3 Dokument - Glavi 8-14 prorok daniel

GLAVA

8

Bibliski Vistini za Sedmiot Den – Bibliskata Sabota ([abat)

AJSTARIOT izve{taj od Biblijata e izve{tajot za sozdavaweto, i za sabotata.

N

Na sekoj {to }e po~ni da ja ~ita Biblijata mu pa|a vo o~i istaknuvaweto na sedmiot den:

“I gi zavr{i Gospod do sedmiot den delata Svoi... i po~ina vo sedmiot den... i go blagoslovi Gospod sedmiot den i go posveti...”, 1 Mojseeva 2:2, 3.

KOJ E SEDMIOT DEN – SABOTA ILI NEDELA?

Vo originalot na Biblijata sedmiot den e nare~en “Shabbath” (se ~ita [abat). Ovaj zbor [abat e Izraelski zbor i zna~i “den na odmor”. Mojsije ni ka`uva deka:

“Taka se dovr{i neboto i zemjata i siot ukras nivni. I gi zavr{i Bog do sedmiot den delata Svoi, {to gi napravi; i si otpo~ina vo sedmiot den od site dela Svoi, {to gi sozdade. I go blagoslovi Bog sedmiot den, i go osveti, za{to vo toj den si otpo~ina od site dela Svoi, {to gi napravi i sozdade”, 1 Mojseeva 2:1-3.

_____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 86

Ako pro~itame vo 2 Mojseeva 20:8-11 }e vidime deka Gospod ni dade zapovest da:

se se}avame na denot za odmor, {est dena da rabotime i da gi zavr{ime site raboti, i vo sedmiot den da odmorime zatoa {to Gospod go

• blagoslovi sedmiot den i • go napravi svet.

Vo Poslanicata na Evreite, Pavle ni ka`uva deka Gospod se odmori vo sedmiot den od site dela svoi:

“… I vo sedmiot den Bog se odmori od site Svoi dela”, Evreite 4:4. Izraelskiot zbor [abat – den na odmor, e fakti~ki isti kako Makedonskiot zbor - Sabota, i ne samo na Makedonski, tuku i na mnogu drugi jazici, [abat ima isto zna~ewe. Do den dene{en, vo Izrael, Evreite vo svetot, kaj nas vo Makedonija, i u{te vo mnogu drugi zemji lu|eto si go imaat zadr`ano istoto ime za sabota. Na primer:

sabbath - sabat - (star Engleski jazik), shabbat - {abat - (Evrejski jazik), sabado - sabado - ([panski), sabota - sabota - (Makedonski), subota - subota - (Srpsko/Hrvatski) sobota - sobota - (Slovenski jazik) itn. na jazicite na site slavjanski narodi.


- Evrejskite ortodoksi i den denes go praznuvaat istiot den - sabota; - Deka nedelata e prv den vo sedmicata, a sabotata sedmiot den, se gleda po sredata koja na pove}e jazici se vika “sreda” ({to zna~i sredina). Kako saka{ broi, sredata mora da bidi vo sredinata na sedmicata: nedela, ponedelnik, vtornik, sreda, ~etvrtok, petok, sabota. - Na Zapad (Avstralija, Amerika, Kanada) kalendarite pravilno po~nuvaat so nedelata kako prv den vo sedmicata, a ne kako kaj nas so ponedelnikot. Kaj nas sredata ne e na svoeto mesto kako {to treba da bidi vo sredinata na sedmicata. - Na mnogu jazici nedelata se vika “Sunday” (sandej), {to zna~i:

“Sun” = sonce, i “Day” = den. Toa zna~i: “Den na sonceto” ili “Son~ev den”. Od tuka jasno se gleda deka neznabo{cite svojot bog - sonceto go slavea vo nedela, zatoa i denot e taka nare~en “den na sonceto”. Taka i nie, namesto da go praznuvame Gospodoviot den, go praznuvame “Son~eviot den” - denot na mnogubo`cite - nedelata. A sedmiot den e Gospoden den - sabota:

“A sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog...”, 2 Mojseeva 20:10. Hristijanite na site veroispovedi se soglasuvaat deka Isus voskresnal vo prviot den na sedmicata - vo nedela, pa nema nikakvo somnevawe deka na{ata dene{na sabota e sedmi den na sedmicata, denot za odmor {to go vospostavil Bog pri sozdavaweto na zemjata.


KAKO SE PAZI SABOTA –

OD KOE VREME DO KOE VREME? [abat po~nuva pri zajdisonce vo Petokot, i zavr{uva so zajdisonce vo Sabotata. Biblijskiot metod na ra~unawe denovi ne e od polno} do polno}, tuku od zajdisonce do zajdisonce. Koga sonceto po~nuva da zao|a, toj den se zavr{uva i po~nuva nov den. Zajdisonceto e vsu{nost po~etokot na nov den. “I bi ve~er, i bi utro – den prvi”, (1 Mojseeva 1:5). Toa zna~i, zajdisonceto (ili ve~erta) doa|a na prvo mesto, i e prosledena so izgrejsonceto (utrinata). Instrukcijata od Gospod e:

“… od ve~erta… do ve~erta, praznuvajte ja va{ata sabota”, 3 Mojseeva 23:32. “Ve~erta” po~nuva so zajdisonce. Biblijata veli:

“Nave~er, pri zaodsonce”, 5 Mojseeva 16:6. “Prikve~er, koga zao|a{e sonceto”, Marko 1:32.

Zna~i, koga sonceto zao|a prikve~er na {estiot den od sedmicata - Petok, go ozna~uva po~etokot na Bo`jata [abat – Sabotata. Petok prikve~er pri zajdisonce e granicata {to go podeluva svetovnoto vreme od svetoto vreme. âsovite pome|u Petok prikve~er do Sabota prikve~er se blagosloveni i sveti ~asovi. “Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti”, 2 Mojseeva 20:11. Ova e toa blagosloveno i sveto vreme koe nas ni e naredeno da go pomnime:

“Pomni go denot saboten”, za da go “praznuva{”, 2 Mojseeva 20:8. Gospod go napravi svet; i Gospod mu zapoveduva na ~ovekot da go drì kako svet den.

PRIÎNA ZA DR@EWE NA SABOTATA Da se drì sabotata sveta, zna~i da se drì za toa {to be{e nameneta. Sabotata be{e nameneta za da bidi den za da go pominime so Gospod, “Sedmiot den e sabota – den za odmor, svet na Gospoda”, 3 Mojseeva 23:3. Vo Biblijata imame primer koga Hristos ja po{tuva{e sabotata:

“Po obi~ajot Svoj vleze eden saboten den vo sinagogata, pa zastana da ~ita”, Luka 4:16.

Pripremaweto za pravilno ~uvawe na sabotata vklu~uva, pokraj obi~nite raboti, i gotvewe na hrana. Ovie site raboti mora da se pripremat vo drugite denovi, pred da po~ni sabotata – zna~i imame cela sedmica da se pripremime za ovaj svet den, i koga }e otpo~ni sabotata (petok zajdisonce) treba da prestanime so svetovni raboti, vklu~uvaj}i i gotvewe na hrana (vidi go tekstot na drugata strana), i da se pripremime za po{tuvawe na sabotata.


“A vo {estiot den sobraa od toj leb dvojno pove}e - po dva gomora za sekogo. I dojdoa stare{inite narodni pa mu javija na Mojseja. A Mojsej im re~e: Eve ja zapovedta {to ja kaà Gospod - utre e saboten den, svet odmor za Gospoda; {to }e pe~ete - pe~ete, i {to treba da varite - varete denes (toa zna~i vo petok); a {to }e preostane, soberete go i pazete go za utre!”, 2 Mojseeva 16:22, 23.

“Toj den be{e petok, i sabotata ve}e nastapuva{e”, Luka 23:54. Sabotata ne e den za obi~na rabota, za razonoda i zabavuvawe. Sabotata e den za odmor, duhoven i fizi~ki; za meditacija - razmisluvawe za Gospod; za Zakonot Negov, za molitvi - familijarno i individualno; za sveta radost. Sabotata be{e nameneta da bidi najsre}niot, najubaviot, i najradosniot den od site drugi denovi vo sedmicata.

DOKAZ ZA SEDMI^NIOT CIKLUS OD 7 DENA – SAMO VO BIBLIJATA

Sedmi~niot ciklus od 7 dena otsekoga{ bil koristen da go meri vremeto. No, zatoa {to traeweto na sedmi~niot ciklus nikoga{ ne e zavisen od dvièweto na nebesnite tela, ~ovekot moè dokaz da najde za nego samo vo Zborot na Gospod - Biblijata, i nigde na drugo mesto.

Na primer, edna godina ciklus dobivame od nebesno telo - toa se 365 dena {to mu se potrebni na zemjata da se zavrti okolu sonceto, ili 12 meseci. Eden mesec, od druga strana, isto taka doa|a od nebesno telo - toa se 30 dena {to mu se potrebni na mese~inata da se zavrti okolu zemjata. A za edna sedmica - 7 dena ciklus, nikade nemoì da se najdi dokaz, samo vo Biblijata. Toa e ciklus {to Gospod ni go dade (6 dena sozdavawe i odmor vo sedmiot den, nare~en [abat) koj {to Gospod ni re~e da go ~uvame i pazime dobro zatoa {to Gospod go napravi svet den i go napravi blagosloven (1 Mojseeva 2:3).

KOJ GO SOZDADE SEDMIOT DEN - [ABAT?

Stvoritelot na [abat e isto Stvoritel i na Hristijanskata religija - Isus Hristos, Sinot na Gospod. Zatoa Toj e nare~en Gospodar na sabotata (vidi vo Marko 2:27, 28; i Matej 12:8).

“Pa taka, Sinot ~ove~ki e gospodar i na sabotata”, Luka 6:5. Hristos e Toj {to go sozdade svetot, sozdavaj}i go za {est dena. Hristos e Toj {to se odmori vo sedmiot den, go blagoslovi toj den, i go posveti. Sinot na Gospod e Kreatorot. Pavle apostolot ni kaùva deka:

“… s# e preku Nego i za Nego sozdadeno”, Kolosjanite 1:16. I Jovan apostolot ni kaùva deka Hristos e Toj {to go sozdade svetot:

“Vo po~etokot be{e Slovoto, i Slovoto be{e vo Boga, i Bog be{e Slovoto. Toa vo po~etokot be{e vo Boga. S# stana preku Nego i bez Nego ni{to nestana, {to stana”, Jovan 1:1-3. “Vo svetot be{e i svetot preku Nego stana, no svetot ne Go pozna”, (Stih 10). “I Slovoto stana telo i se vseli vo nas, polno so blagodat i vistina; i nie ja vidovme Negovata slava, slava kako na Edinoroden od Otecot”, (Stih 14).

U{te edna{, apostolot Pavle ni kaùva deka s# be{e sozdadeno preku Hristos:

“I Koj e obraz na nevidliviot Bog, prvoroden pred sekoja tvar; bidej}i preku Nego e sozdadeno s# {to e na nebesata i {to e na zemjata, vidlivo i nevidlivo; bilo prestoli, bilo gospodstva, bilo na~alstva, bilo vlasti - s# e preku Nego i za Nego sozdadeno”, Kolosjanite 1:15, 16.

I vo Poslanicata do Evreite apostolot Pavle ni kaùva deka:

“Bog, Koj vo staro vreme, otkako mnogupati i na mnogu na~ini im zboruva{e na ocite na{i preku prorocite, vo poslednive dni ni zboruva preku Sinot, Kogo Go postavi za naslednik nad s#, preku Kogo gi sozdade i vekovite”, Evreite 1:1, 2.

Seto ova zna~i deka Hristos e Bog Stvoritel - Hristos ja sozdade nebesata,

Hristos ja sozdade zemjata, Hristos go dade Svetiot Zakon, i Hristos e Toj {to go dade i sedmiot den – sabotata u{te na po~etokot (na Adam i Eva).

Hristos e Toj {to Enoh Go po{tuva{e i ode{e so Nego 300 godini.

Hristos e Toj {to Noje go po{tuva{e. So Hristos i Avram zboruva{e.

Hristos e Toj {to mu se javi na Mojsije vo `bunot so ogan. Hristos e Toj {to mu

zapoveda na Mojsije da se vrati nazad vo Egipet i da go izvadi Izraelskiot narod i odnesi vo obe}anata zemja.

Hristos e Toj {to go napi{a Svetiot Zakon so Svojot prst na dvete kameni

plo~i na planinata Sinaj i mu zapoveda na Mojsije da gi stavi vo Kov~egot na Zavetot.

Hristos e Toj {to Isaija prorokot veli deka Svojata krv }e ja dade, za na{ite

grevovi da bidat oprosteni i izbri{ani. Hristos e Toj kogo {to prorokot Zaharija Go zboruva deka }e bide predaden za 30 srebrenici (vidi prvo vo Matej 26:14, 15; posle vo Zaharija 11:12; pa vo Matej 27:3, 9; i vo Zaharija 11:12, 13). Hristos e Toj Kogo {to prorocite od Stariot Zavet go objasnuvaat deka }e dojdi da propati za grevovite na svetot, za nie da imame ve~en ìvot.

Hristos e Mesijata opi{an od site proroci vo Stariot Zavet i tolku mnogu

o~ekuvan od prorocite i narodot. Hristos e jagneto koe, vo Stariot Zavet, simboli~no be{e koleno od gre{nicite - za grevovite nivni da im bidat oprosteni.

Koga znaeme deka Hristos gi sozdade nebesata i svetot, i s# {to e vo niv, i go dade Svetiot Zakon na Sinaj, toga{ Hristos e Toj {to isto taka ja napi{a ~etvrtata zapovest za ~uvawe na Biblijskata [abat - sedmiot den.

DALI [ABAT (SABOTATA) - 7OT DEN NA ODMOR BE[E PRAZNUVAN VO VREMETO -- PRED POTOPOT?

U{te na samiot po~etok na istorijata na ~ovekot (od kako Gospod gi stvori Adam i Eva) sedmiot den be{e nare~en “den na odmor” – [abat.


Iako mnogu lu|e veruvaat deka {abat (sabotata) kako den na odmor be{e dadena samo za Izraelcite, mnogu lu|e zaboravaat deka Gospod go dade sedmiot den za “den na odmor” u{te vo vremeto na Adam i Eva, - koga Izraelcite u{te ne ni postoeja.


Adam i Eva ìveeja otprilika pred 6,000 godini, od dene{no vreme.

Od vremeto na Adam do potopot pominaa otprilika 1,900 godini.

Potopot se slu~i otprilika pred 4,100 godini, od dene{no vreme.

Mojsije ìvee{e otprilika 600 godini posle potopot, ili 1,400 - 1,500 godini pred Hristos.

Mojsije ìvee{e otprilika 3,400 - 3,500 godini, od dene{no vreme.

Izraelcite postojat fakti~ki od vremeto na Mojsije. Eve go istoto prikaàno i na tabela: Adam i Eva Potopot Mojsije/Izraelcite Hristos Dene{no vreme 4,000 p.n.era 2,100 p.n. era 1,400-1,500 p.n.era 0 2,000 n.era

Zna~i, od Adam i Eva do Hristos ima 4,000 god. Od Hristos do denes 2,000 god.

Od Adam i Eva do denes s#-na-s# ima otprilika 6,000 god. Od tuka se gleda deka, od vremeto koga Gospod ja dade sabotata na Adam i Eva - do vremeto na Izraelcite (vremeto na Mojsije) ima razlika od 2,500 godini. Toa zna~i, Gospod ja dade sabotata u{te 2,500 godini pred Izraelcite i da postojat na ovaa zemja. Zatoa, sabotata vo nikoj slu~aj ne e povrzana so Izrael (kako {to se gleda od tabelata), i nikoj ne moì da re~i deka sabotata be{e dadena isklu~ivo samo za Izrael (Evrejskiot narod). Sabotata be{e vsu{nost dadena za da ja po{tuva celiot svet – site narodi. Koga Gospod mu go dade zakonot na Mojsije na Sinaj, sprema ~etvrtata zapoved, Gospod mu re~e na Izraelskiot narod da si spomni za da ja svetkuva sabotata “pomni go denot saboten…”, 2 Mojseeva 20:8. Toa zna~i deka denot saboten ve}e postoel od porano. Gospod ne go sozdade sabotniot den toga{-vo-toj-moment (za prv pat) na gorata Sinaj koga im go dade Zakonot, tuku im re~e da se se}avaat da go praznuvaat ({to zna~i deka sabotniot den postoel od porano, i sega Gospod samo im napomna vo Zakonot da ne zaboravat da go svetkuvaat). Zna~i, mnogu lu|e {to sakaat da se odbranat so toa {to velat deka [abat be{e dadena samo za Izraelcite, se laàt i toa ne e vistina, za{to [abat be{e dadena u{te na samiot po~etok na zemjata i ~ovekot, koga Gospod gi sozdade. Kade {to veli Biblijata deka Gospod go napravi 7-ot den svet i blagosloven u{te za vremeto na Adam i Eva, toa ni kaùva deka tie go po~ituvaa toj den.

Enoh, isto taka go po~ituva{e sabotniot den, zatoa {to Biblijata ni ka`uva deka Enoh ode{e po voljata na Gospod 300 godini i Gospod go zede Enoh na neboto bez da oseti smrt (vidi vo 1 Mojseeva 5:21, 22, 23, 24). Biblijata nema da napi{i deka Enoh ode{e po voljata na Gospod, ako Enoh ne go po{tuva{e 7-ot den. Isto taka i Noje go po~ituva{e 7-ot den i ode{e po voljata na Gospod (vidi vo 1 Mojseeva 6:9). Biblijata nema da go nare~e Noje praveden i bezgre{en ako Noje se protive{e na Gospod i ne saka{e da go po~ituva celiot zakon - vklu~uvaj}i go i 7-ot den za odmor - [abat. Od seto ova mo`ime da zaklu~ime deka, lu|eto na Gospod vo vremeto pred potopot go praznuvaa 7-ot den na odmor - [abat - Sabotata. Dali lu|eto na Gospod posle potopot go praznuvaa sedmiot den?

SEDMIOT DEN NA ODMOR - [ABAT (SABOTATA), POSLE POTOPOT -- DO VREMETO NA HRISTOS

Treba da se napomni sega deka ~etvrtata zapovest za denot na odmor - [abat (sabota) be{e izgovoren, so drugite devet zapovesti, direktno od Gospod:

“I Gospod vi govore{e na planinata od sredinata na ognot; glasot na zborovite Negovi gi ~uvte, no obraz ne vidovte, tuku ~uvte samo glas. I On vi go objavi zavetot Svoj, i vi zapoveda da gi ispolnuvate desette zapovedi i gi napi{a na dve kameni plo~i”, 5 Mojseeva 4:12, 13.

Ovie zapovesti, vklu~uvaj}i ja zapovesta za Sabotata, bea napi{ani li~no so prstot na Gospod na kameni plo~i. “I gi napi{a na dve kameni plo~i”, 5 Mojseeva 4:13. “I koga prestana da zboruva so Mojseja na planinata Sinajska, mu dade dve plo~i na svedo{tvoto, plo~i kameni, napi{ani so prst Bo`ji”, 2 Mojseeva 31:18.



Ovaj zakon (10-te Zapovesti) vo Biblijata e nare~en kako “praveden,” “vistinski,” “dobar,” i “perfekten.”

“I sleze Ti na gorata Sinaj i govore{e so niv od neboto, im dade praveden sud, vistinski zakoni, naredbi i dobri zapovedi”, Neemija 9:13. “Neporo~en e zakonot na Boga - du{ite gi ukrepuva; verno e otkrovenieto na Gospoda - gi u~i priprostite, i Gospodovite povelbi se pravedni - go veselat srceto; Gospodovata zapoved zra~i svetlina; gi prosvetluva o~ite…Sudovite Gospodovi se vistina - site se pravedni; poskapi se od zlato i od skapoceni kamewa - poslatki se od voso~en med”, Psalmi 18:7-10 (vo nekoi Biblii Psalmi 19:7-10).

Zna~i, kako {to vidovme vo pogornite sekcii, Avram go po~ituva{e Zakonot, i Mojsije isto taka go po~ituva{e Zakonot.

KAKVI DOKAZI IMAME ZA ÛVAWE NA SABOTATA VO STARIOT ZAVET?

Vo ova pismo imame isprateno pamflet koj citira od preku 100 mesta kade {to e sabotata napi{ana vo Biblijata. Tuka samo nekolku od niv }e navedime.

“Pomni go denot saboten, za da go praznuva{. [est dena raboti, i svr{i gi vo niv site raboti svoi; a sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{ nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni slugata tvoj, ni sluginkata tvoja, ni volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe, oti za {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, moreto i s# {to e vo niv; a vo sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti”, 2 Mojseeva 20:8-11.

“Kaì, zapovedaj im na sinovite Izrailevi: pazete gi sabotite Moi, za{to toa e znak me|u Mene i vas od koleno do koleno, za da znaete deka Jas sum Gospod, Koj ve osvetuva. Pazete ja, pak, sabotata, oti taa e sveta za Gospoda i za vas. Koj }e ja oskverni, da se pogubi; bidej}i sekoj, koj }e vr{i nekakva rabota vo toj den, taa du{a neka se istrebi od narodot svoj. [est dena neka se raboti; a sedmiot den e sabota, odmor, svet na Gospoda; sekoj, koj }e raboti vo saboten den, neka se predade na smrt. Zatoa sinovite Izrailevi neka gi pazat sabotite, praznuvaj}i gi vo rodovite svoi. Toa e znak me|u Mene i sinovite Izrailevi doveka; za{to vo {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, a vo sedmiot den se otpo~ina i se odmori”, 2 Mojseeva 31:13-17.

“… {est dena da se raboti, i sedmiot den da vi bide odmor, za{to e sveta sabota, po~ivka na Gospoda; sekoj {to }e raboti vo toj den, so smrt da se kazni; vo den saboten da ne palite ogan nigde vo ìveali{tata va{i, Jas sum Gospod”, 2 Mojseeva 35:2, 3. “Vo {este denovi da rabotite, a sedmiot den e sabota - den za odmor, svet na Gospoda; nikakva rabota da ne vr{ite, toa e sabota Gospodova vo site va{i domovi”, 3 Mojseeva 23:3.


“Gradovite va{i }e gi pretvoram vo pustiwi i }e gi opusto{am svetiwite va{i, i nema da primam blagoprijaten miris od `rtvite va{i. ]e ja zapustam zemjata va{a, taka {to }e se ~udat nad nea neprijatelite va{i, {to }e ìveat vo nea; vas, pak, }e ve rasturam me|u narodite i }e ve istrebi me~ot {to }e dojde; zemjata va{a }e bide pusta, i gradovite va{i - razru{eni. Toga{ zemjata }e se voznagradi za svoite saboti preku site denovi, dodeka bide pusta; a vie }e bidete vo zemjata na neprijatelite va{i; zemjata }e si po~iva i }e se voznagradi za svoite saboti; taa }e po~iva za seto vreme dodeka }e bide pusta, {to ne po~iva{e za site saboti va{i koga ìveevte vo nea”, 3 Mojseeva 26:31-35.

“I im ja pokaà Tvojata sveta sabota i preku Tvojot sluga Mojsej im dade zapovedi, naredbi i zakon”, Neemija 9:14.

“Vo tie dni vidov vo Judeja, deka vo sabota gme~at grozje, vozat snopja i tovarat osli so vino, grozje, smokvi i sekakov tovar i go nosat vo saboten den vo Erusalim. I jas gi iskarav strogo vo istiot den, koga ja prodavaa taa hrana. I Tirci ìveeja vo Judeja i dovezuvaa riba i sekakva stoka i ja prodavaa vo sabota na Judejskite ìteli i vo Erusalim. Jas gi iskarav prvencite Judejski i im rekov: “Zo{to vr{ite takvo zlo i go oskvernuvate sabotniot den? Taka pravea tatkovcite va{i, ta zatoa Bog na{ go isprati vrz nas i vrz ovoj grad seto toa zlo? A vie go zgolemuvate gnevot Negov protiv Izrailot, oskvernuvaj}i ja sabotata”. Potoa, {tom }e zajde{e sonceto zad Erusalimskite porti, sproti sabota (toa zna~i petok) prikve~er, zapovedav da gi zatvorat vratite i pora~uvav da ne gi otvoraat do utredenta po sabota (zna~i vratite da se otvorat vo nedela - prviot raboten den). A pri portite gi postavija svoite slugi, i nikakov tovar da ne pomine vo saboten den. Taka trgovcite i prodava~ite na sekakva stoka no}evaa edna{ i dvapati nadvor od Erusalim. No jas gi skarav strogo i im rekov: “Zo{to no}evate do yidot? Ako go storite toa u{te edna{, }e stavam raka na vas.” Ottoga{ tie ne doa|aa vo sabota. I im rekov na Levitite, da se o~istat i da dojdat da ~uvaat straà pri portite, za da go svetat sabotniot den. Spomni me i za toa, Boè moj, i po{tedi me po golemata Svoja milost!”, Neemija 13:15-22.

“Blaèn e ~ovekot, koj go pravi toa, i sinot ~ove~ki (tuka Gospod zboruva za site lu|e bez razlika - duhovniot Izrael, kako {to Pavle apostolot go narekuva), koj zdravo se pridrùva za toa, koj pazi na sabotata za da ne ja oskverni i ja ~uva rakata svoja - za da ne vr{i nikakvo zlo. Sinot na drugoplemenikot, koj se prisoedinil kon Gospoda, da ne veli: “Gospod sosema me oddeli od Svojot narod”, i evnuhot da ne re~e: “Ete, jas sum suvo drvo”. Za{to vaka veli Gospod za evnusite: “Onie {to gi pazat Moite saboti i go izbiraat ona, {to Mi e Mene ugodno, onie {to cvrsto se pridrùvaat za zavetot Moj, - nim }e im dadam vo domot Svoj i vo yidinite Svoi mesto i ime, otkolku na sinovite i }erkite (tuka Gospod zboruva za toga{niot Izrael): }e im dadam ve~no ime, koe nema da bide istrebeno”.


