1. 1. 40. tevilka | 2013 SKLEDICA IZ GLINE - AFRIKI MOTIV Mrea kreativnih delavnic Sonni tobogan METULJEK METULJEK
2. 2. KAZALO - 2 UVODNA BESEDA - 5 V SPOMIN - 6 Barbara Uljan: TRENING SOCIALNIH VEIN - 7 Petra Moe: ODGOVORI NA POTREBE STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV SEANA - 10 Marjan Uljani: POTOPISI - 13 Uporabniki in zaposleni DC tanjel: UTRIP DNEVNEGA CENTRA TANJEL - 15 David Ukmar: BELE PLESALKE - 16 Stanovalci in zaposleni SS tanjel: STANOVANJSKA SKUPINA TANJEL - 17 Zorka Pavli: MOJA IZKUNJA - 18 Tina Bratu: MOGANI IN MAMILA - 21 Emil Kovai: DRAGA - 23 Jure Jakli: THIS SONG IS MY SONG - 24 Alenka midt: V STANOVANJSKI SKUPINI PODGRAD VEZEMO - 25 Jure Jakli: LJUBEZEN MOJE MLADOSTI - 26 Vlado Mari: MOJA ENOLETNA USTVARJALNA POT- 27 Emil Kovai, Mateja Rutar: KUHARSKI UTRINKI IZ STANOVANJSKE SKUPINE ILIR.BISTRICA - 28 AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI - 29 Marina Primc: TURNIR V PIKADU V DC ILIRSKA BISTRICA - 30 Vesna Masli, Alenka midt: LANI DRUTVA VEZI NA TEAJU ITALIJANSKEGA JEZIKA - 31 Sabina Polh: KREATIVNE DELAVNICE SKUPINSKA PUSTNA MASKA - 33 Emil Kovai: SKRBIMO ZA ZDRAVJE-LANI VEZI HODIMO V FITNES - 36 Fran Kragelj: RAZVOJ BODYBUILDINGA - 36 Marina Primc: PUSTNA DELAVNICA Z VRTCEM JOEFE MASLO ILIRSKA BISTRICA - 38 Mateja Rutar: SANKANJE NA MAUNU - 39 Ester Ren: MAREVSKO PRAZNOVANJE V DRUTVU VEZI - 41 Andreja Kobal, Primo turman: REFLEKSOTERAPIJA V VEZEH - 44 Nataa Varek Furlan: MEDGENERACIJSKA DELAVNICA V VRTCU DUTOVLJE - 45 Nataa Varek Furlan: V VRTCU TANJEL - 46 Karmen Margarit: OTVORITEV RAZSTAVE ZORANA KRANJCA FANTaZIJA NA OBINI SEANA - 47 Tina Bratu: 15. SEJA OBNEGA ZBORA DRUTVA VEZI V DNEVNEM CENTRU TORJE - 48 Karmen Margarit: SPOMLADANSKE AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI - 49 Nataa Varek Furlan: PLESNA DELAVNICA V DC TORJE - 51 Marina Primc: MEDGENERACIJSKO DRUENJE Z VRTCEM JOEFE MASLO V ILIRSKI BISTRICI - 52 Petra Moe: DRUTVO VEZI NA DNEVU ZA SPREMEMBE - 53 Zaposleni in stanovalci SS Divaa: KREMNITA PARTY - 54 Tedeja Tavar: PARGLJEV POHOD - 55 Drago Rogelja: NABIRANJE PARGLJEV - 56 Stanovalke SS Podgrad: OPRAVLJANJE PROSTOVOLJNIH UR DIJAKINJE ANE - 56 Katja Mrzli, Alenka midt: OBISKALI SMO KMETIJO TJFANOVI V PODBEAH - 57
3. 3. 3 Marina Primc: OBISKALI SMO DNEVNI CENTER SONEK - 58 Marina Primc: DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA TEDNU RDEEGA KRIA V ILIR.BISTRICI - 59 Marjan Uljani: EKSKURZIJA PO ILIRSKI BISTRICI - 60 Barbara Uljan: DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA 14. FESTIVALU PROSTOVOLJSTVA V LJUBLJANI - 61 Ester Ren: FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA KARAVANA PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI - 62 Sabina Polh: PROMOCIJA DRUTVA VEZI NA BELAJTNGI - 63 Ester R., Aleksander K.: DRUTVO VEZI ORGANIZIRALI PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI - 65 Mag. Katarina Tomai, Robert Stubelj: KMETIJA BRINJEVKA MALI DOL - 67 Mojca Mahni: DRUTVO VEZI, PSIHIATRINA AMBULANTA SEANA IN CSD SEANA NA TRADICIONALNEM IZLETU V ZGORNJE POSOJE - 69 Sergio Popovi: ENODNEVNI IZLET V KOBARID - 72 Katja Mrzli: STANOVALKE DRUTVA VEZI PRI FRIZERJU IVANU V ILIRSKI BISTRICI - 73 Marina Primc: POHOD NA VELIKI RAZBOR - 74 Marina Primc:DELAVNICE V DC ILIR.BISTRICA Z DARJO ADAM - 76 Karmen Margarit: DRUTVO VEZI ORGANIZIRALO E TRADICIONALNO LIKOVNO KOLONIJO V TANJELU - 77 Sergio P.: LIKOV. KOLONIJA V TANJELU 2013 - 82 Mojca Mahni: PROSTOVOLJCI NEPRECENLJIVI ZA IZVAJANJE NAIH PROGRAMOV - 83 Mojca Mahni: PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA VLADA MARIA 84 Ana Prosen: VONJ PO POLETJU V TANJELU - 85 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI NA RAZSTAVI KRAKI MOZAIK - 87 Sabina Polh: LANI DRUTVA VEZI NA ENODNEVNIH KOPANJIH - 88 Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE IZOLA - 89 Jure Jakli: DOBER DAN, DRUTVO VEZI - 90 Ana Prosen: PODOBE LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2013 POSTAVLJENE NA OGLED 91 Karmen M.: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI NA SEANSKEM OBINSKEM PRAZNIKU 92 Sabina Polh: OBISK VARSTVENO.DELOVNEGA CENTRA ILIRSKA BISTRICA 93 Ester Ren: PIKNIK NA MAKOVCU 2013 - 94 Nina G.: DAN KRASA IN BRKINOV V KOPRU 96 Valentina Benan: KREATIVNO-KULINARINA DELAVNICA SMOOTHIJI 97 Ana Prosen, David Ukmar: DRUTVO VEZI V LIPICI OB DNEVU VRNITVE PRIMORSKE K MATINI DOMOVINI 99 Sabina Polh: VRTNARJENJE ENA IZMED DEJAVNOSTI V DRUTVU VEZI 100 Marina Primc: SODELOVANJE DRUTVA VEZI NA SVEANI PRIREDITVI RDEEGA KRIA ILIRSKA BISTRICA 101 Barbara U.: DRUTVO VEZI IN KMETIJA BRINJEVKA SE PREDSTAVITA NA KMEKI TRNICI 102 Sabina Polh: DRUTVO VEZI IN FESTIVAL KAMNA V PLISKOVICI 103
4. 4. 4 Marina P.: TURNIR V BALINANJU V ZABIAH 104 Petra Moe: DRUTVO VEZI NA STOJNICI V LOKVI -PRIREDITEV OB OPASILU 105 Eda La Vida: VEZI, KI POVEZUJEJO 106 Marina Primc, David Ukmar: SODELOVANJE DRUTVA VEZI NA MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU PRIJATELJSTVA V KOPRU 107 Valentina B.: DRUTVO VEZI NA TRADICIONALNIH DNEVIH KOBILARNE LIPICA 2013 108 Sabina Polh: OBELEENJE SVETOVNEGA DNEVA DUEV. ZDRAVJA V DRUTVU VEZI 109 Ester R.: SVETOVNI DAN DU. ZDRAVJA 110 Katja M.: NOGOMETNI TURNIR OB DNEVU DUEV. ZDRAVJA PREVALJE 2013 111 Vesna M.: BUNI DAN V DRUTVU VEZI 112 Ana P.: KROMPIRJEVE USTVARJALNE URICE 113 Emil K.: MOJ DVODNEVNI IZLET V RIBNICO 113 Marina Primc: NAKUPOVANJE V TRSTU - 114 Alenka ., Tatjana S., Katja M.: OBISK HARMONIKAICE V STANOVANJSKI SKUPINI PODGRAD 115 Nina G.: TEKAKI POZDRAV JESENI NA KRASU IN SODELOVANJE DRUTVA VEZI 116 Ana Prosen: MARTINOVANJE V TANJELU 117 Marina Primc: TURNIR V IGRANJU DRUABNE IGRE LOVEK NE JEZI SE 118 Marina Primc: KREATIVNE DELAVNICE VEZI IN RDEI KRI ILIR. BISTRICA 119 Nina Gorjan: DELAVNICA, NAMENJENA STANOVALKAM V PODGRADU 120 Petra Grlj: TEKMOVANJE V IGRANJU RNEGA PETRA, REMIJA TER PEKA PECIV IZ KAKIJEV 121 Nina Gorjan: KOKOKE NA GORJANSKEM 122 Nina G.: ADVENTNI VENKI IZ SLANEGA TESTA 123 Marina Primc: DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENKOV 124 Petra Grlj: MIKLAVEVA PEKARSKA DELAVNICA V DC ILIR.BISTRICA - 125 Ana Prosen: IZDELOVANJE DOMAIH MIL V DNEVNEM CENTRU TANJEL 126 Ana Prosen: OLA IVLJENJA V DNEVNEM CENTRU TANJEL 127 Marina Primc: PREDNOVOLETNA DELAVNICA S SONKI V DC ILIR.BISTRICA - 128 Nina Gorjan: VESELI DECEMBER IN VONJ PO MEDENJAKIH 128 Petra Moe: PREDPRAZNINO SODELOVANJE Z UPNIJSKO KARITAS V POSTOJNI 129 Sabina Polh: OBISK PREDSTAVNIKOV OBINE SEANA V DNEVNEM CENTRU TORJE 130 Sabina Polh: PREDBOINI DAN V DNEVNEM CENTRU TORJE 131 Katja Mrzli: PREDNOVOLETNI PLES DRUTVA VEZI V DIVAI 132 DRUTVO VEZI NA PROMOCIJSKIH STOJNICAH V VESELEM DECEMBRU 134 Marina Primc: SODELOVANJE NA RAZSTAVI TURISTINEGA DRUTVA V ILIR.BISTRICI - 136 ZAHVALE PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE
5. 5. 5 Uvodna beseda Spotovane bralke in bralci! Konno je pred vami in nami tako dolgo priakovana pomlad in z njo nova tevilka glasila Metuljek. Pomlad pomeni nov zaetek in prebujanje, saj takrat obutimo zagon in voljo do ivljenja in v nas se zbudi elja po ustvarjanju. Kar naenkrat se narava okoli nas razbohoti v vseh svojih udovitih barvah, ki nas vedno znova spominjajo in opominjajo, da svet ni rno bel. Ravno zato smo tudi mi v Drutvu Vezi sklenili, da je ta as kot nala za izid novega Metuljka, ki po svoji vizualni in vsebinski obliki spominja na pomlad: je pisan, iskriv, poln ivljenja in bralcem skozi sliko in besedo poskua priarati doivljaje vseh, ki so na nek nain vkljueni v nae drutvo. Kljub vsesploni negotovosti smo v lanskem letu uresniili nekatere ideje za delo in razvoj. Ustanovili smo socialno podjetje Brinjevka, z namenom oskrbovanja lokalnega obmoja z ekoloko pridelano zelenjavo. Kmetija se nahaja v Malem Dolu pri Komnu. V podjetju Vezi Vizija d.o.o. smo zaeli z izvajanjem storitev pomoi na domu za obane Obine Divaa. V sklopu podjetij se trudimo razvijati in zagotavljati delovna mesta za ranljive skupine prebivalstva. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da ne izgubimo optimizma. Sledili bomo zastavljenim ciljem in uresnievali nae poslanstvo pomagati ljudem, da prepoznajo svoje vire moi in si zartajo svoje ivljenje v prihodnosti. Barbara Uljan in Katja Mrzli strokovni delavki
6. 6. 6 Zdaj biva vrh viave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noi; tam sonce sree ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. Simon Gregori V SPOMIN iberna Andreju Bogdanovi uri - Marjani Beno Benjaminu Zapustili so nas v letu 2013. iveli bodo v naih mislih in spominih. lani in zaposleni Drutva VEZI s predsednico ga. Vido Mesar
7. 7. 7 Barbara Uljan, univ.dipl.socialna delavka TRENING SOCIALNIH VEIN lovek je druabno bitje in se skozi celo ivljenje ui vein, ki ga ohranjajo v odnosu do sebe in drugih. Gre za veine, katerih obvladovanje in uporaba je ob pravem asu, na pravem mestu, nujno potrebna za kakovostno (so)bivanje in za ohranjanje duevnega zdravja vseh, tako nas kot drugih. Pri treningu socialnih vein gre za pomembna vdenja o odnosih, komunikaciji in skupinski dinamiki, ki so pomembna za delo strokovnih delavk na podroju duevnega zdravja v skupnosti. Trening socialnih vein je treniranje e osvojenih vein in uenje oziroma treniranje novih vein, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem ivljenju. Gre za uenje tistih vein, ki jih lovek lahko uporabi pri razreevanju osebnih teav. Definicija socialnih vein: socialne veine so ivljenjske veine, ki jih razvije posameznik pri sebi, kaejo pa se v odnosih z drugimi. So nekaj, kar se dogaja med lovekom in socialnim okoljem, v katerem ivi. Socialne veine so veine, ki se dogajajo na treh ravneh: na osebnem nivoju (te posameznik potrebuje za graditev samopodobe, reevanje lastnih teav, izraanje svojih zamisli), na nivoju odnosov (pogajanje in sodelovanje, sklepanje kompromisov, gradnja in vzdrevanje lastnih socialnih mre) in na nivoju ire drube ali makrosistema (obutljivost za druge, prispevanje k dobrobiti drave). Teme na delavnicah treninga socialnih vein se posredujejo s pomojo razlinih socialnih iger, iger vlog, nedokonanih zgodb, vodenih fantazij, simulacijskih iger, asociacij, vpraalnikov, literature, delom v parih, delom s pripomoki, risanjem ipd. V celoto so povezane s polvodeno diskusijo. Glede na temo ima delavnica opredeljene cilje in namene. Cilji se lahko z razvijanjem delavnice spreminjajo, e udeleenci tako elijo. Bolj kot sledenje tono zartanim ciljem je pomembno, da ohranjamo dro izvajalcev, ki je odprta, omogoamo uenje socialnih vein, vodimo k reevanju konfliktov, ki nastajajo in vkljuujemo sodelovanje. Kot e omenjeno, lahko pri treningu socialnih vein uporabljamo razline igre, ki jih lahko razvrstimo v: skupinske interaktivne: so igre, ki so namenjene raziskovanju odnosov in komunikacije, ki je lahko navznoter (razlini vidiki ene osebnosti pridejo v stik z drugo) ali navzven (pogovor z drugimi), icebreakerji (ledolomilci) energizerji: so kraje igre, ki so namenjene zabavi, energiziranju skupine, vzpostavljanju sodelovanja v skupini in sproanju,
