ko i nepopu-larno. Koga toa nema da go napravite navreme, toga{ balonot }e se duva, s$ dodeka ne stane pregolem i ne pukne. Toga{ prilagoduvaweto e bolno i dolgo trae. Seto toa ne e ubavo. Najsre}ni bi bile koga na site vo regionot dobro bi ni odelo, koga odli~no bi sorabotuvale. Podobriot ìvot kaj edni bi nosel

podobar ìvot i kaj drugite. Vistinskoto lider-stvo ne mora da izleze od golema zemja. Eve i konkreten primer. Kralot Husein Prvi od Jordan, mala zemja so golemi sosedi (Izrael so 7,6 milioni ìteli, Sirija so 22 milioni, Saudiska Arabija so 25 milioni, Irak so 30 milioni ìteli), a Jor-dan so najmalku ìteli, samo {est milioni. Toj uspeva{e da ekvilibri-ra me|u site prediz-vici. Od edna strana so rizik Izraelcite da go gledaat so nedoverba zatoa {to doa|a od muslimanskiot svet, od druga strana so rizik muslimanskite zemji da go gledaat kako pre-davnik koj sorabotuva so Izrael. Kralot Husein majstorski uspeva{e da bide prijatel, do stepen na mo`nost, so site. Na negoviot pogreb prisust-vuvaa najvidnite pret-stavnici od zapadniot svet, toga{nite pretse-dateli Klinton, [irak, Jelcin, porane{nite amerikanski pretse-dateli Ford, Karter, Bu{ postariot, princot ârls i Bler od Velika Britanija. No, prisus-tvuvaa i premierot i pretsedatelot na Izrael, pretsedatelite na Sirija i na Egipet, palestinski-ot lider Arafat. Kakva ~est, kakov diplomatski sobir! Makedonija e premnogu mala zemja za da moè da si dozvoli kakov bilo problem so kogo bilo vo svetot. Onie {to ja vodat zemjata treba da bidat pragmati~ni i kreativni, da baraat i da najdat re{enija od koi }e imame korist i nie i drugite. Liderstvo e da se najde re{enie toga{ koga e te{ko, koga treba idninata na

nitu èleznica, nitu avtopat poradi {to tro{ocite za transport do ovie destinacii se najmalku dvojno pogolemi od Grcija. Transportot do Dra~ e poskapo za 60%. Trans-portot do Bar e poska-po za 80%, a do Varna transportot e poskap za celi 100% od trans-portot do solunskoto pristani{te. Po ovaa matematika pove}e od izvesno e deka ka-mionxiite nemaat ni teoretska {ansa da go zaobikolat Solun!

�� Vo momentov vo Makedonija e mnogu aktuelen buxetskiot deficit, koj e opasna rabota. No, u{te postra{en e liderskiot deficit vo Vladata. Da se bide lider, zna~i da se imaat najmalku dve karakteristiki - vizionerstvo i hrabrost. Znae li nekoj vo Vladata da ni kaè kade }e bide Makedonija po 10 godini?

zemjata da se trasira na sigurna pateka {to vodi do prosperitet. Da se pogledneme vo o~i i da se zapra{ame. Ako svoevremeno se naprave{e anketa za vlez vo Obedinetite nacii pod privremeno ime, kolkava }e be{e poddr{kata? Te{ko be{e, ama Makedonija stana ramnopravna ~lenka na svetska-ta mapa na zemji i preìvea kako neza-visna zemja. Ako svo-evremeno se naprave{e anketa za Ohridskiot dogovor, kolkava }e be{e poddr{kata za negovo potpi{uvawe? Te{ko be{e, ama se stabiliziraa rabotite i se obezbedi idnina. Vo momentov vo Make-donija e mnogu aktuelen buxetskiot deficit, koj e opasna rabota. No, u{te postra{en e lid-erskiot deficit vo Vla-data. Da se bide lider, zna~i da se imaat najmalku dve karakter-istiki - vizionerstvo i hrabrost. Znae li nekoj vo Vladata da ni kaè kade }e bide Makedoni-ja po 10 godini? Koga nema liderstvo, nema ni hrabrost, ni vizija. Toa zna~i nepodgot-venost za prezemawe nepopularni ~ekori. Liderskiot deficit ne se poprava. Kapacitetot za lider ili go ima{ ili go nema{.

M-R ZORAN JOVANOVSKIpotpretsedatel na SDSM

FEQTON09.06.201014

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETU-VAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

vrska so Starbaks i deka nie }e se vratime onamu kaj {to bevme – na vrvot”, veli [ulc. Treba da zabeleìme i toa deka Starbaks e od Sietl, a [ulc e roden i poras-nal vo Wujork. Presvrtot vo Starbaks go po~na so ona {to za mnogu kompanii e najte{ko da se stori: priznavawe na gre{kite. [ulc mora{e na vrabotenite da im kaè deka kom-panijata napravila gre{ki i deka }e ja plati cenata so toa {to }e mora da skrati 600 milioni dolari od svoite tro{oci. Del od toa }e postigne preku otpu{tawe na vraboteni i zatvorawe na 600 kafeterii, od koi 80% bea otvoreni za pomalku od dve godini. Sepak, i pokraj krateweto na tro{oci, [ulc odbi da go ukine zdravstvenoto osiguruvawe za svoite vraboteni, stavka koja ja ~ini kompanijata 300 milioni dolari. Toa e pove}e otkolku {to tro{i Starbaks za nabavka na kafe. Eden od ak-

cionerite mu se javi na [ulc da mu kaè deka krizata e odli~na pri~ina za da gi skrati beneficiite na vrabotenite {to ne se so celosno rabotno vreme. Toj odbi i mu re~e na investitorot deka ako tolku insis-tira na toa, toga{ neka gi prodade

“KAPITAL” PBIZNIS - UMOPROTIV GLOBEFEKTITE ODI INVESTICIVAA POZNATIFELJTON-44

POVE]E TRO[IMEZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE, OTKOLKU ZA KAFE

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: HAUARD [ULC, STARBUCKS�� Denes Starbucks uspeva da se bori protiv krizata i da bara novi prostori za rast, a toa da ne bide samo ed-nostavno otvorawe na novi prodavnici sekoj den. [ulc veli deka preku nivnata linija za instant-kafe, {to mnogu-mina ja ocenija kako o~ajni~ki poteg, Starbucks }e bide prisuten na 37.000 proda`ni mesta do krajot na mesecov


svoite akcii. (Patem, ovoj toa i go napravi).

PREMIN OD PREMIUM KON “NARODSKI” BREND

Na nezadovolstvo na Vol Strit, [ulc re{i da prestane so izdavawe na mese~ni izve{tai za rabotata na prodavnicite, vo obid da go trgne pritisokot od toa da se postignuvaat dobri brojki, i fokusot da bide proizvodstvo na dobro kafe. “Mese~nite sporedbi se kako jarem okolu vratot”, veli [ulc. I dodeka kompanijata gi ras~istuva{e svoite redovi, konkurencijata vo imeto na serioznite igra~i vo industrijata po~na da cveta za prvpat. Mekdon-alds (McDonald’s) ja lansira{e na pazarot svojata linija Mekkafe (McCafe) preku reklamna kampawa {to delumno be{e naso~ena protiv Starbaks. Dankin Donats (Dunkin Donuts) isto taka prezede ~ekori vo taa nasoka, a i golem broj nezavisni kafeterii po~naa da pokaùvaat zabi. Presti`niot imix {to go ima{e Starbaks, isto taka, po~na da go gubi svojot sjaj. Potro{uva~ite {to nekoga{ go po~ituvaa brendot, sega po~naa da mislat deka i ne e tolku pametna odlukata da se platat ~etiri dolari za “late”.

Denes Starbaks uspeva da se bori protiv krizata i da bara novi prostori za rast, a toa da ne bide samo ednostavno otvorawe na novi prodavnici sekoj den. [ulc veli deka preku nivnata linija za in-stant-kafe, {to mnogumina ja ocenija kako o~ajni~ki poteg, Starbaks }e bide prisuten na 37.000 proda`ni mesta do krajot na mesecov.

KINA I INDIJA KAKO OGROMEN POTENCIJAL ZA STARBAKS

Kompanijata gleda ogromni mo`nosti vo Kina i Indija, a vo SAD go forsiraat “taze” rebrendiraniot asortiman na linijata na kafiwa Seattle’s Best (Najdobroto od Si-etl). Moè da se o~ekuva deka nekoi od prodavnicite na Starbaks }e dobijat “fejslifting” po prim-erot na neodamna renoviranata prodavnica na Spring Strit vo Wujork: dolgi masi za sedewe, lokalno snabduvawe so ekolo{ki prifatlivi materijali i izgled {to gi vra}a spomenite na prvata lokacija na Starbaks vo Sietl. Prodavnicata na Spring Strit koristi sistem za varewe kafe nare~en Klaver (Clover), ~ija osnova

Koga Hauard [ulc se vrati na mestoto glaven izvr{en direktor vo Starbaks (Starbucks) vo januari 2008 godina, toj

ne be{e potpolno svesen kolku rabotite oti{le na lo{o. Od kompanija koja {to otvora{e nev-erojatni sedum novi prodavnici na den vo najdobrite denovi, Starbaks izleze od kontrola so svojot biznis-model. “Go veli~avme rastot kako edinst-vena pri~ina za na{eto postoewe, {to se pokaà kako lo{a strate-gija”, priznava [ulc vo razgovorot so “For~n” (Fortune) minatata nedela. [ulc, koj be{e pretseda-tel na kompanijata i prethodno, i sega otkako se vrati na glavnata izvr{na funkcija gi napu{ti site ostanati funkcii i ~lenstva vo drugi kompaniski odbori i organizacii, za da ne mu go odvlekuvaat vnimanieto. Ottoga{ za nego pos-toeja samo dve raboti: Starbaks i negovoto semejstvo. “Inaetot na bruklin-skoto dete vo mene me tera{e da im pokaème na site deka gre{at vo

� HAUARD [ULC go po~na presvrtot vo Starbaks so ona {to za mnogu kompanii e najte{ko da se stori: priznavawe na gre{kite

e tehnologijata na pritisok na vakuum. Vo momentov, pomalku od 20% od proda`bite na Starbaks doa|aat nadvor od nivnite sopstveni pro-davnici, no [ulc planira da go zgolemi ovoj procent so toa {to pove}e }e ja naso~uva Starbaks kon masovnata proda`ba na nejzinite kafiwa. Zatoa {to kom-panijata ne poseduva nitu edna fran{iza, moè da gi prodava svoite proizvodi vo supermarketi bez da se griì deka }e gi “izede svoite ~eda”. I pokraj toa {to premiu-m-imixot pretrpe seriozen udar, [ulc veli deka Starbaks stana raj za lu|eto {to se soo~uvaat so te{ki vremiwa. Brojot na aplikacii za rabota nikoga{ ne bil pogolem. Stapkata na vrabote-ni {to zaminuvaat se prepolovi. Nevrabotenite {to nemaat kade da odat gi pominuvaat deno-vite vo nivnite prodavnici.I, moèbi, najpametniot mar-keting -poteg od site : ovie potro{uva~i moàt da ostanat i cel den vo kafeterijata i Sta-rbaks nikoga{ nema da gi zamoli da si odat.

KOMPANII KOMPANII & PAZARI PAZARI9/JUNI/2010 15

METODI [email protected]

Evroto minatiot petok padna na pomalku od 1,20 dolari za prvpat po pove}e od ~etiri godini. Pri~inite za vakvoto dvièwe na evrop-

skata valuta se s$ pogolemite stra-vuvawa okolu sostojbata so ekonomi-jata na Ungarija, kako i glasinite za problemite so koi se soo~uva edna golema francuska banka. Kako dopolnitelen pritisok vrz edinstvenata evropska valuta se i razo~aruva~kite podatoci od pazar-ot na trudot vo SAD, i neuspehot na [vajcarskata nacionalna banka da go zadrì frankot na pove}e od 1,40 za edno evro. Vakvite valutni turbulencii gi izbrkaa u~esnicite na pazarot na kapital od investi-rawe vo visokorizi~ni sredstva. Stravuvawata deka ungarskata ekonomija e silno zagrozena od dol`ni~kata kriza, sli~na na onaa vo Grcija, bea potvrdeni vo petokot, otkako portparolot na un-garskata vlada izjavi deka “ne se preterani” glasinite za zapa|awe na zemjata vo nelikvidnost .Kako rezultat na taa izjava, un-garskiot forint poevtini za 2,85% dostignuvaj}i kurs od 290,06 forinta za edno evro. Vakvata nepromislena izjava na ungarskiot vladin portpa-rol od strana na investitorite be{e interpretirana kako silno zagriùva~ki signal deka evrozo-nata nema da uspee da se spravi so problemati~nite ekonomii i deka dol`ni~kite stradawa na Grcija }e se pro{irat i na drugite zemji od evrozonata.Podatocite na bankata za me|unaroden platen promet, sepak, pokaùvaat deka u~estvata na stranski banki vo ungarskiot dolg se mnogu pomali kako golemina vo sporedba so nivnata izloènost vo Grcija, Portugalija i [panija. Toa zna~i deka Ungarija e mnogu pomalku opasna za me|unarodniot bankarski sistem za razlika od ovie zemji. Vo me|uvreme, za padot na evroto pridonese i izjavata

DOL@NI^KATA KRIZA NA UNGARIJA GODOTEPA EVROTO

Dopolnitelen pritisok vrz edinstvenata evro-pska valuta izvr{ija razo~aruva~kite poda-to-ci od pazarot na rabotna sila vo SAD, kako i neuspehot na [vajcarskata nacional-na banka da go zadrì frankot na pove}e od 1,40 za edno evro

��

na fra-ncuskiot premier Fransoa Fijon, koj re~e deka slabata vred-nost i cena na evroto ne e povod za zagriènost, tuku dobra vest za Evropskata unija. Imeno, slabeeweto na valutata }e ima potiknuva~ko vlijanie vrz izvozot. Ovie negovi zborovi se protolkuvaa kako povik za ponatamo{no namaluvawe na vrednosta na edinstvenata valuta, iako me|u redovi celta na izjavata e dadena so cel da se izbegnat s$ pogolemite raste~ki glasini deka vode~ka francuska banka ima golemi derivatni zagubi.

I OD SAD DOA\AAT RAZOÂRUVA^KI REZULTATI

Poradi s$ pomalite o~ekuvawa za stabilizacija na evropskata ekonomija, evroto poevtini vo pe-tokot za 1,7%, dostignuvaj}i nova najniska vrednost vo poslednive 4 godini. Vo tekot na celata nedela evroto padna so 2,5% vo odnos na amerikanskiot dolar, so {to za dve nedeli vrednosta na valutata dostigna pad od 4.6%. Vakviot pad na evroto pretstavuva negova na-jgolema dvonedelna zaguba od vtori noemvri 2008 godina pa navamu. Od druga strana, dolerite, “zelenite pari”, dobija silna poddr{ka vo pogled na objavenite podatoci za pazarot na trudot vo SAD. Vrz os-nova na tie podatoci vrabotuvawata vo neruralniot sektor vo SAD se zgolemija so najgolema brzina vo poslednive deset godini, taka {to nivoto na nevrabotenost se namali za 9,7%. Spored Biroto za vrabotu-vawe vo SAD, vrabotuvawata vo ovoj sektor se zgolemija za 431.000 rabotni mesta vo maj vo odnos na 290.000 za prethodniot mesec. Sepak, investitorite ostanaa razo~arani

od vakvite brojki, bidej}i se o~ekuva{e rastot vo pogled na vrabotuvawata da bide vo ramkite me|u 513.000 i 615.000 rabotni mesta. Vakvite poniski rezultati vo pogled na o~ekuvanite podatoci se odrazija silno vrz investitor-skite strategii . Investitorite vedna{ preminaa od investirawe vo visokorizi~ni sredstva vo in-vestirawa naso~eni kon posigurni sredstva. Stapkata na nevrabotenost padna do 9,7% vo odnos na april koga toj pad iznesuva{e 9,9%. Predviduvawata na analiti~arite vo pogled na ovaa stapka bea deka toj procent za maj }e bide nekade okolu 9,8%. Dolaroviot indeks, koj se koristi kako merka za vrednosta na “zelenite pari” vo sporedba so {est glavni valuti, se zgolemi za 1,35% dotignuvaj}i vrednost od 88,35 poeni.

EVROTO OSTANUVA POSILNO OD GERMANSKATA MARKA I POKRAJ NEGOVIOT PAD

Na krajot na prviot den od voveduvaweto na evroto na ~e-tvrti januari 1999 godina, edno evro se razmenuvalo za 1,1837 dolari. Pokraj toa, prose~nata vrednost na indeksite na Bloomberg sostaven od valutite koi se preto~ile podocna vo evro iznesuva 1,1945 dolari za periodot od 1988 godina pa do krajot na minatata nedela. Vo toj period pazarot na valuti vo Evropa e dominiran glav-no od germanskata marka, {to pokaùva deka evroto ostanuva posilno od glavniot svoj prethodnik- germanskata marka. Porane{niot pretsedatel na fed-eralnite rezervi na SAD, Pol Voker, predvide vo maj deka

prodlabo~uvaweto na dol`ni~kata kriza vo Evropa moè da dovede do raspa|awe na mon-etarnata unija, za vedna{ po negovata izjava pre-tsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, da go demantira so podatokot deka evroto uspeva da ja za~uva vrednosta na “izvonreden na~in” i pokraj sega{nite te{ki okolnosti. Evroto beleì poevtinu-vawe so 17% vo odnos na amerikanskiot dolar, 7% vo odnos na fun-tata i 6% vo odnos na {vaj-carskiot frank ovaa godina. Sepak, brojkite na trgovskiot in-deks kaj Deutsche Bank pokaùva deka evroto e s$ u{te so 2 % povisoka vrednost od prose~nata svoja vrednost vo tekot na 2001 godina. Momentalno, spored ekspertite edinstvenata valuta strada na-jmnogu od nedoverbata na inves-titorite, otkako Fitch go namali investiciskiot rejting na [pani-ja, a ungarskata vlada objavi deka ekonomijata na zemjata se nao|a vo “mnogu te{ka sostojba”. Zasega finansiskite analiti~ari ne o~ekuvaat intervencija od strana na ECB na devizniot pazar vo vrska so padot na evroto. Poslednata takva intervencija bila vo septemvri 2000 godina, koga ECB, zaedno so centralnite banki na SAD, Japonija, Velika Britanija i Kanada, kupuvaa evra, za da go korigiraat pa|a~kiot kurs na dolarot.