I sinovite na drugoplemenicite (ova se drugite narodi na zemjata, site koi {to }e go prifatat Gospod) {to se prisoedinile kon Gospoda, za da Mu sluàt i da go sakaat imeto na Gospoda, da bidat slugi Negovi, - site koi ja pazat sabotata da ne ja oskvernat i cvrsto se pridrùvaat za zavetot Moj, Jas }e gi odvedam na Mojata sveta gora i }e gi zaraduvam vo Mojot dom za molitva; sepalenicite nivni i `rtvite nivni }e bidat blagoprijatni vrz Mojot `rtvenik, za{to Mojot dom }e se nare~e molitven dom za site narodi”, Isaija 56:2-7.

“Ako zaradi sabotata ja vozdrì{ nogata svoja da gi ispolnuva èlbite na tvoeto srce vo svetiot Moj den, i ako ja narekuva{ sabotata radost, svet den Gospodov, ako ja praznuva{ i ako ja po~ituva{ so toa da ne se zanimava{ so obi~nite raboti, da im ugoduva{ na svoite gre{ni èlbi i da praznoslovuva{, - toga{ }e ima{ radost vo Gospoda, a Jas }e te iska~am na viso~ini zemni i }e ti dadam da vkusi{ od nasledstvoto na Jakova, tvojot tatko: ustata na Gospoda go izre~e toa”, Isaija 58:13, 14. “Vaka veli Gospod: Pazete gi du{ite svoi i ne nosete tovar vo saboten den i ne vnesuvajte go niz portite Erusalimski, i ne iznesuvajte tovar od ku}ite svoi vo saboten den i ne vr{ete nikakva rabota, no sabotniot den smetajte go za svet den taka, kako {to sum im zapovedal na tatkovcite va{i”, Jeremija 17:21, 22.

“Im gi dadov isto taka i Moite saboti, za da bidat znak me|u Mene i niv, pa da znaat, deka Jas sum Gospod {to gi osvetuva. Praznuvajte gi Moite saboti za da bidat znak me|u Mene i vas, pa da znaete, deka Jas sum Gospod, va{iot Bog”, Jezekiil 20:12, 20.

“Sve{tenicite nejzini go naru{uvaat Mojot zakon i gi oskvernuvaat Moite svetiwi, ne odvojuvaat sveto od nesveto i ne pravat razlika me|u ~isto i ne~isto; od sabotite Moi gi pokrivaat o~ite svoi, i Jas sum ponièn me|u niv”, Jezekiil 22:26.

DALI ÛVAWETO NA SABOTATA SE ODNESUVA SAMO ZA IZRAEL?

So sabotata prv pat se sretnuvame vo vremeto na sozdavaweto, i e dokaz za semo`nata tvore~ka mudrost na Boga zo{to stoi napi{ano: “I gi zavr{i Bog do sedmiot den delata Svoi {to gi napravi, i si otpo~ina vo sedmiot den od site dela Svoi {to gi sozdade”, (1 Mojseeva 2:2); Pavle vo Evreite 4:4 veli: “… i vo sedmiot den Bog se odmori od site Svoi dela”; “I go blagoslovi Bog sedmiot den i go osveti, zo{to vo toj den si otpo~ina od site dela Svoi {to gi napravi i sozdade”, (1 Mojseeva 2:3); “A sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog;…zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti”, (2 Mojseeva 20:10, 11). Ovoj saboten blagoslov ne im e veten samo na Evreite, tuku na site lu|e, za{to prv go primil Adam. Gospod sabotata (kako spomen na sozdavaweto) ja ustanovi u{te vo Edem - za Adam i Eva - kako pretstavnici na celiot ~ove~ki rod (vo toa vreme Evreite ne ni postoeja, - kako {to vidovme vo pogorna sekcija). I dodeka postoi obvrskata deka, kako na na{ Stvoritel - Mu dolìme blagodarnost na Gospod, sabotata nema da prestani da bidi znak i spomen na sozdavaweto na{e.

U{te pred Sinaj, vo vrska so sabotata Gospod mu re~e na Mojseja: “Do koga }e se protivite na zapovedite Moi i na Zakonot Moj?”, 2 Mojseeva 16:28.

“No i sinovite se pobunija protiv Mene - ne postapuvaat po Moite zapovedi i uredbite Moi ne gi pazat, ne go ispolnuvaat ona preku koe ~ovekot, otkako }e go ispolnuva, }e bide ìv; gi naru{uvaat Moite saboti - i Jas rekov: ]e go izlijam vrz niv Svojot gnev, }e ja iscrpam nad niv Mojata jarost”, Ezekiil 20:21.

Kako {to vidovme od site dokazi navedeni vo pogornite sekcii, ne postoi nigde nikakov dokaz deka Gospod go ima promeneto Zakonot, a toa zna~i vklu~uvaj}i ja i ~etvrtata zapovest - sabotata. Nikade nema nikakov dokaz deka Gospod go prefrli blagoslovot od sedmiot den vo drug den od sedmicata i go posveti. Toa vo Biblijata nemoì da se najdi nikade.

Starozavetnite otkrovenija, odnosno Zborot na Gospod, na sabotata mu pripi{uvaat op{to~ove~ki karakter, odnosno, ni kaùva deka sabotata e sozdadena za site lu|e. Zatoa prorokot Isaija pi{uva:

“Blaèn e ~ovekot koj pravi taka i sinot ~ove~ki koj zdravo se pridrùva za toa, koj pazi na sabotata da ne ja oskverni i ja ~uva rakata svoja da ne napravi nikakvo zlo”, Isaija 56:2.

Za drugoplemenicite - tie {to ne se Evrei, Gospod preku Isaija veli:

“I sinovite na drugoplemenicite {to se prisoedinile kon Gospoda, za da Mu sluàt i da go sakaat imeto na Gospoda, da bidat slugi Negovi, site koi ja pazat sabotata, da ne ja oskvernat i cvrsto se pridrùvaat za zavetot Moj, Jas }e gi odvedam na Mojata Sveta Gora i }e gi zaraduvam vo Mojot dom za molitva: sepalenicite nivni i `rtvite nivni }e bidat blagoprijatni vrz Mojot `rtvenik, za{to Mojot dom }e se nare~e molitven dom za site narodi. Gospod Bog, Koj gi sobira rasprsnatite Izrailci, veli: kon sobranite kaj Izrailot }e soberam i drugi”, Isaija 56:6, 7, 8.

Ovie zborovi se odnesuvaat na hristijanskata epoha kako {to pokaùva prodolènieto na proro{tvoto: “Gospod Bog, koj gi sobira rasprsnatite Izrailci, veli: kon sobranite kaj Izrailot }e sobiram i drugi”, Isaija 56:8. Ovde se najavuva sobiraweto na neznabo{cite so posredstvo na Evangelieto. Isus re~e vo Marko 2:27: “Sabotata e sozdadena za ~ovekot, a ne ~ovekot za sabotata”, {to zna~i sabotata e sozdadena za site lu|e - bez ogled na vremeto vo koe ìveele, i narodot na kogo mu pripa|aat.

SEDMIOT DEN NA ODMOR - [ABAT (SABOTATA), ZA VREMETO NA HRISTOS

Isus kako ~ovek, ne ja promenil sabotata {to ja dal kako Bog. Bog ne se menuva:

“Isus Hristos e ist v~era, i denes, i vo veki”, Evreite 13:8. _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 96


“Nema da go naru{am Mojot zavet i nema da go izmenam ona, {to izleglo od ustata Moja”, Psalmi 88:34 (vo nekoi Biblii Psalmi 89:34).

“Tvoeto slovo, Gospodi, e zasekoga{ utvrdeno na neboto”, Psalmi 118:89 (vo nekoi Biblii Psalmi 119:89).

“Oti sum Gospod, Jas ne se izmenuvam”, Malahija 3:6.

“Trevata se su{i, cve}eto svenuva, a slovoto na na{iot Bog ostanuva ve~no”, Isaija 40:8.

“Za{to teloto e kako treva, i sekoja ~ove~ka slava - kako cvet od treva: se isu{uva trevata, i cvetot nejzin pa|a; no slovoto Gospodovo ostanuva zasekoga{. A toa e slovoto, koe vi e blagovesteno”, 1 Petrovo 1:24, 25.

“No polesno im e na neboto i na zemjata da preminat, otkolku edna crta od Zakonot da propadne”, Luka 16:17. “Neboto i zemjata }e preminat, no zborovite Moi nema da preminat”, Marko 13:31.

Hristos go po{tuva{e Zakonot do posledno, duri i vo grobot ne ja oskvrna sabotata. Be{e raspnat vo petok - {estiot den od sedmicata. Eve kako go ima toa zapi{ano apostolot Luka:

“Toj den be{e petok, i sabotata ve}e nastapuva{e”, Luka 23:54. Hristos svetite ~asovi na sabotata gi prele`a vo grobot (sabotata ja odmora{e sprema Zakonot) i vo nedela voskresna - vo prviot raboten den na sedmicata. Eve {to rekol Hristos kako Gospodar na sabotata:

“Nemojte da mislite deka Jas dojdov da go poni{tam Zakonot ili Prorocite; ne sum do{ol da gi poni{tam, tuku da gi ispolnam”, objavil Isus koga ja po~nal Svojata rabota... “i taka, onoj {to }e naru{i edna od tie najmali zapovedi i taka gi nau~i lu|eto, najmal }e se nare~e vo carstvoto nebesno; a onoj {to }e gi ispolni i pou~i, toj golem }e se nare~e vo carstvoto nebesno”, Matej 5:17, 19.

Isaija prorokot pi{uva deka Hristos }e “go vozveli~i i proslavi zakonot”, Isaija 42:21. Kako nikoga{ do toga{ lu|eto ja zapoznaa snagata na zborovite od Spasitelot:

“Za{to, vistina, vi velam duri postojat neboto i zemjata nitu edna bukva ili crta od Zakonot nema da se izmeni, dodeka ne se ispolni s#”, Matej 5:18.

Mnogu e zna~ajno {to Isus ja praznuva{e sabotata i toa “po Svojot obi~aj”, a ne po crkovnite tradicii. Eve {to veli apostolot Luka:

“I dojde vo Nazaret, kade {to be{e odrasnal, i po obi~ajot Svoj vleze eden saboten den vo sinagogata, pa zastana da ~ita”, Luka 4:16.

Tuka vo citatot, kade {to veli deka na Hristos mu be{e obi~aj da odi vo sinagoga vo sabota, saka da ni kaè deka, koga nekoj ~ovek ima obi~aj da pravi ne{to, toga{ toj ~ovek nema da go napravi ne{toto samo edna{ ili dva pati vo svojot ìvot. “Obi~aj” zna~i - koga nekoj go pravi ne{toto mnogu pati, postojano, zatoa se veli obi~aj. Taka, na Hristos mu be{e obi~aj da odi vo sabota vo sinagoga, zatoa {to Hristos go po{tuva{e Zakonot, i Zakonot bara po{tuvawe na sabotata - sedmiot den, a ne prviot den od sedmicata (nedelata). Luka 4:31 veli: “Izleze vo Kapernaum, vo gradot Galilejski, i gi pou~uva{e vo sabotnite denovi”. Od druga strana, Isaija prorokot pi{uva deka Hristos }e “go vozveli~i i proslavi zakonot”, Isaija 42:21. Zborot na Gospod (Isus Hristos) vo Psalmite veli: “Eve, idam; vo knigata za mene e napi{ano; odlu~iv da ja ispolnam voljata tvoja, Boè moj; i Tvojot zakon e vo srceto moe”, Psalmi 39:7, 8 (vo nekoi Biblii Psalmi 40:7, 8). I apostolot Pavle za Hristos pi{uva: “Ete, idam, napi{ano e za Mene vo po~etokot na knigata, da ja izvr{am, Boè, voljata Tvoja”, Evreite 10:7. Za Hristos da go ispolni seto toa {to prorocite napi{aa za Nego, Toj mora{e da go pazi Zakonot - koj {to na prvo mesto Toj go dade. Hristos go po{tuva{e celiot Zakon dodeka be{e na zemjata, vo toa {to, koga se nabliì ~asot za Getsemane, Toj re~e, “… Jas gi zapaziv zapovedite na Mojot Otec…”, Jovan 15:10. Hristos be{e mnogu protiv tie koi {to ne go pazat Zakonot na Gospod. Toj re~e: “Zo{to i vie ja prestapuvate Bo`jata zapoved zaradi va{eto predanie?”, “No naprazno Me po~ituva, oti propoveda ~ove~ki povelbi”, Matej 15:3, 9. Zna~i bez pogre{ka, Hristos ja po{tuva{e sabotata. ZAKLUÔK Za vremeto na Hristos, Biblijata povtorno ni kaùva deka nitu Zakonot, nitu sabotata e promeneta. Hristos go po{tuva{e Zakonot bez nikakvo somnevawe. Toj re~e deka ne e dojden da go ukini Zakonot, tuku da go ispolni. Neboto i zemjata }e pominat, ama Zborot Negov nikoga{ nema da pomine. Toa e sigurno taka, zatoa {to Hristos e Toj {to go dade Zakonot.

SEDMIOT DEN NA ODMOR - [ABAT (SABOTATA), DODEKA HRISTOS BE[E VO PE[TERATA (GROBOT)

Hristos ja po~ituva{e sabotata kako svet den ne samo za vreme na Svojot ìvot tuku i vo grobot.

Praznuvaweto na sabotata bilo dokaz na Hristovata vernost i poslu{nost sprema Otecot.


Svetite ~asovi na sabotata, Hristos go zatekoa so skrsteni race vo osameniot grob. Koga Go simnaa od krstot i Go stavija vo grobot toj den be{e petok. Eve {to velat apostolite Luka i Marko za toj den:

“Toj den be{e petok i sabotata ve}e nastapuva{e”, Luka 23:54. “A koga se stemni ve}e, bidej}i be{e petok, odnosno sproti sabota…”, Marko 15:42.

Hristos ja izdade du{ata okolu 9-ot ~as. Apostolot Luka zapi{a:

“A be{e ve}e okolu {estiot ~as i nastana mrak po celata zemja, do devettiot ~as; i sonceto potemne i crkovnata zavesa se rascepi preku sredinata. A Isus izvika glasno i re~e: “O~e, vo Tvoi race Go predavam Svojot duh!” I {tom go re~e toa, izdivna”, Luka 23:44-46.

Vo toa vreme vo Izrael, saatite po~nuvaa da se brojat od-izgrejsonce-do-izgrejsonce, a ne od-polno}-do-polno} kako {to gi broime sega vo dene{no vreme. Ra~unawe na vremeto od-polno}-do-polno} be{e vneseno mnogu pokasno od Papstvoto vo Rim. Sprema toa, vo gorniot citat kade {to 6-ot ~as e spomnat od Luka - toa ne zna~i deka e 6 saatot nautro, tuku 12 saatot napladne (koga }e dodade{ 6 saati na izgrejsonce - toga{ e 12 saatot napladne sprema dene{no ra~unawe na vremeto); a pak od druga strana, kade {to veli vo citatot deka Hristos ja izdade du{ata vo 9-ot ~as - toa ne zna~i deka vremeto be{e 9 saatot nautro, tuku zna~i deka saatot fakti~ki be{e okolu 3 ~asot popladne, sprema dene{no ra~unawe na vremeto.

ÂSOVNIK


12 (24)

3 (15)

6 (18)

6

9

0

3 9 (21) - Dene{no ra~unawe na ~asovite

- âsovite za vreme na Hristos

Sledniov dijagram pokaùva primer za ra~unawe na vremeto (~asovite) vo vremeto na Hristos, i dene{noto vreme:

Seto ova se slu~i vo petok popladne, i sabotata po~na da se nabliùva (seti se deka sabotata po~nuva vo petok od zajdisonce). Da vidime sega, {to napravija majkata na Hristos, Marija Magdalena, apostolite, i site drugi lu|e koi go po~ituvaa Hristos koi {to bea prisutni na Golgota. Za ova ~itame:

“I ete, nekoj si, po ime Josif, ~len na sovetot, ~ovek dobar i praveden, - toj ne be{e u~estvuval vo sovetot i vo delata nivni, - od Arimateja, grad judejski, koj i sam go o~ekuva{e carstvoto Bo`jo,…”

“… otide pri Pilata i go izmoli teloto Isusovo; pa Go simna i obvi vo platno, Go poloì vo ise~en grob, vo koj u{te nikoj ne be{e poloèn. Toj den be{e petok, i sabotata ve}e nastapuva{e. Po nego odea i ènite, {to bea do{le so Isusa od Galileja, i go vidoa grobot i polagaweto na teloto Negovo; pa, koga se vratija, prigotvija mirisi i miro, a vo sabotata odmorija spored zapovedta”, Luka 23:50-56.

Vo ovaj citat, apostolot Luka ni kaùva deka gore-spomnatite lu|e go odnesoa Hristos vo pe{terata, Go ostavija vnatre, i site si otidoa doma za da ja pazat sabotata, kako {to e sprema Zakonot. Da vidime sega koga (ènite i site drugi) dojdoa povtorno vo pe{terata? Apostolot Luka ima zapi{ano vaka:

“Vo prviot den od sedmicata…”, Luka 24:1. Tuka Biblijata ni kaùva deka prviot den vo sedmicata e nedela, a ne ponedelnik - kako {to narodot si go ra~una. Da vidime {to pi{uva apostolot Marko za seto ova:

“A koga se stemni ve}e, bidej}i be{e petok, odnosno sproti sabota, dojde Josif od Arimateja, pro~uen ~len na sovetot, koj i sam go o~ekuva{e carstvoto Bo`jo, se osmeli i vleze pri Pilata i go pomoli za teloto Isusovo. Pilat se za~udi deka On ve}e umrel: i koga go izvikna stotnikot, go pra{a dali odamna umrel. Pa {tom uzna od stotnikot, mu go dade teloto na Josifa. A Josif kupi pla{tanica, Go simna i Go obvi vo pla{tanicata i Go poloì vo grobot, {to be{e izdlaben vo karpa; i navali kamen na grobnata vrata”, Marko 15:42-47.

Tuka Marko ni kaùva to~no koj den e sabota. Vo stih 42 veli deka, koga po~na da se stemnuva (ili takanare~en “den na pripremawe”) toa e denot pred sabotata, denot petok. I koga sabotata pomina, Marija Magdalena i Marija majkata na Jakov, dojdoa ranoto nautro vo prviot den od sedmicata - nedela, pri pe{terata. Marko zapi{a:

“[tom mina sabotata, Marija Magdalina, Marija Jakovova i Salomija kupija mirisi, za da dojdat i Go pomazat Isusa. I vo prviot den od sedmicata (toa e nedela) dojdoa na grobot mnogu rano, koga izgreva{e sonceto”, Marko 16:1, 2.

Eve u{te eden dokaz deka ènite dojdoa vo prviot den - nedela, pri pe{terata:

“Koga izmina sabotata, na osamnuvawe vo prviot den na sedmicata, dojdoa Marija Magdalina i drugata Marija da go vidat grobot”, Matej 28:1.

ZAKLUÔK Ako vo bilo koj slu~aj Hristos go ima{e promeneto Zakonot dodeka be{e ìv, toga{ ènite (vklu~uvaj}i ja i majkata na Hristos - Marija), apostolite Negovi, i site drugi koi veruvaa deka Hristos e Gospod i postojano go sledea, nema{e da odat doma da ja praznuvaat “sabotata sprema zakonot”, kako {to e napi{ano vo Biblijata.


Najverojatno }e ostanea so teloto na Hristos za da go pripremat, i nema{e da si odat doma i da go ostavat teloto na Isusa nepripremeno. Seto ova ni kaùva deka Zakonot ne be{e promenet od Hristos dodeka be{e ìv.

SEDMIOT DEN NA ODMOR - [ABAT (SABOTATA), OTKAKO HRISTOS VOSKRESNA

Isus pou~uval deka treba da se praznuva sabotata - i posle Negovoto voskresenie. Primer za toa imame koga Isus pretskaùval za razurnuvaweto na Erusalim, koe se slu~i vo 70-ta godina n.era (skoro 37 godini otkako Hristos se voznese na neboto) velej}i im na u~enicite: “Zatoa molete se da ne stane begaweto va{e zime, ili vo sabota…”, Matej 24:20. Vo toa vreme, gratskite vrati na Erusalim se zatvoraa vo sabota. Trgovcite vo toj slu~aj ne moèle da vlezat i da prodavaat stoka vo Erusalim vo saboten den (vidi na strana 94 od ova pismo, ili vo knigata na Neemija 13:15-22). Zatoa Hristos im re~e na u~enicite da se molat za razurnuvaweto na Erusalim da ne bidi vo saboten den - oti toga{ gratskite vrati }e se zatvoreni, i narodot ne }e moì da izbega za da se spasi. Ova Isus go pretskaà skoro 37 godini pred da se slu~i razurnuvaweto na Erusalim, i ni kaùva deka Hristos nemal nikakva namera da go promeni Zakonot. Slednive tekstovi, od druga strana, u{te edna{ pokaùvaat deka, duri i posle voskresenieto, Hristos seu{te se drè{e za Zakonot.


“Vo istiot den dvajca od niv odea vo edno selo, po ime Emaus, koe be{e oddale~eno od Erusalim 60 stadii; i zboruvaa pome|u sebe za site ovie nastani. I koga razgovaraa i se zapra{uvaa eden so drug, Sam Isus se pribliì i ode{e so niv; no o~ite im se zamreìja za da ne Go poznaat”, Luka 24:13-16.

Tuka se opi{ani dvata apostoli koi {to ne go poznaa Hristos za{to Gospod im gi zatvori o~ite za da ne Go prepoznaat. Odej}i po patot, zboruvaa za s# {to se slu~i vo Erusalim za voskresenieto. Hristos im prijde i im re~e:

“O, bezumni i tvrdi po srce, da veruvate vo s# {to rekle prorocite! Ne treba{e li taka da postrada Hristos i da vleze vo Svojata slava?, kako po~na od Mojseja i od site proroci, im zboruva{e {to e kaàno za Nego vo celoto Pismo”, Luka 24:25-27.

Vo stihot 27 e mnogu va`no da zabeleìme deka Hristos duri i po Svoeto voskresenie povtorno se drè{e do Zakonot i prorocite. Zatoa Biblijata veli deka Hristos otpo~na so Mojsije i drugite proroci da gi u~i ovie dva apostoli.

SEDMIOT DEN NA ODMOR - [ABAT (SABOTATA), ZA VREME NA APOSTOLITE

Sega da vidime dali Pavle i drugite apostoli go po~ituvaa Zakonot i sabotata, ili Hristos im ima{e re~eno da imaat nov den za odmor - kako {to mnogu crkvi denes velat deka treba da se po~ituva denot na voskresenieto. Da vidime dali e toa taka! Apostolite vo s# strogo go sledele primerot na svojot U~itel. Isus nikoga{ ne go obes~estil Boèstveniot den za odmor, tuku gi u~el lu|eto pravilno da go praznuvaat: “Vo sabota e slobodno da se pravi dobro”, Matej 12:12. Ako ja slavime sabotata nie Go slavime Hrista i odime po Negovite stapki, oti go ~inime ona {to go prave{e Toj. Deka Apostolot Pavle ne pomisluval na ukinuvawe na sabotata, ni svedo~at i izve{taite na Delata na Apostolite vo koi se spomenuva negovoto propovedawe vo sabota. Tuka vo nikoj slu~aj ne se rabotelo za nekakvo popu{tawe (zaradi nekakva privilegija prema Evreite deka Pavle zboruval vo sabota). Apostolot Pavle vo sabota, fakti~ki, im zboruval na neznabo{cite (vidi vo Dela Apostolski 13:42-48) - ne spomenuvaj}i im voop{to na svoite slu{ateli deka praznuvaweto na sabotata bilo zadolìtelno samo za Evreite:

“A koga izleguvaa od sinagogata Judejska, neznabo{cite gi pomolija ovie zborovi da im se propovedaat i nim vo idnata sabota.….Vo idnata sabota se sobra skoro celiot grad da go ~ue Slovoto Bo`jo”, Dela Apostolski 13:42.

Vo Dela Apostolski 13:14 ~itame:


“A tie koga otidoa od Pergija, stignaa vo Antiohija Pisidiska, i, otkako vlegoa vo sinagogata vo saboten den, sednaa”.

Pavle, Timotej i Luka vo Filipi propovedale vo sabota:

“A vo sabotata izlegovme nadvor od gradot pri edna reka, kade {to imaa obi~aj da se molat, i koga sednavme, im zboruvavme na sobranite èni”, Dela Apostolski 16:13.

Vo Solun: “Pavle, po svojot obi~aj, vleze pri Judejcite i tri saboti po red im zboruva{e od Pismoto”, Dela Apostolski 17:2. Delata Apostolski 18:1-4 ni kaùvaat deka Pavle, dodeka vo tekot na celata sedmica vredno rabotel (izrabotuvaj}i {atorski prekrovki), vo sabota im go propovedal evangelieto - i na evreite i na neznabo{cite:

“... i sekoja sabota toj zboruva{e vo sinagogata i gi ubeduva{e Judejcite i Elinite”.

Vo niedno obvinuvawe potkrenato protiv Pavle (koj be{e nare~en apostol na neznabo{cite) ne mu se pripi{uvalo deka go zanemaruva sabotniot den. Toa zna~i deka negovite vernici ne pravele problem nitu reagirale za praznuvaweto na sabotata. A toa zna~i deka hristijanite vo vremeto na apostolite ja praznuvale sabotata zaedno so Evreite.

