2. KAZALO - 2 UVODNA BESEDA - 5 V SPOMIN - 6 Barbara Uljan:
TRENING SOCIALNIH VEIN - 7 Petra Moe: ODGOVORI NA POTREBE
STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV SEANA - 10 Marjan Uljani: POTOPISI
- 13 Uporabniki in zaposleni DC tanjel: UTRIP DNEVNEGA CENTRA
TANJEL - 15 David Ukmar: BELE PLESALKE - 16 Stanovalci in zaposleni
SS tanjel: STANOVANJSKA SKUPINA TANJEL - 17 Zorka Pavli: MOJA
IZKUNJA - 18 Tina Bratu: MOGANI IN MAMILA - 21 Emil Kovai: DRAGA -
23 Jure Jakli: THIS SONG IS MY SONG - 24 Alenka midt: V
STANOVANJSKI SKUPINI PODGRAD VEZEMO - 25 Jure Jakli: LJUBEZEN MOJE
MLADOSTI - 26 Vlado Mari: MOJA ENOLETNA USTVARJALNA POT- 27 Emil
Kovai, Mateja Rutar: KUHARSKI UTRINKI IZ STANOVANJSKE SKUPINE
ILIR.BISTRICA - 28 AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI - 29 Marina Primc:
TURNIR V PIKADU V DC ILIRSKA BISTRICA - 30 Vesna Masli, Alenka
midt: LANI DRUTVA VEZI NA TEAJU ITALIJANSKEGA JEZIKA - 31 Sabina
Polh: KREATIVNE DELAVNICE SKUPINSKA PUSTNA MASKA - 33 Emil Kovai:
SKRBIMO ZA ZDRAVJE-LANI VEZI HODIMO V FITNES - 36 Fran Kragelj:
RAZVOJ BODYBUILDINGA - 36 Marina Primc: PUSTNA DELAVNICA Z VRTCEM
JOEFE MASLO ILIRSKA BISTRICA - 38 Mateja Rutar: SANKANJE NA MAUNU -
39 Ester Ren: MAREVSKO PRAZNOVANJE V DRUTVU VEZI - 41 Andreja
Kobal, Primo turman: REFLEKSOTERAPIJA V VEZEH - 44 Nataa Varek
Furlan: MEDGENERACIJSKA DELAVNICA V VRTCU DUTOVLJE - 45 Nataa Varek
Furlan: V VRTCU TANJEL - 46 Karmen Margarit: OTVORITEV RAZSTAVE
ZORANA KRANJCA FANTaZIJA NA OBINI SEANA - 47 Tina Bratu: 15. SEJA
OBNEGA ZBORA DRUTVA VEZI V DNEVNEM CENTRU TORJE - 48 Karmen
Margarit: SPOMLADANSKE AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI - 49 Nataa Varek
Furlan: PLESNA DELAVNICA V DC TORJE - 51 Marina Primc:
MEDGENERACIJSKO DRUENJE Z VRTCEM JOEFE MASLO V ILIRSKI BISTRICI -
52 Petra Moe: DRUTVO VEZI NA DNEVU ZA SPREMEMBE - 53 Zaposleni in
stanovalci SS Divaa: KREMNITA PARTY - 54 Tedeja Tavar: PARGLJEV
POHOD - 55 Drago Rogelja: NABIRANJE PARGLJEV - 56 Stanovalke SS
Podgrad: OPRAVLJANJE PROSTOVOLJNIH UR DIJAKINJE ANE - 56 Katja
Mrzli, Alenka midt: OBISKALI SMO KMETIJO TJFANOVI V PODBEAH -
57
3. 3 Marina Primc: OBISKALI SMO DNEVNI CENTER SONEK - 58 Marina
Primc: DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA TEDNU RDEEGA KRIA V
ILIR.BISTRICI - 59 Marjan Uljani: EKSKURZIJA PO ILIRSKI BISTRICI -
60 Barbara Uljan: DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA 14. FESTIVALU
PROSTOVOLJSTVA V LJUBLJANI - 61 Ester Ren: FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA
KARAVANA PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI - 62 Sabina Polh: PROMOCIJA
DRUTVA VEZI NA BELAJTNGI - 63 Ester R., Aleksander K.: DRUTVO VEZI
ORGANIZIRALI PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI - 65 Mag. Katarina Tomai,
Robert Stubelj: KMETIJA BRINJEVKA MALI DOL - 67 Mojca Mahni: DRUTVO
VEZI, PSIHIATRINA AMBULANTA SEANA IN CSD SEANA NA TRADICIONALNEM
IZLETU V ZGORNJE POSOJE - 69 Sergio Popovi: ENODNEVNI IZLET V
KOBARID - 72 Katja Mrzli: STANOVALKE DRUTVA VEZI PRI FRIZERJU IVANU
V ILIRSKI BISTRICI - 73 Marina Primc: POHOD NA VELIKI RAZBOR - 74
Marina Primc:DELAVNICE V DC ILIR.BISTRICA Z DARJO ADAM - 76 Karmen
Margarit: DRUTVO VEZI ORGANIZIRALO E TRADICIONALNO LIKOVNO KOLONIJO
V TANJELU - 77 Sergio P.: LIKOV. KOLONIJA V TANJELU 2013 - 82 Mojca
Mahni: PROSTOVOLJCI NEPRECENLJIVI ZA IZVAJANJE NAIH PROGRAMOV - 83
Mojca Mahni: PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA VLADA MARIA 84 Ana Prosen:
VONJ PO POLETJU V TANJELU - 85 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUTVA
VEZI NA RAZSTAVI KRAKI MOZAIK - 87 Sabina Polh: LANI DRUTVA VEZI NA
ENODNEVNIH KOPANJIH - 88 Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE IZOLA - 89
Jure Jakli: DOBER DAN, DRUTVO VEZI - 90 Ana Prosen: PODOBE LIKOVNE
KOLONIJE TANJEL 2013 POSTAVLJENE NA OGLED 91 Karmen M.:
PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI NA SEANSKEM OBINSKEM PRAZNIKU 92 Sabina
Polh: OBISK VARSTVENO.DELOVNEGA CENTRA ILIRSKA BISTRICA 93 Ester
Ren: PIKNIK NA MAKOVCU 2013 - 94 Nina G.: DAN KRASA IN BRKINOV V
KOPRU 96 Valentina Benan: KREATIVNO-KULINARINA DELAVNICA SMOOTHIJI
97 Ana Prosen, David Ukmar: DRUTVO VEZI V LIPICI OB DNEVU VRNITVE
PRIMORSKE K MATINI DOMOVINI 99 Sabina Polh: VRTNARJENJE ENA IZMED
DEJAVNOSTI V DRUTVU VEZI 100 Marina Primc: SODELOVANJE DRUTVA VEZI
NA SVEANI PRIREDITVI RDEEGA KRIA ILIRSKA BISTRICA 101 Barbara U.:
DRUTVO VEZI IN KMETIJA BRINJEVKA SE PREDSTAVITA NA KMEKI TRNICI 102
Sabina Polh: DRUTVO VEZI IN FESTIVAL KAMNA V PLISKOVICI 103
4. 4 Marina P.: TURNIR V BALINANJU V ZABIAH 104 Petra Moe:
DRUTVO VEZI NA STOJNICI V LOKVI -PRIREDITEV OB OPASILU 105 Eda La
Vida: VEZI, KI POVEZUJEJO 106 Marina Primc, David Ukmar:
SODELOVANJE DRUTVA VEZI NA MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU
PRIJATELJSTVA V KOPRU 107 Valentina B.: DRUTVO VEZI NA
TRADICIONALNIH DNEVIH KOBILARNE LIPICA 2013 108 Sabina Polh:
OBELEENJE SVETOVNEGA DNEVA DUEV. ZDRAVJA V DRUTVU VEZI 109 Ester
R.: SVETOVNI DAN DU. ZDRAVJA 110 Katja M.: NOGOMETNI TURNIR OB
DNEVU DUEV. ZDRAVJA PREVALJE 2013 111 Vesna M.: BUNI DAN V DRUTVU
VEZI 112 Ana P.: KROMPIRJEVE USTVARJALNE URICE 113 Emil K.: MOJ
DVODNEVNI IZLET V RIBNICO 113 Marina Primc: NAKUPOVANJE V TRSTU -
114 Alenka ., Tatjana S., Katja M.: OBISK HARMONIKAICE V
STANOVANJSKI SKUPINI PODGRAD 115 Nina G.: TEKAKI POZDRAV JESENI NA
KRASU IN SODELOVANJE DRUTVA VEZI 116 Ana Prosen: MARTINOVANJE V
TANJELU 117 Marina Primc: TURNIR V IGRANJU DRUABNE IGRE LOVEK NE
JEZI SE 118 Marina Primc: KREATIVNE DELAVNICE VEZI IN RDEI KRI
ILIR. BISTRICA 119 Nina Gorjan: DELAVNICA, NAMENJENA STANOVALKAM V
PODGRADU 120 Petra Grlj: TEKMOVANJE V IGRANJU RNEGA PETRA, REMIJA
TER PEKA PECIV IZ KAKIJEV 121 Nina Gorjan: KOKOKE NA GORJANSKEM 122
Nina G.: ADVENTNI VENKI IZ SLANEGA TESTA 123 Marina Primc:
DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENKOV 124 Petra Grlj: MIKLAVEVA
PEKARSKA DELAVNICA V DC ILIR.BISTRICA - 125 Ana Prosen: IZDELOVANJE
DOMAIH MIL V DNEVNEM CENTRU TANJEL 126 Ana Prosen: OLA IVLJENJA V
DNEVNEM CENTRU TANJEL 127 Marina Primc: PREDNOVOLETNA DELAVNICA S
SONKI V DC ILIR.BISTRICA - 128 Nina Gorjan: VESELI DECEMBER IN VONJ
PO MEDENJAKIH 128 Petra Moe: PREDPRAZNINO SODELOVANJE Z UPNIJSKO
KARITAS V POSTOJNI 129 Sabina Polh: OBISK PREDSTAVNIKOV OBINE SEANA
V DNEVNEM CENTRU TORJE 130 Sabina Polh: PREDBOINI DAN V DNEVNEM
CENTRU TORJE 131 Katja Mrzli: PREDNOVOLETNI PLES DRUTVA VEZI V
DIVAI 132 DRUTVO VEZI NA PROMOCIJSKIH STOJNICAH V VESELEM DECEMBRU
134 Marina Primc: SODELOVANJE NA RAZSTAVI TURISTINEGA DRUTVA V
ILIR.BISTRICI - 136 ZAHVALE PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE
TEVILKE
5. 5 Uvodna beseda Spotovane bralke in bralci! Konno je pred
vami in nami tako dolgo priakovana pomlad in z njo nova tevilka
glasila Metuljek. Pomlad pomeni nov zaetek in prebujanje, saj
takrat obutimo zagon in voljo do ivljenja in v nas se zbudi elja po
ustvarjanju. Kar naenkrat se narava okoli nas razbohoti v vseh
svojih udovitih barvah, ki nas vedno znova spominjajo in
opominjajo, da svet ni rno bel. Ravno zato smo tudi mi v Drutvu
Vezi sklenili, da je ta as kot nala za izid novega Metuljka, ki po
svoji vizualni in vsebinski obliki spominja na pomlad: je pisan,
iskriv, poln ivljenja in bralcem skozi sliko in besedo poskua
priarati doivljaje vseh, ki so na nek nain vkljueni v nae drutvo.
Kljub vsesploni negotovosti smo v lanskem letu uresniili nekatere
ideje za delo in razvoj. Ustanovili smo socialno podjetje
Brinjevka, z namenom oskrbovanja lokalnega obmoja z ekoloko
pridelano zelenjavo. Kmetija se nahaja v Malem Dolu pri Komnu. V
podjetju Vezi Vizija d.o.o. smo zaeli z izvajanjem storitev pomoi
na domu za obane Obine Divaa. V sklopu podjetij se trudimo
razvijati in zagotavljati delovna mesta za ranljive skupine
prebivalstva. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da ne izgubimo
optimizma. Sledili bomo zastavljenim ciljem in uresnievali nae
poslanstvo pomagati ljudem, da prepoznajo svoje vire moi in si
zartajo svoje ivljenje v prihodnosti. Barbara Uljan in Katja Mrzli
strokovni delavki
6. 6 Zdaj biva vrh viave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noi; tam
sonce sree ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. Simon Gregori V
SPOMIN iberna Andreju Bogdanovi uri - Marjani Beno Benjaminu
Zapustili so nas v letu 2013. iveli bodo v naih mislih in spominih.
lani in zaposleni Drutva VEZI s predsednico ga. Vido Mesar
7. 7 Barbara Uljan, univ.dipl.socialna delavka TRENING
SOCIALNIH VEIN lovek je druabno bitje in se skozi celo ivljenje ui
vein, ki ga ohranjajo v odnosu do sebe in drugih. Gre za veine,
katerih obvladovanje in uporaba je ob pravem asu, na pravem mestu,
nujno potrebna za kakovostno (so)bivanje in za ohranjanje duevnega
zdravja vseh, tako nas kot drugih. Pri treningu socialnih vein gre
za pomembna vdenja o odnosih, komunikaciji in skupinski dinamiki,
ki so pomembna za delo strokovnih delavk na podroju duevnega
zdravja v skupnosti. Trening socialnih vein je treniranje e
osvojenih vein in uenje oziroma treniranje novih vein, ki jih
uporabljamo v vsakodnevnem ivljenju. Gre za uenje tistih vein, ki
jih lovek lahko uporabi pri razreevanju osebnih teav. Definicija
socialnih vein: socialne veine so ivljenjske veine, ki jih razvije
posameznik pri sebi, kaejo pa se v odnosih z drugimi. So nekaj, kar
se dogaja med lovekom in socialnim okoljem, v katerem ivi. Socialne
veine so veine, ki se dogajajo na treh ravneh: na osebnem nivoju
(te posameznik potrebuje za graditev samopodobe, reevanje lastnih
teav, izraanje svojih zamisli), na nivoju odnosov (pogajanje in
sodelovanje, sklepanje kompromisov, gradnja in vzdrevanje lastnih
socialnih mre) in na nivoju ire drube ali makrosistema (obutljivost
za druge, prispevanje k dobrobiti drave). Teme na delavnicah
treninga socialnih vein se posredujejo s pomojo razlinih socialnih
iger, iger vlog, nedokonanih zgodb, vodenih fantazij, simulacijskih
iger, asociacij, vpraalnikov, literature, delom v parih, delom s
pripomoki, risanjem ipd. V celoto so povezane s polvodeno
diskusijo. Glede na temo ima delavnica opredeljene cilje in namene.