8. 8. 8 igre odloanja debatne: so igre, kjer se poudarja predvsem kognitivni nivo posameznika, posameznik lahko preizkua zagovarjanje svojega mnenja in sprejemanje mnenja drugega, preizkua svojo strpnost, se naui povedati svoja razmiljanja na nain, da je slian, se ui aktivnega posluanja in drugo, zgodbice metafore: so pripomoek za ustvarjanje taknega ozraja, kjer udeleenci povedano aplicirajo na svoje ivljenje in iejo svoje pomene. Metafore komunicirajo posredno. Iz zgodbe, metafore vzamemo tisto, kar v tistem trenutku ali kasneje potrebujemo. PRIMER VAJE NA TEMO REEVANJE PROBLEMOV: PMI Namen: Uenje monega reevanja doloene situacije oziroma refleksivnega razmiljanja o doloeni temi. PMI je pripomoek za usmerjanje pozornosti. Pri tej tehniki usmerimo svojo pozornost najprej na pozitivne vidike, nato na negativne in konno na zanimive vidike. To ponemo zelo odlono in disciplinirano. ele tako se lahko zgodi preobrat, ko ne uporabljamo argumenta samo za zagovarjanje, temve zato, da raziemo predmet. Potek: Vodja prebere eno vpraanje o katerikoli temi, ki jo eli preveriti v skupini. Na primer: nihe naj ne bi imel nobenih teav, ali vsi avti na cesti naj bi bili rumene barve. (De Bono) Najprej naj takoj odgovorijo na to vpraanje z da ali ne in vodja lahko zabelei, koliko jih je za in koliko proti. Nato imajo 4 minute asa, da napiejo na liste im ve razlogov, zakaj bi bilo to dobro, koristno in prednosti tega. Nato imajo 4 minute, da napiejo im ve razlogov, zakaj to ne bi bilo dobro, koristno in slabosti tega. Nato imajo 4 minute, da napiejo im ve stvari, ki bi bile interesantne, zanimive. Nato najprej preberemo Plus, nato Minus in nato Interesantno. Ko smo konali, vpraamo, ali si je kdo premislil glede na prvotno odloitev. Pomembno: Pri vaji je zelo pomembno, da vodja poudari, da se udeleenci prvi osredotoijo samo na pluse, drugi samo na minuse in tretji samo na interesantno. ele popolna osredotoenost moganov le na eno entiteto bo prinesla nove poglede na doloeno tematiko. K temu pripomore, e vajo razloimo ele na koncu, tako da udeleenci ne vedo, kaj bo sledilo, in jim tako pomagamo k osredotoenosti, ki jo potrebujejo. Osredotoenost naj bo tudi predmet razprave. Refleksija: Kaj vam je vaja prinesla? Ali pri reevanju teav in odloanju uporabljamo podobne naine preverjanja situacij? Kaj je pri tem dobrega in kaj ni? V kaknih primerih se vam zdi to koristno, v kaknih ne?
9. 9. 9 PRIMER VAJE NA TEMO KOMUNIKACIJE: ENOSMERNA, DVOSMERNA KOMUNIKACIJA Namen: Posamezniki dobijo izkunjo enosmerne (brez preverjanja, spraevanja) in dvosmerne (preverjanje, spraevanje) komunikacije. Potek: Udeleence razdelimo v pare. V parih se usedejo drug nasproti drugega, tako da se skupaj dotikajo le s hrbti. a) Govori le tisti, ki ima risbo Eden v paru dobi risbo, drugi pa prazen list in pisalo. Tisti, ki ima risbo, jo im bolj natanno opisuje drugemu, ta pa ne sme niesar spraevati, komentirati. Ko konata, pogledata, kaj je nastalo. b) Govorita lahko oba V drugem delu vaje pa tisti, ki je sedaj risal, dobi narisano novo sliko in jo opisuje, drugi pa jo rie. Novo pravilo je, da lahko govorita oba. Po konani risbi ponovno pogledata, kaj je nastalo. Obe vlogi lahko poizkusita oba v paru. Refleksija: Najprej se osredotoimo na poutje v posameznem paru in na to, v kateri vlogi se je posameznik poutil bolje in zakaj. Debata se nato nanaa na komunikacijo, kdaj se sreujemo z enosmerno komunikacijo in kako se poutimo, kaj je potrebno narediti za dobro komunikacijo, zakaj je potrebno v komunikaciji preverjati? Kakna je komunikacija, e eden le govori in drugi le poslua? LITERATURA: Rozman, Ura (2006): Trening socialnih vein. Educa, Melior.
10. 10. 10 Petra Moe, dipl.soc.del. ODGOVORI NA POTREBE STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV SEANA Petra Moe, dipl.soc.delavka je diplomirala na Visoki oli za socialno delo leta 2008. V diplomski nalogi je raziskala oblike pomoi starejim v Obini Seana. Osredotoila se je na Dom upokojencev, kjer je opravljala pripravnitvo. DOM UPOKOJENCEV SEANA Dom upokojencev Seana so zgradili obani in obanke obine Seana s pomojo Skupnosti socialnega skrbstva v letu 1975. Prve stanovalce je dom sprejel v januarju 1976. V tedanjem domu je bilo 120 lei. Z obnovo in dograditvijo leta 1985 in 1989 so pridobili predvsem prostore na negovalnem oddelku, tako da ima danes Dom 192 mest. V letu 2002 so uredili prostore za potrebe stanovalcev, ki potrebujejo 24-urno varstvo in prostore za dnevno obliko varstva starejih. Zaposleni in stanovalci skupaj sestavljajo celoto, ki eli in tudi izvaja kvalitetne socialno varstvene in zdravstvene programe. Dejavnost izvajajo tako v prostorih doma kot tudi izven doma. Sama lokacija Doma ob robu stanovanjskega naselja na eni strani omogoa varno in nemoteno bivanje, po drugi strani pa tudi bliina infrastrukturnih objektov, kot so bolninica, pota, banka, trgovine, omogoa povezanost stanovalcev Doma z zunanjim okoljem. lovek naj bi tudi "tretje ivljenjsko" obdobje preivel aktivno. Tudi zato se v domu vedno kaj dogaja, in sicer v obliki prireditev, raznih nastopov, razstav Nekaj posebnega so vsakoletna sreanja in pikniki s svojci na prostem, v parku pred domom. V Dom upokojencev Seana delujejo tevilne slube. Na tem mestu na kratko predstavljam socialno slubo, zdravstveno negovalno slubo, delovno terapijo in fizioterapijo.
11. 11. 11 SOCIALNA SLUBA Socialna sluba v Domu upokojencev Seana je organizirana kot samostojna sluba in je pomemben len pomoi stanovalcem v domu in prosilcem za sprejem. Poleg tega svoje delovanje iri na svojce, znance uporabnikov ter druge organizacije. Pri tem so pomembna poglobljena strokovna znanja in izkunje, ter predvsem dobra praksa, ki si jo strokovni delavci na sreanjih izmenjujejo. Odhod v Dom je vedno stresen in ni navadna selitev. Skrbna priprava in vselitev je pomemben del. Najpomembneje pa je pozorno spremljanje prilagajanja na novo ivljenjsko okolje. Delo socialne slube je tudi vkljuevanje v razline dejavnosti (pevske vaje, rona dela, jutranja telovadba, skupna druenja, ipd.), ki pomembno vplivajo na poutje stanovalcev v Domu in seveda tudi na samo prepoznavnost samega Doma. ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUBA Zdravstveno negovalna sluba je samostojna strokovna sluba, ki izvaja osnovno zdravstveno nego za stanovalce. V okviru svoje dejavnosti zagotavlja celodnevno zdravstveno varstvo in nego po pravilih in doktrini izvajanja zdravstvene nege. Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe izhajajo iz potreb in elj stanovalcev. Osnovni princip dela je individualna obravnava in zagotavljanje optimalne zdravstvene nege. DELOVNA TERAPIJA Delovna terapija je priznana zdravstvena stroka, ki posamezniku omogoa, da kljub omejenim fizinim in psihinim sposobnostim lahko opravlja zanj pomembne naloge in uresniuje psihofizino sposobnost v vsakdanjem ivljenju. Delovna terapija v Domu povezuje tako zdravstveno kot socialno podroje in kot taka predstavlja vez med zdravstvenim delavcem, socialnim delavcem in stanovalci. Delovna terapija pomembno vpliva na kvaliteto bivanja stanovalcev, krepi njihovo samostojnost pri ohranjanju vsakodnevnih ivljenjskih aktivnosti in s tem posredno krepi splono zdravstveno stanje, socialno izoliranost in samospotovanje.
12. 12. 12 FIZIOTERAPIJA Fizioterapija v Domu upokojencev Seana je organizirana kot sestavni del Zdravstveno negovalne slube. Izvajata jo dve fizioterapevtki. Fizioterapija je kompleksna in iroka dejavnost, ki s svojim strokovnim pristopom deluje na treh ravneh zdravstvenega varstva: primarna raven, ki pomeni vkljuevanje fizioterapije kot dela s stanovalcem po navodilih in napotitvah splonega zdravnika in doktrine stroke; sekundarna raven kot delo na podlagi navodila zdravnika, usmerjena pa je na tono doloene aktivnosti; terciarna raven kot zaetek ali nadaljevanje rehabilitacije po navodilih zdravnika. CILJI IN VIZIJA DOMA UPOKOJENCEV SEANA Poslanstvo doma je izvajanje institucionalnega varstva starejih, to je organiziranje osnovne oskrbe, socialne oskrbe, zdravstvene nege in pomoi na domu. Z raznimi oblikami in metodami strokovne podpore in pomoi si dom prizadeva pomagati stanovalcem ohranjati njihovo ivljenjsko aktivnost ter neodvisno samostojnost. Cilj jim je tudi njihovo kvalitetno ivljenje ter primerna zdravstvena nega. Temeljne usmeritve za delo izhajajo iz akcijskega narta Doma upokojencev Seana in se nanaajo na naslednje cilje: kvalitetna obravnava posameznika z upotevanjem razlinosti; osebno angairanje delavcev do stanovalcev, svojcev in ostalih obiskovalcev. nujno potrebni investicijski posegi na oddelku za stanovalce z demenco, prostor za osebje ter ureditev okolice za potrebe stanovalcev. nadaljno sodelovanje pri izgradnji oskrbovanih stanovanj v bliini doma ter povezovanje in zaokroevanje z Bolninico Seana v Geriatrino-rehabilitacijski center. V programu je nadalje doloen nadaljnji razvoj mree storitev za stareje na domu v vseh tirih obinah. Takna storitev naj bi po njihovem mnenju pomembno prispevala k izboljanju kakovosti ivljenja stanovalcev in ostalih obanov, ki potrebujejo njihove storitve. Na koncu bi uporabila misel ga. Bernarde Kukanja, ki pravi: Dom v Seani je moj dom, srena sem, da ivim v tem domu in meni je kljub visokim letom lepo. (vir citata: www.dus.si)
13. 13. 13 POTOPISI MARJANA ULJANIA Odloitev za vsa potovanja je bila takna, kot da bi se na razpotju, kjer se stikata prehojena in neprehojena pot, odloil za neprehojeno. Ko sem zael stopati po njej, se je vse spremenilo in vedno so me obdajali obutki, kako se na prehojeni poti ne more zgoditi ni novega. Ampak naj bo pot e tako stara in utrjena, je vsak korak, ki ga naredimo na njej, popolnoma nov in to sem spoznal, ko sem doivetja iz teh potepanj predstavljal v Dnevnem centru Vezi, Varstveno delovnem centru, Domu starejih obanov in Dnevnem centru Sonek v Ilirski Bistrici ter v Dnevnem centru Vezi v torjah. Po obisku madarske prestolnice Budimpete, ki jo sestavljata mesti Budim in Peta, louje pa ju mogona reka Donava ter Blatnega jezera, ostanka nekdanjega Panonskega morja, ki si velikokrat nadene tudi ime Madarsko morje, sem se kmalu podal v Benetke, katerim ni bilo dano biti na celini in so postavljene na kar 12 milijonov lesenih kolov. Morje imamo vsi radi, ampak tudi e ni neko mesto ob morju, se imamo tam ravno tako lepo. Isto velja tudi za poljsko mesto Krakov, ki predstavlja turistino in versko sredie Poljske, zato bi ga lahko imenovali tudi poljski Bali in poljski Rim. Sestavni deli Krakova je njegovo srce Glavni trg z baziliko, ki ima dva razlina zvonika, reka Visla, ki na svoji poti proti Baltskem morju da peat tudi temu mestu, gri Wavel, ki se ponosno dviga nad mestom in hrani zgodovino Poljske v malem, najbolj zelen del Krakova park Planty, idovska etrt Kazimierz in e kaj. Ko sem stopal po ulicah Krakova, se mi je zdelo, kot da je obvezno iti pogledat tudi 17 km oddaljen rudnik soli Wielicka, v katerem je med drugim tudi jezero, ki je slano bolj kot Mrtvo morje in 55 km oddaljen Auschwitz, nekdanje koncentracijsko taborie smrti, kjer je ugasnilo 1.5 milijona nedolnih ivljenj. Vse omenjene kraje bi lahko primerjal z drevesi, na katerih rastejo soni sadei in zato do njih vodi veliko poti, kar pa e zdale ne velja za Meugorje v Bosni in Hercegovini, kamor sem se odpravil, zato ker sem slial nek klic v sebi.