SEDMIOT DEN NA ODMOR - [ABAT (SABOTATA), VO NOVATA ZEMJA

VE^NO PRAZNUVAWE Ovaj, vo po~etokot vospostaven den za odmor, Gospod ne go dade samo za narodot dodeka e na ovaa zemja. Sabotata }e prodolì da bidi praznuvana duri i vo Bo`joto carstvo:

“Za{to, kako {to novoto nebo i novata zemja, koi Jas }e gi sozdadam, }e bidat sekoga{ pred liceto Moe, veli Gospod, taka }e postoi i potomstvoto va{e i imeto va{e. Toga{ od mesec na mesec, i od sabota vo sabota }e doa|a sekoja plot pred liceto Moe na poklonenie, veli Gospod”, Isaija 66:22, 23.

KAKO SE PRAZNUVA SABOTATA - POSLE APOSTOLITE - DO DENE[EN DEN?

Nekoi smetaat deka e va`no da praznuvaat eden den vo sedmicata bez ogled dali e toa nejziniot prv den (Nedela) ili sedmiot den (Sabota).


Mnozina ìveat vo iskreno uveruvawe deka site denovi vo sedmicata se isti. Ima mnogu posveteni hristijani, koi iskreno go praznuvaat prviot sedmi~en den (Nedela) pod razli~ni opravduvawa. No vo Biblijata nema tekst koj bi go proglasil prviot den na sedmicata za sabota ([abat) – koj koga }e se prevedi zna~i den za odmor i za bogosluènie. Ne e mal brojot na vernicite koi praznuvaweto na nedelata go opravduvaat so faktot {to Isus voskresna vo nedela, i deka tie od golema qubov prema Nego, ja praznuvaat nedelata. Na toj na~in lu|eto napolno svesno go ignoriraat faktot {to voskresenieto nema nikakva vrska so ~etvrtata zapoved na Dekalogot, i deka Isus i apostolite ne dale nikakva izjava koja bi upatuvala na nekoja takva promena. Koj moì Isus da go saka pove}e od Negovata majka i apostolite koi do svojata smrt ja praznuvale sabotata? Isto taka i drugite èni (mirosnicite) ja presedoa sabotata doma vo mir spored Zakonot. Eve go dokazot: “Toj den be{e petok i sabotata ve}e nastapuva{e. Po Nego odea i ènite, {to bea do{le so Isusa od Galileja, i go vidoa grobot i polagaweto na teloto Negovo, pa, koga se vratija, prigotvija mirisi i miro, a vo sabotata odmorija spored zapovedta”, Luka 23:54-56; 2 Mojseeva 20:10. [to ni kaùva Biblijata za prviot den od sedmicata - nedela? Marko 16:1, 2 veli:

“[tom mina sabotata Marija - Magdalina, Marija Jakovova i Salomija kupija mirisi za da dojdat i Go pomazat Isusa. I vo prviot den od sedmicata - (toa e nedela) dojdoa na grobot mnogu rano koga izgreva{e sonceto...”.

Jovan 2:1 veli:

“Vo prviot den od sedmicata (Nedela) Marija Magdalina dojde na grobot rano, u{te duri be{e temno...”.

Matej 28:1 ima zapi{ano:

“Koga pomina sabotata na osamnuvawe vo prviot den na sedmicata...”. Luka 24:1 veli:

“Vo prviot den na sedmicata...”. Zna~i nedelata ne e ni{to pove}e od obi~en prv den na sedmicata, ne e ni sveta, ne e ni blagoslovena sprema Zborot na Gospod. Toa e ~isto pokaàno vo citatot pogore kade {to veli deka majkata na Isus, Apostolite, bliskite prijateli i samiot Isus ja praznuvaa i svetkuvaa sabotata, a ne nedelata. Ne e mal brojot na verskite zaednici koi veruvaat deka sabotata be{e dadena samo za Evreite. Za da se razlikuvaat od niv, muslimanite odredile da go slavat petokot kako svet den, a hristijanite nedelata. Zna~i promenata na Gospodoviot den za odmor ja izvr{ija lu|eto, a ne Gospod. Praznuvaweto na sabotata pretstavuva znak na vernost na praviot Bog, “Koj go sozdal neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori!”, (Otkrovenie 14:7).


GLAVA

9

Kalendarska Reforma - dali promenata vo kalendarot go promeni denot za odmor

Bibliskata Sabota ([abat)

EKOI vernici se ubedeni deka bila napravena gre{ka koga se promeni kalendarot od Julijan. Veruvaat deka pri broeweto na denovite i kalendarot

bil promenet, i kako posledica na taa promena do{lo do promena i na “Denot za odmor”.

N

SABOTATA NEOPFATENA SO PROMENA VO KALENDAROT

Kalendarite se imaat promeneto, no sedmicata nikoga{ ne se ima promeneto u{te od samiot po~etok na vremeto. Bez razlika {to ima mnogu sistemi so koi se obrabotuva vremeto, bez razlika na promenite napraveni od eden kalendar do drug, bez razlika od site gre{ki {to ~ovekot gi ima napraveno vo presmetuvawe na vremeto, sedmicata si prodolùva da postoi u{te od vremeto koga Gospod ja sozdade (7-te dena na sozdavaweto). Ne moì nikako da se izgubi sabotata (7-ot den). Nejzinoto postoewe ne zavisi od gre{nite ~ove~ki presmetki, tuku zavisi od ve~nata sila i mudrost na Boga - Koj i ja sozdade. Duri posle nekolku iljadi godini od sozdavaweto, istiot 7-mi den sabota se sre}ava i vo Noviot Zavet. Toa e evidencijata koja se nao|a pri raspnuvaweto i voskresenieto na na{iot Gospod Isus Hristos. Eve go toj dokaz:

“I ete, nekoj si, po ime Josif, ~len na sovetot, ~ovek dobar i praveden, - toj ne be{e u~estvuval vo sovetot i vo delata nivni, - od Arimateja, grad judejski, koj i sam go o~ekuva{e carstvoto Bo`jo, otide pri Pilata i go izmoli teloto Isusovo; pa Go simna i obvi vo platno, Go poloì vo ise~en grob, vo koj u{te nikoj ne be{e poloèn. Toj den be{e petok, i sabotata ve}e nastapuva{e. Po nego odea i ènite, {to bea do{le so Isusa od Galileja, i go vidoa grobot i polagaweto na teloto Negovo; pa, koga se vratija, prigotvija mirisi i miro, a vo sabotata odmorija spored zapovedta”. “Vo prviot den na sedmicata (nedela), mnogu rano, tie dojdoa na grobot, nosej}i gi prigotvenite mirisi, a zaedno so niv bea i nekoi drugi; no plo~ata na grobot ja najdoa prevrtena”, Luka 23:50-56 i 24:1, 2.



Od pogorniov citat, ~isto se gleda deka denot vo koj {to Hristos be{e raspnat e Petok, ili {estiot den od sedmicata (vidi ja slikata na 101-ta strana). Sledniot den (sedmiot), denot vo koj {to Hristos preleà vo grobot, e pozitivno identifikuvan deka e “sabotata… spored zapovedta”, istiot den koj {to postoi duri od sozdavaweto na svetot - opi{an u{te na prvite stranici od Biblijata. Sledniot den posle sabotata, nare~en “prviot den na sedmicata”, vo koj {to Hristos be{e voskresnat, seu{te ne mu e dadeno ime, no samo e spomnat kako ‘prv den na sedmicata’. Zna~i, vo pogorniot citat se spomnati tri dena. Sabotata, kako {to veli “sabotata… spored zapovedta”, e ~isto pretskaàn duri i vo Noviot Zavet od Biblijata, deka e den koj se nao|a pome|u {estiot den (Petok) i ‘prviot den od sedmicata’, poznat kako (Nedela). Toa zna~i deka (Nedelata) nikoga{ ne bila, nitu moì da bidi [abat (Sabotata) od Noviot Zavet. [abat, pravata vistinska [abat dadena li~no od Gospod, “sabotata… spored zapovedta”, e denot odma pred Nedelata. Koga Nedela zapo~nuva, vistinskata [abat (Sabota) e ve}e pominata.

NE E MO@NO DA NE ZNAEME KOJ DEN E [ABAT (SABOTA)

Za vremeto posle Hristos i posle Apostolite Nedelata po~na da se praznuva od tie {to se poklonuvaa na sonceto. Rekovme porano deka Nedela na Angliski e nare~ena San dej (ili Den na Sonceto). Pokasno, zatoa {to narodot se oddale~i od Gospod i ne go po~ituvaa Negoviot Svet Zakon kako {to treba, i se izme{aa so mnogubo`cite, po~ituvaweto na Nedelata kako svet den be{e vnesen i vo hristijanskata crkva. Ovaj den ne be{e nikoga{ vnesen vo crkvata so Zapoved od Gospod Bog, i negovoto po~ituvawe ne moì nikoga{ da bidi del od pravoto/vistinsko Hristijanstvo. No vo istoto vreme pravata sabota be{e prodolèna da se slavi od Evreite. Prviot den (nedelata) be{e slaven od mnogubo`cite (tie {to se klawaa na ‘sonceto’). Dvata ovie dena od sedmicata, i sedmiot i prviot den, bea po~ituvani postojano (bez prekin) s# od toa vreme, - sedmiot den po~ituvan od Evreite i Hristijanite koi se drèa za originalniot zakon daden vo Biblijata, i od druga strana, prviot den praznuvan od mnogubo`ci i Hristijani koi go prifatija toj den. Ovie dva dena, po~ituvani na ovaj na~in, od sedmica do sedmica, postojat i den denes, bez sedmicata da bidi prekinata ili izgubena na bilo kakov na~in. I taka moìme da ja sledime pravata [abat (Sabota) u{te od vremeto na sozdavaweto, pa s# do den denes. [abat ne moì da ne se znae koj den e. Promena nikoga{ ne e izvr{ena pri presmetuvaweto na denovite od sedmicata. Sega e istata [abat, kako {to be{e dadena od Gospod duri i pri sozdavaweto na svetot. [abat be{e napravena da bidi sedmiot den. I seu{te e, sedmiot den. No nekoi lu|e pra{uvaat: “Zar promenata na kalendarot ne go promeni i sedmiot den, a toa zna~i Sabotata?” Dobro, toga{ da go razrabotime i ova pra{awe.

PROMENA NA KALENDAROT

Gregorijanskiot Kalendar (na papata Gregori 13-ti), {to sega se koristi vo celiot svet, e precizen i to~en. Toa e kalendarot koj i denes go koristime, bilo na rabota, bilo doma. Kalendarot vo zapadnite zemji (Amerika, Kanada, Avstralija, Nov Zeland, Evropa itn.), otpo~nuva so Nedela kako prv den od sedmicata. Zna~i, Nedela e prviot den, Ponedelnik vtoriot, Vtornik tretiot, Sreda ~etvrtiot, êtvrtok pettiot, Petok {estiot, i Sabota e sedmiot den. Denovite od sedmicata prevedeni na Angliski se:

Nedela (Sandej – ili Sunday), Ponedelnik (Mandej – ili Monday), Vtornik (Tjuzdej – ili Tuesday), Sreda (Venzdej – ili Wednesday), êtvrtok (Turzdej – ili Thursday), Petok (Frajdej – ili Friday), Sabota (Saturdej – ili Saturday).

Imiwata dadeni na site ovie denovi doa|aat od mnoguboè~ko (pagansko) poteklo. Na primer:

Nedelata, ili Sandej (Sunday) be{e nare~ena sprema Sonceto, koe se vika San (Sun);

Ponedelnikot, ili Mandej (Monday) sprema mese~inata Mun (Moon); Vtornik, ili Tjuzdej (Tuesday) sprema boìcata Tju (Tiw); Sreda, ili Venzdej (Wednesday) sprema starovremskiot Germanski bog na

vojnata Voden (Woden); êtvrtok, ili Turzdej (Thursday) sprema starovremskiot Norve{ki bog na

gromovi Tor (Thor); Petok, ili Frajdej (Friday) sprema boìcata Friga (Frigga); i Sabota, ili Saturdej (Saturday) sprema bogot Saturn (Saturn).

Latinskite imiwa za site ovie denovi se:

Nedela (Dies Solis) – (Dies Solis), Ponedelnik (Dies Lunae) – (Dies Lunae), Vtornik (Dies Martis) – (Dies Martis), Sreda (Dies Merkuri) – (Dies Mercurii), êtvrtok (Dies Jovis) – (Dies Jovis), Petok (Dies Veneris) – (Dies Veneris), Sabota (Dies Saturni) – (Dies Saturni).

Pome|u narodot postoi veruvawe deka, za vremeto od Hristos do denes, kalendarite se imaat promeneto mnogu pati. Ova ne e to~no. Promena na kalendarot e izvr{ena samo edna{, a toa e promenata od Julijanskiot kalendar na Gregorijanskiot kalendar. I taa promena vo nikoj slu~aj ne gi promeni denovite od sedmicata. Koga Gregorijanskiot kalendar se primeni vo upotreba, samo mese~nite denovi se promenija, a ne sedmi~nite denovi.



Kalendarot {to se upotrebuva{e vo Palestina i vo site drugi provincii na Rimskata Imperija za vremeto na Hristos, be{e nare~en Julijanski kalendar. Toj po~na da se koristi sprema naredba dadena od Julijan Cezar (Julius Caesar), i zatoa e nare~en sprema nego. Kalendarot be{e staven vo sila, otprilika vo 46-ta godina pred na{a era. Julijan Cezar mnogu saka{e da bidi po~ituvan od narodot. Toj se narekuva{e i so drugi imiwa odzemeni od paganski bogovi. Toj duri go nare~e i sedmiot mesec sprema negovoto ime - Juli (negovoto ime be{e Julijan – ili Julius). Istorijata ni kaùva deka, koga Julijan odbira{e mesec {to }e go nare~i sprema nego, bara{e da odberi mesec koj {to ima 31 den, zatoa {to smeta{e deka imeto negovo e tolku va`no {to zasluùva da se sostoi od eden od najdolgite meseci vo godinata (od 31 den). Sledniot mesec vo toa vreme se sostoe{e od 30 dena. Avgustus Cezar (Augustus Caesar), naslednikot na Julijan Cezar, isto taka se ra~una{e da bidi mnogu va`na osoba - ni{to podolu od Julijan Cezar, i zatoa go nare~e mesecot Avgust sprema negovoto ime. Za da go napravi mesecot Avgust (koj ima{e 30 dena) da ima 31 den, kako {to ima{e Juli, Avgustus zede eden den od mesecot Fevruari, i taka go napravi mesecot Avgust da ima 31 den.

JULIJANSKIOT KALENDAR NE BE[E ISPRAVEN Julijanskiot kalendar se koriste{e otprilika 15 vekovi posle Hristos i be{e prifaten od pove}eto zemji vo svetot. No, sepak, toj kalendar ne be{e ispraven kalendar. Julijanskiot kalendar be{e sostaven vrz baza na toa {to se pretpostavuva{e deka edna godina se sostoi od 365¼ denovi, koj {to e vsu{nost edinaeset minuti i nekolku sekundi ponazad. Ova ne izgleda kako da e golema gre{ka, no tie minuti preku godinite se namnoùvaa se pove}e i pove}e. Kako rezultat na toa, sprema Julijanskiot kalendar, malku vreme se gube{e sekoja godina; vsu{nost, kalendarot ne be{e baziran na to~noto dvièwe na sonceto, zemjata i mese~inata, i rezultatot od seto toa, godina po godina, “vernal ekvinoks” (‘vernal equinox’) - (koga denot i ve~erta se od isti vremenski period na traewe) koe {to za vremeto na Julijan Cezar se slu~uva{e okolu 25-ti Mart, po~na poleka da opa|a do okolu 1-vi Mart. Do po~etokot na 16-ot vek n.e., “vernal ekvinoks” po~na da se slu~uva okolu 11-ti Mart.

U{te za vremeto na 13-ot vek na{a era, astronomerite po~naa da pi{uvaat za neispravnosta na Julijanskiot kalendar. Nekoi od Evropskite zemji vo toa vreme po~naa da razmisluvaat da go promenat Julijanskiot kalendar. No ni{to ne be{e napraveno zatoa {to toa treba{e da bidi odobreno od mnogu ~lenovi na razni parlamenti i vladi, koi ne bea spremni toa da go napravat.

OD JULIJAN DO GREGORIJAN Na krajot, papata Gregori 13-ti (Gregory XIII) se zainteresira za promena na kalendarot. Pod vlasta na Gregori 13-ti kalendarot se promeni, i popravka be{e napravena od 10 dena za da se donesi 21-vi Mart da bidi na po~etokot na ‘vernal ekvinoks’ (toa e vremeto koga denot i no}ta se od isto vremensko traewe).

Papata Gregori 13-ti izdade zakon, na 1-vi Mart, 1582 godina na{a era, da se dodadat 10 dena na Julijanskiot kalendar za da mo`i denot 5-ti Oktomvri, 1582 godina, da se ra~una kako 15-ti Oktomvri, 1582 godina. Noviot kalendar be{e nare~en po imeto na papata Gregori 13-ti i se vika{e “Gregorijanski kalendar”.

Koga Julijanskiot kalendar be{e popraven od papata Gregori 13-ti vo 1582, deset dena bea dodadeni na kalendarot kako {to se gleda na tabelata (od ~etvrtokot 4-ti do sledniot den - petok, dodadeni se deset dena odedna{, i namesto petok 5-ti, stana petok 15-ti). I taka, toa {to treba{e da bidi Petok 5-ti, postana Petok 15-ti. Denovite na sedmicata ne bea vo nikoj slu~aj zafateni so ovaa promena.

Gregorijanskiot kalendar, koj go koristime nie denes, i go koristi skoro celiot svet, be{e sozdaden od papata vo Rim vo 1582 godina, kako {to spomnavme pogore. Na~inot na koj {to 10-te denovi bea dodadeni na Julijanskiot kalendar be{e ednostaven; namesto denot 5-ti Oktomvri 1582, be{e nare~en 15-ti Oktomvri 1582. Ova e s# {to be{e napraveno.

NEMA RAZLIKA VO SABOTNIOT DEN

Koga promenata vo kalendarot se napravi, denot se u{te be{e Petok. No namesto da bidi Petok 5-ti Oktomvri 1582 godina, toj den postana Petok 15-ti Oktomvri 1582 godina. Nema{e nikakva promena napraveno vo mesecot. Mesecot se u{te be{e Oktomvri. Nema{e nikakva promena napraveno i vo sedmicata. Nema{e nikakva promena napraveno i vo denovite na sedmicata. Denot se u{te si be{e Petok, no be{e Petok 15-ti, namesto da bidi Petok 5-ti. Toa e se.

Sledniot den seu{te be{e Sabota, kako {to be{e i pred kalendarot da se promeni. Samo {to vo ovaj slu~aj Sabotata be{e 16-ti Oktomvri, namesto da bidi 6-ti Oktomvri. Promenata vo kalendarot ne napravi nikakva promena vo Sabotata - denot na Gospod, i nema nikakvi te{kotii da znaeme, i den denes, deka sedmiot den vo sedmicata e Sabota. [panija, Portugalija i Italija go prifatija Gregorijanskiot kalendar vedna{. Malku pokasno vo istata godina, 1582, Francija go prifati kalendarot na Gregori, narekuvaj}i go 10-ti Dekemvri, 20-ti Dekemvri. Katoli~kite provincii od Germanija go prifatija kalendarot vo 1583 godina, no protestantskite provincii na Germanija seu{te prodol`ija da go koristat Julijanskiot kalendar, se do 1700-te godini. Vo 1700-te godini Holandskite zemji go prifatija Gregorijanskiot kalendar. Protestantskite zemji nemaa dobar odnos sprema papata od Rim i zatoa im zede mnogu godini da go prifatat noviot kalendar.


Anglija ne go prifati noviot kalendar se do 1752 godina. [vetska i Danska go prifatija isto taka okolu 1700-te godini. Rusija i Grcija prodolìja da go koristat stariot kalendar na Julijan. Tie bea pod vlasta na Isto~nata Crkva, koja nema{e nikakov odnos so crkvata od Rim. Romanija, Srbija, i Turcija go prifatija Gregorijanskiot kalendar vo 1919 godina, i Rusija go prifati kalendarot posle revolucijata. Vo site ovie promeni, denovite od sedmicata ne bea nikoga{ zafateni. Na primer: iako Anglija go ima{e prifateno kalendarot vo 1752, a Rusija vo 1919, denovite sekoga{ bea isti.

Koga be{e Ponedelnik vo Anglija, be{e isto taka Ponedelnik i vo Rusija, iako dvete zemji koristeja razli~ni kalendari. Koga be{e sabota vo Germanija, be{e isto taka sabota i vo Rusija.

Od seto ova se gleda deka Sabotata kako sedmi den ne be{e nikoga{ izgubena, nitu promeneta, iako mnogu narodi velat deka denot se promeni od sabota vo nedela, zaradi promenata vo kalendarot. Toa ne e to~no! îsto moìme da vidime deka promenata vo kalendarot ne izvr{i nikakva promena vo denovite od sedmicata. Sabotata si ostana, i }e ostani zasekoga{, Sabota.

Zatoa ne treba da dozvolime nikoj da n# zbunuva so promenata na kalendarot. Tie {to dobro ja poznavaat istorijata znaat deka promenata vo kalendarot ne napravi nikakva promena vo denovite od sedmicata. Navistina, kalendarot ja potvrduva sabotata kako sedmi den vo sedmicata koj {to Gospod go postavi u{te vo vremeto na Adam i Eva, na samiot po~etok na svetot.


SEDMIOT DEN DENES - E ISTIOT KAKO [TO BE[E I

ZA VREMETO NA ADAM I EVA Nie veruvame deka Biblijata e vistinita. Biblijata strogo zapoveduva da se praznuva sedmiot den od sedmicata - [abat (dene{nata sabota). Sedmiot den moì da se znae to~no koj e sedmi den, od toj {to saka da go znae. I moì da se ignorira od toj {to ne saka da znae koj e sedmiot den. Nema na~in na koj {to sedmiot den moì da se izgubi, da ne se znae koj e toj den. Koga sonceto zao|a vo Petok prikve~er, sedmiot den koj {to Gospod go dade u{te pri sozdavaweto na svetot, otpo~nuva. Toj e istiot sedmi den koj {to go dade Gospod pri sozdavaweto i strogo ni zapovedi da go ~uvame. Bo`jata Zapoved veli:


Sprema toa, sega ovaj Petok prikve~er koga sonceto }e zajdi, ti }e bidi{ vo sveto vreme i sveti den.

Isus Hristos postojano gi po~ituva{e Bo`jite Zakoni i ja ~uva{e sabotata dodeka be{e tuka na zemjata.

Vo Noviot Zavet, prviot sedmi~en den (Nedela) e spomnat samo 8 pati, i nitu na edno mesto ne e nare~en sabota. Sabotata se spomenuva pove}e od 100 pati vo celata Biblija, od koj 50 pati vo Noviot Zavet. Ova gi tera iskrenite, ~esni i posveteni hristijani da se pra{aat: koj den treba da go praznuvaat?! Nikoj ne treba da misli deka Tvorecot mu prepu{til na ~ovekot sam da odredi koj den }e Mu go posveti Nemu! _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 111


Na Sinajskata gora sam Bog, ne samo {to rekol, tuku i napi{al: “Sedmiot den e odmor na Tvojot Gospod Bog... Zatoa go blagoslovi Gospod denot za odmor i go posveti”, 2 Mojseeva 20:10, 11. Da se posveti, vo Svetoto Pismo, zna~i ne{to napolno da se oslobodi od site vrski so ovoj svet i da se izdeli za Boga. Taka na primer, sve{tenicite bile posveteni i izdeleni za Bo`ja slu`ba (vidi vo 2 Mojseeva 29:44). Od druga strana, {to go pravi ne{toto da bidi sveto, sprema Zborot na Gospod vo Biblijata? Ti sigurno ima{ pro~itano {to mu re~e Gospod na Mojseja koga mu se javi za prv pat od kapina {to gore{e so ogan i ne izgoruva{e. Koga se pribliì Mojsije da vidi {to se slu~uva, Gospod mu re~e: “...Ne prio|aj vamu. Sobuj gi obuvkite tvoi od nozete, za{to ova mesto, na koe stoi{, e sveta zemja”, (vidi vo 2 Mojseeva 3:2-6). Zna~i, kako moìme da svatime {to zna~i koga e ne{to sveto? Toa zna~i deka, na toa mesto i vo toa vreme Gospod e li~no prisuten me|u lu|eto. Zatoa, koga ni kaùva Biblijata deka sabotata e svet den, toa zna~i deka Gospod na toj den e li~no prisuten me|u lu|eto, a ne na bilo koj drug den. Gospod ne re~e deka go ima posveteno Vtornik, Petok, Nedela, nitu bilo koj drug den od sedmicata, tuku Gospod go posveti i blagoslovi sedmiot den - Sabotata. Bo`jiot blagoslov sekoga{ zna~i sre}a vo semejstvata, duhoven i materijalen napredok na sekoj negov ~len, i Bo`ja potpolna podr`ka na onoj koj e blagosloven. Taka na primer, koga Biblijata zboruva za toa kako go blagoslovi Gospod mladiot Josif, Taa veli: “Gospod be{e so Josifa ta zatoa be{e sre}en... i gospodarot negov vide deka e Gospod so nego i deka s# {to rabote{e toj, Gospod go vodi vo napredok ... i blagoslovot Gospodov be{e nad s#, {to ima{e vo ku}ata i vo poleto”, 1 Mojseeva 39:2-5. Sabotata e nezamenliv blagosloven den. Toj blagoslov go prima sekoj ~ovek koj praznuvaj}i go ovoj den, go priznava Boga za svoj Tvorec. Blagoslovot so kogo u{te na po~etokot na svetot sedmiot den e proglasen za svet, nikoga{ ne e otpovikan, nitu promenet.