Cilji se lahko z razvijanjem delavnice spreminjajo, e udeleenci
tako elijo. Bolj kot sledenje tono zartanim ciljem je pomembno, da
ohranjamo dro izvajalcev, ki je odprta, omogoamo uenje socialnih
vein, vodimo k reevanju konfliktov, ki nastajajo in vkljuujemo
sodelovanje. Kot e omenjeno, lahko pri treningu socialnih vein
uporabljamo razline igre, ki jih lahko razvrstimo v: skupinske
interaktivne: so igre, ki so namenjene raziskovanju odnosov in
komunikacije, ki je lahko navznoter (razlini vidiki ene osebnosti
pridejo v stik z drugo) ali navzven (pogovor z drugimi),
icebreakerji (ledolomilci) energizerji: so kraje igre, ki so
namenjene zabavi, energiziranju skupine, vzpostavljanju sodelovanja
v skupini in sproanju,
8. 8 igre odloanja debatne: so igre, kjer se poudarja predvsem
kognitivni nivo posameznika, posameznik lahko preizkua zagovarjanje
svojega mnenja in sprejemanje mnenja drugega, preizkua svojo
strpnost, se naui povedati svoja razmiljanja na nain, da je slian,
se ui aktivnega posluanja in drugo, zgodbice metafore: so pripomoek
za ustvarjanje taknega ozraja, kjer udeleenci povedano aplicirajo
na svoje ivljenje in iejo svoje pomene. Metafore komunicirajo
posredno. Iz zgodbe, metafore vzamemo tisto, kar v tistem trenutku
ali kasneje potrebujemo. PRIMER VAJE NA TEMO REEVANJE PROBLEMOV:
PMI Namen: Uenje monega reevanja doloene situacije oziroma
refleksivnega razmiljanja o doloeni temi. PMI je pripomoek za
usmerjanje pozornosti. Pri tej tehniki usmerimo svojo pozornost
najprej na pozitivne vidike, nato na negativne in konno na zanimive
vidike. To ponemo zelo odlono in disciplinirano. ele tako se lahko
zgodi preobrat, ko ne uporabljamo argumenta samo za zagovarjanje,
temve zato, da raziemo predmet. Potek: Vodja prebere eno vpraanje o
katerikoli temi, ki jo eli preveriti v skupini. Na primer: nihe naj
ne bi imel nobenih teav, ali vsi avti na cesti naj bi bili rumene
barve. (De Bono) Najprej naj takoj odgovorijo na to vpraanje z da
ali ne in vodja lahko zabelei, koliko jih je za in koliko proti.
Nato imajo 4 minute asa, da napiejo na liste im ve razlogov, zakaj
bi bilo to dobro, koristno in prednosti tega. Nato imajo 4 minute,
da napiejo im ve razlogov, zakaj to ne bi bilo dobro, koristno in
slabosti tega. Nato imajo 4 minute, da napiejo im ve stvari, ki bi
bile interesantne, zanimive. Nato najprej preberemo Plus, nato
Minus in nato Interesantno. Ko smo konali, vpraamo, ali si je kdo
premislil glede na prvotno odloitev. Pomembno: Pri vaji je zelo
pomembno, da vodja poudari, da se udeleenci prvi osredotoijo samo
na pluse, drugi samo na minuse in tretji samo na interesantno. ele
popolna osredotoenost moganov le na eno entiteto bo prinesla nove
poglede na doloeno tematiko. K temu pripomore, e vajo razloimo ele
na koncu, tako da udeleenci ne vedo, kaj bo sledilo, in jim tako
pomagamo k osredotoenosti, ki jo potrebujejo. Osredotoenost naj bo
tudi predmet razprave. Refleksija: Kaj vam je vaja prinesla? Ali
pri reevanju teav in odloanju uporabljamo podobne naine preverjanja
situacij? Kaj je pri tem dobrega in kaj ni? V kaknih primerih se
vam zdi to koristno, v kaknih ne?
9. 9 PRIMER VAJE NA TEMO KOMUNIKACIJE: ENOSMERNA, DVOSMERNA
KOMUNIKACIJA Namen: Posamezniki dobijo izkunjo enosmerne (brez
preverjanja, spraevanja) in dvosmerne (preverjanje, spraevanje)
komunikacije. Potek: Udeleence razdelimo v pare. V parih se usedejo
drug nasproti drugega, tako da se skupaj dotikajo le s hrbti. a)
Govori le tisti, ki ima risbo Eden v paru dobi risbo, drugi pa
prazen list in pisalo. Tisti, ki ima risbo, jo im bolj natanno
opisuje drugemu, ta pa ne sme niesar spraevati, komentirati. Ko
konata, pogledata, kaj je nastalo. b) Govorita lahko oba V drugem
delu vaje pa tisti, ki je sedaj risal, dobi narisano novo sliko in
jo opisuje, drugi pa jo rie. Novo pravilo je, da lahko govorita
oba. Po konani risbi ponovno pogledata, kaj je nastalo. Obe vlogi
lahko poizkusita oba v paru. Refleksija: Najprej se osredotoimo na
poutje v posameznem paru in na to, v kateri vlogi se je posameznik
poutil bolje in zakaj. Debata se nato nanaa na komunikacijo, kdaj
se sreujemo z enosmerno komunikacijo in kako se poutimo, kaj je
potrebno narediti za dobro komunikacijo, zakaj je potrebno v
komunikaciji preverjati? Kakna je komunikacija, e eden le govori in
drugi le poslua? LITERATURA: Rozman, Ura (2006): Trening socialnih
vein. Educa, Melior.
10. 10 Petra Moe, dipl.soc.del. ODGOVORI NA POTREBE
STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV SEANA Petra Moe, dipl.soc.delavka
je diplomirala na Visoki oli za socialno delo leta 2008. V
diplomski nalogi je raziskala oblike pomoi starejim v Obini Seana.
Osredotoila se je na Dom upokojencev, kjer je opravljala
pripravnitvo. DOM UPOKOJENCEV SEANA Dom upokojencev Seana so
zgradili obani in obanke obine Seana s pomojo Skupnosti socialnega
skrbstva v letu 1975. Prve stanovalce je dom sprejel v januarju
1976. V tedanjem domu je bilo 120 lei. Z obnovo in dograditvijo
leta 1985 in 1989 so pridobili predvsem prostore na negovalnem
oddelku, tako da ima danes Dom 192 mest. V letu 2002 so uredili
prostore za potrebe stanovalcev, ki potrebujejo 24-urno varstvo in
prostore za dnevno obliko varstva starejih. Zaposleni in stanovalci
skupaj sestavljajo celoto, ki eli in tudi izvaja kvalitetne
socialno varstvene in zdravstvene programe. Dejavnost izvajajo tako
v prostorih doma kot tudi izven doma. Sama lokacija Doma ob robu
stanovanjskega naselja na eni strani omogoa varno in nemoteno
bivanje, po drugi strani pa tudi bliina infrastrukturnih objektov,
kot so bolninica, pota, banka, trgovine, omogoa povezanost
stanovalcev Doma z zunanjim okoljem. lovek naj bi tudi "tretje
ivljenjsko" obdobje preivel aktivno. Tudi zato se v domu vedno kaj
dogaja, in sicer v obliki prireditev, raznih nastopov, razstav
Nekaj posebnega so vsakoletna sreanja in pikniki s svojci na
prostem, v parku pred domom. V Dom upokojencev Seana delujejo
tevilne slube. Na tem mestu na kratko predstavljam socialno slubo,
zdravstveno negovalno slubo, delovno terapijo in
fizioterapijo.
11. 11 SOCIALNA SLUBA Socialna sluba v Domu upokojencev Seana
je organizirana kot samostojna sluba in je pomemben len pomoi
stanovalcem v domu in prosilcem za sprejem. Poleg tega svoje
delovanje iri na svojce, znance uporabnikov ter druge organizacije.
Pri tem so pomembna poglobljena strokovna znanja in izkunje, ter
predvsem dobra praksa, ki si jo strokovni delavci na sreanjih
izmenjujejo. Odhod v Dom je vedno stresen in ni navadna selitev.
Skrbna priprava in vselitev je pomemben del. Najpomembneje pa je
pozorno spremljanje prilagajanja na novo ivljenjsko okolje. Delo
socialne slube je tudi vkljuevanje v razline dejavnosti (pevske
vaje, rona dela, jutranja telovadba, skupna druenja, ipd.), ki
pomembno vplivajo na poutje stanovalcev v Domu in seveda tudi na
samo prepoznavnost samega Doma. ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUBA
Zdravstveno negovalna sluba je samostojna strokovna sluba, ki
izvaja osnovno zdravstveno nego za stanovalce. V okviru svoje
dejavnosti zagotavlja celodnevno zdravstveno varstvo in nego po
pravilih in doktrini izvajanja zdravstvene nege. Izvajalci
zdravstvene nege in oskrbe izhajajo iz potreb in elj stanovalcev.
Osnovni princip dela je individualna obravnava in zagotavljanje
optimalne zdravstvene nege. DELOVNA TERAPIJA Delovna terapija je
priznana zdravstvena stroka, ki posamezniku omogoa, da kljub
omejenim fizinim in psihinim sposobnostim lahko opravlja zanj
pomembne naloge in uresniuje psihofizino sposobnost v vsakdanjem
ivljenju. Delovna terapija v Domu povezuje tako zdravstveno kot
socialno podroje in kot taka predstavlja vez med zdravstvenim
delavcem, socialnim delavcem in stanovalci. Delovna terapija
pomembno vpliva na kvaliteto bivanja stanovalcev, krepi njihovo
samostojnost pri ohranjanju vsakodnevnih ivljenjskih aktivnosti in
s tem posredno krepi splono zdravstveno stanje, socialno
izoliranost in samospotovanje.
12. 12 FIZIOTERAPIJA Fizioterapija v Domu upokojencev Seana je
organizirana kot sestavni del Zdravstveno negovalne slube. Izvajata
jo dve fizioterapevtki. Fizioterapija je kompleksna in iroka
dejavnost, ki s svojim strokovnim pristopom deluje na treh ravneh
zdravstvenega varstva: primarna raven, ki pomeni vkljuevanje
fizioterapije kot dela s stanovalcem po navodilih in napotitvah
splonega zdravnika in doktrine stroke; sekundarna raven kot delo na
podlagi navodila zdravnika, usmerjena pa je na tono doloene
aktivnosti; terciarna raven kot zaetek ali nadaljevanje
rehabilitacije po navodilih zdravnika. CILJI IN VIZIJA DOMA
UPOKOJENCEV SEANA Poslanstvo doma je izvajanje institucionalnega
varstva starejih, to je organiziranje osnovne oskrbe, socialne
oskrbe, zdravstvene nege in pomoi na domu. Z raznimi oblikami in
metodami strokovne podpore in pomoi si dom prizadeva pomagati
stanovalcem ohranjati njihovo ivljenjsko aktivnost ter neodvisno
samostojnost. Cilj jim je tudi njihovo kvalitetno ivljenje ter
primerna zdravstvena nega. Temeljne usmeritve za delo izhajajo iz
akcijskega narta Doma upokojencev Seana in se nanaajo na naslednje
cilje: kvalitetna obravnava posameznika z upotevanjem razlinosti;
osebno angairanje delavcev do stanovalcev, svojcev in ostalih
obiskovalcev. nujno potrebni investicijski posegi na oddelku za
stanovalce z demenco, prostor za osebje ter ureditev okolice za
potrebe stanovalcev. nadaljno sodelovanje pri izgradnji oskrbovanih
stanovanj v bliini doma ter povezovanje in zaokroevanje z Bolninico
Seana v Geriatrino-rehabilitacijski center. V programu je nadalje
doloen nadaljnji razvoj mree storitev za stareje na domu v vseh
tirih obinah. Takna storitev naj bi po njihovem mnenju pomembno
prispevala k izboljanju kakovosti ivljenja stanovalcev in ostalih
obanov, ki potrebujejo njihove storitve. Na koncu bi uporabila
misel ga. Bernarde Kukanja, ki pravi: Dom v Seani je moj dom, srena
sem, da ivim v tem domu in meni je kljub visokim letom lepo. (vir
citata: www.dus.si)
13. 13 POTOPISI MARJANA ULJANIA Odloitev za vsa potovanja je
bila takna, kot da bi se na razpotju, kjer se stikata prehojena in
neprehojena pot, odloil za neprehojeno. Ko sem zael stopati po
njej, se je vse spremenilo in vedno so me obdajali obutki, kako se
na prehojeni poti ne more zgoditi ni novega. Ampak naj bo pot e
tako stara in utrjena, je vsak korak, ki ga naredimo na njej,
popolnoma nov in to sem spoznal, ko sem doivetja iz teh potepanj
predstavljal v Dnevnem centru Vezi, Varstveno delovnem centru, Domu
starejih obanov in Dnevnem centru Sonek v Ilirski Bistrici ter v
Dnevnem centru Vezi v torjah. Po obisku madarske prestolnice
Budimpete, ki jo sestavljata mesti Budim in Peta, louje pa ju
mogona reka Donava ter Blatnega jezera, ostanka nekdanjega
Panonskega morja, ki si velikokrat nadene tudi ime Madarsko morje,
sem se kmalu podal v Benetke, katerim ni bilo dano biti na celini
in so postavljene na kar 12 milijonov lesenih kolov. Morje imamo
vsi radi, ampak tudi e ni neko mesto ob morju, se imamo tam ravno
tako lepo. Isto velja tudi za poljsko mesto Krakov, ki predstavlja
turistino in versko sredie Poljske, zato bi ga lahko imenovali tudi
poljski Bali in poljski Rim. Sestavni deli Krakova je njegovo srce
Glavni trg z baziliko, ki ima dva razlina zvonika, reka Visla, ki
na svoji poti proti Baltskem morju da peat tudi temu mestu, gri
Wavel, ki se ponosno dviga nad mestom in hrani zgodovino Poljske v
malem, najbolj zelen del Krakova park Planty, idovska etrt
Kazimierz in e kaj. Ko sem stopal po ulicah Krakova, se mi je
zdelo, kot da je obvezno iti pogledat tudi 17 km oddaljen rudnik
soli Wielicka, v katerem je med drugim tudi jezero, ki je slano
bolj kot Mrtvo morje in 55 km oddaljen Auschwitz, nekdanje
koncentracijsko taborie smrti, kjer je ugasnilo 1.5 milijona
nedolnih ivljenj. Vse omenjene kraje bi lahko primerjal z drevesi,
na katerih rastejo soni sadei in zato do njih vodi veliko poti, kar
pa e zdale ne velja za Meugorje v Bosni in Hercegovini, kamor sem
se odpravil, zato ker sem slial nek klic v sebi.
