1. 1. METULJEKMETULJEK 27. do 29. tevilka september 2011 PAR / Jelena ardi
2. 2. Simona Verstovek: PRESEGAJMO PREDSODKE - 4 Sebastjan Pavli: IVLJENJE ALI SVOBODA - 4 Ksenija paremblek : PRIJATELJSTVO - 5 Mojca Mahni: RAZISKOVANJE SOCIALNIH STIKOV V STANOVANJSKIH SKUPINAH DRUTVA VEZI - 9 Terezija Loreni: PO SVOJI POTI GREM, SLOVENSKA BESEDA - 10 Tinca Vidovi: TORSKI METULJI - 14 Valentina okelj: RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA PROCESA IN PREPOZNAVANJE POTENCIALNO SAMOMORILNIH OSEB - 16 Valerijo Jurca: DEEVEN DAN - 17 Zorka Pavli: KRIZA PRI PETINDVAJSETIH - 18 Emil Kovai: VAMA MATI IN OE - 19 Tamara Gerelj: POLETJE - 20 AKTIVNOSTI DRUTVA VEZI - 21 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na sejemu Turizem in prosti as - 24 David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA - 25 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: VALENTINOVO V DC TORJE - 26 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : REFLEKSOTERAPIJA Z LILIJANO ABRAM - 29 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNE KOLONIJE V DIVAI - 33 Katja Mrzli in stanovalci SS Divaa: DRSANJE NA LEDU IN OGLED KOBILARNE LIPICA - 35 Nataa Varek Furlan: OBISKALI SMO KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA KOMEN - 37 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PUSTOVANJE -45 Barbara Uljan in Marjan Uljani: PUST JE PRU - 47 Barbara Uljan in obiskovalci DC Il.Bistrica: OBISK POLICISTA V DC ILIRSKA BISTRICA - 49 Karmen Margarit: DELAVNICA POLSTENJA - 51 Sabina Polh: OBISK VARSTVENO DELAVNEGA CENTRA V DIVAI - 53 Valerijo Jurca: 12. OBNI ZBOR DRUTVA - 54 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : CVETLIARSKO ARANERSKA DELAVNICA V DC TORJE - 56 Ksenija paremblek : SPOMLADI - 57 Ester Ren in stanovalci SS Postojna: MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk Postojnske jame - 59 David Ukmar, Valerijo Jurca: BILI SMO NA OGLEDU MINIMUNDUSA - 60 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: OBISKALI SMO NAO PROSTOVOLJKO NA OPINAH - 61 Karmen Margarit: DAN ZA SPREMEMBE STOJNICE V SEANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI - 65 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: MALI KRAKI MARATON V SEANI - 66 Tadeja Ostronik Rijavec in stanovalci SS Brestovica:SAJENJE KROMPIRJA V SS BRESTOVICI - 68 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: DELAVNICA KLEKLANJA V DC IL.BISTRICA - 69 SPOMLADANSKI POHOD S PROSTOVOLJKO - 70 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na grajskem dvoriu Gradu tanjel - 71 KULINARINE DELAVNICE Z ALMO - 72 Mojca Mahni: IZOBRAEVANJE ZA TEJE ZAPOSLJIVE - 73 Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE DRUTVA VEZI IN VRTCA DUTOVLJE - 77 Barbara Uljan: AKTIVNOSTI BALINARSKEGA KLUBA VEZI - 78 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : PLESNA DELAVNICA CHA CHA CHA - 80 Alenka Braanov: IZ DALJAVE SLIIM VLAK - 81 Karmen Margarit: AROBNI DAN V LIPICI - 83 Anamarija Samec: SLIKARSKA DELAVNICA - 86 Marijan Uljani:IZLET NA GORIKO - 88 Tadeja Ostronik Rijavec: OBISKALI SMO TRNOVO IN SE POVZPELI NA KOBILNIK - 90 Valentina okelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAI - 92 Karmen Margarit: OTVORITEV RAZSTAVE V SEANI - 94 Sabina Polh: PREDAVANJE O SIVKI - 95 Barbara Uljan, Sergio Popovi: POHOD NA KOZLEK - 97 Nataa V. Furlan, David Ukmar: PIKNIK V BRANICI - 99 Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA Z RK - 100 Katja Prosen Botjani in Barbara Uljan: BALINARSKI TURNIR ZABIE 2011 - 101 PROMOCIJSKE STOJNICE V LIPICI - 102 Karmen Margarit: EVROPSKA KARAVANA PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI - 105 Mojca Mahni: TRADICIONALNI IZLET NA DOLENJSKO - 109 Karmen Margarit: SKUPINA ZA SAMOPOMO HRAST na pikniku z RK Seana - 110 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: TERAPIJA Z IVALMI - 111 Barbara Uljan, Jelena ardi: IZLET V TRST - 113 Sergio Popovi: LIKOVNA KOLONIJA - 114 Jelena ardi: PRAVLJICA 115 ZAHVALE - 116 PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE KAZALO Uvodna beseda ... 1
3. 3. Uvodna beseda Spotovani bralci. Spet smo tu! Pred novo tevilko naega glasila Metuljek. eprav ne tako teko piem, sem tokrat z uvodnikom odlaala do zadnjega trenutka. In povrhu e sedaj ne vem, kaj naj napiem, da bo primerno, da bo nekaj novega, aktualnega,... Najbr je to tudi posledica, da mi e kronino primanjkuje prostega asa, kot veini ljudi tega modernega sveta. Nimam asa ob jutranji kavi prelistati dnevnih asopisov, ne vzamem v roke dobre knjige, ki sem jo e kar nekaj asa od tega kupila in sameva na noni omarici. Ve pa mi je, da vedno manj asa preivim pred televizijo, saj me slabe novice, prerekanja in slabi odnosi med ljudmi spravijo v slabo voljo. Pa o tem dovolj, saj o tem vsi vse vemo in ni ne pomaga. In kdo mi ukrade as? Moji mali tirje vnuki in ljudje, ki jih imam rada, ki mi napolnijo cel dan. In ni jih malo! In prav za te ljudi rada naredim, kar zmorem in mi dan hitro mine in je prekratek. Med njimi ste tudi vi lani naega drutva! Vesela sem, da vsi enako zaenjamo nov dan. Vstajanje, umivanje, urejanje, pospravljanje, kuhanje, pranje in nato sledijo razline dejavnosti. Ni jih malo, sama vam zaradi pestrosti dogodkov teko sledim. Vabilu sledi vabilo za likovno kolonijo, otvoritev razstave, ples, piknik s prostovoljci, letovanje, izlet, pohod, turnir, delavnice nakita, keramike, svile, okraskov in e in e bi lahko natevala. In kadar uspem se vam pridruim. Takoj opazim, da imamo veliko pridnih rok, ki poskrbijo, da so urejeni prostori in okolica, da je na mizah hrana, pecivo in pijaa, ki ste jo sami pripravili in da vas vodijo in povezujejo nevidne niti zaposlenih, da je vse tako preprosto, veselo in sproeno in povrhu e zelo ustvarjalno. Vsak ima svojo vlogo in vsi imamo iste cilje, torej nae delo je skupno. Vse to in e ve, je skrito v nai novi tevilki Metuljka; v besedi, slikah in fotografijah. Hvala vsem, ki nao dejavnost podpirate in nam pomagate, hvala vsem za prispevke v glasilu, hvala Karmen, ki v teh poletnih mesecih ofota po prispevkih in nas aka in e vsem povabilo k prijetnemu branju! Predsednica Drutva VEZI Vida Mesar 1
4. 4. Spotovane bralke in bralci! Ne vrednoti svojega ivljenja le po uspehih in neuspehih na svoji poti ... Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot. Uivaj v cveticah, prepusti se sonnim zahodom, smehu majhnih otrok, deju in ptijemu petju. Vse to vsrkaj vase. Na poti do sree; srea je pot. Dr. Wayne W. Dyer elimo Vam obilo prijetnih trenutkov v prihajajoi jeseni! Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi lani Drutva VEZI. 2 Avtor slike: Klara Furlan
5. 5. Simona Verstovek, univ.dipl. filo. in prof.teol. IZVAJALKA PROGRAMA Pomo brezdomcem in ostalim rizinim skupinam prebivalstva na CSD Seana Tokrat bomo razmiljali o predsodkih, kajti sama sem globoko prepriana, da jih zmoremo presegati le, e o njih spregovorimo in govorimo. Program ''Pomo brezdomnim osebam in ostalim rizinim skupinam prebivalstva'' se v okviru delovanja CSD Seana izvaja e tretje leto. V tem asu sem imela kot izvajalka programa prilonost spremljati takne in drugane zgodbe, ter prisluhniti tistim, ki so v program vkljueni, kot tudi tistim, ki prve opazujejo skozi oala opazovalca. e pod vsem slianim potegnem rto lahko trdim: ''Vsi smo tu pa tam polni predsodkov!'' Medtem, ko sem razmiljala o tem sestavku, sem se spraevala ali je nai drubi res tako zelo domae delovanje omejeno s predsodki ali pa sem morda prekritina. In nenazadnje, ali je moje razumevanje samega pojma predsodek pravilno. Pa sem pogledala v Slovar slovenskega knjinega jezika, kjer beremo: PREDSODEK negativen, odklonilen odnos do koga ali esa, neodvisen od izkustva. Predvsem zadnji del razlage neodvisen od izkustva me je vzpodbudil, da se tokrat posvetim tej temi. Ker imam ve vpogleda in izkustva z zgodbami, ki se nanaajo na posameznike vkljuene v program, se bom tokrat omejila predvsem na predsodke, ki omejujejo brezdomne in socialno ogroene. e v kratkem povzetku nekoliko pretirano poudarim preprianja s katerimi so bolj ali manj etiketirani tisti, ki se v program vkljuujejo: So brezdelnei in lepo ivijo na raun nas, ki moramo delati. Vse dneve postopajo po ''oterijah. Pijejo, kradejo, se drogirajo. udni so, na njihovem podstreju ni vse kot bi moralo biti. Od njih nikoli ni ne bo,... Vam je znano? Nekako imamo obutek, da je vse res in vendar vemo, da vse ni res. Vemo, da e si trenutno skrajno socialno ogroen ni nujno, da si tudi brezdelne, izkorievalec, zasvojenec In gledano z drugega zornega kota vemo, da tudi med tistimi, ki niso skrajno socialno ogroeni, najdemo brezdelnee, izkorievalce, zasvojence... Z gotovostjo pa trdim, da marsikdo, ki se je znael na drubenem robu, v sebi nosi zakladnico znanja, raznolike sposobnosti, veliko elje in pripravljenosti, da bi lahko vse to tudi izrazil. Sodelujoi v programu so mi to nemalokrat dokazali. Vkljuujejo se v prostovoljne dejavnosti, nekateri so odlini slikarji, drugi imajo velik smisel za pripoved in pisano besedo, presenetijo z odlinimi kuharskimi sposobnostmi in znanjem, ki bi jim ga zavidali akademiki. Brez razmisleka priskoijo na pomo in so zelo pridni ter odgovorni delavci. V zaetku izvajanja programa smo bili usmerjeni predvsem v pomo in podporo posamezniku v smislu reevanja trenutne stiske in zagotavljanja najbolj osnovnih ivljenjskih potreb. Sasoma pa se je pojavila potreba, da program pridobi dodano vrednost v obliki dejavnosti, ki bodo zagotavljale bolj kakovostno preivete dneve. ''Nakljuje'' je naneslo, da smo bili ravno v tem asu povabljeni k sodelovanju na kvalifikacijsko nogometno tekmo za izbor ekipe, ki bo Slovenijo letos avgusta zastopala na svetovnem nogometnem prvenstvu marginalnih skupin v Parizu. PRESEGAJMO PREDSODKE 3
6. 6. Trije fantje vkljueni v program so se vabilu z veseljem odzvali in se tekme udeleili. Selektor je imel zelo strogo oko, a Gregorju se je uspelo prebiti v slovensko reprezentanco. Zanj je to nova, udovita, vasih tudi stresna izkunja, a hkrati tudi enkratna prilonost, ki se je dodobra zaveda tudi sam. Na raun njegove predanosti in dobrega sodelovanja z ekipo prejemamo za naega Gregorja veliko pohval. Bravo Gregor, drimo pesti in avgusta navijamo za slovensko ekipo! Tudi fantje, ki letos ne bodo leteli v Pariz niso ostali sklonjenih glav, ampak jih je izkunja kvalifikacijske tekme vzpodbudila, da so izrazili eljo po portni dejavnosti, ki bi potekala v okviru programa. Klemen je brez pomislekov sprejel, da se kot prostovoljec nekajkrat meseno sreuje s fanti in z njimi igra koarko. Poleg tega tudi letos ponovno soustvarjamo glasilo ''Moja zgodba'' za katerega upamo, da bo izlo konec leta. S fanti in dekleti, ki se v program vkljuujejo, se veliko pogovarjamo. Vekrat o teavah in nadlogah, ki pestijo njihov vsakdan, vedno pogosteje pa tudi o uspehih, ki so jih dosegli. Ti pogovori so tudi as in prilonost za izraanje njihovih potreb, elja in idej. Skupaj si iskreno elimo, da bi imeli v prihodnosti zagotovljen prostor v obliki dnevnega centra, kjer bi vsakdo imel monost, da izrazi lastno kreativnost, kjer bi lahko prirejali delavnice, izobraevanja, filmske maratone, kuhali, se le pogovorili, predvsem pa pokazali, da s skupnimi momi zmoremo veliko. 4 IVLJENJE ALI SVOBODA Ko eli umreti, ko spozna, da ni vredno iveti, ker ivljenje je le boleina, ki trga duo in lomi srce takrat spomni se, da obstaja nekdo, ki te zna razumeti. Ko eli umreti, ko ti samo ta beseda, ko si vse blije prepadu, takrat pomisli in se spomni, da te nekdo e vedno ljubi. eli umreti, ko si spoznal, da je ivljenje pot poraena s trni, ker le tako dosee cilje, ki si jih ustvari, ko eli umreti, ko se navelia ivljenja in spozna, da ni ve opaanja in reitve, kadar misli, da si sam, da ne aka te nihe, vedi da se moti!! Kadar alost te mori, solze pridejo ti v oi, kadar v temi vidi le svojo senco. Vedi s tabo so moje misli vedno in povsod. Sebastjan Pavli