“Gospode, kogo Ti }e go blagoslovi{, }e bide blagosloven do veka”, 1 Paralipomenon ili nare~ena Letopisi 17:27 (vo nekoi Biblii 1 Dnevnik 17:27).

GLAVA

10

Sabotata i Ceremonijalnite Zakoni na Stariot Zavet

ABOTATA ne mo`i da se vbroi me|u ceremonijalnite propisi na Stariot Zavet, zatoa {to e vospostavena u{te pred pojavuvaweto na grevot, vo

gradinata na Eden - mu be{e dadena na Adam i Eva, i bitno se razlikuva od drugite starozavetni praznici koi isto taka se narekuvaat saboti - godi{nite saboti (ovie se poinakvi od sedmi~nata sabota).

S

Ovie ne n# upatuvaat na sozdavaweto tuku na drugi poedinosti od Bo`jiot plan na spasenieto (na primer, praznikot: Pasha, Trubite, Golemiot den na pomiruvawe, i praznikot Senici):

“Zatoa, o~istete go stariot kvas, ta da bidete novo testo, kako {to ste beskvasni; oti Hristos, Pashata na{a, se zakla za nas. Pa da praznuvame ne so star kvas, nitu so kvas od zloba i lukavstvo, tuku so presni lebovi vo ~istota i vistina”, 1 Korintjanite 5:7, 8.

Tie sekoga{ jasno se razlikuvale od ‘sabotata Gospodova’: “Toa se Gospodovite praznici, {to }e vi bidat nare~eni osobeno sveti, koga }e Mu prinesuvate na Gospoda sepalenici i prinosi so niv kako i prelivi vrz niv od den vo den, osven vo sabotite Gospodovi, osven darovite va{i, zavetite va{i, {to }e Mu gi davate od blagodarnost na Gospoda”, 3 Mojseeva 23:37, 38. Za tie podvi`ni praznici apostolot Pavle veli: “Spored toa, nikoj neka ne ve osuduva poradi jadeweto i pieweto, ili poradi godi{nite praznici, ili poradi mladinite ili sabotite!” Potoa Pavle dodava jasno i odredeno: “Toa e samo senka na stvarnosta koja treba{e da dojde, a stvarnosta e Hristos”, Kolosjanite 2:16, 17. Apostolot Pavle vo nikoj slu~aj ne mo`el da misli na nepodvi`niot sedmi~en praznik, zo{to toj ne e senka na Hristovata `rtva na krstot, tuku spomen na sozdavaweto:

“Se}avaj se da go praznuva{ sabotniot den.….zo{to za {est dena Bog go sozdade neboto i zemjata”, 2 Mojseeva 20:8-11.

Ako go sporedime ve~niot saboten praznik so drugite starozavetni praznici, }e ja vidime slednata razlika:



Sedmi~nata sabota od Dekalogot: Godi{nite “saboti” od ceremonijalniot zakon:

1. Ustanovena e pri sozdavaweto (1 Mojseeva 2:2, 3)

1. Ustanoveni se na Sinaj, pove}e od dve iljadi godini po sozdavaweto (3 Mojseeva 23-ta glava)

2. Potsetuva na sozdavaweto

2. Potsetuvaat na nastanite od Izraelskata istorija, kako Pasha i praznikot Senica

3. Posvetena e na spomenot na sozdavaweto (2 Mojseeva 20:8-11)

3. Simbol se na idniot nastan-senka na Hristoviot krst (Kolosjanite 2:16, 17)

4. Bog se odmoril vo toj den i posebno go blagoslovil

4. Bog ne se odmoril vo tie denovi i ne im dal nikakov poseben blagoslov

5. E postojan praznik i sekoga{ se sovpa|a so sedmiot den vo sedmicata

5. Tie se podvi`ni praznici {to sekoja godina se sovpa|aat so drug den vo sedmicata

6. Sozdadena e zaradi site lu|e (Marko 2:27)

6. Odredeni se samo za Izraelskiot narod (Efesjanite 2:14, 15)

7. ]e se praznuva i na obnovenata zemja (Isaija 66:22, 23)

7. Ukinati se so Hristovata smrt na krstot (Kolosjanite 2:17)

Nitu za edna od desette zapovedi ne moì da se kaì deka e “senka na ona {to }e dojde”. Zatoa samo neupatenite moàt da mislat deka Isus i apostolite ja ukinale sabotata.

BIBLIJATA NE POKA@UVA VO NIKAKOV SLUÂJ DEKA SABOTATA E PROMENETA

Nekade izme|u godinite (od vremeto na Hristos do na{eto vreme), po~ituvaweto na vistinskata Biblijska [abat, bilo promeneto od sedmiot den od sedmicata vo prviot den (vidi na stranite 61-70). Vo Biblijata ne postoi nikakov dokaz deka ~etvrtata zapoved - sedmiot den za odmor e ukinata ili promeneta. Zna~i onoj {to ja po~ituva sabotata Go po~ituva i Go priznava Biblijskiot Bog - Tvorec, kako {to vidovme pogore - Koj {to re~e deka nikoga{ ne se menuva. Sabotata e spomenata od Gospod mnogu pati vo Stariot Zavet, i Gospod o~ekuva i bara od nas da se drìme za Zakonot koj Hristos ni go dade. Nikade vo Biblijata nema dokaz deka Gospod blagoslovi i posveti drug den od sedmi~niot ciklus, osven sabotata.

GOSPOD BARA POÎTUVAWE NA SABOTATA Edno e sigurno, zapovedta od Gospod bara od nas da go po~ituvame i svetkuvame sedmiot den od sedmicata. Tuka nemoì nikoj da pogre{i vo sva}aweto - {to saka Gospod da ni pokaè. Eve ja zapovedta:


Apostolite znaele deka Isus sabotata nitu ja ukinal, nitu ja prekr{uval, tuku deka navistina ja ~uval za sveta. Vernosta kon Isusa Hrista podrazbira praznuvawe na Negoviot svet den. Toj sabotata ja narekuva “Moj svet den”:

“Ako zaradi sabotata ja vozdrì{ nogata svoja da gi ispolnuva èlbite na tvoeto srce vo svetiot Moj den, i ako ja narekuva{ sabotata radost, svet den Gospodov, ako ja praznuva{ i ako ja po~ituva{ so toa da ne se zanimava{ so obi~nite raboti, da im ugoduva{ na svoite gre{ni èlbi i da praznoslovuva{, toga{ }e ima{ radost vo Gospoda, a Jas }e te iska~am na viso~ini zemni i }e ti dadam da vkusi{ od nasledstvoto na Jakova, tvojot tatko: ustata na Gospoda go izre~e toa”, Isaija 58:13, 14.

ZNAÊNIE NA SABOTATA Sabotata e znak me|u vistinskiot Bog i vistinskata crkva. Sabotata e objavena kako znak na po~it kon Tvorecot od generacija vo generacija, za{to sam Bog naglasil:

“Im gi dadov isto taka i Moite saboti, za da bidat znak me|u Mene i niv; pa da znaat deka Jas sum Gospod {to gi osvetuva”, Jezekiil 20:12 i Jovan 17:17.

Sabotata e znak na Tvorecot i na sekoj vistinski vernik:

“Praznuvajte gi Moite saboti za da bidat znak me|u Mene i vas, pa da znaete deka Jas sum Gospod, va{iot Bog”, Jezekiil 20:20.

A za toa ja naveduva i pri~inata:

“Za{to vo {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, a vo sedmiot den se otpo~ina i se odmori”, 2 Mojseeva 31:17.

êtvrtata Bo`ja zapoved upatuva neposredno na Gospod kako Stvoritel. Samo ~etvrtata zapoved od site deset zapovedi go sodrì pe~atot na Gospod: pokraj imeto Negovo, ja naveduva i titulata na Zakonodavecot.


êtvrtata Bo`ja zapoved – Sabotata, Go istaknuva Gospod kako stvoritel na Neboto i Zemjata i taka ni pokaùva deka samo Nego, kako na Stvoritel treba da Mu se poklonuvame i da Mu ukaùvame po~ituvawe:

“A sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{ nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni slugata tvoj, ni sluginkata tvoja, ni volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe; oti za {est dena gi stvori Gospod neboto i zemjata, moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa Gospod go blagoslovi sabotniot den i go osveti”, 2 Mojseeva 20:8, 9, 10, 11.

Sekoj pe~at vo svetot (na sekoj Kral ili Kralica) treba da ima tri glavni obele`ja:

Ime, Titula, i Mesto (ili teritorija na kralevinata).

Na primer, pe~atot na Kralot Xorx 6-ti (George VI) na Anglija bi imal na nego napi{ano:

Ime – Xorx 6-ti, Titula – Kral, i Teritorija – Anglija.


Pe~atot na Gospod gi sodr`i istite podatoci:

Ime – Gospod; Titula – Stvoritel; Teritorija – Nebesata i Zemjata i s# {to e vo niv (vidi vo ~etvrtata zapoved

vo 2 Mojseeva 20:8-11).

GOSPOD N– POVIKUVA DA IZVR[IME REFORMA Otfrlaj}i ja sabotata, za koja Samiot Gospod veli deka pretstavuva znak - pe~at na Negoviot avtoritet, i po~ituvaj}i ja namesto nea nedelata, koja ja vovede prviot yver kako znak na svojata mo}, takvite lu|e mu se poklonuvaat fakti~ki na znakot na yverot i ja priznavaat negovata sila. So promenata na sabotata otstranet e pe~atot od Zakonot. Hristovite sledbenici se povikani povtorno da go vratat, so toa {to }e ja izdignat sabotata na svoeto pravo mesto sprema ~etvrtata zapoved od Dekalogot, kako spomen na deloto na Tvorecot i znak na Negoviot avtoritet.



Zapovedta koja be{e otfrlena, prorokot Isaija ukaùva deka povtorno }e ima veren narod koj {to }e ja po~ituva sprema Zakonot, i veli: “Toga{ tvoite potomci }e gradat vrz stari urnatini: ti }e gi vostanovi{ osnovite na mnogu pokolenija i }e te vikaat obnovitel na urnatini, graditel na pati{ta za naselbi”, Isaija 58:12. Ova proro{tvo se odnesuva na na{eto vreme. Spomenatite “urnatini” se napraveni vo Bo`jiot zakon toga{ koga se napraveni promenite vo nego. Ovaa Bo`ja institucija treba ponovo da se izdigni. “Urnatinite da se izgradat” i “temelite koi }e stojat od koleno do koleno”, treba pak da se podignat. Nie veruvame deka Gospod so ovaa re~enica n# povikuva da go po~ituvame Zakonot kako {to ni go dade Gospod, a ne razurnat - kako {to mu odgovara{e na lu|eto (Konstantin go promeni Zakonot; i denes skoro celiot svet go sledi zakonot na Konstantin - po~ituvaweto na Nedelata kako sveti den, a ne Zakonot na Gospod - Sabotata). Zatoa, site tie {to }e go po~ituvaat praviot den - Sabotata, kako {to ni zapoveda Gospod, takvite Gospod gi narekuva “obnoviteli na urnatinite”. Reformata koja treba da se izvr{i vo poslednite denovi vo vrska so sabotata, jasno ja prore~e u{te prorokot Isaija:

“Vaka veli Gospod: Pazete go pravosudstvoto i vr{ete pravda; za{to e blizu spasenieto od Mene i otkrovenieto na Mojata pravda”, Isaija 56:1.

ZAKLUÔK Od seto ova se gleda deka nedelata ne e praznik na hristijanite, nitu den za odmor, za{to zad sebe nema nitu Hristov, nitu apostolski avtoritet. Ustanovata “nedela” kako sedmi~en den za odmor, do koja do{lo vo ~etvrtiot vek, e direktno kr{ewe na Bo`jata zapoved za ~uvawe na sabotata kako den za odmor. Dali hristijanite koi praznuvaat sabota ne go priznavaat praznikot na Hristovoto voskresenie? Naprotiv! Tie voskresenieto go praznuvaat na edinstven vistinski na~in - kr{tavaj}i se so vera, so nurkawe vo voda. Eve {to veli apostolot Pavle:

“I taka, nie se pogrebavme so Nego preku kr{tavaweto vo smrtta, ta, kako {to Hristos voskresna od mrtvite preku slavata na Otecot, taka i nie da odime vo obnoven ìvot”, Rimjanite 6:4;

i vo pismoto do Kolosjanite Pavle pi{uva:

“... otkako se pogrebavte so Nego vo kr{tavaweto, vo koe zaedno so Nego i voskresnavte preku vera vo silata na Boga, Koj Go voskrsna od mrtvite”, Kolosjanite 2:12.

S# dodeka nie kako hristijani - kako “duhoven Izrail” ja po~ituvame sabotata spored odredbite na ~etvrtata zapoved, }e bidime sigurni deka Mu sluìme na vistinskiot Bog.


Jovan vo Otkrovenieto 14:12 pi{uva:

“... tuka se onie, {to gi pazat zapovedite Bo`ji i verata vo Isusa”. Biblijata tuka ni ka`uva deka ovie se tie {to }e bidat spaseni od Gospod - tie {to go po~ituvaat Zakonot, za razlika od tie {to }e go primat pe~atot na yverot:

“I tret angel po nego naide zboruvaj}i so visok glas: “Koj }e mu se pokloni na yverot i na likot negov, i primi beleg na ~eloto svoe ili na rakata svoja, toj }e pie od vinoto na jarosta Bo`ja, vino nerazvodneto, izlieno vo ~a{ata na Negoviot gnev, i }e bide ma~en so ogan i sulfur pred svetite angeli i pred Agnecot. Dimot od ma~eweto nivno }e se izdiga vo site vekovi; nema da imaat mir ni dewe, ni no}e onie, {to }e mu se poklonat na yverot i na negoviot obraz, i {to }e go primat belegot na negovoto ime!”, Otkrovenie 14:9-11.

S# dodeka go praznuvame sedmiot den - sabotata - ispovedame vera deka na{eto postoewe Mu go dol`ime na Bo`jata sila, a ne na nekakvi dolgotrajni prirodni procesi koi traele so milioni godini!!!???. Bez vera - nema edinstvo so Boga:

“Toj zboruva{e so visok glas: Bojte se od Boga i podajte Mu slava...”, Otkrovenie 14:7.

GLAVA

11

Bibliski simboli za La`nata Crkva i objasnenie na zborot “Vavilon”

Prvo

A@NATA crkva vo Biblijata e pretstavena kako bludnica, ili kako prequbnica, onaa {to go napu{tila Isusa Hrista i se soedinila so svetot:

L

“I me odvede so duhot vo pustiwa: i vidov edna èna kako sedi na crven yver, koj {to be{e poln so bogohulni imiwa i ima{e sedum glavi i deset rogovi. A ènata be{e oble~ena vo purpur i skerlet i nakitena so zlato, dragoceni kamewa i biseri, vo rakata svoja drè{e zlatna ~a{a, polna so gnasotija i ne~istotija od bludstvoto nejzino. A na ~eloto i be{e napi{ano imeto: “Tajna, Vavilon golemiot, majka na bludnicite i na zemnite gnasotii”, Otkrovenie 17:3-5.

Ovaa nakitena èna na site im go nudi vinoto na svojata la`na nauka, i svetot se opiva. Taa e bludnica, go napu{tila svojot iskren ma` (Isus Hristos). Taa e majka na mnogu la`ni crkvi. Taa ne e vistinska Hristova Crkva. So drugi zborovi, taa ja napu{tila vistinskata ~ista Isusova nauka, a gi odrùva ~ove~kite tradicii. Taa e prequbnica bidej}i ja napu{tila Boèstvenata nauka.

Vtoro La`nata crkva vo Biblijata e nare~ena “Vavilon” (vidi vo Otkrovenie 17:5). Da vidime zo{to e taka nare~ena?


Vo vremeto na Stariot zavet, Vavilon bil, i go pretstavuval la`niot religiozen sistem, a Izraelskiot narod vo toa vreme ja pretstavuval Bo`jata vistinska Crkva. Sprema toa, vo vremeto na Noviot zavet, Hristijanskata Crkva stanuva duhoven Izrael. Za toa Pavle vaka pi{uva:

“Nema ve}e ni Judejci, ni Elini, ni rob, ni sloboden; nema ma{ki pol, ni ènski; zo{to site vie ste edno vo Hrista Isusa. A, ako ste, pak, vie Hristovi, toga{ ste Avraamovo seme, i po vetuvawe naslednici”, Galatjanite 3:28, 29.

Zna~i tie {to }e go prifatat Isusa i Negovata nauka, postanuvaat Negov izbran narod - Duhoven Izrael, kako {to bil starozavetniot Izrael Negov izbran narod. I kako {to bil vo starozavetnite denovi Vavilon laèn sistem na bogosluènie, taka sprema Otkrovenieto na Jovan, duhovniot Vavilon go pretstavuva la`noto bogosluènie vo crkvite.

PET KARAKTERISTIKI NA DUHOVNIOT VAVILON 1. “So nea bludstvuvaa zemnite carevi, i so vinoto na nejzinoto bludstvo se opija

ìtelite na zemjata!”, Otkrovenie 17:2. Ovoj tekst ni kaùva deka Crkvata }e sklopuva sojuz so svetovnite dràvi (zemnite carevi). A toa {to ja vide Jovan ènata da java na Yverot (Otkrovenie 17:3) zna~i deka Crkvata }e ima prevlast nad dràvata, i podavaj}i ja ~a{ata so vino, mnozina }e navede da pijat od nejzinata nevistinska nauka. Biblijata kaùva deka postojat dva osnovni verski sistemi:

- vistinski, prikaàn vo 12-ta glava na Otkrovenieto, i - laèn, prikaàn vo 17-ta glava.

Na ~eloto na ènata pi{uva{e: “Tajna, golem Vavilon”. Po potopot, lu|eto koi {to ne se drèle za Bo`jiot Zbor kako {to treba, Mu prkosele na Boga, ne ja drèle Negovata re~, vospostavile svoja religija i se obidele da izgradat vavilonska kula za da ne moì Gospod da gi potopi so drug potop (i pokraj toa {to se zakolna Gospod na Noje deka nema nikoga{ pove}e da ja potopi zemjata):

“I mu re~e Gospod na Noja i sinovite negovi so nego, velej}i: “A Jas, eve, go postavuvam zavetot Moj so vas i so va{eto potomstvo po vas, i so sekoja ìva du{a, koja e so vas, so pticite, i so dobitokot, i so site yverovi zemni, {to se so vas, so se ona {to izleglo od kov~egot, so site zemni ìvotni; go postavuvam zavetot Moj so vas deka od sega nema ve}e niedna plot da zagine od potop i deka pove}e ne }e ima potop da ja zapustuva zemjata!”


“I re~e Bog: “Eve go znakot na zavetot, {to go postavuvam me|u Mene i vas i me|u sekoja ìva du{a, koja e so vas, za idnite pokolenija: boìlak (vinoìto) Svoj postavuvam vo oblakot, za da bide znak na zavetot me|u Mene i zemjata. Pa koga oblak }e navejam na zemjata, }e se vidi boìlakot vo oblakot, i }e si spomnam za zavetot Moj, koj e me|u Mene i vas i me|u sekoja du{a, {to ìvee vo plot; i nema ve}e da ima potop za da ja uni{ti sekoja plot. Boìlakot }e bide vo oblakot, i Jas }e go vidam i }e si spomnam za ve~niot zavet, me|u Boga i me|u sekoja du{a, {to ìvee vo sekoja plot, koja e na zemjata.” I mu re~e Bog na Noja: “Toa neka e znakot na zavetot, {to go postaviv me|u Mene i me|u sekoja plot, koja e na zemjata”, 1 Mojseeva 9:8-17.

Gospod im gi pobrkal jazicite na site tie {to u~estvuvaa pri gradeweto na Vavilonskata kula i nikoga{ kulata ne ja izgradile. Na toa mesto podocna, e podignat gradot Vavilon, ~ie ime prevedeno zna~i “zbrka”. Eve go izve{tajot na Bo`jata Re~ za seto ova:

“Po celata zemja ima{e eden jazik i eden govor. A koga otidoa od istok, najdoa ramnina vo zemjata Senarska, ta se naselija tamu. I si rekoa me|u sebe: “Ajde da pravime tuli i na ogan da gi pe~ime!” I imaa tuli namesto kamen i smola zemjana namesto var. Potoa rekoa: “Sega da soyidame grad i kula, visoka do neboto; i da se zdobieme so ime, pred da se rasturime po liceto na celata zemja!” Toga{ Gospod se spu{ti da go vidi gradot i kulata, {to gi yidaa sinovite ~ove~ki. I re~e Gospod: “Ete, eden narod se i site imaat eden jazik, no eve {to po~nale da pravat; i nema da se otkaàt da go napravat toa {to go naumile. Ajde da slezeme i da im go zbrkame jazikot nivni za da ne se razbiraat eden so drug {to zboruvaat!” I taka Gospod gi rasturi ottamu po celata zemja, i prestanaa da go yidaat gradot i kulata. Zatoa toj se nare~e Vavilon, za{to tamu go zbrka Gospod jazikot na celata zemja i ottamu gi rasturi Gospod po celata zemja”, 1 Mojseeva 11:1-9.

2. Vavilon - ~ove~ki sistem.

“Hus go rodi Nimroda; a toj prv stana silen na zemjata; be{e dobar lovec pred Gospoda Boga; zatoa se veli: - dobar lovec pred Gospoda kako Nimrod-. A po~etokot na negovoto carstvo be{e: Vavilon, Oreh, Arkad i Halne, site vo zemjata Senar”, 1 Mojseeva 10:8-10.

So ovoj tekst Biblijata go opi{uva potekloto na gradot Vavilon. Ovoj osniva~ na Vavilon (Nimrod - pravnuk na Noje) se pobunil protiv Boga i dlaboko zastranil, osnovaj}i sistem naso~en protiv Boga. Iljada godini po Nimrodovoto vladeewe, carot Navuhodonosor koj {to go obnovil Vavilon izjavil: “Zar ne e veli~estven ovoj Vavilon, {to go izgradiv kako dom na carstvoto so silata na mojata mo} i za slava na moeto veli~ie!”, Daniil 4:27. Vo ovaa izjava se nao|a zna~ajna karakteristika na Vavilon - religiozen sistem {to go sozdal ~ovek. _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 122

3. Vavilon - sistem - bogosluènija na idoli. Ako go svatime dobro stariot Vavilon i negovoto zna~ewe vo Stariot zavet, moìme pravilno da go razberime poimot na duhovniot Vavilon. Vavilon bil izvor i centar na idolopoklonstvoto i ~ove~kite tradicii. Vo golemite vavilonski hramovi se odvivala slu`ba pred kipovite na vavilonskite bogovi. Hramot vo Erusalim i vo Novozavetnata Crkva nemale takvi bogovi/kipovi na koj lu|eto im se klawale i molele, tuku pogledot na vernicite bil upatuvan neposredno prema ìviot Bog i Spasitelot. Vo 2 Mojseeva 20:4, 5 Biblijata jasno kaùva:

“Ne pravi za sebe idol, nitu kakva slika (ikoni) na ona, {to e gore na neboto, {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata pod zemjata; nemoj da im se klawa{, nitu da im sluì{, oti jas sum Gospod, Bog tvoj; Bog revnitel, Koj za grevovite na tatkovcite gi kaznuva decata do tretoto i ~etvrtoto koleno, onie, koi Me mrazat”.

4. Vavilon - za~etnik na la`noto bogosluènie. Vo knigata na prorokot Jezekiil, Biblijata zboruva za izvesen broj stare{ini od domot Izrailov koi se oddale~ile od Bo`joto svetili{te i go prifatile vavilonskoto la`no bogosluènie na razni idoli, na sekakvi sliki od izobrazeni i ne~isti ìvotni naslikani po yidovite naokolu, i èni koi {to go oplakuvale Tamuza, (vidi vo Jezekiil 8:5-15). Koj bil Tamuz i zo{to pla~ele ènite? Tamuz bil sinot na Nimrod (stvoritelot na gradot Vavilon i pravnuk na Noje) i negovata èna Semiramis. Nimrod be{e ubien tajno po preporaka od Semiramis, i teloto negovo isfrleno. Na narodot im be{e kaàno deka Nimrod otide da ìvee na sonceto. Nedolgo posle toa Semiramis ostana bremena. Deteto {to se rodi be{e proglaseno deka e polovina bog - polovina ~ovek, bidej}i tatkoto negov Nimrod se veruva{e deka e bog na sonceto. Toa dete be{e Tamuz. Posle smrtta negova, narodot prodolì da go slavi kako bog - vavilonski bog na rastitelniot svet. Vaviloncite veruvale deka Tamuz umiral koga }e pominela proletta i po~nuvale gore{tinite, zo{to seto zelenilo umiralo. Pla~ele i se molele Tamuz na prolet pak da se vrati od podzemniot svet. Od tuka poteknuva veruvaweto za besmrtnosta na du{ata vo Hristijanskite Crkvi, a celosno bilo razvieno vo gr~kata filozofija - deka ~ovekot ima besmrtna du{a {to prodolùva da ìvee i po smrtta, nezavisno od teloto. Biblijata mnogu jasno ja opi{uva ~ovekovata sostojba posle smrtta:


“Oti platata, {to ja dava grevot, e smrt, a darot Bo`ji e ìvot ve~en vo Hrista Isusa, na{iot Gospod”, Rimjanite 6:23. “Izleguva duhot negov, i toj se vra}a vo zemjata svoja: vo toj den is~eznuvaat site negovi pomisli”, Psalmi 145:4 (vo nekoi Biblii Psalmi 146:4). “I }e se vrati pravot vo zemjata, kako {to si bil; a duhot }e se vrati kaj Boga, Koj go dal”, Kniga Propovednik 12:7 (Eklizijast). “A ~ovekot umira i istlejuva; si odi i kade e toj? Iste~uvaat vodite od moreto, i rekata seknuva i presu{uva: taka ~ovekot }e legne i nema da stane; do svr{etokot na neboto nema da se razbudi i nema da se razbudi od svojot son. Koga }e umre ~ovek }e ìvee li pak? Vo site denovi na odredenoto vreme bi ~ekal dodeka mi dojde smenata”, Jov 14:10-12, 14. “@ivite znaat, deka }e umrat, a mrtvite ni{to ne znaat, i ve}e za niv nema nagrada, za{to i spomenot za niv e predaden na zaboravot”, Propovednik 9:5. “Ne mrtvite }e Te slavat, Gospodi, nitu onie {to sleguvaat vo ad”, Psalmi 113:25 (vo nekoi Biblii Psalmi 115:17).