14. 14 Da pa sem se odpravil v bosansko Banja Luko, so bili za
to zasluni Slovenci, ki so se med obema vojnama izseljevali v kraja
Zaluani in Slatina, ker se je tam takrat dalo zelo poceni kupiti
zemljo. eprav je veina teh Slovencev, ki so bili najve iz okolice
Ilirske Bistrice in Pivke, e umrla, je vseeno e mo zaznati, da se
je tudi ob reki Vrbas govorilo slovensko. Najteje je bilo iti v
Bolgarijo, saj je takrat ta balkanska drava ele odprla vrata
turizmu in se ni o njej vedelo praktino ni. Ampak ko se na meji med
Srbijo in Bolgarijo premakne kazalce za eno uro naprej (to sem
moral prvi v ivljenju storiti) in se prispe v prestolnico Sofijo,
ki lei blizu te politine in datumske meje, se takoj opazi, da je
bil strah popolnoma odve in da ima tudi ta deela svoje are. Prava
dogodivina je bila tudi, ko sem se peljal 120 km juneje v znameniti
Rilski samostan, ki lei na skrajni zahodni konici gorovja Rodopi.
Na poti domov si je treba obvezno e ogledati nao nekdanjo
prestolnico Beograd, ki lei na sotoju rek Save in Donave in je zelo
prenaseljeno mesto. Vem, da ne bom nikoli videl niti pol toliko
sveta, kot ga vidi sonce vsak dan, pa vendar sem vesel, da sem vse
omenjeno videl in o tem tudi drugim pripovedoval. Marjan Uljani, DC
Ilir. Bistrica Foto: Marina Primc
15. 15 UTRIP DNEVNEGA CENTRA TANJEL Dnevni center tanjel je
ponovno zaivel v prenovljenih prostorih stare tanjelske pote.
Dnevni center je tako dobil novo podobo in nekaj novih uporabnikov.
Dneve poskuamo kolikor je mogoe preiveti kreativno. Zjutraj se
najprej razgibamo, da si pridobimo nove moi in pozitivno energijo
za ustvarjanje. Nato se ob jutranji kavi pogovorimo, kaj bomo ez
dan poeli. Veino asa smo ustvarjalni. Vsi radi sodelujemo pri
kreativnih delavnicah, kjer nastajajo izdelki iz gline, das mase,
fimo mase, ivamo, striemo, reemo, barvamo, Dejavni smo tudi v
kulinariki, saj imamo dnevno kulinarino delavnico, kjer vedno kaj
dobrega skuhamo. V dnevnem centru imamo poleg kreativnih in
kulinarinih delavnic enkrat tedensko tudi skupino za samopomo, kjer
skupaj izberemo temo, o kateri bi radi kaj ve sliali in vanjo
dodali svoje pretekle izkunje. Naj ne pozabimo omeniti socialnih
iger, ki jih izvajamo enkrat tedensko. Socialne igre so nam e
posebej ve, ker se lahko veliko nauimo, izraamo svoja ustva, poutje
in razpoloenje. V dnevni center radi zahajamo, saj svoj prosti as
kreativno in kvalitetno preivimo. Veselimo se prihajajoe pomladi,
lepih vremen, ker bomo zaeli nae izdelke in program predstavljati
tudi na promocijskih stojnicah. Veseli nas, da so ljudem nai
izdelki ve , saj je v njih vloenega veliko truda in dobre volje.
Lepo se imamo in veseli smo, da lahko dneve preivimo v dnevnem
centru, kjer se dobro poutimo in se veliko nauimo. Uporabniki in
zaposleni iz Dnevnega centra tanjel
16. 16 BELE PLESALKE Bele plesalke so priplesale razposajene
izpod neba, vse so z belino se sveo obdale, ko so utrujene legle na
tla. Tu zdaj poivajo, v krilca iroka noice skrivajo, druga ob drugo
mehko se naslanjajo, v soncu iskrivo se glavice sklanjajo. Pestuje
zemlja te nene sestrice, Da se v naroju njenem naspe. Ali gorje!
Bolj in bolj drobne postajajo v lice, mo jim pojenja, umira srce.
Bele plesalke ve ne vzlete, kapljice drobne v potok hite DAVID
UKMAR
17. 17 STANOVANJSKA SKUPINA TANJEL Na selitev v stanovanjsko
skupino tanjel smo komaj akali. Prve dni meseca novembra pa je
priel dan, ko smo se konno vselili v nove prostore stanovanjske
skupine. V stanovanjski skupini tanjel se poutimo dobro. Prostori
so v celoti obnovljeni, novo pohitvo, nova kopalnica. Vsi prostori
so ogrevani in je prijetno toplo. Tako kot v prejnji stanovanjski
skupini opravljamo svoje obveznosti- vsak ima svoje zadolitve,
vendar nam kljub vsemu e vedno ostane toliko asa, da se udeleujemo
aktivnosti v dnevnem centru tanjel, ki je ravno tako v lanskem letu
dobil novo podobo. V dnevnem centru najraje izdelujemo izdelke iz
gline- pujske ter gemo v les. Trenutno smo v stanovanjski skupini
trije moki, je pa prostora e za enega stanovalca. V stanovanjski
skupini nam drubo dela ptiek, vsake toliko pa nas obie tudi
sosedova muca. Kljub temu, da je stanovanjska skupina majhna, je
zelo prijetna in se imamo v njej prav lutno. Pripravili: Stanovalci
in zaposleni SS tanjel Fotografije: Ana Prosen Radi se druimo na
dvoriu Takole zgleda dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico Hodnik
nas popelje do sob in kopalnice
18. 18 ZORKA PAVLI MOJA IZKUNJA Ime mi je Zorka Pavli, doma sem
iz tjaka pri Seani. Zaetki zdravljenja moje bolezni so bili teki,
vsake dve leti oziroma e pogosteje sem se zatekla v Psihiatrino
bolninico Idrija po strokovno pomo. Prva leta sem imela odpor pri
jemanju zdravil. Teko sem se sprijaznila z dejstvom, da imam teave
v duevnem zdravju, saj sem bila takrat e zelo mlada. Ko sem se
vraala iz zdravljenja iz Psihiatrine bolninice Idrija, je bilo v
domaem okolju nekaj asa e v redu. Poskuala sem se drati napotkov,
ki sem jih dobila v bolninici; obiskovali so me tudi iz Centra za
socialno delo Seana. Obasno sem se vkljuila tudi v dnevni center
Drutva VEZI, potem pa sem postopoma priela opuati terapijo in
posledino tudi skrb zase in tako sem se ponovno znala v bolninici.
Bila sem v zaaranem krogu, iz katerega vasih nisem videla izhoda.
Biti oznaen kot duevni bolnik ni malenkost, ker ti spremeni vsak
delek ivljenja in odnose z ljudmi, tudi s svojimi blinjimi, svojci,
sosedi, prijatelji, Dnevni center Drutva za duevno zdravje in
kreativno preivljanje prostega asa VEZI v torjah sem priela
obiskovati e leta 2002; vendar sem takrat zaradi nesprejemanja
bolezni in opuanja terapije opuala tudi obiske dnevnega centra.
Leta 2007 me je v domaem okolju po prihodu iz bolninice obiskala
socialna delavka iz Centra za socialno delo Seana ga. Tatjana
ebulec ter socialna delavka, zaposlena v dnevnem centru Drutva VEZI
v torjah Karmen Margarit, ki mi je ponovno predstavila program in
aktivnosti dnevnega centra ter monost ponovne vkljuitve v
aktivnosti. Na podlagi pogovora sem se odloila ter se dogovorila,
da bi dnevni center priela obiskovati trikrat tedensko. In tako se
je priela moja pot, pot, ki je bila polna vzponov in padcev. Ampak
nauila in spoznala sem, da je vsak korak, pa naj bo e tako majhen,
zame zelo pomemben. S socialno delavko Karmen smo na podlagi
dogovora o vkljuitvi pripravile individualni nart, kjer sem si
zadala svoje prve cilje, Na poti do uresniitve le teh sem
potrebovala veliko pomoi in podpore, tako strokovnih delavcev v
Vezeh kakor tudi na CSD Seana, psihiatrine ambulante ter socialnih
delavk, ki me obiskujejo iz PB Idrija. Danes se v Dnevni center
torje vkljuujem 2x tedensko; v poletnem asu pa 3x tedensko. Iz
svojega domaega okolja, kjer ivim skupaj s staro mamo, prihajam z
avtobusom. Velikokrat se e pred prihodom v dnevni center oglasim
pri socialni delavki Kseniji na Centru za socialno delo Seana, ki
je tudi moja finanna skrbnica. Z njo se pogovorim o aktualnih
zadevah glede denarja, pa tudi na splono. Vsak drugi petek se
oglasim pri moji psihiatrinji dr. Fabi Andreji v Zdravstvenem domu
Seana, kjer prejmem depo injekcijo. Psihiatrinja mi predpie
zdravila za dalje obdobje, katere potem po dogovoru z njo in
socialno delavko Karmen dostavim v Dnevni center torje. Ob pomoi in
podpori soc.del. Karmen si potem vsak petek pripravim tedensko
terapijo, saj sem v preteklosti imela e kar nekaj teav s
kontroliranjem uporabe zdravil.
19. 19 Aktivnosti v Dnevnem centru torje potekajo skupinsko in
individualno, nam vkljuenim osebam pa pomagajo pri pridobivanju in
ohranjanju potrebnih socialnih vein ter funkcionalnih znanj in
spretnosti, irjenju socialne mree ter zmanjevanju socialne
izkljuenosti. S ponudbo raznovrstnih skupinskih aktivnosti se
zaposleni v dnevnem centru zavzemajo za aktivno sodelovanje vsakega
izmed nas vkljuenih posameznikov. Sama se v okviru tega vkljuujem
v: Kreativne delavnice, Izobraevalne in interesne dejavnosti,
Druabne dejavnosti (razlina praznovanja, druabne prireditve,
pikniki, druabne igre, organizirani ogledi, ). Poleg tega pa imam v
dnevnem centru dnevno monost: Informativnega razgovora (obsega pomo
pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske, informiranje o
pravicah ter mrei slub pomoi), Osebne pomoi (zajema svetovalne
razgovore, pomo in podporo pri razreevanju osebnih stisk,
vkljuevanju v aktivno ivljenje, iskanju ustrezne zaposlitve ter
oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih nartov). V
Dnevnem centru v torjah sem ugotovila, da je to kot moj drugi dom
in delovni prostor, saj je organizacija dela dobra in sama se tam
ob pomoi zaposlenih lepo znajdem. V dnevni center zelo rada
zahajam, tam imam veliko prijateljev in nikoli mi ni dolgas.
Delavnice in aktivnosti, ki jih imamo v Dnevnem centru v torjah me
napolnijo z energijo, vse to mi pomaga premagovat stiske in krize,
saj sproti reujemo probleme. S pomojo soc. del. Karmen sem se
nauila planiranja in nartovanja dneva v torjah in doma. To mi
veliko pomeni. S pomojo nartovanja tako tudi bolj aktivno in
kreativno preivljam svoj prosti as. Z leti sem se nauila praznino,
ki jo utim v domaem okolju, zapolniti s pisanjem lankov za glasilo
Drutva VEZI Metuljek, saj me oblikovanje prispevkov in lankov zelo
veseli, s ivanjem gobelinov ter z daljimi sprehodi v naravi. Zelo
veliko mi pomeni tudi, da imam zelo dobro razvito socialno mreo od
Drutva VEZI, CSD Seana, psihiatrine ambulante, prav tako pa sem
vkljuena v psihiatrino zdravljenje v skupnosti. Tim iz PB Idrija me
obiskuje v dnevnem centru torje vsaka 2 meseca. Tega se zelo
veselim, vedno jim tudi pripravim zapisan povzetek, kaj vse sem v
asu, ko se ne vidimo, e dosegla ter kakne narte imam. S prijateljem
iz DC torje ulijom Zorka se predstavi v PB Idrija 9.4.2013
20. 20 Za konec bi rada z vami podelila e nekaj svojih misli:
Podpora dobrega prijatelja je lahko zelo dobrodola, toda vasih
potrebujemo ve kot samo to. Ko potrebujete resnino oceno razmer,
prosite za nasvet nekoga, ki ga skrbi manj kot vas in je sposoben
podati objektivno mnenje. Ko bomo iskali mnenje o svoji teavi, se
negativnim ter ljudem, ki nam elijo kodovati, izognimo. Morebitna
negativna izkunja na nas ne bi pozitivno vplivala ter e dodatno
poslabala na poloaj, esar pa v stiski ne potrebujemo. Sama se drim
tega, da za pogovor poiem optimistino osebo, ki uravnotei odkrit in
realen pristop z zdravo mero optimizma. Govorim o nekomu, ki v
vsaki okoliini zavzame najbolj optimistien pogled na situacijo.
