UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · Practical information relates to the content of astronomy and...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Vida Rogač

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN MOBILNIH

APLIKACIJ PRI OPAZOVANJU NEBA

Mentor: Kandidatka:

Prof. dr. Marko Marhl Vida Rogač

Maribor, 2015

Lektor:

Lucija Škrinjar, univ. dipl. slov.

Prevajalka:

Monika Paluc Zamuda, uni. dipl. prof.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mami in sestrama, ki so me spodbujale pri pisanju

diplomske naloge in me bodrile, ko je šlo kaj narobe, ter za varstvo hčerke,

ko je bilo potrebno.

Posebej se zahvaljujem svojemu partnerju za razumevanje in spodbujanje

pri nastajanju diplomske naloge.

Prof. dr. Marku Marhlu se zahvaljujem za strokovne nasvete in napotke, s

pomočjo katerih mi je uspelo zaključiti diplomsko delo.

Zahvala gre tudi prekmurskim osnovnim šolam, ki so mi omogočile, da

sem lahko izvedla praktični del diplomske naloge. Hvala tudi lektorici univ.

dipl. slov. Luciji Škrinjar in prevajalki, prof. Moniki Paluc Zamuda.

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju

diplomske naloge.

Hvala vsem!

UNIVERZA V MARIBORU


Podpisana Vida Rogač, roj. 12. 12. 1988, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Uporaba računalniških programov in mobilnih aplikacij pri

opazovanju neba pri mentorju prof. dr. Marku Marhlu avtorsko delo. V

diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti

niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_______________________

(podpis študentke)

Maribor, _______________

POVZETEK

Astronomija je veda, ki je spremljala že pračloveka. Ljudje so se že od

nekdaj orientirali po zvezdah. Dandanes astronomije, razen znanstvenih

raziskovanj, ne uporabljamo več v tovrstne namene, ampak je ta za večino

le hobi. Ljudje se ozirajo v nebo in poskušajo prepoznati objekte, ki jih

lahko opazijo na nebu. Pri tem si lahko s pomočjo novih tehnologij

pomagamo kar sami. Poiščemo ustrezen računalniški program ali mobilno

aplikacijo, ki nam točno poimenuje svetlo piko na nočnem nebu, ki jo

opazujemo. Dostikrat v nebo pogledajo tudi otroci, ki so še bolj radovedni

kot odrasli. Zanima jih, zakaj se nekatere zvezde premikajo, druge pa ne,

zakaj luna spreminja obliko ipd. Zanimalo nas je, ali otroci kdaj opazujejo

nočno nebo in kako ga opazujejo, ali pri tem uporabljajo kakšne

pripomočke, ali jim kdo pri tem pomaga ter ali poznajo računalniške

programe in mobilne aplikacije za opazovanje neba. To tematiko smo z

anketnim vprašalnikom raziskali med učenci petih in devetih razredov ter

ugotovili, da učenci dobro poznajo računalniške programe – tako smo tudi

predvidevali – manj pa poznajo mobilne aplikacije. Raziskavo smo opravili

tudi med učitelji razrednega pouka. Raziskali smo, ali se ti pri obravnavi

učnih snovi poslužujejo sodobnejših tehnologij, ali jih poznajo in kako

medtem šola spodbuja razvoj na področju astronomije. Ugotovili smo, da

je malo učiteljev, ki pri učnem procesu uporabljajo sodobno tehnologijo,

vendar pa je večina učiteljev pokazala interes za obisk seminarjev, ki bi jim

lahko pomagali pri uporabi tovrstnih programov in aplikacij. Zato smo

izdelali nekaj praktičnih napotkov za uporabo računalniških programov in

mobilnih aplikacij pri pouku. Praktični napotki se nanašajo na vsebine iz

astronomije in so usklajeni z učnimi načrti.

Ključne besede: astronomija, opazovanje neba, računalniški programi,

mobilne aplikacije, aplikacije v šolski praksi, osnovna šola

ABSTRACT

Astronomy is the science, which already accompanied the prehistoric man.

People have always orientated themselves after the stars. Nowadays

astronomy is no longer used for such purposes, except for the scientific

research, so it is just a hobby for the most. People may look at the sky and

try to identify objects that can be observed in the sky. For this we can use

the new technologies to help ourselves. We search for a suitable computer

program or a mobile application that gives us the exact names of the bright

spot in the night sky, which we observe. Often even children, who are

more curious than adults, look into the sky. They want to know why some

stars are moving but others do not, why the moon changes its shape and

so on. We were interested in whether children ever observe the night sky

and how they do it, if this involves the use of any tools and if anyone uses

the knowledge of computer programs and mobile apps to observe the sky.

This issue was investigated by a questionnaire among students of the fifth

and ninthclasses and we established, that students are familiar with

computer programs - as we also assumed - and less familiar with mobile

applications. The research was also conducted among teachers. We

investigated, whether they, when dealing with learning materials, make

use of modern technologies, if they know them and how school

encourages the development of the field of astronomy. We found out, that

a few teachers use modern technology in the learning process, but most

teachers showed interest in visiting seminars to assist them in the use of

such programs and applications. Therefore, we have developed some

practical tips on using computer programs and mobile applications in the

classroom. Practical information relates to the content of astronomy and is

consistent with the curriculum.

Keywords: astronomy, observing the sky, software, mobile applications,

applications in schools, primary school

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................. 4

2.1 ZGODOVINA RAZISKOVANJA NEBA .......................................... 4

2.1.1 Egipčani ................................................................................... 4

2.1.2 Babilonci .................................................................................. 5

2.1.3 Grki .......................................................................................... 6

2.1.4 Sodobni astronomi ................................................................... 7

2.2 ASTRONOMSKE VSEBINE PRI POUKU V OSNOVNI ŠOLI ....... 9

2.2.1 Astronomske vsebine v učnem načrtu ..................................... 9

2.2.1.1 Spoznavanje okolja ........................................................... 9

2.2.1.2 Naravoslovje in tehnika ................................................... 10

2.2.1.3 Geografija ....................................................................... 12

2.3 OPAZOVANJE NEBA ................................................................. 14

2.3.1 Vrtljiva zvezdna karta............................................................. 14

2.3.2 Zvezdne karte ........................................................................ 15

2.3.3 Teleskop ................................................................................ 16

2.3.3.1 Teleskop refraktor ........................................................... 17

2.3.3.2 Teleskop reflektor ........................................................... 18

2.3.3.3 Newtonov teleskop .......................................................... 18

2.3.3.4 Cassegrainov teleskop .................................................... 19

2.3.3.5 Uporaba teleskopa .......................................................... 19

2.3.4 Veliki sodobni teleskopi ......................................................... 20

2.3.4.1 Observatorij Palomar, Kalifornija..................................... 21

2.3.4.2 Observatorij Keck, Havaji ................................................ 22

2.3.4.3 Observatorij Gemini ........................................................ 23

2.3.4.4 Observatorij Subaru ........................................................ 25

2.3.4.5 Observatorij La Palma – največji v Evropi ....................... 25

2.3.4.6 Nov projekt največjega evropskega teleskopa (E-ELT) .. 27

2.3.5 Vesoljski teleskopi ................................................................. 28

2.3.5.1 Vesoljski teleskop Hubble ............................................... 28

2.3.6 Računalniški programi ........................................................... 29

2.3.6.1 Starry Night ..................................................................... 29

2.3.6.2 Stellarium ........................................................................ 30

2.3.6.3 Skyglobe ......................................................................... 31

2.3.6.4 Worldwide Telescope ...................................................... 32

2.3.7 Mobilne aplikacije .................................................................. 33

2.3.7.1 Google Sky Map ............................................................. 33

2.3.7.2 Sky Map Free.................................................................. 34

2.3.7.3 Mobilni observatorij ......................................................... 34

2.3.7.4 Stellarium Mobile Sky Map ............................................. 35

2.3.7.5 Droid Sky View................................................................ 36

2.3.8 Astronomske spletne strani ................................................... 36

2.3.8.1 Spletni planetarij ............................................................. 37

2.3.8.2 Simulator Luninih faz ...................................................... 37

3 MOŽNOSTI UPORABE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN

MOBILNIH APLIKACIJ V ŠOLI ........................................................ 38

3.1 Namen ......................................................................................... 38

3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................ 39

3.3 Rezultati in interpretacija ankete pri učencih ............................... 43

3.3.1 Opazovanje neba .................................................................. 43

3.3.2 Opazovanje neba s pomočjo računalniških programov in

aplikacij na telefonih ........................................................................ 48

3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri učiteljih razredne stopnje .... 56