7. 7. 5 PRIJATELJSTVO Ta pravi prijatelj bolji je kot brat, te ne izneveri, o ne more se bat. On ti bo ob strani ob vsaki prilonosti, pomagal ti bo ob vsaki napaki. Ko si ti alostna je on prav tako, ko veseli se, smej se v oko. e on se zato veseli, ker vse lepo naj bo, to ti on eli. Toda pravi prijatelj je on tudi tedaj, ko skozi hude trenutke in prekrke la bi ti sama. Tedaj si pa srena, ko sama bila bi naj, ker srea je nekdo, ne pa nekaj. Ksenija paremblek
8. 8. Mojca Mahni, zaposlena v Drutvu VEZI, je v mesecu novembru 2010 diplomirala na Fakulteti za socialno delo. V svojem diplomskem delu je raziskovala socialne stike v stanovanjskih skupinah Drutva VEZI. V nadaljevanju Vam predstavljamo metode dela z uporabnikom, ki se uporabljajo v stanovanjskih skupinah Drutva VEZI. METODE DELA Z UPORABNIKOM, KI SE UPORABLJAJO V STANOVANJSKIH SKUPINAH DRUTVA VEZI Kot pravi Flaker (2003) v socialnem delu pod pojmom metoda razumemo naine ravnanja in pristope, ki jih pri delu z ljudmi uporablja socialni delavec. Razline metode socialnega dela izhajajo iz razlinih teoretinih znanj, konkretnih spretnosti, metodologije dela in so hkrati utemeljene v vrednotah in naelih socialnega dela, konkretno pa so doloene s kontekstom in nalogo, ki jo opravlja socialni delavec. Socialni delavec, ki doloeno metodo izvaja, mora imeti za to potrebna znanja in spretnosti (2003). Teorije socialnega dela povedo, kako ravnati v praksi, se pravi, da je teorija pomeana s praktinim delom. Pomembno je izbrati pravo teorijo, ki bo skozi delo privedla do eljenega cilja. V skupnostnih oblikah, kot so stanovanjske skupine, dnevni centri, skupine za samopomo, informativne pisarne na podroju duevnega zdravja v skupnosti, lahko strokovne delavke in delavci uporabljajo poleg metod za delo z uporabniki in njihovimi svojci tudi metode za ugotavljanje kvalitete in uinkov opravljenega dela, prepreevanje izgorevanja na delovnem mestu in osebnostno rast, kot je supervizija, intervizija in druge. Skupnostno socialno delo se lahko dopolnjuje s pristopi s podroja pedagogike, psihologije, antropologije, sociologije, umetnosti, organizacije dela in drugimi. V tem delu naloge sem se osredotoila na metode socialnega dela, ki so kljunega pomena pri delu z uporabnikom, vendar se v praksi razlino izvajajo. Individualni nart Individualno nartovanje zajema delo s posameznikom. Skupaj z uporabnikom naredimo individualiziran nart samostojnega ivljenja, ki zajema socialni profil in korake v smeri uspene psihosocialne rehabilitacije, in sicer: nartovanje aktivnosti za zvianje ravni kvalitete njihovega ivljenja, vejo samostojnost, pozitvno samopodobo in vejo socialno vkljuenost. Delo temelji na konceptu perspektive moi v smeri notranje krepitve virov moi posameznika ter na aktivnemu sodelovanju uporabnika v delovnem procesu. kerjanc (2006) pravi, da je metoda zapisa individualnega narta primerna za oblikovanje socialno varstvenih storitev, ki jih uporabnik potrebuje pri uvajanju vejih ivljenjskih sprememb oziroma pri nartovanju kompleksnejih ivljenjskih situacij. S pomojo teh storitev posameznik ohrani vzvode vpliva ob ivljenjskih preobratih, prihodih in spremembah, ko se je treba naravnati na nove okoliine in dejstva ter peljati svoje ivljenje v eljeni smeri (2006: 59). Po preteku enega meseca bivanja v stanovanjski skupini, v katerem se uporabnik postopoma privadi na novo ivljenje v stanovajski skupini in spozna sostanovalce ter zaposlene, se uporabnika povabi k izdelavi idividualnega narta. 6 Mojca Mahni, dipl.soc.del RAZISKOVANJE SOCIALNIH STIKOV V STANOVANJSKIH SKUPINAH DRUTVA VEZI
9. 9. Pri izdelavi individualnega narta sledimo naelom, ki so jih zapisale avtorice (Zavirek in drugi 2002, kerjanc 2006). Pri izdelavi individualnega narta upotevamo uporabnikove elje, kar je tudi vodilo individualnega narta, napisan pa mora biti v jeziku, ki je uporabniku razumljiv (brez strokovnih izrazov). Uporabnik sam izbere prostor, kjer nastaja idividualni nart, obiajno je to prostor, kjer se uporabnik pouti varnega in sproenega. Bistvo individualnega nartovanja je premik moi v smislu prevzemanja vpliva nad svojim ivljenjem ter nad celotnim potekom nartovanja (Videmek 2004: 284). Skupinsko delo Skupinsko delo zajema ve aktivnosti, in sicer: svetovanje, uenje socialnih vein, delavnica vzpostavljanja in negovanja medosebnih odnosov, skupinski pogovori, kulinarine delavnice, raunalnike delavnice, skupinski sprehodi, organizacija in podpora pri sestavi jedilnika ter pri popisu in nakupovanju ivil, kreativno preivljanje prostega asa s prostovoljci (npr. kartanje, igranje aha, druabne igre), skupinsko delo s prostovoljci in uporabniki, podpora za sodelovanje v skupnostnih aktivnostih, portno rekreativne dejavnosti, delavnice v obliki pogovorov, dogovor o skrbi za urejenost prostorov. Metoda skupinskega dela zdruuje prednosti dela s posameznikom in skupnostnega pristopa. Socialno delo s skupino je metoda socialnega dela, pri kateri je pomo namenjena posameznikom v skupini. Socialni delavec sodeluje v skupinskih interakcijah, vendar ni redni lan skupine, temve njegova vloga izhaja iz poznavanja skupinske dinamike in potreb posameznih lanov po pomoi. Glede na cilje skupinsko delo loimo na tri razline modele: model socialnih ciljev, terapevtski model in model recipronih ciljev (Miloevi Arnold 2003: 106). Skupnostno socialno delo Kljub mnogim razlinim opredelitvam skupnostnega socialnega dela, so glavne znailnosti razvidne e iz Barclayevega poroila iz leta 1982. nidarec Demar (2002) povzema po Barclay-u (1982) opredelitev skupnostnega socialnega dela kot ... formalno socialno delo, ki v skupnosti odkriva probleme, njihove uinke na posameznika, skupino ali celotno skupnost. Pomaga tudi odkriti odgovornost in vire socialnih slub ter prostovoljnih organizacij, vkljuiti vire v reevanje problemov, poudarjati pomen podpore lokalne mree formalnih in neformalnih odnosov in si hkrati prizadeva odkriti mo skupnosti ter njene skupne interese (2002: 50). Skupnostno socialno delo omogoa uporabnikom monost in podporo za vkljuevanje v vse tiste aktivnosti, ki so del obiajnega ivljenja in se izvajajo v skupnosti. Te aktivnosti uporabnikom omogoajo viji nivo kvalitete ivljenja, socialne vkljuenosti in enakih monosti za ivljenje v skupnosti. To so: obiski koncertov, prireditev na prostem, portnih tekem (rokomet, balinanje), obinskih praznikov, delavnic na prostem, knjinic itd. Skratka gre za prepletanje vsebine uporabnikovih elja, vsebine programa in vsebine ire skupnosti. Skupnostno socialno delo je usmerjeno v irjenje socialne mree, da se uporabnik laje vkljui vanjo oz. postane del nje. Izredno pomembno pa je tudi irjenje socialne mree pomoi, za kar se je izkazalo, da so uinkoviti viri pomoi pri reevanju teav posameznikov, druin in skupin in tudi uspena preventiva, ki dobro varuje pred poslabanjem situacije in nastajanjem novih teav. Skupnostno socialno delo je metoda socialnega dela, pri kateri gre za pomo in sodelovanje socialnih delavcev, v procesih povezovanja in organiziranja ljudi v skupnosti, in zavestno, nartno, sistematino uporabo znanj, spretnosti in vrednot socialnega dela pri kolektivnih akcijah, ki so usmerjene v vejo kakovost ivljenja v skupnosti, reevanje socialnih problemov in razvijanje medosebnih odnosov. 7
10. 10. 8 S pomojo socialne akcije razvija nove in izboljuje obstojee mree pomoi, ter se s tem poveuje kvaliteta ivljenja v skupnosti. Gre za nain socialne intervencije v skupnosti, pri kateri gre za pomo in sodelovanje socialnih delavcev v procesih povezovanja in organiziranja ljudi v skupnosti. Pobude za uveljavljanje skupnostnega socialnega dela prihajajo iz stroke socialnega dela in drube, skozi spoznanje o pomenu krepitve partnerstva s civilno drubo (Rapoa Tajnek 2003: 3). Cilji skupnostnega socialnega dela so: izboljati kvaliteto ivljenja (ekonomski in socialni razvoj), izvajati politine in drubene akcije, uveljavljati socialno pravinost, integrirati oblike podpore in pomoi v skupnosti, krepiti mo in zagovornitvo uporabnikov (Rapoa Tajnek 2003: 2). Skupnostno socialno delo vkljuuje razlina podroja obravnave socialnih stisk in teav na podroju socialnega varstva, zdravstva, olstva, pravosodja, delovnega okolja. Vkljuuje delo s posameznikom in druino mikro nivo, povezovanje kot nain ivljenja v skupnosti, delo s skupino, razvijanje skupnosti mezo nivo ter institucije, drava socialno planiranje, socialna administracija in socialna akcija makro nivo (Rapoa Tajnek 2003:3). Proces skupnostnega socialnega dela vkljuuje ve faz, ki si sledijo od prvega stika z uporabnikim sistemom, preko dogovora o ciljih in nartovanju sprememb do izvedbe nartovanih aktivnosti in zakljune evalvacije oz. zakljuka dela. Rapoa Tajnek (2003) navaja faze skupnostnega socialnega dela, ki se v praksi prepletajo in so v tem primeru ponazorjene kot kroni proces: zaetna faza (prvi stik z ljudmi, odkrivanje potreb in problemov, pobude za spremembe, nosilci, pogajalski vstop v skupnost); faza dogovora o problemu, ciljih in strategijah (analiza problemske situacije in formuliranje problema, iskanje podpore pri uporabnikih in sodelavcih, zaetki razvijanja organizacije, ocena uresniljivosti predvidenih reitev (sredstva, kadri), dokonna odloitev o akciji (dogovor o ciljih, kriteriji za ugotavljanje uresnievanja ciljev, izbor strategij za dosego ciljev); izdelava izvedbenega narta (nartovanje nalog za dosego ciljev, kriteriji za merjenje oz. evalvacijo ciljev; nartovanje pridobivanja sredstev; razvijanje organizacije; nadaljevanje aktivnosti za informiranje in pridobivanje podpore med uporabniki); izvedba (uresnievanje posameznih nalog, pridobivanje in usposabljanje sodelavcev, odpravljanje ovir, zastojev in konfliktov; uporaba taktik preprievanja in pogajanja, ravnanje z zavezniki, tekmeci in nasprotniki; komuniciranje in osveanje; sprotna evalvacija doseenega, dopolnjevanje in prilagajanje narta novim okoliinam); zakljuek dela in konna evalvacija (pospravljanje, proslavljanje dosekov, ocena dosekov rezultatov in metod dela, ocena participacije udeleencev v skupini, pogled naprej, nadaljevanje akcije, slovo od udeleencev, urejanje in objava dokumentacije o akciji) (2003: 8 - 9). Flaker (2003) meni, da so v skupnostnem delu glede na metode dela in vrste akcij najpogosteje: lokalne skupnostne akcije, ugotavljanje potreb v lokalni skupnosti, lokalna preventiva, ulino delo, terensko delo, interesne skupine, skupine za samopomo, tabori, skupnostne prireditve, vkljuevanje v skupnostne organizacije (portne, kulturne, taborniki, izobraevalne, delovne akcije) (2003: 86 - 87).