Vesela in hvalena sem, da se dejavnosti v drutvu tako dobro
izvajajo, eprav so razmere dravi teke. Hvala vsem v Drutvu VEZI,
Centru za socialno delo Seana in vsem ki mi stojite ob strani in me
podpirate pri moji psihosocialni rehabilitaciji. Zapisala: Zorka
Pavli, DC torje Usoda loveka je taka, nikoli ne ve, kaj te aka in
doleti v ivljenju. Dobim ve od loveka, ki ima bogato in dobro srce,
kot od loveka, ki je bogata. Nobeden med nami ne ivi zase, nobeden
med nami niti ne umre zase. Ljudje nismo vsi enako narejeni,
oblikuje nas okolje, v katerem rastemo.
21. 21 Tina Bratu, dipl. socialna delavka MOGANI IN MAMILA
Ljudje si elijo s pomojo mamil spreminjati stanje svoje zavesti.
Nekateri uivajo snovi, ki aktivirajo mogane tako, da ostajajo budni
in lahko prepleejo vso no. Drugi uporabljajo pomirjevala. Lahko pa
tudi snovi, ki jim omogoajo doivljati nove oblike zavesti in s
pomojo katerih pozabljajo na vsakodnevne teave. POT DO ODVISNOSTI
Zdravila, ki uinkujejo v moganih, so neprecenljiva. Rekreacijsko
jemanje zdravil in mamil pa ima drug namen in lahko vodi v zlorabo.
Uporabnik substanc lahko postane odvisen ali zasvojen. Ob
prenehanju jemanja rekreacijskih substanc, se pojavijo neprijetni
telesni in psihini simptomi (abstinenni simptomi). Zasvojena oseba
bo tako zelo hrepenela po mamilu, da bo zaradi zadovoljevanja te
potrebe, zanemarjala svoje delo, zdravje in druino. V skrajnih
primerih se bo zasvojena oseba lotila tudi kriminalnih dejanj, da
bo le dobila dovolj denarja za mamilo. Zdravila se razlikujejo po
zmonosti povzroanja zasvojenosti imajo razlien zasvojitveni
potencial. Snovi, ki imajo visoko tveganje za nastanek
zasvojenosti, so kokain, heroin in nikotin. Odvisnost je proces,
kjer se telo in mogani poasi prilagodijo ponavljajoemu se jemanju
mamila. Mehanizmi, ki vodijo do nastanka odvisnosti, e niso povsem
pojasnjeni. Psihoaktivne substance povzroajo, da se v doloenem
podroju moganov povea sproanje keminega prenaalca dopamina, ki
sproi nastanek obutka ugodja. Obutek zadovoljstva pa mami
posameznika, da nadaljuje z jemanjem mamila. KAKO DELUJEJO
POSAMEZNA MAMILA IN TVEGANJE PRI JEMANJU ALKOHOL deluje na
prenaalne sisteme v moganih tako, da zmanja stimulatorno ivno
aktivnost in povea inhibitorno. Uinkovanje alkohola se stopnjuje od
prvega kozarca, ki povzroi dobro voljo in sproenost, nadaljnje
uivanje pa vodi do zaspanosti in izgube zavesti. Slednje je vzrok,
zakaj policija tako strogo nadzira opitost voznikov in zakaj to
podpirata zakonodaja in civilna druba. Nekateri posamezniki
postanejo pod vplivom alkohola napadalni in nasilni, eden od
desetih rednih uivalcev alkohola pa postane zasvojen. Dolgotrajno
redno uivanje alkohola povzroa bolezni predvsem jeter in
ivevja.
22. 22 NIKOTIN je aktivna snov v vseh tobanih izdelkih. Nikotin
stimulira fizioloke mehanizme, odgovorne za budnost. Zaradi tega ne
presenea, ko kadilci pravijo, da jim cigarete izboljajo zmonost
koncentracije in jih hkrati pomirjajo. Teava je v tem, da ima
nikotin velik potencial za nastanek zasvojenosti. Nikotin ogroa
dihala. Dolgotrajna izpostavljenost dihal tobanemu dimu lahko
povzroi pljunega raka ter druge bolezni dihal, srca in oilja.
KANABIS je ime rastline, katere posuene liste, stebla, semena in
cvetove poznamo tudi kot marihuano. Kanabis je, e se ga pravilno
uporablja, zelo uinkovito in varno zdravilo. Je pa tudi strup, ki
deluje sproujoe, izbolja poutje ter povzroa sanjam podobno stanje,
ko drugae zaznavamo zvoke, barve in as. Veji odmerki povzroijo
neprijetne panine reakcije. Kadilci kanabisa pogosteje zbolijo
zaradi bolezni dihal. Nekateri podatki kaejo na to, da pogosteje
kajenje kanabisa lahko sproi duevno bolezen pri obutljivih
posameznikih tudi shizofrenijo. AMFETAMINI so sintetine snovi. Te
snovi povzroijo sproanje dveh prenaalcev v osrednjem ivevju. Eden
od njih je dopamin, kar razloi poveano budnost in izrazit obutek
ugodja, ki ga povzroajo amfetamini. Drug prenaalec je serotonin, ki
tudi vpliva na dobro poutje, povzroi pa tudi privide. Amfetamini so
moni psihostimulansi in so v vejih odmerkih nevarni. HEROIN je
sintetini derivat morfina, zdravila rastlinskega izvora. Heroin
uinkuje na ivne celice, ki za prenaalce uporabljajo endorfine. Ta
sistem je pomemben za nadziranje boleine. Snovi, ki delujejo tako
kot endorfini, so zelo uinkovita protiboleinska zdravila. Zauit
heroin povzroi takojen obutek ugodja. Ima veliko zasvojitveno
zmonost. Ko se zasvojenost razvija, obutki ugodja hitro izzvenijo,
nadomesti pa jih stalno hlepenje po novem odmerku. Heroin je zelo
nevarno mamilo, saj e nekoliko zvean odmerek lahko povzroi smrt.
KOKAIN je e ena snov rastlinskega izvora, ki povzroi zelo mone
obutke ugodja ter deluje psihostimulativno. Povzroi, da se v
moganih poveata koliini dopamina in serotonina. Posamezniki, ki
uivajo kokain, hitro postanejo nasilni. Povean odmerek je lahko
usoden. Zasvojitveni potencial je visok, stroki zagotavljanja
rednih odmerkov pa veliko uporabnikov vodijo v kriminal.
Literatura: Prvi koraki v nevroznanost, znanost o moganih Sinapsa
Slovensko drutvo za nevroznanost
23. 23 Draga, rad objel bi te, stisnil k sebi te, da zautil bi
vonj tvojega telesa. Prijel bi te za roko, stisnil k svojemu
telesu, da zautila bi bitje mojega srca, ki bije zate, ljubezen
moja neizpeta. Na tvoje uho bi zaepetal: Rad te imam. Moje srce
trepeta, Ker rado te ima. Emil Kovai
24. 24 THIS SONG IS MY SONG One day, I was walking down the
street, I met a lot of people on the street. Some was good, some
was bad, but I didn,t know who I will meet again. And now this song
goes like this: Get up, get down, music all around. People listen
to the music, because music is for using. Man don,t be mad, because
the woman is sad. Give her a flower, because flower is power.
Children mean a lot to you and me because this is our destiny. You
and I have a lot of energy in the sky. This song is for both of us
because this song is written in the stars. This is so truth that I
love you. O baby, can,t you see, you are the only one for me. Jure
Jakli
25. 25 V STANOVANJSKI SKUPINI PODGRAD VEZEMO V Podgradu je
stanovanjska skupina deklet. Na dan se zane zjutraj, ko vse
pospravimo, skuhamo kosilo in naredimo kar je treba. V prostem asu
pa veselo vezemo prtike. Poleg mene tikajo e Tatjana, Katka, uiti
pa se je zaela tudi Snena. Za vezenje sem se navduila v Drutvu
Vezi. Prve vbode sem naredila v DC torje. Kako se to dela, mi je
pokazala Grozdana. Zelo sem bila vesela, ko sem ugotovila, da jaz
to lahko delam. Najprej smo poiskale risbo, izbrale ustrezno blago
in z indigo papirjem prerisale na blago. Meni je laje, da imam
blago pripeto na okvir. Zaetek vezenja je bil teak, zdaj pa so
vbodi vedno lepi. Alenka midt, stanovalka SS Podgrad in
strok.delavka Katja Mrzli Fotografije: Katja Mrzli Katka in Tatjana
s svojimi prtiki
26. 26 LJUBEZEN MOJE MLADOSTI Ko sonek zjutraj vstane, prebudim
se iz none drame. e vedno akam mojo Ano, da jo peljem v neznano.
Vem, da sanjam o njej zaman, a tako si vsaj polepam dan. Srek moj,
bodi vedno ti z menoj. Danes je dan ena, ljubim te iz dna srca.
Vsak dan se spomnim nate okrog debate. Ni nobene lepe od tebe,
ustvarjene za mene. Ko sva se spoznala, sva se samo smejala. Veliko
punc sem imel, vendar nobene nisem razumel, le tebe sem rad imel!
Za mojo ljubezen Ano,
27. 27 MOJA ENOLETNA USTVARJALNA POT O meni in moji
ustvarjalnosti ste lahko e brali v 34. do 36. tevilki Metuljka,
kjer sem vam opisal mojo pot dela z glino. Od takrat pa se je pri
meni zgodilo veliko novih ustvarjalnih zamisli. Zael sem se namre
ukvarjati e z lesom in kamnom. Najprej sem odkril strast do
izdelovanja unikatnih izdelkov iz lesa; in sicer z rezbarjenjem.
Izdelal sem razne skrinjice, maske v afrikem stilu, Ostrke in
fantazijsko ribo, ki si jo lahko ogledate na vrtu v Stanovanjski
skupini Divaa. Izdelke izdelujem iz neobdelanega materiala. Sproti
dobim navdih in idejo, kako bo izgledal konni izdelek. Tako so vsi
moji izdelki unikatni. Od kar sem del Krasa, pa sem se navduil tudi
nad delom z kamnom. Kot pravijo domaini, sedaj tudi tolem kamen.
Moj prvi spoznavni dan z kamnom je bil pri kamnoseku Gabrijelu v
torjah. Pokazal mi je praktini prikaz dela z kamnom. Z vztrajnim
delom sem priel do lepih izdelkov, pepelnikov, vazic ter nazadnje
tudi mask. utim, da najlepi izdelki e prihajajo. Ob tej priliki bi
se rad zahvalil vsem, ki mi pri mojem delu pomagajo: agarski obrat
Senadole gospod Sao Trot, direktor, Kamnosetvo Raem d.o.o. -gospod
Izidor Raem, direktor, kamnosek Gabrijel iz torij, Drutvo VEZI.
Vlado Mari, stanovalec SS Divaa in Mojca Mahni Lesena Ostrka
Kamniti pepelnik
28. 28 KUHARSKI UTRINKI IZ STANOVANJSKE SKUPINE ILIR.BISTRICA V
stanovanjskih skupinah so stanovalci iz razlinih vetrov, z
razlinimi navadami in tudi razlinimi recepti. V stanovanjski
skupini Ilir. Bistrica je e posebej v navadi kuhanje posebne jedi,
ki so jo vasih kuhali za rudarje in vojake. Je enostavna, preprosta
za narediti in zelo okusna. Poizkusite tudi vi! GRENADIRMAR
SESTAVINE ZA 4 OSEBE: 5 SREDNJE VELIKIH KROMPIRJEV 300 G TESTENIN
(npr. POLKI) 2 STROKA ESNA 2 SREDNJE VELIKI EBULI 100G PREANE
SLANINE S POPROM 100G SUHEGA PRUTA KROMPIR SKUHAMO V OLUPKU, GA
OLUPIMO IN NAREEMO. DAMO KUHAT TESTENINE. NA OLJU ALI MASTI
PREPRAIMO EBULO,ESEN DO ZLATO RUMENE BARVE TER DODAMO NA KOCKE
NAREZANO SLANINO IN PRUT. NA PREPRAENO EBULO IN OSTALE SESTAVINE
NAREEMO KROMPIR IN TESTENINE, VSE SKUPAJ E PRAIMO PRIBLINO 10
MINUT. NA KONCU DODA POPER IN SOL PO OKUSU. DOBER TEK! Emil Kovai,
SS Ilir.Bistrica in Mateja Rutar, strok.delavka Grenadir mar je
stara jed, ki jo poznajo predvsem narodi centralne Evrope. Nastal
naj bi v asu napoleonskih vojn, ko so se iznajdljivi kuharji
spomnili, da se lahko skupaj zmea kuhano testo pripravljeno iz moke
ter kuhan krompir. V Sloveniji se je grenadir mar zelo udomail
predvsem v Zasavju in jo imamo za staro knapovsko jed. Poznajo pa
grenadir mar tudi v drugih predelih Slovenije in nekdanje
Jugoslavije. V Srbiji velja kot tradicionalna sremska jed, je
pogosta jed gradianskih Hrvatov v Avstriji ter tudi purgerska jed
Hravtov na ozemlju dananje Hrvake. V grenadirmar se lahko naree
tudi govedina iz juhe, hrenovke, ocvirki ali kaken drug ostanek
mesa.
29. 29 V drutvu VEZI ez celo leto organiziramo razne
prireditve, dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve
povabimo vse nae uporabnike, njihove svojce, lane in lanice
lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki druijo med seboj,
spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji lani lokalne skupnosti
pa spoznavajo nae delo in poslanstvo.