PAD NA EVROTO I VO ODNOS NA DRUGITE VALUTI

Peto~niot pad na evroto se odrazi i vrz negovoto nivo vo pogled na drugite valuti. Vo sporedba so japonskiot jen, evroto registrira za prv pat po 8,5 godini najni-sko nivo, taka {to edno evro se razmenuva{e za 108,08 jeni.

VALUTNI TURBULENCII

Vo odnos na dolarot vo petokot ovaa valuta isto taka beleì poskapuvawe za 1,4%, dostignuvaj}i nivo od 91,40 jeni za dolar. Japon-skata valuta svojot rast go najde vo poddr{kata prezentirana preku dobrite amerikanski podatoci, kako i vo pogled na zajaknatata potraga od strana na japonskite investitori po sigurni, silni valuti vo pogled na toa so kakov status istite se odnesuvaat kon japonskite pari. Vo odnos na evroto jenot vo tekot na taa nedela se zgolemi za 2,95% dostignuvaj}i 109,38 jeni za evro. Poradi peto~noto izbegnuvawe na rizik, pokraj evroto na-maluvawe vo odnos na dolar-ot ima{e i britanskata valuta.Istata se namali za 1,1%, dostignu-vaj}i nivo od 1,4453 dolari za funta. Za vakvata vrednost na funtata pridonesoa i podatocite koi bea istaknati vo pogled na padot na cen-ite na stanovi vo Velika Britanija predizvikano od kontinuiranoto na-maluvawe na vrabotuvawata. Spored izvezeni podatoci od HBOS (Hali-fax Bank Of Scotland) cenite na stanovi za maj se namalile za 0,4% na mese~na osnova odnosno beleàt rast od 6,9% na godi{na osnova.Vo odnos na {vajcarskiot frank, edinstvenata valuta vo petokot po-evtini do 1,3853 franci za evro, {to e novo istorisko dno.

2,85%ima{e pad ungarskata valuta

samo vo eden den

1,1954dolari za evro dostigna kursot

na evroto vo petokot

BERZA/AKCII/TRGUVAWE16 09.06.2010

BERZANSKI INFORMACII

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 08.06.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.869,00 390,18 9,92 0,88

BESK (2009) 54.562 8.899,00 341,43 26,06 0,26

GRNT (2009) 3.071.377 659,52 105,83 6,23 0,66

KMB (2009) 2.014.067 3.000,00 533,81 5,62 0,87

MPT (2009) 112.382 27.464,16 / / 0,77

REPL (2009) 25.920 39.168,33 5.625,12 6,96 0,78

SBT (2009) 389.779 2.573,00 211,39 12,17 0,59

STIL (2009) 14.622.943 185,74 0,11 1.679,69 2,59

TPLF (2009) 450.000 3.556,25 61,42 57,90 1,04

ZPKO (2009) * 271.602 2.351,80 / / 0,31

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 08.06.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 39.723 13 -34,51

обични акции 35.238 36 -68,75

Вкупно Официјален пазар 74.960 49 -56,77

обични акции 57.820 29 -19,21

Вкупно Редовен пазар 57.820 29 -19,21

ВКУПНО 132.780 78 -45,80

08.06.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје 504,37 0,87 248.150

0 0,00 0 0

0 0,00 0 0

0 0,00 0 0

0 0,00 0 0

Македонија Гостивар 1601 -33,29 627.592

Макстил Скопје 185,74 -7,13 170.880

ЗК Пелагонија Битола 2351,8 -5,27 58.795

Тутунска банка Скопје 3799,95 -2,28 307.796

Макпетрол Скопје 27464,16 -1,91 521.819

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Инвестброкер Скопје 6800 -0,73 2.148.800

Македонија Гостивар 1601 -33,29 627.592

Макпетрол Скопје 27464,16 -1,91 521.819

Комерцијална банка Скопје 3000 0,00 504.000

Алкалоид Скопје 3869 -0,78 386.900

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

08.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

08.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ 31.385.903,38 1,04% -5,44% -3,48% -0,77% -3,11% 07.06.2010

Илирика ГРП 20.040.390,68 3,09% -0,97% 4,44% 3,25% 5,14% 07.06.2010

Иново Статус Акции 18.408.129,48 0,66% -7,90% -14,38% -9,74% -8,55% 07.06.2010

КД Брик 20.564.231,32 2,03% 1,00% 5,44% 3,75% 17,37% 07.06.2010

КД Јужен Балкан 21.381.246,90 -3,95% -3,90% -7,54% -3,08% 7,56% 07.06.2010

КБ Публикум балансиран 25.903.476,72 -0,93% -5,17% -1,95% -1,85% / 07.06.2010

08.06.2010

2.350

2.360

2.370

2.380

2.390

2.400

2.410

2.420

02/06/10 03/06/10 04/06/10 05/06/10 06/06/10 07/06/10 08/06/10

MBI 10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

2.600

2.620

2.640

2.660

2.680

2.700

2.720

02/06/10 03/06/10 04/06/10 05/06/10 06/06/10 07/06/10 08/06/10

MBID

108,00

108,50

109,00

109,50

110,00

02/06/10 04/06/10 06/06/10 08/06/10

OMB

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 08.06.2010)

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

Pravnite i investiciskite eksperti so koi {to razgovara{e "Kapital" ja

pozdravuvaat najavenata zakonska promena so koja dividendite isplateni na pravni lica nema da se odano~uvaat, otkako se po-javi dilemata deka na toj na~in }e bidat diskrim-

inirani fizi~kite lica kako investitori. Spored Goran Rafajlovski, pretsedatel na Stopanskata komora na grad Skopje, vakvite izmeni imaat logika i se dobredojdeni. “Vakvata izmena e legalna i voop{to ne e proti-vustavna bidej}i slobodno moè da se kaè deka dosega kompaniite vo ovoj pogled bea diskriminirani vo odnos na fizi~kite lica. Kompaniite koga dobivaat pari od divi-denda istite gi primaat preku smetka i na kraj

od godinata tie iznosi se odano~uvaat preku danokot za dobivka. Dokolku vo me|uvreme se raspredelat na drugi lica vo toj slu~aj treba i se pla}a danok”, izjavi Rafajlovski. Spored misleweto na Vla-data, vakviot predlog za izmenuvawe na Zakonot za danokot na dobivka nema da predizvikuva fiskalni implikacii vrz buxetot na dràvata. Istiot se nosi kako del od predvidenite antikrizni merki na Vla-data so cel podobruvawe na ekonomskata sostojba

kaj kompaniite. Investi-ciskite sovetnici so koi diskutiravme na ovaa tema smetaat deka e ova pozitivna odluka i deka od istata najgolem benefit i korist imaat dru{tvata so ograni~ena odgovornost kako i onie akcionerski dru{tva kade {to ima mal broj na mnozinski akcioneri koi ne se tolku zainteresirani za isplata na dividendi. So ova se ovozmoùva iznosite na dividenda koi bi gi dobile od akcionerski dru{tva vo koi istite se

SO IZMENI NA ZAKONOT ZA DANOK NA DOBIVKA


inirani fizi~kite lica kako investitori.S G R f j k

od godinata tie iznosi se odano~uvaat preku danokot

b k D k k

kaj kompaniite. Investi-ciskite sovetnici so koi

kMETODI [email protected]

KOMPANIITE NEMA DA PLA]AAT DVAPATI DANOK NA DIVIDENDA

Kompaniite koga dobivaat pari od dividenda istite gi primaat preku smetka i na kraj od godinata tie iznosi se odano~uvaat preku da-nokot za dobivka

��

akcioneri da gi zadràt vo nivnite kompanii po razli~ni osnovi bez vo toj moment da imaat dano~na obvrska prema dràvata. Tie smetaat deka retki bi bile onie koi tie sredstva bi gi reinvestirale. Spored nivnoto tolkuvawe na ovie izmeni, dokolku edno dru{tvo kako praven subjekt ima 20% akcii od nekoe akcionersko dru{tvo vo toj slu~aj pri dobivawe na dividendata toj nema da go plati predvideniot danok za toj iznos na dividenda. Vo me|uvreme, dokolku toa dru{tvo odlu~i ovie pari od dividenda da gi isplati na drugi fizi~ki lica vo toj slu~aj taa isplatena suma }e mora da bide odano~ena i da se plati danok. Na ovoj na~in }e se izbegne pove}ekratno odano~uvawe, vo konkretniot slu~aj dvojno odano~uvawe, edna{ pri isplata na dividend od pravno lice na pravno lice i u{te edna{ isplata od pravno lice na fizi~ko lice, {to dosega i se slu~uva{e.

ZA FIZI^KITE LICA OSTANUVA ODANOÛVAWE NA DIVIDENDATA

Da potsetime, izminatiot mesec Vladata vo na-soka da se odbegne pove}ekratnoto odano~uvawe na dobivkata koja se raspre-deluva vo vid na dividen-di isplateni na dano~nite obvrznici, predloì novi izmeni na Zakonot za dobivka vo pogled na iznosot na dividendite koi {to dano~nite obvrznici gi isplatuvaat na drugi pravni lica rezidenti na Makedonija.

Su{tinata na izme-nata e tie pravni lica da bidat oslobodeni od odano~uvawe dodeka odano~uvaweto na do-bivkata raspredelena za dividendi kaj pravni lica-nerezidenti kako i na fizi~ki lica ostanuva. Spored vladata osnovna cel na predloènoto izmenuvawe na ovoj zakon e odbegnuvawe na pove}ekratnoto odano~uvawe na dividendite pri prenosot od eden na drug praven subjekt, kako i da se stimuliraat dano~nite obvrznici da go reinvesti-raat profitot vo zemjava. Do ovie izmeni, neraspre-delenata dobivka ostva-rena vo tekovnata godina od strana na dano~nite obvrznici bila oslobodena od pla}awe na danokot na dobivka se do momentot na nejzinata raspredelba vo vid na dividendi i drugi raspredelbi od istata. Vakvata praktika dovedu-vala do pove}ekratno odano~uvawe, vo slu~aj na kompanii koi se kapitalno povrzani pome|u sebe pri vakvata distribucijata na dividendite. So cel da se odbegne vak-vata situacija se predlaga iznosot na dobivkata {to se raspredeluva vo vid na dividendi me|u pravni lica rezidenti na Make-donija da se izzeme od odano~uvawe. Na toj na~in pravnite lica na dobivkata {to }e ja ostvarat ne pla}aat danok, odnosno im se os-tavaat sredstvata za celi na investirawe, so {to se ovozmoùva zgolemuvawe na nivnite performansi za ekonomski aktivnosti

09.06.2010 17BERZA/AKCII/TRGUVAWE

VÊRA SLAB PROMET I CRVENI INDEKSI

INVESTICIITE VO BRIK ZEMJITE NAJPROFITABILNI

Promet od okolu 8,16 milioni den-ari i crveni in-deksi vo ramkite na v~era{noto t r g u vawe ka j

berzata. Rasproda`bata prodolùva, no so ogled na prometot nema koj da kupuva. Potkrepa za toa se i re-aliziranite transakcii ~ij broj v~era iznesuva{e 78. Prethodniot den, vo ponedel-nikot, sosema poinakva slika. Iako indeksite bea i toga{ oboeni vo crveno, sepak, realiziranite transakcii i promet ukaùvaat deka imalo pove}e kupuva~i. Ponedelnikot odli~en start na nedelnoto trguvawe, a v~era povtorno razo~aruvawe. Vo pogled na procentualnata re-alizacija, v~era be{e ostvar-en promet za okolu 45% pomal vo odnos na ponedelnikot koga be{e realiziran promet od nekade 15,06 milioni den-ari. Kaj transakciite ista slika. V~era bea realizirani dvojno pomalku transakcii vo odnos na prethodniot den koga vo ramkite na berzata imavme 160 realizirani transakcii. I dvata dena blok-transakcii nema{e, pa poradi toa v~era{niot ostva-ren promet be{e vo najgolem del realiziran vo ramkite na Oficijalniot pazar. Za razlika od prethodnite de-novi koga na redovniot pazar berzata realizira{e promet od necel milion ili okolu milion, v~era ostvareniot promet vo ramkite na ovoj pazar iznesuva{e okolu 3,5 milioni denari. Procentu-alno po segmenti, od vkupniot promet koj v~era be{e real-iziran kaj berzata okolu 56%

Spored analizata napravena za os-tvaruvawata vo tekot na mina-tata nedela kaj hrvatskite inves-

ticiski fondovi, se pokaà deka najdobro pominuvaat onie koi investirale vo aziskite berzi. Kako dokaz za toa e i podatokot {to site hrvatski fondovi koi inve-stirale vo zemjite od BRIK ( Brazil, Rusija, Indija i Kina) se me|u najuspe{nite deset za izminatata nedela. Fondovite vo Hrvatska uspeale minatata nedela da go povratat pogolemiot del od zagubite koi gi ost-varile prethodnite dve ne-deli. Vkupno duri osumdeset i tri hrvatski investiciski fondovi vo tekot na izmi-natata nedela porasnale, a samo dvanaeset od vkupnata brojka zabeleàle pad. Od niv vkupno trieset i {est fondovi porasnale za eden procent, dvanaeset fondovi za pove}e od tri procenti, a samo eden fond zabeleà pad od eden procent. Me|u desette najuspe{ni se nao|aat samo akciski fondovi. Tie fondovi ostvarile nedelni


MAKEDONSKA BERZA

HRVATSKI INVESTICISKI FONDOVI

Kako {to prethodno napomenavme, na cenite na akciite

vlijaat pove}e faktori – finansiskite izve{tai na kompaniite, kamatnite stapki, makroekonomskite podatoci...i politikata. Kapitalot sekoga{ bara sigurno i bezbedno mesto za oploduvawe, a politikata bi trebalo da bide vo slu`ba na ovaa tendencija. Politi~kite slu~uvawa vo edna dràva imaat presudno vlijanie vrz dvièweto na indeksite i likvid-nosta na berzata, a ~esto gi zasenuvaat ostanatite faktori koi ja kreiraat cenata. Ako vo edna zemja ima politi~ka nesigurn-ost ili konflikti, toga{ nikoj ne pra{uva za finansiskite pokazateli za raboteweto na kom-paniite ili visinata na kamatnite stapki. Na primer, vo po~etokot na Vtorata svetska vojna te{ko deka nekoj investi-tor bil najmnogu zasegnat od koeficientot cena/dobivka. Vo toj slu~aj na-jgolemiot broj investitori baraat mo`nost za da se oslobodat od hartiite od vrednost i da bidat isplateni vo gotovo. Iako, vo predve~erito na ovaa vojna vo eden moment be{e zabeleàn eden presedan – Francuz-ite intenzivno kupuvaa akcii i pokraj zakanite od nacisti~ka Germanija, pou~eni od prethodnata vojna koga parite stanu-vaa bezvredni, a na cena be{e kakov bilo oblik na imot. No, toa be{e poedine~en slu~aj koj

podocna se pokaà kako fatalen za imatelite na akcii vo tie voeni vremiwa. No, ne mora samo vojnite i konflik-tite da bidat pri~ina za dvièweto na cenite. I parlamentarnite izbori, ostavki na premieri i ministri vlijaat na berzata. Sekoga{ pred parlamentarni izbori investitorite se pretpa-zlivi, a toa pridonesuva za pad na indeksite i namalena likvidnost. Toa e taka zaradi toa {to iz-borite nosat neizvesnost vo odnos na pobednikot, a neizvesnosta e ne-prijatel na likvidnosta i rastot na cenite. Vo ponovo vreme kaj nas e zabeleàna situacija vo koja berzata vo golem procent e zalo`nik na politi~kite slu~uvawa. Javna tajna e deka ne-likvidnosta na Makedon-ska berza i otsustvoto na pogolem rast na cenite, kako {to e zabeleàno na svetskite berzi, se dolì na blokadata {to ja imame od Grcija za vleguvawe vo evroat-lantskite strukturi. Zna~i, nere{avaweto na sporot za imeto koj e eden do najgolemite generatori na neiz-vesnosta na idninata na na{ata dràva ima presudno vlijanie vrz raspoloènieto kaj doma{nite investitori. Ekspliciten primer za toa e aprilskiot NATO-samit vo Bukure{t 2008 godina koga be{e zabeleàn porast na cenite vo o~ekuvawe na dobivawe pokana za vlez

VLIJANIETO NA POLITIKATA VRZ BERZANSKITE SLUÛVAWA

MARJAN POPOVSKIbroker vo Novi Triglav AD Skopjewww.novitriglav.com

Vo ponovo vreme kaj nas e zabeleàna situacija vo koja berzata vo golem pro-cent e zalo`nik na politi~kite slu~uvawa

vo severnoatlantskiot sojuz, a vedna{ otkako be{e objaveno deka nema da dobieme po-kana berzata zabeleà ogromen pad. Sekako, le-targijata e prisutna na site berzi vo regionot, pa duri i na najlikvid-nata - zagrepskata. Toa e pred s$ posledica na finansiskata kriza vo svetot. No, sepak, mnogu-mina smetaat deka ako naskoro se re{i sporot za imeto, likvidnosta i cenite zna~itelno }e se podobrat, a dover-bata definitivno bi porasnala. Ostanuva da vidime vo kolkav obem ovoj politi~ki moment navistina vlijae na pazarot na kapital kaj nas, pri eventualno re{avawe na sporot.

mu pripa|a na Oficijalniot pazar a ostatokot od okolu 44% na redovniot pazar. Vo ramkite na ovoj promet bea istrguvani vkupno 53. 740 hartii od vrednost. Vo ramkite na ovie istrguvani hartii od vrednost spored statistikata na berzata samo dva pravni subjekta od niv se karakteriziraat so najdobra promena na cenata vo nagorna linija. Ednata e hartijata na Make-donski telekom so rast od 0,87% a drugata e obvrzni-cata za denacionalizacija od sedmata emisija na dràvni obvrznici. Kako gubitnici se javuvaat zna~itelno pove}e vakvi subjekti. Najgolem me|u niv so najdolna korekcija vo cenata na akcijata od okolu

33,29% e akcijata na Make-donija Gostivar. Nadolnoto dvièwe na cenite na akciite go sledea i indeksite. Tie v~era kako i prethodniot den povtorno gubea od svojata vrednost. Osnovniot berzanski in-deks v~era padna za 1,54% zavr{uvaj}i go v~era{noto trguvawe na nivo od 2.359,44 indeksni poeni. MBID i OMB procentualno vo sporedba so MBI-10 padnaa za pomal pro-cent, no i tie go prodolìja trendot od po~etokot na ovone-delnoto trguvawe. MBID denot go fini{ira{e na 2.609,7 in-deksni poeni beleèj}i pad od 0,16% dodeka pak OMB potona za 0,06% taka {to dene{niot den }e go zapo~ne na nivo od 108,19 indeksni poeni.

prinosi koi se dviàt vo raspon od 3,66% do 6,66%. Vo pogled na dobitnicite kaj fondovite, vtora nedela po red najgolem dobitnik vo Hrvatska e Ilirika BRIK fondot, koj porasnal za 6,66%. Po nego sleduvaat MP- BRIK HR so rast od okolu 6,38%, Z.B. BRIK + i KD Nova Ev-ropa so rast od 6,04 i 5,33 % posledovatelno. Me{anite fondovi, isto taka, zabeleàa mnogu dobra nedela, imeno, duri petnaeset od niv poras-naa, sli~no kako i vo tekot na izminatata nedela. Pad

zabeleàa samo ~etiri vakvi fondovi. Ovaa godina duri osum me{ani fondovi postignale pozitivni rezultati. Kaj obvrzni~kite fondovi sli~no kako i kaj ostanatite pov-torno imame postignuvawe na odli~ni rezultati za razlika od prethodnata nedela. Ovaa godina site tie gi zgolemile svoite prinosi od okolu 1,33 do 5,18%. Vo pogled na pari~nite fondovi site devetnaeset vakvi fondovi beleàt zgolemen prinos vo opseg od 0,02 do 0,09%.