11. 11. nidarec Demar (2004) je povzela razumevanje skupnostnega socialnega dela po Lanevi (1999), da je usmerjeno v povezovanje ljudi, idej in sredstev v delujoo mreo, ki posamezniku oziroma skupini pomeni enega od virov socialne opore. Ta mrea pa omogoa izraanje razlinih potreb in interesov v skupnosti ter skupno delo pri zadovoljevanju le-teh. Skupnost nujno ne pomeni, da imajo vsi lani enake interese, saj gre za razlinost potreb in interesov, za vedno spreminjajoo se mreo ljudi, ki se pogajajo o skupnih pomenih v doloenem asu in prostoru (2004: 32). Ross (po Rapoa Tajnek 2001; v nidarec Demar 2002) strnjeno navaja temeljne razloge in predpostavke za pomen obstoja skupnostnega socialnega dela za lane skupnosti: skupnost lahko razvija in poveuje sposobnosti za reevanje lastnih problemov; ljudje si elijo sprememb in jih lahko sprejemajo v svojem ivljenjskem okolju; ljudje sodelujejo pri ustvarjanju, uvajanju in nadzorovanju vseh pomembnih sprememb v skupnosti; spremembe, ki jih je predlagala in izvedla skupnost sama, imajo za ljudi veliko veji pomen in so bolj trajne od sprememb, ki jih v skupnost uvajajo zunanji akterji; s pomojo celovitega pristopa lahko v skupnosti reujemo probleme, ki jih s fragmentiranim pristopom ni mogoe obvladati; za demokratino reevanje skupnih problemov je potrebno sodelovanje v skupnih akcijah: ljudje morajo imeti prilonost, da se teh spretnosti uijo; podobno kot posamezniki tudi skupnosti vekrat rabijo pomo pri odkrivanju in reevanju lastnih potreb in problemov. Prav zgoraj navedeni razlogi in predpostavke nam podajo povezavo s socialnim kapitalom. Eden od pomembnih razlogov za razvoj socialnega kapitala je zaupanje. Socialni kapital je veji tam, kjer ljudje zaupajo drug drugemu in kjer se to zaupanje izraa z medsebojnim sprejemanjem obveznosti. Na podlagi zaupanja se tudi v skupnosti razvijajo temeljni obutki varnosti in pripadnosti, ki pripomorejo k veji integraciji posameznika v skupnost. Skupnostno socialno delo lahko torej razumemo kot metodo povezovanja in organiziranja ljudi za razvijanje skupnosti, za ugotavljanje in reevanje socialnih problemov ter razvijanje in ohranjanje medsebojnih odnosov v skupnosti. Pri tem ima pomembno vlogo neformalna mrea, ki lahko bistveno zmanja potrebe po institucionalni obravnavi. Pomembna je tudi zato, da krepi sposobnosti ljudi za aktivno reevanje lastnih problemov. Socialni kapital temelji na nesebini pomoi med ljudmi, kar pomeni, da ustvarja takno ozraje, ki omogoa laje spopadanje s socialnimi problemi. Posledino lahko lani skupnosti dobijo aktivno vlogo pri reevanju problemov v skupnosti. Tako se vzpostavi mrea pomoi, ki je namenjena vsem v skupnosti in ki hkrati poveuje kakovost bivanja lanov. LITERATURA: Flaker, V. (2003), Oris metod socialnega dela: Uvod v katalog centrov za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. kerjanc, J. (2006), Individualno nartovanje z udejanjanjem ciljev: Pomen uporabnikega vpliva pri zagotavljanju socialno varstvene storitve. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraevanje. Zavirek, D., Zorn, J., Videmek, P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu- Opolnomoenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno ivljenje. Ljubljana: tudentska zaloba. Videmek, P. (2004), Individualni nart kot metoda dela. Socialno delo, 43, 5-6; 283-285. Miloevi Arnold, V. (2003), Socialno delo s starejimi ljudmi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. nidarec Demar, S. (2002), Skupnostna usmeritev v socialnem delu (Analiza skupnostnih projektov in skupnostne skrbi na celjskem obmoju). Magistrska naloga. FDV. nidarec Demar, S., (2004), Uvod v razumevanje skupnostnega socialnega dela. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Rapoa-Tajnek, P.(2003), Opredelitev skupnostnega socialnega dela, tudijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. ainovi Vogrini, G. (2006), Socialno delo z druino. Ljubljana: FSD. Drago, S., Leskoek, V., Petrovi Erlah, P., kerjanc, J., Urh, ., nidarec Demar, S. (2005), Krepitev moi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Katalog socialnega dela. Drago, S., Leskoek, V. (2003), Drubena neenakost in socialni kapital. Ljubljana: Mirovni intitut, Intitut za sodobne drubene in politine tudije. 9
12. 12. JJJJJJJJJJJJJ 10 Slovenska beseda! e danes spominjam se matere moje, ko pesmi mi pela je za lahko no, e danes se spomnim, ko vsako me jutro, je stisnila k sebi, poljub dala vro. e predno sklenila je roke zgarane in zadnji poboala s toplo dlanjo, mi rekla je, lepa je naa beseda, ve hi moja, lahko si ponosna na njo. Slovenska beseda je lepa kot biser, ne najde je lepe na svetu od nje, za njo rtvovana so mnoga ivljenja, za njo marsikdo dal je svoje srce. Terezija Loreni Po svoji poti grem Po svoji poti grem in noem, da gre za menoj, dovolj mi je bilo prevar, ko bila sem e s teboj. Ganile tvoje solze me ne bodo nikdar ve in ne premamil me poljub gore. Ti dobro ve, kako neskonno sem te rada imela, ti dobro ve, da zate bi po trnju v ogenj la. Obljubam praznim sem nasedla in verjela ti vse, ti z drugo si odel, izdal me. Po svoji poti grem, kam, sama ne vem, le dale stran od tod, od svojih zmot. Vem, da nekje ivi zame fant, ki bom lahko ob njem pozabila te. Terezija Loreni
13. 13. 11 Metulji. Ta mala, pisana, nena, ranljiva bitja. Pisana in na tisoe vrst jih je. Letajo okrog nas, iejo svoj prostor, a mnogi med ljudmi jih niti ne opazijo. e ve, e jih v letu in iskanju svojega prostora zmotijo, jih ljudje odenejo z zamahom roke. Zamah roke in egoizem loveka ta nena, ranljiva bitja lahko tudi unii. Zakaj!? Ali ne bi bilo bolje, laje, bolj loveko, e bi tem malim ranljivim bitjem, ki so tukaj okrog nas, podali mehko dlan, naj se odpoijejo na njej? Naj bi ob nai mehki dlani zautili toploto, varnost, pripadnost,...ne! Veina ljudi pa nima asa za opazovanje plesa metuljevih letanj. Ni asa za postanek in razmislek o ivljenju teh nenih in ranljivih bitij. Morda se bo kdo od bralcev vpraal, emu tako dolg ali morda patetien uvod o metuljih. V nadaljevanju bi to svoje razmiljanje skuala tudi obrazloiti, a naj tee beseda, naj teejo moja ustva po vrstnem redu: Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI torje sem okvirno poznala e vrsto let. Zares sem ga spoznala pred tremi leti. Spoznala sem njegove uporabnike, strokovne in laine delavke, njihovo dejavnost, prizadevnost, predvsem pa odnos do uporabnikov. Zakaj prav pred tremi leti? Nekega dne v avgustu pred tremi leti me je po telefonu poklicala strokovna delavka Centra za socialno delo v Seani. Z veliko mero obzira mi je rekla: Veliko gorja ste e nosila, ali boste lahko tudi tega? Va neak je kolapsiral, bil je v zelo slabem stanju, nudena mu je bila zdravstvena pomo iz ZD Seana in nato so ga z reilcem prepeljali v Bolninico Izola. Sporoila in besede, ki jih nikoli ne bom pozabila. ok, ki ga teko opiem! ok mine, realnost me dvigne, mo se povrne. V Bolninici Izola mi povedo, da so neaka prepeljali v Bolninico Idrija, ker njegovo stanje ni primerno za njihovo ustanovo. V Bolninici Idrija se je neak zdravil tiri mesece in pol. Pred leti sem si obljubila: NI VE DRUTEV, NI VE SKUPIN ZA POMO IN SAMOPOMO. Noem ve, dosti mi je! A sem spregledala besede modrih ljudi iz daljne preteklosti: NIKOLI NE RECI NIKOLI. ZAREENEGA KRUHA SE NAJVE POJE. In ravno to me je doletelo: ponovno sem za neakove potrebe hodila na skupine in poiskala za sebe in njega ustrezna drutva, da bi neak laje in bolje napredoval in da bi laje in bolje strukturiral dan in prosti as. Sama sem se ob tem utila bolj mirna, sigurna ter s tem laje opravljala svoje dnevne obveznosti. V iskanju najbolj primernega sem prila pred vrata Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI torje. Navadna vhodna vrata. Navadna vrata, a okraena z metulji, sonki,... Zidovi okrog vrat ravno tako. Pred vrati na okenskih policah cvetje v loncih. Prijeten prvi vtis, ko ie zatoie v boleini in stiski. Tinca Vidovi, teta uporabnika DC torje TORSKI METULJI
14. 14. V stisnjenih prostorih Drutva VEZI pa paleta ivih barv v razlinih izdelkih, slikah, celo zavesah. Barve in interier, ki izraa energijo. Ponovno prvi obutek, da BO TO TO!! Uporabniki nekoliko zmedeni zaradi neznanega obiska, vstajajo od mize, bojazljivo podajajo roke. Tople, hladne, tresoe roke, kakor da prosijo za prijateljski stisk. Ta moment sem jih globoko v srcu poimenovala TORSKI METULJI. (Upam, da sedaj, ko sem to priznala in napisala, tega poimenovanja, uporabniki Drutva VEZI ne bodo zamerili.) Okrog uporabnikov se sukajo ivahne, zgovorne mlade enske. Ob predstavitvi spoznam strokovno vodjo programa in laine delavke, ki e na videz izarevajo ivljenjsko energijo. Vodja programa Drutva VEZI mi v pisarni (ki je al kot katla vigalic) predstavi program drutva. Prioriteta je na skrbi za osebne teave v duevnem zdravju, ker pri iri populaciji v okolju al vladajo razlina mnenja. In kaj pravzaprav je duevna bolezen? V tem asu, ko sem za neaka iskala najbolj ustrezne reitve, sem se od iroke palete strokovnjakov na tem podroju nauila naslednje.. nekateri strokovnjaki trdijo, da duevna bolezen v spoznavno-teoretinem smislu ni bolezen, temve dispozicija. Da gre za specifino duevno neodpornost, ker v danem ivljenjskem toku neugodni psihosocialni dejavniki na loveka razlino vplivajo (Lamovec, Flaker, Miku Kos). Po mnenju istih strokovnjakov na alost oseba, ki je enkrat oznaena za duevnega bolnika, to ostane za vedno, pa etudi je ob zdravljenju dosegel ivljenjsko ravnoteje in premagal krize svoje duevnosti. To pa stori okolje!? al nekateri ne doivijo teh ivljenjskih sprememb na bolje, temve jih izguba sposobnosti in ivljenjskih vein pahne v kontinuirano delovno neuspenost, neprilagodljivost, vedenjske motnje, izgubo volje in energije, kar jih pripelje do socialne neuinkovitosti in neuspenosti. Zato obstaja DRUTVO VEZI, ki svojim uporabnikom nudi celo vrsto psihosocialnih animacij: druenje, razumevanje drug drugega, pomo drug drugemu, opravljanje vsakodnevnih domaih opravil (pospravljanje, kuhanje, pomivanje, streba-nain), korienje barv v izraanju globokih notranjih ustev (risanje, izdelava okraskov in nakita..) spoznavanje kulture (obiski razstav ali razstavljanje lastnih izdelkov), bralne ure, pokazati se pred obinstvom (kratki skei), razne portne dejavnosti, dolgi sprehodi po naravi in opazovanje ivljenja v naravi, celo zimovanje in letovanje skupine v naravi pod vodstvom strokovnih mentorjev. Lahko bi natevala e pa e, vendar emu, e tega ne doivi!? In vse to, pa e veliko ve, predvsem ni problem v asu, ko uporabniki potrebujejo intimen pogovor z zaposlenimi v drutvu. Ravno to je zelo pomembno za te ljudi: VZETI SI AS ZA POGOVOR, PRISLUHNITI JIM, RAZUMETI JIH, DRUITI SE! Drutvo VEZI ima precej razvejano mreo dnevnih centrov, a niso ostali le na tem. Veliki vloek strokovnih delavcev v sodelovanju s Centrom za socialno delo Seana in ostalimi centri, Obino Seano ter ostalimi obinami je vsekakor tudi pri organizaciji stanovanjskih skupin. Vsekakor bi bilo vso to organizacijo teko speljati brez podpore drugih obin v regiji, kakor tudi Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve RS ter mnogih drugih dravnih institucij, ki so spoznale, da v naem bivalnem okolju, poleg TORSKIH METULJEV ivijo in letajo okrog nas po celi dravi tudi drugi METULJI. 12
15. 15. 11 13 Za hip se bom vrnila k zaposlenim v Drutvu VEZI torje. Zaposlene v Drutvu VEZI torje delajo z uporabniki, kakor jim narekuje Statut drutva in Socialni kodeks. Vendar ob strokovnem delu ne pozabijo na subtilni del, ki je za uporabnike bistvenega znaaja: topla roka, topel nasmeh, topla beseda, tudi graja, e je to potrebno, vendar z dolgo in jasno obrazloitvijo. Drutvo VEZI ima svoj delovni urnik, seveda ga ima, vendar se delavkam v Drutvu VEZI torje delovni dan ne kona, ko zaklenejo vrata drutva. Njihovi telefoni brnijo tudi dolgo v veer, brnijo, ker je nekdo od uporabnikov osamljen, alosten, prestraen, v stiski.., ali pa nekdo od uporabnikov eli le zaeleti lahko no. e veliko bi rada napisala o Drutvu VEZI torje, o uporabnikih in o prizadevnih zaposlenih, a se bojim, da je lanek e sedaj predolg. Ob tej prilonosti bi rada izrazila svojo veliko hvalenost pri reevanju situacije mojega neaka: Centru za socialno delo Seana, vsem strokovnim delavcem, ki so se zavzeli za reevanje neakovega kriznega stanja in maksimalno pomagali, vsaj delno vrniti se mu v realno ivljenje. Ravno tako bi iz grenke izkunje povedala, da strokovni delavci iz CSD Seana niso tega poeli zaradi ne vem esa, temve zaradi (po mojem mnenju) dejstva: e strokovni slubi predstavi problem, vzpostavi korekten in konkreten dialog, e kontinuirano obvea stroko o dejanskem stanju, brez pometanja pod preprogo zaradi obutka sramu, vzvienostiSTROKOVNE SLUBE POIEJO IN NAJDEJO REITEV! Zato CSD Seana za vsa prizadevanja v reevanju problema, le veliko HVALA! Komunalno stanovanjskemu podjetju Seana, zlasti gospodu Strnad Joetu in gospe Vanji Godina, ki sta v dani situaciji mojega neaka bolj po loveki, kakor poslovni plati v celoti razumela in neaku in s tem tudi meni bila ob strani. Hvala vama! Obini Seana, gospodu upanu in merodajnim strokovnim slubam, ki so neaku omogoili delnega samostojnega ivljenja v bivalni enoti na Ulici Ivana Turia 12, Seana. Nikakor pa ne morem pozabiti misliti na hitro, prizadevno in strokovno delovanje dr. Jurania in sestre Mete iz Zdravstvenega doma Seana. Neaku sta reila ivljenje. Hvala vama za to ivljenje! Zdravstveni dom dr. Sedmakova s svojimi sestrami, pred neakom in menoj nimajo nikoli zaprtih vrat. Strokovno delo dr. Sedmakove reuje stanja kakor pravi Ivan Cankar v Desetnici: Ko se oglasi vest, udari na srce kot kladivo in vsi grehi do najmanjega, e pozabljeni, planejo rni pred oi. HVALA VAM!
