AFERA DREYFUS

(1894-1906)

SOCIOKULTURNI IN

ZGODOVINSKI ORIS

1. PREDAVANJE: UVOD V AFERO

DREYFUS

( U P F H Š , T A J A K R A M B E R G E R )

2 0 0 7 / 2 0 0 8

I. Pomen afere Dreyfus (1894-1906)

• Afera Dreyfus se začne s konstruirano (antisemitsko) obtožbo judovskega

častnika Alfreda Dreyfusa za veleizdajo (pruski ambasadi v Parizu naj bi

posredoval francoske vojaške skrivnosti) in po 12 letih družbenih spopadov

konča z oprostitvijo in reintegracijo Dreyfusa v francosko vojsko

• V retrospektivi se afera Dreyfus razkrije kot ključni dogodek, ki anticipira številna

dogajanja v 20. stoletju (H. Arendt)

AFERA RAZGALI:

1. Globinska nasprotja in delitve v francoski družbi

2. Močno prežetost francoskega (in evropskega) državljanskega tkiva z

antisemitizmom

3. Krizo (nereflektiranost/nezmotljivost in tradicionalistično togost) francoske

vojske

4. Naraščajočo in osrednjo moč medijev, da oblikujejo in vsilijo družbene

reprezentacije

• 1789–1792: francoska revolucija French Revolution

• 1792–1804: francoska prva republika French First Republic

• 1804–1814/1815: francosko prvo cesarstvo pod Napoleonom I., First French Empire under Napoleon I

• 1814/1815–1830: pod burbonsko restavracijo: pod Ludvikom XVIII. in pod Karlom X. Bourbon Restoration under Louis XVIII and Charles X (1814/1815–1830)

• 1830–1848: julijska monarhija pod Ludvikom Filipom Orleanskim July Monarchy under Louis Philippe d'Orléans

• 1848–1852: druga republika Second Republic

• 1852–1870: drugo cesarstvo pod Napoleonom III. Second Empire under Napoleon III

• 1870–1940: tretja republika

• 1873–1890: dolgo obdobje depresije oz. krize Long Depression

• 1890–1914: Belle Époque

(Tretja republika traja 70 let: med 1870 in 1940, ko jo zamenja Vichyjevska Francija.)

II.A. Dolgo 19. stoletje v Franciji

• Republikanska parlamentarna

demokracija republican

parliamentary democracy; na

oblasti je republikanska,

nacionalistična levica

(konservativna republika,

zatrtje pariške komune 1871).

• September 1870: ustanovitev

ob padcu Napoleona III. v času

francosko-pruske vojne. Poraz

pri Sedanu (Bismarckov triumf)

– zelo občutljiva točka fr.

zgodovine, ki ji sledi pruska

okupacija Alzacije in Lorene (in

visoka vojna odškodnina za Fr.).

II.B. Francoska Tretja republika

• 1871: pariška komuna

• V zadnji tretjini 19. stoletja: začetki

obveščevalne službe (Service de

statistique), zlasti zaradi vohunjenja za

pruskimi načrti.

• Reforme JulesaFerryja: patriotsko-

nacionalistična obnova države,

vcepljanje republikanskih, a tudi vojaških

vrednot, šolske reforme sicer uvedejo

laicizem (ločijo cerkev od države), vendar

obenem implementirajo francoski

nacionalizem, revanšizem (učbeniki, ki

retro-projicirajo “zlato dobo”, so polni

nacionalnih simbolov ipd.).

• Kolonializem tretje republike: zasedba

Tunisa in severne Indokine.