ЗАГRЕБ

KOMPANII & PAZARI 09.06.201018

GOJKO KE[[email protected]

Makedonija naskoro }e ja prestigne [vedska po raz-vojot na e-obra-zovanie, tvrdi

ministerot za informati~ko op{testvo Ivo Ivanovski na IKT liderskata konferencija vo obrazovanieto, koja se odrùva vo Ohrid. Toj tvrdi deka zemjava e lider vo re-gionov vo soodnosot u~enik-kompjuter vo obrazovniot sistem. Vo Makedonija toj odnos e 1:4, odnosno po eden kompjuter na ~etiri u~enici. Toa e daleku pred drugite zemji od regionot. Vo Albanija eden kompjuter koristat 29 u~enici, vo Bosna i Herce-govina 32 u~enici, vo Hrvats-ka ima 26 u~enici na eden kompjuter i Kosovo kade {to sostojbata e najlo{a so 270 u~enici na eden kompjuter.“Vo posledniot izve{taj na Obedinetite nacii e na-pravena sporedba na 20-te razvieni evropski zemji za proporcionalnosta na u~e-nik-kompjuter vo obrazovniot sistem. Listata ja predvodi [vedska so soodnos od 3:1. Bi sakal da poso~am deka Makedonija vo septemvri so soodnos od 1:4 }e bide lider vo svetot spored brojot na kompjuteri vo u~ili{tata”, re~e Ivanovski.Ivanovski tvrdi deka Make-donija i Crna Gora se edinst-venite zemji vo regionov kade {to postojat zadolìtelni IKT nastavni sodrìni vo site obrazovni nivoa. Osven za ministerot Ivanovs-ki, za kogo proektot "Kompjuter za sekoe dete" e pove}e od uspe{en, i za ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, ova e uspe{en proekt. Iako na po~etokot postoela dilema dali e pova`na kompjuter-izacijata ili renoviraweto na u~ili{tata, Todorov re{il ovie dva procesi paralelno da gi tera.

DOLGOROÊN PROEKTSpored ministrite, za ovoj proekt da go dobie epitetot uspe{en }e bide potrebno vreme za da se promeni sekojdnevnata navika i kul-turata na direktno invol-viranite stranki i po cena

�� Ministerot za informati~ko op{testvo tvrdi deka soodno-sot eden kompjuter na ~etiri u~enici e daleku podobar od drugite zemji od regionota

Grupacijata na me|unarodni {pedi-teri i logisti~ki

operatori pri Stopan-skata komora organizira prezentacija na tema "Kontejnerskite uslugi preku pristani{teto Bar vo funkcija na potrebite na biznisot". Spored soop{tenieto od Grupacijata na {pedite-ri, celta na ovaa pre-zentacija koja }e se

odrì utre vo prosto-riite na Stopanskata komora e da se in-formiraat kompaniite za mo`nostite koi gi nudi crnogorskata kompanija AD. Kontejnerski terminal i generalni tovari na pristani{teto vo Bar.“Prezentacijata }e ja realizira stru~na ekipa na AD. Kontejnerski ter-minali – Bar, na koja

na interaktiven na~in }e moàt da se postavat pra{awa i da se dobi-jat odgovori za aktuel-nostite povrzani so problematikata od nave-denata tema” se veli vo soop{tenieto od Ko-morata.Prezentacijata }e se odrì na 10 juni, ~et-vrtok, vo Stopanskata komora na Makedonija so po~etok vo 11 ~asot.

KOMORATA ORGANIZIRA PREZENTACIJA ZA PRISTANI[TETO VO BAR

Me|unarodnoto u~ili{te Nova dobi nagrada za filan-

tropija za institucija koja dala poseben pri-dones kon kreiraweto na pozitivno opkruùvawe za razvoj na filantropskite praktiki vo Makedonija."Nova ne go izmisli filantropskoto trkalo. Toa raboti vo site nas i edinstveno treba da podadete raka za toa

da proraboti vo vas. U~ili{teto aktivno soz-dava takvi mo`nosti za svoite u~enici so godini, vo tesna vrska so pove-}e od 30-ina organizacii", veli Ivan Novakovski, direktor na gimnazijata Nova. Spored nego, filantropi-jata zazema isklu~itelno mesto vo obrazovniot proces na Nova, posebno vo delot na karakternoto

obrazovanie, odnosno kako del od vospitnata komponenta na celokupni-ot obrazoven proces. Celokupniot izbor, pro-cesot na nominacii vo ramki na trite kategorii za najdobri donatorski praktiki vo zemjava, kako i dodeluvaweto na nagra-dite, be{e vo organiza-cija na Centarot za in-stitucionalen razvoj – CIRA.

GIMNAZIJATA NOVA DOBI PRIZNANIE ZA RAZVOJ NA FILANTROPIJA

IKT KONFERENCIJA VO OHRID �

�� Ministerot za informati~ko op{testvo tvrdi deka soodno

MAKEDONIJA ]E JA PRESTIGNE [VEDSKA VO RAZVOJOT NA E-OBRAZOVANIETO

na celosna amortizacija na postoe~kata oprema. Napre-dokot koj }e se postigne so zasiluvaweto na kapacitetot kaj idnite mladi generacii e investicija koja }e soz-dade ekonomija bazirana na znaewe i mo`nostiStote iljadi kompjuteriski edinici bea nabaveni od strana na kompanijata Intel, koja go sprovede proektot vo Makedonija. Prvite lu|e na Intel velat deka bile mnogu zadovolni od na~inot na koj {to se sproveduval proektot. Vtoriot ~ovek na Intel, Xon Dejvis koj prisustvuva{e tamu re~e deka vakvata investicija nekolkukratno }e se povrati

koga }e zavr{at prvite gen-eracii koi vo procesot na obrazovanie postojano ko-ristele kompjuteri.Liderskata konferencija za IKT vo obrazovanieto se odrùva vo Ohrid i e vo organizacija na Minis-terstvoto za informati~ko op{testvo, a e pod pokrovi-telstvo na Intel. Primarnata cel na konferencijata e da se obezbedi edinstven forum i mo`nosti na globalnite i nacionalnite lideri da gi razmenuvaat svoite plano-vi, iskustva i najdobrite praktiki za sproveduvawe na IKT vo obrazovanieto. Konferencijata se smeta za

dobra mo`nost za diskusii i razmisluvawa po odnos na va`ni temi i pra{awa so koi se soo~uvaat zemjite vo svetov koi istoto aktivno go implementiraat, ili im-aat vo plan da vovedat IKT vo obrazovanieto, so cel razvojot na ve{tinite vo 21-ot vek da stane nacionalen prioritet za podobruvawe na socijalnata blagosostojba i kompetitivnosta vo dene{nata globalna ekonomija.Me|u temite za koi se razgo-vara na konferencijata se podgotvenosta na nastavnite kadri, lokaliziranite digi-talni nastavni planovi i sodrìni, upravuvawe so

Makedonskata asoci-jacija na rudarst-voto – MAR- pri

Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Sektorot za mineralni surovini vo Ministerstvoto za ekonomija i Sojuzot na rudarskite i geolo{kite inèneri na Makedonija deneska organiziraat javna rasprava za Strategijata za geolo{ki istraùvawa, odr`livo iskoristuvawe i iskoristuvawe na mineral-

nite surovini za periodot 2010-2030 godina. Javnata rasprava }e se odrì na 9 juni, vo prostoriite na Stopanskata komora, a se povikuvaat site kompanii so svoeto u~estvo da dadat pridones vo kreiraweto na Strategijata za minerali.Spored soop{tenieto od Stopanskata komora, se o~ekuva na nastanot svoe obra}awe da ima i pret-stavnik od Ministerstvoto za ekonomija kako i pret-

stavnici od Sektorot za mineralni surovini.

JAVNA RASPRAVA ZA STRATEGIJATA ZA ISTRA@UVAWE NA MINERALITE

Vrednosta na vkupniot otkup i proda`bata na zemjodelskite

proizvodi vo april 2010 godina, vo sporedba so april minatata godina e namalena za 3,8%.Vo istiot period vrednos-ta na otkupenite zemjodel-ski proizvodi od indi-vidualnite zemjodelski proizvoditeli e namalena za 32,2%, a proda`bata od sopstveno proizvodstvo na pretprijatijata e zgole-

mena za 10,1%.Spored podatocite na Dr-àvniot zavod za statis-tika, vo april se otkupeni zemjodelski proizvodi vo vrednost od 529,5 milioni denari. Od Zavodot za statistika objasnuvaat deka zgolemu-vawe na vrednosta na vk-upniot otkup e zabeleàno kaj ìtata, industriskite i gradinarskite rastenija, mle~nite proizvodi i ribata, a namaluvawe na

vrednosta na vkupniot ot-kup e zabeleàno kaj drug-ite zemjodelski proizvodi.

OTKUPOT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI NAMALEN ZA 3,8%

OFICIJALNO PU[TEN VO UPOTRE-BA PORTALOT SCHOOL.MKVo ramkite na liderskata sredba za IKT vo obrazo-vanieto, pred makedonskata javnost oficijalno be{e promoviran portalot school.mk koj u~enicite }e go ko-ristat vo narednata u~ebna godina. “Ovoj portal e od osobeno zna~ewe za obrazovniot sistem vo Makedonija zatoa {to gi opfa}a predmetite matematika, biologija, hemija i fizika za osnovnoto obrazovanie, a del od niv }e se koristat i za srednite u~ili{ta”, re~e Ivanovski. Toj dodade deka aplikacijata se primenuva i vo pogolem broj razvieni zemji, kako Velika Bri-tanija, Turcija, SAD, Rusija i drugi. Aplikaciite se prevedeni na makedonski i albanski jazik i po~nuvaj}i od septemvri istite }e se koristat vo nastavata. Profesorite }e bidat obu~eni vo tekot na letnite odmori. Aplikaciite se donacija od Intel i nivnata vrednost iznesuva 12 milioni denari.

promenite e-u~ewe eden na eden, kako i za povolni poli-tiki okolu upotrebata na IKT vo u~ili{tata. Spored o~ekuvawata, konferencijata treba da rezultira so novi

planovi za ponatamo{na me|usebna sorabotka. Na konferencijata prisustvu-vaat brojni i eminentni IKT kompanii od zemjava i regionov.

09.06.2010 19KOMPANII & PAZARI


INFORMATI^KA INDUSTRIJA �

Hrvatskata kompanija za razvoj na softveri IN2, po formirawe-to na kompanija vo Makedonija, kade {to

e prisutna vo poslednite pet godini, planira da se {iri so svoite aktivnosti i na sos-ednite pazari na Albanija i Bugarija. Vo ramkite na svoeto intervju za See News, pretse-datelot na upravniot odbor na kompanijata, Ante Mandi}, istakna deka ponatamo{noto pro{iruvawe e osnova na kompaniskata strategija za razvoj i deka do pred dve godini kompanijata toa go pravela naj~esto organski, a otsega istoto e vo plan da se pravi pozabrzano preku prezemawa. Vo taa nasoka, Mandi} isto taka istakna deka ako kompanijata otkrie zainteresirani IT-firmi vo Makedonija koi se vklopuvaat vo nejzinata strategija, toga{ tie bi bile zainteresira-ni so niv da se vospostavi strate{ko partnerstvo koe e prifatlivo za dvete strani. Vo pogled na vakviot na~in na vospostavuvawe na sorabotka, od negova strana ne be{e

�� Pretstavni{tvoto vo Makedonija e naso~eno kon obezbeduvawe na podobra poddr{ka na postoe~kite proekti vo zemjata, iznao|awe na novi klienti i pro{iruvawe na kompanijata na drugi segmenti od pazarot, posebno vo delot na javnata administracija i zdravstvenata za{tita


Privatnata zdravstvena ustanova "Filip vtori" gi uplati ponudenite

105 milioni denari na javno-to naddavawe za lokacijata so 8.400 metri kvadratni dràvno grade`no zemji{te vo op{tina Karpo{, nameneto za izgradba na zdravstveni institucii vo predvideniot rok, soop{ti deneska Min-isterstvoto za transport i vrski. PZU "Filip vtori" na naddavaweto za metar kvad-

raten ponudi 12.500 denari. Novata bolnica na kardio-hirurgot, spored marki~kata na op{tina Karpo{, }e bide kompleks od dva objekti so maksimalna visina od 21 metar, so prizemje i ~etiri kata. Spored dogovorot, na-jpovolniot ponuduva~ tre-ba vo rok od 9 meseci od izvr{enata solemnizacija na dogovorot da obezbedi odo-brenie za gradba za predv-ideniot objekt od nadle`nata

op{tina, i se obvrzuva istiot da go izgradi vo rokot predv-iden so odredbite od Zakonot za gradewe.

"FILIP VTORI" ]E GRADI NOVA BOLNICA VO KARPO[

konstatirana vremenska ramka vo koja vakvite aktivnosti bi bile realizirani. Sepak, na kraj konstatira deka vo re-gionot ovoj pazar e premnogu dinami~en. Mandi}, vo ramkite na istoto intervju, istaknu-va deka formiraweto na pretstavni{tvo vo Makedonija e naso~eno kon obezbedu-vawe na podobra poddr{ka na postoe~kite proekti vo

zemjata, iznao|awe na novi klienti i pro{iruvawe na kompanijata na drugi segmenti od pazarot, posebno vo delot na javnata administracija i zdravstvenata za{tita. Ovaa kompanija raspolaga so golem broj svoi re{enija i produkti, koi uspe{no se sproveduvaat na nejziniot doma{en Pazar. Vo toj pogled IN2 na na{iot pazar e prisutna preku svoite

INvest2 proizvodi nameneti za banki, no i za investiciski fondovi.

OÊKUVAWA OD MAKEDONSKIOT PAZAR

Vo ramkite na intervjuto toj dodade deka vo mati~nata kompanija na IN2 se o~ekuva makedonskoto pretstavni{tvo da generira prihodi od oko-lu 90.000 evra vo tekot na

Slovene~kite biznismeni smetaat deka za niv }e pretstavuva golema

korist dokolku zemjite od Zapaden Balkan {to pobrzo vlezat vo Evropskata unija i pobaraa od vladite da obezbedat pogolem pottik za kompaniite koi sakaat da zemat u~estvo na zapadnobal-kanskiot pazar. Na trkaleznata masa za uloga-ta na slovene~kiot biznis vo regionot, koja se oddrà sino}

a vo Bled vo organizacija na slovene~kata Asocijacija na mladi menaxeri, biznis-menite ukaàa na potrebata vladata da obezbedi slobodna migracija. Ministerot za nadvore{ni raboti, Samuel Zbogar, na sostanokot izjavi deka ulogata na Slovenija vo Zapaden Balkan e dvojna - od edna strana, taa e pret-stavnik na EU, a od druga nejzina zada~a e da im po-mogne na zemjite od regionot

da gi sledat nejzinite stapki, sovetuvaj}i gi i nudej}i im tehni~ka pomo{. Spored nego, ~ekorite na Qubqana dosega bea prili~no nekoordinirani, no so novite nasoki koi gi usvoi vladata vo mart, toa }e se promeni ve}e ovaa godina. Toj kako najgolemi dostignu-vawa dosega gi istakna ukinu-vaweto na vizite za gra|anite na Srbija, Crna Gora i Make-donija.

SLOVENE^KITE BIZNISMENI BARAAT ZAPADEN BALKAN DA VLEZE VO EU

ja

konstatirana vremenska ramkavo koja vakvite aktivnosti bibile realizirani. Sepak, na

zemjata, iznao|awe na novi klienti i pro{iruvawe na kompanijata na drugi segmenti

INvest2 proizvodi nameneti za banki, no i za investiciski fondovi.