16. 16. Torakalni kirurgiji KC Ljubljana, doktorjem specialistom in spremljajoim zdr. delavcem, ki so neaka budili od mrtvih in mu podarili novo ivljenje, je premalo rei hvala. Kolikor se Slovenci znamo pritoevati nad zdr. ustanovami v nai deelici, smo resnino nepravini. Pojdite Slovenci na Oddelek za torakalno kirurgijo KC Ljubljana, da doivite ude! Hvala vam vsem skupaj in vsakemu posebej na Odd. za torakalno kirurg. KC Ljubljana! Bolninici Seana, ga. mag. Silvani onc se zahvaljujeva, da je urgentno, po operaciji na Torakalni kirurgiji KC Ljubljana, neaka sprejela na dodatno okrevanje, katerega na domu ne bi bilo mono izvajati. Zahvala gre tudi strokovnemu timu Bolninice Seana, kjer je postoperativno neak okreval. Psihiatrini bolninici Idrija, dr. Lazarjevi, terapevtkama ge. Mesec in ge. uk se z neakom zahvaljujeva, da so ga vrnili v ivljenje iz grozljivega delirija in, da so z veliko mero potrpljenja in strokovne obravnave obudili vsaj delno neakov odnos do ivljenja, da so podaljevali hospitalizacijo do trenutka, ko je neakov stanovanjski problem bil razreen. Gostilni muc, njeni lastnici Maji onc, ki dnevno poskrbi za neakova okusna kosila ter za prijazno postrebo in gostoljubje. Hvala ti. isto na koncu pa bom ponovno odla do prostorov Drutva VEZI torje, da se iskreno zahvalim predsednici ge. Vidi Mesar, da je ustvarila tako dobro organizirano, ter kvalitetno nevladno organizacijo. Le tako naprej TORSKI METULJI! In na koncu velika zahvala vsem DEKLETOM (na koncu si dovolim ta nekonvencionalen naziv zaposlenim v Drutvu VEZI torje). Ostanite to, kar ste! Bodite strokovne, a ne pozabite na loveka! lovek potrebuje le toplo roko, topel pogled in topel nasmeh! Uporabnikom pa elim, da se okrepijo ter, da se ne bojijo iveti in da pogumno izrazijo svoja ustva in svoje misli! Za neaka in sebe pa bi ponovila, staro reklo je, da v nesrei spozna iskrene prijatelje!! 14
17. 17. Socialna zbornica Slovenije je v mesecu aprilu organizirala seminar s podroja samomorilnosti in samomorilnega procesa in sicer v okviru programa usposabljanja na podroju socialnega varstva, katerega sva se udeleili strokovni delavki Drutva VEZI Katja Mrzli in Valentina okelj. Predaval nam je dr. Robert Oravecz, dr. psiholokih znanosti in dr. med., specialist psihiater, ki je zaposlen v Psihiatrini bolnici Ormo. Doktoriral je na temo poslovilnih pisem samomorilcev in e vrsto let raziskuje fenomenoloke vidike samomorilnosti. Je tudi avtor ve odmevnih suicidolokih lankov. Na posameznih primerih nam je predstavil elemente samomorilnega procesa, ob tem pa ponudil razumevanje samomorilnosti na nain, da bi laje prepoznali ta pojav in ustrezno intervenirali v smislu prepreevanja samomora. SAMOMOR je tragino loveko dejanje, motivirano s hudo, neznosno duevno boleino in se odvija na dokaj skrivnosten nain. eprav se zdi, da je samomor impulzivno dejanje, ki se zgodi v trenutku, temu veinoma ni tako. Od zaetnih misli na samomor do dokonanega samomora pelje pot, ki je zaznamovana z dokaj znailnimi elementi. Znanstvena dognanja na podroju suicidologije, diskurzivnih znanosti in nevrobiologije ponujajo veliko informacij o tem, kako se ta proces odvija in kateri so kljuni elementi, ki pospeijo ali upoasnijo pot, ki pripelje do samomora. Pri tem je e posebej pomembno prepoznavanje tistih dognanj, ki temeljijo na medosebni komunikaciji posameznika in socio- kulturnega okolja. 15 Valentina okelj, univ.dipl.soc.del. RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA PROCESA IN PREPOZNAVANJE POTENCIALNO SAMOMORILNIH OSEB DEFINICIJE SAMOMORA SUICIDE lat., ubiti Proces, po katerem nekdo namenoma kona svoje ivljenje. Dejanje, po katerem si posameznik prostovoljno ali namenoma vzame svoje ivljenje. Samomorilno vedenje je vsako namerno dejanje, ki ima potencialno posledice, ki ogroajo ivljenje, kot je ezmerni odmerek drog, namerno povzroena nesrea,
18. 18. Zakaj lovek stori samomor? To vpraanje se najpogosteje pojavi, ko oseba stori samomor. e je samomor bio-psiho- socio-kulturni pojav, ki se je ohranil tekom loveke evolucije, potem mora obstajati nekaken smisel ali razlog, ki opraviuje in ohranja takna dejanja. Samomorilno vedenje je posledica hkratnega delovanja genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Enotne teorije samomorilnega vedenja ni, saj se med seboj razlikujejo glede na to, kateri dejavnik postavljajo v ospredje. Eden izmed vidikov samomora, ki je v zadnjem asu deleen precejnje pozornosti, je nevropsiholoko in kognitivno delovanje samomorilno ogroenih oseb. Teorija, ki se v literaturi najve omenja v povezavi s psiholokimi dejavniki tveganja za samomor, je teorija krika boleine, ki samomor pojmuje kot odgovor na situacijo, v kateri so istoasno prisotni obutki poraza, ujetosti in nereljivosti. Prisotnost vseh treh dejavnikov naj bi sproila obutke brezupa. Noveje teorije samomorilno vedenje razlagajo kot dlje asa trajajo proces, podoben bolezni, in ne kot trenutni dogodek. Samomor je namre le ena izmed stopenj na dimenziji samomorilnega procesa. Napredovanje posameznika od blajih do resnejih oblik samomorilnega vedenja imenujemo samomorilni proces. Kot najblajo obliko se navaja splone negativne misli, ki se lahko stopnjujejo v samomorilne misli, samomorilni nart in namen. Najvijo stopnjo v razvoju samomorilnega vedenja predstavlja samomorilni poskus, ki se lahko kona s smrtjo ali ne. Tako kot za druge oblike lovekovega vedenja je tudi za razvoj samomorilnega vedenja in procesa znailno, da ga ni mogoe povezati le z enim vzronim dejavnikom, saj je posledica zapletenega prepletanja tevilnih dejavnikov tveganja, ki se izrazijo pod doloenimi vplivi. Razlogov za samomor je lahko ve: samomor kot nain razreevanja druinskih situacij, neusliana ali nesrena ljubezen, propadli milijonarji, zadolitev, obutek osamljenosti, nepripadnosti, apatija, melanholija, depresija (egoistini samomor), pretirano pod vplivom skupine, njenih verovanj in ciljev (altruistini samomor), pomanjkanje drubene usmeritve v asu drubenih sprememb (anomini samomor), v situaciji ekscesivne drubene regulacije, kjer je prihodnost posameznika blokirana (fatalistini samomor). Ljudje se med seboj razlikujemo glede na koliino draljajev, stresorjev in dogodkov, ki jih potrebujemo za spremembo razpoloenja. Nekateri ljudje e ob manjih stresih zelo zanihajo v razpoloenju, drugi ohranijo relativno stabilno razpoloenje tudi takrat, kadar so izpostavljeni velikemu stresu. Povezave med dogodki in naim razpoloenjem pa niso vedno neposredne. To pomeni, da za nae razpoloenje ni vedno odgovoren dogodek, ki se je zgodil pred kratkim. Razpoloenje in misli, povezane s pomembnim dogodkom, imajo vasih doloeno inkubacijsko dobo. Povedano drugae, je za nae trenutno razpoloenje lahko odgovoren dogodek izpred nekaj mesecev, let. Sedaj, med nekim podobnim dogodkom in naim razpoloenjem, je nastala asociacija, ki je ponovno aktivirala obutke in razpoloenje, podobno tistemu izpred nekaj mesecev. Tu pa se kaeta dve bistveni lastnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj. Prva se nanaa na stopnjo spremembe v razpoloenju, ki je potrebna, da se ponovno aktivirajo doloene misli (v primeru samomorilnega vedenja negativne misli), ter druga, ki se osredotoa na vsebino teh misli (npr. pri samomorilnemu vedenju impulz, elja po pobegu, obutek ujetosti, brezizhodnost). 16
19. 19. DEEVEN DAN Deeven dan prihaja. Znotraj smo v toplem. Denike potrebujemo, za iti ven v deeven dan. Turobno vreme danes je. Sonca ni, zunaj deuje. e smo zunaj brez denika, mokri prisopihamo. Deeven dan je. Zunaj mrzlo je. e zunaj smo, mokri smo. Valerijo Jurca 17
20. 20. KRIZA PRI PETINDVAJSETIH ivljenje ni e nikoli nudilo taknih monosti kot zdaj, te mnogim pomenijo past iz katere ne vidijo izhoda. Emancipacija, obilje in svoboda odloanja imajo visoko ceno. V dananjem asu neomejenih monosti se vse ve ensk e pri petindvajsetem letu starosti znajde v ustveni krizi, iz katere ne vidi izhoda. Neopazno kot virus gripe se prikrade v veselo in na prvi pogled dobro organizirano ivljenje. eprav se ponavadi prvih znakov slabe volje kmalu otresemo, opazimo slabost ele takrat ko nas kriza srednjih let e povsem objame. Depresije se naenkrat ne moremo otresti. Samozaupanja, ki smo ga imeli iz otrokih sanj, nam ne pomagajo vrniti niti nova oblaila, niti zabave. Sedaj se je pojavilo. Prej tako uravnoteena dua se zane majati, ivljenje se nam zdi pusto in prazno. eprav monosti niso bile takne kot so danes. Sanje, ki smo jih imeli postanejo romantina preteklost, vsakdanjik, naj gre za poklic, partnerja ali druino. Ali je kriv nain ivljenja? Med 25 in 30 letom ivljenja vsakdo eli spremeniti nain ivljenja. V tem obdobju namre prihaja do pomembnih odloitev. Stare zveze pa se celo poglabljajo. Ta naloga zahteva veliko moi in volje zaradi pomembnosti odloitev velikokrat pelje v krizo. Vasih je potekalo rutinsko vse, ker druge izbire ni bilo. Danes lahko izbiramo med tudijem, prakso, bivanjem v tujini, kariero ali zdravim ivljenjem na deeli, zakonom ali zvezo za konec tedna. Vendar imajo veja emancipacija, obilje monosti in svoboda odloanja visoko ceno. ivljenje je podobno pisani trgovini ponudbe. Vsega ne moremo uporabiti. IZBRATI MORAMO PRAVO POT. NA USTVENI DUH PA NAS JE VZGOJIL TAKO, DA ELIMO IMETI VSE IN VEDNO VE. Za prvi korak iz krize je torej potrebno poskusiti na novo. Vrednotiti trenutno ivljenje. Nobena generacija ni bila tako varovana in hkrati razvajena, svoje so naredili tudi popolni mediji. Vse to vodi v razoaranje, kajti stvarnost je drugana. Za prvi korak iz krize je zato potrebno poskusiti na novo. Vrednotiti trenutno ivljenje. Vseeno je kakna je naa bilanca, za razvoj osebnosti je pomembna. Da ne zavremo dosedanjega ivljenja, vendar, da spremenimo na videz slabe strani in misli. Kdor se naui stvari videti takne kot so in ne takne kot bi morale biti, ivi veliko laje. Zorka Pavli, DC torje 18
21. 21. 19 VAMA MATI IN OE Pojem pesem si veselo, da me bo v srcu grelo. Pojem si zato, da mi lepe bo, ko nate mati, oe mislim, pesmi po tiho pojem si. Rad pojem pesmi si vesele in hkrati solze na oi so mi privrele. Veselje, radost vajino mati, oe, pogream jo. Toplina, ki je vajina bila, vedno me je in me ogrevala bo! Bolezen name spravila se, vem, da pred njo varujeta me. Draga oe, mati, ko ne morem spati, na vaju mislim in lepo zaspim. Zjutraj s sanjami se zbudim. Emil Kovai
22. 22. POLETJE Poletje toplo prihaja na plan. Sonce toplo nas greje. Modro morje se z valovi igra. Jadrnice po morju plove, mi pa na plai poleavamo in sonnim arkom se nastavljamo. Ob sonnem zahodu pa sonce opazujemo, kako se poslavlja v krlatnih barvah neba. V toplih noeh pa teko zasanjamo v no. Tamara Gerelj 20
23. 23. 21 V drutvu VEZI ez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse nae uporabnike, njihove svojce, lane in lanice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki druijo med seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji lani lokalne skupnosti pa spoznavajo nae delo in poslanstvo. UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI
24. 24. PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na najvejem turistinem sejmu v Sloveniji Alpe Adria: Turizem in prosti as v Ljubljani Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI v okviru programa Mrea dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki so tako kreativne, prostoasne, kakor tudi poune. Vsebine se nartujejo v sodelovanju med strokovno slubo in uporabniki, lainimi delavci in prostovoljci, saj je ravno tovrstno sodelovanje pogoj za zadovoljitev potreb in priakovanj uporabnikov programa. Poleg kreativnih, kulinarinih, literarnih ter portnih aktivnosti, ki so v dnevnih centrih e stalnica, se Drutvo predstavlja tudi iri skupnosti s promocijo izdelkov, ki nastajajo v programu SONNI TOBOGAN - MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Prav sodelovanje s skupnostjo omogoa uporabnikom s slabe razvito socialno mreo pogoje za veje socialno vkljuevanje in viji nivo kvalitete njihovega ivljenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duevnega zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire javnosti, kar je del socialne preventive. Tudi v letonjem letu smo se v mesecu Januarju z velikim veseljem odzvali povabilu Turistino informacijskega centra Seana in se predstavili na sejmu Turizem in prosti as, ki je potekal na Gospodarskem razstaviu v Ljubljani. Na sejmu kjer so se predstavlile svetovne turistine destinacije, razline slovenske organizacije, zavodi in drutva. Sejem je ponujal veliko zanimivosti in idej za izlete v lepa mesta Slovenije, na podeelje, na morje ali v gore. V delu kjer se je predstavila Slovenija, so bili na pokuino tudi kulinarini izdelki doloenega kraja, razline potice, pikoti, kruh, siri in mesnine. Od tujih drav so se predstavile: Srbija, Hrvaka, rna Gora, panija, Turija in e nekatere. Glede na to, da se je blial pustni as, so sejem letos obiskali koromati iz Podgrada, ki so s svojo pisano opravo, prav tako kot kurenti na Ptuju, odganjali zimo in oznanjali pomlad. Letonja predstavitev Krasa in Brkinov je potekala v medsebojnem sodelovanju med Obino Seana, Obino Divaa, Obino Hrpelje-Kozina, Obino Komen ter Obmono obrtno podjetniko zbornico Seana. Predstavitev je potekala v obliki Krake hie s poudarkom na predstavitvi Krasa in Brkinov kot celote s predstavitvijo izdelkov domae in umetnostne obrti ter drugih tipinih izdelkov, turizma, pridelkov, kulinarike, kulture in obiajev. V sodelovanju z obinami in zbornico pa so v petek pripravili tudi promocijsko animacijski Dan Krasa in Brkinov. Z razlinimi domaimi izdelki in pridelki so tako zaustavili marsikaterega obiskovalca ter v njem vzpodbudili eljo za ponovno sreanje. Drutvo VEZI se je predstavilo z razstavo rono izdelanih izdelkov, ki nastajajo v programu SONNI TOBOGAN - MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Obiskovalci pa so si z velikim veseljem ogledali tudi rono poslikane krake kamne in novo zimsko linijo nakita. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit 22
25. 25. 23 Servietna tehnika na steklu Promocijska stojnica Drutva VEZI Nataa, David, Rasim in Alma v drubi ebelarja Mirka Furlana Razlini izdelki iz keramike
26. 26. 24 Kraka hia Leon Mahni s.p., Kamnoseki izdelki iz Vogelj Najbolj prepoznaven izdelek iz lecta je srce Povezani v Srce Slovenije
27. 27. 25 Moji vtisi iz sejma v Ljubljani V etrtek, 27.01.2011 zjutraj je mene in Rasima prila iskat Sabina in nas peljala v dnevni center torje. Po prvi jutranji kavi nas je pot vodila po avtocesti v Ljubljano na Gospodarsko razstavie. Tam je bilo zbranih e veliko razstavljalcev in med njimi smo se s svojo promocijsko stojnico predstavili tudi mi iz Drutva VEZI. Razstavljali smo izdelke, ki nastajajo v naih kreativnih delavnicah v vseh treh dnevnih centrih: torje, tanjel in Ilirska Bistrica. Med ljudmi je bilo opaziti veliko zanimanja za nae izdelke in programe v katere se lani drutva vkljuujemo. Sam obiskujem dnevni center torje v katerega zelo rad zahajam. Na sejmu sem si tudi ogledal kaj razstavljajo ostali in videl sem veliko zanimivih stvari. Pritegnil me je velik masani stol in seveda sem si ta dan privoil tudi masao, ki je bila zelo prijetna. Ogledal sem si tudi zanimivo tehniko slikanja, ki jo je s posebnimi barvami izvajala gospa iz Turije. Ko smo se pozno zveer vraali proti domu sem bil zelo zadovoljen in vesel. Imel sem se zelo lepo. David Ukmar, DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit Davidov nasmeh na obrazu pove vse,... David in ostali lani Drutva VEZI Zanimiva tehnika slikanja
28. 28. Trenutkov, ko lahko nekomu pokaemo svojo naklonjenost, ni nikoli preve. V hitrem tempu vsakdanjega ivljenja dostikrat pozabljamo na majhne pozornosti, ki nam polepajo dan, in ob katerih za trenutek pozabimo na skrbi in teave, ki nas morda pestijo. In prav Valentinovo je ena od mnogih prilonosti za tako dejanje. Na ta dan obiajno izkaemo svojo naklonjenost do ljudi, ki jih imamo radi s cvetjem, voilnico ali kaknim drugim drobnim darilom. V Dnevnem centru torje v okviru kreativnih delavnic izvajamo tudi delavnico gline, kjer skuamo im bolj slediti aktualnim dogodkom in s tem oblikovanje izdelkov prilagajati doloenim tematikam. Mo gline vidimo v pristnem stiku s toplino, zemljo in naravo, ki ga glina zajema. Ljudje s teavami v duevnem zdravju potrebujejo aktivnosti, ki jim omogoajo sproujoe gibe in lahkotnost ustvarjanja in gnetenja. Tako smo se tudi letos ob prazniku Valentinovega prepustili ustvarjanju in v ta namen oblikovali glinene srke. eprav mnogi menijo, da je ta praznik mnogo preve skomercializiran, se mi pri ustvarjanju nismo pustili motiti in tako so v delavnicah nastali tevilni srasti izdelki, vse od skledic, obeskov in manjih stenskih okraskov. Pri oblikovanju smo preteno uporabljali belo glino, ki smo jo nato odeli v rdekaste odtenke, kot se za praznik ljubezni tudi spodobi. Kalupi v obliki srca so bili za nas tokrat zelo dobrodoel pripomoek, v glino pa smo vtiskali tudi raznorazne vzorce, skratka, domiljiji smo pustili prosto pot. Oblikovane izdelke smo nato prepeljali v Dnevni center tanjel, kjer je locirana naa pe za peko gline. Tam je bila najprej na vrsti prva peka, zatem smo izdelkom pridali glazuro, nato pa smo jih pri visoki vroini ponovno spekli. Barve gline so s tem mono pridobile na intenzivnosti. Z rezultati smo bili zelo zadovoljni. Nastale izdelke smo v mesecu februarju razstavljali v Andrejinem kotiku v Seani in na razlinih promocijskih stojnicah. Veseli smo, da na program gline doivlja vse bolj pozitivne odzive ljudi iz vseh strani in v tem pozitivnem duhu skuamo v okviru kreativnih delavnic tudi dalje ustvarjati. Hvala vsem tistim, predvsem pa uporabnikom, ki ogromno prispevate h kakovostnemu ustvarjanju v naih kreativnih delavnicah! Sabina Polh in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Sabina Polh 26 VALENTINOVO V DNEVNEM CENTRU TORJE
29. 29. 27 Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI je v zaetku meseca februarja v Dnevnem centru torje organiziralo izobraevalno delavnico na temo REFLEKSOTERAPIJA. REFLEKSNA MASAA STOPAL V PRAKSI Vsakdo izmed nas je lahko sam svoj zdravnik. Najstareja prva pomo je masaa stopal. Uporabljali so jo e pred tiso leti na Kitajskem, v Indiji, v Egiptu in tudi Hebrejci kot del obreda. Njeno bistvo je v ustreznih conah, ki v desetih vertikalnih tokovih prepletajo nae telo in se najjasneje odraajo na nogah in rokah, pa tudi na uesih in oeh. Refleksoterapevtka Abram Lilijana nam je na teoretien in praktien nain prikazala in nas pouila o refleksoterapiji, ter njeni uporabi tudi v vsakdanjem ivljenju. Izvedeli smo veliko informacij, kako si lahko sami pomagamo in blaimo boleine. Stopala zemljevid zdravja Na stopalih je pravi zemljevid con, ki govori o zdravstvenem stanju loveka. Posamezne cone ustrezajo posameznim organom in delom telesa. Refleksna masaa stopal je zelo enostavna. Cone na nogah nas kot alarmne naprave obveajo, kaj se dogaja v organizmu. Z masiranjem refleksnih con poivljamo in zdravimo celo telo. e si zamislimo pomanjano telo in poveana stopala ali roke, palci na rokah in nogah na primer reflektirajo (odsevajo) glavo (zdravljenje glavobola). Notranja stopalna kost ustreza hrbtenici, vdolbeni del stopala pa trebuhu z notranjimi organi. Z masiranjem posameznih con sproamo in zdravimo organe. REFLEKSOTERAPIJA Z REFLEKSOTERAPEVTKO LILIJANO ABRAM Refleksne cone na stopalih
30. 30. Pri masai je najprimerneje, da pacient sproeno lei, maser pa sedi nekoliko nije, pri avtomasai pa naj vsak sam najde najbolj udoben poloaj. Najbolje je masirati krono s palcem, kot bi trli sladkor, lahko tudi z lesenim svinnikom ali s posebnimi pripomoki valji. Pritisk naj bo srednje moan in globinski. Najprej se spoznajmo z vsakim stopalom posebej; dotikajmo se ga z obema rokama in masirajmo kako minuto. Pri tem naj pacient nekajkrat globoko vdihne in izdihne, saj se bo tako laje sprostil. Zaetna masaa naj traja najve pet minut, sasoma pa as masiranja podaljujemo, vendar naj dnevna masaa stopal ne traja dlje kot petnajst minut. Ob prvem monejem dotiku s prstom na stopalo nam bolee cone in drobna zrnca, ki jih utimo, govorijo o veji ali manji zdravstveni teavi (odvisno od stopnje boleine, trdote ali oteklosti cone). e zrnca s pritiskom razbijemo, lahko teavo preenemo ali ozdravimo. 28 Refleksoterapija je ve tisoletij stara oblika masae, kjer s pritiskanjem in masiranjem refleksnih podroij na stopalih in dlaneh vplivamo na sproanje in ravnovesje celotnega telesa. Je naravna tehnika zdravljenja, ki vzpodbuja krvni obtok in edokrini sistem ter aktivira ali umiri organske funkcije. Prikaz masae stopal v praksi
31. 31. Masaa omogoa nemoten pretok energije Tudi s hojo, tekom in telovadbo omogoamo normalno prekrvavitev naih okonin. e pa se polenimo, se v naem krvnem obtoku pojavi kristalna kislina, podobna delcem ledu, ki se najlaje zbirajo ob ivnih koniih. Tako otekoajo normalen pretok krvi in ivljenjske energije po telesu. S pritiskom palca pa razprimo te kristalne formacije, kar povzroi boleino. Ostanke kristalne kisline in drugih strupov potem oisti krvni obtok sam. Ko masiramo refleksno cono, ivni konii prenaajo sporoila moganom, od tu pa potujejo do odgovarjajoih organov. Refleksna masaa stopal in rok je zelo enostavna in se je lahko naui vsakdo. Temelji na nemotenem energijskem pretoku skozi telo, saj le izboljan energijski pretok ljudem pomaga dvigniti delovni elan, pregnati navelianost in utrujenost. Kadar se energija nemoteno pretaka po telesu, se njegova odpornost povea. Refleksno masao stopal lahko izvajamo sebi ali komu drugemu. Sabina Polh in obiskovalci DC torje Vir: http://www.utrinek.si/refleksna-masaza-stopal 29 Pri refleksni masai stopal smo se pod mentorstvom Lilijane preizkusili tudi mi Za uspeno izpeljano delavnico se iskreno zahvaljujemo nai prostovoljki Lilijani Abram. ... in bili smo preseneeni nad dobrimi rezultati... Nataa pri izvajanju refleksne masae