II.B. Francoska Tretja republika

II.B. Francoska Tretja republika

• Sprva vlada leva usmerjenost

• Sredi 80. let: postopen desni prevzem:

– Vojska (okrepitev)

– Boulangeristi (“bulanžeristi”-

mobilizacija konservativne-

monarhistične desnice) --- zametek

Parti nationaliste

• 90-leta : močna okrepitev desnice

– 1898: Action francaise (od 1908

imajo svoj časopis Camelots du roi)

• 1892: panamski škandal (korupcija,

špekulacije francoskih investitorjev)

• 1905: ločitev cerkve od države

III. Antisemitizem na pohodu

Zelo vplivni desničarski, nacionalistični, antisemitski pisatelji:

• Édouard Drumont (1844-1917) – 1886: La France Juive – velika uspešnica (antisemitska

naracija)

• Maurice Barres (1862-1923)

• Charles Maurras (1868-1952)

Močna antisemitska propaganda, ki širi agresivne instrumentalne simbole izključevanja (ne spoznavnih idej in pozicij). Ti simboli, temelječi na binarnih opozicijah, ponavljanju predsodkov, da se ti nabijejo z afektivnimi silami) so osnova za akcije: pregon, linč itn.

Vsem trem skupne (percepcije): – Ogroženosti domovine in naroda s strani levice in tujcev

(braniti narodno dediščino pred “tujki”), za restavracijo “Starega režima” (režima izpred l. 1789)

– Spodkopavanje nacije s strani Judov (“uničevalski paraziti”), žensk, kapitala, prostozidarjev (fr. revolucija; levica)

– Sveta zapoved nacije in francoskega rodu, zoper demokracijo

– Notranji sovražniki: individualisti, Judi ...

– Zunanji sovražniki: Nemci

IV. Afera Dreyfus in njen potek

= 1. moderni rasni antisemitizem

• Prej je antisemitizem večinoma “temeljil” (seveda gre za predsodke in ne za utemeljenost) na religiozni osnovi, verskih predsodkih, v drugi polovici 19. stoletja pa dobi psevdo-znanstveno podlago (biološko, organsko, fizično-antropološko)

• Tretja republika: – Manj ksenofobije

– Več virulentnega antisemitizma

• 1835: grof Arthur de Gobineau (1816-1882) napiše psevdo-znanstveno rasistično delo Essai sur l’inégalité des races (1856). V tem delu se napaja tudi Drumont, ki obenem vodi antisemitski časopis La Libre parole

Alfred Dreyfus

(1859-1935)

Levo: pred degradacijo

Desno: po degradaciji (5. 1. 1895)

Zgoraj: odtrgani našitki in epulete

Doma iz alzaške judovske družine iz Mulhousa (leta 1872 družina optira za

francosko državljanstvo in se preseli v Pariz

1871 pruska aneksija Alzacije in Lorene

Konča politehnično šolo in se odloči,da postane artilerijski (topniški) oficir

1878: se poroči z Lucie Hadamard (imata 2 otroka)

1893: pridruži se (kot eden prvih Judov) glavnemu vojaškemu štabu

francoske vojske pri vojnem ministrstvu

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

1. Kronologija Dreyfusove afere (1)

• 1894: snažilka (Marie-Bastian), ki v okviru francoske kontra-obveščevalne službe na nemški ambasadi zbira papirčke iz koša in jih lepi skupaj, najde sporen dokument, t. i. “bordereau” (seznam državnih skrivnosti)

• 1894 (15. oktobra): Alfred Dreyfus je aretiran za veleizdajo in poslan v zapor Cherche-Midi (na kraju nekdanje stavbe EHESS na Bd. Raspail)

• 1894 (19. decembra): 1. sodni proces pred vojaškim sodiščem v Rennesu; Dreyfus obsojen na degradacijo (se zgodi 5. januarja 1895) in poslan na Ile-du-Diable (Hudičev otok) v francoski Gvajani

• 12. (oz. 17.) marca 1895: se izkrca na Hudičevem otoku (tu je zaprt do leta 1899)

• 1896 (21. januar): polkovnik Georges Picquart postane vodja vojne informacijske/obveščevalne službe. Julija odkrije dokument (“petit bleu”), ki ne dopušča nobenega dvoma (grafologija), da je dejanski krivec za celotno afero in izdajalec major Walsin-Esterhazy (desno)

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

1. Kronologija Dreyfusove afere (2)

• Afera izbruhne v najširši javnosti leta 1898 (z javnim nastopom Émila Zolaja na strani Dreyfusa)

• 1899 (30. junij): 2. sodni proces pred vojaškim sodiščem v Rennesu. A tu je znova obsojen za “veleizdajo”, tokrat z “olajševalnimi okoliščinami” (10 mesecev zapora). Vendar je čez 10 dni pomiloščen (z ukazom predsednika republike Loubeta) in 12. julija kasacijsko sodišče prekliče svojo obtožbo.