14. 14. 14 Da pa sem se odpravil v bosansko Banja Luko, so bili za to zasluni Slovenci, ki so se med obema vojnama izseljevali v kraja Zaluani in Slatina, ker se je tam takrat dalo zelo poceni kupiti zemljo. eprav je veina teh Slovencev, ki so bili najve iz okolice Ilirske Bistrice in Pivke, e umrla, je vseeno e mo zaznati, da se je tudi ob reki Vrbas govorilo slovensko. Najteje je bilo iti v Bolgarijo, saj je takrat ta balkanska drava ele odprla vrata turizmu in se ni o njej vedelo praktino ni. Ampak ko se na meji med Srbijo in Bolgarijo premakne kazalce za eno uro naprej (to sem moral prvi v ivljenju storiti) in se prispe v prestolnico Sofijo, ki lei blizu te politine in datumske meje, se takoj opazi, da je bil strah popolnoma odve in da ima tudi ta deela svoje are. Prava dogodivina je bila tudi, ko sem se peljal 120 km juneje v znameniti Rilski samostan, ki lei na skrajni zahodni konici gorovja Rodopi. Na poti domov si je treba obvezno e ogledati nao nekdanjo prestolnico Beograd, ki lei na sotoju rek Save in Donave in je zelo prenaseljeno mesto. Vem, da ne bom nikoli videl niti pol toliko sveta, kot ga vidi sonce vsak dan, pa vendar sem vesel, da sem vse omenjeno videl in o tem tudi drugim pripovedoval. Marjan Uljani, DC Ilir. Bistrica Foto: Marina Primc
15. 15. 15 UTRIP DNEVNEGA CENTRA TANJEL Dnevni center tanjel je ponovno zaivel v prenovljenih prostorih stare tanjelske pote. Dnevni center je tako dobil novo podobo in nekaj novih uporabnikov. Dneve poskuamo kolikor je mogoe preiveti kreativno. Zjutraj se najprej razgibamo, da si pridobimo nove moi in pozitivno energijo za ustvarjanje. Nato se ob jutranji kavi pogovorimo, kaj bomo ez dan poeli. Veino asa smo ustvarjalni. Vsi radi sodelujemo pri kreativnih delavnicah, kjer nastajajo izdelki iz gline, das mase, fimo mase, ivamo, striemo, reemo, barvamo, Dejavni smo tudi v kulinariki, saj imamo dnevno kulinarino delavnico, kjer vedno kaj dobrega skuhamo. V dnevnem centru imamo poleg kreativnih in kulinarinih delavnic enkrat tedensko tudi skupino za samopomo, kjer skupaj izberemo temo, o kateri bi radi kaj ve sliali in vanjo dodali svoje pretekle izkunje. Naj ne pozabimo omeniti socialnih iger, ki jih izvajamo enkrat tedensko. Socialne igre so nam e posebej ve, ker se lahko veliko nauimo, izraamo svoja ustva, poutje in razpoloenje. V dnevni center radi zahajamo, saj svoj prosti as kreativno in kvalitetno preivimo. Veselimo se prihajajoe pomladi, lepih vremen, ker bomo zaeli nae izdelke in program predstavljati tudi na promocijskih stojnicah. Veseli nas, da so ljudem nai izdelki ve , saj je v njih vloenega veliko truda in dobre volje. Lepo se imamo in veseli smo, da lahko dneve preivimo v dnevnem centru, kjer se dobro poutimo in se veliko nauimo. Uporabniki in zaposleni iz Dnevnega centra tanjel
16. 16. 16 BELE PLESALKE Bele plesalke so priplesale razposajene izpod neba, vse so z belino se sveo obdale, ko so utrujene legle na tla. Tu zdaj poivajo, v krilca iroka noice skrivajo, druga ob drugo mehko se naslanjajo, v soncu iskrivo se glavice sklanjajo. Pestuje zemlja te nene sestrice, Da se v naroju njenem naspe. Ali gorje! Bolj in bolj drobne postajajo v lice, mo jim pojenja, umira srce. Bele plesalke ve ne vzlete, kapljice drobne v potok hite DAVID UKMAR
17. 17. 17 STANOVANJSKA SKUPINA TANJEL Na selitev v stanovanjsko skupino tanjel smo komaj akali. Prve dni meseca novembra pa je priel dan, ko smo se konno vselili v nove prostore stanovanjske skupine. V stanovanjski skupini tanjel se poutimo dobro. Prostori so v celoti obnovljeni, novo pohitvo, nova kopalnica. Vsi prostori so ogrevani in je prijetno toplo. Tako kot v prejnji stanovanjski skupini opravljamo svoje obveznosti- vsak ima svoje zadolitve, vendar nam kljub vsemu e vedno ostane toliko asa, da se udeleujemo aktivnosti v dnevnem centru tanjel, ki je ravno tako v lanskem letu dobil novo podobo. V dnevnem centru najraje izdelujemo izdelke iz gline- pujske ter gemo v les. Trenutno smo v stanovanjski skupini trije moki, je pa prostora e za enega stanovalca. V stanovanjski skupini nam drubo dela ptiek, vsake toliko pa nas obie tudi sosedova muca. Kljub temu, da je stanovanjska skupina majhna, je zelo prijetna in se imamo v njej prav lutno. Pripravili: Stanovalci in zaposleni SS tanjel Fotografije: Ana Prosen Radi se druimo na dvoriu Takole zgleda dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico Hodnik nas popelje do sob in kopalnice
18. 18. 18 ZORKA PAVLI MOJA IZKUNJA Ime mi je Zorka Pavli, doma sem iz tjaka pri Seani. Zaetki zdravljenja moje bolezni so bili teki, vsake dve leti oziroma e pogosteje sem se zatekla v Psihiatrino bolninico Idrija po strokovno pomo. Prva leta sem imela odpor pri jemanju zdravil. Teko sem se sprijaznila z dejstvom, da imam teave v duevnem zdravju, saj sem bila takrat e zelo mlada. Ko sem se vraala iz zdravljenja iz Psihiatrine bolninice Idrija, je bilo v domaem okolju nekaj asa e v redu. Poskuala sem se drati napotkov, ki sem jih dobila v bolninici; obiskovali so me tudi iz Centra za socialno delo Seana. Obasno sem se vkljuila tudi v dnevni center Drutva VEZI, potem pa sem postopoma priela opuati terapijo in posledino tudi skrb zase in tako sem se ponovno znala v bolninici. Bila sem v zaaranem krogu, iz katerega vasih nisem videla izhoda. Biti oznaen kot duevni bolnik ni malenkost, ker ti spremeni vsak delek ivljenja in odnose z ljudmi, tudi s svojimi blinjimi, svojci, sosedi, prijatelji, Dnevni center Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI v torjah sem priela obiskovati e leta 2002; vendar sem takrat zaradi nesprejemanja bolezni in opuanja terapije opuala tudi obiske dnevnega centra. Leta 2007 me je v domaem okolju po prihodu iz bolninice obiskala socialna delavka iz Centra za socialno delo Seana ga. Tatjana ebulec ter socialna delavka, zaposlena v dnevnem centru Drutva VEZI v torjah Karmen Margarit, ki mi je ponovno predstavila program in aktivnosti dnevnega centra ter monost ponovne vkljuitve v aktivnosti. Na podlagi pogovora sem se odloila ter se dogovorila, da bi dnevni center priela obiskovati trikrat tedensko. In tako se je priela moja pot, pot, ki je bila polna vzponov in padcev. Ampak nauila in spoznala sem, da je vsak korak, pa naj bo e tako majhen, zame zelo pomemben. S socialno delavko Karmen smo na podlagi dogovora o vkljuitvi pripravile individualni nart, kjer sem si zadala svoje prve cilje, Na poti do uresniitve le teh sem potrebovala veliko pomoi in podpore, tako strokovnih delavcev v Vezeh kakor tudi na CSD Seana, psihiatrine ambulante ter socialnih delavk, ki me obiskujejo iz PB Idrija. Danes se v Dnevni center torje vkljuujem 2x tedensko; v poletnem asu pa 3x tedensko. Iz svojega domaega okolja, kjer ivim skupaj s staro mamo, prihajam z avtobusom. Velikokrat se e pred prihodom v dnevni center oglasim pri socialni delavki Kseniji na Centru za socialno delo Seana, ki je tudi moja finanna skrbnica. Z njo se pogovorim o aktualnih zadevah glede denarja, pa tudi na splono. Vsak drugi petek se oglasim pri moji psihiatrinji dr. Fabi Andreji v Zdravstvenem domu Seana, kjer prejmem depo injekcijo. Psihiatrinja mi predpie zdravila za dalje obdobje, katere potem po dogovoru z njo in socialno delavko Karmen dostavim v Dnevni center torje. Ob pomoi in podpori soc.del. Karmen si potem vsak petek pripravim tedensko terapijo, saj sem v preteklosti imela e kar nekaj teav s kontroliranjem uporabe zdravil.
19. 19. 19 Aktivnosti v Dnevnem centru torje potekajo skupinsko in individualno, nam vkljuenim osebam pa pomagajo pri pridobivanju in ohranjanju potrebnih socialnih vein ter funkcionalnih znanj in spretnosti, irjenju socialne mree ter zmanjevanju socialne izkljuenosti. S ponudbo raznovrstnih skupinskih aktivnosti se zaposleni v dnevnem centru zavzemajo za aktivno sodelovanje vsakega izmed nas vkljuenih posameznikov. Sama se v okviru tega vkljuujem v: Kreativne delavnice, Izobraevalne in interesne dejavnosti, Druabne dejavnosti (razlina praznovanja, druabne prireditve, pikniki, druabne igre, organizirani ogledi, ). Poleg tega pa imam v dnevnem centru dnevno monost: Informativnega razgovora (obsega pomo pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske, informiranje o pravicah ter mrei slub pomoi), Osebne pomoi (zajema svetovalne razgovore, pomo in podporo pri razreevanju osebnih stisk, vkljuevanju v aktivno ivljenje, iskanju ustrezne zaposlitve ter oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih nartov). V Dnevnem centru v torjah sem ugotovila, da je to kot moj drugi dom in delovni prostor, saj je organizacija dela dobra in sama se tam ob pomoi zaposlenih lepo znajdem. V dnevni center zelo rada zahajam, tam imam veliko prijateljev in nikoli mi ni dolgas. Delavnice in aktivnosti, ki jih imamo v Dnevnem centru v torjah me napolnijo z energijo, vse to mi pomaga premagovat stiske in krize, saj sproti reujemo probleme. S pomojo soc. del. Karmen sem se nauila planiranja in nartovanja dneva v torjah in doma. To mi veliko pomeni. S pomojo nartovanja tako tudi bolj aktivno in kreativno preivljam svoj prosti as. Z leti sem se nauila praznino, ki jo utim v domaem okolju, zapolniti s pisanjem lankov za glasilo Drutva VEZI Metuljek, saj me oblikovanje prispevkov in lankov zelo veseli, s ivanjem gobelinov ter z daljimi sprehodi v naravi. Zelo veliko mi pomeni tudi, da imam zelo dobro razvito socialno mreo od Drutva VEZI, CSD Seana, psihiatrine ambulante, prav tako pa sem vkljuena v psihiatrino zdravljenje v skupnosti. Tim iz PB Idrija me obiskuje v dnevnem centru torje vsaka 2 meseca. Tega se zelo veselim, vedno jim tudi pripravim zapisan povzetek, kaj vse sem v asu, ko se ne vidimo, e dosegla ter kakne narte imam. S prijateljem iz DC torje ulijom Zorka se predstavi v PB Idrija 9.4.2013
20. 20. 20 Za konec bi rada z vami podelila e nekaj svojih misli: Podpora dobrega prijatelja je lahko zelo dobrodola, toda vasih potrebujemo ve kot samo to. Ko potrebujete resnino oceno razmer, prosite za nasvet nekoga, ki ga skrbi manj kot vas in je sposoben podati objektivno mnenje. Ko bomo iskali mnenje o svoji teavi, se negativnim ter ljudem, ki nam elijo kodovati, izognimo. Morebitna negativna izkunja na nas ne bi pozitivno vplivala ter e dodatno poslabala na poloaj, esar pa v stiski ne potrebujemo. Sama se drim tega, da za pogovor poiem optimistino osebo, ki uravnotei odkrit in realen pristop z zdravo mero optimizma. Govorim o nekomu, ki v vsaki okoliini zavzame najbolj optimistien pogled na situacijo. Vesela in hvalena sem, da se dejavnosti v drutvu tako dobro izvajajo, eprav so razmere dravi teke. Hvala vsem v Drutvu VEZI, Centru za socialno delo Seana in vsem ki mi stojite ob strani in me podpirate pri moji psihosocialni rehabilitaciji. Zapisala: Zorka Pavli, DC torje Usoda loveka je taka, nikoli ne ve, kaj te aka in doleti v ivljenju. Dobim ve od loveka, ki ima bogato in dobro srce, kot od loveka, ki je bogata. Nobeden med nami ne ivi zase, nobeden med nami niti ne umre zase. Ljudje nismo vsi enako narejeni, oblikuje nas okolje, v katerem rastemo.