32. 32. V prostorih Obine Divaa in ob finanni podpori Obine Divaa, je bila v mesecu februarju 2011 na ogled razstava ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE TANJEL. Razstavljena likovna dela so nastala v okviru projekta Likovna kolonija tanjel 2010, ki ga je v sodelovanju z uporabniki in prostovoljci, v juniju 2010 izvedlo Drutvo VEZI. Namen likovne kolonije je omogoiti ljudem s teavami v duevnem zdravju pogoje za likovno ustvarjanje in izraanje pod ustreznim strokovnim vodenjem in mentorstvom ter spodbujati medsebojno sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo s pomojo slikanja in umetnosti. Sedemdnevna, likovna kolonija se je odvijala v prostorih dnevnega centra tanjel v mesecu juniju v sodelovanju z mentorji g.Janom Milkoviem, g.Vinkom Tico, ga.Jana Oria Von Pilpach, ga. Jeleno ardi in tevilnimi prostovoljci. Prav to prepletanje udeleencev, razlinih slikarskih tehnik ter prostovoljcev odraa vpetost likovne kolonije v lokalno in ire okolje, kar se je odrazilo v velikem tevilu obiskovalcev ter dobrem medijskem odzivu. Nastalo je veliko slikarskih del, ki za seboj skrivajo nepojmljivo vrednost - ljubezen do ustvarjanja, ki presee vse predsodke. Nastala likovna dela so bila na ogled v galeriji Gradu tanjel vse do konca julija. Program razstave v Divai je zajemal kratko predstavitev likovne kolonije, recitatorske in glasbene nastope naih lanov ter podrobno razlago nastalih likovnih del s strani nae stanovalke iz Stanovanjske skupine Ilirska Bistrica slikarke in tudi mentorice Likovne kolonije gospe Jelene ardi. Veseli smo bili vzpodbudnih in pohvalnih besed Direktorja Obinske uprave gospoda Iztoka Felicjana. Poleg zahvale sofinancerjem programa, FIHO- Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Obini Komen, se ob tej prilonosti zahvaljujemo vsem udeleencem in tudi tistim, ki so nas prijazno sprejeli: krajanom tanjela, Restavracija Grad: Jerneju in Katjui uka in vsem prostovoljcem, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da je prostovoljno delo nenadomestljivo in da so rezultati prostovoljnega dela teko nadomestljivi s katerimkoli formalnim delom. Zahvaljujemo se likovni ustvarjalki ga. Stanki Golob, slikarki z usti ga. Dragici Suanj, slikarju Ratku Oketiu, slikarju Adrianu Velussiju, lanicam Likovne sekcije Zlati arek pri FK Seana, lanom in lanicam Kulturnega drutva Slikarjev amaterjev Tolmin, slikarkam iz Brd, Uencem osnovne ole tanjel, obiskovalcem in zaposlenim DDTC Barica iz Kopra, za glasbeno delavnico z glasbili in zvoili iz celega sveta, Andreju Fonu in Samu Kutinu, atraktivni godbi Dej e'n litro za udovit in zelo atraktiven nastop, Komorno instrumentalnemu orkestru plesnega drutva SREBRNA iz Senoe pod vodstvom plesne mentorice Natae uki Vasi in Ljuba Vasia, Klavirskemu triu Tanji in, Ani Vasi in Katarini Leskovar iz Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, ga.Tei Smonker in njenim prijateljem za zvono popotovanje s pesmijo gongov, za recital na zakljuni prireditvi Sergiu Popoviu, gledaliki sekciji TKD Urbanica iz Vrem in folklorni skupini BORJA iz Seane. Veseli smo, da dosegamo cilje likovne kolonije, ki so usmerjeni v likovno ustvarjanje, kakor tudi v kreativno preivljanje prostega asa, tkanje prijateljskih vezi in povezovanje s skupnostjo. Skratka hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri izvedbi projekta. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit 30 ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE TANJEL OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DRUTVA VEZI NA OBINI DIVAA
33. 33. Pozdrav Direktorja Obinske uprave g.Iztoka Felicjana 31 Predstavitev Likovne kolonije Sergio Popovi pri branju svoje avtorske poezije Nastop kitarista Simona
34. 34. 32 Mentorica Likovne kolonije Ga. Jelena ardi pri predstavitvi likovnih del Obiskovalci pri ogledu razstave Nastala likovna dela na Likovni koloniji 2010
35. 35. 33 Ob tej prilonosti se e enkrat iskreno zahvaljujemo upanu OBINE DIVAA gospodu DRAGU BOACU in celotni obinski upravi, ki nam je omogoila izvedbo razstave. Razstavo so obiskale tudi lanice LIKOVNE SEKCIJE ZLATI AREK Seana, ki so tudi redne gostje Likovne kolonije Z razstavo smo podoiveli ivahne ODSEVE LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2010 Skupno druenje po odprtju razstave
36. 36. V okviru projekta portnih dejavnosti, ki jih financira Fundacija za humanitarne in invalidske organizacije, smo v februarju 2011 organizirali drsanje na ledu na pokritem drsaliu v Lipici. Ker dolgo priakovanega snega ni bilo, smo sankanje oz. zimovanje na sankaliu na Maunu odpovedali in se skupaj z naimi stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov odloili za drsanje na ledu. Bolj pogumni, nekateri pa tudi dobri poznavalci tega porta, so si tako nadeli drsalke, ostali pa smo si medtem ogledali kobilarno Lipica. V Lipici smo se dobili 23. februarja 2011 na mrzel in vetroven dan, tako da je bilo zares pravo zimovanje. Vseh skupaj se nas je zbralo 31; veina se je udeleila organiziranega ogleda kobilarne. Izvedeli smo nekaj o zgodovini same kobilarne, o vzreji in delu z lipicanci in o tem, da bo naslednje leto odprt muzej lipicancev. Ogledali smo si stari del kobilarne, kjer imajo rebce za razplod; prostor z razstavljenimi koijami; cerkev, kjer je moen poroni cerkveni obred; konje na pai ter novi del kobilarne. 34 LANI DRUTVA VEZI NA DRSANJU NA LEDU IN OGLEDU KOBILARNE LIPICA Ogled starega dela kobilarne Z velikim zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi zgodovine kobilarne
37. 37. Ostali pa so se medtem drsali na pokritem manjem drsaliu. Nekateri so vei tega porta, tako da jih je bilo uitek gledati, kako spretno vijugajo po ledu. Nekaj je bilo tudi zaetnikov oz. takih, ki so prvi stopili na drsalke. Tudi pri njih smo obudovali njihov pogum, vztrajnost ter eljo po uenju veine drsanja na ledu. portni pedagogi uvrajo drsanje na ledu med zanimive in zdrave porte. Drsanje je sicer videti zelo preprosto, eprav je treba vloiti veliko truda in asa, saj kot kompleksna portna panoga zahteva odline osnovne motorine sposobnosti. V ospredju sta koordinacija in ravnoteje, ki ju v drsanju razvijamo predvsem s koraki. portni pedagogi pravijo, da ni pomembno, koliko smo stari ali kako smo sposobni v drugih portih; vsakdo se lahko naui osnovne korake in uiva v drsanju na ledu. Obisk Lipice nam je omogoil uenje novega porta oz. obuditev te portne dejavnosti, saj nekaj naih drsalcev e dolgo ni drsalo oz. niso imeli te monosti. Bolj podrobno smo spoznali Lipico in kobilarno; nekaj nas je bilo prvi na vodenem ogledu. Nikakor pa ne smemo pozabiti na medsebojno druenje, sklepanje novih prijateljskih vezi in sprostitev. ire pa nam je projekt omogoil povezovanje z lokalno skupnostjo, promocijo duevnega zdravja v skupnosti, pa tudi premagovanje stigme in predsodkov do duevne bolezni. Katja Mrzli in stanovalci SS Divaa Avtor fotografij: Valerijo Jurca,SS Postojna 35
38. 38. 36 lani Drutva VEZI smo se udeleili koncerta ob 15. jubileju Pihalnega orkestra Komen. Glasbeniki so predstavili program z naslovom Slovenec sem, s katerim bodo nastopili junija v Berlinu, pridruili pa so se jim tudi priznani solisti mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, Zoran Lupinc z diatonino harmoniko, Matija Tavar na tolkalih, flavtist Ale Kacjan in Jernej Teron na tubi. Da je bil to koncert resnino ire umetnike vrednosti so poskrbeli tudi reiserka Yulia Roschina, slikarka Anamarija Samec in oblikovalec lui Janko Oven. Orkester dela trdo in poteno, zato se nam za njegov obstoj ni potrebno bati, je povedal predsednik Evgen Kavi in se zahvalil vsem, ki so najprej godbi in nato orkestru pomagali na njegovi poti. Spomnil se je tudi na etverico lanov, ki orkester spremljajo e od zaetka, so Botjan tolfa, Matija Tavar, Matej Peri in Simon Peri. Slednji je tudi dolgoletni vodja orkestra in glavni krivec za njegovo prepoznavnost in uspeh. LANI DRUTVA VEZI NA KONCERTU OB JUBILEJU PIHALNEGA ORKESTRA KOMEN
39. 39. 37 Orkester je dosegel vidne uspehe v Sloveniji in tujini. Med glavne uspehe zasedbe poleg prvih tekmovanj na dravni ravni - sodi drugo mesto leta 2004 v Londonu na Wind band festivalu, leta 2007 so zmagali na tekmovanju Filcorno d'oro v mestu Riva del Garda, leto kasneje pa v Strasbourgu na mednarodnem tekmovanju EOLIA v prvi kategoriji osvojili peto mesto. Leta 2009 so kot prvi slovenski amaterski orkester zmagali na tekmovanju v kategoriji pihalni orkestri v sloviti Zlati dvorani Dunajske filharmonije. Gre za najbolj pomemben projekt, ki smo ga tudi poimenovali projekt desetletja, je povedal Kavi, ki pa ima e vedno najraje svojo publiko. Kot je povedal Kavi: Povsod je lepo, vendar doma, med vami, je pa najlepe. Da je to razmerje obojestransko, je bilo jasno razvidno iz nabito polne dvorane in navduenih aplavzov poslualcev. Nataa Varek Furlan Avtor fotografij: Nataa Varek Furlan Nasmejani lani Drutva VEZI po koncertu
40. 40. 38 Pustovanje je obiaj, ki se je na slovenskem kar dobro ukoreninil. Pust je praznik veselja, ki odganja zimo in prinaa pomlad. Pustni as je as, ko na ulicah sreujemo mnoico raznovrstnih pustnih em, ko na mizah prevladujejo krofi in flancati in ko se naemimo in preobrazimo v karkoli oziroma kogarkoli elimo. Najbolj se ga veselijo otroci in mladi po srcu. Na pustno soboto, nedeljo ali pustni torek mnoga slovenska mesta oivijo, saj s tevilnimi karnevali in sprevodi priarajo pustno vzduje. V Drutvu za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI smo se tudi letos odloili in rono izdelali izvirne pustne maske. e v zaetku februarja smo v okviru kreativnih delavnic dnevnega centra torje izdelali prav posebno skupinsko masko, ki smo jo poimenovali ANGELI SREE, s katero smo se na pustni torek tradicionalno predstavili Seani, prinesli smo ji dobro voljo in sreo. V pustni povorki so se nam pridruili stanovalci in zaposleni dislociranih enot Socialno varstvenega zavoda Dutovlje iz Seane. Sreo smo prinesli v tevilne javne ustanove, saj smo se poveselili na Centru za socialno delo v Seani, v ambulanti dr.Sedmakove, v lekarni ter na Zavodu za zaposlovanje. Vsi so nas bili zelo veseli in so nas zelo lepo sprejeli. Pustno povorko smo nadaljevali do obinske stavbe, kjer sta nas z velikim veseljem, sprejela podupan David kabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za drubene dejavnosti s sodelavci in nas pogostila s slastnimi pustnimi krofi. Pustovanje smo zakljuili v Dnevnem centru torje ob pravi pustni pojedini, zelju in klobasah. Upamo, da nam je uspelo ve kot samo pregnati zimo, ampak tudi nasmejati ljudi in jim sporoiti, da kljub vsemu dobra volja vedno ostaja. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Valerijo Jurca, SS Postojna TRADICIONALNO PUSTOVANJE V DRUTVU VEZI ANGELI SREE
41. 41. 39 PRIPRAVA PUSTNIH MASK V DNEVNEM CENTRU TORJE David pri pripravi pustnih mask Srebrne zvezdice za nae angele ... smo lepili, rezali,... ... in tako so izgledale nae letonje pustne maske,...