Izraelskite proroci u~ele deka vo migot koga ~ovekot }e umri negoviot duh si zaminuva kaj Boga, Koj go dal, teloto-pravot se vra}a vo zemjata i vo toj mig is~eznuvaat site negovi pomisli. Sekoja druga nauka {to ja prekinuva smrtnata ti{ina ne e vo soobraznost so Biblijata. Sekoja nauka {to veli deka duhot postoi posle smrtta e nauka povrzana so spiritualizam, a tatkoto na spiritualizmot e |avolot (koj u{te vo gradinata na Edem ja iskaà svojata spiritualisti~ka laga koga % re~e na Eva “… zmijata i re~e na ènata: Ne, vie nema da umrete! … pa }e stanete kako bogovi…”, 1 Mojseeva 3-ta Glava cela). 5. Vavilon - centar na oboàvaweto na Sonceto. Eve u{te edna la`na nauka {to ja {irel Vavilon:

“A tamu pred vratata na hramot Gospoden, me|u tremot i `rtvenikot, do dvaeset i pet maì stojat so grbot kon hramot Gospoden, a so liceto kon istok i se klawaat na sonceto sprema istok”, Jezekiil 8:16. “Sve{tenicite nejzini go naru{uvaat Mojot zakon i gi oskvernuvaat Moite svetiwi, ne odvojuvaat sveto od nesveto i ne pravat razlika me|u ~isto i ne~isto; od sabotite Moi gi pokrivaat o~ite svoi, i Jas sum ponièn me|u niv”, Jezekiil 22:26.

Vo ovie tekstovi se zboruva za 25 izraelski sve{tenici koi prifatile vavilonsko bogosluènie. Vaviloncite mu sluèle na Sonceto vo prviot den na sedmicata - nedelata (san dej), dodeka Evreite go praznuvale sedmiot den od sedmicata - Biblijskata sabota. Gospod preku prorokot Jezekiil ni ukaùva kako lu|eto Nego go poniùvaat - ne razlikuvaat ‘sveto od nesveto’, ne pravat razlika me|u sabota i nedela.


Zatoa Gospod veli deka sve{tenicite “od sabotite Moi gi pokrivaat o~ite svoi”.

CRKVATA PRED VTOROTO DOA\AWE NA ISUS HRISTOS NA NA[ATA PLANETA

Bidej}i Hristos se voznel, a apostolite slegnale od scenata, Crkvata zastranila od svoeto originalno u~ewe, no, i nasproti toa, sekoga{ postoel mal ostatok {to Mu ostanal veren na Boga. D-r Aleksandar Hislop kaùva:

“Za da se pomiri paganstvoto so takanare~enoto hristijanstvo, so Rim, sledat voobi~aeni postapki, se prezemaat ~ekori za da se povrzat hristijanskite i paganskite praznici i paganstvoto i hristijanstvoto, {to ve}e dlaboko potonalo vo idolopoklonstvo, so toa i vo mnogu drugi raboti da se zdruàt”, The Two Babylons, p.105.


D-r Edvard T. Hi~kok (Edward T. Hitchcock), avtorot na “Baptisti~kiot pravilnik”, na sostanokot na baptisti~kite propovednici na 13 Noemvri, 1983 godina izjavil:

“Golema {teta e {to (nedelata) doa|a ìgosana so znak na paganstvo i krstena so imeto na bogot na Sonceto, koga e prifatena i posvetena so papskiot otpad i ostavena kako sveto nasledstvo na protestantizmot!”

Katoli~kite teolozi pi{uvaat vaka:

“Hristijanstvoto ima dolg kon katoli~kata crkva za ustanovata na nedelata kako saboten den. No ne postoi navestuvawe vo Biblijata, nitu zapoved {to bi ja naveduvala nedelata kako saboten den”, Our Sunday visitor, January 4, 1931.

F. G. Lenc (F. G. Lenc) kaùva:

“Drèj}i ja nedelata, onie {to ne se katolici ednostavno go sledat na~inot na slu`bata na Katoli~kata crkva ve}e 1800 godini, tradicijata, a ne Biblijskata zapoved”, The Question Boy, p.99.

Vo svojata kniga The Abiding Sabbath Xorx Eliot (George Elliot) kaùva:

“[to e predvideno da se bri{e vo nebesniot Zakon? Dali nebesnata plo~a na Zakonot treba da ja izbri{e ~ove~ka raka? Onoj {to odreduva takvo ne{to treba da se utvrdi so pri~ini {to se sveti kako Bog i mo}ni kakva {to e Negovata mo}.” (str.123). Eliot kaùva deka toj {to ja izvr{il taa promena se poistovetil so Boga.

Xejms Veri (James Veri) pi{uva:

“Na krajot na vtoriot vek,... o~igledno e deka vo Hristijanskata Crkva ve}e se vovedeni promenite. Hristijanstvoto ve}e po~nalo da ja nosi oblekata na paganstvoto. Semeto na pove}eto ovie gre{ki {to podocna sosema ja preplavilo crkvata, {to ja izvalkalo nejzinata ubavina i go potemnilo nejziniot sjaj, ve}e po~nalo da se vkorenuva”, Church History, Century II, Section VII.

D-r Aleksandar Hislop (Aleksandar Hislop) dodava:

“Ovaa tradicija... da se sretne paganstvoto na polovina pat bila mo{ne rano razviena... êsnite lu|e nastojuvale da go zauzdaat tokot na nastanite, no... otpadot oti{ol premnogu daleku, se dodeka Crkvata, so isklu~ok na mal ostatok, ne bila preplavena so pagansko sueverie”, The Two Babylons, p.93.


D-r Han vo svojot “Komentar” kaùva:

“Bludnica ne e samo Rim, iako taa pred s# e toa, tuku i sekoja druga crkva {to nema Hristovi misli i duh. La`noto hristijanstvo, podeleno vo mnogu sekti, e vistinski Vavilon, zbrka”.

Pobo`niot svet e zbunet. Mnogu lu|e koga }e ja doznaat vistinata se pra{uvaat: “Zar ne bi moèla da se obrati mojata crkva?” Kardinalot Gibons (Gibbons) toa go postavuva vaka:

“Pri~inata i smislata baraat prifa}awe na ednata ili drugata od ovie mo`nosti, ili protestantizmot i drèweto na svetosta na sabotata, ili katolicizmot i praznuvaweto na nedelata. Kompromis ne e moèn”, Catholic Mirror, 23 December 1893.

Katoli~kiot kardinal ja istaknal vistinata koga rekol deka kompromis ne e moèn. Bog kaùva deka }e dojdi vreme koga }e morame da izlezime od Vavilon.

“I izvika silno, zboruvaj}i so visok glas: “Padna, padna Vavilon golemiot, ...”, Otkrovenie 18:2; “I ~uv drug glas od neboto da veli: “Izlezete od nea, lu|e Moi, za da ne u~estvuvate vo grevovite nejzini, i da ne se zarazite od ranite nejzini”, Otkrovenie 18:4.

Najstra{ni maki {to koga i da e bile izleani, }e bidat izleani vrz Vavilon, zatoa {to ne ja prifatil boèstvenata spasonosna vistina. Istorijata jasno ni pokaà kako se pojavi otpadot vo Hristijanskata Crkva vo ranite i srednite vekovi, odnosno ‘koj be{e duhovniot Vavilon vo srednite vekovi’. - Pra{awe e: “Koj religiozno-politi~ki sistem, crkva ili religija }e gi ima istite karakteristiki od duhovniot Vavilon (opi{ani pogore) pred Vtoroto Hristovo Doa|awe na zemjata, ~ii grevovi }e dostignat do neboto i }e predizvikaat takov gnev kaj Gospod?” Na ova }e treba da odgovori idninata. No sepak, Biblijata ni kaùva deka celata zemja }e se opie od nejzinoto vino:

“... zo{to site narodi gi napoi so èstokoto vino na svoeto bludstvo!”, Otkrovenie 14:8. “... oti so vinoto otrovno na svoeto bludstvo gi napoi site narodi”, Otkrovenie 18:2.

“... so nea bludstvuvaa zemnite carevi (ili pretsedateli), i so vinoto na nejzinoto bludstvo se opija `itelite na zemjata!”, Otkrovenie 17:2.

Vo odredenoto vreme Bog }e gi povika iskrenite lu|e da izlezat od taa organizacija. Toga{ sekoj ~ovek }e mora da izvr{i svoj kone~en izbor:

• celosno so Hrista, ili celosno so tradicijata; • na stranata na vistinata, ili na stranata na zabludata; • so Biblijata, ili so ~ove~kite sva}awa.

Isus rekol:

“Moite ovci go slu{aat Mojot glas i Jas gi poznavam; i tie odat po Mene”, Jovan 10:27.

Da go ~ueme i da go prifatime sve~aniot povik na na{iot Tvorec i Spasitel Isus Hristos:

“Ako Me qubite, pazete gi Moite zapovedi!”, Jovan 14:15. Zatoa Hristos re~e:

“Koj ne e so Mene, protiv Mene e; i koj ne sobira so Mene, toj rastura”, Matej 12:30.


GLAVA

12

Postoi li Bibliska Crkva na zemjava

TKAKO gi prou~ivme karakteristikite na “golemiot otpad” koj dejstvuva{e vo Srednovekovnata Crkva, kako i politi~kite priliki koi ja navedoa

Crkvata da otstapi od nekoi ve~ni vistini, ne moìme, a da ne se zapra{ame so praznina vo du{ata - postoi li prava Bo`ja Crkva - Bibliska Crkva na zemjava? Zo{to postojat tolku mnogu crkvi?

O

Samo hristijanski crkvi ima nad 250. Pripadnicite na sekoja od ovie crkvi veruvaat deka ba{ nivnata crkva e vistinskata; nekoj }e re~i: “tuka sum se rodil, tuka i }e umram: ako za moite roditeli bila dobra i za mene e dobra”, i.t.n. Ako pra{a{ nekoj neutralen, }e dobie{ odgovor: “ni edna crkva ni{to lo{o ne u~i”. No vo kogo moìme da imame doverba, i koj moì da n# upati na Bibliskata Crkva? Sigurniot odgovor na ova va`no i delikatno pra{awe moìme so polna doverba da go pobarame vo samata Biblija, vo koja Gospod na vdahnoven na~in ni gi otkriva Svoite osobini, Svojata volja, Svojot plan za spasenie na ~ove~kiot rod, Svojot karakter i karakterot na Svojata Crkva. Nadahnatiot psalmist toa vaka go izrazil:

“Tvoeto slovo e svetilnik na nozete moi i svetlina za patekata moja”, Psalmi 118:105 (vo nekoi Biblii Psalmi 119:105).

Isus Hristos ~esto gi upatuva{e lu|eto na prou~uvawe na Svetoto Pismo:

“Pregledajte go Pismoto, za{to vie mislite deka preku nego }e imate ìvot ve~en; i toa svedo~i za Mene”, Jovan 5:39.

“Avraam mu re~e: “[tom Mojseja i Prorocite ne gi slu{aat, toga{ i da voskresne nekoj od mrtvite, tie nema da mu poveruvaat”, Luka 16:31.

“Isus im odgovori: “Se laète, oti ne gi poznavate Pismata, nitu silata Bo`ja”, Matej 22:29.


Zna~i moìme da mislime deka sme na prav pat - a da sme vo zabluda:

“Ima pati{ta, koi na ~oveka mu izgledaat pravi, no krajot nivni vodi do dnoto na pekolot”, Kniga Mudri Solomonovi Izreki 14:12 (vo nekoi Biblii Poslovici 14:12 ili Pri~e 14:12).

Blagodarenie na verskata sloboda koja {to ja uìvame vo dene{no vreme, i mo`nosta sekoj da ja poseduva Biblijata na svoj maj~in jazik po pristapni ceni, ne bi trebalo da ostaneme vo neznaewe za praviot Bo`ji pat za na{eto spasenie. Biblijata vo svoite istoriski i proro~ki opi{uvawa n# izvestuva deka Gospod vo sekoe vreme imal, ima, i }e ima do kraj - Svoja Crkva na zemjata. Zborot “crkva” e preveden od Evrejskiot zbor “kahal” ili gr~ki “ecclesia”, {to ozna~uva “verska zaednica”. Crkvata e sveta Bo`ja ustanova na sevkupnite Bo`ji deca od site zemji i od site vremiwa. No ne treba da sme sigurni deka samoto ~lenuvawe (pripadnost na nekoja verska zaednica) ni dava za pravo da se nare~eme Bo`ji deca i deka sme obezbedile viza za Carstvoto nebesno, kako {to spomnavme pogore - ima nad 250 hristijanski crkvi vo svetot. Isus jasno re~e:

“Ne sekoj {to Mi veli: ‘Gospodi, Gospodi’, }e vleze vo carstvoto nebesno, a onoj {to ja ispolnuva voljata na Mojot Otec nebesen”, Matej 7:21.

Na fariseite i na kni`nicite Isus im rekol:

“I ako nekoj saka da ja vr{i voljata Negova, }e razbere dali e ova u~ewe od Boga, ili Jas Sam od Sebe zboruvam”, Jovan 7:17.

Na onie koi svoeto srce go otvoraat na vistinata Isus im pora~uva:

“I }e ja poznaete vistinata, i vistinata }e ve oslobodi”, Jovan 8:32. Isus ni kaùva deka toj {to e spremen da ja izvr{uva Bo`jata volja }e vlezi vo carstvoto nebesno, i lesno }e utvrdi dali negovata crkva se pridrùva kon ~istata nauka na Svetoto Pismo.

PET BIBLISKI SIMBOLI SO KOI E OCRTANA PRAVATA BO@JA CRKVA

1. Apostolot Pavle, za da ja objasni su{tinata na Crkvata, se sluì so slika na ~ove~ko telo za primer. Glavata na Crkvata e samiot Isus Hristos, a delovite se pripadnicite na Negovata Crkva.


“I kako {to e teloto edno, a ima mnogu organi, i site organi od toa telo, pa kolku i da se tie, edno telo se, - taka i Hristos. Za{to preku eden Duh sme krsteni site vo edno telo - bilo Judejci ili Elini, bilo robovi ili slobodni; i site sme so eden Duh napoeni... Vie ste teloto Hristovo, a pooddelno ~lenovi”, 1 Korintjanite 12:12, 13, 27.

“... i s# Mu pokori pod Negovite noze i Go postavi glava nad site vo Crkvata”, Efesjanite 1:22.

2. Prorocite i apostolite ja prikaùvaat pravata Crkva so simbolot na ~ista èna ili svr{enica, ~ii ma` e Isus:

“Za{to tvojot Tvorec e tvojot soprug; Gospod Savaot e imeto Negovo, tvoj iskupitel e Svetecot Izrailev; On }e se nare~e Bog na celata zemja. Za{to Gospod te vika kako èna, napu{tena i àlna so duhot, kako èna od mladini, koja bila otfrlena, veli tvojot Bog”, Isaija 54:5, 6.

“Oti za vas revnuvam so revnost Bo`ja; za{to ve obru~iv za ma`, za da ve pretstavam pred Hrista kako ~ista devica”, 2 Korintjanite 11:2.

“I golem znak se pokaà na neboto: èna, oble~ena vo sonce; pod nozete nejzini be{e mese~inata, a na glavata nejzina - venec od dvanaeset yvezdi”, Otkrovenie 12:1.

@enata Ovaa èna za koja govorat i Stariot i Noviot zavet, ja simbolizira starozavetnata i novozavetnata Crkva. Oble~ena vo sonce Oble~ena vo sonce - ja ozna~uva svetlinata na Hristovoto evangelie.


Mese~inata pod nejzinite noze Mese~inata pod nejzinite noze - go pretstavuva obrednoto bogoslu`enie na starozavetnata Bo`ja Crkva koe ja predo~uva{e Hristovata `rtva i slu`ba. Koga dojde Isus (Sonceto na pravdata) zavr{i sve{teni~kata slu`ba na stariot zavet, a toa be{e prinesuvaweto na `rtvi. Ovie `rtvi sekoga{ go usmeruvaa pogledot na Hrista - Bo`joto Jagne; i isto taka go usmeruvaa pogledot i na Hristovoto delo: da n# otkupi so Svojata krv na krstot za na{ite grevovi - na Golgota i vo nebesnoto svetili{te:

“... nitu so krv kozja i tele{ka, tuku so Svojata krv vleze vo svetili{teto edna{ za sekoga{ i izvr{i ve~en otkup”, Evreite 9:12.

Kako {to `rtvite koi bea prinesuvani dobivaa odsjaj od Pravata Svetlina na sonceto Isus Hristos, taka i mese~inata nema svoja sopstvena svetlina, tuku dobiva odsjaj od sonceto. Dvanaesette yvezdi “Dvanaesette yvezdi” na venecot okolu glavata na `enata pretstavuvaat dvanaesette stare{ini - 12-te sinovi na Jakov (na starozavetnata Crkva):

“I mu go dade Zavetot za obrezanie vo osmiot den. Potoa toj go rodi Isaka i go obreza; a Isak go rodi Jakova, Jakov, pak, dnanaesette patrijarsi”, Dela 7:8.

Na druga strana pak, dvanaesette yvezdi zna~at “Dvanaeset apostoli”. Ovie apostoli se stare{ini na novozavetnata Crkva:

“Yidovite na gradot imaa dvanaeset temeli, i vrz niv imiwata na dvanaesette apostoli na Agnecot”, Otkrovenie 21:14.


3. Novozavetnata crkva e pretstavena so sedum svetilnici. Samiot Isus Hristos izbra sedum crkvi vo Azija: Efes, Smirna, Pergam, Tiatir, Sard, Filadelfija i Laodikija i isprati sedum pisma do crkvite za da ja prikaì (pretstavi) Svojata Crkva vo sedum vremenski periodi - po~nuvaj}i od prvoto Negovo doa|awe na zemjata, do Negovoto Vtoro Doa|awe vo nebesna mo} i slava. Imeto na sekoja od tie sedum crkvi ima simboli~no zna~ewe za sostojbata vo koja se nao|a Crkvata vo odredeniot vremenski period. Ova e opi{ano vo 2-ta i 3-ta glava na Otkrovenieto (za podetalno objasnenie, vidi isto taka na slednata stranica). Interesno, i mnogu e va`no prisustvoto na Isus vo Negovata Crkva. Jovan Go vide pome|u svetilnicite:

“... i toa {to }e go vidi{, napi{i go vo kniga i isprati go do sedumte crkvi, {to se vo Azija: vo Efes i vo Smirna, vo Pergam i vo Tiatir, vo Sard, vo Filadelfija i vo Laodikija!” “I se obzrnav za da go vidam glasot, {to zboruva{e so mene; i, otkako se obzrnav, vidov sedum zlatni svetilnici, a sred sedumte svetilnici eden, sli~en na Sinot ôve~ki, oble~en vo dolga obleka do nozete i po gradite prepa{an so zlaten pojas”, Otkrovenie 1:11-13.

Isus re~e za sebe:

“Jas sum Svetlina na svetot; koj vrvi po Mene, nema da odi vo temnina, a }e ima svetlina vo ìvotot”, Jovan 8:12.

Potoa re~e za Svojata Crkva: “Vie ste svetlinata na svetot. Ne moè da se sokrie grad, {to se nao|a na vrv planina”, Matej 5:14. Vremeto koe se odnesuva na (sedumte vremenski periodi) spomnati vo 2-to i 3-to poglavie na Otkrovenieto, isto taka se odnesuva i (na sedumte pe~ati) opi{ani vo 6-ta i 8-ta glava na Otkrovenieto. Pe~atite se simboli za uslovite i nastanite vo svetot od Hristovoto voznesuvawe na neboto do Negovoto Vtoro Doa|awe na zemjata. Za da bidi objasnuvaweto popregledno }e se obidime ovie prikaùvawa na Jovan da gi stavime na tabeli (vidi na drugata stranica). _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 132

4. Crkvata kako duhovna zgrada:

“I taka, vie ve}e ne ste tu|i i pridojdeni, tuku ste im soìteli na svetiite i svoi na Boga, oti se utvrdivte na temelite, postaveni od apostolite i prorocite, imaj}i Go kako agolen kamen na temelot Samiot Isus Hristos, vrz kogo celata zgrada, strojno zglobena, prerasnuva vo svet hram na Gospoda; vrz Kogo i vie }e se soyidate vo ìveali{te Bo`jo preku Duhot”, Efesjanite 2:19-22.

5. Isus samiot Sebe se pretstavuva kako ov~ar, a Svojata Crkva kako stado. Ova e edna od najubavite sliki koja se spomenuva na pove}e mesta vo Biblijata:

“Jas sum dobriot Pastir; i gi znam Moite, i Moite Me znaat Mene. I drugi ovci imam, {to ne se od ova trlo, i niv treba da gi priberam; i }e go ~ujat glasot Moj i }e bide edno stado i eden pastir. Moite ovci go slu{aat Mojot glas i Jas gi poznavam; i tie odat po Mene, i Jas }e im dadam ìvot ve~en; i nikoga{ nema da zaginat; i nikoj ne }e gi otme od rakata Moja”, Jovan 10:14, 16, 27, 28.

Kako {to e nu`no da go poznaeme praviot ov~ar - Isus, pome|u la`nite hristosi, la`nite ov~ari i la`nite proroci, isto taka e va`no da go poznavame i Hristovoto pravo stado - pravata Crkva. Nadahnatiot poet i kral David voodu{eveno izvikal: “Gospod e Pastir moj, ni{to nema da mi nedostasuva”, Psalmi 22:1 (vo nekoi Biblii Psalmi 23:1).

12 OBELE@JA NA PRAVATA - BIBLISKATA CRKVA - NEKOGA[ I DENES

Biblijata ne samo {to ja opi{uva pravata Crkva so odredeni simboli, tuku taa jasno ukaùva na nejzinite na~ela na verata, nauka i ìvot, na nejzinite moralni i karakterni obele`ja i vrednosti po koi moì mnogu lesno da se prepoznae. Pova`ni pra{awa ili temi na koi treba da najdime odgovor se:

Koj e temelot na Crkvata? Na {to se zasniva nejzinata vera i nauka? [to e nejzinoto moralno merilo? Kakvo e nejzinoto odnesuvawe i ìvot?

“A Isus im re~e: “Zar ne ste ~itale vo knigite: ‘Kamenot, {to go otfrlija yidarite, stana glava na agolot: Toa e od Gospoda i ~udesno e vo na{ite o~i. ‘Zatoa vi velam deka carstvoto Bo`jo }e se zeme od vas (od Evreite) i }e se dade na narod, {to gi prinesuva negovite plodovi”, Matej 21:42, 43.

“Ovoj kamen, {to vie kako yidari go otfrlivte, stana glava na agolot; i vo nikoj drug nema spasenie”, Dela 4:11.


“za{to pod neboto nema drugo ime dadeno na lu|eto (samo preku Isus Hristos), so koe bi moèle da se spasime”, Dela 4:12. “Za{to vo Pismoto stoi napi{ano: ‘Eve, na Sion klavam agolen Kamen, odbran i skapocen; i koj veruva vo Nego, nema da se posrami!”, 1 Petrovo 2:6.

“Za{to nikoj ne moì da postavi druga osnova, osven poloènata, koja e Isus Hristos”, 1 Korintjanite 3:11.

Hristos nema ostaveno svoj vidliv naslednik na zemjava od lu|eto, tuku go ostavi svojot Duh kako {to obe}a:

“No jas vistinata vi ja kaùvam: podobro e za vas Jas da si otidam, oti, ako ne si otidam, Ute{itelot nema da dojde pri vas; ako, pak, zaminam, }e vi go pratam. A koga }e dojde On, Duhot na vistinata, }e ve upati vo sekoja vistina; no od Sebe nema da zboruva, a }e govori {to ~ue, i }e vi ja kaè idninata;”, Jovan 16:7, 13.

Namesto da imenuva eden od apostolite koj }e bidi nivni voda~, Isus im re~e:

“A vie nemojte da se nare~uvate u~iteli, za{to eden e va{iot U~itel - Hristos, a vie ste site bra}a; i nastavnici nemojte da se imenuvate za{to, eden e va{iot Nastavnik - Hristos”, Matej 23:8, 10.

Crkvata ne smee da zavisi od ~ovekot, nitu smee da bidi pod ~ove~ka vlast, oti site se izloèni na isku{enija i podlo`ni na gre{ki. Stena na verata e ìvata prisutnost na Isus vo Crkvata:

“Taka veli Gospod: proklet da e onoj ~ovek, {to se nadeva na ~ovek i koj teloto svoe go smeta za sila, i ~ie srce se kloni od Gospoda”, Jeremija 17:5.

“On e tvrdina; delata Bo`ji se vistina, a site pati{ta Negovi se pravedni; Bog e veren i nepravda nema (vo Nego); On e praveden i vistinit”, 5 Mojseeva 32:4.

“Po~ituvajte go Sinot, ta da ne se razgnevi, i na patot svoj da ne poginete; za{to Negoviot gnev brzo }e se razgori. Blaèni se site, koi na Nego se nadevaat”, Psalmi 2:12.