3.4.1 Uporaba pripomočkov pri obravnavi vsebin ........................... 56

3.4.2 Poznavanje računalniških programov in mobilnih aplikacij .... 61

3.4.3 Oprema na šolah, spodbujanje razvoja astronomije .............. 63

4 PRAKTIČNI VIDIKI ZA UPORABO PROGRAMOV ......................... 66

4.1 Uporaba programa Stellarium ..................................................... 66

4.1.1 Splošne karakteristike programa Stellarium .......................... 67

4.1.2 Namestitev programa Stellarium ........................................... 70

4.1.2.1 Kje ga najdemo? ............................................................. 70

4.1.2.2 Začetne namestitve programa ........................................ 71

4.1.2.3 Namestitev programa na računalniku ............................. 72

4.1.2.4 Končna namestitev in zaključek namestitve programa ... 74

4.1.3 Primer uporabe programa Stellarium v 2. razredu ................. 75

4.2 Namestitev aplikacije Sky Map Free ........................................... 78

4.2.1 Primer uporabe mobilne aplikacije Sky Map Free v 4. razredu ..

.............................................................................................. 79

4.3 Simulator Luninih faz ................................................................... 82

4.3.1 Primer uporabe simulatorja luninih faz v 3. razredu ............... 84

5 SKLEP ............................................................................................. 87

LITERATURA ........................................................................................... 89

PRILOGE ................................................................................................. 93

Priloga A: Anketni vprašalnik za učence .............................................. 94

Priloga B: Anketni vprašalnik za učitelje .............................................. 97

Kazalo slik

Slika 1: Yerksov teleskop ......................................................................... 17

Slika 2: Prikaz potovanja svetlobe ........................................................... 18

Slika 3: Cassegrainov teleskop ................................................................ 19

Slika 4: Haleov teleskop ........................................................................... 21

Slika 5: Observatorija Keck I in Keck II. ................................................... 22

Slika 6: Severni Gemini ............................................................................ 24

Slika 7: Južni Gemini ............................................................................... 24

Slika 8: Observatorij Subaru .................................................................... 25

Slika 9: Model teleskopa .......................................................................... 28

Slika 10: Pogled na Sonce s programom Stellarium ................................ 31

Slika 11: Program Worldwide Telescope ................................................. 33

Slika 12: Opazovanje nočnega neba ....................................................... 43

Slika 13: Pripomočki, ki jih učenci uporabljajo pri opazovanju neba ........ 44

Slika 14: Opazovani objekti ...................................................................... 45

Slika 15: Pomoč pri opazovanju neba ...................................................... 47

Slika 16: Poznavanje in uporaba računalniških programov za opazovanje

neba ......................................................................................................... 48

Slika 17: Uporaba računalniških programov. ........................................... 49

Slika 18: Poznavanje mobilnih aplikacij ................................................... 50

Slika 19: Kje so učenci izvedeli za tovrstne programe in aplikacije .......... 51

Slika 20: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte, če

bi telefon usmerili v nebo podnevi ............................................................ 53

Slika 21: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte,

čeprav je oblačno ..................................................................................... 54

Slika 22: Uporaba pripomočkov pri obravnavi učnih vsebin ..................... 57

Slika 23: Možnost uporabe računalniške učilnice na osnovnih šolah ....... 58

Slika 24: Poznavanje računalniških programov........................................ 59

Slika 25: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ......................................... 60

Slika 26: Pripravljenost na obisk seminarjev s strani učiteljev ................. 62

Slika 27: Interesna dejavnost na šolah .................................................... 64

Slika 28: Osnovno okno programa ........................................................... 67

Slika 29: Okno za namestitev kraja opazovanja....................................... 68

Slika 30: Prikaz orodnih vrstic .................................................................. 69

Slika 31: Povečana Luna s pomočjo funkcije približevanja ...................... 69

Slika 32: Spletno okno programa ............................................................. 70

Slika 33: Položaj sonca 17. novembra ob 13.25 ...................................... 76



Slika 36: Položaj sonca 18. novembra ob 8.00 ........................................ 77

Slika 37: Prikaz Velikega in Malega voza ................................................ 80

Slika 38: Prikaz ozvezdij Velikega in Malega medveda ........................... 81

Slika 39: Simulator Luninih faz ................................................................. 82

Slika 40: Osrednji del zaslona, ki nam prikazuje lunine mene ................. 83

Slika 41: Nastavitve za animacijo luninih men ......................................... 84

Slika 42: Primer delovnega lista ............................................................... 86

Kazalo tabel

Tabela 1: Pregled nekaterih ključnih vsebin iz astronomije, spoznavanje

okolja ....................................................................................................... 10

Tabela 2: Pregled astronomskih vsebin, naravoslovje in tehnika, 4. r. ..... 11

Tabela 3: Pregled astronomskih vsebin, naravoslovje in tehnika 5. r.. ..... 12

Tabela 4: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, geografija ...... 13

Tabela 5: Veliki sodobni teleskopi ............................................................ 20

1

1 UVOD

Naravoslovne vsebine nas spremljajo vsak dan. Vsak dan se z njimi

soočamo pri kemiji, fiziki, biologiji, ekologiji pa tudi astronomiji. Astronomija

je spremljala že pračloveka in vse do danes tudi nas.

Največ zanimanja za astronomijo pokažejo otroci. Ti so že od nekdaj

najbolj radovedni in vedno nekaj sprašujejo. Mame, očete, babice, dedke,

strice, tete … Lahko pa marsikaj izvedo tudi v šoli. Navsezadnje je šola

tista, ki poleg staršev nudi glavno izobraževanje. V šoli otroci pridobijo

osnovno znanje, ki jim služi vse življenje, lahko pa izvedo marsikaj

drugega. Ker otroci radi raziskujejo in eksperimentirajo, lahko učitelji s

pomočjo poskusov in eksperimentov naredimo učni proces še zanimivejši.

In ker nam astronomija omogoča različne eksperimente, se otroci še raje

ukvarjajo z vsebinami, ki nam jih nudi. Otroci dokaj hitro ugotovijo, da je

astronomija zanimiva. Pokaže nam stvari, ki jih mogoče sami ne bi videli.

Vsak večer lahko vidimo zvezde na nebu, ampak to je nekaj vsakdanjega.

Astronomija nam »pokaže« Sonce, Luno, njene mene, planete, Saturnove

obroče, komete, satelite in še kaj.

Astronomija sega daleč v preteklost. Z njo so se ukvarjali že Egipčani,

Babilonci, Kitajci in stari Grki. Egipčani, ki so začeli sestavljati koledar, so

ugotovili, da koledar vsako četrto leto zaostaja en dan. Babilonci so se

prepričali, da se zvezde ne premikajo; razporedili so jih v ozvezdja in jih

poimenovali. Kitajci so zabeležili sončni mrk, Grki pa so natančno razmejili

zvezde. Za to je zaslužen Tales, ki je astronomijo prenesel v Grčijo. Grki

so različne zvezde povezali v celote in si ustvarili podobe. Iz tega izhaja

grška mitologija. Skozi stoletja se pojavi veliko imen, ki so zaslužna za

astronomijo takšno, kot jo poznamo danes. Galileo Galilei je prvi, ki je

opazoval vesolje skozi daljnogled, Kepler je napisal svoje tri zakone,

Aristotel je trdil, da je Zemlja okrogla na podlagi Lunine sence, Eratosten

se je ukvarjal z natančnim določanjem datumov itn.

2

Astronomija je stvar, ki zadeva vsakega od nas, čeprav se tega ne

zavedamo. Vsak dan lahko vidimo sonce in luno, razen ko je mlaj. Vsak

dan, če nam vreme to omogoča, lahko vidimo zvezde, komete, tudi planet

Mars lahko prepoznamo s prostim očesom, in sicer kot rahlo rdeče

obarvano piko na nebu.

Šola ima jasno zastavljene cilje in si prizadeva, da bi te astronomske

vsebine predstavila otrokom, seveda stopnji primerno, saj so v šoli vsebine

iz astronomije zajete že od prvega razreda. Živimo v času z izrazitim

razvojem tehnologije; v primerjavi s časom, ko so v šolo hodili naši starši

ali mi. Sedaj lahko ogromno vsebin, ki nas zanimajo, najdemo na spletu.

Zato je pomembno, da šola stopi v korak s časom in v sklopu učnega

procesa uporablja tudi te novosti. Na tržišču najdemo veliko programov in

aplikacij, ki bi jih učitelj lahko uporabil med poukom. Naš cilj je, da bi te

programe in aplikacije, s katerimi si lahko pomagamo pri opazovanju neba,

vključili v šole in bi jih tudi učitelji lahko uporabili med poukom.

Predvidevamo, da učitelji teh novosti na področju astronomije ne poznajo,

zato jim bomo te računalniške programe in mobilne aplikacije predstavili

ter jih poučili o njihovi uporabi in možnosti uporabe pri pouku.