42. 42. Skupna gasilska za spomin na PUSTOVANJE 2011 TRADICIONALNA POVORKA PO SEANI Pust ni pust, e nismo od krofa umazani okoli ust! 40
43. 43. 40 PUST 2011 41 Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali Obino Seana, psihiatrini dispanzer - dr. Natao Sedmak, Center za socialno delo Seana, Zavod za zaposlovanje Seana in lekarno. Svojo pot pa smo zakljuili na skupnem kosilu v dnevnem centru torje. Bilo je veselo in noravo. Ob tej prilonosti se vsem najlepe zahvaljujemo in obljubljamo, da se naslednje leto zopet vidimo.
44. 44. 42 OBISK PSIHIATRINEGA DISPANZERJA DR. SEDMAKOVE V SEANI Prijazen sprejem v ambulanti dr. Natae Sedmak, ki se obiska vsako leto znova zelo razveseli
45. 45. 43 Na Obini Seana sta nas sprejela podupan David kabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za drubene dejavnosti s sodelavci postregli so nas s slastnimi pustnimi krofi. SPREJEM NA OBINI SEANA
46. 46. 44 OBISK CENTRA ZA SOCIALNO DELO SEANA Zapeli in poveselili smo se skupaj z zaposlenimi na Centru za socialno delo Seana.
47. 47. Obiskali smo tudi lekarno v Seani 45 Veseli so nas bili tudi na Zavodu za zaposlovanje Seana, kjer so nas postregli z odlinimi krofi. SEANSKE LEKARNE IN ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
48. 48. V Drutvu VEZI se odzivamo na razlina povabila iz lokalne skupnosti za medsebojno sodelovanje in povezovanje. To je kljuni element, s katerim lahko uspeno delujemo na podroju promocije duevnega zdravja in destigmatizacije duevne bolezni. Prav tako pa je na cilj im bolj popestriti aktivnosti in upotevati elje uporabnikov pri izvedbi le teh. Tako smo se z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje na 16. turistino etnoloki prireditvi Pust je pru 2011 v Ilirski Bistrici. Sodelovali smo s promocijsko stojnico naih izdelkov na temo pustnih mask in drugih izdelkov, katere lahko poveemo s tem noravim dogodkom. Stojnica je bila postavljena na razstavi ob otvoritveni prireditvi v etrtek, 3. marca 2011 ob 18.uri. Na tej razstavi so sodelovale e vse osnovne ole in vrtci iz obine Ilirska Bistrica in Varstveno delovni center. O podrobnostih v nadaljevanju izrpno pie lan DC Ilirska Bistrica Marjan Uljani. Barbara Uljan, dipl.soc.del. Pust je priel tudi za Drutvo Vezi, saj smo se predstavljali s stojnico dne 3. marca 2011 na sveani otvoritvi Pusta 2011 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Na bistrikem ima pust bogato kulturno dediino in avtohtone maske oz. po bistriko larfe in po pripovedovanju mnogih naj bi bile Vrbije jme med najstarejimi ali celo najstareje larfe v Evropi. 46 PUST JE PRU TUDI V ILIRSKO BISTRICO
49. 49. Na otvoritvi Pusta 2011 so se predstavile naslednje skupine: Hruiki koromati, Podgrajski koromati, Vrbije jme, Vrbovske jme, jme iz Velikega brda, Pregarske jme, Makure iz Matulj na Hrvakem. Na stojnicah so se poleg Drutva VEZI s svojimi izdelki prestavljali e VDC Ilirska Bistrica ter vrtci in ole iz Obine Ilirska Bistrica. Po koncu kulturnega programa je sledila e pogostitev z dobrotami, katere so pripravila drutva iz Ilirske Bistrice. Na jedilniku je bila jota, prekmurska repa, klobase, kruh, trdo kuhana jajca, flancati, mike, truklji ter raznovrstna pijaa. Vrhunec pusta na bistrikem je bil v nedeljo ob 14:00, ko je bila po mestu pustna povorka, kjer so priakali vsaj 1000 larf. Marjan Uljani, DC Ilirska Bistrica 47
50. 50. V Drutvu VEZI se zavedamo pomembnosti preventivne dejavnosti, zato poleg promocije duevnega zdravja in delovanja v smeri destigmatizacije duevne bolezni uporabnikom omogoamo izobraevanja iz razlinih ivljenjskih podroij. Pri poutju uporabnika, najsi bo v stanovanjski skupini ali v dnevnem centru, igra pomembno vlogo obutek osebne varnosti in varnosti okolja, v katerem se nahaja. Tako smo v DC povabili policista Vilija Ljubia iz Policijske postaje Ilirska Bistrica, da nam predstavi varnost v obini in pove, kako lahko sami poskrbimo za vejo osebno varnost. Policist Vili Ljubi je vodja policijskega okolia Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, Krajevne skupnosti Topolc, Krajevne skupnosti Bitnja (razen naselja Janeevo Brdo), Krajevne skupnosti embije in Krajevne skupnosti Kneak. V DC smo se zbrali v etrtek, 10. marca 2011. Policist nam je pokazal nekaj opreme, katero smo si lahko ogledali in tudi preizkusili. Nadeli smo si neprebojni jopi, elado, pokazal nam je stop loparek in alkotest. V sklopu preventivne dejavnosti ministrstvo za notranje zadeve izdaja broure in zgibanke, katere nam je policist prinesel za ilustracijo njegovega predavanja o varnosti. Seveda nas je veliko zanimalo, predvsem s podroja kriminala, zato smo ga nenehno spraevali in nae druenje se je tako podaljalo kar v dve uri. Obina Ilirska Bistrica je po statistinih podatkih policije varna obina. Huda kazniva dejanja so zelo redka. Najve prekrkov je v cestnem prometu in lajih kaznivih dejanjih, kot so vlomi v trgovine, gostinske obrate in podobno. Za svojo varnost pa bomo najbolj poskrbeli sami s tem, da roparjem in tatovom ne bomo dali prilonosti. Nekaj nasvetov iz broure Ne pozabite na varnost!: Da zmanjate monost tatvine denarnice: v njej imejte im manj gotovine, nosite jo vedno na istem mestu, po monosti v notranjem epu z zadrgo, im manj razkazujte njeno vsebino in ne odlagajte je v nakupovalne vozike, na blagajnike pulte, mize in stole v lokalih ipd., imejte jo vedno pri sebi, e jo e morate odloiti, pa je ne izpustite izpred oi, priporoamo denarnico, ki jo lahko pritrdite na hlani pas, e morate nositi vejo koliino gotovine, si zagotovite zanesljivo spremstvo. Da zmanjate monost tatvine torbice: v njej nosite le najnujneje dokumente in predmete, denar, eke, kreditne kartice in dokumente raje nosite v zaprtih notranjih epih, tesno ob telesu, e jo nosite ez ramo, naj bo stisnjena pod roko, ali pa jo nosite spredaj, tako da sta zapiralo ali zadrga obrnjena k telesu, priporoamo torbice, ki se nosijo okoli pasu, e posebej previdni bodite pri odlaganju torbice v trgovinah in na klopeh v parkih. Da zmanjate monost goljufije in da ne postanete lastnik nivrednih ali ukradenih predmetov: na ulici ali na drugem javnem kraju nikdar ne sklepajte kupij z neznanimi osebami, saj tvegate, da boste drago plaali zlat nakit ali uro, ki sta v resnici iz manjvredne kovine, ne kupujte nobenih predmetov po ugodni ceni, npr. mobilnih telefonov, fotoaparatov, sonnih oal, vigalnikov, ker je velika monost, da so ukradeni, pokvarjeni, manjvredni 48 OBISK POLICISTA V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA
51. 51. Zmanjajte monost, da postanete rtev kaznivega dejanja na svojem domu: doma ne hranite vejih koliin gotovine, priporoljivo je, da si za denar in druge vredneje predmete vgradite trezor, kljuev ne puajte v potnih nabiralnikih, pod predpranikom, v cvetlinih lonkih, na okenskih policah ali na drugih, lahko dostopnih mestih, vgradite vhodna vrata s kukalom, varnostno veriico ali dodatno kljuavnico in domofon, vrata odpirajte le ob zataknjeni varnostni veriici, po monosti pred odpiranjem vrat poglejte skozi okno, kdo je obiskovalec, poskrbite, da bo razsvetljava pred vhodnimi vrati ustrezna in brezhibna, ne nasedajte pretirani prijaznosti, zvijaam, opraviilom ter izgovorom neznanih obiskovalcev, e se predstavijo kot uradne osebe, npr. kot policisti, svetovalci zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja ali serviserji, obrtniki, oskrbniki premoenja in podobno, zahtevajte ustrezen identifikacijski dokument in pojasnilo o namenu njihovega prihoda. V stanovanje spustite samo serviserje, obrtnike , ki ste jih sami naroili, dogovorite se za kasneji obisk, do takrat pa si zagotovite navzonost vsaj e ene zanesljive osebe, ponudite se, da boste sami telefonirali in poklicali pomo, e to eli obiskovalec, vsiljivim osebam, ki hitro lahko postanejo nesramne ali celo nasilne, se odlono uprite, glasno govorite, da pritegnete pozornost sosedov, in po potrebi pokliite pomo (kadar koli tudi policijo, na tel. tev. 113). Barbara Uljan in lani DC Ilirska Bistrica Avtor fotografij: Barbara Uljan 49 Ob tej prilonosti se zahvaljujemo policistom Policijske postaje Ilirska Bistrica za dobro medsebojno sodelovanje in za njihovo odzivnost, ko jih potrebujemo. Policist pri predstavitvi opreme, ki smo jo tudi sami preizkusili
52. 52. O polstenju (filcanju) Prvi zapisi o volni segajo v as Babilonije (dananji Iran). e samo ime deele pomeni "deela volne". Polstenje je prva tehnika predelave volne za oblaila. Najstareji dokazi o polstenju so stari 8500 let in so bili najdeni v Turiji. Bogato tradicijo najdemo v centralni Aziji, predvsem v predelih kjer so ivela nomadska ljudstva (npr. na ozemlju dananje Mongolije). V teh deelah so izdelovali predvsem preproge. Tudi v evropskih deelah ima polstenje dolgo tradicijo. Homer pie v Iliadi o Odiseju, ki nosi zaitno vojako obleko, narejeno iz polsti. Herod pa opisuje uporabo polsti pri Skitih. V Skandinaviji so polst nali v ari grobov na Norvekem, ki izvirajo iz leta 400 500. Tudi v Sloveniji imamo tradicijo polstenja, ki so ga v zadnjih letih oiveli na Solavskem. V zadnjih letih raste tudi mnoinost izdelovanja polstenih izdelkov in s tem seveda tudi njihova modnost. Rono polstenje volne je ena najstarejih tehnik tekstilne umetnosti. Pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja se volnena vlakna napnejo, luske se odprejo in med drgnjenjem se volna zatakne, posledica pa je krenje volne in nastanek vrste povrine. Iz polsti se izdelujejo oblaila, preproge, maske, evlji, copati, torbe, klobuki, razni dekorativni izdelki ter igrae. Legenda o polstenju Nekega dne se je francoski menih odpravil na dolgo potovanje. Nosil je isto nove sandale, ki so ga kmalu oulili. Ob poti je pobral koke volnenega prediva, ki so leali ujeti na kamenje in jih vtaknil v sandale, da bi ublail boleino. Ko je po nekaj dneh prispel na cilj, je odkril, da se je puhasta volna spremenila v trdo blago. Tako vsako leto 23. novembra v Evropi praznujemo dan sv. Klemna, zaitnika klobuarjev. V tej prijetni rokodelski aktivnosti, ki se je lahko vsak naui in uporablja, smo se preizkusili tudi mi. V Dnevni center torje smo po pustnem rajanju v nedeljo, 13. marca, povabili gospo ALJO VENTURINI, ki se s polstenjem ukvarja e vrsto let, ter izpeljali delavnico mokrega polstenja. Da smo se s to rokodelsko aktivnostjo poblije spoznali, smo najprej izdelali ravno povrino, nato pa smo se podali na izdelovanje enske torbice. Kljub temu, da smo bili po konani peturni delavnici krepko utrujeni, smo vsi prili do skupnega zakljuka, da se je ves trud krepko izplaal. Kajti tako udovitih unikatnih torbic res ne vidi na vsakem koraku. Izdelki iz polsti so lahko lepo darilo, uporaben kos oblaila, torbica ali, e smo vztrajni, tudi preproga. Polsteni izdelki nas varujejo pred vroino ali mrazom in so naravi prijazni. Znanje, ki smo ga pridobili na delavnici bomo z velikim veseljem posredovali tudi vsem uporabnikom programa Mrea dnevnih centrov in iri skupnosti. Karmen Margarit, dipl.soc.del. Avtor fotografij: Karmen Margarit 50 DELAVNICA POLSTENJA V DNEVNEM CENTRU TORJE
53. 53. 51 Izdelki iz polsti so lahko lepo darilo, uporaben kos oblaila, torbica ali, e smo vztrajni, tudi preproga. Polsteni izdelki nas varujejo pred vroino ali mrazom in so naravi prijazni. Rono polstenje volne je ena najstarejih tehnik tekstilne umetnosti.