1 Obele`je – Pravata Crkva Go priznava Isusa kako Bo`ji Sin i svoj Poglavar. Apostolite samo Isus Go priznavale za Poglavar na crkvata:

“... tuku so vistinska qubov vo s# da rasteme vo Onoj, koj e glava, Hristos”, Efesjanite 4:15; “Sakam u{te da znaete deka glava na sekoj ma` e Hristos; a na èna glava e maòt; na Hrista, pak, glava e Bog”, 1 Korintjanite 11:3.


“... i s# Mu pokori pod Negovite noze i Go postavi glava nad site vo Crkvata, koja e Negovo telo, polnota na Onoj Koj ispolnuva s# vo s#”, Efesjanite 1:22, 23.

Petar pred golemoto sobranie re~e: “... za{to pod neboto nema drugo ime dadeno na lu|eto, so koe bi moèle da se spasime”, Dela 4:12.

“... oti, ako so ustata Go ispoveda{ Gospoda Isusa i so srceto svoe poveruva{ deka Bog Go voskresna od mrtvite, }e se spasi{”, Rimjanite 10:9. “Koj ispoveda deka Isus e Sin Bo`ji, vo nego prebiva Bog, i toj - vo Boga”, 1 Jovanovo 4:15.

“A ova {to go zboruvame, go zboruvame, glavno, deka imame takov Prvosve{tenik, Koj sedna od desnata strana na prestolot na veli~ieto na nebesata, i e sluìtel na Svetili{teto i na vistinskata Skinija, koja {to ja vozdigna Gospod, a ne ~ovek”, Evreite 8:1, 2.

Ako nekoja zaednica ili poedinec ne Go uzvi{uva Isusa kako Bo`ji Sin i ne go priznava Negovoto Biblijsko Boèstvo pred lu|eto, takva zaednica ne moì da bidi Bo`ja crkva. Sekoj vernik so vera treba Isusa da Go prifati kako svoj Spasitel:

“A na site {to Go primija - na site {to veruvaa vo Negovoto ime - im dade mo`nost da stanat sinovi Bo`ji”, Jovan 1:12.

2 Obele`je – Pravata Crkva zra~i so otsjaj od Hristovata qubov. Hristovata qubov gi premostuva site rasni, nacionalni, klasni i site drugi yidovi na razdvojuvawa. Niedna zaednica koja nema Hristova qubov, ne moì da se pretstavuva kako Hristova Crkva:

“Koj ne saka, ne Go poznal Boga, oti Bog e qubov”, 1 Jovanovo 4:8.

“Da zboruvam na site ~ove~ki jazici, pa duri i na angelski, {tom qubov nemam, }e bidam bakar, {to zvoni, ili kimval, {to zve~i. Da imam proro~ki dar i da gi znam site tajni, da gi imam site znaewa za site raboti, a i taka silna vera, {to i planini da premestuvam - ako qubov nemam, ni{to ne sum”, 1 Korintjanite 13:1, 2.

3 Obele`je – Pravata Crkva go po~ituva Svetoto Pismo kako Bo`ja Re~: _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 135

“... bidej}i u{te kako mal gi znae{ Svetite Pisanija, {to moàt da te napravat mudar za spasenie preku verata vo Hrista Isusa. Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i polezno za pouka, za izobli~uvawe, popravawe i pou~uvawe vo pravdata, za da bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i goden za sekoe dobro delo”, 2 Timoteja 3:15-17.

Hristovite zborovi se klu~ovite od nebeskoto carstvo. Site zborovi na Svetoto pismo se Negovi. Ovie zborovi imaat sila da go otvorat i da go zatvorat Neboto. Tie gi objavuvaat uslovite pod koi se primaat ili se otfrluvaat lu|eto. Misijata na tie {to ja objavuvaat Bo`jata Re~ se meri so ve~nite rezultati: kako miris ìvotni za ìvot, ili miris smrtni za smrt. Zboruvaj}i na posledniot sostanok na vernicite vo Efes, apostolot Pavle re~e:

“A sega, bra}a, ve predavam na Boga i na slovoto od Negovata blagodat; On moè da ve unapredi podobro i da vi dade nasledstvo me|u site osveteni”, Dela 20:32.

Samo so vredno prou~uvawe na Bo`jata Re~ i primenuvaweto na nejzinite na~ela vo ìvot (na delo) se postignuva vistinsko posvetuvawe za koe se molel Isus vo Svojata prvosve{teni~ka molitva:

“Osveti gi so Svojata vistina. Tvoeto slovo e vistina”, Jovan 17:17.

Isus niz Svojata re~ vr{i posvetuvawe na Crkvata. Apostolot Pavle pi{uva:

“... za da ja osveti, o~istuvaj}i ja so vodna bawa preku slovoto; ta da ja pretstavi pred Sebe kako slavna Crkva, koja nema oskvernenie, ili porok, ili ne{to sli~no, tuku da bide sveta i neporo~na”, Efesjanite 5:26, 27.

Apostolot Pavle sli~no im pi{uval i na Rimjanite:

“A s#, {to be{e porano napi{ano, za na{a pouka be{e napi{ano, ta preku trpenieto i preku utehata od Pismata da imame nade`”, Rimjanite 15:4.

Za pravata Bo`ja Crkva Svetoto Pismo ima avtoritet na Bo`ja re~, i e pravilo na nejzinata vera i ìvot.

4 Obele`je – Vo Biblijata crkvata e nare~ena kako:

“… ostatok od potomstvoto na ènata (crkvite), {to gi pazat Bo`jite zapovedi i go imaat svedo{tvoto na Isusa Hrista”, Otkrovenie 12:17.

“… {to go imaat svedo{tvoto Isusovo;… za{to svedo{tvoto Isusovo e Duhot na proro{tvoto!”, Otkrovenie 19:10.

Duhot {to n# upatuva na vistinata se narekuva ‘Duh na vistinata’; toa {to Duhot svedo~i za ona {to go prima od Isusa - se vika ‘Isusovo svedo~anstvo’; a zaradi toa {to gi javuva idnite nastani - se narekuva ‘Duh na proro{tvoto’.

Preku Svetiot Duh Crkvata prima razli~ni duhovni darovi od istiot Daritel:


“Postojat razni darovi, no Duhot e eden i ist; ima razni slu`bi, no Gospod e eden i ist; i razni sili postojat, no Bog e eden i ist, Koj vr{i s# vo s#. A na sekogo mu se dava vo nego da se projavi Duhot za polza: oti, na eden mu se dava preku Duhot zbor na mudrost, na drug - zbor na znaewe, preku istiot Duh; na eden - vera, preku istiot Duh; na drug - dar za lekuvawe, preku istiot Duh; na eden - da ~ini ~uda, na drug - da prorokuva, na eden - da gi razlikuva duhovite, na drug - razni jazici, na tret - da tolkuva jazici. Seto ova go pravi eden i ist Duh, raspredeluvaj}i sekomu pooddelno, kako {to saka”, 1 Korintjanite 12:4-11. “I padnav pred nozete negovi da mu se poklonam; no toj mi re~e: “Stoj, ne - jas sum sluga kako i ti i bra}ata tvoi, {to go imaat svedo{tvoto Isusovo; pokloni Mu se na Boga, za{to svedo{tvoto Isusovo e Duhot na proro{tvoto!”, Otkrovenie 19:10.

Vo 12-ta glava na Otkrovenieto opi{ana e borbata na sotonata protiv vistinskata Crkva i ostatokot nejzin (zna~i ne celata crkva }e bidi spasena pri Vtoroto Hristovo Doa|awe, tuku }e ima samo ostatok od crkvata koja {to zmevot }e go goni. Koj e ovaj ostatok od lu|e!?; kakvi im se karakteristikite!?):

“I se razluti zmevot (|avolot) na ènata (crkvata) i otide da vojuva so drugite od semeto nejzino (ostatokot), {to gi pazat Bo`jite zapovedi i go imaat svedo{tvoto na Isusa Hrista”, Otkrovenie 12:17.

5 Obele`je - Pravata Crkva gi po~ituva i gi drì site deset Bo`ji zapovedi - Svetiot Bo`ji Zakon:

“Po toa uznavame deka sme Go poznale, koga gi pazime Negovite zapovedi. Koj veli: ‘Go poznav’, a zapovedite Negovi ne gi pazi, laèc e i vistinata ne e vo nego; a koj go pazi slovoto Negovo, vo nego e Bo`jata qubov navistina sovr{ena: po toa uznavame deka sme vo Nego. Koj veli deka vo nego prebiva, dolèn e da postapuva taka, kako {to postapi i On (Hristos)”, 1 Jovanovo 2:3-6.

Samiot Isus rekol:

“Nemojte da mislite deka sum do{ol da go poni{tam Zakonot ili Prorocite; ne sum do{ol da gi poni{tam, tuku da gi ispolnam”, Matej 5:17.


Obele`jeto na vernite na pravata Hristova Crkva vo minatoto, i vo poslednoto vreme, opi{ano e vo Biblijata so zborovite:

“Tuka e trpenieto na svetiite; tuka se onie, {to gi pazat zapovedite Bo`ji i verata vo Isusa”, Otkrovenie 44:12.

Isus naglasuval: “Ako Me qubite, pazete gi Moite zapovedi”, Jovan 14:15. Biblijata do poslednata svoja stranica istaknuva deka Bog od svoite vernici o~ekuva da gi dràt Negovite zapovedi:

“Blaèni se onie, {to gi ispolnuvaat zapovedite Negovi, za da bidat dostojni za drvoto na ìvotot i da vlezat vo gradot niz portite (toa e Noviot Erusalim koj {to e na nebesata)”, Otkrovenie 22:14.

6 Obele`je – Pravata Crkva go svetkuva sedmiot den, sabotata, kako Bo`ji den za odmor. Slaveweto na sabotata e znak na pravata Bo`ja Crkva vo site vekovi:

“... im gi dadov isto taka i Moite saboti, za da bidat znak me|u Mene i niv, pa da znaat, deka Jas sum Gospod {to gi posvetuva”, Jezekiil 20:12.

Samiot Gospod sabotata ja objavi vo Dekalogot kako ~etvrta zapoved:

“Pomni go denot saboten, za da go praznuva{. [est dena raboti, i svr{i gi vo niv site raboti svoi; a sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{ nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni slugata tvoj, ni volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe, oti za {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, moreto i s# {to e vo niv; a vo sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti”, 2 Mojseeva 20:8-11.


Ne e ispravno Crkvata da odreduva koj den }e Mu go posveti na Gospod, tuku treba da go prifatime denot {to go posveti, blagoslovi, i odredi za odmor samiot Gospod. 7 Obele`je – Pravata Crkva gi prima vernicite so kr{tavawe na na~in na koj Biblijata go bara. Pravata Crkva ednostavno go sledi nalogot {to im go dade Isus na svoite u~enici:

“Odete i nau~ete gi site narodi, kr{tavaj}i gi vo imeto na Otecot, i Sinot, i Svetiot Duh, i u~ej}i gi da pazat s# {to sum vi zapovedal; i ete, Jas sum so vas preku site dni do svr{etokot na svetot. Amin!”, Matej 28:19, 20.

Biblijsko kr{tavawe ne e so poprskuvawe ili so poturvawe na voda, tuku so potpolno uronuvawe vo vodata. Jovan Krstitelot, Isusa go krsti so uronuvawe vo rekata Jordan:

“I {tom se krsti, Isus vedna{ izleze od vodata”, Matej 3:16.

Primer na takvo kr{tavawe daden e i vo Delata: “… i zapoveda kolata da zapre, pa slegnaa vo vodata obajcata, i Filip i Etiopjaninot, i go krsti”, Dela 8:28. Ova be{e kr{tavaweto na eden visok dvorjanin na Etiopskata kralica od strana na apostolot Filip.


Uronuvawe vo voda? Zo{to e va`no da se uroni ~ovekot vo vodata, a ne samo da se poprska so voda? Kakvo zna~enie ima uronuvaweto? Uronuvaweto na kr{tenikot vo vodata i negovoto izleguvawe od vodata, go simbolizira Hristovoto pokopuvawe i Negovoto voskresenie. Pavle apostolot vaka go opi{a toa:

“Zar ne znaete deka site nie {to se krstivme vo Isusa Hrista, vo Negovata smrt se krstivme. I taka, nie se pogrebavme so Nego (zna~i uronuvawe) preku kr{tavaweto vo smrtta, ta, kako {to Hristos voskresna od mrtvite (zna~i izleguvawe od vodata) preku slavata na Otecot, taka i nie da odime vo obnoven ìvot”, Rimjanite 6:3, 4.

Vernikot so svoeto uronuvawe vo vodata pokaùva spremnost da umri za stariot ìvot vo grev. Dodeka so izleguvaweto od vodata ja objavuva svojata odluka deka }e ìvee vo nov ìvot vo Isusa.

Zatoa na kr{tavaweto mu prethodi vera. Vo Biblijata toj proces se narekuva - novoroduvawe: “Mu odgovori Isus i re~e: ‘Vistina, vistina ti velam: ako nekoj ne se rodi odozgora, ne moè da go vidi carstvoto Bo`jo”, Jovan 3:3. 8 Obele`je – Hristovata Crkva ja odrùva Gospodovata ve~era - pri~est - vo celost. Na Gospodovata ve~era mu prethodi miewe na noze, {to pretstavuva poniznost i spremnost za sluèwe na drugi, se pokaùva deka me|u vernicite postoi ednakvost, bratska qubov i poniznost. Isus i ovde dade primer, narekuvaj}i gi blaèni onie koi pravat taka:

“Vie Me nare~uvate U~itel i Gospod: i pravo velite, bidej}i Jas sum takov. Ako, pak, Jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv nozete, toga{ i vie ste dol`ni eden na drug da gi miete nozete. Zatoa vi dadov primer da pravite i vie taka, kako {to vi napraviv Jas. Vistina, vistina vi velam: nema sluga pogolem od svojot gospodar, nitu pratenik pogolem od onoj {to go pratil. Koga go znaete ova, blaèni ste, ako go izvr{uvate”, Jovan 13:13-17.


Isus gi povikuva site da zemat udel vo Gospodovata ve~era, vo simboli~kiot leb i vino koi n# potsetuvaat na Hristos, Koj umre za site nas, i Koj pak }e dojdi. Isus navistina be{e “Jagne bez mana i qaga” i zatoa lebot ({to go pretstavuva Negovoto telo) treba da e bez kvasec, a vinoto (koe ja pretstavuva krvta na Isus) treba da e bez alkohol - grozdov sok:

“A jas go primiv od Gospoda ona, {to vi go predadov: a toa e deka Gospod Isus onaa no}, koga Go predadoa, zede leb, i, otkako zablagodari, go prekr{i i re~e: ‘Zemete, jadete, ova e teloto Moe, koe se kr{i za vas; pravete go ova za spomen Moj!’ Po ve~era, isto taka, zede i ~a{a, pa re~e: ‘Ovaa ~a{a e Noviot zavet vo Mojata krv; ova pravete go, koga }e piete za Moj spomen!’ Oti, koga }e go jadete ovoj leb i koga }e ja piete ovaa ~a{a, vie }e ja objavuvate smrtta na Gospoda, dodeka On ne dojde (ova zna~i Vtoroto Hristovo Doa|awe)”, 1 Korintjanite 11:23-26.

9 Obele`je – Bo`jata Crkva e Crkva na site stale`i, rasi i narodi. Koga Gospod vo staro vreme daval svetlost na narodot svoj, Toj ne go pravel toa samo prema odredena klasa. Prorokot Daniil bil princ od Judinoto pleme. Isaija bil isto taka po poteklo od kralska loza, David bil ov~ar, Amos isto taka, Zaharija rob od Vavilon, Elisej - zemjodelec. Gospod site podednakvo gi upatuva{e vo vistinata, koja treba{e da ja odnesat na svetot. Kako hristijani, sekoj od nas stoej}i vo svojata sredina treba da re~ime: “Eve me, mene ispratime”, Isaija 6:8. Hristovata Crkva e organizirana da slu`i vo granicite na svoite mo`nosti i sposobnosti dadeni od Gospod. Gospod e Tatko i Sozdatel na site lu|e i Toj site gi saka podednakvo. Eve {to re~e apostolot Luka: “Toga{ Petar ja otvori ustata i re~e: ‘Navistina priznavam deka Bog ne gleda na lice; tuku, kaj sekoj narod onoj, koj se boi od Nego, i postapuva pravi~no, mil Mu e”, Dela 10:34, 35.


Vo Otkrovenieto, Jovan ja prikaà Crkvata so simbol na tri angeli koi letaat srede neboto:

“I vidov drug angel kako leta posrede neboto, koj ima{e ve~no Evangelie (Biblijata), za da mu blagovesti na ìtelite zemni, na sekoe pleme i koleno, jazik i narod. Toj zboruva{e so visok glas: ‘Bojte se od Boga i podajte Mu slava, za{to nastapi ~asot na Negoviot sud, i poklonete Mu se na Onoj, Koj go sozdal neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori!”, Otkrovenie 14:7.

“I drug angel se pojavi po nego velej}i: ‘Padna, padna Vavilon, golemiot grad, zo{to site narodi gi napoi so èstokoto vino na svoeto bludstvo!”, Otkrovenie 14:8.

“I tret angel po nego naide, zboruvaj}i so visok glas: ‘Koj }e mu se pokloni na yverot i na likot negov, i primi beleg na ~eloto svoe ili rakata svoja, toj }e pie od vinoto na jarosta Bo`ja, vino nerazvodneto, izlieno vo ~a{ata na Negoviot gnev, i }e bide ma~en so ogan i sulfur pred svetite angeli i pred Agnecot”, Otkrovenie 14:9, 10.

Ovaa obvrska Bo`jata Crkva }e treba da ja ispolni vo prore~enoto vreme. Gospod pred Vtoroto Doa|awe na Isus }e izlie golema sila od Svetiot Duh na Svojata crkva za da gi objavuvaat glasno ovie opomeni “na sekoe pleme i koleno, jazik i narod”. So ovie ~etiri izrazi se istaknuva seopfatnosta i zna~eweto na ovie vesti od trite angeli. Tie treba da bidat objaveni na sekoe ~ove~ko stvorenie pred da dojdi Isus ponovo na na{ata planeta. Spasitelot unapred go prore~e ova dvièwe:

“I }e bide propovedano ova Evangelie za carstvoto po celiot svet, za svedo{tvo na site narodi; i toga{ }e dojde krajot”, Matej 24:14.

10 Obele`je – Bibliskata Crkva vodi ~ist i neporo~en ìvot, pomagaj}i i vr{ej}i dela od qubov. Vo Biblijata pi{uva: “Bidej}i se javi Bo`jata blagodat, spasitelna za site lu|e, u~ej}i n# da gi otfrlime ne~esnosta i pohotite od ovoj svet, ~esno, pravedno i pobo`no da poìveeme vo ovoj vek, da ~ekame da se ispolni blaènata nade` i da se javi slavata na velikiot Bog i Spasitel, na{iot Isus Hristos. Koj Se dade samiot Sebe za nas, za da n# izbavi od sekakvo bezzakonie i da n# o~isti, ta da Mu bideme narod izbran, revnosten kon dobri dela”, Tit 2:11-14.


Bo`jata milost gi opfa}a site lu|e i narodi i Toj saka site da gi spasi. I ovde Isus izloì svoi na~ela:

“Oti, ako gi qubite onie {to ve miluvaat vas, kakva }e vi bide nagradata? Zar ne go pravat toa i mitnicite? I, ako gi pozdravuvate samo bra}ata svoi, {to osobeno pravite? Ne postapuvaat li taka i neznabo{cite?”, Matej 5:46, 47. “I ako im pravite dobro na onie, {to vam vi pravat dobro, kakva vi e nagradata? Oti i gre{nicite go pravat toa”, Luka 6:33.

11 Obele`je – Bibliskata Crkva pridava golemo zna~enie na zdravo telo, duh i du{a.

“Vozqubeni, se molam da bide{ zdrav i vo s# da ti bide dobro, kako {to % e dobro na du{ata tvoja”, 3 Jovanovo 1:2.

Eve nekolku Bibliski pri~ini zo{to treba da gi po~ituvame zdravstvenite zakoni:

“Ili ne znaete deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh, Koj ìvee vo vas i vi e daden od Boga i deka ne pripa|ate samo na sebesi? Skapo ste kupeni. Zatoa proslavete Go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji”, 1 Korintjanite 6:19, 20.

Medicinskata nauka se pove}e e alarmirana od negativnite posledici {to gi predizvikuvaat na teloto pu{eweto i pieweto. Ovie naviki/akcii pridonesuvaat se po~esto ~ovekot da bidi doveden do hirur{ka intervencija.

Zaradi ovie pri~ini nie bi trebale da se pazime od pu{ewe, alkohol, drogi, i drugi {tetni raboti, zatoa {to Pavle ni kaùva deka teloto e hram Bo`ji, hram na Svetiot Duh.

“Za{to nikoj nikoga{ ne go namrazil teloto svoe, tuku go hrani i go stopluva, kako i Gospod Crkvata”, Efesjanite 5:29.


I avtomobilot ako saka{ da te sluì, treba da go odrùva{ i da go snabduva{ so gorivo i uqe, propi{ano od negoviot proizvoditel. Kolku li pove}e treba da se odrùva i ~uva na{eto telo, koe e hram Bo`ji. Pripadnicite na Bo`jata Crkva nema da go uni{tuvaat svoeto zdravje so tutun, alkohol i ne~ista hrana. Tie }e se pridrùvaat kon praviloto:

“I taka, jadete li, piete li, ili ne{to drugo pravite, seto toa pravete go za slava Bo`ja”, 1 Korintjanite 10:31.

Nie im pripa|ame na na{ite familii i na zaednicata. Pobo`niot ~ovek ne ìvee samo za sebe - toa e sebi~no! Za da im posluìme na familijata i na dru{tvoto, morame na{ata snaga da ja odrùvame vo dobra sostojba:

“Za{to nikoj od nas ne ìvee za sebesi i nikoj ne umira za sebesi”, Rimjanite 14:7.

“... i celiot va{ duh i du{ata i teloto da se zapazat bez porok pri doa|aweto na na{iot Gospod Isus Hristos!”, 1 Solunjanite 5:23.

12 Obele`je – Hristovata Crkva so golema èlba Go o~ekuva, i se sprema, za Vtoroto slavno Doa|awe na na{iot Otkupitel. Hristovoto Vtoro Doa|awe e nade` na Bo`jite deca od site vremiwa:

“Da ~ekame da se ispolni blaènata nade` i da se javi slavata na velikiot Bog i Spasitel, na{iot Isus Hristos”, Tit 2:13.

Taa nade` se temeli na Hristovoto obe}avawe:

“Vo domot na Mojot Otec ima mnogu mesta za ìveewe. A da nema{e, Jas }e vi kaèv. Odam da vi prigotvam mesto. I koga }e otidam i vi prigotvam mesto, pak }e dojdam, i }e ve zemam vas pri Sebe za da bidete i vie kade {to sum Jas”, Jovan 14:2, 3.


“... taka i Hristos, otkako edna{ se prinese Samiot Sebe kako `rtva, za da gi premavne grevovite na mnozina, vtor pat }e im se javi, ne stanuvaj}i ve}e `rtva za grev na onie {to Go o~ekuvaat za spasenie”, Evreite 9:28.

“Da se raduvame i da se veselime i da Mu vozdademe slava, bidej}i dojde svadbata na Agnecot, i èna Mu se prigotvi!” “I % se dade da se oble~e vo ~ist i svetol vison”. “A visonot e pravednosta na svetiite”, Otkrovenie 19:7, 8.

Bo`jiot ~ovek, vo sporedba so izgubeniot ~ove~ki rod, se provlekuva kako zlatna ni{ka niz celoto Sveto Pismo. Tie {to Go veruvaat Isusa, {to Go qubat i o~ekuvaat, }e re~at zaedno so apostolot Jovan: “Da, dojdi Gospodi Isuse!”, Otkrovenie 22:20. “Barajte i }e najdite” Gi vidovme znacite po koi moème da ja raspoznaeme pravata Crkva. Gospod od sekoga{ imal Svoj narod “ostatok” na ovaa gre{na planeta, koga mnozinstvoto odbivalo da go poslu{a Negoviot glas. Toj “ostatok” Gospod go izbiral i go povikuval vo Svojata Crkva, preku koja gi objavuval Svoite ve~ni na~ela i qubov, vistinata, pravednosta, milosta, i spasenieto. Pavle vo svoe vreme pi{uval: “Taka e, pak, vo sega{no vreme: ostatokot se spasi po izbor na blagodatta”, Rimjanite 11:5 . Vo zavr{nata kniga na Svetoto pismo - Otkrovenieto, ~itame deka ubavinata na svetlinata na Bo`jata Crkva, koja poteknuva od “~uvaweto na Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa”, }e zasjaat vo svojata prvobitna slava pred doa|aweto na Bo`jeto Carstvo:

“Tuka e trpenieto na svetiite; tuka se onie, {to gi pazat zapovedite Bo`ji i verata vo Isusa”, Otkrovenie 14:12.

Biblijata e Bo`ja re~ niz koja Gospod zboruva i preku koja moìme da Go zapoznaeme ìviot Bog i Negovata prava Crkva, i da razberime {to bara od nas. Pavle apostolot pi{uvaj}i mu na Timotej re~e:



“... bidej}i u{te kako mal gi znae{ Svetite Pisanija, {to moàt da te napravat mudar za spasenie preku verata vo Hrista Isusa”, Timotej 3:15.