21. 21. 21 Tina Bratu, dipl. socialna delavka MOGANI IN MAMILA Ljudje si elijo s pomojo mamil spreminjati stanje svoje zavesti. Nekateri uivajo snovi, ki aktivirajo mogane tako, da ostajajo budni in lahko prepleejo vso no. Drugi uporabljajo pomirjevala. Lahko pa tudi snovi, ki jim omogoajo doivljati nove oblike zavesti in s pomojo katerih pozabljajo na vsakodnevne teave. POT DO ODVISNOSTI Zdravila, ki uinkujejo v moganih, so neprecenljiva. Rekreacijsko jemanje zdravil in mamil pa ima drug namen in lahko vodi v zlorabo. Uporabnik substanc lahko postane odvisen ali zasvojen. Ob prenehanju jemanja rekreacijskih substanc, se pojavijo neprijetni telesni in psihini simptomi (abstinenni simptomi). Zasvojena oseba bo tako zelo hrepenela po mamilu, da bo zaradi zadovoljevanja te potrebe, zanemarjala svoje delo, zdravje in druino. V skrajnih primerih se bo zasvojena oseba lotila tudi kriminalnih dejanj, da bo le dobila dovolj denarja za mamilo. Zdravila se razlikujejo po zmonosti povzroanja zasvojenosti imajo razlien zasvojitveni potencial. Snovi, ki imajo visoko tveganje za nastanek zasvojenosti, so kokain, heroin in nikotin. Odvisnost je proces, kjer se telo in mogani poasi prilagodijo ponavljajoemu se jemanju mamila. Mehanizmi, ki vodijo do nastanka odvisnosti, e niso povsem pojasnjeni. Psihoaktivne substance povzroajo, da se v doloenem podroju moganov povea sproanje keminega prenaalca dopamina, ki sproi nastanek obutka ugodja. Obutek zadovoljstva pa mami posameznika, da nadaljuje z jemanjem mamila. KAKO DELUJEJO POSAMEZNA MAMILA IN TVEGANJE PRI JEMANJU ALKOHOL deluje na prenaalne sisteme v moganih tako, da zmanja stimulatorno ivno aktivnost in povea inhibitorno. Uinkovanje alkohola se stopnjuje od prvega kozarca, ki povzroi dobro voljo in sproenost, nadaljnje uivanje pa vodi do zaspanosti in izgube zavesti. Slednje je vzrok, zakaj policija tako strogo nadzira opitost voznikov in zakaj to podpirata zakonodaja in civilna druba. Nekateri posamezniki postanejo pod vplivom alkohola napadalni in nasilni, eden od desetih rednih uivalcev alkohola pa postane zasvojen. Dolgotrajno redno uivanje alkohola povzroa bolezni predvsem jeter in ivevja.
22. 22. 22 NIKOTIN je aktivna snov v vseh tobanih izdelkih. Nikotin stimulira fizioloke mehanizme, odgovorne za budnost. Zaradi tega ne presenea, ko kadilci pravijo, da jim cigarete izboljajo zmonost koncentracije in jih hkrati pomirjajo. Teava je v tem, da ima nikotin velik potencial za nastanek zasvojenosti. Nikotin ogroa dihala. Dolgotrajna izpostavljenost dihal tobanemu dimu lahko povzroi pljunega raka ter druge bolezni dihal, srca in oilja. KANABIS je ime rastline, katere posuene liste, stebla, semena in cvetove poznamo tudi kot marihuano. Kanabis je, e se ga pravilno uporablja, zelo uinkovito in varno zdravilo. Je pa tudi strup, ki deluje sproujoe, izbolja poutje ter povzroa sanjam podobno stanje, ko drugae zaznavamo zvoke, barve in as. Veji odmerki povzroijo neprijetne panine reakcije. Kadilci kanabisa pogosteje zbolijo zaradi bolezni dihal. Nekateri podatki kaejo na to, da pogosteje kajenje kanabisa lahko sproi duevno bolezen pri obutljivih posameznikih tudi shizofrenijo. AMFETAMINI so sintetine snovi. Te snovi povzroijo sproanje dveh prenaalcev v osrednjem ivevju. Eden od njih je dopamin, kar razloi poveano budnost in izrazit obutek ugodja, ki ga povzroajo amfetamini. Drug prenaalec je serotonin, ki tudi vpliva na dobro poutje, povzroi pa tudi privide. Amfetamini so moni psihostimulansi in so v vejih odmerkih nevarni. HEROIN je sintetini derivat morfina, zdravila rastlinskega izvora. Heroin uinkuje na ivne celice, ki za prenaalce uporabljajo endorfine. Ta sistem je pomemben za nadziranje boleine. Snovi, ki delujejo tako kot endorfini, so zelo uinkovita protiboleinska zdravila. Zauit heroin povzroi takojen obutek ugodja. Ima veliko zasvojitveno zmonost. Ko se zasvojenost razvija, obutki ugodja hitro izzvenijo, nadomesti pa jih stalno hlepenje po novem odmerku. Heroin je zelo nevarno mamilo, saj e nekoliko zvean odmerek lahko povzroi smrt. KOKAIN je e ena snov rastlinskega izvora, ki povzroi zelo mone obutke ugodja ter deluje psihostimulativno. Povzroi, da se v moganih poveata koliini dopamina in serotonina. Posamezniki, ki uivajo kokain, hitro postanejo nasilni. Povean odmerek je lahko usoden. Zasvojitveni potencial je visok, stroki zagotavljanja rednih odmerkov pa veliko uporabnikov vodijo v kriminal. Literatura: Prvi koraki v nevroznanost, znanost o moganih Sinapsa Slovensko drutvo za nevroznanost
23. 23. 23 Draga, rad objel bi te, stisnil k sebi te, da zautil bi vonj tvojega telesa. Prijel bi te za roko, stisnil k svojemu telesu, da zautila bi bitje mojega srca, ki bije zate, ljubezen moja neizpeta. Na tvoje uho bi zaepetal: Rad te imam. Moje srce trepeta, Ker rado te ima. Emil Kovai
24. 24. 24 THIS SONG IS MY SONG One day, I was walking down the street, I met a lot of people on the street. Some was good, some was bad, but I didn,t know who I will meet again. And now this song goes like this: Get up, get down, music all around. People listen to the music, because music is for using. Man don,t be mad, because the woman is sad. Give her a flower, because flower is power. Children mean a lot to you and me because this is our destiny. You and I have a lot of energy in the sky. This song is for both of us because this song is written in the stars. This is so truth that I love you. O baby, can,t you see, you are the only one for me. Jure Jakli
25. 25. 25 V STANOVANJSKI SKUPINI PODGRAD VEZEMO V Podgradu je stanovanjska skupina deklet. Na dan se zane zjutraj, ko vse pospravimo, skuhamo kosilo in naredimo kar je treba. V prostem asu pa veselo vezemo prtike. Poleg mene tikajo e Tatjana, Katka, uiti pa se je zaela tudi Snena. Za vezenje sem se navduila v Drutvu Vezi. Prve vbode sem naredila v DC torje. Kako se to dela, mi je pokazala Grozdana. Zelo sem bila vesela, ko sem ugotovila, da jaz to lahko delam. Najprej smo poiskale risbo, izbrale ustrezno blago in z indigo papirjem prerisale na blago. Meni je laje, da imam blago pripeto na okvir. Zaetek vezenja je bil teak, zdaj pa so vbodi vedno lepi. Alenka midt, stanovalka SS Podgrad in strok.delavka Katja Mrzli Fotografije: Katja Mrzli Katka in Tatjana s svojimi prtiki
26. 26. 26 LJUBEZEN MOJE MLADOSTI Ko sonek zjutraj vstane, prebudim se iz none drame. e vedno akam mojo Ano, da jo peljem v neznano. Vem, da sanjam o njej zaman, a tako si vsaj polepam dan. Srek moj, bodi vedno ti z menoj. Danes je dan ena, ljubim te iz dna srca. Vsak dan se spomnim nate okrog debate. Ni nobene lepe od tebe, ustvarjene za mene. Ko sva se spoznala, sva se samo smejala. Veliko punc sem imel, vendar nobene nisem razumel, le tebe sem rad imel! Za mojo ljubezen Ano,
27. 27. 27 MOJA ENOLETNA USTVARJALNA POT O meni in moji ustvarjalnosti ste lahko e brali v 34. do 36. tevilki Metuljka, kjer sem vam opisal mojo pot dela z glino. Od takrat pa se je pri meni zgodilo veliko novih ustvarjalnih zamisli. Zael sem se namre ukvarjati e z lesom in kamnom. Najprej sem odkril strast do izdelovanja unikatnih izdelkov iz lesa; in sicer z rezbarjenjem. Izdelal sem razne skrinjice, maske v afrikem stilu, Ostrke in fantazijsko ribo, ki si jo lahko ogledate na vrtu v Stanovanjski skupini Divaa. Izdelke izdelujem iz neobdelanega materiala. Sproti dobim navdih in idejo, kako bo izgledal konni izdelek. Tako so vsi moji izdelki unikatni. Od kar sem del Krasa, pa sem se navduil tudi nad delom z kamnom. Kot pravijo domaini, sedaj tudi tolem kamen. Moj prvi spoznavni dan z kamnom je bil pri kamnoseku Gabrijelu v torjah. Pokazal mi je praktini prikaz dela z kamnom. Z vztrajnim delom sem priel do lepih izdelkov, pepelnikov, vazic ter nazadnje tudi mask. utim, da najlepi izdelki e prihajajo. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki mi pri mojem delu pomagajo: agarski obrat Senadole gospod Sao Trot, direktor, Kamnosetvo Raem d.o.o. -gospod Izidor Raem, direktor, kamnosek Gabrijel iz torij, Drutvo VEZI. Vlado Mari, stanovalec SS Divaa in Mojca Mahni Lesena Ostrka Kamniti pepelnik
28. 28. 28 KUHARSKI UTRINKI IZ STANOVANJSKE SKUPINE ILIR.BISTRICA V stanovanjskih skupinah so stanovalci iz razlinih vetrov, z razlinimi navadami in tudi razlinimi recepti. V stanovanjski skupini Ilir. Bistrica je e posebej v navadi kuhanje posebne jedi, ki so jo vasih kuhali za rudarje in vojake. Je enostavna, preprosta za narediti in zelo okusna. Poizkusite tudi vi! GRENADIRMAR SESTAVINE ZA 4 OSEBE: 5 SREDNJE VELIKIH KROMPIRJEV 300 G TESTENIN (npr. POLKI) 2 STROKA ESNA 2 SREDNJE VELIKI EBULI 100G PREANE SLANINE S POPROM 100G SUHEGA PRUTA KROMPIR SKUHAMO V OLUPKU, GA OLUPIMO IN NAREEMO. DAMO KUHAT TESTENINE. NA OLJU ALI MASTI PREPRAIMO EBULO,ESEN DO ZLATO RUMENE BARVE TER DODAMO NA KOCKE NAREZANO SLANINO IN PRUT. NA PREPRAENO EBULO IN OSTALE SESTAVINE NAREEMO KROMPIR IN TESTENINE, VSE SKUPAJ E PRAIMO PRIBLINO 10 MINUT. NA KONCU DODA POPER IN SOL PO OKUSU. DOBER TEK! Emil Kovai, SS Ilir.Bistrica in Mateja Rutar, strok.delavka Grenadir mar je stara jed, ki jo poznajo predvsem narodi centralne Evrope. Nastal naj bi v asu napoleonskih vojn, ko so se iznajdljivi kuharji spomnili, da se lahko skupaj zmea kuhano testo pripravljeno iz moke ter kuhan krompir. V Sloveniji se je grenadir mar zelo udomail predvsem v Zasavju in jo imamo za staro knapovsko jed. Poznajo pa grenadir mar tudi v drugih predelih Slovenije in nekdanje Jugoslavije. V Srbiji velja kot tradicionalna sremska jed, je pogosta jed gradianskih Hrvatov v Avstriji ter tudi purgerska jed Hravtov na ozemlju dananje Hrvake. V grenadirmar se lahko naree tudi govedina iz juhe, hrenovke, ocvirki ali kaken drug ostanek mesa.
29. 29. 29 V drutvu VEZI ez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse nae uporabnike, njihove svojce, lane in lanice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki druijo med seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji lani lokalne skupnosti pa spoznavajo nae delo in poslanstvo.