Predvidevamo, da bi bili učitelji pripravljeni obiskati seminarje in

predavanja na to temo ter bi s pomočjo teh dobili potrebne informacije o

programih in aplikacijah.

V teoretičnem delu diplomskega dela bomo najprej predstavili kratek

pregled zgodovine astronomije in splošen pregled astronomije. Posvetili se

bomo učnim vsebinam, ki jih najdemo v vseh treh triadah osnovne šole, jih

opredelili in poiskali v učnem načrtu. Nato bomo opisali nekaj

pripomočkov, s pomočjo katerih lahko opazujemo nebo. Sledi nekaj

sodobnejših pripomočkov, s katerimi si lahko olajšamo opazovanje neba,

in sicer računalniški programi in mobilne aplikacije. Vsakega od njih bomo

na kratko predstavili ter navedli nekaj prednosti in slabosti uporabe. Temu

bo sledil praktični del diplomskega dela, v katerem bomo s pomočjo

ankete poskušali ugotoviti in preveriti, kako so učenci in učitelji seznanjeni

z uporabo računalniških programov in mobilnih aplikacij za opazovanje

3

neba ter ali jih učitelji uporabljajo v šoli in učenci v prostem času. Zanima

nas, ali bi bili učitelji pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi jim

predstavili podrobnejše informacije o računalniških programih in mobilnih

aplikacijah in bi jih poučili o uporabi le-teh. To bomo podrobneje analizirali

s pomočjo grafov. Po raziskovalnem delu sledi nekaj predlogov za

uporabo računalniških programov in mobilnih aplikacij pri pouku ter sklep.

4

2 TEORETIČNI DEL

2.1 ZGODOVINA RAZISKOVANJA NEBA

Astronomija je veda o nebesih pojavih. Nekatere od teh pojavov človek

opazi vsak dan, npr. navidezno gibanje Sonca čez dan, čemur sledi

menjavanje dneva in noči. Zemlja se giblje okoli Sonca, zaradi njenega

nagiba glede na ravnino, v kateri kroži, pa se pojavljajo letni časi.

Astronomska znanost se je začela razvijati, ko je človek pridobil prva

znanja o pisavi, številu in geometrijskih oblikah. Tako je lahko štel dneve,

tedne in leta, lahko je opazoval nebo in zapisoval svoje ugotovitve. Čeprav

je nekdaj človek štel s primitivnimi sredstvi, kot so prsti na rokah, je lahko

štel in zapisoval dogodke, ki so si sledili na nebu, ter postavil temelje za

astronomijo (Milanković, 1984).

Leta 2697 pred našim štetjem so Kitajci zabeležili prvi sončni mrk. Tako

lahko z gotovostjo trdimo, da začetki astronomije segajo 3000 let pred

našim štetjem. Opazovali so zvezde repatice in zabeležili vse pojave, s

čimer so dobili obsežen seznam z okoli 400 podatki. Kitajci so na področju

astronomije naredili in ugotovili veliko, vendar so bili preveč oddaljeni od

zahodnega dela sveta. Zato je dolgo trajalo, preden so njihove ugotovitve

in znanja prišli v Zahodno Evropo. Naj omenimo, da so uporabljali

kompas. Ta njihova iznajdba je prišla do Indije in Vzhodne Afrike ter

Arabije (prav tam).

2.1.1 Egipčani

Korenine današnje astronomije segajo v Egipt in Mezopotamijo. V času

četrte egipčanske dinastije so bile zgrajene piramide, ki poročajo o njihovih

geometričnih znanjih in spretnostih. To geometrično znanje jim je prišlo

zelo prav, ko so morali razmejiti posestva okoli reke Nil. Znanje geometrije

5

je za astronomijo zelo pomembno, zato se lahko za astronomijo, kot jo

poznamo danes, zahvalimo tudi Egipčanom. V Ahmesovem spisu je

napisano, da so Egipčani znali računati z ulomki, poznali so aritmetična in

geometrijska zaporedja, znali so računati prostornine in površine. S

pomočjo tega znanja so postavljali piramide. Te so postavljali glede na

nebesne smeri, glede na določen objekt na nebu ali glede na sonce. Po

navadi so jih obračali tja, kjer vzhaja sonce ali zvezda Sirij. To dokazuje,

da so se ukvarjali z opazovanjem neba (prav tam). Z opazovanjem zvezde

Sirij so Egipčani znali napovedati, kdaj bo začel Nil poplavljati, to pa je

pomenilo rodovitno deželo. Reka Nil je poplavila območje, kjer so imeli

posejan letni pridelek (Emmerich, 2006).

Egipčani so si zamislili svoj koledar, ki se je od starejših razlikoval po tem,

da je obsegal eno leto ali 365 dni. Tak koledar imamo še danes. Po

opazovanju zvezde Sirij so ugotovili, da se je vzhod Sirija vsako četrto leto

premaknil za en dan naprej. Mislili bi, da so dodaten dan k svojem

koledarju dodali Egipčani, vendar so to raje prepustili Aleksandrijcem

(Milanković, 1984).

2.1.2 Babilonci

Za razvoj astronomije je bila pomembna tudi babilonska kultura, ki se je

razvila med rekama Evfrat in Tigris v Mezopotamiji. V mezopotamskih

mestih so bili zgrajeni visoki stolpi, s katerih so opazovali nebo. Astrologi

so opazovali nebesne pojave, jih zabeležili in zbrali veliko podatkov, s

pomočjo katerih se je astronomija še bolj razvila. Ugotovili so, da zvezde,

ki jih vidimo na nebu, ne spreminjajo svoje lege, razen nekaj objektov, ki

jih zdaj poznamo kot planete. Zvezde se vrtijo okoli ene točke, ki je vedno

na istem mestu; danes jo poznamo kot zvezdo Severnico. Zvezde, ki se

ne premikajo, so dobile ime stalnice, te pa so Babilonci razporedili v

posamezne skupine (ozvezdja) in jih poimenovali. Tako so prvi v zgodovini

astronomije razdelili nebo na skupine zvezd, imenovane ozvezdja. Njihov

6

koledar je bil drugačen kot koledar Egipčanov. Strokovnjaki menijo, da je

imel dvanajst mesecev. Dali so jim imena, ki jih uporabljamo še danes.

Zaslužni so tudi za nepretrgano ponavljanje tednov. Premičnim zvezdam,

poznanim kot planeti, so posvetili en dan, in to so brez konca ponavljali.

Planeti so jim predstavljali božanstva, saj so se poleg zvezd stalnic

premikali po nebu. Poznali so 5 planetov, Sonce in Luno. Te objekte so

častili 7 dni zapored in nato ponovili cikel (prav tam).

2.1.3 Grki

Astronomska opazovanja in ugotovitve so dosegli tudi Grke. Prvi, ki jih je

prenesel v svoj kraj, je bil Tales. Že v šestem stoletju pred našim štetjem

je napovedal sončni mrk. Ta napoved je Talesa iz Mileta ponesla v vrh

grškega naroda, uvrstili pa so ga tudi med dvanajst modrijanov Grčije.

Dokazal je, da se spozna na astronomijo in geometrijo, saj je znal na

podlagi sence izračunati višino piramide. Poleg Talesa skozi zgodovino

Grčije srečamo še nekaj velikih imen astronomije. Platon se je ukvarjal z

vprašanjem, ali se Zemlja giblje ali miruje. Tudi njegovi učenci so se

ukvarjali z gibanjem teles, ki jih lahko opazimo na nebu. Tako je Evdoksos

spoznal, da moramo gibanje teles na nebu spremljati zelo pazljivo in

previdno. V Egiptu je zbral podatke o gibanju planetov in dognal, da se

njihovega gibanja ne da razložiti. Planeti se gibljejo nepravilno in

spreminjajo smer. Herakleides je dejal, da se Zemlja vrti okoli svoje osi ter

tako povzroči menjavanje dneva in noči. Učil je, da Luna kroži okoli

Zemlje, vendar pa je zmotno mislil, da Sonce kroži okoli Zemlje

(Milanković, 1984).

Najpomembnejši in tudi eden od najbolj znanih Platonovih učencev je bil

Aristotel. Njegovo mnenje o astronomiji je dolgo imelo veljavo skoraj 2000

let (prav tam). Sicer je zmotno menil, da je Zemlja središče vesolja in da

se vse giblje okoli nje. Ker je krožno gibanje najbolj pravilno, je trdil, da

Sonce, Luna in zvezde krožijo okoli Zemlje v obliki krožnice. Je pa

7

dokazal, da je Zemlja okrogla, in sicer s pomočjo Zemljine sence, ki pada

na Luno v obliki krožnice pri astronomskem pojavu, luninem mrku

(Hawking, 2003).