• Ponovno je integriran v vojsko, kmalu pa odlikovan še z legijo časti.

• Številni ljudje se borijo za revizijo procesa (med njimi Jean Jaures). Revizijo dosežejo leta 1903.

• 1906: rehabilitacija Dreyfusa

• 1908: je žrtev atentata na svečanem prenosu posmrtnih ostankov Émila Zolaja v pariški Panteon. (Zola je umrl v sumljivih okoliščinah – zastrupitev z ogljikovim monoksidom – leta 1902.)

Alfred Dreyfus je v WW1 služil v vojski, dočakal ponovno priključitev Alzacije in Lorene k Franciji. Ob koncu vojne je odlikovan kot oficir legije časti. Umrl je leta 1935 v Parizu za srčnim infarktom. Pokopan je na pokopališču v Montparnassu.

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

Degradacija Dreyfusa po obsodbi

je potekala pred celotnim vojaškim

zborom (na dvorišču vojaške šole v

Parizu – École militaire de Paris):

potrgajo mu našitke, odlikovanja in

gumbe in zlomijo sabljo.

Množica, ki gleda skozi ograjo,

kriči: Dol z Judi!

(“A bas les Juifs !”)

2. Obsodba, Dreyfusova degradacija, sodni procesi IV. Afera Dreyfus in

njen potek

3. Prvi zagovorniki Dreyfusove nedolžnosti:

dreyfusisti in dreyfusarji

• Se zgodaj angažirajo za Dreyfusa, prepričani so o

njegovi nedolžnosti

• Eden prvih zgodovinar in publicist Bernard Lazare

• In Alfredov brat Mathieu Dreyfus (1857-1930)

• Med zagovorniki Dreyfusa je precej univerzitetnih

predavateljev (Durkheim, Berr , Monod idr.)

• Med socialisti Jean Jaurès

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

Chester Higgins Jr., The New

York Times: medijski zapis o

dreyfusarjih

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

Zgoraj: Brata Dreyfus: Mathieu in Alfred

Levo: Mathieujevo pismo fr. vojnemu ministru o pravem krivcu v aferi – Esterhazyju.

4. Polarizacija državljanskega korpusa:

dreyfusisti & dreyfusarji vs. antidreyfusarji

• Levica

• Republikanci

• Antiklerikalci

• Antimilitaristi

• Nacionalisti

(nekateri pacifisti)

• Desnica

• Monarhisti (antirepublikanci)

• Nacionalisti konzervativci

• Antisemiti

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

• Javno mnenje v Franciji se razdeli

• Desno: linč Zolaja s strani množice (Henri Degroux, 1898)

Dreyfusarji in dreyfusisti – nosilci

republikanskih državljanskih vrednot

• Demokracija, enakost pred

zakonom, enakopravnost mnenj in

odločilnost argumentacij

• Zmožnost mišljenja družbe skozi

razmerja, družbena refleksija

• Racionalno raziskovanje dejstev in

juridične resnice, ki edina lahko

vodi do družbene stabilnosti

• Vključitev v medijski boj (vojna

družbenih reprezentacij) za

prepričanje ljudi o Dreyfusovi

nedolžnosti

• Prikažejo mejo psihologije množic

(na primeru Bertillona)

• Zavedanje o političnih implikacijah

afere

• Stroga hierarhija

• Argument avtoritete, popolna

pokornost in poslušnost

• Samozadostnost, ki hitro privede do

ekstremizacije, saj

posameznik/oseba v poenoteni

skupini ne velja nič

• Čredno „mišljenje“, prepuščanje

fabulacijam, predsodkom in

iracionalnim tokovom

• Zaplemba in skrivanje informacij

pred javnostjo

• Uporaba propagande in spletk

• Osebni napad na nasprotnike

• Podpihovanje ulice in afektivnih

ljudskih sil

Vojska, cerkev –

nosilki tradicionalnih,

reakcionarnih vrednot,

zavračanje sprememb

4. Polarizacija državljanskega korpusa:

dreyfusisti & dreyfusarji vs. antidreyfusarji

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

• Januarja 1898 v afero odmevno vstopi

pisatelj Émile Zola (1840-1902) z objavo

članka Obtožujem…!, tj. odprtega pisma

predsedniku republike g. Fauru (na

naslovnici Clemenceaujevega časnika

Aurore).