Koga eden u~itel na Zakonot pristapil kon Isus so pra{aweto “[to treba da napravam za da se spasam - da imam ve~en ìvot?” Spasitelot go upatil na Pismoto:

“I ete, stana eden zakonik i, isku{uvaj}i Go, re~e: “U~itele, {to da napravam za da dobijam ìvot ve~en?” A On mu re~e: “[to e napi{ano vo Zakonot? Kako ~ita{?”, Luka 10:25, 26.

Neznaeweto nema da gi opravda ni mladite ni starite, nitu }e gi oslobodi od osudata za prestapuvawe na Bo`jiot Zakon, oti na sekogo mu e dostapna vernata slika na Bo`jiot Zakon, Negovite na~ela i barawa. Ne e dovolno samo da imame dobri nameri. Ne e dovolno da go pravime ona {to se smeta za ispravno ili ona {to se propoveda deka e ispravno. Vo pra{awe e spasenieto na ~ovekot i zatoa, sekoj za sebe mora da go istraùva Svetoto Pismo - vo koe ni se dadeni site patokazi {to n# vodat do Nebesnoto carstvo za da ne lutame. Bo`jata poraka i obe}avawe glasi:

“Oti samo Jas gi znam zamislite, {to sum gi smislil za vas, veli Gospod, zamislite za dobro, a ne za zlo, za da vi dadam idnina i nade`. Pa }e povikate po Mene, }e pojdete i }e Me zamolite, i Jas }e ve ~ujam; }e Me pobarate, i }e Me najdete, ako Me pobarate od se srce”, Jeremija 29:11-13.

“Sakajte i }e vi se dade; barajte i }e najdete; ~ukajte i }e vi se otvori; za{to sekoj {to saka, dobiva, i koj bara, nao|a, i na onoj {to ~uka, }e mu se otvori”, Matej 7:7, 8.

“Toga{ im odgovori Isus i re~e: U~eweto Moe ne e Moe, a na Onoj {to Me prati; i ako nekoj saka da ja vr{i voljata Negova, }e razbere dali e ova u~ewe od Boga, ili Jas Sam od Sebe zboruvam”, Jovan 7:16, 17.

“A vo posledniot golem den od praznikot zastana Isus i izvika so visok glas, velej}i: Koj e èden, neka dojde pri Mene da pie! Koj veruva vo Mene, od negovata utroba, kako {to e re~eno vo Pismoto, }e pote~at reki od ìva voda”, Jovan 7:37, 38.

GLAVA

13

Krstot – Otkrien u{te vo Zemnoto Svetili{te

PASENIE od grevot e mo`no samo preku `rtvena krv. Apostolot Pavle re~e: “I skoro s# spored Zakonot so krv se o~isti, i bez prolivawe krv pro{tevawe

ne stanuva”, Evreite 9:22. Krvta zna~i ìvot (vidi vo 3 Mojseeva 17:11). Ako ja isfrli{ krvta, go isfrla{ isto taka i spasenieto.

S

@RTVENICI VO STAROTO VREME Avel, vtoriot sin na Adam, ponudi `rtva so krv, i Gospod ja prifati. Kain, bratot negov, ponudi `rtva bez krv (zarzavat), i toa be{e odbieno od Gospod (vidi vo 1 Mojseeva 4:3-5). Od tuka se gleda deka Gospod mu imal dadeno instrukcii za prinesuvawe pravilna `rtva. Iako Biblijata ne go kaùva toa, faktot deka Gospod gi ima{e oble~eno Adam i Eva vo obleka od koà posle nivniot pad vo grev, ni kaùva deka Gospod sigurno toga{ ima{e zavr{eno da im dava instrukcii za pridones so krv. Inaku Gospod ne bi moèl da se naluti na Kain {to prinese zarzavat, a ne `rtva so krv. Potoa be{e Noje. Odma posle potopot, koga Noje izleze od brodot so negovata familija, ~itame: “I mu napravi Noje `rtvenik na Gospoda; zede od sekoj ~ist dobitok i od site ptici ~isti, i prinese na `rtvenikot `rtvi sepalenici”, 1 Mojseeva 8:20. Podolu, vo 1 Mojseeva doa|ame do vremeto na patrijarhot Avram, “prijatel na Gospod”. “I mu se javi Gospod na Avrama… I napravi tamu Avram `rtvenik na Gospoda… Potoa ottamu se premesti na ridot, na istok od Vetil… I tamu Mu napravi na Gospoda `rtvenik”, 1 Mojseeva 12:7, 8. Avram be{e spremen da si go prinesi svojot edinstven sin Isak koga Gospod go ispituva{e. Glas na “angel Gospoden vikna od neboto… I angelot prodolì: “Ne krevaj raka svoja na deteto”, 1 Mojseeva 22:11, 12. “Avram pogledna i vide jagne zapletkano vo `bunot. Toga{ go prinese na oltarot “mesto sinot svoj”, Stih 13. _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 147

HRISTOS - JAGNETO GOSPODOVO Hristos re~e: “Avraam tatkoto va{, bi se zaraduval da go vidi Mojot den; i go vide, i se zaraduva”, Jovan 8:56. Hristos namerno vleze vo ovaj svet od grev i dozvoli da bidi faten i raspnat (prinesen kako `rtva). Jovan Krstitelot, gledaj}i go Hristos re~e: “Eve Go Jagneto Bo`jo, Koe gi zede grevovite na svetot vrz Sebe!”, Jovan 1:29.

Koga nevinoto jagne be{e zaklano za ~ove~kite grevovi vo zemnoto svetili{te, go ozna~uva{e `rtvuvaweto na na{iot Gospod Isus Hristos na Krstot, za grevovite na sekoj eden ~ovek.

Hristos e “Agnecot zaklan od sozdanieto na svetot”, Otkrovenie 13:8. Hristos be{e spremen da go napravi seto ova duri i pred da se sozdadi ovaj svet (vidi vo 1 Petrovo 1:18-20). Nikoj drug, osven Hristos - Koj e ednakov so Svetiot Zakon na Gospod, protiv kogo ~ovekot pogre{i, ne moè{e da go izbavi od grev i ve~na smrt. “Bidej}i ne e mo`no tele{kata i jare{kata krv da gi premavne grevovite”, Evreite 10:4. Takva krv sluè{e samo kako simbol na Hristovata krv. Koga ~ovekot go `rtvuva svojot ìvot, `rtvuva samo nekolku denovi ili godini; on ednostavno go oddava ìvotot porano namesto pokasno. No Hristos ne odbira{e dali }e umri porano ili pokasno. Toj odbira{e dali da umri voopo{to - za da se spasi ~ovekot, ili da ne umri - pri koe {to ~ovekot ne bi imal nikoga{ {ansa da bidi spasen. Bi sledela ve~na smrt. Hristos odlu~i da umri, za da imame nie ìvot ve~en. “Jas Sam od Sebe ja davam [du{ata]”, On re~e, Jovan 10:18. Od denovite na Avram do Hristos, otprilika 2100 godini, o~ekuvanoto `rtveno prinesuvawe na Hristos be{e sekoga{ praveno vo simboli~na forma so jagniwa. Ova be{e praveno od familii koi bea odbrani od Gospod za slu`ba. Vo staroto vreme, prv sve{tenik be{e Aaron, bratot na Mojsije, a pak, plemeto na Levit (edno od 12-te plemiwa na Izrael) bea odbrani za sluìteli.


@RTVENOTO PRINESUVAWE VO STAROTO VREME Eve kako izgleda{e {atorot (svetili{teto) vo staroto vreme.

Eve u{te eden primer kako izgleda{e {atorot (svetili{teto) od nadvor.

Koga Mojsije go odvede Izrael od ropstvo od Egipet, okolu 1500 godini pred Hristos, Gospod re~e: “Da Mi napravite svetili{te, od kade {to }e vi se javuvam vam”, 2 Mojseeva 25:8. Celiot `rtven sistem be{e organiziran da se slu~uva okolu {atorot, ili svetili{teto. Plemeto na Levit be{e odbrano da slu`i vo svetiwata, a potomcite na Aaron, na Mojsije bratot, bea odbrani za sve{tenici. Vo prvite godini svetiwata be{e napravena taka, da mo`i da se raspakuva i pakuva sekoj pat koga Izraelcite patuvaa i odmaraa. Pokasno, Kral Solomon izgradi mnogu ubav Hram na mestoto na Planinata Morija kade {to Avraam }e go ima{e prineseno Isak na Gospod. Vo ovaj ubav Hram se nao|a{e svetili{teto. Poni{teno vekovi pokasno od Navuhodonosor (Kralot na Vavilon), be{e povtorno izgradeno od Medo-Persijancite.


Svetili{teto {to go napravi Mojsije se nao|a{e vo otvoren zagraden prostor vo {irina od 22-23 metri i dolìna od 45-46 metri. Yidovite na ogradata bea napraveni od lenen materijal koj be{e staven na bronzeni stolbovi (vidi na slikite na strana 149). Vlezot be{e na isto~nata strana. Isto taka vo dvorot na svetili{teto se nao|aa: oltarot na palenicite (kade {to gi palea `rtvite), i bronzeniot legen, kade {to sve{tenicite gi mieja svoite race pred da vlezat vo svetili{teto. Site ovie raboti moàt da se vidat na slikite od 149-ta strana.

PRVIOT DEL OD [ATOROT, ILI NAREÊN “SVETIWA”

Svetili{teto - {atorot, se nao|a{e na zapadniot del od dvorot. Se sostoe{e od dva dela (vidi gi slikive na ovaa stranica), - edniot del be{e nare~en “svetiwa” (toa e delot kade {to stoi sve{tenikot), i drugiot del be{e nare~en “Svetiwa nad svetiwite” (delot kade {to e kov~egot), koi bea razdeleni so mnogu ubava te{ka zavesa (vidi vo 2 Mojseeva 26:33).

Prviot del, koj {to be{e nare~en “svetiwa”, apostolot Pavle ni kaùva deka sodrè{e tri predmeti: zlaten sve}nik so sedum sve}nici (vidi vo 2 Mojseeva 25:37), masa so lebovi, i zlaten oltar na kad (vidi vo Evreite 9:2; 2 Mojseeva 40:26, 27). Na oltarot so kad, sve{tenikot kade{e sekoe utro i sekoja ve~er. Ova se prave{e sekoj den (vidi vo Evreite 9:6).


Utrenite i ve~ernite `rtvi bea za site lu|e, dodeka `rtvite dadeni od individualci, bea za oprostuvawe na posebni grevovi napraveni od tie individualci.

VTORIOT DEL OD [ATOROT, ILI NAREÊN “SVETIWA NAD SVETIWITE”

Vo vtoriot del od {atorot, nare~en “Svetiwa nad svetiwite”, koj be{e oddelen od prviot del “svetiwata” so te{ka zavesa, se nao|a{e kov~egot - najva`niot del od celoto svetili{te.

Napraven od drvoto Sitim, be{e vo forma na kov~eg dolg okolu 1 metar, so {irina i visina od okolu 70-80 centimetri. Kov~egot be{e prekrien so ~isto zlato odvnatre i odnadvor, i ima{e kruna od zlato postavena na sekoe }o{e (vidi vo 2 Mojseeva 25:10, 11). Kapakot na kov~egot be{e napraven od ~isto zlato i se vika{e “pomirili{te”, ili “sedalo na milosta”. Na sekoj kraj od kapakot stoe{e heruvim (angel) napraven od ~isto, izudirano zlato, so kriljata ra{ireni i liceto vpereno sprema “sedaloto na milosta”, (2 Mojseeva 25:17-20).

Pome|u heruvimite i iznad “sedaloto na milosta” be{e “Slavata na Gospod”, ili svetoto prisustvo na Gospod. Gospod mu re~e na Mojsije: “I tuka, nad poklopecot, me|u dvata heruvima, koi }e bidat nad kov~egot na svedo{tvoto, }e ti se javuvam tebe i otade }e ti zboruvam tebe…”, 2 Mojseeva 25:22. [to ima{e vo ovaj svet kov~eg? Koga Gospod mu gi izre~e Desette Zakoni na Mojsije na gorata Sinaj, Gospod gi zapi{a na dve kameni plo~i (vidi vo 5 Mojsije 5:22). Otkako treba{e da gi napi{i po vtor pat, Gospod mu re~e na Mojsije: “Jas }e gi napi{am na plo~ite onie zborovi {to bea na porane{nite plo~i napi{ani, a koi ti gi skr{i, i poloì gi vo kov~egot”, 5 Mojseeva 10:2. Mojsije ni kaùva {to se slu~i:

“I gi napi{a On na plo~ite, kako {to be{e napi{ano porano, onie deset zapovedi, {to vi gi kaà Gospod na planinata srede ognot vo denot na sobranieto, i mi gi predade Gospod. Jas se svrtiv i slegov od planinata i gi poloìv plo~ite vo kov~egot, {to go bev napravil, za da bidat tie tamu, kako {to mi zapoveda Gospod”, 5 Mojseeva 10:4, 5.


Celiot `rtven sistem na svetili{teto ukaùva na faktot deka, ~ovekot pogre{i sprema ve~nite principi na Desette Zakoni, koi sega bea kako so dleto napi{ani (vreèni) na dve kameni plo~i {to se nao|aa vnatre vo kov~egot. Na site lu|e, na celoto ~ove{tvo im e potrebno oprostuvawe - milost. Iznad svetiot zakon e “sedaloto na milosta”. A iznad poklopecot (sedaloto na milosta) be{e Gospod, avtorot na Negoviot zakon, Toj {to dava milost, Spasitelot na gre{nicite. Gospodoviot zakon bara{e smrt. Negovata milost dade ìvot. Oprostuvawe od grevot se najde vo krvta. Svetej}i niz site ceremonii na iste~enata krv, zasjaeja spasuva~kite bukvi od ve~niot ìvot K-R-S-T-O-T. Nitu eden ~ovek ne moì da bidi spasen na drug na~in, osven preku ve~nata milost na Gospod podarena sprema nas - gre{nicite. Cenata na na{eto spasenie be{e doa|aweto na Hristos i Krstot. Hristos e na{iot Spasitel. Negovoto spasuvawe e celosno, dali sme stari ili mladi, Evrei ili Grci, bilo kakvi. Pavle apostolot re~e:

“Za{to jas ne se sramuvam od Evangelieto na Hrista, bidej}i toa e sila Bo`ja za spasenieto na sekoj {to veruva, prvo na Judeec a potoa i na Elin”, Rimjanite 1:16. “Oti i nam ni se soop{ti, kako i nim”, Evreite 4:2.

Vo srceto na zemnoto svetili{te, Gospod go zacrta spasuva~kiot krst na Hristos.

ZEMNOTO SVETILI[TE E KOPIJA NA NEBESNOTO SVETILI[TE

Zemnoto svetili{te be{e napraveno sprema likot na nebesnoto svetili{te, ili nebesniot Hram (vidi vo Evreite 8:5). Dvete svetili{ta imaat isti raboti staveni vo niv. Mnogu vekovi posle Mojsije, na Jovan apostolot mu bea pokaàni rabotite od nebesnoto svetili{te. Toj vide zlaten sve}nik (Otkrovenie 1:12, 13; 4:5). Toj go vide zlatniot oltar na kad (Otkrovenie 8:3, 4). Isto taka go vide i “kov~egot na svedo{tvoto”vo nebesniot hram (Otkrovenie11:18, 19).


Hristos e visokiot sve{tenik od nebesnoto svetili{te. Toj tamu sluì vo na{e ime, za nas. Apostolot Pavle re~e:

“Za{to Hristos vleze ne vo rakotvoreno svetili{te, koe e samo obraz na vistinskoto, tuku vo samoto nebo, za da se javi sega pred liceto na Boga za nas”, Evreite 9:24.

Kako {to ~adot od kad se kreva{e nagore sekoj den, taka treba i na{ite molitvi da se izdigaat sprema Gospod (vidi vo Otkrovenie 8:3, 4). Kako {to sve{tenikot sekoj den gleda{e so vera preku zavesata sprema “sedaloto na milosta” koe {to ne moè{e da go vidi, taka i nie treba sekoj den da gledame so vera sprema Hristos - kako sluì za nas vo nebesnoto svetili{te.

Kako {to Izraelcite imaa utrinski i ve~erni `rtvi (za nivnite grevovi da bidat oprosteni), taka i nie treba da pravime sekojdnevna molitva na Gospod za oprostuvawe na na{ite grevovi, pri toa veruvaj}i ja milosta Negova.

ZEMNOTO SVETILI[TE MORA[E DA SE OÎSTI EDNA[ VO GODINATA

Desettiot den od sedmiot mesec se vika{e “den na o~istuvawe” (vidi vo 3 Mojseeva 23:27). O~istuvawe so krv be{e napraveno, za svetili{teto, i za lu|eto (3 Mojseeva 16:16, 30). O~istuvawe zna~i “pomiruvawe”. Ovaj den na o~istuvawe be{e isto taka, vo druga smisla, “den na sudot”. Toa be{e posleden povik od Gospod za lu|eto da se pokaat za svojot grev, za da im se pokrijat grevovite so `rtvenata krv (3 Mojseeva 23:29). _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 153

Kako {to gi priznavaa lu|eto grevovite svoi sekoj den, i `rtvi bea prinesuvani, i krvta stavena na rogovite od oltarot, grevovite bea vo simboli~na forma prefrleni vo svetili{teto - {atorot. Toga{, edna{ vo godinata, na desettiot den od sedmiot mesec, posledna {ansa be{e dadena za celosno otstranuvawe na grevot. Toj den be{e navistina golem den! Se rabote{e za “sega ili nikoga{”. Toj den be{e godi{niot den na sudot, ili “sudniot den”. Zna~i ~isteweto na zemnoto svetili{te definitivno se spojuva so idejata za sudniot den.

ÎSTEWETO NA NEBESNOTO SVETILI[TE Kako e mo`no da mu treba ~istewe na nebesnoto svetili{te? Ima li grev na nebesata? Ne, nema grev na nebesata, iako toa e tamu kade {to grevot najprvo po~na, i kade {to problemot }e bidi re{en edna{ za sekoga{. Zabeleì gi slednive to~ki: 1. Sluèweto vo zemnoto svetili{te zavr{i zasekoga{ (Matej 27:50, 51).

“A Isus, otkako povtorno izvika so visok glas, go ispu{ti duhot. I naedna{ se rascepi crkovnata zavesa na dva dela, od gorniot kraj do dolniot…”, Matej 27:50, 51.

2. Hristos vleze vo nebesnata “svetiwa” – prviot del od svetili{teto, posle voznesenieto na nebesata (Evreite 9:24).

“Za{to Hristos vleze ne vo rakotvoreno svetili{te, koe e samo obraz na vistinskoto, tuku vo samoto nebo, za da se javi sega pred liceto na Boga za nas”, Evreite 9:24.

3. Vo 1844 dojde vremeto da se is~isti nebesnata svetiwa, ili Hramot (Daniil

8:14).

“I mi re~e: “Dve iljadi i trista ve~eri i utrini; i toga{ svetili{teto }e se o~isti”, Daniil 8:14.

4. Ova be{e “sudniot den” koj se odviva{e vo ‘svetiwata nad svetiwite’ – edna{

vo godinata, kako {to vidovme vo pogornata sekcija.


5. Nema grev na nebesata, ama ima evidencija za grevot zapi{an vo knigite na

nebesata (Otkrovenie 20:11, 12). “I vidov golem bel prestol i Sednatiot na nego, od îe lice pobegnaa zemjata i neboto, i za niv mesto ne se najde. Potoa gi vidov mrtvite, mali i golemi, kako stojat pred Boga; se otvorija knigi, i druga kniga se otvori - knigata na ìvotot; i sudeni bea mrtvite spored zapi{anoto vo knigite, spored delata nivni”, Otkrovenie 20:11, 12.

6. “Sednaa sudiite i knigite se otvorija”, (Daniil 7:9, 10).

“Vidov najposle deka se postavija prestoli i sednat Starec;… iljada iljadi mu sluèa, i desetina iljadi po deset iljadi stoeja pred Nego; sednaa sudiite i knigite se otvorija”, Daniil 7:9, 10.

7. Jovan go vide kov~egot na svedo{tvoto vo “svetiwata nad svetiwite” – vo

nebesnoto svetili{te, ili Hramot (Otkrovenie 11:18, 19).

“I se razgnevija narodite, i dojde Tvojot gnev i vremeto da im se sudi na mrtvite i da dade{ nagrada za slugite Tvoi - na prorocite, na svetiite i na onie, koi se pla{at od imeto Tvoe, mali i golemi, i da gi pogubi{ gubitelite na zemjata! Toga{ na neboto se otvori hramot na Boga, i se javi kov~egot na zavetot vo Negoviot hram; i ima{e svetkavici i glasovi, gromovi i zemjotres, i grad golem”, Otkrovenie 11:18, 19.

8. Otkako poslednata naredba }e bide izdadena, Hristos }e dojde mnogu skoro

(Otkrovenie 22:11, 12).

“Koj ~ini nepravda, neka ~ini nepravda u{te; i koj e oskvernet, neka se oskvernuva u{te; i koj e praveden, neka ~ini pravda u{te; i koj e svet, neka se osvetuva u{te. I eve, }e dojdam skoro, i od platata Moja e so Mene, za da mu dadam na sekogo spored delata negovi”, Otkrovenie 22:11, 12.



9. Poraka {irum svetot }e bide izdadena pred da dojde Hristos (Otkrovenie 14:6,

7).

Ovaa poraka za sudot e izre~ena tuka: “I vidov drug angel kako leta po srede neboto, koj ima{e ve~no Evangelie, za da im blagovesti na ìtelite zemni, na sekoe pleme i koleno, jazik i narod. Toj zboruva{e so visok glas: “Bojte se od Boga i podajte Mu slava, za{to nastapi ~asot na Negoviot sud”, Otkrovenie 14:6, 7.

Koga Hristos ja izdade du{ata na Golgota, `rtveniot sistem, koj {to be{e simbol za Negovata `rtva, e zavr{en, {to se odnesuva do Gospod. ôvekot moì da pravi i veli {to saka, ama sprema Gospod `rtveniot sistem zavr{i so smrtta na Hristos. No, kako {to znaeme od Biblijata, Hristos voskresna od mrtvite i otide na neboto da ja po~ni Svojata rabota kako na{ Visokosve{tenik. Vo 1844 nekoe svetili{te treba{e da bidi o~isteno. Ne moì da bidi zemnoto, zatoa {to negovata rabota be{e svr{ena. Nekoi lu|e mislat deka se zboruva za ~istewe na svetot, i deka zemjata }e bidi is~istena so ogan vo toa vreme - koga Hristos }e dojdi povtorno. Ama seto ove e gre{no mislewe. Zemnoto svetili{te be{e simbol za nebesnoto, i vo 1844 po~na ~isteweto na nebesnoto svetili{te. Toa be{e po~etokot na nebesniot sud. “No, koga se ispolni vremeto, Bog Go isprati Svojot Sin”, Galatjanite 4:4. Na krajot od 483-te godini od Daniil 9-ta glava (koi gi razrabotivme porano), Hristos be{e krsten, i pomazan od Svetiot Duh, kako {to i be{e pretskaàno vo proro{tvoto. Toa be{e vo 27-ta godina na{a era. Hristos be{e raspnat vo 31-ta godina na{a era (seti se deka ova go vidovme vo pogorni sekcii od pismoto). Nie moìme da bidime apsolutno sigurni deka vo 1844, koga rabotata za o~istuvaweto na nebesnoto svetili{te otpo~na, Hristos vleze vo “svetiwata nad svetiwite” i ja otpo~na taa rabota. Nema grev na nebesata, ama ima evidencija za grev vo knigite nebesni. Tie grevovi treba da se is~istat edna{ za sekoga{. Kako “~isteweto na zemnoto svetili{te” {to be{e posleden den za ~ovekot da bidi kako treba pred Gospod (den na sudot), taka i “~isteweto na nebesnoto svetili{te” e vreme {to go ima Gospod odredeno za posledniot sud:

“Za{to opredeli den koga pravedno }e mu sudi na svetot”, Dela Apostolski 17:31.

Ovaj sud be{e u{te idnina vo denovite na apostolot Pavle (vidi vo Dela apostolski 24:25). Be{e “sud koj doa|a”. Sudot ne doa|a pred smrtta ili pri smrtta, tuku posle smrtta:

“A kako {to im e na lu|eto opredeleno da umrat edna{, a potoa - sud”, Evreite 9:27.

Samo tie {to }e bidat ìvi, vedna{ pred Hristos da dojdi, }e bidat sudeni bez da vidat smrt.


Ova e istra`niot sud. Na site predmetot }e im bidi re{en pred da dojde Hristos, zatoa {to Toj }e nosi nagrada so Nego koga }e dojdi. Opomenata za sudniot den od Otkrovenieto 14:6, 7 mora da odi vo cel svet, i lu|eto }e bidat pripremeni da go sretnat Hristos pri Negovoto Vtoro Doa|awe (za àl, ne site lu|e na zemjava }e bidat pripremeni). Spremnite lu|e, Biblijata ni kaùva deka se tie {to }e “gi pazat zapovedite Bo`ji (vklu~uvaj}i ja ~etvrtata zapoved - za sabotata) i verata vo Isusa”, Otkrovenie 14:12. Taa poraka, koja {to po~na na vreme, ve}e gi dostignuva najoddale~enite mesta na zemjata, i }e zavr{i na vreme. Gospod e edinstven {to go znae to~no ~asot na Hristovoto doa|awe. Hristos re~e deka nikoj drug ne go znae ~asot na Negovoto doa|awe, nitu angelite na nebesata. Hristos re~e:

“A za toj den i ~as nikoj ne znae, nitu angelite nebesni, a samo Mojot Otec”, Matej 24:36.

Kako {to se spremaa Izraelcite taa ve~er da go napu{tat Egipet, i stavaa krv na kasata od vratite od sekoja ku}a (pred da pomini angelot na smrtta), taka i denes, bidej}i ìveeme vo poslednite denovi na sudot, i nie moìme da stavime krv od Hristos na vratata od na{eto srce, i da Mu dozvolime da n# is~isti od sekakov grev i fleka.