2.1.4 Sodobni astronomi

Po koncu grške dobe so prišli na vrsto bolj »sodobni« astronomi. Nikolaj

Kopernik je zavrgel Aristotelovo teorijo o nepremikajoči se Zemlji in

razglasil, da je Sonce tisto, ki se ne premika, in vse drugo kroži okoli

njega. Preden so ga začeli jemati resno, je minilo skoraj stoletje. Njegovo

teorijo sta začela zagovarjati tudi Johannes Kepler in Galileo Galilei

(Hawking, 2003).

Johannes Kepler je postavil tri zakone, ki veljajo še danes. Trdil je, da se

planeti gibljejo po elipsah, ne po krožnicah, da se planeti, ki so blizu

Sonca, gibljejo hitreje kot tisti, ki so od njega oddaljeni, in da planeti

potrebujejo več časa za obhod okoli Sonca, če so bolj oddaljeni. Njegova

teorija je uspela, fizikalno pa jo je utemeljil Isaac Newton leta 1687. V

tistem času so začeli nebo opazovati s teleskopi (Emmerich, 2006).

Prvi, ki je opazoval nebo skozi teleskop, je bil Galileo Galilei. Od nebesnih

objektov ga je najbolj zanimala Luna, zato jo je poleg drugih objektov

najbolj opazoval. Opazil je podoben relief, kot ga imamo na Zemlji. Med

opazovanjem Gostosevcev je ugotovil, da je 36 zvezd namesto 7, v

ozvezdju Orion je opazil več sto zvezd in potrdil Demokritovo ugotovitev,

da je Rimska cesta skupina zvezd stalnic. Njegova naslednja ugotovitev

so bile Jupitrove lune. Ko je opazoval Jupiter, je ugotovil, da se štiri

zvezde gibljejo okoli njega in za nekaj časa spremenijo položaj. Menil je,

da so te zvezde Jupitrove lune, in jih tudi poimenoval. Naštejmo še nekaj

njegovih ugotovitev. Pri opazovanju Saturna je videl dve zvezdi, ki se

držita planeta kot ročaja. S svojim daljnogledom pa ni mogel videli, da je to

Saturnov obroč. To je prvi videl Huygens. Naslednje Galilejevo odkritje so

8

bile pege na Soncu. Med njegova večja odkritja štejemo tudi mene planeta

Venere (Milanković, 1984).

Po Galilejevem prvem opazovanju skozi teleskop je astronomija doživela

razcvet. Spoznali smo, da lahko s pomočjo teleskopa opazujemo veliko

več, kot lahko vidimo s prostim očesom. S teleskopi lahko vidimo

oddaljene galaksije, planete, kopice zvezd ipd. (Aguilar, 2008). Tako je

Friedrich Wilhelm Herscher odkril Uran, Johann Gottfried Galle pa Neptun.

Leta 1930 so odkrili zadnji planet Pluton (Emmerich, 2006). Po sklepu

Mednarodne astronomske unije je od leta 2006 Pluton pritlikavi planet in

so ga črtali s seznama planetov (International Astronomical Union, 2006).

Področje astronomije je še bolj napredovalo, ko so po Newtonovi zamisli,

da bi lahko v vesolje izstrelili predmet in se ne bi nikoli vrnil, izstrelili prvi

umetni satelit. Imenoval se je Sputnik 1. Izstreljen je bil 4. oktobra 1957 v

Sovjetski zvezi. Raziskovanje vesolja je doseglo še višjo stopnjo s

pomočjo raket, vesoljskih plovil in satelitov. Te odprave v vesolje so

postavile kar nekaj mejnikov v raziskovanju vesolja. Naštejmo jih nekaj.

Sputnik 2 je v vesolje ponesel prvo žival, psičko Lajko, Vostok 1 je v

vesolje ponesel prvega človeka, Ranger 7 je poslal prve posnetke Lune,

Venera 3 je pristala na površju Venere, Apollo 11 je prvič ponesel človeka

na Luno idr. Po izumu teleskopa so sledile gradnje observatorijev, ki jih

najdemo po vsem svetu. Najpomembnejši so Keck 1 in Keck 2 na Havajih,

Haleov teleskop v Kaliforniji, Yerkesov teleskop v Wisconsinu, The Very

Large Telescope v Čilu, sicer sklop štirih teleskopov, ki tvorijo enotnega,

teleskop Green Bank v Zahodni Virginiji, teleskop Aceribo, ki ga najdemo v

Portoriku, ter Very Large Array blizu Socorra v Novi Mehiki. To je veriga

sedemindvajsetih radijskih teleskopov na enem mestu (Mitton in Mitton,

2005).

Videli smo, da se je skozi stoletja na področju astronomije razvilo veliko

novosti. Od prvega teleskopa, ki ga je sestavil Galileo Galilei in z njim

opazoval vesolje, je tehnika napredovala do gradnje gromozanskih

observatorijev. Ker pa opazovanje vesolja ni samo za izumitelje in

znanstvenike, ampak tudi za amaterje, lahko opazujemo nebo kar doma,

9

in sicer s prostim očesom in daljnogledi, lahko si pomagamo celo z

računalniškimi programi in aplikacijami na telefonih.

2.2 ASTRONOMSKE VSEBINE PRI POUKU V OSNOVNI

ŠOLI

Na trgu je vse več novosti na področju astronomije. Obstajajo računalniški

programi in aplikacije na telefonih, s pomočjo katerih lahko opazujemo

vesolje. Te novosti se uvajajo v študijski proces, tako da jih bodoči učitelji

predstavijo učencem med poukom. Bodoči učitelji bi lahko o uporabi

novejše tehnologije poučili tudi starejše generacije učiteljev. Tako bi lahko

tudi oni pri pouku uporabljali sodobnejšo tehnologijo. Učenci se med

procesom izobraževanja spoznajo z astronomskimi vsebinami pri več

predmetih. V prvi triadi pri predmetu spoznavanje okolja, v drugi triadi pri

naravoslovju in tehniki ter v tretji triadi pri geografiji. Pri vseh teh predmetih

lahko uporabimo računalniške programe in aplikacije na telefonih ter

učencem bolj praktično predstavimo določene vsebine, ki se vežejo na

astronomijo. Učenci tako lahko praktično pogledajo v nebo in uporabijo

nova znanja tudi doma.

2.2.1 Astronomske vsebine v učnem načrtu

2.2.1.1 Spoznavanje okolja

Učenci se že v prvi triadi seznanijo z vsebinami, ki so posredno povezane

z astronomijo. Že v prvem razredu se soočijo z vsebinami, kot so dan,

mesec, letni časi, leto. Spoznajo, da sta Zemlja in Sonce tista, ki

omogočita, da se dan prevesi v noč, saj se Zemlja vrti okoli svoje osi in

kroži okoli Sonca. Tako se menjavajo dnevi, tedni, meseci in na koncu

leto. Čez celo leto se glede na položaj Zemlje menjajo tudi letni časi. V

10

drugem razredu spoznajo koledar ter znajo povezati navidezno gibanje

Sonca in dnevni čas. Vedo, kdaj sonce vidimo na nebu najnižje in najvišje.

V tretjem razredu še vedno utrjujejo znanje o izrazih za potek dogodkov,

kot so prej, potem, včeraj, danes, jutri, dan, teden, mesec, leto. Poleg tega

nadgradijo znanje o Soncu in na podlagi tega določijo smeri neba ter

spoznajo Luno in njene mene (Učni načrt, Spoznavanje okolja, 2011).

V spodnji tabeli (Tabela 1) je prikazanih nekaj ključnih vsebin, ki se

nanašajo na astronomske vsebine in se pojavljajo pri predmetu

spoznavanje okolja v prvi triadi.

Tabela 1: Pregled nekaterih ključnih vsebin iz astronomije, ki so v učnem načrtu

predmeta spoznavanje okolja (vir: Učni načrt, Spoznavanje okolja, 2011, str. 7).

Tematski sklop: ČAS

1. razred

Učenci:

• znajo opisati razliko med dnevom in nočjo.

2. razred

Učenci:

• spoznajo koledar,

• znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas.

3. razred

Učenci:

• poznajo gibanje Lune in lunine mene.