• Zola opozori na pravno zmoto, kliče na

odgovornost najvišje državne funkcionarje,

zavrne slepo pokornost ljudi in vojske in

razgali antisemitske predsodke v francoski

mentalni konstituciji.

Nekaj citatov iz Zolajevega pisma Obtožujem…! … Neki vojni svet je pravkar na ukaz oprostil nekega

Esterhazyja, kar je velikanska zaušnica sleherni resnici,

sleherni pravičnosti. Opravljeno je, Francija ima na licu to

nesnago, zgodovina bo pisala, da se je takšen družben

zločin lahko zgodil med vašim predsednikovanjem.

Ker so si drznili oni, si bom drznil tudi jaz. Povedal bom

resnico, ker sem obljubil, da jo bom povedal, če

pravosodje, ki je za to ponavadi zadolženo, tega ne bi

naredilo popolnoma in v celoti. Moja dolžnost je govoriti,

nočem biti sokrivec. V nočeh bi me strašila prikazen

nedolžnega, ki se tam, v najhujšem trpinčenju, pokori za

greh, ki ga ni storil.

In vam, gospod predsednik, bom to resnico kričal z vso

močjo poštenjakovega upora. Zaradi vaše časti sem

prepričan, da je ne poznate. In le komu naj razkrijem

hudodelsko tolpo pravih krivcev, če ne vam, prvemu

uradniku dežele? …

Hujskajo Francijo, skrivajo se za njenim legitimnim

čustvovanjem, zapirajo usta s strašenjem in z izprijanjem

duhov. Ne poznam hujšega državljanskega zločina…… To

so torej, gospod predsednik, dejstva, ki pojasnjujejo, kako

je lahko bila storjena sodna zmota; in moralni dokazi,

Dreyfusov premoženjski položaj, odsotnost motivov,

njegovo nenehno kričanje o nedolžnosti, ga dokončno

prikažejo kot žrtev nenavadnih domislic poveljnika du

Patyja de Clama, klerikalnega okolja lova na »umazane

žide«, v katerem je bil in ki sramoti našo dobo…

... Obtožujem poročnika polkovnika du Patyja de

Clama, da je bil zlodejev delavec pri pravosodni

zmoti, verjeti hočem, da nevede, in da je nato tri

leta branil svoje zlonosno delo z najbolj čudaškimi

in najbolj obsojanja vrednimi mahinacijami.

Obtožujem generala Mercierja, da je vsaj zaradi

šibkosti duha postal sokrivec v eni največjih

nezakonitosti stoletja…

… Le eno strast imam, strast svetlobe, v imenu

človeštva, ki je toliko trpelo in ki ima pravico do

sreče. Moj plamteči protest je zgolj krik moje duše.

Naj si me drznejo postaviti pred porotno sodišče in

naj se preiskava zgodi na svetlem!

Čakam.

Blagovolite privoliti, gospod predsednik, v

zagotovilo mojega globokega spoštovanja.

Émile Zola

13. januarja 1898

(Prevedel Drago Braco Rotar, v celoti je tekst

objavljen v reviji Monitor ZSA, vol. VI, no. 1-2, p. 4-

20.)

Émile Durkheim (1858-1917)

• Pomemben sociolog s konca 19. in

začetka 20. stoletja

•Angažiran na strani Dreyfusa

• Zaplete se v polemiko z

antidreyfusarskim antiintelektualcem

Ferdinandom Brunetièrom, ki ne mara

Zolaja in naturalizma in ne kritične

misli v javnosti

5. Začetki sionizma in Theodor Herzl (1860-1904)

• Theodor Herzl je avstrijski jud, ki kot dopisnik dunajskega časopisa Neue Freie Presse pokriva afero Dreyfus.