30. 30. 30 TURNIR V PIKADU V DC ILIR. BISTRICA V mesecu februarju je v dnevnem centru drutva Vezi v Ilirski Bistrici potekal turnir v pikadu. Udeleba je bila zelo velika. Turnirja so se udeleili stanovalci stanovanjskih skupin in uporabniki dnevnih centrov drutva Vezi. Da pa bi bilo vzduje e bolje, so se turnirja poleg tekmovalcev udeleili tudi navijai, ki so skupaj s tekmovalci uivali v druenju in napetem tekmovanju. V spretnosti metanja puic v pikado se je pomerilo dvanajst tekmovalcev, kateri so se v predhodnem rebanju razvrstili v est parov. Tekmovanje je potekalo tako, da so se tekmovalci tekom igre izloali, glede na zadeto tevilo tok. Prvo mesto na turnirju je osvojil Izidor Mencinger, drugo mesto je pripadalo Zvonku Oblaku, s tretjim mestom pa se je moral zadovoljiti Marko Ukmar. Vsi trije zmagovalci so za doseen trud na koncu tekmovanja dobili tudi priznanja. Kljub tekmovalnemu vzduju je tega dne med prisotnimi lani drutva Vezi prevladalo prijetno druenje, ob katerem smo se nasmejali, se medsebojno spoznavali in delili dobro voljo. Vsi smo bili najbolji in enkratni! Marina Primc in lani DC Ilirska Bistrica Foto: Marina Primc 3.mesto: Marko, 1.mesto: Izidor, 2.mesto: Zvonko
31. 31. 31 LANI DRUTVA VEZI NA TEAJU ITALIJANSKEGA JEZIKA Ljudska univerza v Seani nas je v okviru projekta Izvajanje programov splonega neformalnega izobraevanja odraslih, ki sta ga financirala Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port ter Evropska unija Evropski socialni sklad, povabila k sodelovanju na izobraevalno aktivnost Nauimo se italijansko. V 50-urni teaj italijanskega jezika, ki se je priel 4. Februarja 2013, se je vkljuilo 10 uporabnikov Drutva Vezi in 2 uporabnika SVZ Dutovlje. Teaj, ki je potekal dvakrat tedensko, ob torkih in etrtkih po dve olski uri, je izvajala ga. Kristina Maver in nad katerim so bili udeleenci navdueni, saj so se nauili veliko novega, poleg tega pa jim je popestril njihov vsakdan. Predavanja, ki so bila zelo zanimiva in pouna, pa niso potekala le v uilnici, ampak tudi zunaj nje, saj so se udeleenci lahko preizkusili tudi v kuharski delavnici poimenovani Kuhajmo po italijansko , ki je potekala v prostorih Dnevnega centra drutva Vezi v torjah. Kuhajmo po italijansko - kulinarina delavnica v DC torje
32. 32. 32 Ker so bila predavanja zaradi slabega vremena nekajkrat odpovedana, se je teaj zakljuil 21. maja 2013. Tako kot se ob vsakem zakljuku izobraevalnega teaja spodobi, sta s svojim obiskom udeleence teaja italijanskega jezika prijetno presenetili direktorica ljudske univerze ga. Aljana Resinovi in organizatorka izobraevanja ga. Andreja Furlan Miklobuec, ki sta jim skupaj s predavateljico go. Kristina Maver zaeleli veliko uspehov in sree na njihovi nadaljnji ivljenjski poti. Za konec je predavateljica ga. Kristina Maver skupaj z direktorico vsakemu udeleencu teaja italijanskega jezika z iskrenimi estitkami in stiskom roke podelila Potrdilo o opravljenem 50 urnem teaju italijanskega jezika. V zahvalo za prijetno druenje je predstavnica Drutva VEZI Sabina Polh v imenu Drutva Vezi in udeleencev teaja predavateljici Kristini Maver izroila publikacijo drutva Metuljek, Koledar 2013 in rono izdelane okraske, ki so jih pripravili nai uporabniki. Pripravila: Vesna Masli Avtorji fotografij: Sabina Polh, Karmen Margarit Pozimi me je Katja vpraala, e bi hodila na teaj italijanine. Bila sem vesela, ker se rada uim jezike. Teaj smo imeli v Seani 2 krat na teden. Tam je bilo zelo zanimivo. Ker se je ura zaela ob 8h, sem morala e zgodaj vstati, da sem se s olskim avtobusom peljala v Seano. Ko smo se uili, je bilo zelo zabavno. Uili smo se od pozdravov, do glagolov, naroanja v restavraciji, abecede Besede smo se uili tako, da smo ugibali vislice. Vsak teden sem komaj akala, da bodo dnevi, ko bom la spet na italijanino. Alenka midt, stanovalka SS Podgrad
33. 33. 33 KREATIVNE DELAVNICE SKUPINSKA PUSTNA MASKA V Drutvu za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI vsako leto v sodelovanju z zaposlenimi in uporabniki iz dislociranih enot Seana Socialno varstvenega zavoda Dutovlje, rono izdelamo izvirne pustne maske. Letos smo se odloili, da se naemimo v tiriperesne deteljice in dimnikarje. e v zaetku januarja smo se lotili izdelovanja skupinske maske, v okviru kreativnih delavnic Dnevnega centra torje, v sodelovanju s stanovalci dislociranih enot iz Seane.
34. 34. 34 Menim, da prav vsakdo od nas globoko v sebi skriva ustvarjalno ilico, le treba jo je prebuditi, e si to dovolimo in si upamo. Vasih nam ustvarjalnost vzpodbudi nek dogodek, trenutek, nemalokrat pa tudi kakna oseba. Ker so kreativne delavnice v dnevnih centrih del naega vsakodnevnega programa, skuamo to ustvarjalnost uporabnikom priklicati tudi zaposleni ter jim na taken nain pomagamo pri izraanju samega sebe ob soasnii sprostitvi in kakovostnemu preivljanju prostega asa. Ustvarjalnost pa lahko pomeni tudi iznajdljivost in varnost, kot se je izkazalo tudi pri letonjem oblikovanju skupinske pustne maske. Seveda, skupinska maska mora biti lina, izvirna, a obenem tudi strokovno sprejemljiva. To smo v Dnevnem centru torje dokazali tudi letos. Najprej smo potrebovali idejo, kaj bi lahko kot skupina predstavljali in ideja je kaj hitro padla, saj smo se eleli preleviti v nekaj pozitivnega. Na osnovi skupinskega posvetovanja in upotevanja elja uporabnikov smo se odloili kar za tiriperesne deteljice. In kreiranje nae pustne podobe se je prielo Natanno izrezovanje deteljic iz spuve David in Tatjana
35. 35. 35 Za oblikovanje deteljic smo uporabili kar odpadno peno, nanjo vrisali njihovo tiriperesno obliko, jih izrezali ter nato pobarvali z razredeno zeleno barvo in maska je bila v kratkem asu gotova. Zdruili smo iznajdljivost, ustvarjalnost in varnost. al je nae letonje pustovanje prepreila obilna poiljka snega, a mogoe bomo deteljice Drutva Vezi delile sreo naokrog naslednje leto. Sabina Polh z obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit Alenka pri barvanju deteljic v zeleno
36. 36. 36 SKRBIMO ZA ZDRAVJE LANI VEZI HODIMO NA FITNES V Domu starejih obanov v Ilirski Bistrici so nam omogoili, da lahko v njihovih fitnes prostorih stanovalci Stanovanjske skupine Ilir. Bistrica in uporabniki Dnevnega centra Ilir. Bistrica, uporabljamo njihove fitnes pripomoke. Vsak ponedeljek v tednu nas v fitnes pospremi prostovoljka Martina, tam telovadimo priblino eno uro. Vsak po svojih zmonostih dvigujemo utei, vozimo kolo, hodimo po traku za hitro hojo. Po vajah se vrnemo kar utrujeni do DC Bistrica in se e pogostimo s kavico ali s ajem, da si povrnemo moi, potem pa se uporabniki stanovanjske skupine vrnemo na kosilo v stanovanjsko skupino. Emil Kovai, SS Ilirska Bistrica in Mateja Rutar, strok.delavka Foto: Valerijo Jurca Branko, Emil in Martina kdo zdri dlje?
37. 37. 37 Zgleda lahko, ampak je teko. 1,21,2 e pet, pa jih bo deset. Nasmeh za uspeh V imenu vseh uporabnikov se zahvaljujemo Domu starejih obanov Ilirska Bistrica za uporabo njihovega prostora. RAZVOJ BODYBUILDINGA: Zaetki bodybildinga segajo v 19.stoletje.Takrat je bil ideal simetrino atletsko grajeno telo, kot so ga astili v antini Griji. Nato pa je el razvoj k vse vejemu poudarku na miini masi. Pri tekmovalnem bodybuildingu obstaja ve kategorij, katerih osnova sta viina in tea tekmovalcev. Na tekmi sodniki ocenjujejo tekmovalce po naslednjih kriterijih: - masa, definicija, proporcija, simetrija in nastop na odru. Trening poteka na trenaerjih in prostih uteeh, njegov namen pa je obremeniti miico do te mere, da bo stimulirana njena rast. Med treningom je potrebno zauiti dovolj kalorij ter ohranjati ustrezno razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in metabolizmom. Fran Kragelj, SS Divaa in Barbara Uljan
38. 38. 38 PUSTNA DELAVNICA Z VRTCEM JOEFE MASLO ILIRSKA BISTRICA lovek naj bi imel v vsakem obdobju svojega ivljenja monost, da se drui, ivi in sodeluje z vsemi generacijami. Medgeneracijsko sodelovanje prinaa novo kvaliteto ivljenja sodelujoemu, zagotavlja obutek sprejetosti, varnosti in smiselnosti, utrjuje in iri socialne mree, laja osamljenost ter krepi duevno in telesno zdravje, pomeni konkretno pomo. Da bi bili dnevi v priakovanju pusta e bolj prijetni in zanimivi, so nas v mesecu februarju v prostorih dnevnega centra drutva Vezi obiskali malki in njihove vzgojiteljice iz vrteve skupine Pikapolonice. Skupaj smo ustvarjali in se druili v delavnici, ki je bila pustno obarvana. Vsak otrok si je z nao pomojo izdelal svoj pustni klobuek in pustna oala. Otroci so bili nad pustnimi izdelki navdueni. Celotna delavnica je potekala v ustvarjalnem, veselem in pustno nagajivem vzduju. Vsi skupaj se veselimo nae naslednje skupne delavnice. Marina Primc in lani DC Ilir.Bistrica Fotografije: Marina Primc klobuki nastajajo Skupna fotografija z mentorji
39. 39. 39 SANKANJE NA MAUNU V okviru projektov, ki jih izvajamo v programu Mrea dnevnih centrov, smo se 27.2.13 odpravili na sankanje na Maun pri Kneaku. Cilj tega projekta je izboljanje psihofizinega poutja in duevnega zdravja nasploh, kvalitetneje preivljanje prostega asa ter vzpodbujanje samoiniciativnosti, druenja in medsebojne podpore. Nai stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov si zaradi slabih finannih monosti s teavo privoijo zimovanje, zato imajo v okviru naega drutva na razpolago tudi to monost. Gibanje, e posebno na sveem in istem zraku, ter sproeno vzduje in monost druenja, pozitivno vpliva na vsakega posameznika. Letos, za razliko od prejnjih let, je bilo snega obilo, zato smo se dobre volje odpravili na sneg. Prejnja leta smo iskali zaplate snega, letos pa je narava poskrbela, da nam to ni bilo potrebno, saj je bilo snega e po cesti ve kot dovolj. Kljub pravemu zimskemu vremenu, smo se veliko sankali, nato pa se ogreli z ajem in dobrim kosilom v gostiu Maun. Ob tej priliki se gostiu Maun najlepe zahvaljujemo, ker so nam omogoili preiveti dan v zimski idili. Mateja Rutar, strok.delavka Fotografije: Marina Primc Druenje na snegu
40. 40. 40 Za uitek je potrebno tudi garati Vas tudi kaj zebe? Spust po hribku Veselje na snegu UTRINKI IZ PRELEPE ZASNEENE NARAVE
41. 41. 41 MAREVSKO PRAZNOVANJE V DRUTVU VEZI Po dolgi zimi smo vsi e teko priakovali pomlad. etudi je vreme e ni napovedalo, je konno nastopil vsaj prvi pomladni mesec. In marca se res dogaja, naj natejemo kaj vse smo marca praznovali: 8. marec- dan ena 10. marec- 40 muenikov 20. marec- prvi dan pomladi 25. marec- materinski dan 31. marec- Velika no (izjemoma) Mi smo nae praznovanje umestile na sredino meseca marca in sicer 12.03.2013. V Postojno smo povabili vse stanovalce iz drugih enot, stanovanjskih skupin in dnevnih centrov. Povabilu so se z veseljem odzvali v kar velikem tevilu. V veliki uilnici v dijakem domu smo pripravili pogostitev in kratek program. Najprej smo se vsi skupaj odpravili na ogled Notranjskega muzeja. Muzej na tej lokaciji deluje ele od leta 2011. Prej muzej ni imel lastnih prostorov, sedaj pa je v lepo obnovljenih prostorih ve stalnih zbirk in obasne tematske postavitve. V asu naega obiska so prikazovali delo in ivljenje znanega postojnskega fotografa Jakoba Zirmann, ki je bil odlien, inovativen in podjeten fotograf. Le malo je v Sloveniji fotografov, ki so uspeli z znanjem in iznajdljivostjo ohraniti dejavnost 90 let in 70 let na isti lokaciji. Tako e danes deluje v Postojni foto atelje Zirmann- Murovec. Zanimiv je bil tudi prikaz podzemnega sveta in raznega promocijskega materiala o Postojni in Postojnski jami. Ogledali smo si e druge razstavljene predmete in se slikali z mogonim medvedom v avli muzeja. Z zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi fotografske zgodovine v Postojni