2.2.1.2 Naravoslovje in tehnika

S predmetom naravoslovje in tehnika se učenci spoznajo v četrtem in

petem razredu. Poleg tega, da nadgradijo znanje, ki so ga pridobili v prvi

triadi, spoznajo nekaj novih snovi, ki so povezane z astronomijo. V učnem

načrtu (Tabela 2) lahko najdemo področje sil in gibanja. Med operativnimi

11

cilji, ki se nanašajo na gibanje Zemlje, najdemo obvezne in izbirne cilje. Pri

obravnavi snovi v četrtem razredu o gibanju Zemlje učenci spoznajo

povezanost nastanka dneva in noči z vrtenjem Zemlje okoli svoje osi,

znajo povedati, zakaj se dan prevesi v noč in da je vmes mrak. Posledično

znajo tudi razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po svetlosti. Poleg

naštetih ciljev, ki jih učenci usvojijo med šolskim letom in so obvezni, sta v

učnem načrtu navedena dva cilja, ki sta izbirna. Eden je ta, da učenci na

modelu pokažejo sončni in lunin mrk, drugi pa, da razložijo, zakaj

nastanejo lunine mene. V petem razredu (Tabela 3) spoznajo, kako Sonce

vpliva na vreme in letne čase (Učni načrt, Naravoslovje in tehnika, 2011).

Tabela 2: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, četrti razred, pri predmetu

naravoslovje in tehnika (vir: Učni načrt, Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 11).

Področje/ tema: SILE IN GIBANJA

Operativni cilji: GIBANJE ZEMLJE

Učenci znajo:

• »odkriti povezanost nastanka dneva in noči z vrtenjem

Zemlje okoli svoje osi,

• dokazati, da se dan zvezno prevesi v noč in da je vmes

mrak,

• razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po osvetljenosti,

• dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v

naše oči,

• razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega

predmeta glede na velikost in lego sence,

• prikazati, da se svetlobni žarki iz svetila širijo naravnost

in na vse strani,

• ugotoviti in razložiti razlike med prisojno in osojno lego,

• razložiti, zakaj nastanejo lunine mene,

• na modelu pokazati Lunin in Sončev mrk« (Učni načrt,

Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 11).

12

Tabela 3: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, peti razred, pri predmetu

Naravoslovje in tehnika (vir: Učni načrt, Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 13, 14).

Področje/ tema: POJAVI

Operativni cilji: VPLIVI SONCA NA VREME

Učenci znajo:

• »povezati letne čase s kroženjem Zemlje okrog Sonca,

• razložiti, da so letni časi povezani s tem, kako visoko je

sonce opoldne, in z dolžino svetlega dne« (Učni načrt,

Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 13, 14).

2.2.1.3 Geografija

V šestem razredu učenci najprej spoznajo, kaj sploh je geografija in

kakšen pomen ima geografsko znanje za življenje. Po uvodnem delu

geografije se usmerijo na spoznavanje našega planeta Zemlje (Tabela 4).

Poučeni so o osnovnih zakonitostih položaja in gibanja Zemlje ter o njeni

obliki in notranjosti. Glede na to, da so že v prvih razredih spoznali termine

dan, teden, mesec, leto, koledar ipd., to znanje nagradijo v šestem

razredu. Znajo ponazoriti in razložiti vrtenje Zemlje okoli svoje osi, opišejo

tudi posledice vrtenja in gibanje Zemlje okoli Sonca. Spoznajo tudi, kakšne

so posledice kroženja Zemlje in nagnjenosti njene osi, vzroke za

spreminjanje dolžine dneva in noči v letu ter vzroke za spreminjanje letnih

časov. V šestem razredu se prepletanje vsebin iz učnega načrta z

astronomskimi vsebinami konča. V zadnji triadi učenci spoznavajo

naravnogeografske značilnosti Slovenije, Evrope in drugih celin (Učni

načrt, Geografija, 2011).

13

Tabela 4: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, šesti razred, pri predmetu

geografija (vir: Učni načrt, Geografija, 2011, str: 8, 9)

Vsebina: Moj domači planet Zemlja

Operativni cilji

Učenec:

• »spozna najosnovnejše zakonitosti položaja in gibanja

Zemlje v vesolju,

• opiše obliko in notranjost Zemlje« (Učni načrt, Geografija,

2011, str. 8).

Vsebina: gibanje Zemlje; kroženje in vrtenje; koledar: leto, mesec,

teden; časovni pas in datumska meja

Operativni cilji:

Učenec:

• »opiše, ponazori in razloži vrtenje Zemlje okoli osi,

• našteje in opiše posledice vrtenja,

• opiše gibanje Zemlje okoli Sonca (kroženje),

• opiše posledice kroženja Zemlje in nagnjenosti zemeljske

osi,

• razume vzroke za spreminjanje dolžine dneva in noči v

letu,

• razloži povezanost med letnimi časi ter dolžino dneva in

noči v Sloveniji« (Učni načrt, Geografija, 2011, str. 9).

Vsebina: Podnebne značilnosti Zemlje

Operativni cilji

Učenec:

• »našteje letne čase in razloži vzroke za spreminjanje«

(Učni načrt, Geografija, 2011, str. 9).

14

2.3 OPAZOVANJE NEBA

Nebo, posuto z zvezdami, so opazovali že pred več sto leti. S pomočjo

zvezd so se orientirali, določali koledar, napovedali poplave ipd. Vse to so

do izuma teleskopa opazovali s prostim očesom.

Tudi doma lahko opazujemo nebo, vendar ga marsikdo med nami lahko

opazuje le s prostim očesom. Vidimo zvezde, luno, planete, sonce,

komete, tudi satelite … Včasih vidimo nebo, polno zvezd, a ne vemo, kaj

gledamo, prav tako ne vemo, kako se določen objekt imenuje. Pri tem si

lahko pomagamo z raznimi pripomočki. Nekaj jih bomo opisali v

nadaljevanju.

2.3.1 Vrtljiva zvezdna karta

Začetnikom se najbolj priporoča vrtljiva zvezdna karta, saj nam takoj

pokaže, kateri objekti so trenutno vidni na nebu. Narejena je tako, da nam

pokaže le tiste objekte, ki jih na nebu vidimo ob določeni uri in dnevu.

Vendar pa zaradi svoje majhnosti nima veliko informacij; te lahko najdemo

v dodatni literaturi, kot je zvezdni atlas (Kunaver, 1980).

Vrtljiva zvezdna karta je sestavljena iz dveh delov:

1. Zvezde oziroma ozvezdja so narisana na belem vrtljivem kartonu s

črnimi pikami. Zaradi boljše preglednosti so zvezde posameznih

ozvezdij povezane s črtami, da dobimo občutek za obliko ozvezdja.

2. Nepremakljivi del ima izrezan vsakokratni vidni horizont in obroč z

datumi. Označene so tudi stopinje in znamenja horoskopa. Na tem

delu so označene tudi ure (Kunaver, 1980).

15

Veliko si lahko pomagamo z vrtljivo zvezdno karto, vendar pa moramo za

opazovanje z njeno pomočjo sami najti sever, pri čemer moramo poznati

ozvezdji Velikega in Malega voza. Lahko pa uporabimo tudi kompas.

Poleg zvezdne karte si lahko pomagamo s priročnikom Navodilo za

uporabo vrtljive zvezdne karte z opisom zvezd avtorja Pavla Kunaverja. V

priročniku najdemo najpomembnejše pojme za orientacijo na nebu,

primere za uporabo vrtljive zvezdne karte, opis in slike posameznih

ozvezdij, imena kraterjev na Luni, nekaj o Osončju, seznam glavnih

ozvezdij in čas njihove najboljše vidljivosti ter preglednici ozvezdij po

slovenskih in latinskih imenih (prav tam).

2.3.2 Zvezdne karte

Z pomočjo zvezdnih kart lahko opazujemo svetlejše zveze in znana

ozvezdja. Ker so te karte enostavne, so priročne za tiste, ki nebo

opazujejo prvič. Vključujejo le ozvezdja, ki jih najenostavneje najdemo. V

literaturi, ki zajema astronomske vsebine, so karte, s katerimi lahko

najdemo zvezde na različnih koncih sveta in v različnih obdobjih letnih

časov. Ena izmed knjig, ki vsebuje nekaj zvezdnih kart, je Astronomija

avtorjev Jacqueline Mitton in Simona Mittona (Mitton in Mitton, 2005).

Kako jih uporabljamo?

Ker so v že omenjeni knjigi predstavljene karte za tri različne pasove

zemljepisnih širin, je treba najprej ugotoviti, iz katerega pasu opazujemo

zvezde. V knjigi je predstavljen tudi zemljevid, s katerim si lahko

pomagamo pri določitvi zemljepisne širine. Zvezdne karte so po navadi

predstavljene v štirih parih. Vsak par je predstavljen za en letni čas. Ena

polovica prikazuje severni del neba, druga pa južnega. Na zvezdnih kartah

lahko opazimo, da so pike, ki označujejo zvezde, različnih velikosti. Večja

16

pika pomeni svetlejšo zvezdo. Ker se Luna in planeti premikajo in je njihov

položaj skozi letne čase različen, niso predstavljeni na zvezdnih kartah

(prav tam).