HRVATSKI IN2 PO MAKEDONIJA, ]E SE [IRI VO ALBANIJA I BUGARIJA

ovaa godina, no profit ne se o~ekuva, barem vo prvite godini na rabotewe. Spored Mandi}, toa e sosema normal-no, bidej}i na celiot proekt se gleda kako na dolgoro~na investicija koja }e po~ne da nosi profit po nekolku godini, kako {to be{e slu~aj i vo drugite zemji od regionot.Vo Makedonija IN2 e prisutna samo vo finansiskiot sektor. Kompanijata sorabotuva so vode~kite banki i finansiski institucii vo zemjata, kako na primer so Komercijalna banka, Stopanska banka-Skopje, kako i so dvata penziski fonda NLB Nov penziski fond i KB prvo penzisko dru{tvoSpored nego, makedonskiot IT-pazar e porazvien od ce-lokupniot pazar vo dràvata, bez razlika na sektorite. Toa se dolì glavno blagodarenie na dobrata infrastruktura, dobro razvieniot obrazoven sistem preku koj moàt da se obu~uvaat dovolen broj kvalitetni IT-profesionalci,

kako i konkurentnata rabotna sila. Glavni nedostatoci vo pogled na ovoj pazar se ne-govata mala golemina i vo odnos na Makedonija nejzinata ekonomska nerazvienost.Prihodite na IN2 grupacijata minatata godina se zgolemile za 15%, dostignuvaj}i duri 20 milioni evra. Od niv duri 95% mu otpa|aat na softver-skiot segment od raboteweto na kompanijata.Vakviot rast od IN2 o~ekuvaat da prodolì i vo tekot na ovaa godina, no verojatno so pobavno tempo. Najgolem rast se o~ekuva vo ramkite na hrvatskiot pazar, so ogled na toa {to duri 50% od prihodite na grupacijata poteknuvaat ot-tamu, a voedno i pogolemiot del od kompaniite na gru-pacijata, vsu{nost, se i tamu locirani. IN2 grupacijata so sedi{te vo Zagreb momentalno se sostoi od 10 kompanii koi imaat svoi sedi{ta vo Avstri-ja, Slovenija, Srbija, Bosna i Hercegovina i Kosovo.

BANKI I FINANSII09.06.201020

Najgolemata turska ban-ka, Ziraat, razgleduva ponudi od balkanski

banki za da gi kupi nivnite udeli i toj dogovor bi moèlo da bide zavr{en slednata godina, a pro{iruvawe na biznisot e mo`no i vo Make-donija, izjavi za Rojters generalniot direktor na Ziraat, Kan Akin Kaglar. Spored nego, ovaa dràvna banka saka da stane lider vo regionot i potvrdi deka del od gr~kite banki, isto taka,

se cel na interesot za kupu-vawe. “Strategija na Ziraat bankata za periodot od 2010-2015 godina e bankata da stane regionalen lider. So ovaa perspektiva seriozno navleguvame vo ovaa oblast”, izjavi Kaglar. Toj potvrdi deka predlozi doa|aat od sredni banki, no odbi da kaè pove}e detali vo koi zemji saka da investira nivnata banka. Ziraat bila zainteresirana da se {iri i vo Albanija i vo Makedonija,

a porano pokaàla interes za vlez i vo Centralna Azija. Prviot kvartal Ziraat go zavr{i so zgolemuvawe na dobivkata za 20%.

Evrozonata za pet godi-ni nema da postoi vo sega{nata forma, poradi

finansiskata kriza na nekoi zemji-~lenki, smetaat grupa ekonomisti anketirani od britanskiot vesnik "Sandej telegraf". Spored vesnikot, bez somnenie najbrojni se ekonomistite, koi o~ekuvaat krah na evroto vo pomal ili pogolem stepen za vreme od pet godini. “Vo praktika, re~isi e nevozmo`no evroto da preìvee vo sega{niot

sostav”, komentira Endrju Liliko, glaven ekonomist na "Polisi iks~ejnx". Da-glas Mekvilijams od Cen-tarot za ekonomski i biznis-istraùvawa prognozira deka edinstvenata evropska valuta moèbi nema da izdrì ni do slednata nedela. Dvanaeset od vkupno 25 anketi-rani ekonomisti smetaat deka evrozonata }e se raspadne po pet godini, osum smetaat deka taa }e uspee da se spasi, a petmina se neodlu~ni.

ZIRAAT BANKA SE [IRI VO REGIONOT I VO MAKEDONIJA?! EVROZONATA ]E ISÊZNE?!

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 6,00% СКИБОР 3,90% 5,71% 6,27% 7,28%

Ломбарден кредит 7,50% МКДОНИА 3,20%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 7,20% 8,00% 8,35% 11,10% 11,50%

ЕМУ евро 61,5026 Комерцијална 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,30%

САД долар 51,4279 НЛБ Тутунска 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,20%

В.Британија фунта 74,5848 Извор: НБРМ

Швајцарија франк 44,2115

Канада долар 48,5342 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 42,1049 61,6 52,2 74,8 44,5Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Ministerstvoto za finansii do krajot na nedelata }e go dostavi do Vladata noviot

rebalans na buxetot za 2010 godina. #Kapital# doznava deka analizite na prihod-nata i rashodnata strana se zavr{eni i Vladata na slednata sednica treba da go razgleduva i da go usvoi predloèniot rebalans na buxetot. Od vladini izvori do-navame deka ministrite sekojd-nevno lobirale vo Vladata vo obid da gi po{tedat svoite buxeti i proekti od kratewe


i se o~ekuva deka tokmu na vladinata sednica pretstav-nicite na site ministerstva }e gi kr{at kopjata branej}i gi svoite interesi. Zasega ne se otkrivaat oficijalni detali, za kolku pari }e se skratat javnite prihodi i rashodi, nitu, pak, od {to }e se krati. Neoficijalno, ministrite od albanskata partija DUI bile najmnogu protiv zalo`bite na Vladata za {tedewe na site proekti i kratewe na buxetot. Ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, nedoamna izjavi deka od kratewe na buxetite nema da bide po{tedena nitu edna institucija i nitu eden proekt, no s$ poizvesno e deka Ministertvoto za zdravstvo so koe upravuva ministerot

Bujar Osmani so ovoj rebalans }e dobie i pogolem buxet od dosega{niot, glavno poradi potrebata za finansirawe na proektite na ova ministertvo za rekonstrukcija na bolnic-ite i nabavka na oprema za klinikite vo vrednost od 68 milioni evra. Ovaa infor-macija neodamna ja potvrdi i li~no premierot Gruevski i dodade deka platite vo javniot sektor i penziite isto taka nema da bidat skrateni so rebalansot.

EKSPERTITE SUGERIRAA DA SE SKRATAT 150 MIL-IONI EVRA

Ekonomskite analiti~ari & pora~aa na Vladata da vodi smetka kvalitetno da gi sk-rati tro{ewata na narodnite

pari, davaj}i im prednost na proektite koi nosat ekonomski razvoj. Spored nivnite pro-cenki, buxetot }e treba da se skrati za okolu 150 milioni evra. Porane{nite ministri za finansii komentiraat deka e o~egledna ogromnata razlika me|u prihodite i rashodite. Spored dosega{nite podatoci od Ministerstvoto za finan-sii, vkupnite prihodi vo april se pomali za 5% od vladinata proekcija, a kaj dano~nite ima potfrluvawe od 3%. Pogolemi otstapki od proekciite ima kaj danokot na dobivka i kaj akcizite. Ministerstvoto za finansii objavi deka vo dràvnata kasa vo april se sobrale vkupno 11.266 milioni denari ili 183 milioni evra,

�� Rebalansot na buxetot e gotov i do krajot na nedelata }e bide predaden na razgleduvawe vo Vladata. Zasega ne se otkrivaat detali za kolku }e se skrati buxetot i na {to }e se {tedi, no se o~ekuva deka tokmu na vladinata sednica koga }e se usvojuva buxetot, ministrite }e gi kr{at kopjata vo obid da gi za{titat svoite buxeti i proek-ti od kratewe

KADE ZAGLAVI REVIDIRAWETO NA DR@AVNATA KASA ?!

ALEKSANDAR JANEVi se o~ekuva deka tokmu na Bujar Osmani so ovoj rebalans pari, davaj}i im prednost na

KADE ZAGLAVI REVIDIRAWETO NA DR@AVNATA KASA ?!

VLADATA ]E GO RAZGLEDUVA REBALANSOT DO KRAJOT NA NEDELATA

a vo prvite ~etiri meseci vkupnite prihodi iznesuvaat 663 milioni evra. Buxetskiot deficit ve}e se iska~i na 77 milioni evra. Aprilskite podatoci za potfrluvawata vo buxetskite prihodi bea posledniot alarm deka na buxetot itno mu e potreben rebalans.“O~ekuvano e da se napravi rebalans na buxetot na sredi-nata od godinata, osobeno {to krizata s$ u{te ne popu{ta i toa se odrazuva vrz javnite prihodi. Vo uslovi na fik-sirani rashodi, pak, doa|a do buxetska neodr`livost i se javuva potreba da se konsolidiraat dvete strani. Buxetskiot deficit treba da ostane na istoto nivo od 2,5% od BDP, no treba da se napravi restrukturirawe na rashodnata strana, da se skrati od site tekovni i neproduktivni tro{oci, a kapitalnite proekti koi se ve}e po~nati treba da se zavr{at, a onie {to ne se da se odloàt za nekoj na-reden period. Mislam deka }e treba da se skratat okolu 150 milioni evra, no nema da me iznenadi ako do krajot na godinata se javi potreba za u{te eden rebalans na buxetot”, izjavi nedoamna pro-fesorot na Amerikan Kolex, Tome Nenovski.I MMF pri poslednata poseta na zemjata konstatira{e deka naplatata na danocite odi slabo i & sugerira{e na Vla-data nabrzo da ja revidira dràvnata kasa.

REBALANSOT NA BUXETOT - RE[ENIE NA KRATOK ROK

Veke so godini analiti~arite vo zemjava vodat polemika za na~inot na tro{eweto na narodnite pari. Spored

niv, rebalansot na buxetot e samo kratkoro~no re{enie na problemot i apeliraat Vladata da napravi struk-turni reformi na buxetot. Ekspertskata javnost i bi-znismenite komentiraat deka fiskalnata politika mora da se promeni, da se sobiraat pomalku danoci od gra|anite i firmite, a parite da se tro{at pove}e za investicii vo kapitalni proekti koi nosat razvoj vo realniot sektor otkolku za tekovni potrebi, za plati i socijala. Javnata potro{uva~ka niz go-dinite postojano se zgolemuva i vo momentov buxetot zafa}a okolu 38% od BDP na zemjata. Dokolku toa nivo se namali za 2 do 3 procentni poeni od BDP, }e se namali buxetskiot deficit a }e se namalat i zafa}awata kaj privatniot sektor, }e se relaksiraat firmite po osnova na pla}awe na danoci i drugi dava~ki. Istovremeno, strukturata na buxetskite rashodi se vlo{uva, se primenuva koncept na po-rast na tro{oci za plati na administracijata, za socijalni tansferi, porast na penziite, a ne se odvojuvaat dovolno pari za razvojni investicii. Od 2,5 milijardi evra te{kiot buxet {to be{e donesen za ovaa godina, duri 85% se planira{e da se potro{at za tekovni rashodi. Najgolem del od niv, ili pove}e od 1 milijarda evra bea predv-ideni za socijalni transferi, 276 milioni evra za stoki i uslugi i 210 milioni evra za op{tinite. Javnata admin-istracija, koja spored nekoi procenki broi pove}e od 120 iljadi vraboteni, buxetot go ~ini 372 milioni za plati i nadomestoci ili 15% od celiot buxet za 2010 godina.

17.03.2010 21

09.06.2010 21BANKI I FINANSII

Srbija s$ u{te analizira dali }e vovede dano~ni olesnuvawa za ̀ ivotno

osiguruvawe so voveduvawe na takanare~en francuski model, {to go predloìle osiguritelnite kompanii. Toj model predviduva povrat na danokot za onie komapnii koi uplatuvale ìvotno osiguruvawe vo visina od 25% od uplatenata premija vo prethodnata godina. Od srpskoto Ministerstvo za

finansii velat deka vladata s$ u{te analizira kolku bi se namalile prihodite ako go prifati baraweto na osiguritelnite kompanii. Spored srpskite mediumi, vladata bila spremna da go izedna~i dano~niot tretman za ìvotnoto osiguruvawe so olesnuvawata {to gi imaat privatnite penziski fondovi, no osiguritelnite kompanii ne bile zadovolni so toa.

Evropa mora da prezeme odlu~ni merki za da gi revidira pravilata za

upravuvawe so evrozonata, soop{ti Me|unarodniot mon-etaren fond (MMF). "Fiskalnata ramka na evro-zonata treba zna~itelno da se zajakne, so cel da bide sozdadena efikasna mon-etarna unija", se naveduva vo v~era{noto soop{tenie na MMF. Fondot ja povika evrozonata da sprovede "te-melni reformi" i "da go

dovr{i proektot na monetar-nata unija" i istakna deka vlastite na evrozonata bi trebalo na vladite da im gi ograni~at mo`nostite za odano~uvawe i potro{uva~ka. "Aktuelnata kriza vo ev-rozonata e posledica na fiskalno neodr`livata politika vo nekoi zemji, na odloùvawata na neophodni promeni na finansiskiot sistem, na nedovolniot napre-dok vo vospostavuvawe na disciplina i fleksibilnost

potrebni za pravilno funk-cionirawe na monetarnata unija, kako i na lo{oto upravuvawe na evrozonata", se naveduva vo soop{tenieto. MMF predupredi deka na dràvite-~lenki na EU im pretstoi "bolno i politi~ki te{ko" namaluvawe na jav-nata potro{uva~ka. Fondot dodade deka "fiskalnata konsolidacija e neizbe`na" i deka }e "mora da bide po~nata vo site zemji naj-docna do 2011 godina".

SRBIJA RAZMISLUVA DA VOVEDE FRANCUSKI MODEL NA OSIGURUVAWE

MMF: NA EVROZONATA Í E POTREBNA "TEMELNA" REFORMA

PROEKT NA OECD “SEKTORSKA KONKURENTNOST VO ZEMJITE NA ZAPADEN BALKAN”

Tekstilnata industrija, informati~ko-ko-munikaciskata teh-

nologija i avtomobilskata industrija se sektorite koi za Makedonija vo idnina treba da bidat izvori na konkurentska prednost i na evropskite, no i na svetskite pazari. Pret-stavnici na makedonskata vlada i na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) istaknaa deka za ovie tri sektori postoi ogromen interes od stranskite investitori, i vo Makedonija i vo zemjite od Zapaden Balkan. No, ne izostana apelot makedon-skata vlada da im pomogne na firmite od aspekt na podgotvenosta da investi-raat, no i vo informira-nosta kako da im se olesni pristapot do kreditnite linii vo bankite, osobeno vo vreme na kriza.“I pokraj sprotivnite

TEKSTILOT I AVTOMOBI-LIZMOT ]E NÉ PROBIVAAT NA STRANSKITE PAZARI

OECD vo svojot posleden izve{taj za investiciskite reformi vo 2010 godina, tokmu pristapot do finan-siski sredstva vo Makedonija go ocenuva na mnogu nisko nivo, so ocena od 2,6 od maksimalnata 5. Od porane{nite JU-republiki so podobar pristap do kapital se oceneti Hrvatska i Srbija

��

KATERINA [email protected]

o~ekuvawa, tekstilnata in-dustrija vo Zapaden Balkan e privle~na za stranskite investitori. Glavnite silni strani na regionot se geografskata blizina so ev-ropskite pazari, konkurent-nosta na tro{ocite, dolgata tradicija, znaeweto i iskustvoto vo ovoj sektor. No, za celosno iskoris-tuvawe na ovie pred-nosti, firmite mora da gi usovr{at operativnite procesi i tehnologi-jata. Edna od najgolemite barieri koja gi spre~uva firmite da napreduvaat e te{kotijata da najdat finansiski sredstva“, veli zamenikot-minister za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov.Toj potencira deka svetska-ta finansiska kriza e ote`nuva~i, no i presuden faktor zo{to kompaniite nemaat lesen proistap do pari.Izve{tajot na Orga-nizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) za "Indeks na investi-

ciskite reformi" za 2010 godina, tokmu pristapot do finansiski sredstva vo Makedonija go ocenil na mnogu nisko nivo, so ocena od 2,6 (od 1 do 5). Od porane{nite JU-republiki pred nea se Hrvatska (3,5) i Srbija (3,2). Pretstavnikot na OECD, Antonio Faneli smeta deka site zemji od Zapaden Balkan, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, mora da rabotat na zgolemuvawe na svojata konkurentska prednost, preku otstranu-vawe na institucionalnite slabosti i politiki koi vlijaat na razvojot na ekonomiite.“Generalno zemeno, zemjite od Zapaden Balkan ne se konkurentni, osobeno od aspekt na ~ove~kiot poten-cijal. Nema inovativnost. Edna od pri~inite e dis-balansot me|u ponudata na obrazovniot kadar i realnite potrebi na stopanstvoto. Mora da se razmisluva vo nasoka na zgolemuvawe na poten-

cijalot na dviè~kata sila na produktivnosta, a toa se malite i srednite pretpri-jatija“, veli pretstavnikot na OECD, Antonio Faneli.OECD vo ramkite na proek-tot “Sektorska konkurent-

nost vo zemjite od Zapaden Balkan“, dobi grant od 3,8 milioni evra za periodot 2010-2012 godina, dodelen od Evropskata komisija.Inaku, Stopanskata komora pred dva dena objavi deka

makedonskite kompanii ne se zainteresirani i informirani kako da gi koristat evropskite pari za razvoj, inovacii i konkurentnost na stranskite pazari.

BALKAN BIZNIS POLITIKA09.06.201022

Ekonomskata kriza koja ja pogodi Grcija prediz-vika zagriènost me|u

mnogu Albanci koi vo nea kon krajot na osumdesetite i po~etokot na devedesetite godini od minatiot vek ja najdoa “vetenata zemja”. Tie sega, kako i mnogu Grci, se soo~ija so rigorozni merki na {tedewe i neizvesna idnina.“Nikoga{ ne sum ja videl ekonomijata vo tolku lo{a sostojba”, izjavi albanski

moler koj vo mart se vra-til vo Albanija. Toj e samo eden od 600.000 Albanci koi pred edna decenija, begaj}i od siroma{tijata, legalno ili nelegalno stig-nale vo Grcija.Nema precizni podatoci kolku rabotnici od Grcija ovaa godina se vratile vo Albanija, no nivniot broj sekojdnevno se zgol-emuva, velat carinicite od grani~nite premini na dvete zemji.