42. 42. 42 RAZSTAVNI EKSPONATI V NOTRANJSKEM MUZEJU
43. 43. 43 Potem smo se vrnili v dijaki dom, kjer nas je priakala kava in pecivo, ki so ga stanovalci spekli na enotah. Za prijetno popestritev druenja so poskrbeli nai nastopajoi. Najprej je nastopila skupina dijakinj z energinim plesom, katerega smo vsi z zanimanjem spremljali, nato pa so nastopili e nai recitatorji Emil, Sergio in Valerijo. Prostor je bil lepo okraen z pomladno dekoracijo. Pogostili smo se e z obloenimi kruhki in dobro domao oranado, ki so jo pripravili marljivi stanovalci iz SS Postojna. V zgodnjih popoldanskih urah smo se polnih lepih vtisov poslovili in odpravili vsak na svoj konec. Zapisala: Ester Ren, strokovna sodelavka Avtorji fotografij: Valerijo Jurca, Ester Ren Plesni nastop dijakinj SGL- zdravstveni programi Recitatorji Drutva VEZI: Sergio Popovi, Emil Kovai in Valerijo Jurca
44. 44. 44 REFLEKSOTERAPIJA V VEZEH V sklopu rednih aktivnosti Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI je uporabnike dnevnega centra tanjel nekaj dni pred praznikom Velike noi obiskala refleksoterapevtka Lilijana Abram iz Komna. Dogodek je potekal v prostorih pred kratkim prenovljenega dnevnega centra tanjel, v katerega so bili vabljeni tudi uporabniki ostalih dnevnih centrov in stanovanjskih skupin Drutva VEZI. Dogodka so se tako udeleili stanovalci SS Gorjansko, SS Divaa ter uporabniki DC torje. Vsi smo bili prijetno preseneeni nad uporabnostjo znanja in vein refleksoterapije, ki jim jih je posredovala prostovoljka Drutva VEZI ga. Lilijana Abram. V dobri uri asa nas je popeljala v svet refleksoterapije in preko masae roke dodobra obdelala vse nae vitalne organe. Znano je namre, da je refleksna masaa dlani (in stopal) preventivna in komplementarna terapija za vzdrevanje zdravja, pomaga pa tudi pri celi vrsti teav. Lahko nam namre laja boleine in teave s hrbtenico, sproa napetost v miicah, razbremeni teave v zvezi s stresom in e marsikaj. Kot nam je pokazala refleksoterapevtka, s to vrsto masae delujemo na cel kup razlinih refleksnih tok, ki se nahajajo na dlani, katere s pritiskom, kroenjem in sistematinimi prijemi avtomatsko aktiviramo. Uporabniki so se postavili v dvojice in slede navodilom refleksoterapevtke drug drugemu na razline naine masirali roke. Prikazano in naueno so nato ponovili e na lastnih rokah. Ker je delavnica z refleksoterapevtko vedno zelo prijetno in pouno sreanje, so se pri Drutvu VEZI odloili, da bodo nadaljevali z nizom tovrstnih dogodkov. lani Drutva VEZI se zahvaljujemo refleksoterapevtki Lilijani Abram za as, ki si ga je vzela za nas, pa tudi za znanje, ki ga je z nami delila. Andreja Kobal in Primo Sturman, DC tanjel Avtor fotografij: Nataa Varek Furlan
45. 45. 45 MEDGENERACIJSKA DELAVNICA V VRTCU DUTOVLJE V Dnevnem centru drutva Vezi v torjah smo se tudi letos z veseljem pripravili na sodelovanje z Vrtcem Dutovlje, za tradicionalno delavnico, ki jo izpeljemo v pomladanskih dneh, tokrat je bila na ponedeljek, 18.3.2013. Letonja tema je bila prvi znanilci pomladi. Iz papirja smo izdelovali zvonke in trobentice, ter z njimi okrasili velik pano v venamenskem prostoru v Vrtcu Dutovlje. Nekateri smo zgibali cvetke, drugi so rezali liste in stebla, spet tretji pa so vse skupaj zlepili, da so nastali unikatni zvonki. Tako mi, kot tudi otroci z vrtca smo zelo uivali pri spoznavanju novih vein zgibanja barvnega papirja, ki nam lahko olaja delo pri oblikovanju raznih oblik, ter nas pripelje do udovitih izdelkov, ki jih lahko uporabimo za dekoracijo prostorov. Vrtcu Dutovlje se zahvaljujemo za prijaznost in sladko pogostitev, ki so jo v vrtcu pripravili ob naem obisku. Pa poglejmo kako lahko iz papirja naredimo zvonek, lahko pa tudi tulipan, le barvo papirja prilagodimo cvetlici. Nataa Varek Furlan in lani DC torje Foto: Nataa Varek Furlan VIR: http://www.cicibanklub.si/active/sl/home/svastara/kratkocasnik/detalji/_params/newsplus_news_id/12245/s_list_offset/0.html
46. 46. 46 V VRTCU TANJEL Sodelovanje z razlinimi ustanovami je v Drutvu Vezi e ustaljena praksa. V Dnevnem centru drutva Vezi v tanjelu smo se odloili, da obiemo vrtec tanjel in skupaj z njimi prikliemo pomlad. Dogovorili smo se, da jih obiemo v torek, 19.03.2013, ter skupaj izvedemo delavnico, na kateri bomo izdelovali roice iz spuve, ki jih bodo v vrtcu uporabili za okrasitev njihovih prostorov. Po jutranji telovadbi smo se sprehodili do vrtca tanjel, kjer so nas delavke vrtca priakale z velikim navduenjem, ter nas gostoljubno sprejele. akalo pa nas je pravo preseneenje, igrica z naslovom ISKANJE POMLADI. Igrico sta izvedli delavki vrtca tanjel in moramo priznati, da smo bili gledalci, tako mi iz Drutva Vezi, kot tudi otroci iz vseh enot vrtca tanjel zelo navdueni. Po igrici pa smo prieli z izdelovanjem roic. Razdelili smo se na ve skupin, saj smo strigli, barvali ter lepili. Uivanje v strienju in barvanju z razlinimi barvnimi odtenki v drubi otrok je bilo za nas prav posebno doivetje. Zelo nas je razveselila preprosta elja otrok, ki so nas ob naem odhodu prosili, naj e kaj pridemo, pa kar za cel dan. Dragi otroci, v vai drubi nam je vedno lepo in z veseljem se bomo e vrnili. Avtorica besedila in fotografij: Nataa Varek Furlan DAVID UKMAR, DC torje: Odli smo na obisku v vrtcu tanjel, tam so nas zelo lepo sprejeli in postregli s toplim ajem. Priredili so lutkovno predstavo, ki so jo odigrali vzgojiteljici vrtca. Naslov igre se je glasil: ISKANJE POMLADI. Nastopal je zajek in medved. Iskala sta pomlad med otroki. Igrica mi bo ostala v lepem spominu. Imeli smo tudi ustvarjalno delavnico. VILI SAMEC, DC tanjel: Marko in Vili sva la od doma ob pol devetih in prila v tanjel deset pred deveto. Popili smo kavico in nato li v vrtec tanjel. Otroci so nam naredili topel sprejem s pesmijo in igro. Z otroci smo se druili in barvali. Prav fletno smo se imeli. TADEJA GODNI, DC tanjel: Imela sem se lepo. Barvala sem listke za roe v zeleno barvo. Igrica ISKANJE POMLADI v izvedbi VVZ tanjel Striemo, barvamo, lepimo... in nastale so roice
47. 47. 47 OTVORITEV RAZSTAVE ZORANA KRANJCA FANTaZIJA NA OBINI SEANA Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI je v sodelovanju z dislocirano enoto Socialno varstvenega zavoda Dutovlje v prostorih Obine Seana organiziralo otvoritev Zoranove prve samostojne slikarske razstave FANTaZIJA. Ko slikam slikam iz svoje due, moje slike to tudi odraajo. . to so besede Zorana Kranjca, stanovalca DE Seana, ki se je jeseni v letu 2011 pridruil programu Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI - Mrea dnevnih centrov - DC torje. eprav njegovo ustvarjanje sega dale v najstnika leta, je po dolgem asu nael pravi izziv prav v Dnevnem centru Vezi v torjah. Slikanje je eno izmed najbolj naravnih, neposrednih in psiholoko zanimivih oblik izraanja in komuniciranja s seboj in okolico. S sliko ali risbo LOVEK odkriva svet notranjega doivljanja in videnje zunanjega sveta. ljudje z besedo predajamo drug drugemu svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajamo svoja ustva. Nai programi so usmerjeni v veanje moi uporabnikov za vsakdanje ivljenje. Uporabnikom nudimo podporo v smeri vkljuevanja in samoorganiziranja. Tudi z Zoranom ni bilo ni drugae. Podprli smo ga, da je zbral pogum in zael razmiljati v smeri vkljuevanja na malo drugaen nain s svojo prvo samostojno razstavo slik. Otvoritvi je sledil kratek kulturni program, kjer so se predstavili lani Drutva VEZI ter meani Pevski zbor DE Seana, ki ga sestavljajo tako stanovalci kot delavci DE Seana. Pod vodstvom ge. Karmen Jerane prepeva 16 lanov. Zbor se sestane ob posebnih prilonostih, z namenom popestritve posameznih dogodkov. Na prireditvi so se nam predstavili z pesmijo Ta vlak in Le vkup uboga gmajna. Zoran meni, da Krog ni krog, e ni pobarvan. Zatorej razmislimo vsak o svojih izbirah in naredimo KROG, ki bo pisan za mnoico razlinih ljudi. Ob tej prilonosti se gospodu upanu in celotni obinski upravi iskreno zahvaljujemo. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit Zoran je tudi lan meanega Pevskega zbora DE Seana
48. 48. 48 15. SEJA OBNEGA ZBORA DRUTVA VEZI V DNEVNEM CENTRU TORJE Drutvo VEZI je imelo v etrtek, 28.3.2013, 15. sejo obnega zbora. Najprej smo pregledali zapisnik 14. seje, nato izvolili delovno predsedstvo (zapisnikarja in overovatelje). Na obnem zboru so predsednica Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina Tomai in raunovodkinja Nika Gali Poenel poroale o poslovanju drutva VEZI in kakne narte imamo v drutvu za prihajajoe obdobje. Predstavniki Sveta uporabnikov vsake enote so podali predloge, ki so jih zbrali skupaj z ostalimi uporabniki. Predlogi so bili oblikovani na podlagi elja, skupnih interesov, mnenj slehernega uporabnika. Potrebe po novih pripomokih in stvareh, s katerimi bi si olajali vsakdanje ivljenje, so se kar vrstile: od nabave opreme oziroma manjkajoih elementov v stanovanjskih skupinah ter ostalih potrebnih stvareh, ki bi bile dobrodole pri opravljanju vsakodnevnih hinih opravil. Tina Bratu, dipl.soc.del Avtor fotografij: Karmen Margarit Predsednica Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina Tomai in Nika Gali Poenel lani Drutva VEZI
49. 49. 49 SPOMLADANSKE AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI pomlad, je nov zaetek, je brstenje tulipanov in narcis, je veliko oranno jutranje sonce, je vrgolenje ptikov, je prebujanje dreves, je ena sama srea in zato jo mi delimo z Vami vsemi, V mesecu marcu smo v Programu Mrea dnevnih centrov izvedli tevilne kreativne delavnice: iviljske, delavnice keramike v sodelovanju s prostovoljko Tjao Remec, delavnice izdelovanja nakita v sodelovanju s prostovoljko Nino Kramar Cverle, kulinarine delavnice v sodelovanju z Almo vagelj, delavnico izdelovanja razlinih spomladanskih ro, vsak torek smo se druili na skupini za samopomo, preizkusili smo se tudi v aranersko-cvetliarskih spretnostih. Glede na to, da je v mesecu marcu kar nekaj praznikov, smo se v drutvu VEZI odloili, da jih tradicionalno zdruimo in obeleimo v enem dnevu. Prihajajoo pomlad smo tako naznanili s praznovanjem Dneva ena, Dneva muenikov in materinskega dne. Ob tej prilonosti smo obiskali Notranjski muzej v Postojni in se druili ob kulturnem programu, ki smo ga sooblikovali skupaj z dijakinjami SGL iz Postojne. V naslednjih dneh smo obiskali VRTEC DUTOVLJE, kjer smo izvedli tradicionalno medgeneracijsko delavnico na temo prvi znanilci pomladi. Iz papirja smo izdelovali zvonke in trobentice, ter z njimi okrasili velik pano v venamenskem prostoru. Spoznavali smo nove veine zgibanja barvnega papirja, ki nam lahko olaja delo pri oblikovanju raznih oblik, ter nas pripelje do udovitih izdelkov, ki jih lahko uporabimo za dekoracijo prostorov. Pomlad smo prinesli tudi v VRTEC V TANJELU, kjer nas je akalo pravo preseneenje, igrica z naslovom ISKANJE POMLADI. Po igrici pa smo prieli z izdelovanjem roic. Druenje ob kreativnem ustvarjanju v drubi otrok je bilo za nas vse prav posebno doivetje.