2.3.3 Teleskop

Brez teleskopa lahko vidimo samo določeno število zvezd. Zvezde, ki so

nam bliže, lahko vidimo s prostim očesom, tiste, ki se skrivajo za njimi, pa

nam jih lahko pokažejo le teleskopi. Delujejo namreč tako, da zbirajo

svetlobo, ki jo oddajajo zvezde, in tako lahko vidimo zvezde, ki so precej

bolj oddaljene od nas, kot tiste, ki jih vidimo s prostim očesom. Svetloba se

zbira v leči ali zrcalu teleskopa. Teleskop, ki zbira svetlobo s pomočjo leče,

imenujemo refraktor, tistega, ki zbira svetlobo z zrcalom, pa reflektor

(Mitton in Mitton, 1999). Ljubiteljski astronomi uporabljajo obe vrsti

teleskopov, za znanstvene namene pa dandanes uporabljajo le zrcalne,

torej reflektorske teleskope (Köthe, 2010). Oba bomo predstavili v

nadaljevanju.

Mislili bi, da če je teleskop večji, z njim vidimo več, ampak to ne velja

vedno. Najpomembnejša je ostrina slike, ki nam jo teleskop lahko ponudi.

Teoretično se s povečevanjem objektiva povečuje tudi ločljivost teleskopa,

praktično pa je malo drugače. Pokazalo se je, da nam teleskop, ki ga

uporabljajo amaterski opazovalci, pokaže enako ostre slike kot tisti, ki ga

uporabljajo profesionalni opazovalci. Za to je kriva Zemljina atmosfera. Ko

svetloba potuje od določenega objekta k nam, se pred zadnjimi kilometri

pred Zemljino atmosfero strese. Tako lahko vidimo migetajočo in nejasno

sliko, tako z amaterskim kot profesionalnim teleskopom. Observatorije

postavljajo na čim višje gore, da se izognejo tem motnjam v zračnih

plasteh. Najbolj nemoteno opazovanje pa nam omogočajo teleskopi, ki

krožijo okoli Zemlje v vesolju. Sami z njimi ne moremo opazovati, lahko pa

opazujemo posredno preko njih (Emmerich, 2006).

17

2.3.3.1 Teleskop refraktor

»Galilei je za lovljenje svetlobe in usmerjanje svetlobe v sliko, ki si jo je

lahko ogledal z golim očesom, v svojih teleskopih uporabljal leče. V takem

teleskopu, ki mu pravimo refraktor(ski), leča na vrhu (objektiv) deluje tako,

da meče sliko v spodnji konec teleskopske cevi. Navadni dvocevni

daljnogled je sestavljen iz dveh vzporednih refraktorjev. Največji refraktor

na svetu, ki je postavljen v observatoriju Yerkes v ameriški zvezdni državi

Wisconsin, se ponaša z metrsko lečo« (Mitton in Mitton, 1999, str. 14).

Prvi načrti za observatorij so se začeli razvijati že leta 1892, prva

opazovanja s teleskopom so izvedli leta 1897 (Slika 1) (Yerkes

Observatory, 2014).

Slika 1: Yerksov teleskop iz leta 1897 v Wisconsinu. Pridobljeno s Creative Commons; v

okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Observatorij_Yerkes.

»V profesionalni astronomiji refraktorji niso več toliko v rabi. Astronomi si

želijo zbrati čim več svetlobe, zares velike teleskope pa je laže sestavili iz

zrcal. Leča s premerom, večjim od enega metra, bi bila predebela in

pretežka za uporabo. Amaterji pa radi uporabljajo manjše refraktorje, zlasti

za opazovanje« (Mitton in Mitton, 1999, str. 14).

2.3.3.2 Teleskop reflektor

»Reflektor ali zrcalni daljnogled (teleskop) ima za objektiv vboklo

(konkavno) zrcalo. O izgradnji reflektorja so razmišljali že v

živel Galileo Galilei (1564

Anglež Robert Hook sicer izdelal nekakšen reflektor, ki pa je bil tako slab,

da sploh ni bil uporaben za astronomska opazovanja

40).

2.3.3.3 Newtonov teleskop

Isaac Newton je prvi

1668. Leta 1671 je izdal že drugi reflektor,

zrcala 3,5 cm in goriš

objektiv v glavno zrcalo

odbilo svetlobo skozi okular na boku teleskopa. Imenujemo ga Newtonov

teleskop (Slika 2) oz. Ne

Slika 2: Prikaz potovanja svetlobe skozi objektiv v primarno zrcalo,

zrcalo in nazadnje v okular

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Newton

Teleskop reflektor

Reflektor ali zrcalni daljnogled (teleskop) ima za objektiv vboklo

(konkavno) zrcalo. O izgradnji reflektorja so razmišljali že v

živel Galileo Galilei (1564–1642), a do izdelave ni prišlo. Leta 1664 je


da sploh ni bil uporaben za astronomska opazovanja« (Prosen, 2003

Newtonov teleskop

Isaac Newton je prvi sestavil reflektor, ki je deloval. Sestavil ga je leta

1668. Leta 1671 je izdal že drugi reflektor, ki je imel premer glavnega

zrcala 3,5 cm in goriščno razdaljo 16 cm. Svetloba se je odbijala skozi

objektiv v glavno zrcalo, potem v majhno zrcalo znotraj teleskopa,

svetlobo skozi okular na boku teleskopa. Imenujemo ga Newtonov

oz. Newtonov sistem (Prosen, 2003).

Prikaz potovanja svetlobe skozi objektiv v primarno zrcalo, potem v sekundarno

zrcalo in nazadnje v okular. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil Creative

Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Newton-Teleskop.svg

18

Reflektor ali zrcalni daljnogled (teleskop) ima za objektiv vboklo

(konkavno) zrcalo. O izgradnji reflektorja so razmišljali že v času, ko je

išlo. Leta 1664 je


Prosen, 2003, str.

sestavil reflektor, ki je deloval. Sestavil ga je leta

je imel premer glavnega

no razdaljo 16 cm. Svetloba se je odbijala skozi

eleskopa, ki je

svetlobo skozi okular na boku teleskopa. Imenujemo ga Newtonov

potem v sekundarno

v okviru pravil Creative

Teleskop.svg.

2.3.3.4 Cassegrainov teleskop

Cassegrainov teleskop je nekoliko druga

pa se po sestavi teleskopa ne razlikujeta. Oba imata dve zrcali.

primarnega se svetloba odbija v manjše, sekundarno zrcalo in potem

potuje do okularja. Vendar pri tem teleskopu okular ni na boku teleskopa.

Cassegrainov teleskop

do primarnega, konkavnega zrcala,

prav tako ukrivljenega (izbo

primarnega zrcala v okular (Emmerich, 2006).

Slika 3: Cassegrainov teleskop.

nato do sekundarnega zrcala skozi okular

pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cassegrain

2.3.3.5 Uporaba teleskopa

Da lahko teleskop uporabimo

Pred opazovanjem se moramo

opazovanju ne motijo morebitne ovire. Ko teleskop namestimo

obrnemo proti objektu, ki ga želimo opazovati.

prikaže teleskop, zamegljena

vrtimo toliko časa, da dobimo ostro sliko. Teleskop nam pokaže

prezrcaljeno sliko (Bricelj

Cassegrainov teleskop

Cassegrainov teleskop je nekoliko drugače zasnovan kot Newtonov

po sestavi teleskopa ne razlikujeta. Oba imata dve zrcali.

se svetloba odbija v manjše, sekundarno zrcalo in potem


Cassegrainov teleskop (Slika 3) deluje tako, da skozi objektiv pošlje sliko

do primarnega, konkavnega zrcala, jo odbije do sekundarnega zrcala,

prav tako ukrivljenega (izbočenega), in potem nazaj skozi luknjo

primarnega zrcala v okular (Emmerich, 2006).

Cassegrainov teleskop. Prikaz potovanja slike od objektiva do primarnega zrcala,

ekundarnega zrcala skozi okular. Pridobljeno s Creative Commons


http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cassegrain-Teleskop.svg

Uporaba teleskopa

Da lahko teleskop uporabimo, potrebujemo ravno podlago

Pred opazovanjem se moramo prepričati, da je nebo jasno in da nas pri

opazovanju ne motijo morebitne ovire. Ko teleskop namestimo

obrnemo proti objektu, ki ga želimo opazovati. Če je slika, ki nam jo

zamegljena, jo lahko izostrimo s pomočjo vijaka,

časa, da dobimo ostro sliko. Teleskop nam pokaže

eno sliko (Bricelj, 2007).

19

zasnovan kot Newtonov, sicer

po sestavi teleskopa ne razlikujeta. Oba imata dve zrcali. Iz

se svetloba odbija v manjše, sekundarno zrcalo in potem


deluje tako, da skozi objektiv pošlje sliko

odbije do sekundarnega zrcala,

in potem nazaj skozi luknjo

Prikaz potovanja slike od objektiva do primarnega zrcala,

Creative Commons; v okviru


Teleskop.svg.