Mehanizmot za sorabotka i kontrola vo oblasta na pravosudstvoto i

vnatre{nite raboti na Ev-ropskata komisija (EK), za Bugarija i za Romanija }e ostane vo sila kolku {to e neophodno, izjavi direktorot na Generalnata direkcija "Pravda, sloboda i bezbed-nost" na EK, Xonatan Fol.“Ne moàm da kaàm kolku dolgo }e dejstvuva mehaniz-mot, no spored mene, tolku

kolku {to e neophodno. Zatoa, vo redovnite izve{tai se naveduva deka ne{tata se odvivaat vo dobra nasoka vo dvete zemji, no s$ u{te osta-nuva golema seriozna rabota da bide zavr{ena”, istakna Fol. Toj istakna deka podo-bruvaweto na pravosudstvoto i na vnatre{ite raboti vo Bugarija i vo Romanija se odviva spored programite na Evropskata unija so cel da se zajakne nivnata nezavisnost

i da se suzbie korupcijata kaj slu`benicite.

ALBANSKITE RABOTNICI SE VRA]AAT OD GRCIJA EU GI STAVI POD KONTROLA BUGARSKOTO I ROMANSKOTO PRAVOSUDSTVO

NOVI STANDARDI

�� Kompanijata Agrija vo Osijek ja izgradi prvata stanbena niskoenergetska zgrada vo Hrvatska so 64 stanovi i dva delovni prostori. Zgradata e vredna 32 milioni kuni (4 milioni evra) i koristi pove}e izvori na obnovliva energija za greewe, ladewe i topla voda

VESNA [email protected]

Vo Hrvatska poleka raste svesta za {tedeweto na energijata i namaluvaweto na zagadu-

vaweto. Osven toa, s$ poglasni se barawata za pravilno raspodeluvawe na tro{ocite i sekoj saka da go plati samo ona {to go potro{il.Kompanijata Agrija vo Osijek ja izgradi prvata stanbena niskoenergetska zgrada vo Hrvatska so 64 stanovi i dva delovni prostori. Zgradata e vredna 32 milioni kuni (4 milioni evra) i koristi pove-}e izvori na obnovliva energija za greewe, ladewe i topla voda. Edna tretina od zgradata e prakti~no pa-sivna, odnosno re~isi sama gi zadovoluva potrebite za energija.“Stanarite }e pla}aat 20% pomali tro{oci otkolku vo klasi~na zgrada”, izjavi sopstvenikot na Agrija, Jano{ Sele{i.Izgradbata na zgradata ~in-ela 10% pove}e za obnov-livite izvori na energija i 10% pove}e za izolacija. Stanovite se prodavaat po cena od 1.250 do 1.450 evra za metar kvadraten. Kemal Lojo od hrvatskoto pretstavni{tvo Danfos, koj e eden od najgolemite svetski proizvoditeli na termostati za radijatori, smeta deka Hrvatska bi moèla mnogu da nau~i od primerot na Polska. Im-eno, i polskata energetska politika se vode{e na na~in so koj dràvata gi subvencionira{e zagubite i so nerealno niska cena na energensite go kupuva{e socijalniot mir. Dràvata, me|utoa, se odlu~i da napravi presvrt preku na-maluvawe na subvenciite,

no istovremeno da vloì vo energetskata efikasnost na zgradite i namaluvawe na tro{ocite, a so toa i energetskata zavisnost od drugi dràvi. Danfos vo Polska od 1995 godina do 2005 godina vleze vo gole-ma programa na energetska obnova i be{e nositel na 70% od proektite.“Vo zgradite koi gi ob-novivme stanarite denes imaat za 30% pomali smetki za greewe i to-pla voda, iako cenata na toplinskata energija vo Polska porasna za 55%.

Hrvatska denes se nao|a pred golem presvrt koga stanuva zbor za energi-jata. Cenite na energensite neminovno rastat i lu|eto nema da moàt da gi pla-}aat smetkite”, predupredi Lojo. Tokmu vakvata kriza e pottik za re{avawe na energetskoto pra{awe. No, dràvata, re~e Lojo, docni i bi trebalo odlu~no da postavi i da donese propisi so koi }e moàt efikasno da reagiraat vo zgradite. Za zelenata gradba moè da se iskoristat i fon-

ZELENATA GRADBA GI NAMALUVA ENERGETSKITE TRO[OCI ZA 20%

1.250-1.450 evra ~ini metar kvadraten vo eko-zgrada

� Izgradbata na zgradata ~inela 10% pove}e za obnovlivite izvori na energija i 10% pove}e za izolacija. Stanovite se prodavaat po cena od 1.250 do 1.450 evra za metar kvadraten

Vo prviot kvartal od ovaa godina prodol-ì blagoto opora-

vuvawe na evropskata ekonomija, dodeka vo Slovenija znaci na oìvuvawe na ekonomska-ta aktivnost s$ u{te ne se zabeleàni, soop{tija od slovene~kata Agencija za makroekonomski ana-lizi i razvoj.Na pazarot na trud ne

se zabeleàni zna~ajni promeni. Brojot na ra-botno aktivni lu|e vo mart ostanal na isto nivo od fevruari, dode-ka brojot na nevrabote-ni lica i ponatamu se dviì na pomalku od 100.000. Slovenija za no-voto evropsko dru{tvo za osiguruvawe na finansis-ka stabilnost na teritori-ja-ta na evrozonata }e

osigura do 2,1 mili-jardi evra garancii za zadolùvawe i 141.481 evra kapital. Ova treba da go potvrdi slovene~kata vlada utre. Liderite na ~lenkite od evrozonata odlu~ija da formiraat mehanizam koj }e osigura finansis-ka pomo{ na ~lenkite vo nevolja vo vrednost od 440 milijardi evra.

Sovetot na Evropska-ta unija soop{ti deka }e go prodolì

mandatot na misijata na Evropskata unija na Ko-sovo - EULEKS do 8 juni 2012 godina.Srpskiot minister za Kosovo, Goran Bogdano-vi}, vo razgovor so ofi-cijalni pretstavnici na EULEKS vo Brisel po-bara misijata da spre~i

sekoj vid nasilstvo i da ja "stavi pod kontro-la Pri{tina”, kako i da vospostavi podobra komunikacija i koordi-nacija so srpskite vlasti.Bogdanovi} na sred-bata napomena deka za kosovskite Srbi i za oficijalen Belgrad ne e prifatliv nikakov plan za integracija na severno

Kosovo.Srpskiot minister so {efot na EULEKS, Iv de Kermabon i so gene-ralniot direktor na Generalniot direktorat za nadvore{na politika i bezbednost, Robert Kuper, razgovara{e za site otvoreni pra{awa me|u Belgrad i misijatai za situacijata na Kosovo.

SLOVENE^KATA EKONOMIJA BAVNO ZAZDRAVUVA

MANDATOT NA EU-MISIJATA NA KOSOVO PRODOL@EN DO JUNI 2012 GODINA

dovite od Evropskata unija, no za toa e neophodno dràvata da ja prilagodi zakonskata regulativa.“Zelenata gradba e seop-fatna. Osven profit taa ima i zna~ajna socijalna komponenta”, izjavi Vlaho Kojakovi}, direktor na TriGranit.Spored edno amerikan-

sko istraùvawe koe pokaàlo kakov sinergetski efekt nosi investiraweto vo javnite ustanovi, vo gradeweto na “zeleni” u~ili{ta, proektot koj na startot ~inel 3% pove}e, na socijalnata zae-dnica & donel 25 pati pogolem povrat. Tro{okot za "ozelenuvawe" za ~etiri

metri kvadratni bil tri dolari, a za{tedata na energijata devet dolari. Eden dolar se za{tedil na pomala emisija na jaglerod dioksid i u{te eden dolar na namaluvawe na otpad-nite vodi. Namaleni se i tro{ocite za le~ewe na razni bolesti, kako {to se alergijata i astmata.

09.06.2010 23BALKAN BIZNIS POLITIKA


SRPSKATA VLADA RE[I DA JA PODDR@I GRADE@NATA INDUSTRIJA

�� Programata e usvoena so cel da se oporavi grade`nata industrija vo Srbija, koja od april minatata godina do april godinava zabeleà pad od 11,3%. Slab

e i interesot na gra|anite za subvencionirani stanbeni krediti

VESNA [email protected]

Vladata na Srbija donese programa za poddr{ka na gra-de`nata industrija vo vrednost od 300

milioni evra, koja }e se realizira vo tekot na edna godina.Srpskiot minister za eko-nomija, Mla|an Dinki}, izjavi deka programata e usvoena so cel da se oporavi grade`nata industrija vo Srbija, koja od april minatata godina do april 2010 godina zabeleà pad od 11,3%. Toj dodade deka grade`ni{tvoto e vo kolaps, visogradbata e blokirana i iako stanovite nikoga{ ne bile poevtini, samo 3.000 gra|ani konkurirale za sub-vencioniranite stanbeni krediti.Vladata na Srbija vo prvite pet meseci od ovaa godina na kompaniite i gradovite im generira{e sredstva vo vred-nost od 814 milioni evra za zgolemuvawe na likvidnosta, investicii i potro{uva~ki krediti na gra|anite. Vo toj period 8.000 kompanii dobile zaem za odrùvawe na likvidnosta.Ministerot za ìvotna sre-dina i prostorno planirawe, Oliver Duli}, re~e deka grade`nata industrija po-minuva niz najteòk period i deka bez odlu~ni i aktivni ulogi dràvata nema da moè da ja podigne grade`nata operativa. Duli} navede deka negovoto ministerstvo seriozno ja sfatilo zada~ata itno da se sprovedat merkite od programata koi gi usvoila vladata i da ja podigne grade`nata industrija.Ovie merki bi trebalo da gi namalat ogromnite za-

OLIVER DULI]MINISTER ZA GRADE@NI[TVO I PROSTORNO PLANIRAWE

“Grade`nata industrija pominuva niz najteòk period. Bez odlu~ni i aktivni ulogi dràvata nema da moè da ja podigne grade`nata operativa”.

�� Programata e usvoena so cel da se oporavi grade`nata industrija vo Srbija, k j b 11 3% S br r u r r u r j r j ,

koja od april minatata godina do april godinava zabeleà pad od 11,3%. Slab koja od april minatata godina do april godinava zabeleà pad od 11,3%. Slab r r u r r u r j r j

Grade`n industri

r

pominuva najteòk

u najteòk period. Bez odlu

j Bez odlu~ni i aktivni

d u aktivni ulogi dràvat da moè ja podig grade`na operativ

OPORAVUVAWE NA GRADE@NI[TVOTO SO 300 MILIONI EVRA

Romanskiot premier, Emil Bok, prezema odgovornost za merki-

te za {tedewe koi pred-viduvaat namaluvawe na platite za 25%, a na pen-ziite i socijalnata pomo{ za 15%. Toj izjavi deka nema da ima zgolemuvawe na danoc-ite i taksite, bidej}i toa bi ja zgolemilo inflaci-jata na 10% i bi pridonelo

za pogolema siroma{tija.Bok naglasi deka na-maluvaweto na platite i penziite e edinst-venoto re{enie za da se ispolni aran`manot so Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Romanija treba da go na-mali buxetskiot deficit od 9% na 6,8%. Opozicionata Socijaldemokratska partija na Senatot i Zakonodavniot

dom predadoa dokument so naslov “Spre~ete go socijalniot genocid” so koj ostro se kritikuvaat vla-dinite merki za {tedewe i baraat da se glasa do-verba na vladata na Emil Bok. Ekonomskite analiti-~ari ocenuvaat deka mer-kite za {tedewe nema da re{at ni{to, osven toa {to dopolnitelno }e osiroma{i narodot.

ROMANSKIOT PREMIER PREZEDE ODGOVORNOST ZA MERKITE ZA [TEDEWE

RUSIJA I TURCIJA POTPI[AA DOGOVORI ZA BEZBEDNOST NA TURISTITE

Deklaracija so koja se garantira bezbednosta na ruskite turisti

vo Turcija i na turskite vo Rusija be{e potpi{ana deneska vo Istanbul, vo prisustvo na premierite na dvete zemji, Vladimir Putin i Rexep Taip Erdogan. Dokumentot e potpi{an od pretstavnici na Rosturizam i na turskoto Minister-stvo za kultura i turizam.

Dvete dràvi sklu~ija i spogodba vo oblasta na li-cenciraweto i kontrolata na nuklearnata bezbednost, potpi{ana od Rostehnad-zor i turskata Agencija za atomska energija. Pre-mierite na dvete dràvi se sretnaa vo Istanbul pred zapo~nuvaweto na Me|unarodnata konferenci-ja za sorabotka i merki za doverba vo Azija, na koja

u~estvuvaat pove}e od 20 dràvi.

lihi na gradeèn materijal i da pottiknat nov sistem na proizvodstvo, smetaat od Stopanskata komora na Srbija.”Morame da se opredelime za radikalno re{enie, za da go pottikneme grade`ni{tvoto i za da go spre~ime grade`niot

kolaps”, izjavi sekretarot na Zdruènieto za grade`na industrija, Goran Rodi}. Toj predupredi deka dokolku ne se sprovedat merkite, u{te 15.000 grade`ni rabotnici }e ostanat bez rabota. Rodi} istakna deka vonred-nite merki se odnesuvaat

prete`no na firmite od vnatre{nosta i lokalnata samouprava. Toj dodade deka e neophodna reafirmacija na stanbenite zadrugi, koi bi moèle da donesat golemi grade`ni raboti.“Treba da se donese zakon za zadrugi, bidej}i toa e eden

od elementite koi treba da go podignat proizvodstvoto vo grade`nata industrija”, re~e Rodi}. Grupacijata za visokogradba i Stopanskata komora na Sr-bija podgotvija niza merki so cel da se spre~i propa|awe na grade`nata industrija i

HEJG BARA EU DA GI PODDR@UVA AMBICIITE NA ZAPADEN BALKAN

Novata britanska vlada vo svojata evropska politika

}e se zalaga za Brisel da prodolì so svojata poddr{ka na ambiciite na zemjite od Zapaden Balkan za vlez vo EU, a ne da se oladuva i da se povlekuva od svoite prethodno promovirani ambicii, ne isklu~uvaj}i ja od toa i Turcija, izja-vi britanskiot minister

za nadvore{ni raboti, Vilijam Hejg.Vo razgovor za Bi-Bi-Si, {efot na britanskata diplomatija objasni deka Velika Britanija }e bara od svoite evropski part-neri i od EU da bidat angaìrani mnogu pou-bedlivo vo me|unarodni-te odnosi i pri re{a-vaweto na kriznite situ-acii, posebno spomenu-vaj}i gi poddr{kata za

novi i poostri sankcii za Iran i negovata nuklearna programa, kako i Balkanot.EU ne smee da dozvoli da ja zagubi doverbata {to lu|eto ja imaat vo nea, samo poradi nejzina-ta sega{na angaìranost so sanirawe na aktuel-nata ekonomska kriza i zatoa {to e zafatena so spasuvaweto na evroto, veli Hejg.

da se so~uvaat rabotnite mesta. Merkite vklu~uvaat fiskalni stimulacii za kom-paniite. Neophodno e da se podmirat dolgovite koi gi imaat javnite kompanii kon kompaniite od grade`niot sektor, da se izmeni Za-konot za javni nabavki, da se donese zakon za lizing na nedvi`nini i da se na-mali personalniot danok na vrabotenite vo grade`nata industrija.

SVET BIZNIS POLITIKA09.06.201024

Ungarskata cen-tralno-desni-~arska vlada na po~etokot od ovaa nedela veti deka }e go odrì svojot buxetski

deficit i deka }e gi namali tro{ocite. Taa gi sledi pre-porakite od ostanatite ~lenki vo EU, zaradi stravuvaweto deka moè da pretrpi kriza vo gr~ki stil.“Ona {to odlu~ivme e deka }e napravime s$ {to e vo na{a mo`nost za da go sled-ime patot za namaluvawe na deficitot”, izjavi Mihail Varga, {ef na kabinetot na premierot Viktor Orban vo Lovasbereni, kade {to se odrùva{e itniot sostanok za ekonomskata situacija vo zemjata.Ungarija se nao|a me|u zemjite vo Isto~na Evropa koi bea izloèni na silen udar od internacionalnata finan-siska kriza. Na krajot od 2008 godina be{e prinudena da pobara 25 milijardi dolari od Me|unarodniot monetaren fond i od Evropskata unija.Ministerot za ekonomija na Ungarija, \er| Matol~i, vo intervju za Si-En-Bi-Si izjavi deka vladata na Ungarija }e se drì do celta za odrùvawe na buxetskiot deficit za ovaa godina na pomalku od 3,8% od BDP, kako {to e dogovoreno so me|unarodnite kreditori i za taa cel }e ja namali potro{uva~kata.Matol~i naglasi deka bux-etskiot deficit na negovata zemja vo maj ve}e dostignal 87% od vkupniot deficit predviden za ovaa godina, no veti deka vladata }e go drì toj minus pod kontrola.“Vo momentov nema potreba od paket-merki za {tedewe, nitu paket za fiskalna stimulacija

DALI DOL@NI^KATA KRIZA MIGRIRA KON DUNAV?!

UNGARIJA OTFRLA SPOREDBA SO GRCIJA �

VASE [email protected]

�� Ungarija gi zatrese globalnite pazari na kapital minatata nedela, so {to se pojavija stravuvawa deka kreditnata kriza migrira kon Dunav, otkako vi

soki vladini pretstavnici otkrija deka prethodnata vlada manipulirala so buxetskite brojki i laèla za sostojbata na ekonomijata

Britanskiot premier, Dejvid Kam-eron, izjavi deka presmetkata na vladata so javniot dolg i

namaluvaweto na buxetskiot deficit }e go po~uvstvuva sekoj koj ìvee vo Velika Britanija vo godinite {to doa|aat, predupreduvaj}i deka krateweto na pregolemata javna potro{uva~ka }e go pogodi celiot britanski na~in na ìveewe.Kameron objasni deka krateweto na vnatre{niot dolg e te{ko re{enie za vladata i toa }e gi opfati platite, penziite i socijalnite dava~ki, no ne i sredstvata {to se izdvojuvaat za dràvnoto zdravstvo i me|unarodnata pomo{. Britanskiot premier ne gi poso~i to~no sektorite od javniot ìvot {to }e bidat zaf-ateni so namaluvaweto, ostavaj}i toa da bide publikuvano pri prezentaci-jata na noviot buxet {to koalicio-nata vlada go najavi za 22 juni, no se o~ekuva od kratewata na sredst-vata nikoj da ne bide po{teden. Toa posebno se odnesuva za sega{nata pre{iroka i glomazna birokratija i za brojnite i nepotrebni izdvoju-vawa od buxetot za javniot sektor. Laburisti~kata opozicija i ponatamu tvrdi deka nagloto kratewe na jav-nata potro{uva~ka }e mu na{teti na ekonomskoto zazdravuvawe.