“Na Onoj, Koj sedi na prestolot, i na Agnecot - blagoslov i ~est, slava i vladeewe vo site vekovi!”, Otkrovenie 5:13.

GLAVA

14

ôve~koto Dosije na Nebesniot Sud – Sudot od Gospod

EKOI lu|e sudat sprema toa kako izgledame nadvore{no. Nekoi lu|e sudat sprema toa kako se oblekuvame, kako zboruvame, kakva kola vozime, kakvi

ali{ta nosime, vo kakva ku}a ìveeme. No, mnogu e va`no da zapazime deka Gospod }e gi sudi na{ite du{i.

N

“Za{to opredeli den koga pravedno }e mu sudi na svetot”, Delata 17:31. Lu|eto se pra{uvaat vo sebe, “Dali toj sud }e go povika moeto ime, ili pak moì }e me zaboravat vo sudniot den?” No, so vreme, sudot }e dojdi do sekoj eden ~ovek.

“Za{to site nie treba da se javime pred Hristoviot sud. Ta sekoj da primi {to zasluìl, spored ona {to go izvr{il vo teloto svoe, bilo dobro ili zlo”, 2 Korintjanite 5:10.

VREMETO NA ISTRA@NIOT SUD

Koga }e dojdi Hristos sega po vtor pat na zemjava, Toj }e ja donesi Negovata plata so Nego:

“… da mu dadam na sekogo spored delata negovi”, Otkrovenie 22:12. Od ova {to go re~e Hristos, jasno e deka sudeweto mora de se odrì pred da dojdi Hristos povtorno na zemjava. Zatoa ne treba da bidime iznenadeni od toa {to ve}e go nau~ivme - Biblijata ni kaùva op{irno za ovaj sud i kako }e se odviva. Vidovme deka 1844 godina, e godina vo koja {to otpo~na sudot na nebesata. Vo toa vreme otpo~na ~isteweto na nebesnoto svetili{te - istraùvaweto na nebesnite statistiki na sekoj ~ovek, dali }e zasluì ve~en ìvot ili ve~no poni{tuvawe. Sledej}i go Biblijskiot princip deka - “Vreme e da po~ne sudot od Bo`jiot dom” (1 Petrovo 4:17), bi se o~ekuvalo deka najprvo na Adam imeto }e bidi povikano, se dodeka poslednoto ime ne bidi povikano. _____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 158

Ovaa rabota be{e u{te idnina vo denovite na Pavle, za{to Biblijata ni kaùva deka “Pavle zboruva{e za … idniot sud”, Dela 24:25. Kako {to bea to~no predvideni vo proro{tvoto na Daniil godinite od kr{tevaweto i raspnuvaweto na Hristos, taka Gospod go odredi “~asot” koga }e otpo~ni nebesniot sud. Vremeto na po~etokot na sudot }e bidi rastruben po site nacii (vidi vo Otkrovenie 14:6, 7). Vremeto koga ovaj sud }e zavr{i ne ni e kaàn, i samo Gospod go znae toa vreme (Matej 24:36).

SCENATA NA NEBESNIOT SUD ôve~koto penkalo ne moì nikoga{ op{irno da ja opi{i slavata na nebesniot sud. No Biblijata ni dava to~en opis od koga }e otpo~ni (Daniil 7:9-11, 13). êtiri to~ki moàt da se zabeleàt: 1. “Vidov najposle deka se postavija prestoli i sednat Starec”, Daniil 7:9. Tuka

kade {to pi{uva “postaveni” saka da ni kaè deka sudot “otpo~na”. 2. Gospod e glavniot sudija, zatoa {to Daniil veli “I vidov sednat Starec”,

Daniil 7:9. Deka Starecot e Gospod se gleda od stihot 13. Gospod i Negoviot prestol se opi{ani so ovie zborovi: “Oblekloto mu be{e belo kako sneg, a kosata na glavata Negova kako ~ista volna; prestolot Negov li~e{e na ognen plamen, a trkalata mu bea kako ogan {to plamti. Reka ognena izletuva{e i minuva{e pred Nego”, Stihovi 9, 10.

3. Angeli i stare{ini se prisutni, zatoa {to “desetina iljadi po deset iljadi

stoeja pred Nego”, Stih 10. Ovie se angelite i stare{inite (Otkrovenie 5:11). 4. Hristos “ide{e, dojde do Starecot i zastana pred Nego”, Daniil 7:13. “Kaj

Otecot imame zastapnik, Isusa Hrista, pravednikot”, 1 Jovanovo 2:1.

Otecot sozdade s# preku Hristos (Efesjanite 3:9). Otecot go pomiri svetot so Sebe preku Hristos (2 Korintjanite 5:18). Otecot }e go sudi svetot preku Hristos (Dela 17:31). Hristos e na{iot Stvoritel, na{iot Spasitel, i na{iot Prijatel i Advokat na nebesniot sud.


Hristos ni dade svetlina. Hristos ja sledi sekoja du{a so najgolema qubov i milost, sakaj}i da ja prefrli od grev vo svetost. Hristos e vo isto vreme Advokat i Sudija. Hristos se bore{e so |avolot preku site godini probuvaj}i da ja izbavi sekoja du{a od negovata zamka. Hristos }e donesuva presudna odluka na nebesniot sud. Hristos }e gi prifati i pobedi na{ite predmeti na nebesniot sud kako na{ Advokat, samo ako Mu dozvolime nie - da Mu go dademe srceto na{e i da Go sakame Gospod so seta na{a sila, so celiot na{ razum, so seta na{a qubov, i so seta na{a du{a. Otpo~nuvaweto na nebesniot sud e zapi{ano so ovie zborovi: “Sednaa sudiite i knigite se otvorija”, Daniil 7:10.

TRI IZVORI NA EVIDENCIJA Dali nekoga{ ima{ zagledano vnimatelno na piramidata {to se nao|a na pozadinata od Amerikanski dolar? Ako nema{, toga{ zagledaj. ]e vidi{ deka na vrvot od piramidata, koj e zaobikolen so svetlina, se nao|a oko. Ova go pretstavuva sevidlivoto oko na Gospod, koe postojano go posmatra ~ovekot. Prv izvor na evidencija Prviot i najvaèn izvor na dokazi za nebesniot sud, sudot na Gospod, e Negovoto semo`no znaewe za s#.

“O~ite Gospodovi se na sekoe mesto: tie gi gledaat i lo{ite i dobrite”, Kniga Mudri Solomonovi Izreki 15:3 (vo nekoi Biblii Poslovici 15:3 ili Pri~e 15:3).

No ovie dokazi ne doa|aat samo od Gospod. Ne treba samo Gospod da gi pokaì na sudot za da moàt da se vidat od site angeli i stare{ini. Ovie dokazi, ili izvori od dokazi, doa|aat i od drugi sredstva, kako {to }e vidime pokasno. Vtor izvor na evidencija Vtoriot izvor na dokazi, vo sudot na Gospod, doa|a od izve{tai koi {to se zapi{ani vo knigite na nebesata:

“Sudeni bea mrtvite spored zapi{anoto vo knigite, spored delata nivni”, Otkrovenie 20:12.

Kniga 1-va

Edna specijalna kniga e “Knigata na ìvotot na Agnecot”, (Otkrovenie 21:27).

“I nema vo nego (Noviot Erusalim) da vleze ni{to ne~isto, ni onoj koj vr{i gnasni raboti i laè, a samo onie, koi {to se zapi{ani vo knigata na ìvotot na Agnecot”, Otkrovenie 21:27.


Jovan go vide Noviot Erusalim vo videnie. Otkako sudot }e zavr{i na nebesata, sekoj eden predmet, na sekoj eden poedinec na zemjava }e mu bidi re{en za ve~en ìvot, ili za ve~na smrt. Pri Vtoroto Doa|awe na Hristos, tie, ~ii {to predmeti }e bidat re{eni za ve~en ìvot, }e bidat zemeni so Hristos na nebesata i }e ìveat vo Noviot Erusalim. No, za seto ova }e ti napi{am poop{irno vo drugo pismo. Za bukvalna deskripcija na Gradot i pove}e informacija, pro~itaj gi celosno 21-ta i 22-ta glava od Otkrovenieto na Jovan.

Vo ovaa kniga se zapi{ani imiwata na tie {to go sledat Hristos (vidi vo Filipjanite 4:3). Nivnite imiwa }e bidat zadràni vo knigite ili izbri{ani, vo zavisnost od toa kako gi proìveale nivnite ìvoti. Otkrovenieto 3:5 veli deka tie {to }e pobedat, nivnite imiwa nema da bidat izbri{ani. No, na drugo mesto ~itame: “Bog }e mu odzeme del od knigata na ìvotot”, Otkrovenie 22:19. [to zna~i seto ova? Toa zna~i, deka, do posledno vo na{ite ìvoti treba da se drìme za Gospod, postojano. Tie {to go pratele Gospod izvesno vreme preku nivniot ìvot, a pokasno se otkaàle od Nego, nivnite imiwa }e bidat izbri{ani od knigata na ìvotot. Tie se tie koi {to nema da “gi pazat zapovedite Bo`ji i verata vo Isusa”, (Otkrovenie 14:12). Kniga 2-ra

Druga specijalna kniga e “Spomenkniga” (Malahija 3:16). Vo ovaa kniga se zapi{ani zborovite i delata na tie {to go sakaat i qubat Gospod.

“No onie, koi se bojat od Boga, si velat eden na drug: Gospod gleda i go pazi toa, i pred liceto Negovo se pi{uva spomenkniga za onie {to se bojat od Boga i go po~ituvaat imeto Negovo”, Malahija 3:16.

Nekoi veruvaat deka sledniov tekst pokaùva deka ima i druga specijalna kniga vo koja {to se zapi{uvaat dokazite za grevovite: “Zatoa, makar i da se izmie{ so sapun i da upotrebuva{ mnogu pepelnica, - tvoite bezzakonija }e se pokaàt pred Mene, veli Gospod Bog”, Jeremija 2:22.


No nie ne smeeme da naga|ame dali e ova to~no ili ne. Mora da se zadovolime so faktot {to nebesniot sud koristi knigi vo koi se zapi{ani na{ite dela i sprema koi }e bidime osuduvani. Tret izvor na evidencija Tret izvor za dokazi na sudot se “angelite koi ~uvaat dokazi”.

Biblijata ni kaùva deka angelite navistina ~uvaat dokazi.

“Ne % dozvoluvaj na ustata svoja da go tera vo grev teloto tvoe i ne govori pred Angelot Bo`ji: “Toa e gre{ka!”, Kniga Propovednik 5:5 (Eklizijast).

Biblijata tuka ni pokaùva deka angelite ne pravat gre{ka koga gi zapi{uvaat na{ite dela, bilo dobri ili lo{i. Hristos isto taka ni kaùva deka sekoj ~ovek/dete ima angel koj go {titi (vidi vo Matej 18:10).

Edno e sigurno. Kako ~ovekot i advokatite {to ~uvaat dokazi/zapisnici sprema koi sme nie osuduvani na sudot na ovaa zemja, taka Gospod i angelite ~uvaat dokazi za nebesniot sud ~ii {to knigi }e se otvorat i site lu|e }e bidat sudeni sprema delata nivni. Ne bi imalo potreba za Gospod da ~uva dokazi samo za Negova informacija. Nebesnite dokazi se Negov na~in da pokaì na celiot univerzum, i na site svetovi {to gi ima sozdadeno, i na site angeli, deka Toj raboti sprema sekoja du{a i sprema sekoj eden ~ovek, na praveden i milostiv na~in.

OBEMNOSTA NA DOKAZITE

[to }e se razgleduva na sudot? Kolku detalno Gospod }e ispituva? Nie }e bidime osuduvani sprema slednoto:

1. Na{ite dela (Otkrovenie 20:11, 12). 2. Na{ite zborovi (Matej 12:36, 37). 3. Na{ite pomisli (1 Korintjanite 4:5). 4. Na{ite motivi (Kniga Mudri Solomonovi Izreki 16:2 - vo nekoi Biblii

Poslovici 16:2 ili Pri~e 16:2). 5. Sekoja tajna stvar, dobra ili lo{a (Kniga Propovednik 12:14).

Bo`joto oko go gleda skrieniot motiv od sekoj zbor i delo na ~ovekot. On gi znae motivite na na{ite srca so sekoja tajna stvar i pomisla, dali dobra ili lo{a. Nie bi moèle da laìme drugi lu|e postojano, i da se laìme samite sebesi ponekoga{, no ne moìme da go izlaìme Gospod nikoga{. Rengenskata (X-ray) ma{ina im gi pokaùva na doktorite vnatre{nite organi od na{eto telo.


Bo`jiot rengen gi pokaùva na{ite vnatre{ni misli, i {to se gotvi vo na{eto srce. Vo ovaj svet nie sme ponekoga{ noseni na sud poradi gre{ka i gre{no sme osuduvani. êsto ~ovekot pati za ne{to {to ne go ima napraveno. No na nebesniot sud, site fakti i dokazi }e bidat razgledani. Nekoj ima re~eno deka, ako na cenet ~ovek grevovite mu se napi{ani na ~eloto, toj }e gi prekrie so svojata kapa. Drug nekoj ima re~eno deka mnogu lu|e ne go zasluùvaat toa {to go imaat dobieno; od druga strana, nivnite sosedi moàt da mislat poinaku, deka tie lu|e go zasluìle seto toa {to go imaat. No vo bilo koj slu~aj, Gospod }e sudi pravedno.

“Zarem Sudijata na celata zemja nema da sudi pravo?”, 1 Mojseeva 18:25.

STANDARDOT NA SUDEWETO Bidej}i Gospod }e gi sudi site lu|e, toga{ Toj mora da ima zakon za site lu|e. Nemoì da postoi nitu vlada, nitu dràva bez zakon. Zatoa go ~itame slednoto:

“Za{to Gospod e na{ sudija, Gospod e na{ zakonodavec”, Isaija 33:22.

Bo`jiot “deset-zapovedi” moralen zakon, be{e izre~en od Gospod i napi{an li~no so Negoviot prst na plo~i od kamen na gorata Sinaj (vidi vo 5 Mojseeva 4:12, 13). Principite na ovaj svet zakon mu bea poznati na na{ite prvi roditeli (Adam i Eva, i site Bo`ji proroci i patrijarsi) i bea prenesuvani so zbor od generacija na generacija. Ako bidi Bo`jiot sud praveden sud, toga{ Negoviot zakon mora isto taka da bidi praveden. Za toa apostolot Pavle ni kaùva:

“Zakonot e svet, i zapovedta sveta, spravedliva i dobra”, Rimjanite 7:12.

Ova e zakonot sprema koj }e bidime sudeni. Jakov ova go potencira koga veli:

“Oti, koj go pazi celiot Zakon, a zgre{i samo vo edno, vinoven }e bide za s#. Za{to Onoj, Koj rekol: “Ne pravi prequba!” rekol i: “Ne ubivaj!” Pa zatoa, ako ne vr{i{ prequba, a ubie{, ti }e stane{ prestapnik na Zakonot. Zboruvajte i postapuvajte kako onie, {to }e bidat sudeni spored Zakonot na slobodata”, Jakov 2:10-12.

Jakov, zboruvaj}i za Desette Zapovedi, go pretstavuva ovaj svet zakon ne samo kako standard za sudewe no isto taka kako “zakon na sloboda”. Psalmistot veli: “]e odam slobodno, za{to gi baram Tvoite zapovedi”, Psalmi 118:45 (vo nekoi Biblii Psalmi 119:45). Zna~i, svetite, ve~ni, nikoga{ nepromenlivi “Desette Zapovedi” }e bidat standardot sprema koj }e se sudi na nebesniot sud.

Zatoa Solomon pi{uva:


“A su{tinata na s# e: Boj se od Boga i pazi gi negovite zapovedi, za{to seto toa e za ~ovekot; oti Bog }e izvede na sud sekoja rabota i {to e tajno, bilo da e dobro ili lo{o”, Kniga Propovednik 12:13, 14 (Eklizijast).

Solomon ednostavno veli deka, “[tom site nie }e bidime sudeni sprema Zakonot, toga{ treba da ìveeme sprema Zakonot. Treba da gi poslu{ame i pazime principite”. Na sli~en na~in i Jovan go opi{uva sudniot-~as vo Otkrovenieto, koj sega se bliì i odi niz celiot svet velej}i:

“I vidov drug angel kako leta posrede neboto, koj ima{e ve~no Evangelie, za da im blagovesti na ìtelite zemni, na sekoe pleme i koleno, jazik i narod. Toj zboruva{e so visok glas: “Bojte se od boga i podajte Mu slava, za{to nastapi ~asot na Negoviot sud, i poklonete Mu se na Onoj, Koj go sozdal neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori”, Otkrovenie 14:6, 7.

Bo`jiot suden-~as “e dojden”. Sega ve}e se odviva.

Eden policaec fati ~ovek koj {to go ima{e prekr{eno zakonot. ôvekot se bune{e sprema policaecot i ne saka{e da ja plati kaznata. “Dobro toga{”, re~e policaecot, “buni se na sudijata”. Toga{ go odvede ~ovekot na sud, go sedna na klupata vo sudot, i mu re~e, “Eve go sudijata, buni se sega pred nego”. No odnesuvaweto na ~ovekot mnogu se promeni. Lu|eto sekoga{ ~uvstvuvaat nelagoda koga odat na sud, strav i uplav.


No kade {to postoi kriminal mora da postoi i sud. Taka i vo Bo`jiot univerzum mora da se re{i problemot so grevot edna{ za sekoga{. I toj suden ~as e ve}e otpo~nat.

NA ÊTIRI NAÎNI ]E BIDIME SUDENI Najprvo, }e bidime sudeni sprema Bo`jiot zakon kako {to vidovme prethodno. Ama zakonot }e bidi primenet prema ìveeweto i u~eweto na Hristos - kako Hristos {to go po~ituva{e zakonot i u~e{e da se po~ituva. Toa zna~i deka nie moìme da bidime ubijci vo srceto, iako ne sme ubile ~ovek navistinski. Moìme da bidime prequbnici vo mislata, iako ne sme napravile vistinska prequba (vidi vo Matej 5:27, 28). Moìme duri i dobro da pravime, no za pogre{na pri~ina. I zatoa “nema ni{to skrieno, {to ne }e se otkrie, ili tajno, a da ne se uznae”, Matej 10:26. Kako vtoro, }e bidime sudeni sprema svetlinata vo nas {to ni ja ima dadeno Gospod. Hristos re~e: “Da bevte slepi, grev nema{e da imate; a sega velite oti gledate, zatoa i grevot vi ostanuva”, Jovan 9:41. Hristos im re~e na tie {to go odbija Negovoto propoveduvawe vo Kapernaum, deka “Na zemjata Sodomska }e i bide polesno na stra{niot sud, otkolku tebe”, Matej 11:24.

Eden u~enik vra}aj}i se od u~ili{te, potro{i mnogu vreme da si odi doma. Ne se brza{e. Se nadeva{e deka majka mu }e gi nahrani piliwata; i deka nema od nego da pobaraat da gi nahrani. Ova dete be{e mnogu mrzlivo i nerabotlivo. No kako i ova dete, sli~en be{e ~ovekot koj re~e: “Podobro i nie da ne bidime premnogu zabludeni vo religiozni raboti. Podobro da ne znaeme mnogu za Zborot na Gospod - Biblijata. Na toj na~in }e izbegnime obvrska”.

Hristos toa go odgovori so slednive zborovi: “Za{to sekoj, {to pravi zlo, ja mrazi svetlinata i ne odi kon svetlinata, za da ne bidat osudeni negovite dela, oti se lukavi”, Jovan 3:20. I vo vrska so istoto Hristos dodade; “Ovoj sud e za toa {to Svetlinata dojde na svetot, no na lu|eto im omile pove}e mrakot otkolku svetlinata, oti nivnite dela bea lo{i”, Jovan 3:19. Zatoa nie }e bidime sudeni sprema: a) svetlinata {to sme ja imale, b) i {to sme moèle da ja imame, a sme ja odbile.

Drug princip na sudewe }e bidi: “Oti, so kakov sud sudite, so takov }e bidite sudeni”, Matej 7:2. Prikaznata kaùva deka Sijuks indijancite imaa molitva koja glase{e: “Golem duh, pomogni mi nikoga{ da ne osuduvam nekogo dodeka nemam prvo odeno dve nedeli vo negovite mokasini”. Biblijata privr{uva so ova: “Zatoa, pak, ne sudete ni{to predvreme, dodeka ne dojde Gospod, Koj }e gi iznese na videlo tajnite na mrakot i }e gi objavi namerite na srcata”, 1 Korintjanite 4:5. I kraen princip na sudeweto e deka, nie }e bidime osuduvani vo milost. Site nie sme gre{ni (Rimjanite 3:23). Platata za grev e ve~na smrt (Rimjanite 6:23). “Koj gi krie prestapite svoi, nema da napreduva; a koj se osvestuva i gi ostava, }e bide pomiluvan”, Kniga Solomonovi Izreki 28:13.

Eden u~enik odel na u~ili{te vo edno selo. Nikoga{ ne bil zainteresiran za u~ewe, sekoga{ pravel problemi. Pred da po~ni novata u~ili{na godina, negoviot u~itel mu odràl edna privatna lekcija na mnogu prijatelski na~in, i posle godi{niot odmor u~enikot po~nal da stanuva s# podobar i podobar. Poslednite ispiti mu bea pokaàni na negovite roditeli i tie bea mnogu zadovolni i radosni so uspehot na nivniot sin. No sprema obi~ajot vo toa u~ili{te, roditelite imaa pravo da gi vidat i testovite od nivniot sin {to gi ima{e praveno niz celata godina, ne samo poslednite ispiti. U~enikot gi vide kako tie po~naa da gledaat vo glavnata kniga na testovite, i oseti deka negovoto srce }e prestani da raboti od strav. Se ispla{i deka tie }e gi vidat raznite {krtanici {to gi ima{e toj napraveno porano. No, na negovo iznenaduvawe, tie se nasmeaja i go gu{naa. Pokasno u~enikot otkri deka negoviot dobar u~itel gi isfrlil site testovi so {krapanici vo niv, i ja otpo~nal knigata so tie testovi od koga po~na u~enikot da raboti dobro.

Taka i Gospod gi pokriva so Negovata milost i qubov na{ite pokvareni i gre{ni ìvoti i dela {to gi imame napraveno, i ni dozvoluva da otpo~nime nov ìvot. Nie ne treba da se krieme od Gospod za da izbegnime sud i pravda, tuku da dojdime pri Hristos so ponièno srce za da molime za opro{ka i milost.

“Ako gi ispovedame grevovite svoi, On e veren i praveden za da ni gi prosti grevovite i da ne o~isti od sekakva nepravda”, 1 Jovanovo 1:9.


Pred nekolku godini lokalniot vesnik vo Wu Jork (New York) ja prikaà slednava slu~ka za gradona~alnikot na Wu Jork. La Gardia (La Guardia), porane{en gradona~alnik na Wu Jork, be{e i sudija vo lokalniot sud vo gradot Wu Jork. Eden zimski den, treperliv starec be{e doveden pred nego vo sudot, osuden za kra`ba na leb.

“Familijata moja”, re~e starecot, “be{e mnogu gladna”.

“Moram da te kaznam”, mu re~e La Gardia. “Zakonot ne predviduva opro{ka za nikogo. Te osuduvam na kazna od deset dolari”. No toga{ sudijata posegna za xepot svoj, izvadi deset dolari, mu gi dade na starecot i dodade: “Eve deset dolari za da moì{ da ja plati{ kaznata. I sega ja povlekuvam osudata. Kaznata e platena”.

“No pred da zavr{ime”, sudijata dodade, “Jas }e go kaznam sega sekoj eden prisuten na ovaj sud, so pedeset centi {to dozvoluvaat da ìveat vo grad, kade {to ~ovek treba da kradi leb za da moì da preìvee”. Posle ova, stariot siromav ~ovek go napu{ti sudot so $47.50 vo negoviot xep.

Na isti na~in, Gospod isto taka }e go razgleda ìvotot na sekoj ~ovek, i }e presudi sprema toa {to }e iznajdi. Bra}a i sestri, da se pokaeme, da se vratime nazad pri Boga, da gi zaboravime ~ove~kite predanija i da se molime na Gospod da gi vreì vo na{ite srca Bo`jite pravila, Bo`jite zakoni, i Bo`jite na~ela.Bra}a i sestri, Hristos e na{ata du{a, Hristos e na{eto spasenie, Hristos e na{eto voskresenie, i Hristos e na{iot ve~en ìvot. Hristos e Bog Sozdatel. Sega e ‘Vremeto da izlezime od Vavilon’ dodeka u{te milosta Bo`ja ne se ima zavr{eno. Sega e ‘Vremeto da se vratime pri Boga’, dodeka u{te na{ite predmeti na nebesniot sud ne bidat re{eni za sekoga{ - za ve~en ìvot, ili za ve~na smrt. Gospod n# povikuva site nie koi {to ~itame, slu{ame, i go pazime toa {to e napi{ano vo Svetoto Pismo da se vratime nazad pri Boga, da Mu gi predademe na{ite srca i karakteri vo Negovite sveti race, za da moì da gi pretopi i pripremi za izlevaweto na Kasniot Do`d. Bo`ji slugi, Negovi apostoli neka n# napravi, Negovi pomazani koi {to gi u~at “zapovedite Bo`ji, i verata vo Hristos”, Otkrovenie 14:12. I Biblijata da ìvee vo na{ite srca ve~no, zatoa {to –


3 Dokument - Glavi 8-14 prorok daniel

Documents

Transcript of 3 Dokument - Glavi 8-14 prorok daniel