• Degradacijo in antisemitsko norenje opazuje z ogorčenjem in odporom.

• Zasnuje idejo, da bi vsi judje živeli v eni skupni deželi = sinoizem.

• Kot prominenten sionistični vodja organizira prvi sionistični kongres 1897 v Baslu (Švica), ki se ga udeležijo judje iz 24 držav

• Namen: prepričati otomanske Turke, da je Palestina judovska dežela.

• Napiše delo Judovska država, ki je temeljno delo ustanovitve Izraela po drugi vojni (1947).

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

Razvoj sionizma (kongres v Baslu)

6. Dreyfusova afera in mediji (1) IV. Afera Dreyfus in

njen potek

• Izum rotacijskega tiskarskega

stroja olajša tisk. Cene papirja

padejo.

• Obvezno šolanje dvigne

(poveča se zmožnost branja)

naklade.

• V zadnji tretjini 19. stoletja

velika dinamika časopisja in

periodik (rojevajo se in

izginjajo).

• Afera Dreyfus je odličen primer

za opazovanje te dinamike in

zmožnosti mobilizacije ter

instrumentalizacije ljudskih

množic s pomočjo tiska.

La Libre parole

(Drumontov antisemitski

časopis, zelo visoka

naklada)

6. Dreyfusova afera in mediji (2) –

antisemitski mediji

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

Musée des horreurs

(antisemitski časopis)

La placard antijuif

(antisemitski časopis)

6. Dreyfusova afera in mediji (2) –

dreyfusarski mediji

Zgoraj: 1906:

rehabilitacija,

reintegracija v francosko

vojsko

Levo: Alfred Dreyfus, star

75 let, v letu svoje smrti

(1934).

7. Oprostitev, reintegracija Dreyfusa v vojsko in

epilog afere

IV. Afera Dreyfus in

njen potek

1899 po ponovni obsodbi

v Rennesu, predsednik republike

Loubet Dreyfusa pomilosti.

Toda popolna rehabilitacija in

razglas nedolžnosti sledita

šele 1906.

Spletne povezave:

Spletne povezave (afera Dreyfus= okr. AD):

Zelo podrobna in temeljita stran o AD: http://www.dreyfus.culture.fr/en/

Seminar in razstava AD na ENS: http://www.savoirs.ens.fr/savoir-et-engagement/

Kratka kronologija AD in povezave z viri: http://gallica.bnf.fr/themes/PolXVIIIIr.htm

Kronologija AD etc.: http://www.assemblee-nationale.fr/histoire/Dreyfus/dreyfus-chrono.asp

http://www.capitainedreyfus.mulhouse.fr/

http://www9.georgetown.edu/faculty/guieuj/DreyfusCase/Chronology%20of%20the%20Dreyfus%20Affair.htm

Dosje AD: http://judaisme.sdv.fr/perso/dreyfus/affaire.htm

http://dreyfus.mahj.org/docs/index.php

SIHAD – Société internationale d’histoire de l’Affaire Dreyfus: http://pockcity.ifrance.com/mirbeau.htm

Dosje AD (Georgetown University, Washington, DC): http://pockcity.ifrance.com/mirbeau.htm

Zola in AD: http://home.wlu.edu/~lambethj/Dreyfus/Zola.htm

http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/anti-semitism/Dreyfus.html

http://www.dreyfus.culture.fr/en/

AD in človekove pravice: http://www.dreyfus-affair.org/3_PROJ_com.htm

AD skozi podobe (karikature, kartice, posterje ipd.): http://modiya.nyu.edu/handle/1964/375

http://www.sastamps.com/DreyfusAffair/tempdreyfusaffaire.htm

http://www.laits.utexas.edu/wettlaufer/index.html

Antisemitizem in AD: http://www.oxygenee.com/absinthe/books9.html

http://www.jafi.co.il/education/antisemitism/Dreyfus/dreyfus1.html