, potrebujemo ravno podlago za stabilnost.

ati, da je nebo jasno in da nas pri

opazovanju ne motijo morebitne ovire. Ko teleskop namestimo, ga

e je slika, ki nam jo

čjo vijaka, ki ga

asa, da dobimo ostro sliko. Teleskop nam pokaže

20

Na teleskopu najdemo naslednje elemente:

»iskalo, deklinacijsko kolo, dec. setting circle, deklinacijski gumb za fini

premik, R. A. zaklopka, R. A. za fini premik, adapter za okular, zrcalna

prizma (diagonalna), okular, gumb za fokusiranje, drive Base, R. A. setting

circle« (prav tam, str. 32).

2.3.4 Veliki sodobni teleskopi

Poleg ljubiteljskih refraktorjev in znanstvenih reflektorjev po vsem svetu

najdemo tudi večje sodobnejše teleskope (Tabela 5), ki jih uporabljajo v

znanstvene namene. Ti teleskopi so večji, imajo večji premer zrcala in se

nahajajo v observatorijih.

Tabela 5: Veliki sodobni teleskopi s podatki o kraju, kjer so postavljeni, in podatki o

premeru zrcala (Emmerich, 2006, str. 11).

Observatorij Kraj Premer

zrcala

Keck I in Keck II Mauna Kea, Havaji 2 x 10 m

Hobby-Eberly Telescope Teksas/ZDA 9,9 m

Large Binocluar

Telescope

Mt. Graham/ZDA 2 x 8,4 m

Subaru Telescope Mauna Kea, Havaji 8,3 m

ESO/Very Large

Telescope

Parana/Čile 4 x 8,2 m

Gemini sever in jug Havaji in Čile Po 8 m

Nekaj večjih observatorijev bomo opisali v nadaljevanju.

21

2.3.4.1 Observatorij Palomar, Kalifornija

Observatorij Palomar se nahaja v severnem San Diegu v Kaliforniji na

1712 m nadmorske višine ter je v lasti in upravljanju Kalifornijskega

inštituta za tehnologijo. Observatorij premore več teleskopov, ki se

uporabljajo za najrazličnejše astronomske raziskovalne programe. Pri

raziskavah sodeluje tudi fakulteta Caltech. Najbolj znan teleskop, ki ga

najdemo v observatoriju Palomar, je Haleov teleskop. Ogledamo si ga

lahko na Sliki 4. 200-palčni teleskop je zgradila fakulteta Caltech s

pomočjo fundacije Rockefeller. V začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja

je bil naziv vodje projekta dodeljen dr. J. A. Andersonu. Teleskop, ki je bil

največji tistega časa, je prvič »pogledal« v vesolje 26. januarja 1949.

Edwinu Hubblu je bila dodeljena čast, da prvi uporabi ta teleskop (Palomar

Observatory, 2014).

Slika 4: Haleov teleskop v observatoriju Palomar. Pridobljeno s Creative Commons; v


http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HaleTelescope-MountPalomar.jpg.

22

2.3.4.2 Observatorij Keck, Havaji

Z vrha mirujočega vulkana Mauna Kea na Havajih se »šopirita«

observatorija Keck I in Keck II (Slika 5). Instrumenti v observatoriju so

največji svetovni optični in infrardeči teleskopi. Vsak od njih tehta okoli 300

kg in deluje z natančnostjo nanometra. Teleskopa sta sestavljena iz

primarnih ogledal s premerom 10 metrov in iz 36 šesterokotnih

segmentov, ki delujejo usklajeno kot en kos stekla (Keck Observatory,

2014).

Slika 5: Observatorija Keck I in Keck II na Havajih. Pridobljeno s Creative Commons; v

okviru pravil Crative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:KeckObservatory.jpg.

Na sredi Tihega oceana stojita observatorija na 4205 m nadmorske višine.

Mestne luči sicer malo »onesnažujejo« nočno nebo, vendar pa je večino

leta ozračje nad Mauno Keo jasno, mirno in suho. Zaradi svojih 10-

metrskih zrcal teleskopa Keck ponujata največjo občutljivost in jasnost, ki

je na voljo v astronomiji. Uspešnost obeh teleskopov in tudi drugih je

omejena s pretresi Zemljine atmosfere, ki pokvarijo sliko. Astronomi so

pred kratkim premagali učinek ozračja s temeljno in uveljavljeno tehniko,

23

imenovano prilagodljiva optika. Fundacija W. M. Keck je financirala izviren

observatorij Keck I, za njim pa še njegovega dvojčka Keck II. Prvi je začel

delovati leta 1993, drugi pa leta 1996 (Keck Observatory, 2014).

2.3.4.3 Observatorij Gemini

Observatorij Gemini je sestavljen iz dveh 8,1-metrskih teleskopov. Zrcali

sta iz enega kosa in sta debeli samo 20 cm. Nahajata se na dveh

najboljših opazovalnih mestih na svetu. Južni teleskop, ki je postavljen v

čilskih Andih, in severni, ki je na Havajih, omogočata opazovanje

celotnega neba. Teleskopa trenutno sodita med največje in

najnaprednejše optične in infrardeče teleskope. Dvojček teleskopov je bil

zgrajen in deluje v partnerstvu šestih držav: ZDA, Kanade, Čila, Avstralije,

Brazilije in Argentine. Gradnja je stala 184 milijonov USD, delovati je začel

leta 1998 (Kajdič, 2005; Gemini Observatoy, b. d.).

Severni Gemini (Slika 6), ki se uradno imenuje Frederick C. Gillett Gemini,

je teleskop, ki se nahaja na Havajski Mauni Kei na nadmorski višini 4213

metrov. Prvič so skozenj pogledali leta 1999, v znanstvene namene pa so

ga začeli uporabljati leta 2000 (Gemini Observatory, 2014).

Južni Gemini (Slika 7) stoji v čilskih Andih, na gori Cerro Pachon, na

nadmorski višini 2722 m. Zaradi zelo suhega zraka in zanemarljive

oblačnosti je druga dobra lokacija za postavitev observatorija. Delovati je

začel leta 2000 (Gemini Observatory, 2014).

24

Slika 6: Severni Gemini na Havajih. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil

Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_Observatory_at_sunset.jpg.

Slika 7: Južni Gemini v Čilskih Andih. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil

Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_South_01.jpg.

25

2.3.4.4 Observatorij Subaru

Primarno zrcalo teleskopa Subaru (Slika 8) ima premer 8,2 metra. Zrcalo

je monolitsko in teleskop se ponaša z največjim tovrstnim zrcalom na

svetu. Observatorij je začel delovati leta 1998. Ker je observatorij japonski,

je dobil tudi japonsko ime Subaru po kopici Plejade. Observatorij, ki se

nahaja na Mauni Kei, zraven observatorija Keck, ima edini tovrsten

teleskop z okularjem, ki so ga dodali zaradi japonske princese, da bi si

lahko neposredno ogledala nebo. Observatorij ima instrumente za

opazovanje v optičnem in infrardečem delu spektra (Kajdič, 2005).

Slika 8: Observatorij Subaru (levo), desno od njega observatorija Keck I in Keck II.

Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto

dostopno. Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Subaru,_Keck_and_IRTF.jpg.

2.3.4.5 Observatorij La Palma – največji v Evropi

Kot del Kanarskega otočja leži v Atlantskem oceanu otok La Palma (Isla

de San Miguel de la Palma). Vrhovi otokov so primerni za astronomska

opazovanja, zato lahko tudi tam najdemo observatorija. Na 2400 metrih

ležita Observatorij Teide na Tenerifih in Observatorij Roque de los

Muchachos na La Palmi.

26

Observatorij Roque de los Muchachos zavzema velik del površine. Na teh

dveh kvadratnih kilometrih najdemo več teleskopov. Ker je Španija

podarila zemljišče, na katerem najdemo teleskope, je 20 % opazovalnega

časa namenjenega njim. Med vsemi teleskopi, ki jih najdemo na La Palmi,

sta dva, ki sta namenjena opazovanju Sonca (švedski teleskop s

premerom enega metra in nizozemski s premerom 45 cm), preostali so

»nočni« (Gomboc, 2005).

• Teleskop Carlsberg Meridian je refraktorski teleskop s 17,8 cm

premera zrcala in je bil eden izmed prvih avtomatskih teleskopov na

svetu. Postavili so ga leta 1984.

• Teleskop Jacobus Kapteyn ima parabolično zrcalo premera 1 m. Na

La Palmo je prispel z ladjo. Zaradi pomanjkanja denarja je od leta

2003 zaprt.