50. 50. 50 Nai programi so usmerjeni v veanje moi uporabnikov za vsakdanje ivljenje. Uporabnikom nudimo podporo v smeri vkljuevanja in samoorganiziranja. In v ta namen smo podprli Zorana Krajnca in v sodelovanju z dislocirano enoto Seana Zavoda Dutovlje v prostorih Obine Seana organizirali otvoritev njegove prve samostojne razstave FANTaZIJA. Nekaj dni pred praznikom Velike noi nas je obiskala naa prostovoljka refleksoterapevtka Lilijana Abram iz Komna. Izobraevalna delavnica refleksoterapije - MASAE ROK je potekala v prostorih prenovljenega dnevnega centra v tanjelu. Vsi so bili prijetno preseneeni nad uporabnostjo znanja in vein refleksoterapije, ki jim jih je posredovala ga. Lilijana Abram. Tudi v mesecu aprilu nartujemo razline delavnice razdeljene v ve sklopov. Program delavnic bo meseno objavljen na spletni strani drutva. Z uporabo razlinih tehnik in materialov bo uporabnikom programa omogoeno kreativno izraanje. Z nastalimi izdelki se bomo predstavljali v skupnosti in tako promovirali Programe drutva, duevno zdravje in zmanjevali stigmo. Vse zainteresirane vabimo, da nas obiete v prostorih Dnevnega centra torje ali pokliete na 05 768 52 00. Veselimo se druenja z vami. Avtorica lanka in fotografij: Karmen Margarit, univ.dipl.soc.del. Strok.vodja programa Mrea dnevnih centrov Zoran s strok.delavko SVZ Dutovlje Urko in strok.delavko Drutva VEZI Karmen S sorodniki in direktorico SVZ Dutovlje
51. 51. 51 PLESNA DELAVNICA V DC TORJE V Dnevnem centru torje se je porodila elja, da obudimo plesne korake HIP HOPA in se sprostimo v ritmih glasbe. eljo smo kaj hitro realizirali, saj nam je naa prostovoljka in plesna koreografinja Kristina Fabijan z veseljem priskoila na pomo, da smo pod njenim strokovnim vodstvom obudili nae plesne korake. Navdueni nad znanjem, ki smo si ga pridobili na predhodnih plesnih delavnicah, smo nao koreografijo e dopolnili z uenjem novih, nam e neznanih, plesnih korakov. Zadovoljstvo na koncu delavnice je bilo nepopisno. Ob zakljunem vzkliku v pozdrav, smo si obljubili, da se kmalu spet zavrtimo v ritmih hip hopa. Ples je vrsta izraanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraa skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil lovekovega ivljenja, kajti z vsakim gibom se v lovekovi dui ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati port, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali ve teles. Neko je bil ples vezan na religijo in njene obiaje, z razvojem kultur je postal e oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa nain preivljanja prostega asa velikih mnoic. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples) Nataa Varek Furlan in obiskovalci DC torje Uivali smo v plesnih ritmih in se hitro nauili korakov Z nami je zaplesala tudi sekretarka Katarina Tomai
52. 52. 52 MEDGENERACIJSKO DRUENJE Z VRTCEM JOEFE MASLO V ILIRSKI BISTRICI lani drutva Vezi smo v spomladanskem mesecu aprilu obiskali Vrtec Joefa Maslo. Z eljo po ustvarjanju, druenju in pristnih medsebojnih odnosih, smo se skupaj z otroci in njihovima vzgojiteljicama iz skupine Pikapolonice zbrali na spomladanskih delavnicah. Zdruili smo domiljijo, dobro voljo, ter spretne roke in izdelali udovite cvetove spomladanskih ro iz krep papirja, s katerimi smo okrasili igralnico v vrtcu. Ob koncu sreanja so nam razigrani otroci zapeli nekaj pesmic, skupaj z njimi pa smo tudi zaplesali. Vzgojiteljica Helena in njena pomonica Anja pa sta nas postregli s ajem in pikoti. V drutvu Vezi si v prihodnje elimo e veliko takih projektov. Pri medgeneracijskem povezovanju gre za povezovanja med generacijami, predvsem gre za medloveki odnos in uresnievanje medgeneracijske solidarnosti v dananjih drubenih razmerah. Ko govorimo o soitju generacij, imamo v mislih soitje med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi soitje razlinih generacij starih med seboj. Medgeneracijsko sodelovanje prinaa novo kvaliteto ivljenja sodelujoemu, zagotavlja obutek sprejetosti, varnosti in smiselnosti, utrjuje in iri socialne mree, laja osamljenost ter krepi duevno in telesno zdravje, pomeni konkretno pomo. lovek naj bi imel v vsakem obdobju svojega ivljenja monost, da se drui, ivi in sodeluje z vsemi generacijami. Marina Primc in lani DC Ilir.Bistrica Fotografije: Marina Primc
53. 53. 53 DRUTVO VEZI NA DNEVU ZA SPREMEMBE Slovenska filantropija je s tevilnimi prostovoljnimi organizacijami in posamezniki 5. in 6. aprila organizirala e 4. DAN ZA SPREMEMBE, ki je bil namenjen izmenjavi predmetov z namenom zbiranja sredstev za olske sklade. S tem so eleli osreiti im ve osnovnoolskih otrok, katerim se bo omogoilo, da se udeleijo ole v naravi. Kot vsako leto smo tudi letos aktivno sodelovali na dogodku DAN ZA SPREMEMBE v organizaciji Slovenske filantropije. V sodelovanju z nakupovalnim centrom Mercator v Postojni, nakupovalnim centrom Mikoza v Ilirski Bistrici, Obino Komen in Obino Seana, smo 5.4.2013 lani Drutva VEZI postavili promocijske stojnice v njihovih prostorih, na kateri smo predstavljali nae izdelke. S promocijsko stojnico smo tako predstavili Drutvo VEZI ter s tem eleli pokazati, da je prostovoljstvo oblika osebne odgovornosti ter drubeno priznana in cenjena vrednota. Tako idejo prostovoljstva in prostovoljnega dela irimo tudi z razlinimi promocijskimi materiali. Z mimoidoimi, ki so se ustavili pri naih stojnicah, smo tako izmenjali nekaj besed o solidarnosti in pomenu prostovoljstva. Predstavili smo nae drutvo in ponudili izdelke, ki jih s trudom in dobro voljo ustvarjajo nai uporabniki ob pomoi prostovoljcev. Petra Moe in stanovalci SS Postojna Foto: Petra Moe, Ester Ren
54. 54. 54 KREMNITA PARTY V marcu, ko je bilo e mrzlo in okoli hie v Divai zaradi snega ni bilo kaj poeti, smo se stanovalci v SS Divaa odloili, da speemo kremnite. Kremnite so bile tako dobre, da je padla ideja, kaj e bi vajo s kremnitami e enkrat ponovili in na pogostitev povabili obiskovalce in stanovalce preostalih enot naega drutva. Naredili bi sreanje, ki bi ga poimenovali KREMNITA PARTY. Idejo smo vsi v SS Divaa soglasno sprejeli in doloili datum, da se 10.4.2013 ob 9 uri dobimo kar pred hio v Divai. V torek, dan pred sreanjem, smo pekli kremnite. Glavni pomonik pri pripravi je bil Vlado iz nae stanovanjske skupine. V sredo zjutraj so k nam prili gostje iz DC tanjel in torje ter SS tanjel in Gorjansko. Najprej je bila postreena kavica, malo smo poklepetali, nato pa smo se odpravili na laji pohod proti Leeam. Pohod je vodil Valter iz nae stanovanjske. V Leeah nam je Valter na dvoriu neke domaije pokazal zanimivo leseno skulpturo, ki naj bi po mnenju Valterja in vseh udeleencev pohoda predstavljal ribo. Razstavljena skulptura je pritegnila nae zanimanje, saj je zelo lepa in natanno izdelana. Vredna ogleda. Tudi vreme naj je bilo naklonjeno in denikov, ki smo jih imeli s seboj, nismo potrebovali. Konno je napoil as za sladki trenutek. Vsakemu je pripadala res velika kremnita in aj. S kremnito smo se posladkali do sitega. Poslovili smo se z glasno mislijo, da bi ta sladki dan e ponovili. Pripravili: Zaposleni in stanovalci SS Divaa Fotografije: Nataa Varek Furlan NJAMI ZADOVOLJNI OBISKOVALCI
55. 55. 55 PARGLJEV POHOD Dobrodoli na Ivanjem Gradu. Sonen dan imamo. Narava podarja najve kar zmore. Zagotovo sedaj skrbi, da si bomo pridno naloili nae peharke z parglji. parglji rasejo. Bodimo sreni ta trenutek, da nam je dano, da smo skupaj z namenom druenja in rekreacije za dananjo nartovano pot. Pripravljeni smo iti naprej, v nove dogodivine, ki nas akajo. Naa dananja pot nas bo vodila iz sredia vasi Ivanji Grad proti vasi Zagrajec. Po kratkem postanku pred vasjo bomo krenili proti vasi Gorjansko in si ogledali vojako pokopalie. Po poti bo veliko asa za nabiranje parg, kar je tudi danes na namen. Iz Gorjanskega se bomo mimo sivkinih nasadov vrnili na Ivanji Grad, kjer nas bodo na domaiji Tavar pogostili z jemenovo minetro, svee peenim kruhom in jabolnim zavitkom. Dopustite si uiti najlepe trenutke potovanja. Dananjega dne ne bomo mogli nikoli doiveti vnovi, zato z veseljem uimo kar se nam nepredvideno ponuja. Vsem elim, da bi nas obdajala ljubezen, zdaj in vselej. Imejte radi sebe in svoje ivljenje...so besede, ki sem jih Tedeja Tavar prostovoljka organizacije pohoda namenila uporabnikom in strokovnim delavcem Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI Veselje, mo, ljubezen do dela in spotovanje, so moje misli in elje v sodelovanju in druenju z ljudmi, ki cenijo ivljenje VSAK DAN. Vsako prostovoljno delo, mi je podarilo bogastvo notranje moi. In to bogastvo je moje. Srena sem, ker ga zmorem deliti. V uesu mi odmevajo takti harmoninih ritmov vesele glasbe, pred menoj pa so slike srenih in veselih ljudi. Tedeja Tavar, prostovoljka Foto: Nataa Varek Furlan Udeleenci pargljevega pohoda Divji parglji - prilegli se bodo ocvrti z jajci
56. 56. 56 NABIRANJE PARGLJEV Po dolgotrajnem slabem vremenu je posijalo sonce. Bil je lep pomladni dan. V drutvu Vezi smo organizirali nabiranje pargljev. Ob 10 uri smo se zbrali v Ivanjem Gradu. Iz stanovanjske skupine na Gorjanskem sva se nabiranja pargljev udeleila Robert in jaz. Zbrali smo se v domu Krajevne skupnosti. Po kratkem druenju in sladkem prigrizku, smo se odpravili na lov za parglji v borov gozdiek v Ivanjem Gradu. Skozi Zagrajec smo hodili vse do Gorjanskega. Vodila nas je domainka. Nabrali smo veliko pargljev. Po ubranem zajetnem svenju, smo se odpravili iz Gorjanskega proti Ivanjemu Gradu na kosilo. Priakal nas je mlad fant in nam zaigral na harmoniko. Prijetno utrujeni smo pojedli zelenjavno minetro. parglje pa smo spravili za naslednji dan za peko frtalje v dnevnem centru v tanjelu. Drago Rogelja, SS Gorjansko in Tina Bratu Foto: Nataa Varek Furlan OPRAVLJANJE PROSTOVOLJNIH UR DIJAKINJE ANE Pred prvomajskimi prazniki nas je obiskala Ana, dijakinja Srednje ole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Odloila se je, da 24 prostovoljnih ur v okviru olskih obveznosti opravi v Drutvu Vezi. Vesele smo bile, da je nekaterim nalakirala nohte, druge naliila, tistim, ki tega niso elele, pa je pomagala pri vsakodnevnih opravilih. Skupaj smo odle tudi na kraji sprehod in v trgovino. Bilo nam je zelo lepo in upam, da nas e kdaj obie. Stanovalke SS Podgrad Foto: Katja Mrzli
57. 57. 57 OBISKALI SMO KMETIJO TJFANOVI V PODBEAH V Podbeah, vasici na obrobju Brkinov, ki se nahaja na poti med Podgradom in Ilirsko Bistrico, je kmetija, ki je v nekaterih pogledih precej drugana od ostalih v okolici. Na kmetiji Kinkela vzrejajo namre malce drugane ivali, kot smo jih vajeni na ostalih kmetijah. Gospod Goran Kinkela se e vrsto let ukvarja z gojenjem mini ivali in pasemsko perutnino, okolico pa krasi kamen in botanika razlinih vrst. V okviru programa Stanovanjske skupine Podgrad smo sredi aprila za stanovalke Stanovanjske skupine Podgrad, stanovalce Stanovanjske skupine Ilirska Bistrica in za obiskovalce Dnevnega centra Ilirska Bistrica organizirali obisk tjfanove kmetije. Namen obiska je bil izobraevalne narave; spoznali smo veliko novega o vzreji mini ivali in perutnine in si tako razirili obzorja o ivalskem svetu. Gospod Goran nas je popeljal po kmetiji in nam prijazno odgovarjal na tevilna vpraanja. Ogledali smo si razline vrste ovc in koz (kamerunska ovca, mini himalajske in afrike kozice, mini ovesant ovke). Videli smo muflona, jelene damjake, dexter mini govedo, konje in mini konjike, mini amerike in gottinger praike, kunce in rakune. Kmetijo krasijo tudi pavi, gosi, race, fazan, zelo glasni purani in razline vrste kokoi (svilene japonske kokoi v ve barvah, aurokana kokoi, marans kokoi, ki nesejo rdea jajca in e veliko drugih pasem). Preiveli smo zelo lep, pouen in zanimiv dan. Katja Mrzli, strokovna delavka SS Podgrad Foto: Katja Mrzli V sredo 17.4. smo se punce iz Podgrada odpeljale na izlet v Podbee. Tam smo se dobili s prijaznim gospodom Goranom. Pokazal nam je mini ivalski vrt. Hodili smo okrog kmetije in si ogledovali ivali. Bilo je zelo zanimivo. Videli smo zajca z dolgo dlako, irsko kravo, mini ovce, razline vrste kokoi, druinico konjev, race, pava, ki si je raztegnil rep. Bil je prekrasen. Ima tudi krokarja, ki govori in kokoi, ki nesejo zelena jajca. Ja res, ima inkubator in notri zelena in rdekasta jajca. Bilo je zelo zabavno in pouno. Alenka midt, stanovalka SS Podgrad