30. 30 TURNIR V PIKADU V DC ILIR. BISTRICA V mesecu februarju
je v dnevnem centru drutva Vezi v Ilirski Bistrici potekal turnir v
pikadu. Udeleba je bila zelo velika. Turnirja so se udeleili
stanovalci stanovanjskih skupin in uporabniki dnevnih centrov
drutva Vezi. Da pa bi bilo vzduje e bolje, so se turnirja poleg
tekmovalcev udeleili tudi navijai, ki so skupaj s tekmovalci uivali
v druenju in napetem tekmovanju. V spretnosti metanja puic v pikado
se je pomerilo dvanajst tekmovalcev, kateri so se v predhodnem
rebanju razvrstili v est parov. Tekmovanje je potekalo tako, da so
se tekmovalci tekom igre izloali, glede na zadeto tevilo tok. Prvo
mesto na turnirju je osvojil Izidor Mencinger, drugo mesto je
pripadalo Zvonku Oblaku, s tretjim mestom pa se je moral
zadovoljiti Marko Ukmar. Vsi trije zmagovalci so za doseen trud na
koncu tekmovanja dobili tudi priznanja. Kljub tekmovalnemu vzduju
je tega dne med prisotnimi lani drutva Vezi prevladalo prijetno
druenje, ob katerem smo se nasmejali, se medsebojno spoznavali in
delili dobro voljo. Vsi smo bili najbolji in enkratni! Marina Primc
in lani DC Ilirska Bistrica Foto: Marina Primc 3.mesto: Marko,
1.mesto: Izidor, 2.mesto: Zvonko
31. 31 LANI DRUTVA VEZI NA TEAJU ITALIJANSKEGA JEZIKA Ljudska
univerza v Seani nas je v okviru projekta Izvajanje programov
splonega neformalnega izobraevanja odraslih, ki sta ga financirala
Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port ter Evropska
unija Evropski socialni sklad, povabila k sodelovanju na
izobraevalno aktivnost Nauimo se italijansko. V 50-urni teaj
italijanskega jezika, ki se je priel 4. Februarja 2013, se je
vkljuilo 10 uporabnikov Drutva Vezi in 2 uporabnika SVZ Dutovlje.
Teaj, ki je potekal dvakrat tedensko, ob torkih in etrtkih po dve
olski uri, je izvajala ga. Kristina Maver in nad katerim so bili
udeleenci navdueni, saj so se nauili veliko novega, poleg tega pa
jim je popestril njihov vsakdan. Predavanja, ki so bila zelo
zanimiva in pouna, pa niso potekala le v uilnici, ampak tudi zunaj
nje, saj so se udeleenci lahko preizkusili tudi v kuharski
delavnici poimenovani Kuhajmo po italijansko , ki je potekala v
prostorih Dnevnega centra drutva Vezi v torjah. Kuhajmo po
italijansko - kulinarina delavnica v DC torje
32. 32 Ker so bila predavanja zaradi slabega vremena nekajkrat
odpovedana, se je teaj zakljuil 21. maja 2013. Tako kot se ob
vsakem zakljuku izobraevalnega teaja spodobi, sta s svojim obiskom
udeleence teaja italijanskega jezika prijetno presenetili
direktorica ljudske univerze ga. Aljana Resinovi in organizatorka
izobraevanja ga. Andreja Furlan Miklobuec, ki sta jim skupaj s
predavateljico go. Kristina Maver zaeleli veliko uspehov in sree na
njihovi nadaljnji ivljenjski poti. Za konec je predavateljica ga.
Kristina Maver skupaj z direktorico vsakemu udeleencu teaja
italijanskega jezika z iskrenimi estitkami in stiskom roke podelila
Potrdilo o opravljenem 50 urnem teaju italijanskega jezika. V
zahvalo za prijetno druenje je predstavnica Drutva VEZI Sabina Polh
v imenu Drutva Vezi in udeleencev teaja predavateljici Kristini
Maver izroila publikacijo drutva Metuljek, Koledar 2013 in rono
izdelane okraske, ki so jih pripravili nai uporabniki. Pripravila:
Vesna Masli Avtorji fotografij: Sabina Polh, Karmen Margarit Pozimi
me je Katja vpraala, e bi hodila na teaj italijanine. Bila sem
vesela, ker se rada uim jezike. Teaj smo imeli v Seani 2 krat na
teden. Tam je bilo zelo zanimivo. Ker se je ura zaela ob 8h, sem
morala e zgodaj vstati, da sem se s olskim avtobusom peljala v
Seano. Ko smo se uili, je bilo zelo zabavno. Uili smo se od
pozdravov, do glagolov, naroanja v restavraciji, abecede Besede smo
se uili tako, da smo ugibali vislice. Vsak teden sem komaj akala,
da bodo dnevi, ko bom la spet na italijanino. Alenka midt,
stanovalka SS Podgrad
33. 33 KREATIVNE DELAVNICE SKUPINSKA PUSTNA MASKA V Drutvu za
duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI vsako
leto v sodelovanju z zaposlenimi in uporabniki iz dislociranih enot
Seana Socialno varstvenega zavoda Dutovlje, rono izdelamo izvirne
pustne maske. Letos smo se odloili, da se naemimo v tiriperesne
deteljice in dimnikarje. e v zaetku januarja smo se lotili
izdelovanja skupinske maske, v okviru kreativnih delavnic Dnevnega
centra torje, v sodelovanju s stanovalci dislociranih enot iz
Seane.
34. 34 Menim, da prav vsakdo od nas globoko v sebi skriva
ustvarjalno ilico, le treba jo je prebuditi, e si to dovolimo in si
upamo. Vasih nam ustvarjalnost vzpodbudi nek dogodek, trenutek,
nemalokrat pa tudi kakna oseba. Ker so kreativne delavnice v
dnevnih centrih del naega vsakodnevnega programa, skuamo to
ustvarjalnost uporabnikom priklicati tudi zaposleni ter jim na
taken nain pomagamo pri izraanju samega sebe ob soasnii sprostitvi
in kakovostnemu preivljanju prostega asa. Ustvarjalnost pa lahko
pomeni tudi iznajdljivost in varnost, kot se je izkazalo tudi pri
letonjem oblikovanju skupinske pustne maske. Seveda, skupinska
maska mora biti lina, izvirna, a obenem tudi strokovno
sprejemljiva. To smo v Dnevnem centru torje dokazali tudi letos.
Najprej smo potrebovali idejo, kaj bi lahko kot skupina
predstavljali in ideja je kaj hitro padla, saj smo se eleli
preleviti v nekaj pozitivnega. Na osnovi skupinskega posvetovanja
in upotevanja elja uporabnikov smo se odloili kar za tiriperesne
deteljice. In kreiranje nae pustne podobe se je prielo Natanno
izrezovanje deteljic iz spuve David in Tatjana
35. 35 Za oblikovanje deteljic smo uporabili kar odpadno peno,
nanjo vrisali njihovo tiriperesno obliko, jih izrezali ter nato
pobarvali z razredeno zeleno barvo in maska je bila v kratkem asu
gotova. Zdruili smo iznajdljivost, ustvarjalnost in varnost. al je
nae letonje pustovanje prepreila obilna poiljka snega, a mogoe bomo
deteljice Drutva Vezi delile sreo naokrog naslednje leto. Sabina
Polh z obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit
Alenka pri barvanju deteljic v zeleno
36. 36 SKRBIMO ZA ZDRAVJE LANI VEZI HODIMO NA FITNES V Domu
starejih obanov v Ilirski Bistrici so nam omogoili, da lahko v
njihovih fitnes prostorih stanovalci Stanovanjske skupine Ilir.
Bistrica in uporabniki Dnevnega centra Ilir. Bistrica, uporabljamo
njihove fitnes pripomoke. Vsak ponedeljek v tednu nas v fitnes
pospremi prostovoljka Martina, tam telovadimo priblino eno uro.
Vsak po svojih zmonostih dvigujemo utei, vozimo kolo, hodimo po
traku za hitro hojo. Po vajah se vrnemo kar utrujeni do DC Bistrica
in se e pogostimo s kavico ali s ajem, da si povrnemo moi, potem pa
se uporabniki stanovanjske skupine vrnemo na kosilo v stanovanjsko
skupino. Emil Kovai, SS Ilirska Bistrica in Mateja Rutar,
strok.delavka Foto: Valerijo Jurca Branko, Emil in Martina kdo zdri
dlje?
37. 37 Zgleda lahko, ampak je teko. 1,21,2 e pet, pa jih bo
deset. Nasmeh za uspeh V imenu vseh uporabnikov se zahvaljujemo
Domu starejih obanov Ilirska Bistrica za uporabo njihovega
prostora. RAZVOJ BODYBUILDINGA: Zaetki bodybildinga segajo v
19.stoletje.Takrat je bil ideal simetrino atletsko grajeno telo,
kot so ga astili v antini Griji. Nato pa je el razvoj k vse vejemu
poudarku na miini masi. Pri tekmovalnem bodybuildingu obstaja ve
kategorij, katerih osnova sta viina in tea tekmovalcev. Na tekmi
sodniki ocenjujejo tekmovalce po naslednjih kriterijih: - masa,
definicija, proporcija, simetrija in nastop na odru. Trening poteka
na trenaerjih in prostih uteeh, njegov namen pa je obremeniti miico
do te mere, da bo stimulirana njena rast. Med treningom je potrebno
zauiti dovolj kalorij ter ohranjati ustrezno razmerje med
beljakovinami, ogljikovimi hidrati in metabolizmom. Fran Kragelj,
SS Divaa in Barbara Uljan
38. 38 PUSTNA DELAVNICA Z VRTCEM JOEFE MASLO ILIRSKA BISTRICA
lovek naj bi imel v vsakem obdobju svojega ivljenja monost, da se
drui, ivi in sodeluje z vsemi generacijami. Medgeneracijsko
sodelovanje prinaa novo kvaliteto ivljenja sodelujoemu, zagotavlja
obutek sprejetosti, varnosti in smiselnosti, utrjuje in iri
socialne mree, laja osamljenost ter krepi duevno in telesno
zdravje, pomeni konkretno pomo. Da bi bili dnevi v priakovanju
pusta e bolj prijetni in zanimivi, so nas v mesecu februarju v
prostorih dnevnega centra drutva Vezi obiskali malki in njihove
vzgojiteljice iz vrteve skupine Pikapolonice. Skupaj smo ustvarjali
in se druili v delavnici, ki je bila pustno obarvana. Vsak otrok si
je z nao pomojo izdelal svoj pustni klobuek in pustna oala. Otroci
so bili nad pustnimi izdelki navdueni. Celotna delavnica je
potekala v ustvarjalnem, veselem in pustno nagajivem vzduju. Vsi
skupaj se veselimo nae naslednje skupne delavnice. Marina Primc in
lani DC Ilir.Bistrica Fotografije: Marina Primc klobuki nastajajo
Skupna fotografija z mentorji
39. 39 SANKANJE NA MAUNU V okviru projektov, ki jih izvajamo v
programu Mrea dnevnih centrov, smo se 27.2.13 odpravili na sankanje
na Maun pri Kneaku. Cilj tega projekta je izboljanje psihofizinega
poutja in duevnega zdravja nasploh, kvalitetneje preivljanje
prostega asa ter vzpodbujanje samoiniciativnosti, druenja in
medsebojne podpore. Nai stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov
si zaradi slabih finannih monosti s teavo privoijo zimovanje, zato
imajo v okviru naega drutva na razpolago tudi to monost. Gibanje, e
posebno na sveem in istem zraku, ter sproeno vzduje in monost
druenja, pozitivno vpliva na vsakega posameznika. Letos, za razliko
od prejnjih let, je bilo snega obilo, zato smo se dobre volje
odpravili na sneg. Prejnja leta smo iskali zaplate snega, letos pa
je narava poskrbela, da nam to ni bilo potrebno, saj je bilo snega
e po cesti ve kot dovolj. Kljub pravemu zimskemu vremenu, smo se
veliko sankali, nato pa se ogreli z ajem in dobrim kosilom v gostiu
Maun. Ob tej priliki se gostiu Maun najlepe zahvaljujemo, ker so
nam omogoili preiveti dan v zimski idili. Mateja Rutar,
strok.delavka Fotografije: Marina Primc Druenje na snegu
40. 40 Za uitek je potrebno tudi garati Vas tudi kaj zebe?
Spust po hribku Veselje na snegu UTRINKI IZ PRELEPE ZASNEENE
NARAVE
41. 41 MAREVSKO PRAZNOVANJE V DRUTVU VEZI Po dolgi zimi smo vsi
e teko priakovali pomlad. etudi je vreme e ni napovedalo, je konno
nastopil vsaj prvi pomladni mesec. In marca se res dogaja, naj
natejemo kaj vse smo marca praznovali: 8. marec- dan ena 10. marec-
40 muenikov 20. marec- prvi dan pomladi 25. marec- materinski dan
31. marec- Velika no (izjemoma) Mi smo nae praznovanje umestile na
sredino meseca marca in sicer 12.03.2013. V Postojno smo povabili
vse stanovalce iz drugih enot, stanovanjskih skupin in dnevnih
centrov. Povabilu so se z veseljem odzvali v kar velikem tevilu. V
veliki uilnici v dijakem domu smo pripravili pogostitev in kratek
program. Najprej smo se vsi skupaj odpravili na ogled Notranjskega
muzeja. Muzej na tej lokaciji deluje ele od leta 2011. Prej muzej
ni imel lastnih prostorov, sedaj pa je v lepo obnovljenih prostorih
ve stalnih zbirk in obasne tematske postavitve. V asu naega obiska
so prikazovali delo in ivljenje znanega postojnskega fotografa
Jakoba Zirmann, ki je bil odlien, inovativen in podjeten fotograf.
Le malo je v Sloveniji fotografov, ki so uspeli z znanjem in
iznajdljivostjo ohraniti dejavnost 90 let in 70 let na isti
lokaciji. Tako e danes deluje v Postojni foto atelje Zirmann-
Murovec. Zanimiv je bil tudi prikaz podzemnega sveta in raznega
promocijskega materiala o Postojni in Postojnski jami. Ogledali smo
si e druge razstavljene predmete in se slikali z mogonim medvedom v
avli muzeja. Z zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi fotografske
zgodovine v Postojni
42. 42 RAZSTAVNI EKSPONATI V NOTRANJSKEM MUZEJU
43. 43 Potem smo se vrnili v dijaki dom, kjer nas je priakala
kava in pecivo, ki so ga stanovalci spekli na enotah. Za prijetno
popestritev druenja so poskrbeli nai nastopajoi. Najprej je
nastopila skupina dijakinj z energinim plesom, katerega smo vsi z
zanimanjem spremljali, nato pa so nastopili e nai recitatorji Emil,
Sergio in Valerijo. Prostor je bil lepo okraen z pomladno
dekoracijo. Pogostili smo se e z obloenimi kruhki in dobro domao
oranado, ki so jo pripravili marljivi stanovalci iz SS Postojna. V
zgodnjih popoldanskih urah smo se polnih lepih vtisov poslovili in
odpravili vsak na svoj konec. Zapisala: Ester Ren, strokovna
sodelavka Avtorji fotografij: Valerijo Jurca, Ester Ren Plesni
nastop dijakinj SGL- zdravstveni programi Recitatorji Drutva VEZI:
Sergio Popovi, Emil Kovai in Valerijo Jurca
44. 44 REFLEKSOTERAPIJA V VEZEH V sklopu rednih aktivnosti
Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI
je uporabnike dnevnega centra tanjel nekaj dni pred praznikom
Velike noi obiskala refleksoterapevtka Lilijana Abram iz Komna.