NAMALUVAWETO NA BUXETSKIOT DOLG ]E GO POGODI SEKOJ BRITANEC

ne e opcija, taka {to novata vlada }e primeni akcionen plan”, izjavi ungarskiot min-ister.“]e se drìme do planot za deficit od 3,8% od BDP za ovaa godina, bidej}i taka be{e dogovoreno so MMF i EU. Planirame da ja namal-ime potro{uva~kata i da gi zgolemime prihodite”, naglasi Matol~i. Od druga strana, Mihail Varga izjavi deka vladata razmisluvala za voveduvawe na ramni personalni danoci na dobivka od 15% do 20%, dodeka drugi vladini pret-stavnici najavija deka e

mo`no voveduvawe na danok za bankite.Ungarija gi zatrese globalnite pazari na kapital minatata nedela, so {to se pojavija stravuvawa deka kreditnata kriza migrira kon Dunav, otkako visoki vladini pret-stavnici otkrija deka prethod-nata vlada manipulirala so buxetskite brojki i laèla za sostojbata na ekonomijata. Komentarite koi se raspros-tranija kako eho na sli~nite izjavi od gr~kite oficijalni pretstavnici ja namalija vrednosta na nacionalnata valuta na Ungarija, forintot, i pridonesoa za evroto da

se najde na najnisko nivo vo poslednite ~etiri godini.Vo ponedelnikot EU i MMF èstoko gi otfrlija {peku-laciite deka Ungarija e vo opasnost da ne moè da go isplati svojot dolg. Oli Ren, komesarot za ekonomski i monetarni pra{awa na EU, gi nare~e ovie {pekulacii “pre-terani”, dodeka izvr{niot direktor na MMF, Dominik [tros- Kan, vo Luksemburg izjavi deka ne postoi “os-nova za strav” vo odnos na ungarskata ekonomija.@an-Klod Junker, premierot na Luksemburg, koj go vode{e sostanokot na ministrite za

finansii od evrozonata, isto taka izjavi deka “voop{to ne gleda problem vo Ungarija” i dodade deka “politi~arite od Ungarija zboruvaat prem-nogu”.Ekonomistite predupreduvaat deka planovite na vladata se premnogu nejasni za da in-spiriraat dolgoro~na doverba kaj investitorite.“Vladata na Ungarija se ~ini deka saka da ja vrati dover-bata vo finansiskite pazari bez prethodno da podgotvi koherenten i odr`liv ekonom-ski plan”, velat ekonomskite analiti~ari.Vo poslednite denovi ungar-

skata vlada e nasekade i itno i alarmira~ki gi povlekuva svoite prethodni izve{tai i izjavi, {to analiti~arite go objasnuvaat kako obid premierot da ja podgotvi doma{nata javnost za mo`ni novi merki za {tedewe, a is-tovremeno celi da ja podobri svojata pregovara~ka pozicija so EU i MMF.Korenite na ungarskata ekonomska kriza moàt da se pronajdat duri vo de-kemvri 2009 godina koga Orban, toga{niot lider na opozicijata, & ukaà na socijalisti~kata vlada na toga{niot premier, Gordon Bajnai, velej}i deka def-icitot od 3,8% od BDP e nerealen i insistiral da bide najmalku 7%. No, po osvojuvaweto na izborite vo april, Orban se najde me|u barawata na me|unarodnite lideri i glasa~ite na koi im vetil “{tit” od “ekonomskata bolka”.Sepak, ekonomistite predu-preduvaat deka ungarskata ekonomija e premnogu ranliva. Vo poslednite nekolku godini, ungarskite potro{uva~i zem-ale zaemi od doma{nite i od stranskite banki za da kupuvaat avtomobili i ku}i. Sega tie se izloèni na isplatuvawe na dolgovite koi se zgolemuvaat zaradi toa {to vrednosta na forintot pa|a vo odnos na evroto i frankot.Spored ekonomskite eksperti, re~isi milion Ungarci ̀ iveat vo doma}instva optovareni so krediti koi se denom-inirani vo stranski valuti. Zaplenuvawata eksplodiraat vo Ungarija, a so toa raste i rizikot od nastanuvawe na ogromen socijalen i ekonom-ski problem koj mu {teti na zazdravuvaweto na ekonomi-jata, bidej}i lu|eto nema da moàt da gi vratat zaemite nazad.

17.03.2010 25

09.06.2010 25SVET BIZNIS POLITIKA

Germanskata kancelar-ka, Angela Merkel, objavi ambiciozen

plan za namaluvawe na federalniot buxet za pove}e od 80 milijardi evra vo idnite ~etiri go-dini, prekinuvaj}i go pove}emese~niot sudir me|u koaliciskite partneri. Najgolemoto kratewe }e vklu~uva namaluvawe na nadomestocite za

nevrabotenite, za gubeweto na rabotata vo javnata slu`ba i restrukturirawe-to na vooruènite sili. Vo nekoi od slu~aite vladata }e ima pravo da posegne i po industriskite profiti.“Ova se seriozni i te{ki vremiwa”, odlu~no iz-javila Merkel, objavuvaj}i gi merkite okolu koi izminative dva dena se usoglasuvaa koaliciskite partneri.

Ministerot za nadvore{ni raboti, Gvido Vestervele, pretsedatel na Slobodnite Demokrati (FDP), pomaliot koaliciski partner, izjavi deka buxetot narednata godina }e se namali za 11,2 milijardi evra i deka namaluvaweto }e prodolì vo narednite godini - 19,1 milijardi vo 2012 godina, 24,7 vo 2013 godina i 26,6 milijardi evra vo 2014 godina.

Ministrite za finan-sii na zemjite-~lenki na evrozonata ja odobrija kandidaturata na Estonija za priem vo blokot na evroto od 1 januari slednata godina.Premierot i minister za finansii na Luksemburg, @an-Klod Junker, koj e pretsedava~ so 16-~lenata evrozona, po sredbata izjavi deka Estonija gi ispolnuva site uslovi od

Mastriht za voveduvawe na evroto kako naciona-lna valuta. Estonija }e stane 17-ta ~lenka na zonata na ev-roto od 1 januari 2011 godina.Se o~ekuva kandidaturata na Estonija za vlez vo evrozonata da bide odo-brena i od liderite na EU na Samitot {to }e se odrì na 17 juni vo Brisel.

MERKEL OBJAVI PLAN ZA NAMALUVAWE NA TRO[OCITE ZA 80 MILIJARDI EVRA

ODOBRENA KANDIDATURATA NA ESTONIJA ZA ^LENSTVO VO EVROZONATA

Ministrite za finansii na zemjite od Evropskata unija na sredbata vo

Luksemburg postignaa soglasnost za voveduvawe na novi sankcii protiv dràvite koi se premnogu zadolèni, so cel da go za{titat Paktot za stabilnost.Spogodbata predviduva mo`nost da bidat vovedeni sankcii kon zadolènite zemji i pred nivniot buxetski deficit da ja nadmine sega{ata granica od 3% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), izjavi pretsedatelot na EU, Herman Van Rompuj. Sankciite, koi s$ u{te ne se definirani, moè da bidat vo-vedeni dokolku nekoja zemja ne gi zema predvid predupreduva-wata na nejzinite partneri okolu nejzinite javni smetki ili dokolku globalnoto nivo na nejziniot dolg raste so golema brzina.Ova e nova ideja na EU - da se sledat ne samo godi{nite defi-citi, tuku akcent vo idnina da se stavi i na sledeweto na op{tiot dolg, koj ne bi trebalo da bide pogolem od 60% od BDP.

Pretsedatelot na upravata na tehnolo{kiot gigant Epl, Stiv Xobs, v~era go pretsta-

vi noviot redizajniran Ajfon, na otvoraweto na godi{nata konfer-encija Apple World Wide Developers vo San Francisko.Noviot ured koj se reklamira pod sloganot “Ova menuva s$. Povtor-no.”, ima za cel da go pro{iri udelot na Epl na visokokonkurent-niot pazar na mobilni telefoni. Noviot Ajfon 4 ima metalno ku}i{te, pogolema rezolucija na displejot, VGA-kamera na prednata strana i HD-kamera na drugata, pojaka baterija, pomalku e zao-blen i za ~etvrtina e potenok od prethodniot model. Xobs izjavi deka redizajnot e najgolemiot is~ekor koj e napraven od izlegu-vaweto na prviot Ajfon. Ajfon 4 doa|a na pazarot vo dva modela. Verzijata so 16 gigabajti iznesuva 199 dolari, a verzi-jata so 32 gigabajti iznesuva 299 dolari. Uredot }e bide pu{ten vo proda`ba vo SAD i ~etiri drugi zemji na 24 juni, a vo juli }e bide dostapen vo u{te 18 zemji.

NOVI SANKCII PRO-TIV ZEMJITE SO SLA-BA BUXETSKA DISCI-PLINA VO EU

EPL GO PRETSTAVI AJFON 4

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

e-mail: [email protected]

PATOT DO USPEHOT09.06.201026

STRASTA POBEDUVALari Pejx i Sergej Brin, osnova~ite na Gugl, uspeaja vo toa da gi in-

spiriraat site vraboteni da “im sluàt” na korisnicite, da prezemaat pogolem rizik, radikalno da gi podobruvaat istraùvawata vo nasoka na {to poinovativni uslugi. Ili kako {to vo edna pri-lika izvr{niot direktor Erik [mid rekol: “Po~uvstvuvav deka Gugl }estane va`na kompanija”, a osnova~ite, pak, smetale deka Gugl }e bide kompanija {to }e postavi novi standardi vo mnogu poliwa. Vedna{ otkako finansierot Majkl Mortiz go opi{a Gugl kako “retka” kom-panija, Auleta go zapra{al, kako investitor vo po~etnata faza i vo Jahu i Gugl, dvata golemi konkurenti, dali koga investiral istiot entuzijazam go po~uvstvuval i za Jahu. Dvoumej}i se toj kone~no re-kol: “Jahu e kompanija so koja dolgo vreme bev blizok i

kon istata ~uvstvuvav golema qubov i lojalnost. No, vo pr-vite 18 meseci otkako se povrzav so Gugl, sfativ deka stanuva zbor za mnogu poinakva kompanija od Jahu. Gugl e izgradena vrz te-melite na Lari i Sergej, odnosno vrz nivnite intelektualni ble-soci, dodeka Jahu e izgradena vrz temelite na Xeri i Dejvid, odnosno vrz nivnite interesi. Toa e mnogu razli~no i istoto sozdava golema bezdna me|u dvete kompanii”. Deficitot na strast e pri~inata poradi koja Xeri Jang i Dejvid Filo ne bea celosno posveteni vrz kompanijata koja {to tie ja sozdadoa.

POTREBNA E FOKUSIRANOSTDokolku ne ja fokusirate strasta istata moè da ve

navede da zastranite. Bil Kam-fel, pretsedatel na kompanijata Intuit i mentor vo Silikonskata dolina, koj {to sekoja nedela po nekolku denovi pominuva vo Gugl, smeta deka klu~ot na uspehot na kompanijata e “fokusiranata strast. Spored nego, [mit e ~ovekot koj {to go donel foku-sot vo kompanijata. Vo intervju so Betsi Moris od For~n, Stiv

LEKCII OD SOFTVERSKIOT GIGANT

DESET RABOTI NA KOI [TO NE NAUÎ GUGL

3

1

[to go pravi Gugl (Google) tolku revolu-cioneren? Ken Auleta, avtor na najno-vata kniga za kompanijata, gi spodeluva svoite sogleduvawa okolu toa zo{to ovaa kompanija e tolku posebna vo svojot uspeh i {to zna~i toa za svetot na mediumite. Za vreme na istraùvawata za svojata kniga ”Gugl: Krajot na svetot kakov {to go znaeme”, na avtorot Ken Auleta mu bil dozvolen {irok uvid vo na~inot na rabota na firmata i nejzinata sekojdnev-na rutina. Ekskluzivno za For~n (Fortune) toj izdvoi deset lekcii {to gi nau~il od patuvaweto niz unikatniot uspeh na Gugl.


8

5

Xobs ponudi interesna i tipi~na za nego, malku isprevrtena perspektiva za fokusot: Lu|eto mislat deka fokusot zna~i da se kaè “da” na rabotata vrz koja {to treba da se fokusirate. No, toa voop{to ne e negovoto zna~ewe. Fokusot vsu{nost zna~i da se kaè “ne” na drugite 100 dobri idei koi {to se okolu vas. Jas sum vsu{nost mnogu gord na mnogu idei {to ne gi real-iziravme, za smetka na odli~no realiziranite idei.

POTREBNA E I VIZIJA.Isto taka bez vizija, duri i najfokusiranata strast e baterija bez ured koj }e

ja iskoristi. Namerite na Pejx i Brin da gi napravat dostapni “site informacii vo svetot” za site korisnici, e toa e vizija. Edni od najuspe{nite ostvareni vizii na kompanijata pokraj veb-prebaruvaweto be{e i toa da gi napravat vidlivi i knigite i vestite. Gugl pokraj toa ni pomogna da go pronajdeme najev-tiniot proizvod, da gi najdeme nasokite za patot do nekoja destinacija, da gi ~uvame i prebaruvame svoite imejl poraki i u{te mnogu korisni raboti. Lari Pejx vo eden govor vo 2005

godina na studentite od Univerzitetot vo Mi~igen

im re~e: “Ne mora da odite vo {kolite. Jas koga bev mlad gi pro~itav re~isi site biznis-knigi {to gi imav na poli-cata i pome|u lekcijata {to gi nau~iv od niv e deka golem del od najgolemite ~uda koi se slu~ile vo svetot na bi-znisot doaa|at od lu|e koi

vsu{nost i ne se vo biznisot”.

TIMSKATA KULTURAE VITALNAMo`nosta vraboteniteda raspredelat 20% od rabot-

noto vreme na proekti po svoj izbor, kaj niv sozdade ~uvstvo na posebna pripadnost i sopstvenost vo kompanijata. So toa kompani-jata sozdade vmreèn menaxment {to funkcionira podednakvo dobro od dnoto kon vrvot i obratno. I vo dvete nasoki se stimuliraat idei.

TRETIRAJTE GI IN@ENERITE KAKO KRALEVIVo najgolem del od kom-paniite vo Silikonskata

dolina, inènerite se ekviva-lent na televiziskite scenaristi, filmskite reìseri, ili avto-rite na knigi. Tie se kreatori. Tie 20% od vremeto {to im go “podaruva” Gugl na inènerite im dava ~uvstvo na sloboda za prezemawe na rizici i se vo mo`nost da ja sledat svojata pasija. Voop{to, ne e slu~ajno toa {to Pejx i Brin golem del od svoeto rabotno vreme go tro{at na sredbi so inènerite. Za najgolem del od tradicio-nalnite tehnolo{ko-mediumski kompanii, inènerite ne se vo tolku centralna pozicija.

TRETIRAJTE GI I VA[ITE KORISNICI KAKO KRALEVIGlavnata pri~ina poradi koja Gugl e sekoga{ na

vrvot na listite na brendovi na koi najmnogu im se veruva e ~uvstvoto koe kompanijata go nudi deka klientot sekoga{ e na prvo mesto. Advertajzingot moè da so~inuva 97% od prihodite na kompanijata, no i pokraj toj fakt korisnicite ne go ~uvstvuvaat toa. Najgolem del od servisite na Gugl se besplatni, i istite se prijatelski nastroeni kon svoite korisnici.

SEKOJA KOMPANIJA E (NE)PRIJATELKako {to Lordot Palm-erston edna{ rekol: Ne

postojat zaedni~ki sojuzni{tva, tuku samo zaedni~ki interes. Medium kakov {to e Interne-tot gi izbri{a granicite me|u kompaniite. Gugl zapo~na kako prebaruva~, no za kratko vreme prerasna vo najgolem prodava~ na onlajn reklami vo svetot, a postojano svojata ponuda ja zgole-muva so novi proizvodi. Vakvata sostojba celosno gi izbri{a granicite me|u kompaniite soz-davaj}i me|u kompaniite dvojno rivalstvo, ednoto na sorabotka,

a drugoto na konkurencija.NE GO IGNORIRAJTE ÔVE^KIOT FAKTORGugl be{e mudar da ja zdobie doverbata na

svoite korisnici, vo krei-raweto na timskata kultura, i vo razmisluvaweto na dolg rok. No, koga po~nuvate od ni{to, pretpostavkata deka starite na~ini na pravewe na ne{tata najverojatno se pogre{ni, moè da ve natera da napravite i nekoi gre{ki. Pejx zgre{i vo pretpostavkata deka Gugl moè vedna{ da gi digitalizira site knigi. Gugl ne bil sekoga{ tolku mudar vo izbegnuvaweto na naru{uvawe na pravata na privatnost, kr{ewe na avtor-ski prava i drugi problemi od praven aspekt.

NI[TO NE E SIGURNODenes, Gugl se ~ini nedostièn. No, pred edna dekada ist be{e slu~ajot i

so AOL. “Nema ni{to vo nivniot model {to gi pravi nedop-irlivi”, izjavi vo edna prilika Klajton Kristensten, profesor na Harvard. Nikoj ne moè da pretpostavi kakov }e bide naredniot Gugl i dali utre }e se rodi nekoja nova kompanija “od garaà” koja }e go promeni svetot. Zatoa sekoga{ vo fioka treba da imame u{te milion idei so koi }e se odbranime od konkurencijata. Iako Gugl vo mo-mentov pravi pari od reklamite na Ju Tjub i operativniot sistem Android, tie, sepak, nemaat izlezeno so izdr`liv biznis-mod-el za ovie dva proizvodi.