54. 54. 52 OBISK VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA V DIVAI e pred asom nartovani obisk Varstveno delovnega centra v Divai je v marcu konno obrodil sadove. Sreanje smo izpeljali na pobudo nae prostovoljke in voditeljice Skupine za samopomo Hrast gospe Zdenke Furlan. e dolgo je v nas namre tlela elja, da bi si v Varstveno delovnem centru poblie ogledali statve ter obenem prisostvovali postopku tkanja. Sicer je bilo v Drutvu VEZI tkanje na statvah pred leti e aktualno, vendar je v okviru kreativnih delavnic ta dejavnost e nekoliko utonila v pozabo. Da bi si osnove tkanja ponovno pribliali, smo se v ta namen obrnili na pomo k zaposlenim in varovancem VDC-ja Divaa, saj tkanje namre uvrajo v del njihovega rednega ustvarjalnega programa. V VDC smo se odpravili na oblaen torkov dopoldan in eprav smo bili zamudniki, so nas tam priakali odprtih rok in irnih nasmehov. Sledila je pogostitev s kavo in pecivom, nakar nam je vodja enote ga. Tanja Mrek podrobneje predstavila njihovo dejavnost in seveda tisto, kar nas je najbolj zanimalo, njihove ustvarjalne vsebine. In ker nas je as e preganjal, smo se skupno sprehodili do njihovih delovnih prostorov, kjer so nam varovanci s pomojo mentorice gospe Marte Balaban Koprivc prikazali postopek tkanja na statve. Nemalo nas je, ki ob besedici statve zagotovo najprej pomislimo na udovite perzijske preproge in s tem na velike statve, na katerih vrhunski mojstri prepletajo plemenite svilene niti. Statve, s katerimi tkejo v VDC-ju pa so mnogo manje, priblino 20 cm irine in jih imenujemo male rone statve. Preden smo s tkanjem prieli, smo podrobneje spoznali tudi, kako so statve sploh sestavljene. Lahko bi rekli, da osrednji del statev predstavlja valj z zaskoko, greben, ki se dviga in spua, ter blagovni valj z zaskoko. Niti pri pripravi vdanemo v greben loeno od statev, jih zveemo na letvico osnovnega valja in navijemo. V VDC-ju nam pojasnijo, da je priprava statev pred prietkom tkanja pravzaprav najbolj zahtevno opravilo, saj zahteva kar nekaj asa. Nam pa se je zazdelo, da jim napeljava osnovnih niti skozi odprtinice grebena ni povzroala nikakrnih problemov in statve so bile za tkanje pripravljene na en mah. In prieli smo z delom... Opazili smo, da so varovanci pri tkanju zelo spretni in natanni, ga. Koprivc pa je medtem hudomuno pripomnila, da se dober tkalec pozna po robu tkanine, ki nastaja, saj mora biti le-ta im bolj raven. Sicer v VDC-ju kot predivo za tkanje uporabljajo sukanec ali prejo. Slednjo vasih tudi lastnorono pobarvajo. Posamezne tkanine, ki pri tkanju nastanejo, med seboj seijejo in jih skuajo z veliko mero izvirnosti im bolj vpletati v razline izdelke. Tkanino kombinirajo tudi z drugimi materiali. V paleti izdelkov z uporabljeno tkanino so nam v oi najbolj padle ivopisane okrasne blazine, brezrokavniki in pa male punke Johance, katerih krinoline so v VDC-ju napolnili z dieo sivko. Kasneje smo se v tkanju preizkusili tudi sami in kaj kmalu ugotovili, da so statve pravzaprav zelo koristen izdelek, za nekatere uilo, spet za druge igraa. Slabi dve urici, ki smo jih lani Drutva VEZI preiveli v VDC-ju Divaa, sta minili kot bi mignil. Da bi se tudi kasneje spominjali tega prijetnega in pounega sreanja, smo posneli e skupinsko fotografijo. Sabina Polh, strokovna sodelavka Avtor fotografij: Sabina Polh
55. 55. 53 Hvala zaposlenim in varovancem Varstveno-delovnega centra Divaa, da ste nam pripravili tako lepo in nepozabno druenje. Med seboj smo stkali vezi prijateljstva!
56. 56. Dne 17.3. 2011 ob 13h se je priel Obni zbor Drutva VEZI. Iz Postojne smo li jaz, Zvonko, Vinko in Ester. Obni zbor je potekal v DC torje. Vodila ga je predsednica Drutva VEZI ga. Vida Mesar in v.d. sekretarke ga. Anna Trobec. Ga. Vida Mesar je prebrala finanno stanje Drutva. Na obnem zboru so poroale o poslovanju drutva VEZI in kakne narte imajo za prihajajoe obdobje. Po konanem obnem zboru smo se posladkali. Valerijo Jurca, SS Postojna Avtor fotografij: Valerijo Jurca,SS Postojna 54 12. OBNI ZBOR DRUTVA VEZI Predsednica Drutva VEZI ga. Vida Mesar Prisotni na Obnem zboru v DC torje Predstavitev nartov,...
57. 57. 55 Letos smo v dnevnem centru torje cvetliarsko aranersko delavnico z nao prostovoljko Vivijano Kljun Castellani izpeljali nekoliko kasneje, saj smo se odloili, da bomo vse marevske praznike (dan ena, dan muenikov in materinski dan) praznovali na koncu meseca marca. Vivijana se je na nae povabilo za izpeljavo delavnice z veseljem odzvala, saj vedno poudarja, da obaluje ker ji vedno zmanjkuje asa, saj bi ga sicer veliko ve preivela v nai drubi. Kot sama pravi, ji je pri nas zelo lepo, saj je to dan, ki je preivet malo drugae in vedno napolnjen z pozitivno energijo. Tokrat nas je Vivijana presenetila, saj je araniranje udovitih lonnic gerber prepustila nai domiljiji. Na voljo smo imeli razline dodatke iz naravnih materialov. Nastajali so zelo raznoliki aranmaji. Vsak je po svoje araniral lonnico, nekateri so uporabili precej materiala, spet drugi so upotevali skromno a bogato pravilo: manj je ve. Kot e reeno smo aranmaje razdelili po vseh enotah Drutva VEZI na praznovanju vseh praznikov v mesecu marcu, ki je bilo organizirano v stanovanjski skupini v Postojni. Sabina Polh in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Sabina Polh CVETLIARSKO ARANERSKA DELAVNICA Z VIVIJANO V DNEVNEM CENTRU TORJE
58. 58. 56 Ob tej prilonosti se zahvaljujemo ga. Vivijani za izvedeno delavnico in podarjeno cvetje.
59. 59. 57 SPOMLADI Zima nas zapua, sneg se od nas poslavlja. Prihajajo lepi dnevi. Sonek se poasi prebuja. Vsi smo e nemirni, ko se pomlad prikae. Takrat trava e zeleni, cvetlice se poasi prebujajo, popki na vejah naznanjajo lepe dni. De se poslavlja. Najprej nas maice, zvonki, trobentice in vijolice pozdravijo. ivali v gozdu se tudi prebujajo in nas na trati obiejo. Mi pa veseli smo, ko pomlad je e tu. Ksenija paremblek
60. 60. Marec je poseben mesec. Pomalem nam e dii pomlad, sonce nas prijazno boa in marca praznujemo prav posebne dni. Najprej smo na vrsti vse enske Dan ena, seveda tudi moki noejo zaostajati in imajo svoj dan Dan muenikov, proti koncu meseca pa praznujemo vse mame Materinski dan. V Drutvu VEZI se radi druimo in zato smo tudi te praznike obeleili na na nain. V Stanovanjski skupini Postojna smo za vse uporabnike in zaposlene pripravili druenje ob kratkem programu in bogati pogostitvi. Pripravili pa smo tudi preseneenje. Postojnska jama, s katero e nekaj let uspeno sodelujemo, nam je zopet omogoila obisk krake lepotice pod ugodnimi pogoji. Letos smo imeli prilonost videti, poleg naravnih lepot, tudi nekaj maket znamenite zbirke Minimundusa. To so pomanjane makete znamenitih stavb. Ob 10.00 smo se zbrali pred Postojnsko jamo. Kdor ni elel v jamo, si je lahko ogledal zelo atraktivno zbirko metuljev, ki je bila na ogled v prostorih Vivarija. Ostali smo odli v udoviti svet podzemlja, kjer nas je znova oarala neprekosljiva umetnica-narava. Z zanimanjem smo posluali vodia, ki nam je povedal nekaj zanimivosti tudi v tevilkah. Na koncu poti, v Koncertni dvorani, pa smo si lahko poblie ogledali nekaj zanimivih pomanjanih stavb in naravnih lepot, med njimi tudi Blejski otok. Po ogledu smo se odpravili proti dijakemu domu, kjer ima stanovanjska skupina v Postojni svoje prostore. Nadaljevanje praznovanja je potekalo v veji uilnici, ki nam jo je prijazno odstopila ola (SGL). Skupaj s stanovalci stanovanjske skupine Postojna smo praznino okrasili prostor, pogrnili mize ter jih okrasili z roami in pripravili prigrizke. Vinko je skrbel za glasbo. Druenje oz. praznovanje se je nadaljevalo v prijetnem vzduju. V DC torje so pripravili udovito aranirane lonnice, ki jih je dobila vsaka enota in so nam e dolgo lepale prostore in nas spominjale na lepo preivet dan. Ester Ren in stanovalci SS Postojna Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Zvonko Oblak, SS Postojna 58 MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk Postojnske jame
61. 61. PRAZNOVALI SMO DAN ENA, DAN MUENIKOV IN MATERINSKI DAN OBISKALI SMO POSTOJNSKO JAMO, TER SI OGLEDALI MINIMUNDUS 59
62. 62. Danes smo se zbrali v dnevnem centru torje in po jutranji kavi smo se odpeljali s slubenim vozilom v Postojno. Peljali smo se po avtocesti in prehitevali druga vozila. V Postojno smo prili v pravem asu, ker je bil ogled v jami ob 10:00. Vstopnice za ogled jame smo dobili pri ge. Ester. Razdelila nam je vstopnice. Peljali smo se z vlakcem in nato nadaljevali po pepoti. Hodili smo en kilometer; na vodi je bil zelo prijazen in povedal nam je da v jami rastejo kapniki - stalaktiti in stalagmiti; videli smo tudi loveko ribico. Po ogledu jame smo li e na praznovanje, ki je bilo v stanovanjski skupini v Postojni. Praznovali smo dan ena, materinski dan in tirideset muenikov. Ta torkov dan nam je polepalo e toplo sonce ki je sijalo visoko nad modrimi oblaki. David Ukmar, DC torje Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Zvonko Oblak, SS Postojna Dne 22.3.2011 je Stanovanjska skupina Postojna organizirala ogled Postojnske jame in Minimundusa. Tako smo se popeljali z vlakcem v Postojnsko jamo, ena skupina pa si je odla ogledat Vivarium. Na ogledu Postojnske jame so bili z vseh enot Drutva VEZI. Bilo je resnino lepo. Ta ogled je organizirala Ester Ren. Valerijo Jurca, SS Postojna Avtor fotografij: Valerijo Jurca Utrinki iz naega ogleda, ki jih je posnel Valerijo Jurca 60 Bili smo na ogledu Minimundusa v Postojnski jami Ogled Postojnske jame in minimundusa
63. 63. Teden dni po nai cvetliarsko aranerski delavnici smo si nove ideje za naslednje cvetliarske delavnice nabirali na velikononi razstavi v Vivijaninem ateljeju na Opinah, kjer smo vedno dobrodoli. Temu lahko reemo, da je bil to dan za praznovanje pomladi pri Vivijani. Pogled na notranjost cvetliarne nas je naravnost osupnil. Moram priznati, da je bila tokratna razstava pisana meni na koo, kajti bila je tako barvita in hkrati tako nena, da se me je dotaknila prav do srca. Najbolj nas je navduila koliina podrobnosti in barvna usklajenost, saj sta bila njena cvetliarna in prostor p