58. 58. 58 OBISKALI SMO DNEVNI CENTER SONEK Uporabniki dnevnega centra in stanovalci stanovanjske skupine drutva Vezi smo skupaj s strokovnima delavkama obiskali dnevni center Sonek v Ilirski Bistrici, v katerega vsak dan po konanem pouku prihajajo oloobvezni otroci, prikrajani za normalno druinsko ivljenje. Otroci so nas v enournem programu popeljali v svet glasbe, plesa in humorja. Z velikim veseljem in navduenjem so nam zapeli in zrecitirali nekaj pesmic, odigrali kratko igrico, simpatini osnovnoolki sta se nam predstavili v vlogi trebunih plesalk. Na koncu pa so nas vsi skupaj presenetili s skupnim plesom v ritmih Ganganm stayla. Skupaj z otroci smo ves as prepevali, se zabavali ter jih vzpodbujali. Po konanem programu so nas otroci in strokovne delavke pogostili s sokom in pikoti. Zahvaljujemo se Sonkom in strokovnim delavkam za as, ki so si ga vzeli za nas in v naih srcih priarali sonce, veselje in razigranost. Marina Primc, strok.delavka DC Ilirska Bistrica Igrica o sladkarijah Popularni Ganganm style
59. 59. 59 DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA TEDNU RDEEGA KRIA V ILIR.BISTRICI Obmono zdruenje Rdeega kria iz Ilirske Bistrice se je tudi letos aktivno vkljuilo v dogajanje ob tednu Rdeega Kria, ki je potekalo od 8. do 15. maja 2013 z naslovom 150. let humanitarnega dela Kri reuje ivljenja. V ta namen so zaposleni in prostovoljci Rdeega kria, v prostorih Doma starejih obanov organizirali prireditev ter razstavo slik, na katerih smo si lahko ogledali delovanje rdeega kria od prvih zaetkov, pa vse do danes. Na njihovo povabilo smo se na prireditvi predstavili tudi lani drutva Vezi. Na promocijski stojnici smo predstavljali izdelke, ki nastajajo izpod spretnih prstov naih uporabnikov v dnevnih centrih Drutva VEZI - program Mrea kreativnih delavnic ter delili promocijsko gradivo, s katerim elimo javnosti predstaviti delovanje in pomen naega drutva, predvsem pa poblie seznaniti ljudi s samo duevno boleznijo ter stigmo, ki se ob tem nemalokrat pojavlja. Tudi v bodoe si elimo e veliko skupnega sodelovanja in delavnic z Rdeim kriem, saj je to odlina prilonost, da lahko iri javnosti pribliamo in predstavimo nae lovekoljubne programe in aktivnosti, ki se izvajajo v njih. Marina Primc, strok.delavka Foto: Barbara Uljan, Marina Primc DEL RAZSTAVE RDEEGA KRIA ILIRSKA BISTRICA Dolores, Urka in Marina
60. 60. 60 EKSKURZIJA PO ILIRSKI BISTRICI Dne 24.4.2013 smo se lani drutva Vezi odpravili na ekskurzijo po Ilirski Bistrici, katero sem vodil domain in lan drutva Marjan Uljani. Ilirska Bistrica je sredie po povrini druge najveje obine v Sloveniji. Nastala je z zdruitvijo vasi Bistrica in Trnovo. Skozi bistriki del tee reka Bistrica, ob kateri so bile v preteklosti tevilne age in mlini. Danes nas na to obdobje spominja samo e Hodnikov mlin, kjer je mo videti nekaj infrastrukture iz preteklosti. Sredie mesta je Titov trg v bistrikem delu mesta, kjer je bilo v preteklosti sredie trgovine. V bliini tega trga stoji rojstna hia svetovno znanega ebelarja Antona nideria. Trubarjeva ulica, ki je najkraja ulica v mestu ter najbolj strma ulica, se temu primerno imenuje Strma pot. Ilirska Bistrica se ponaa z dvema cerkvama: cerkev Sv. Jurija, ki je bila zgrajena v poznobaronem slogu ter gotska cerkev Sv. Petra. Neko je bila na obrobju mesta tudi barona cerkev Svete trojice, ki pa je bila zaradi reima po 2. svetovni vojni poruena. Stavbi, v katerih je danes banka in obina, sta najbolj prepoznavni zgradbi v mestu. Zgrajeni sta bili v poznobenekem slogu. Samostan sester Notredamk je vedno veliko prispeval temu kraju, saj so bile nune vedno zelo izobraene in so na tem obmoju v preteklosti zelo razvijale olstvo. Za asa, ko je bila Primorska pod Italijo, je v tem samostanu delovala edina slovenska srednja ola na slovenskem ozemlju, ki je bilo z rapallsko mejo loeno od preostale Slovenije. V tem samostanu je pouevala tudi znana slovenska pisateljica Nea Maurer. Ilirska Bistrica, ali kot ji domaini reemo Bistrc, je nastala zaradi naravnih danosti, katere so: bliina gozdov, obilni kraki izviri pitne vode in ugodna prometna lega zaradi bliine morja. Brez tega ne bi mogli danes brati zgodovine mesta. In Slovenija ne bi bila, kar je, brez Bistrca. Marjan Uljani, DC Ilir.Bistrica Foto: Marina Primc Stari del mesta s trgom Obinska stavba Nai raziskovalci
61. 61. 61 DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI NA 14. FESTIVALU PROSTOVOLJSTVA V LJUBLJANI Slovenska filantropija je v letu 2013 organizirala e 14. Festival prostovoljstva s sloganom Prostovoljci nosilci sprememb. Festival je potekal med 18. in 25. majem po razlinih krajih v Sloveniji, z osrednjim dogodkom 23. maja na Preernovem trgu v Ljubljani. Slovenska filantropija je osrednjo prireditev Festivala organizirala v etrtek, 23. maja 2013 v Ljubljani. V dopoldanskem asu je organizirala okroglo mizo z zanimivimi govorci, kjer so iskali odgovore na vpraanja: Kaj bi bilo drugae, e prostovoljci ne bi delovali? Katere spremembe elimo dosei s prostovoljstvom v prihodnosti? Popoldan je bil namenjen predstavitvi prostovoljskih organizacij na stojnicah s spremljajoim animacijskim programom. Predstavitve so potekale znotraj vsebinskih sklopov: Medgeneracijsko sodelovanje in ole Zdravje, rekreacija in port Medkulturni dialog in turizem Humanitarne organizacije in sociala Mladinske organizacije Mednarodno in razvojno sodelovanje Te predstavitve smo se udeleili tudi zaposleni in uporabniki Drutva VEZI s promocijsko stojnico in delavnico barvanja kamenkov. Obisk nae stojnice je bil velik, prav tako odziv na delavnico, predvsem s strani olskih otrok. Udeleenci so sami izbrali motiv iz serviete, katerega so prilepili na pobarvan kamen in napisali verz ali posvetilo. Barbara Uljan, strok.delavka Avtor fotografij: Marina Primc
62. 62. 62 FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA KARAVANA PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI Leta 2011 se je v Postojni prvi ustavila Evropska karavana prostovoljstva. Od takrat je ta dogodek promocijska stalnica v pomladnem asu. Letos se je dogodek odvijal 4.6. v popoldanskih urah na osrednjem trgu v Postojni. Nosilec dogajanja je Slovenska filantropija v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. V Postojni so bili soorganizatorji dogajanja Mladinski center Postojna in Regijsko stiie nevladnih organizacij Notranjsko-krake regije BOREO. Predstavilo se je mnogo drutev iz regije, ki delujejo tudi na prostovoljni bazi, oziroma so prostovoljci pomemben dejavnik pri delovanju. Tudi mi, Drutvo VEZI, smo imeli svojo stojnico. Predstavili smo izdelke, ki nastajajo v naih kreativnih delavnicah in jih nemalokrat vodijo prav prostovoljci. V toku popoldneva je bilo posamezno drutvo predstavljeno s strani voditeljice prireditve in udeleencev z vsake stojnice. Mi smo predstavili program drutva s poudarkom na aktivnem sodelovanju in vkljuevanju prostovoljcev v delu, ki je namenjen kreativnemu preivljanju prostega asa in pridobivanju raznih socialnih vein. Prireditev je obiskal tudi upan Obine Postojna, g. Jernej Verbi, ki nas je ( Drutvo VEZI) pozdravil, kot stare znance. Tovrstni dogodki so namenjeni predvsem promociji dela drutev in promociji prostovoljstva. Za prostovoljskimi aktivnostmi se skrivajo plemeniti nameni, ki drubo in posameznika bogatijo na raznovrstne naine, obenem pa prepogosto ne doseejo prave pozornosti javnosti. Avtorica lanka in fotografij: Ester Ren Pri letonjem festivalu je sodelovalo okoli 180 prostovoljskih organizacij in skupaj okoli 1000 prostovoljcev. Od tega je 300 prostovoljcev zdruilo moi na osrednjem festivalskem dogodku, ki se je v etrtek, 23. maja zgodil na Kongresnem trgu v Ljubljani. Spodbudno je tudi poroilo o opravljenem delu prostovoljcev, ki ga vsako leto pripravlja AJPES. Statistike za leto 2012 bodo sicer objavljene ele v mesecu juniju, so pa zanimivi tudi podatki za 2011. Z 225 prostovoljskimi organizacijami, ki so oddala poroilo, sodeluje kar 27.014 prostovoljcev. Skupaj so v letu 2011 opravili 4.296.348 ur prostovoljskega dela, kar v denarju znaa ve kot 46 milijonov EUR. Omeniti je potrebno e raziskavo Intituta RS za socialno varstvo, ki je prikazala irino prostovoljstva: prostovoljci so v slovenskih NVO v letu 2004 opravili 1,3 milijona ur, kar pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7.125 polno zaposlenih delavcev. (vir: http://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/festival-prostovoljstva)
63. 63. 63 PROMOCIJA DRUTVA VEZI NA BELAJTNGI S prietkom toplejega vremena smo v Drutvu Vezi tudi letonjo pomlad obeleili z raznimi predstavitvami kreativnih izdelkov na stojnicah v lokalnem okoliu, seveda s temeljnim namenom osveanja ljudi glede pomena duevnega zdravja v skupnosti. Ena izmed najbolj zanimivih promocij je bila zagotovo prireditev imenovana Belajtnga v organizaciji Parka kocjanske jame in Turistinega drutva kocjan. Belajtnga je v divaki obini prav poseben dogodek, ki vsako leto privablja v park veliko obiskovalcev tako domaih kot tujih. Prietki praznovanja tega t.i. jamskega praznika segajo e v daljno leto 1886, zadnji pa so ga v vaseh ob ponoru reke Reke praznovali leta 1946. Z obilo truda so v Parku kocjanske jame pred nekaj leti to tradicijo obudili in tako obisku jame s tem dali poseben ar. Le-tega skuajo namre priarati z osvetlitvijo s karbidnimi svetilkami, kot je bilo to v navadi vasih, ko e ni bilo elektrike. Osvetlitev je dala prazniku tudi ime; besedica belechtung namre v nemkem jeziku pomeni osvetlitev in zato torej Belajtnga. Izbor izdelkov iz programa Sonni tobogan-mrea kreativnih delavnic je zajemal vse od keramike, nakita, tekstilnih izdelkov, prav posebej pa bi na tem mestu izpostavila Vlada Maria, ki je nao predstavitev obogatil z lesenimi umetninami in izdelki iz kamna. Nemalokdo si je z zanimanjem ogledal njegovo zanimivo zbirko, najve obudovanja pa sta s strani obiskovalcev zagotovo poela lesena Ostrka. Vladovi izdelki so namre plod dolgih ur dela v njegovi mini delavnici v SS Divaa, kjer preivi obilo prostega asa in ustvarja. Ustvarjalen pa ni samo s kamnom in lesom, ampak tudi z glino. Izparilniki, podstavki za milo, skledice in atuljice med glinenimi izdelki prevladujejo in prav vsi so izdelani z veliko mero natannosti, potrpeljivosti in predvsem ljubezni do ustvarjanja. Seveda so se na preostalih stojnicah poleg nas predstavljali tudi drugi ponudniki, vendar je bilo le-teh zaradi napovedi slabega vremena po informacijah organizatorjev obutno manj kot druga leta. Kljub temu je jamo tokrat obiskalo okrog 1200 obiskovalcev. Mi smo v kraki vasici vztrajali vse do poznih popoldanskih ur, vmes pa smo si nekateri ogledali jamo, ostali pa preostalo turistino ponudbo parka. Nama z Vladom je bila najbolj zanimiva etnoloka zbirka v Jakopinovem skednju v kocjanu ter sprehod po naravoslovni uni poti, David pa je bil bolj navduen nad veliastnostjo jam. Med drugim pa ne smem pozabiti tudi obiska ekipe nasmejanih obrazov iz DDTC Barica, ki so nas ob tej prilonosti razveselili isto po nakljuju. Dan smo zakljuili e s skupinsko fotografijo in nasmejanih ust odli domov. Sabina Polh, strok.sodelavka Foto: Sabina Polh Matavun
64. 64. 64 Hvala Parku kocjanske jame ter ostalim sodelujoim za pristno doivetje v prelepem krakem okoliu! Vlado pri ogledu etnoloke zbirke David predstavlja izdelke Drutva VEZI S prijatelji iz DDTC Barica
65. 65. 65 DRUTVO VEZI ORGANIZIRALI PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI 29.05.2013 smo v Postojni organizirali predavanje o prehrani, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Postojna, v okviru projekta CINDI. K sodelovanju smo povabili usposobljeni zdravstveni delavki, ki sta nam predstavili in razloili pojem zdrava oziroma URAVNOTEENA PREHRANA. Razdelili sta nam zgibanko Uravnoteena prehrana, ki je slikovni pripomoek in poenostavljeno ponazarja priporoene koliine razlinih ivil v zdravi prehrani. Zaradi nael zdravega prehranjevanja se nam ni potrebno odpovedati hrani, ki jo imamo radi, potrebna pa je raznolikost ivil in omejene koliine. Uivanje zdrave hrane omogoa normalno delovanje naega organizma, k