@IVOTOT E DOLG, NO VREMETO E KRATKOOvie zborovi mu pripa|aat na Erik [mit, izvr{en

direktor na Gugl. “@ivotot e dolg poradi ~uvstvoto deka imame dolgi se}avawa. Vremeto e mnogu kratko i poradi toa treba da se dviìte mnogu pobrzo. No, te me|u kompaniite sozdavaj}i za mene najva`nata rabota e da znaete deka ìvotot ima na~in da gi izvede rabotite na povr{ina. Zaboravame mnogu brzo na toa kade bil problemot pred tri ili ~etiri godini. Taka {to mojot li~en stav kon ìvotot e deka sekoj problem e nova mo`nost. Toa e pri~inata da se nastapuva hrabro, ako toa {to go pravi Gugl, da se prezemaat rizici, namesto da se zaglavime vo se}avawata”.

6

“Sergej Brin i Lari Pejx, osnova~ite na Gugl” �

7

2

9

10

4

��

09.06.2010 27 MARKETING

In-store (vnatre vo prodavni-cata) televizijata izgleda deka ne pretstavuva te{ka odluka za golemite yverki vo maloproda`niot biznis.

Taa gi pravi nivnite prodavnici poprivle~ni za kompaniite - proiz-voditeli na potro{uva~ki dobra, bidej}i tie moàt da gi reklamiraat svoite proizvodi direktno pred svo-jata target-grupa. In-store televizijata im dozvoluva na detalistite da sozdadat svoja posebna promotivna programa. Taa postojano gi informi-

DAJTE IM DA POGLEDAAT TVZA VREME NA ШOPINGOT

�� In-store televizijata moè da bide efektna reklamna alatka dokolku se koristi pravilno

ra potro{uva~ite, a voedno i gi zabavuva. Investicijata ne e mala, no ponatamu pretstavuva izvor na ogromni reklamni prihodi. Sepak, in-store televizijata sega-zasega dobro funkcionira samo vo nekoi maloproda`ni sinxiri vo nekolku zemji. Amerikanskiot Volmart (Wal-Mart), svetskiot lider vo ovaa oblast, zapo~na so in-store televizija pred deset godini vo partnerstvo so PRN (Premium Retail Networks), firma osnovana vo San Francisko vo sopstvenost na Thomson, francuska firma od oblasta na tehnologijata.

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning www.TSL.mk

TEODOR ALEKSOVTEODOR ALEKSOV Triple S Learning ww www.ww.ww.TSLTSLTSL.mk.mk.mk

Zaprete za mig i pra{ajte se dali go promovirate svo-jot proizvod na vistinskiot

na~in. Ako e prisuten koj i da bilo od ovie sedum opasni indika-tori, moète da bidete prili~no sigurni deka odgovorot e edno

re{itelno - He!

Vrz mojata proda`ba vlijaat isklu~ivo cenite

Klientite ne moàt da gi razlikuvaat moite proizvodi/uslugi od proizvodite/uslug-ite na konkurencijata

Pri kupuvaweto davam po-daroci {to ne se povrzani so mojot proizvod ili so mojata usluga

Nemam edinstven plan za prenesuvawe na svojata poraka na klientite i na site vo oblasta so koja sezanimavam

Pogolemiot del od sovetite za proda`ba gi dobivam od svojot personal za proda-`ba

Klientite koi ve}e dolgo vreme doa|aat kaj mene, velat: "Ne znaev deka go nudite toa”

Nemam baza na podatoci za klientite ili za potencijal-nite klienti

Ako ste vinovni za koj i da bilo od ovie sedum indikatori,

ajde da go izmenime seto toa. Duri i so promenite vo mar-ketingot, pazarite i mediumite, gerila-marketingot ostanuva ed-instven razumen pristap za site marketari. Za pretpriema~ite i za sopstvenicite na pomali firmi, za site kalibri na delovni lu|e, gerilskiot pristap e presuden. Sopstvenicite na pomali firmi {to uspeale i pokraj ograni~eniot buxet i izobilstvoto na konkuren-cija, }e vi re~at deka e presudno da zazemete gerilski stav i da go zadrìte.Eve {to ne e gerila-marketingot: skap, lesen, voobi~aen, rasipni~ki. Ne moè da se najde vo standard-nite u~ebnici, ne go praktikuvaat reklamnite agencii i ne im e poznat na mnozinstvoto od va{ata konkurencija. Bidete blagodarni za toa {to ne e gerila-marketingot. Koga bi bil toa, site delovni lu|e bi bile gerilci, a na{iot pat kon uspehot bi bil asfaltiran, mesto da bide tajna pateka kon krajot na vinoìtoto kade {to se nao|a }up so zlato {to e pogolem od toa {to moète da go zamislite, voop{to.Vo napisot {to go napi{aa za "Harvard biznis rivju", Xon A. Vel{ i Xeri F. Vajt n$ potsetuvaat deka "malata fir-ma ne e mala golema firma”. Pretpriema~ot ne e multinacio-nalen konglomerat, tuku poedi-nec {to nastojuva da zaraboti. Za da preìvee, toj poedinec mora da ima razli~en pogled za

svetot i mora da primeni poin-akvi principi vo svoite obidi otkolku {to pravi pretsedatelot na nekoja golema, pa duri i sredna korporacija.Golemata kompanija moè da in-vestira vo kompletna reklamna kampawa {to ja vodi reklam-na agencija, a taa kompanija ima sredstva da po~ne i vtora kampawa ako ne uspee prvata. Ako e pameten direktorot na kom-panijata, toj ili taa, nema vtorpat da izbere ista reklamna agencija. Toj luksuz ne im e dostapen na pretpriema~ite i tie mora da pogoduvaat od prva. Pretpriema~ite {to se gerilci uspevaat od prva poradi toa {to gi znaat tajnite. A, moète da gi doznaete i vie.Toa ne zna~i deka gerila-market-ingot gi potcenuva tehnikite na golemite korporacii - naprotiv. Dodeka se kreirani reklamnite kampawi za Alberto Kulver, Kvejker outs, Junajted erlajns, Sitikorp, Viza, Sirs i Pilsburi ~esto se koristeni marketin{kite tehniki na golemite korporacii. Pristapeno e kako {to prilega. Me|utoa, bi bilo neodgovorno da im se predlaga istata tehnika na poedine~nite pretpriema~i, a da ne spomenuvam deka toa bi bilo popusto tro{ewe pari. Mesto toa, se pristapuva kon tehnikite na gerila-marketingot, tehniki poradi koi bi bile is-meani na sostanocite vo firmi kako IBM ili Prokter i Gembl.Za golemite kompanii ne e

ni{to da platat pet televiz-iski reklami samo za testi-rawe. Malite kompanii ne bi se osmelile da go napravat toa. Golemite kompanii prvo se svrtuvaat kon televizi jata - zaedno so Internetot toa e najdalekose`niot marketin{ki medium. Malite kompanii obi~no prvo se svrtuvaat kon malite oglasi vo lokalnite vesnici. Golemite kompanii vrabotuvaat skapi sovetnici za da go pro{irat svoeto prisustvo na Internet, a malite kompanii toa go pravat sami. I malite i golemite kompanii imaat za cel da ostvarat profit, no taa cel }e ja ostvaruvaat na dramati~no razli~ni na~ini.Golemite kompanii mora da se oglasuvaat od samiot po~etok i prakti~no nikoga{ da ne presta-nuvaat, dodeka na malite kompanii toa im e potrebno na po~etokot, a potoa samo retko, i toa gerilski oru`ja i po pat na preporaka. Moète li da zamislite {to bi mu se slu~ilo na Budvajzer koga bi se potprele na toa lu|eto da gi prepora~uvaat edni na drugi? Miler bi prodale mnogu pove}e pivo.Koga gerilata bi imala tetovaà, toa bi bilo imeto na krajnata cel.

DALI SE PROMOVIRATE NA VISTINSKI NAÎN?

KAKO DA GI ZABAVUVATE KUPUVAÎTE I DA GO ZGOLEMITE PROFITOT

Taa poseduva najgolema svetska mreà so ekrani vo pove}e od 3.000 prodavnici vo Amerika. Po golem broj obidi i gre{ki izgleda deka investicijata po~na da se isplatuva. Okolu 140 firmi, me|u koi Procter & Gamble i Unilever, najgolemite svetski kompanii za potro{uva~ki dobra, se reklamiraat na ekranite na Volmart. Istraùvawata na konsultantskata ku}a Retail System Research - RSR pokaùvaat deka in-store televizijata pridonese za zgolemuvawe na proda`bata za dva procenta.

UÊTE NOVI RECEPTIDODEKA KUPUVATE

Volmart zapo~na so eden in-store kanal, no sega ima duri {est,

pokrivaj}i artikli kako hrana, elektronika i lekovi, koi se prikaùvaat na ogromni ekrani vo raznite oddeli na prodavnic-ite. Ovie kanali se razlikuvaat od obi~nata televizija, bidej}i kupuva~ite postojano se vo brzawe. Reklama koja trae 30 sekundi e predolga, osven koga lu|eto ~ekaat vo dolgi redici. Reklamen spot od 15 sekundi, koj sodrì edna ili dve poraki, ima najdobar efekt. Permanentno reklamirawe moè da ima lo{ efekt, pa zatoa Vol-mart ja zbogatuva programata so razni zabavni sodrìni, vremen-ska prognoza i soveti za vo kujna. Vo prosek eden kupuva~ posvetuva edna minuta na programata pri edna poseta. Dokolku televizijata e premnogu glasna, Volmart go na-maluva tonot koga prodavnicata e pomalku posetena. Vo Velika Britanija, in-store tele-vizijata na Tesco, tret najgolem maloprodaèn sinxir, se nao|a vo porana faza. Otkako go lansira{e svojot in-store sistem vo part-nerstvo so JCDecaux, francuska marketing-agencija, Tesco ne uspea da privle~e mnogu kompanii koi sakaat da se reklamiraat i re~isi }e se otkaè{e od celiot proekt. No, sepak, vo 2006 godina, taa pobara od Dunnhumby, britanska marketing-kompanija, povtorno da ja lansira Tesco TV vo 100 od svoite supermarketi. Ova pridonese za rast na proda`bata na oddelni proizvodi duri za 25%. Sepak, najgolema perspektiva za ovoj vid marketing izgleda deka ima na pazarite na zemjite vo razvoj. Tamu kupuva~ite se mnogu pogladni za brendirani proizvodi otkolku {to e slu~aj vo razvienite zemji.

Vo noemvri minatata godina PRN izjavi deka sorabotuva so fran-cuskiot Carrefour, vtor najgolem maloprodava~ vo svetot, so {to gi opremuva site negovi hipermarketi vo Brazil so in-store televizija ( otkako gi opremi site prodavnici na Carrefour vo Polska )

IDEALEN KONCEPT ZA GOLEMITE MALOPRODA@NI SINXIRI

Biznis-modelot za in-store televiz-ijata ne e standarden. Toj se razli-kuva od slu~aj do slu~aj. Ponekoga{ marketing-kompanijata (od tipot na PNR ) gi kupuva ekranite, gi prodava reklamnite termini i zadrùva najgolem del od profitot, a del od nego mu pripa|a na maloprodava~ot. Vo drug slu~aj odgovornite vo maloproda`niot sinxir gi kupuvaat ekranite, nao|aat druga firma da ja organizira marketing-programata i go zadrùvaat profitot za sebe. Ovoj tip reklamirawe e soodveten samo za golemite maloproda`ni sinxiri, bidej}i tro{ocite za instalirawe (4.000 dolari po prodavnica) i aùrirawe na sodrìnata se visoki. Isto taka, golemite supermaketi moàt da privle~at i pogolem broj kompanii, bidej}i tie privlekuvaat ogromen broj kupuva~i. Celiot proekt za in-store televizija zavisi od voljata na kompaniite koi treba da se reklamiraat na ovie ekrani. I pokraj toa {to 80% od niv gi obnovuvaat dogovorite so golemite supermarketi, s$ u{te se somnevaat vo idejata. Pol Foks od Procter & Gamble veli deka e prerano da se ocenuva ovoj nov medium. Kompaniite s$ u{te ne se sigurni, veli toj, na koj na~in in-store televizijata }e se vklu~i vo {irokiot marketing-miks. Sepak, site marketing-studii se soglasni deka tri ~etvrtini od site odluki za kupuvawe se napraveni toku pred policite vo samite prodavnici, pa tokmu zatoa in-store televizijata moè da predizvika revolucionerni promeni.

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodràni vo trening-pro-gramite, koi gi koristat i svetskite liderski kom-panii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

12

3

4

5

67

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

09.06.2010 29 BIZNIS SPORT STADIONITE NA SVETSKOTO PRVENSTVO

Ako se sudi spored stadionite, toga{ Ju`na Afrika e naj-razvienata zemja {to nekoga{ orga-

nizirala svetsko prvenstvo vo fudbal. Vo infrastrukturata na fudbalskite “hramovi”, izgradeni za potrebite na 19-ot po red planetaren {am-pionat, napraven e vistinski ~ekor napred. Fudbalskite areni na svetskoto prvenstvo se preubavi, super moderni, funkcionalni, rasko{ni i se locirani vo urbanata

RASKOШNI FUDBALSKI HRAMOVI

ROJAL BAFOKENG8

MOMBELA5 76

Mombela e tipi~en angliski stadion, koj pokraj fudbal-

skite, gi opsluùva i standardite za ragbi-nat-prevarite. Vo neposredna blizina na centarot na

FRI STEJT2

Arenata Elis Park vo Johanesburg e izgradena

vo dale~nata 1928 godina za potrebite na lokalniot ragbi-klub. Toga{ bile potro{eni pet iljadi funti za izgradba, dodeka za re-

novirawe Ju`noafrikancite potro{ija okolu 40 milioni evra. Na ovoj legendaren stadion }e se odigraat vku-pno pet me~evi od prvata runda i po dva od polufi-naleto i finaleto.

Fri Stejt e novoto ime na Vodakom Park

izgraden vo 1997 godina vo gradot Bloemfontejn. I ovoj stadion e originalno izgraden za natprevarite vo ragbi, koi se mnogu

popularni vo Ju`na Af-rika. So renoviraweto, prvobitniot kapacitet od 36 iljadi sedi{ta e zgole-men na 48 iljadi. Cenata na redizajnot iznesuva 35 milioni evra.

LOTUS VERSFELD4

1

Svoeto ime stadionot vo Kejp Taun go dobi po

staroto fudbalsko igrali{te {to be{e sru{eno za da se ostavi prostor za noviot “ubavec”, koj po svetskoto prvenstvo }e stane cen-tralen stadion na pove-

SOKER SITI 10

Johanesburg Pretorija

Kejp Taun

ELIS PARK Bloemfontejn

Nelspruit Durban

Johanesburg

MOZES MABIDA

3

GRIN POINT

Rustenburg9

Ovoj stadion svoeto ime go dobi po Robert Oven

Lotus Versfeld, osnova~ot na organiziraniot sport vo Pretorija. No, stadionot zavr{en pred dve godini, ve-}e be{e isproban na nekolku

SR\AN IVANOVI][email protected] �� Vo desette stadioni

ju`noafrikanskata vlada investira{e tri milijardi evra. Toa se izvonred-ni fudbalski kapaciteti, no ona {to go zagriùva svetot e visokata stapka na kriminal vo Ju`na Afrika

sredina na gradovite kade {to se izgradeni ili kom-pletno renovirani, so {to zna~itelno se olesnuva trans-portot na naviva~ite koi letovo vo Ju`na Afrika }e gi ima vo ogromen broj.Iako rabotata }e ja zavr{ea i so osum, ju`noafrikanskata vlast se re{i Mundijalot da se odigra na deset stadioni, so cel da se rastovari raspore-dot, no i da se investira vo pove}e gradovi i regioni. Vkupnata suma potro{ena za izgradbata i renoviraweto na stadionite iznesuva tri milijardi evra, pari koi {to bea izdvoeni od federalniot

voeto ime stadionot vo }emilionskata metropola. Grin Point ima kapacitet od 46 iljadi sedi{ta, dodeka vo negovata izgrad-ba bea investirani 600 milioni evra, so {to e ubedlivo najskapiot sta-dion na SP.

voj stadion svoeto ime b R b O

buxet na zemjata. Dopolnitelni 4,6 milijardi se investirani vo ostanatata infrastruk-tura, kako izgradba na novi pati{ta, pomo{ni aerodromi i luksuzni hotelski resorti, neophodni za do~ekot na 32 reprezentacii - u~esnici na

svetskoto prvenstvo.Stadionite se vo red, no ona {to e problemati~no kaj organizatorot e visokata stapka na kriminal {to ve}e so godini e rak-ra-na na ju`noafrikanskoto op{testvo.

renata Elis Park vo J b

novirawe Ju`noafrikancitej k 40

ur

ri Stejt e novoto ime k k

popularni vo Ju`na Af-k

golemi fudbalski natpre-vari. Organizatorite ovaa kompletno nova i moderna gradba gi ~ine{e 150 milio-ni evra, a brzinata so koja {to be{e izgradena e golem plus za Ju`na Afrika.

ombela e tipi~enangliski stadion

Nelspruit, ovoj sportski kompleks e izgraden so ka-pacitet od 43 iljadi sedi{ta. Lokalnata samouprava na Nelspruit dobi 140 mi-lioni evra za izgradba na stadionot.

Imenu v a n s p o r e d nekoga{niot gene-ralen sekretar na

komunisti~kata partija na Ju`na Afrika, Mozes Mabida, ovoj stadion e vistinski trejd mark na

m e n u v a n s p o r e d k

metropolata Durban. 450 milioni evra bea potrebni za da se zavr{i impozantnoto zdanie so kapacitet od 70 iljadi stol~iwa. Mozes Ma-bida }e bide doma}in na eden polufinalen natprevar.

Port ElizabetNELSON MANDELA

êsta na svojot gradski stadion da stoi imeto na Nelson Mandela,

prviot pretsedatel na Ju`na Afrika po ukinuvaweto na Aparthejdot, ja imaat gra|anite na Port Elizabet.

esta na svojot gradski 270 milioni evra i kapa-citet za 48 iljadi gleda~i se dovolni za goleminata na porane{niot ju`noafrikanski voda~. Na ovoj stadion }e se odigraat sedum me~evi, me|u koi i duelot za treto mesto.