Dogodek je potekal v prostorih pred kratkim prenovljenega dnevnega
centra tanjel, v katerega so bili vabljeni tudi uporabniki ostalih
dnevnih centrov in stanovanjskih skupin Drutva VEZI. Dogodka so se
tako udeleili stanovalci SS Gorjansko, SS Divaa ter uporabniki DC
torje. Vsi smo bili prijetno preseneeni nad uporabnostjo znanja in
vein refleksoterapije, ki jim jih je posredovala prostovoljka
Drutva VEZI ga. Lilijana Abram. V dobri uri asa nas je popeljala v
svet refleksoterapije in preko masae roke dodobra obdelala vse nae
vitalne organe. Znano je namre, da je refleksna masaa dlani (in
stopal) preventivna in komplementarna terapija za vzdrevanje
zdravja, pomaga pa tudi pri celi vrsti teav. Lahko nam namre laja
boleine in teave s hrbtenico, sproa napetost v miicah, razbremeni
teave v zvezi s stresom in e marsikaj. Kot nam je pokazala
refleksoterapevtka, s to vrsto masae delujemo na cel kup razlinih
refleksnih tok, ki se nahajajo na dlani, katere s pritiskom,
kroenjem in sistematinimi prijemi avtomatsko aktiviramo. Uporabniki
so se postavili v dvojice in slede navodilom refleksoterapevtke
drug drugemu na razline naine masirali roke. Prikazano in naueno so
nato ponovili e na lastnih rokah. Ker je delavnica z
refleksoterapevtko vedno zelo prijetno in pouno sreanje, so se pri
Drutvu VEZI odloili, da bodo nadaljevali z nizom tovrstnih
dogodkov. lani Drutva VEZI se zahvaljujemo refleksoterapevtki
Lilijani Abram za as, ki si ga je vzela za nas, pa tudi za znanje,
ki ga je z nami delila. Andreja Kobal in Primo Sturman, DC tanjel
Avtor fotografij: Nataa Varek Furlan
45. 45 MEDGENERACIJSKA DELAVNICA V VRTCU DUTOVLJE V Dnevnem
centru drutva Vezi v torjah smo se tudi letos z veseljem pripravili
na sodelovanje z Vrtcem Dutovlje, za tradicionalno delavnico, ki jo
izpeljemo v pomladanskih dneh, tokrat je bila na ponedeljek,
18.3.2013. Letonja tema je bila prvi znanilci pomladi. Iz papirja
smo izdelovali zvonke in trobentice, ter z njimi okrasili velik
pano v venamenskem prostoru v Vrtcu Dutovlje. Nekateri smo zgibali
cvetke, drugi so rezali liste in stebla, spet tretji pa so vse
skupaj zlepili, da so nastali unikatni zvonki. Tako mi, kot tudi
otroci z vrtca smo zelo uivali pri spoznavanju novih vein zgibanja
barvnega papirja, ki nam lahko olaja delo pri oblikovanju raznih
oblik, ter nas pripelje do udovitih izdelkov, ki jih lahko
uporabimo za dekoracijo prostorov. Vrtcu Dutovlje se zahvaljujemo
za prijaznost in sladko pogostitev, ki so jo v vrtcu pripravili ob
naem obisku. Pa poglejmo kako lahko iz papirja naredimo zvonek,
lahko pa tudi tulipan, le barvo papirja prilagodimo cvetlici. Nataa
Varek Furlan in lani DC torje Foto: Nataa Varek Furlan VIR:
http://www.cicibanklub.si/active/sl/home/svastara/kratkocasnik/detalji/_params/newsplus_news_id/12245/s_list_offset/0.html
46. 46 V VRTCU TANJEL Sodelovanje z razlinimi ustanovami je v
Drutvu Vezi e ustaljena praksa. V Dnevnem centru drutva Vezi v
tanjelu smo se odloili, da obiemo vrtec tanjel in skupaj z njimi
prikliemo pomlad. Dogovorili smo se, da jih obiemo v torek,
19.03.2013, ter skupaj izvedemo delavnico, na kateri bomo
izdelovali roice iz spuve, ki jih bodo v vrtcu uporabili za
okrasitev njihovih prostorov. Po jutranji telovadbi smo se
sprehodili do vrtca tanjel, kjer so nas delavke vrtca priakale z
velikim navduenjem, ter nas gostoljubno sprejele. akalo pa nas je
pravo preseneenje, igrica z naslovom ISKANJE POMLADI. Igrico sta
izvedli delavki vrtca tanjel in moramo priznati, da smo bili
gledalci, tako mi iz Drutva Vezi, kot tudi otroci iz vseh enot
vrtca tanjel zelo navdueni. Po igrici pa smo prieli z izdelovanjem
roic. Razdelili smo se na ve skupin, saj smo strigli, barvali ter
lepili. Uivanje v strienju in barvanju z razlinimi barvnimi odtenki
v drubi otrok je bilo za nas prav posebno doivetje. Zelo nas je
razveselila preprosta elja otrok, ki so nas ob naem odhodu prosili,
naj e kaj pridemo, pa kar za cel dan. Dragi otroci, v vai drubi nam
je vedno lepo in z veseljem se bomo e vrnili. Avtorica besedila in
fotografij: Nataa Varek Furlan DAVID UKMAR, DC torje: Odli smo na
obisku v vrtcu tanjel, tam so nas zelo lepo sprejeli in postregli s
toplim ajem. Priredili so lutkovno predstavo, ki so jo odigrali
vzgojiteljici vrtca. Naslov igre se je glasil: ISKANJE POMLADI.
Nastopal je zajek in medved. Iskala sta pomlad med otroki. Igrica
mi bo ostala v lepem spominu. Imeli smo tudi ustvarjalno delavnico.
VILI SAMEC, DC tanjel: Marko in Vili sva la od doma ob pol devetih
in prila v tanjel deset pred deveto. Popili smo kavico in nato li v
vrtec tanjel. Otroci so nam naredili topel sprejem s pesmijo in
igro. Z otroci smo se druili in barvali. Prav fletno smo se imeli.
TADEJA GODNI, DC tanjel: Imela sem se lepo. Barvala sem listke za
roe v zeleno barvo. Igrica ISKANJE POMLADI v izvedbi VVZ tanjel
Striemo, barvamo, lepimo... in nastale so roice
47. 47 OTVORITEV RAZSTAVE ZORANA KRANJCA FANTaZIJA NA OBINI
SEANA Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega
asa VEZI je v sodelovanju z dislocirano enoto Socialno varstvenega
zavoda Dutovlje v prostorih Obine Seana organiziralo otvoritev
Zoranove prve samostojne slikarske razstave FANTaZIJA. Ko slikam
slikam iz svoje due, moje slike to tudi odraajo. . to so besede
Zorana Kranjca, stanovalca DE Seana, ki se je jeseni v letu 2011
pridruil programu Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje
prostega asa VEZI - Mrea dnevnih centrov - DC torje. eprav njegovo
ustvarjanje sega dale v najstnika leta, je po dolgem asu nael pravi
izziv prav v Dnevnem centru Vezi v torjah. Slikanje je eno izmed
najbolj naravnih, neposrednih in psiholoko zanimivih oblik izraanja
in komuniciranja s seboj in okolico. S sliko ali risbo LOVEK
odkriva svet notranjega doivljanja in videnje zunanjega sveta.
ljudje z besedo predajamo drug drugemu svoje misli, z umetnostjo pa
ljudje drug drugemu predajamo svoja ustva. Nai programi so
usmerjeni v veanje moi uporabnikov za vsakdanje ivljenje.
Uporabnikom nudimo podporo v smeri vkljuevanja in
samoorganiziranja. Tudi z Zoranom ni bilo ni drugae. Podprli smo
ga, da je zbral pogum in zael razmiljati v smeri vkljuevanja na
malo drugaen nain s svojo prvo samostojno razstavo slik. Otvoritvi
je sledil kratek kulturni program, kjer so se predstavili lani
Drutva VEZI ter meani Pevski zbor DE Seana, ki ga sestavljajo tako
stanovalci kot delavci DE Seana. Pod vodstvom ge. Karmen Jerane
prepeva 16 lanov. Zbor se sestane ob posebnih prilonostih, z
namenom popestritve posameznih dogodkov. Na prireditvi so se nam
predstavili z pesmijo Ta vlak in Le vkup uboga gmajna. Zoran meni,
da Krog ni krog, e ni pobarvan. Zatorej razmislimo vsak o svojih
izbirah in naredimo KROG, ki bo pisan za mnoico razlinih ljudi. Ob
tej prilonosti se gospodu upanu in celotni obinski upravi iskreno
zahvaljujemo. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor
fotografij: Karmen Margarit Zoran je tudi lan meanega Pevskega
zbora DE Seana
48. 48 15. SEJA OBNEGA ZBORA DRUTVA VEZI V DNEVNEM CENTRU TORJE
Drutvo VEZI je imelo v etrtek, 28.3.2013, 15. sejo obnega zbora.
Najprej smo pregledali zapisnik 14. seje, nato izvolili delovno
predsedstvo (zapisnikarja in overovatelje). Na obnem zboru so
predsednica Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina Tomai in
raunovodkinja Nika Gali Poenel poroale o poslovanju drutva VEZI in
kakne narte imamo v drutvu za prihajajoe obdobje. Predstavniki
Sveta uporabnikov vsake enote so podali predloge, ki so jih zbrali
skupaj z ostalimi uporabniki. Predlogi so bili oblikovani na
podlagi elja, skupnih interesov, mnenj slehernega uporabnika.
Potrebe po novih pripomokih in stvareh, s katerimi bi si olajali
vsakdanje ivljenje, so se kar vrstile: od nabave opreme oziroma
manjkajoih elementov v stanovanjskih skupinah ter ostalih potrebnih
stvareh, ki bi bile dobrodole pri opravljanju vsakodnevnih hinih
opravil. Tina Bratu, dipl.soc.del Avtor fotografij: Karmen Margarit
Predsednica Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina Tomai in Nika Gali
Poenel lani Drutva VEZI
49. 49 SPOMLADANSKE AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI pomlad, je nov
zaetek, je brstenje tulipanov in narcis, je veliko oranno jutranje
sonce, je vrgolenje ptikov, je prebujanje dreves, je ena sama srea
in zato jo mi delimo z Vami vsemi, V mesecu marcu smo v Programu
Mrea dnevnih centrov izvedli tevilne kreativne delavnice: iviljske,
delavnice keramike v sodelovanju s prostovoljko Tjao Remec,
delavnice izdelovanja nakita v sodelovanju s prostovoljko Nino
Kramar Cverle, kulinarine delavnice v sodelovanju z Almo vagelj,
delavnico izdelovanja razlinih spomladanskih ro, vsak torek smo se
druili na skupini za samopomo, preizkusili smo se tudi v
aranersko-cvetliarskih spretnostih. Glede na to, da je v mesecu
marcu kar nekaj praznikov, smo se v drutvu VEZI odloili, da jih
tradicionalno zdruimo in obeleimo v enem dnevu. Prihajajoo pomlad
smo tako naznanili s praznovanjem Dneva ena, Dneva muenikov in
materinskega dne. Ob tej prilonosti smo obiskali Notranjski muzej v
Postojni in se druili ob kulturnem programu, ki smo ga sooblikovali
skupaj z dijakinjami SGL iz Postojne. V naslednjih dneh smo
obiskali VRTEC DUTOVLJE, kjer smo izvedli tradicionalno
medgeneracijsko delavnico na temo prvi znanilci pomladi. Iz papirja
smo izdelovali zvonke in trobentice, ter z njimi okrasili velik
pano v venamenskem prostoru. Spoznavali smo nove veine zgibanja
barvnega papirja, ki nam lahko olaja delo pri oblikovanju raznih
oblik, ter nas pripelje do udovitih izdelkov, ki jih lahko
uporabimo za dekoracijo prostorov. Pomlad smo prinesli tudi v VRTEC
V TANJELU, kjer nas je akalo pravo preseneenje, igrica z naslovom
ISKANJE POMLADI. Po igrici pa smo prieli z izdelovanjem roic.
Druenje ob kreativnem ustvarjanju v drubi otrok je bilo za nas vse
prav posebno doivetje.
50. 50 Nai programi so usmerjeni v veanje moi uporabnikov za
vsakdanje ivljenje. Uporabnikom nudimo podporo v smeri vkljuevanja
in samoorganiziranja. In v ta namen smo podprli Zorana Krajnca in v
sodelovanju z dislocirano enoto Seana Zavoda Dutovlje v prostorih
Obine Seana organizirali otvoritev njegove prve samostojne razstave
FANTaZIJA. Nekaj dni pred praznikom Velike noi nas je obiskala naa
prostovoljka refleksoterapevtka Lilijana Abram iz Komna.
Izobraevalna delavnica refleksoterapije - MASAE ROK je potekala v
prostorih prenovljenega dnevnega centra v tanjelu. Vsi so bili
prijetno preseneeni nad uporabnostjo znanja in vein
refleksoterapije, ki jim jih je posredovala ga. Lilijana Abram.