PETER MOKABE

U{te eden stadion so ime na revolucioner. Peter Mokabe, po-

ra-ne{niot mladinski voda~ na revolucioner-nata ANC partija, e imeto na gradskiot stadion vo

Polokvane

{te eden stadion so Polokvane, gradot {to porano be{e poznat kako Pitersburg. 150 milioni se potro{eni vo izgradbata na stadionot, ~ij kapa-citet iznesuva 46 iljadi sedi{ta.

Rojal Bafokeng Sport Palas e kompletnoto ime na sportskiot

kompleks vo Rustenburg, izgraden vo 1999 godina kako doma{en teren na lokalnata ragbi-ekipa.

Renoviraweto na stadionot e zavr{eno minatata godina, a be{e del i od {ampionskiot kup na konfederacii. Ka-pacitetot na Rojal Bafokeng e 44 iljadi stol~iwa za naviva~ite.

Ot v o r a w e t o n a Mundijalot, kako i finalniot duel,

}e bide odràn na Soker Siti, ultra moderniot sta-dion vo Johanesburg. 440 milioni evra vredniot

“hram” moè da sobere 91 iljadi gleda~i. Edinstvena maana mu e {to e lociran vo “srceto” na zloglasnoto siroma{no geto Soveto, kade {to stapkata na kriminal e ogromna.

LIFESTYLE09.06.20103030

SILVANA [email protected]

OSVETLUVAWE NA MANASTIROT NA TO[E PROESKI

ÛDOTO NAD PREOBRA@ENIE

Neboto se oglasi na zav~era{noto osvetluvawe na manastirot "Sv. Preobraènie"

vo Kru{evo... Samo onie koi bile odbrani ja imaa ~esta da go vidat ~udoto nad Preobraènie koe se slu~i po osvetluvaweto. Simnuvaj}i se kon patot nakaj gradot se oglasija nekolku prisutni koi so voodu{evuvawe i neveru-vawe izvikuvaa: "Gledajte, gledajte gore, ova ne e za veruvawe! Ne e mo`no!". Koga poglednavme vo neboto mornici i solzi vedna{ im potekoa na site. A, tamu gore, krst! Krst nad manas-tirot formiran od oblac-ite na neboto. Za moment na nikoj ne mu be{e jasno {to se slu~uva i mislea deka se raboti za del od osvetluvaweto na mana-stirot, no koga krstot ja promeni formata i premi-na vo bukvata T, toga{ site zamrea i vo nekoja bolna ti{ina go gledaa fenomenot na neboto. Okolu desetina du{i ja imaa taa ~est da go vidat ova, a koga razbraa onie koi bea vo blizina vedna{ dotr~aa da vidat i da sli-kaat, no krstot i bukvata T ve}e gi nema{e... Dali toa be{e nekoj znak za tie koi go vidoa toa, nema da doznaeme, no me|u malkumi-nata sre}nici koi go vidoa toa be{e i na{ata ekipa, a silnite ~uvstva n$ vodat i dva dena po spektak-lot na neboto....Vo edno sme sigurni - To{e be{e so nas taa ve~er, a }e prodolì da bide sekoga{.

SONOT NA TO[EREALNOST

“Ova e crkvata za koja ne se sramam da kaàm deka sum rabotel fizi~ka rabota i moàm edinstveno da se gordeam so toa. Tuka nema slava, nema popular-nost.... Ovde mi e mirot i znam deka posle s$, }e zavr{am tuka”, kaùva{e To{e za svojot manastir "Sv. Preobraènie". Ce-liot ìvot To{e, negovata familija i humanite lu|e davaa s$ {to moàt za da go izgradat toj manastir. Negova najgolema èlba

�� Poleka se ostvaruvaat site èlbi koi To{e ni gi ostavi kako amanet. Nedovr{enata rabota ja zavr{uvaat negov-ite oboàvateli i instituci-ite koi sekoga{ }e go ~uvaat spomenot za To{e kako ne{to najsveto i najmilo vo nivnite srca. EVN go osvetli manastirot "Sv. Preobraènie", a rabotata ne zapira tuka: naskoro }e se izgradi 33-metarskiot krst i pri kraj se rabotite so konakot i spomen-ku}ata

300.000 evra e investicijata na EVN

za osvetluvaweto na manastirot

be{e da se donese struja, da se napravi patot i da se zavr{i negovata izgradba. U{te edna negova èlba se ispolni vo pone-delnikot (7 juni). Crkvata go dobi svoeto osvetluvawe i so toa se ozna~i krajot na rabotite za osvetlu-vawe na svetiot hram. Osvetluvaweto na manas-tirot be{e podarok od EVN Makedonija, koi doniraa 300.000 evra za koi rekoa: “Podarivme svetlina, kako {to toj im podaruva{e na site...”. Dalekuvodot e izgraden za 5 nedeli i e dolg 7,6 kilometri, a EVN i vladata }e u~estvuvaat i vo osvetluvaweto na patot do Vr{nik. Na osvetlu-vaweto prisustvuvaa mnogu oboàvateli na To{e koi dojdoa od cela Makedonija, a osven pretsedatelot na upravniot odbor na EVN, Ginter Ofner, koj kaà deka im pretstavuva golemo zadovolstvo {to imaat pridones i se del od pomagaweto za ispol-nuvawe na sonot na To{e, prisustvuvaa i premierot Nikola Gruevski, minister-kata za kultura, Eliza-beta Kam~evska-Milevska i golem broj politi~ari.

KOJ GO POMAGA "SV. PREOBRA@ENIE"?

Bratu~edot na To{e, Andrej Nikoloski, koj e pretseda-tel na fondacijata “To{e Proeski” upati blagodar-nost na site koi dosega pomagale vo izgradbata na manastirot: “Da be{e ovde To{e, ne }e ima{e posre}en ~ovek od nego”.Pred negovata smrt sa-miot finansira{e kolku {to moè{e za negovata izgradba, a ~esto znae{e javno da pobara pomo{ od visokite organi za da go napravat patot i da go osvetlat manastirot za da moè da se olesni rabota-ta. Negovata èlba ostana kako negov amanet i celiot Balkan se priklu~i vo pomagaweto. Donacijata na EVN od 300.000 evra be{e za osvetluvaweto, a tuka ne vlegoa i parite koi bea sobrani na humanitarniot koncert koj se odrà na 25-ti januari (rodendenot na To{e) so mototo: “So humanost do svetlinata”. Tie pari se prenaso~eni za izgradbata na 33-metarskiot krst ~ii temeli

bea postaveni neodamna. No, vo ovie neceli tri godini od smrtta na To{e vo manastriot ne doniraat samo vladata i instituci-ite. Tuka vleguvaat lu|eto

od celiot Balkan koi osven na ìro-smetkata na ma-nastirot, koga go posetu-vaat Kru{evo neizbe`no ostavaat kolku {to moàt. Site tie mali i skromni

Ginter Ofner - Podarivme svetlina, kako {to toj im � podaruva{e na site

Sv. Preobraènie blesna vo siot svoj sjaj i ubavina �

To{e n$ gleda{e od neboto � i ni dadе znak

donacii koi ne se samo vo pari (donacii za konakot i manastirot: }ebiwa, kreveti, aparati za doma}instvo, ikoni, bakar, gradeèn materijal i {to u{te ne) zna~ea mnogu i pomagaat vo kompletiraweto na manastirot. Slaven Ristes-ki, zetot na To{e, vo vrska so donaciite koi se naprave-ni vo manastirot ne saka{e da dava konkretni imiwa na donatorite, bidej}i golem del od niv ne sakaat da bidat eksponirani vo javnosta,bide-j}i goleminata na lu|eto ne e potrebna da se iskaùva javno, a i èlbata na tatko

mu na To{e, Nikola, e seto toa da ostane vo diskre-cija spored starite dobri hristijanski obi~ai. No, ona {to moè{e da ni go kaè e deka imale okolu desetina donatori koi dale po okolu 10.000 evra, a isto taka ima i mnogu koi dale materijalna i fizi~ka pomo{. Istakna deka sekojdnevno im pristignu-vaat donacii i sekoja nova pomo{ e dobredojdena.

SLEDUVA I OSVETUVAWETO

[to se odnesuva na kona-kot, vo tek e zavr{nata faza od negovoto komple-tirawe. Sobite za prestoj se privr{uvaat i poleka se opremuvaat, vo kujnata e potrebno samo da po~ne da se gotvi, a nadvore{niot del e re~isi pri kraj. Ve-}e za naesen se najavuva oficijalnoto pu{tawe vo upotreba na konakot za gostite. Nadvore{niot del od manastirot e gotov, pok-rivot se pravi, a }e po~ne da se raboti na vnatre{niot del, freskite, ikonite... Vratite se gotovi i se izrezbani od orevovo drvo. Koga seto ova }e bide gotovo, manastirot kone~no }e go dobie i svoeto os-vetuvawe.Odej}i po patot, nekade vo no}ta naidovme na iluzija. To{e ni dojde pak ko magija, neboto za moment ni go vrati, nema {to ne bi napravile za da go vidime, solzi pravat zlaten prsten...

09.06.2010 31SPORT

SPORTSPORTN

aporniot kraj na klupskata sezona i u{te ponaporniot podgotvitelen period vo pres-ret na Svetsko-

to prvenstvo vo Ju`na Afrika e pri~ina za brojni povredi me|u fudbalerite i “egzodusot” na zna~itelen broj golemi yvezdi na internacionalniot fudbal.Mundijalot }e ostane bez Dejvid Bekam, Mihael Balak, Rio Ferdinand, a neizvesen e i nastapot na Didie Drogba, na ~ija povreda doktorite rabotat denono}no.Nova yvezda vo krugot na povredenite e holandskiot reprezentativec Arjen Roben, koj na posledniot prijatelski natprevar se zdobi so nezgod-na povreda. Zasega prognozite vo vrska so patuvaweto na Roben za Ju`na Afrika se 50-50, bidej}i i pokraj nego-vata posvetenost za nadminu-vawe na povredata, vremeto do startot na prvenstvoto e premnogu kratko.“Siguren sum deka }e patuvam za Ju`na Afrika i }e bidam del od sostavot. Ne znam dali }e patuvam zaedno so momcite od selekcijata ili }e mora ne{to podocna da im se priklu~am. Istata povreda ja imav i vo 2008-ta godina

i toga{ uspeav mnogu brzo da se vratam na terenot. Po prviot individualen trening se vide deka situacijata ne e premnogu seriozna”, izjavi Roben za holandskite mediu-mi, vo koi vladee vistinska panika, otkako po prili~no silniot favoritski status na selekcijata, po ovaa pov-reda zna~itelno e naru{ena doverbata vo mo`nostite na nacionalniot tim.Paralelno so izvestuvaweto za povredenite fudbaleri, zapo~na i mnogu silna debata vo koja se otvora pra{aweto okolu preforsiranosta na fudbalerite, koi po napornata sezona odrabotena vo svoite ekipi gi o~ekuva Svetsko

prvenstvo. Interesno vidu-vawe po ova pra{awe ima trenerot na makedonskiot rakometen {ampion, Lino ̂ er-var, koj favoritite gi gleda niz prizmata na stepenot na relaksiranost na fudbalerite i nivnoto brzo osveùvawe od napornata sezona.“Glavno pra{awe e kako vo tolku kratok rok da se

postigne potrebnata forma i kondicija. Vidovme razli~ni na~ini na podgotovki, nekoi odbraa more, drugi planini, treti sonce. Vo sekoj slu~aj, site mora vo kratok period da ja postavat optimalnata forma”, smeta êrvar.Bez razlika na toa koi od pov-redenite fudbaleri }e izlezat vo Ju`na Afrika, zaklu~okot e i pove}e od jasen i odi vo pravec deka sezonata i brojot na natprevaruvawata treba da se ograni~at na pomal period, kako i da se namali brojot na natprevarite.

SVETSKO PRVENSTVO

Lionel Mesi i Vejn Runi se fudbalerite {to ja obeleàa poslednata

klupska sezona. I dvaj-cata odigraa atomski fudbal, a sega se pred-vodnici na svoite fud-balski selekcii od koi se o~ekuva najmalku plasman vo finaleto. Argentincite i Angli~anite vo svoite molitvi gi spomenu-vaat nivnite imiwa, a soigra~ite od nacional-nite imiwa ja podredu-vaat svojata igra~ka taktika na nivniot ekstra

talent.No, ako se veruva na dve izjavi, dvete mega yvezdi se najmalku posakuvanite cimeri me|u soigra~ite. Zo{to? Bidej}i Mesi ‘r~i

premnogu glasno, a Runi e hiperaktiven kako dete. Ova e zaklu~ok od izja-vite na nivnite cimeri vo hotelskite sobi, Huan Sebastijan Veron i Rio Ferdinand.“Lionel e mnogu dobar cimer. Edinstven problem e {to toj mnogu ‘r~i. Za sre}a toa se re{ava so ap~iwa”, veli vete-ranot Veron, za kogo svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika e posledno vo reprezen-tativnata kariera.Makite na Rio Ferdi-nand, se ~ini, s$ u{te pogolemi, bidej}i Runi ednostavno nemal sopira~ka vo èlbata

da se spravi so dosa-data vo momentite na redovniot karantin.“Vejn e najlo{iot moèn cimer. Toj e prav ko{mar. ôvekot spie so

zapalen fen na glavata. So nego vo ista soba e nevozmo`no da se zaspie. Osven toa, toj ìvee kako navien, nikoga{ ne zasta-nuva. Me bude{e sred no} za da odigrame eden natprevar na Plejstej{n. So nego se ~uvst-vuvam kako so dete”, izjavi Rio Ferdinand na kogo povredata ne mu dozvoli da bide povtorno vo soba so klupski-ot drugar Runi.Tabloidite zapo~naa da se interesiraat za toa koj angliski reprezenta-

tivec }e bide na mestoto na Ferdinand i }e ja deli sobata so Runi, a spored nekoi {pekulacii, navodno, nitu eden ~len na angliskata selekcija ne posakuva da mu bide cimer na napa|a~ot.No, ovoj animozitet kon dvajcata fudbaleri e ograni~en samo na vreme-to minato vo hotelskite odai, bidej}i i Veron i Ferdinand istaknu-vaat deka Mesi i Runi se omileni li~nosti vo svoite reprezentacii, na terenot, no i nadvor od nego, za vreme na

zaedni~kite druèwa.

NAJNEPOSAKUVANI CIMERI!

ROBEN E NOVA @RTVA NA NAPORNATA SEZONA

POVREDENI ASOVI

Mesi i Runi se omileni me|u repr-ezentativcite kako soigra~i i pri-jateli, no nikoj ne gi saka za cimeri

Veteranot Pol Skols, fudbaler na Man~ester Junajted, istakna

deka bi & se priklu~il na angliskata selekcija na Svetskoto prven-stvo vo Ju`na Afrika, dokolku pokanata od selektorot Fabio Kapelo pristignela porano.Minatiot mesec Kapelo go povika Skols da se vrati vo nacionalniot tim po pauza od {est godini, no vozrasniot fudbaler ja odbi ponudata ostanuvaj}i na stavot deka ve}e e premnogu star za da gi brani boite na dràvniot dres.“Za mene toa be{e golema rabota, no, za àl, nemav premnogu vreme za dobro da razmislam i toga{ be{e najednostavno da ja odbijam ponu-data na selektorot. Da me pra{a{e porano, siguren sum deka }e go prifatev predlogot”, izjavi Skols, koj za Anglija ima odigrano 66 sredbi.

Vo sli~na situacija be{e i defanzivecot na Liverpul, Xejmi Karager, koj iako pred tri godini se prosti od reprezentativnite nastapi, po razgovorot so Kapelo se vrati vo sostavot.“Nekoi fudbaleri, bukvalno, ginea vo kvalifikaciite, dodeka jas ve}e dolgo vreme sum nadvor od celata prikazna. Poentata e vo toa {to ne sakav vo o~i na Svetskoto prvenstvo da mu zemam mesto na nekoj igra~ koj prethodno pomognal za reprezentacijata da se plasira vo Ju`na Afrika”, dodava Skols, koj vo karierata bil del od dve svetski prvenstva.Selektorot na “gor-diot albion”, Fabio Kapelo, ima golem broj problemi so povredite i otkaùvawata na reprezentativcite, no i pokraj toa, Anglija e vo redot na najgolemite favoriti za osvoju-vawe na {ampionskiot pehar.

ANGLISKA REPREZENTACIJA“DA ME POBARA[E PORANO”

SR\AN IVANOVI][email protected]

Pol Skols e re{itelen vo svojata reprezentativna penzija

Istata pov-reda ja imav i vo 2008-ta godina i toga{ uspeav mnogu brzo da se vratam na terenot. Po prviot indi-vidualen tren-ing se vide deka situacija-ta ne e prem-nogu seriozna

vo tolku kratok rok da se vo Ju`na Afrika, zaklu~okot e i pove}e od jasen i odi vopravec deka sezonata i brojot na natprevaruvawata treba dase ograni~at na pomal period,kako i da se namali brojot na natprevarite.

nikoga{ ne zastabude{e sred

a odigrameprevar na

{n. So ~uvst-ako so javi Rio nd na redataozvoli da torno vo klupski-r Runi.ite a da seraat za toa ski reprezenta-

zaedni~kitedruèwa.Sebastijan Veron

Ferdinand.“Lionel e mnogu cimer. Edinstven e {to toj mnogu sre}a toa se rap~iwa”, veli ranot Veron, zsvetskoto prvevo Ju`na Afriposledno vo rtativnata kariMakite na Rionand, se ~ini,pogolemi, bideRuni ednostavnsopira~ka vo `

Arjen Roben e u{te edna povredena yvezda

“ ‘Rka~ot” i “hiperaktivniot” najneposakuvanite cimeri me|u reprezentativcite na Argentina i Anglija“ ‘Rka~ot” i “hiperaktivniot” najneposakuvanite cimeri me|u reprezentativcite na Argentina i Anglija

BR.57_kapital_sreda 09 juni 2010

Documents

Transcript of BR.57_kapital_sreda 09 juni 2010