Tudi v mesecu aprilu nartujemo razline delavnice razdeljene v ve
sklopov. Program delavnic bo meseno objavljen na spletni strani
drutva. Z uporabo razlinih tehnik in materialov bo uporabnikom
programa omogoeno kreativno izraanje. Z nastalimi izdelki se bomo
predstavljali v skupnosti in tako promovirali Programe drutva,
duevno zdravje in zmanjevali stigmo. Vse zainteresirane vabimo, da
nas obiete v prostorih Dnevnega centra torje ali pokliete na 05 768
52 00. Veselimo se druenja z vami. Avtorica lanka in fotografij:
Karmen Margarit, univ.dipl.soc.del. Strok.vodja programa Mrea
dnevnih centrov Zoran s strok.delavko SVZ Dutovlje Urko in
strok.delavko Drutva VEZI Karmen S sorodniki in direktorico SVZ
Dutovlje
51. 51 PLESNA DELAVNICA V DC TORJE V Dnevnem centru torje se je
porodila elja, da obudimo plesne korake HIP HOPA in se sprostimo v
ritmih glasbe. eljo smo kaj hitro realizirali, saj nam je naa
prostovoljka in plesna koreografinja Kristina Fabijan z veseljem
priskoila na pomo, da smo pod njenim strokovnim vodstvom obudili
nae plesne korake. Navdueni nad znanjem, ki smo si ga pridobili na
predhodnih plesnih delavnicah, smo nao koreografijo e dopolnili z
uenjem novih, nam e neznanih, plesnih korakov. Zadovoljstvo na
koncu delavnice je bilo nepopisno. Ob zakljunem vzkliku v pozdrav,
smo si obljubili, da se kmalu spet zavrtimo v ritmih hip hopa. Ples
je vrsta izraanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki
se izraa skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil lovekovega
ivljenja, kajti z vsakim gibom se v lovekovi dui ustvarja
zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in
je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati
port, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali ve teles. Neko je
bil ples vezan na religijo in njene obiaje, z razvojem kultur je
postal e oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa nain
preivljanja prostega asa velikih mnoic.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples) Nataa Varek Furlan in
obiskovalci DC torje Uivali smo v plesnih ritmih in se hitro nauili
korakov Z nami je zaplesala tudi sekretarka Katarina Tomai
52. 52 MEDGENERACIJSKO DRUENJE Z VRTCEM JOEFE MASLO V ILIRSKI
BISTRICI lani drutva Vezi smo v spomladanskem mesecu aprilu
obiskali Vrtec Joefa Maslo. Z eljo po ustvarjanju, druenju in
pristnih medsebojnih odnosih, smo se skupaj z otroci in njihovima
vzgojiteljicama iz skupine Pikapolonice zbrali na spomladanskih
delavnicah. Zdruili smo domiljijo, dobro voljo, ter spretne roke in
izdelali udovite cvetove spomladanskih ro iz krep papirja, s
katerimi smo okrasili igralnico v vrtcu. Ob koncu sreanja so nam
razigrani otroci zapeli nekaj pesmic, skupaj z njimi pa smo tudi
zaplesali. Vzgojiteljica Helena in njena pomonica Anja pa sta nas
postregli s ajem in pikoti. V drutvu Vezi si v prihodnje elimo e
veliko takih projektov. Pri medgeneracijskem povezovanju gre za
povezovanja med generacijami, predvsem gre za medloveki odnos in
uresnievanje medgeneracijske solidarnosti v dananjih drubenih
razmerah. Ko govorimo o soitju generacij, imamo v mislih soitje med
mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi soitje razlinih
generacij starih med seboj. Medgeneracijsko sodelovanje prinaa novo
kvaliteto ivljenja sodelujoemu, zagotavlja obutek sprejetosti,
varnosti in smiselnosti, utrjuje in iri socialne mree, laja
osamljenost ter krepi duevno in telesno zdravje, pomeni konkretno
pomo. lovek naj bi imel v vsakem obdobju svojega ivljenja monost,
da se drui, ivi in sodeluje z vsemi generacijami. Marina Primc in
lani DC Ilir.Bistrica Fotografije: Marina Primc
53. 53 DRUTVO VEZI NA DNEVU ZA SPREMEMBE Slovenska filantropija
je s tevilnimi prostovoljnimi organizacijami in posamezniki 5. in
6. aprila organizirala e 4. DAN ZA SPREMEMBE, ki je bil namenjen
izmenjavi predmetov z namenom zbiranja sredstev za olske sklade. S
tem so eleli osreiti im ve osnovnoolskih otrok, katerim se bo
omogoilo, da se udeleijo ole v naravi. Kot vsako leto smo tudi
letos aktivno sodelovali na dogodku DAN ZA SPREMEMBE v organizaciji
Slovenske filantropije. V sodelovanju z nakupovalnim centrom
Mercator v Postojni, nakupovalnim centrom Mikoza v Ilirski
Bistrici, Obino Komen in Obino Seana, smo 5.4.2013 lani Drutva VEZI
postavili promocijske stojnice v njihovih prostorih, na kateri smo
predstavljali nae izdelke. S promocijsko stojnico smo tako
predstavili Drutvo VEZI ter s tem eleli pokazati, da je
prostovoljstvo oblika osebne odgovornosti ter drubeno priznana in
cenjena vrednota. Tako idejo prostovoljstva in prostovoljnega dela
irimo tudi z razlinimi promocijskimi materiali. Z mimoidoimi, ki so
se ustavili pri naih stojnicah, smo tako izmenjali nekaj besed o
solidarnosti in pomenu prostovoljstva. Predstavili smo nae drutvo
in ponudili izdelke, ki jih s trudom in dobro voljo ustvarjajo nai
uporabniki ob pomoi prostovoljcev. Petra Moe in stanovalci SS
Postojna Foto: Petra Moe, Ester Ren
54. 54 KREMNITA PARTY V marcu, ko je bilo e mrzlo in okoli hie
v Divai zaradi snega ni bilo kaj poeti, smo se stanovalci v SS
Divaa odloili, da speemo kremnite. Kremnite so bile tako dobre, da
je padla ideja, kaj e bi vajo s kremnitami e enkrat ponovili in na
pogostitev povabili obiskovalce in stanovalce preostalih enot naega
drutva. Naredili bi sreanje, ki bi ga poimenovali KREMNITA PARTY.
Idejo smo vsi v SS Divaa soglasno sprejeli in doloili datum, da se
10.4.2013 ob 9 uri dobimo kar pred hio v Divai. V torek, dan pred
sreanjem, smo pekli kremnite. Glavni pomonik pri pripravi je bil
Vlado iz nae stanovanjske skupine. V sredo zjutraj so k nam prili
gostje iz DC tanjel in torje ter SS tanjel in Gorjansko. Najprej je
bila postreena kavica, malo smo poklepetali, nato pa smo se
odpravili na laji pohod proti Leeam. Pohod je vodil Valter iz nae
stanovanjske. V Leeah nam je Valter na dvoriu neke domaije pokazal
zanimivo leseno skulpturo, ki naj bi po mnenju Valterja in vseh
udeleencev pohoda predstavljal ribo. Razstavljena skulptura je
pritegnila nae zanimanje, saj je zelo lepa in natanno izdelana.
Vredna ogleda. Tudi vreme naj je bilo naklonjeno in denikov, ki smo
jih imeli s seboj, nismo potrebovali. Konno je napoil as za sladki
trenutek. Vsakemu je pripadala res velika kremnita in aj. S
kremnito smo se posladkali do sitega. Poslovili smo se z glasno
mislijo, da bi ta sladki dan e ponovili. Pripravili: Zaposleni in
stanovalci SS Divaa Fotografije: Nataa Varek Furlan NJAMI
ZADOVOLJNI OBISKOVALCI
55. 55 PARGLJEV POHOD Dobrodoli na Ivanjem Gradu. Sonen dan
imamo. Narava podarja najve kar zmore. Zagotovo sedaj skrbi, da si
bomo pridno naloili nae peharke z parglji. parglji rasejo. Bodimo
sreni ta trenutek, da nam je dano, da smo skupaj z namenom druenja
in rekreacije za dananjo nartovano pot. Pripravljeni smo iti
naprej, v nove dogodivine, ki nas akajo. Naa dananja pot nas bo
vodila iz sredia vasi Ivanji Grad proti vasi Zagrajec. Po kratkem
postanku pred vasjo bomo krenili proti vasi Gorjansko in si
ogledali vojako pokopalie. Po poti bo veliko asa za nabiranje parg,
kar je tudi danes na namen. Iz Gorjanskega se bomo mimo sivkinih
nasadov vrnili na Ivanji Grad, kjer nas bodo na domaiji Tavar
pogostili z jemenovo minetro, svee peenim kruhom in jabolnim
zavitkom. Dopustite si uiti najlepe trenutke potovanja. Dananjega
dne ne bomo mogli nikoli doiveti vnovi, zato z veseljem uimo kar se
nam nepredvideno ponuja. Vsem elim, da bi nas obdajala ljubezen,
zdaj in vselej. Imejte radi sebe in svoje ivljenje...so besede, ki
sem jih Tedeja Tavar prostovoljka organizacije pohoda namenila
uporabnikom in strokovnim delavcem Drutva za duevno zdravje in
kreativno preivljanje prostega asa VEZI Veselje, mo, ljubezen do
dela in spotovanje, so moje misli in elje v sodelovanju in druenju
z ljudmi, ki cenijo ivljenje VSAK DAN. Vsako prostovoljno delo, mi
je podarilo bogastvo notranje moi. In to bogastvo je moje. Srena
sem, ker ga zmorem deliti. V uesu mi odmevajo takti harmoninih
ritmov vesele glasbe, pred menoj pa so slike srenih in veselih
ljudi. Tedeja Tavar, prostovoljka Foto: Nataa Varek Furlan
Udeleenci pargljevega pohoda Divji parglji - prilegli se bodo
ocvrti z jajci
56. 56 NABIRANJE PARGLJEV Po dolgotrajnem slabem vremenu je
posijalo sonce. Bil je lep pomladni dan. V drutvu Vezi smo
organizirali nabiranje pargljev. Ob 10 uri smo se zbrali v Ivanjem
Gradu. Iz stanovanjske skupine na Gorjanskem sva se nabiranja
pargljev udeleila Robert in jaz. Zbrali smo se v domu Krajevne
skupnosti. Po kratkem druenju in sladkem prigrizku, smo se
odpravili na lov za parglji v borov gozdiek v Ivanjem Gradu. Skozi
Zagrajec smo hodili vse do Gorjanskega. Vodila nas je domainka.
Nabrali smo veliko pargljev. Po ubranem zajetnem svenju, smo se
odpravili iz Gorjanskega proti Ivanjemu Gradu na kosilo. Priakal
nas je mlad fant in nam zaigral na harmoniko. Prijetno utrujeni smo
pojedli zelenjavno minetro. parglje pa smo spravili za naslednji
dan za peko frtalje v dnevnem centru v tanjelu. Drago Rogelja, SS
Gorjansko in Tina Bratu Foto: Nataa Varek Furlan OPRAVLJANJE
PROSTOVOLJNIH UR DIJAKINJE ANE Pred prvomajskimi prazniki nas je
obiskala Ana, dijakinja Srednje ole za farmacijo, kozmetiko in
zdravstvo v Ljubljani. Odloila se je, da 24 prostovoljnih ur v
okviru olskih obveznosti opravi v Drutvu Vezi. Vesele smo bile, da
je nekaterim nalakirala nohte, druge naliila, tistim, ki tega niso
elele, pa je pomagala pri vsakodnevnih opravilih. Skupaj smo odle
tudi na kraji sprehod in v trgovino. Bilo nam je zelo lepo in upam,
da nas e kdaj obie. Stanovalke SS Podgrad Foto: Katja Mrzli
57. 57 OBISKALI SMO KMETIJO TJFANOVI V PODBEAH V Podbeah,
vasici na obrobju Brkinov, ki se nahaja na poti med Podgradom in
Ilirsko Bistrico, je kmetija, ki je v nekaterih pogledih precej
drugana od ostalih v okolici. Na kmetiji Kinkela vzrejajo namre
malce drugane ivali, kot smo jih vajeni na ostalih kmetijah. Gospod
Goran Kinkela se e vrsto let ukvarja z gojenjem mini ivali in
pasemsko perutnino, okolico pa krasi kamen in botanika razlinih
vrst. V okviru programa Stanovanjske skupine Podgrad smo sredi
aprila za stanovalke Stanovanjske skupine Podgrad, stanovalce
Stanovanjske skupine Ilirska Bistrica in za obiskovalce Dnevnega
centra Ilirska Bistrica organizirali obisk tjfanove kmetije. Namen
obiska je bil izobraevalne narave; spoznali smo veliko novega o
vzreji mini ivali in perutnine in si tako razirili obzorja o
ivalskem svetu. Gospod Goran nas je popeljal po kmetiji in nam
prijazno odgovarjal na tevilna vpraanja. Ogledali smo si razline
vrste ovc in koz (kamerunska ovca, mini himalajske in afrike
kozice, mini ovesant ovke). Videli smo muflona, jelene damjake,
dexter mini govedo, konje in mini konjike, mini amerike in
gottinger praike, kunce in rakune. Kmetijo krasijo tudi pavi, gosi,
race, fazan, zelo glasni purani in razline vrste kokoi (svilene
japonske kokoi v ve barvah, aurokana kokoi, marans kokoi, ki nesejo
rdea jajca in e veliko drugih pasem). Preiveli smo zelo lep, pouen
in zanimiv dan. Katja Mrzli, strokovna delavka SS Podgrad Foto:
Katja Mrzli V sredo 17.4. smo se punce iz Podgrada odpeljale na
izlet v Podbee. Tam smo se dobili s prijaznim gospodom Goranom.
Pokazal nam je mini ivalski vrt. Hodili smo okrog kmetije in si
ogledovali ivali. Bilo je zelo zanimivo. Videli smo zajca z dolgo
dlako, irsko kravo, mini ovce, razline vrste kokoi, druinico
konjev, race, pava, ki si je raztegnil rep. Bil je prekrasen. Ima
tudi krokarja, ki govori in kokoi, ki nesejo zelena jajca. Ja res,
ima inkubator in notri zelena in rdekasta jajca. Bilo je zelo
zabavno in pouno. Alenka midt, stanovalka SS Podgrad
58. 58 OBISKALI SMO DNEVNI CENTER SONEK Uporabniki dnevnega
centra in stanovalci stanovanjske skupine drutva Vezi smo skupaj s
strokovnima delavkama obiskali dnevni center Sonek v Ilirski
Bistrici, v katerega vsak dan po konanem pouku prihajajo oloobvezni
otroci, prikrajani za normalno druinsko ivljenje. Otroci so nas v
enournem programu popeljali v svet glasbe, plesa in humorja. Z
velikim veseljem in navduenjem so nam zapeli in zrecitirali nekaj
pesmic, odigrali kratko igrico, simpatini osnovnoolki sta se nam
predstavili v vlogi trebunih plesalk. Na koncu pa so nas vsi skupaj
presenetili s skupnim plesom v ritmih Ganganm stayla. Skupaj z
otroci smo ves as prepevali, se zabavali ter jih vzpodbujali. Po
konanem programu so nas otroci in strokovne delavke pogostili s
sokom in pikoti. Zahvaljujemo se Sonkom in strokovnim delavkam za
as, ki so si ga vzeli za nas in v naih srcih priarali sonce,
veselje in razigranost. Marina Primc, strok.delavka DC Ilirska
Bistrica Igrica o sladkarijah Popularni Ganganm style
59. 59 DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA TEDNU RDEEGA KRIA V
ILIR.BISTRICI Obmono zdruenje Rdeega kria iz Ilirske Bistrice se je
tudi letos aktivno vkljuilo v dogajanje ob tednu Rdeega Kria, ki je
potekalo od 8. do 15. maja 2013 z naslovom 150. let humanitarnega
dela Kri reuje ivljenja. V ta namen so zaposleni in prostovoljci
Rdeega kria, v prostorih Doma starejih obanov organizirali
prireditev ter razstavo slik, na katerih smo si lahko ogledali
delovanje rdeega kria od prvih zaetkov, pa vse do danes. Na njihovo
povabilo smo se na prireditvi predstavili tudi lani drutva Vezi. Na
promocijski stojnici smo predstavljali izdelke, ki nastajajo izpod
spretnih prstov naih uporabnikov v dnevnih centrih Drutva VEZI -
program Mrea kreativnih delavnic ter delili promocijsko gradivo, s
katerim elimo javnosti predstaviti delovanje in pomen naega drutva,
predvsem pa poblie seznaniti ljudi s samo duevno boleznijo ter
stigmo, ki se ob tem nemalokrat pojavlja. Tudi v bodoe si elimo e
veliko skupnega sodelovanja in delavnic z Rdeim kriem, saj je to
odlina prilonost, da lahko iri javnosti pribliamo in predstavimo
nae lovekoljubne programe in aktivnosti, ki se izvajajo v njih.
Marina Primc, strok.delavka Foto: Barbara Uljan, Marina Primc DEL
RAZSTAVE RDEEGA KRIA ILIRSKA BISTRICA Dolores, Urka in Marina
60. 60 EKSKURZIJA PO ILIRSKI BISTRICI Dne 24.4.2013 smo se lani
drutva Vezi odpravili na ekskurzijo po Ilirski Bistrici, katero sem
vodil domain in lan drutva Marjan Uljani. Ilirska Bistrica je
sredie po povrini druge najveje obine v Sloveniji. Nastala je z
zdruitvijo vasi Bistrica in Trnovo. Skozi bistriki del tee reka
Bistrica, ob kateri so bile v preteklosti tevilne age in mlini.
Danes nas na to obdobje spominja samo e Hodnikov mlin, kjer je mo
videti nekaj infrastrukture iz preteklosti. Sredie mesta je Titov
trg v bistrikem delu mesta, kjer je bilo v preteklosti sredie
trgovine. V bliini tega trga stoji rojstna hia svetovno znanega
ebelarja Antona nideria. Trubarjeva ulica, ki je najkraja ulica v
mestu ter najbolj strma ulica, se temu primerno imenuje Strma pot.
Ilirska Bistrica se ponaa z dvema cerkvama: cerkev Sv. Jurija, ki
je bila zgrajena v poznobaronem slogu ter gotska cerkev Sv. Petra.
Neko je bila na obrobju mesta tudi barona cerkev Svete trojice, ki
pa je bila zaradi reima po 2. svetovni vojni poruena. Stavbi, v
katerih je danes banka in obina, sta najbolj prepoznavni zgradbi v
mestu. Zgrajeni sta bili v poznobenekem slogu. Samostan sester
Notredamk je vedno veliko prispeval temu kraju, saj so bile nune
vedno zelo izobraene in so na tem obmoju v preteklosti zelo
razvijale olstvo. Za asa, ko je bila Primorska pod Italijo, je v
tem samostanu delovala edina slovenska srednja ola na slovenskem
ozemlju, ki je bilo z rapallsko mejo loeno od preostale Slovenije.
V tem samostanu je pouevala tudi znana slovenska pisateljica Nea
Maurer. Ilirska Bistrica, ali kot ji domaini reemo Bistrc, je
nastala zaradi naravnih danosti, katere so: bliina gozdov, obilni
kraki izviri pitne vode in ugodna prometna lega zaradi bliine
morja. Brez tega ne bi mogli danes brati zgodovine mesta. In
Slovenija ne bi bila, kar je, brez Bistrca. Marjan Uljani, DC
Ilir.Bistrica Foto: Marina Primc Stari del mesta s trgom Obinska
stavba Nai raziskovalci
61. 61 DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA 14. FESTIVALU PROSTOVOLJSTVA
V LJUBLJANI Slovenska filantropija je v letu 2013 organizirala e
14. Festival prostovoljstva s sloganom Prostovoljci nosilci
sprememb. Festival je potekal med 18. in 25. majem po razlinih
krajih v Sloveniji, z osrednjim dogodkom 23. maja na Preernovem
trgu v Ljubljani. Slovenska filantropija je osrednjo prireditev
Festivala organizirala v etrtek, 23. maja 2013 v Ljubljani. V
dopoldanskem asu je organizirala okroglo mizo z zanimivimi govorci,
kjer so iskali odgovore na vpraanja: Kaj bi bilo drugae, e
prostovoljci ne bi delovali? Katere spremembe elimo dosei s
prostovoljstvom v prihodnosti? Popoldan je bil namenjen
predstavitvi prostovoljskih organizacij na stojnicah s spremljajoim
animacijskim programom. Predstavitve so potekale znotraj vsebinskih
sklopov: Medgeneracijsko sodelovanje in ole Zdravje, rekreacija in
port Medkulturni dialog in turizem Humanitarne organizacije in
sociala Mladinske organizacije Mednarodno in razvojno sodelovanje
Te predstavitve smo se udeleili tudi zaposleni in uporabniki Drutva
VEZI s promocijsko stojnico in delavnico barvanja kamenkov. Obisk
nae stojnice je bil velik, prav tako odziv na delavnico, predvsem s
strani olskih otrok. Udeleenci so sami izbrali motiv iz serviete,
katerega so prilepili na pobarvan kamen in napisali verz ali
posvetilo. Barbara Uljan, strok.delavka Avtor fotografij: Marina
Primc
62. 62 FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA KARAVANA PROSTOVOLJSTVA V
POSTOJNI Leta 2011 se je v Postojni prvi ustavila Evropska karavana
prostovoljstva. Od takrat je ta dogodek promocijska stalnica v
pomladnem asu. Letos se je dogodek odvijal 4.6. v popoldanskih urah
na osrednjem trgu v Postojni. Nosilec dogajanja je Slovenska
filantropija v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. V Postojni
so bili soorganizatorji dogajanja Mladinski center Postojna in
Regijsko stiie nevladnih organizacij Notranjsko-krake regije BOREO.
Predstavilo se je mnogo drutev iz regije, ki delujejo tudi na
prostovoljni bazi, oziroma so prostovoljci pomemben dejavnik pri
delovanju. Tudi mi, Drutvo VEZI, smo imeli svojo stojnico.
Predstavili smo izdelke, ki nastajajo v naih kreativnih delavnicah
in jih nemalokrat vodijo prav prostovoljci. V toku popoldneva je
bilo posamezno drutvo predstavljeno s strani voditeljice prireditve
in udeleencev z vsake stojnice. Mi smo predstavili program drutva s
poudarkom na aktivnem sodelovanju in vkljuevanju prostovoljcev v
delu, ki je namenjen kreativnemu preivljanju prostega asa in
pridobivanju raznih socialnih vein. Prireditev je obiskal tudi upan
Obine Postojna, g. Jernej Verbi, ki nas je ( Drutvo VEZI)
pozdravil, kot stare znance. Tovrstni dogodki so namenjeni predvsem
promociji dela drutev in promociji prostovoljstva. Za
prostovoljskimi aktivnostmi se skrivajo plemeniti nameni, ki drubo
in posameznika bogatijo na raznovrstne naine, obenem pa prepogosto
ne doseejo prave pozornosti javnosti. Avtorica lanka in fotografij:
Ester Ren Pri letonjem festivalu je sodelovalo okoli 180
prostovoljskih organizacij in skupaj okoli 1000 prostovoljcev. Od
tega je 300 prostovoljcev zdruilo moi na osrednjem festivalskem
dogodku, ki se je v etrtek, 23. maja zgodil na Kongresnem trgu v
Ljubljani. Spodbudno je tudi poroilo o opravljenem delu
prostovoljcev, ki ga vsako leto pripravlja AJPES. Statistike za
leto 2012 bodo sicer objavljene ele v mesecu juniju, so pa zanimivi
tudi podatki za 2011. Z 225 prostovoljskimi organizacijami, ki so
oddala poroilo, sodeluje kar 27.014 prostovoljcev. Skupaj so v letu
2011 opravili 4.296.348 ur prostovoljskega dela, kar v denarju znaa
ve kot 46 milijonov EUR. Omeniti je potrebno e raziskavo Intituta
RS za socialno varstvo, ki je prikazala irino prostovoljstva:
prostovoljci so v slovenskih NVO v letu 2004 opravili 1,3 milijona
ur, kar pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7.125 polno
zaposlenih delavcev. (vir:
http://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/festival-prostovoljstva)
63. 63 PROMOCIJA DRUTVA VEZI NA BELAJTNGI S prietkom toplejega
vremena smo v Drutvu Vezi tudi letonjo pomlad obeleili z raznimi
predstavitvami kreativnih izdelkov na stojnicah v lokalnem okoliu,
seveda s temeljnim namenom osveanja ljudi glede pomena duevnega
zdravja v skupnosti. Ena izmed najbolj zanimivih promocij je bila
zagotovo prireditev imenovana Belajtnga v organizaciji Parka
kocjanske jame in Turistinega drutva kocjan. Belajtnga je v divaki
obini prav poseben dogodek, ki vsako leto privablja v park veliko
obiskovalcev tako domaih kot tujih. Prietki praznovanja tega t.i.
jamskega praznika segajo e v daljno leto 1886, zadnji pa so ga v
vaseh ob ponoru reke Reke praznovali leta 1946. Z obilo truda so v
Parku kocjanske jame pred nekaj leti to tradicijo obudili in tako
obisku jame s tem dali poseben ar. Le-tega skuajo namre priarati z
osvetlitvijo s karbidnimi svetilkami, kot je bilo to v navadi
vasih, ko e ni bilo elektrike. Osvetlitev je dala prazniku tudi
ime; besedica belechtung namre v nemkem jeziku pomeni osvetlitev in
zato torej Belajtnga. Izbor izdelkov iz programa Sonni tobogan-mrea
kreativnih delavnic je zajemal vse od keramike, nakita, tekstilnih
izdelkov, prav posebej pa bi na tem mestu izpostavila Vlada Maria,
ki je nao predstavitev obogatil z lesenimi umetninami in izdelki iz
kamna. Nemalokdo si je z zanimanjem ogledal njegovo zanimivo
zbirko, najve obudovanja pa sta s strani obiskovalcev zagotovo
poela lesena Ostrka. Vladovi izdelki so namre plod dolgih ur dela v
njegovi mini delavnici v SS Divaa, kjer preivi obilo prostega asa
in ustvarja. Ustvarjalen pa ni samo s kamnom in lesom, ampak tudi z
glino. Izparilniki, podstavki za milo, skledice in atuljice med
glinenimi izdelki prevladujejo in prav vsi so izdelani z veliko
mero natannosti, potrpeljivosti in predvsem ljubezni do
ustvarjanja. Seveda so se na preostalih stojnicah poleg nas
predstavljali tudi drugi ponudniki, vendar je bilo le-teh zaradi
napovedi slabega vremena po informacijah organizatorjev obutno manj
kot druga leta. Kljub temu je jamo tokrat obiskalo okrog 1200
obiskovalcev. Mi smo v kraki vasici vztrajali vse do poznih
popoldanskih ur, vmes pa smo si nekateri ogledali jamo, ostali pa
preostalo turistino ponudbo parka. Nama z Vladom je bila najbolj
zanimiva etnoloka zbirka v Jakopinovem skednju v kocjanu ter
sprehod po naravoslovni uni poti, David pa je bil bolj navduen nad
veliastnostjo jam. Med drugim pa ne smem pozabiti tudi obiska ekipe
nasmejanih obrazov iz DDTC Barica, ki so nas ob tej prilonosti
razveselili isto po nakljuju. Dan smo zakljuili e s skupinsko
fotografijo in nasmejanih ust odli domov. Sabina Polh,
strok.sodelavka Foto: Sabina Polh Matavun
64. 64 Hvala Parku kocjanske jame ter ostalim sodelujoim za
pristno doivetje v prelepem krakem okoliu! Vlado pri ogledu
etnoloke zbirke David predstavlja izdelke Drutva VEZI S prijatelji
iz DDTC Barica
65. 65 DRUTVO VEZI ORGANIZIRALI PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI
29.05.2013 smo v Postojni organizirali predavanje o prehrani, v
sodelovanju z Zdravstvenim domom Postojna, v okviru projekta CINDI.
K sodelovanju smo povabili usposobljeni zdravstveni delavki, ki sta
nam predstavili in razloili pojem zdrava oziroma URAVNOTEENA
PREHRANA. Razdelili sta nam zgibanko Uravnoteena prehrana, ki je
slikovni pripomoek in poenostavljeno ponazarja priporoene koliine
razlinih ivil v zdravi prehrani. Zaradi nael zdravega
prehranjevanja se nam ni potrebno odpovedati hrani, ki jo imamo
radi, potrebna pa je raznolikost ivil in omejene koliine. Uivanje
zdrave hrane omogoa normalno delovanje naega organizma, k