• Teleskop Isaac Newton ima 2,54-metrsko parabolično zrcalo. Z njim

so leta 1998 odkrili kvazar 08279+5255, ki je od nas oddaljen okoli 11

milijard svetlobnih let. Objekt je okoli 100-krat svetlejši od do tedaj

najsvetlejšega opaženega objekta.

• Teleskop William Herschel ima eno izmed največjih paraboličinih zrcal.

Enozrcalni teleskop meri 4,2 m. Do odprtja observatorija Keck je veljal

za najmočnejši teleskop na svetu.

• Nordijski optični teleskop ima 2,56-metrsko zrcalo. Postavljen je bil

konec osemdesetih let.

• Nacionalni teleskop Galileo ima premer 3,58 m. z njim je bila opažena

detekcija planeta v drugem osončju.

• Teleskop Mercator je najnovejši. Ker ima premer 1,2 m, ga uporabljajo

za opazovanja, ki so primerna glede na njegovo velikost. Z njim

opazujejo astroseizmologijo, gravitacijsko lečenje in aktivna galaktična

jedra.

• Teleskop Liverpool je s svojim 2-metrskim zrcalom eden izmed

največjih robotskih teleskopov na svetu. Deluje od leta 2003.

27

• SuperWASP je sistem petih 20-centimetrskih leč, ki imajo zorno polje

18 stopinj. Z letom 2004 je začel opazovanje, cilj pa je avtomatsko

opazovanje velikega števila svetlečih zvezd.

• MAGIC je začel delovati leta 2004. Zrcalo je sestavljeno iz skoraj tisoč

segmentov v velikosti 50 krat 50 cm. Namenjen je detekciji gama

žarkov. Takšna opazovanja bodo prinesla mnogo novega na

področjih, ki zajemajo galaktična jedra, ostanke supernov in izbruhe

gama sevanja (prav tam).

2.3.4.6 Nov projekt največjega evropskega teleskopa (E-ELT)

T. i. Evropski ekstremno veliki teleskop (E-ELT) je trenutno v fazi gradnje.

11. junija 2012 je ESO (European Southern Observatory) odobril gradnjo

observatorija. Gradbena dela so se začela leta 2014. Observatorij gradijo

v severnem Čilu, v puščavi Atakama na nadmorski višini 3060 m. Leča

teleskopa bo imela premer 39 metrov in bo zbrala 15-krat več svetlobe od

drugih optičnih teleskopov. Teleskop ima zasnovo petih ogledal, ki bodo

kljubovala turbulentnemu ozračju in bodo poskrbela za večjo kakovost

slike. 39-metrska leča bo sestavljena iz 798 šesterokotnih segmentov.

Vsak od njih bo meril 1,45 metra in bo debel le 50 mm. Struktura teleskopa

bo tehtala slabe 3 tone. Pričakujejo, da bo »največje svetovno oko«

zgrajeno do leta 2024 (The European Extremely Large Telescope, b. d.;

European Extremely Large Telescope, 2015). Slika 9 prikazuje model

observatorija, ki ga še gradijo.

28

Slika 9: Model teleskopa. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil Creative

Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Model_of_the_European_Extremely_Large_Teles

cope_1.jpg.

2.3.5 Vesoljski teleskopi

Vesoljske teleskope najdemo v Zemljini atmosferi. Preko njih posredno

opazujemo dele neba, ki nam s prostim očesom in s pomočjo teleskopov

niso vidni. Najbolj znan je teleskop Hubble (Mitton in Mitton, 1999).

2.3.5.1 Vesoljski teleskop Hubble

Izstreljen je bil leta 1990. Od izstrelitve kroži okoli Zemlje in je še vedno v

uporabi. Imenovan je bil po astronomu Edwinu Hubblu. Kot smo že

omenili, skozi »oči« vesoljskih teleskopov dobimo veliko jasnejšo sliko kot

skozi navadne teleskope. Tako je tudi v tem primeru. S pomočjo teleskopa

so naredili slike različnih objektov iz najbolj oddaljenih galaksij. Ker se na

teleskopu lahko pojavijo okvare, so potrebni tudi popravila in morebitne

zamenjave starih delov. Astronomi so že petkrat poleteli v nebo, da so te

težave odpravili. Zadnjič so bili na misiji leta 2009. Teleskop Hubble ni

29

največji tovrstni teleskop, vendar je vseeno veliko doprinesel k razvoju

astronomije. Zgrajen je bil v vesoljski agenciji NASA s pomočjo Evropske

vesoljske agencije (Hubble Space Telescope, 2015; Mitton in Mitton,

2005).

2.3.6 Računalniški programi

Astronomija je več stoletij, celo tisočletij stara veda. Tehnologija nas je

privedla daleč, do spleta, kjer lahko najdemo vsebine, ki nas zanimajo. Na

spletnih straneh lahko najdemo veliko vsebin, ki se vežejo na astronomijo

in tudi na računalniške programe; nekaj jih je brezplačnih. S pomočjo teh

si olajšamo opazovanje neba. Pokažejo nam, kje določen objekt, ki ga

želimo opazovati, leži, ter njegove značilnosti in lastnosti, če nam to

program omogoča. Nekateri nam pokažejo tudi pot satelitov, kje se

nahajajo in kako se sateliti, ki jih lahko v danem trenutku vidimo,

imenujejo, ter nas popeljejo do Lune in sosednjih planetov. Nekaj teh

računalniških programov, njihovih značilnosti in funkcij bomo predstavili v

nadaljevanju.

2.3.6.1 Starry Night

Starry Night je program, ki nam omogoča natančno opazovanje neba.

Vsebuje obsežno bazo podatkov o nebesnih objektih. Najdemo lahko

podatke o zvezdah, satelitih in planetih. S programom lahko dostopamo

do računalniško vodenega teleskopa, ki ga lahko krmilimo s pomočjo

računalnika. Če se povežemo z internetom, lahko dobimo tudi podatke, ki

se vedno znova nalagajo in obnavljajo. Program nam pokaže tudi

navidezno gibanje Sonca, torej je namenjen tudi za opazovanje neba

podnevi. Poleg pogleda na zvezde in Luno nam program pokaže objekte,

ki so si jih predstavljali že stari Grki. Posamezne zvezde poveže v

30

ozvezdja in preslika podobe, kot so si jih predstavljali Grki. Tako lahko

vidimo Veliki in Mali medved, Orion, Labod, znamenja horoskopa idr.

Program ima naložene podatke o zvezdah, planetih, kometih, satelitih …

Če kliknemo na izbrani objekt, se prikažejo podatki o njem. S programom

se lahko oddaljimo od Zemlje in si jo ogledamo z Lune. Lahko se

približamo drugim planetom in oddaljenim zvezdam. Če bi želeli pogledati

določen objekt, a ne vemo, kje se nahaja, ga lahko poiščemo tudi s

pomočjo iskalnika, ki ga najdemo v programu. Če objekt takrat na nebu ni

viden, nam program pokaže, kdaj bo viden. Vsekakor je program eden

izmed vodilnih na tem področju, vendar ima nekaj slabosti – je plačljiv,

novejše verzije pa zahtevajo boljše računalnike. Program ima veliko bazo

podatkov, vendar je vse napisano v angleškem jeziku, zato bi se pri

uporabi programa lahko zataknilo amaterjem, ki jezika ne poznajo

(Grubelnik in Repnik, 2003).

2.3.6.2 Stellarium

Stellarium je eden izmed brezplačnih programov, ki nam pokažejo nebo,

kot ga vidimo s prostim očesom, teleskopom ali daljnogledom. Slika 10

nam prikazuje zelo realističen pogled na Sonce, ki ga lahko vidimo skozi

program Stellarium. Program ima kar nekaj funkcij. Z njegovo pomočjo

lahko vidimo več kot 600.000 zvezd in ilustracije ozvezdij, podobe meglic.

Prikaže nam realistično atmosfero, sončni vzhod in zahod, planete in

njihove naravne satelite. Program ima zmogljiv zoom, s pomočjo katerega

si lahko pobliže ogledamo opazovane objekte, in večjezični vmesnik, kar

pomeni, da si lahko ogledamo in preberemo podatke o opazovanem

objektu tudi v slovenskem jeziku. S pomočjo programa lahko pogledamo

tudi v prihodnost in vidimo, kaj bo na nebu zvečer ali naslednji dan

(Stellarium, b. d.).

Slika 10: Pogled na Sonce s programom Stellarium


http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program)

2.3.6.3 Skyglobe

Skyglobe se je razvil v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih

za Microsoft Windows in DOS. Prikaže nam položaje zvezd, Messierjeve

predmete, planete, Sonce in Luno. Program

A. Haney in njegova družba KlassM Software Inc. Ko je

iz računalništva, je izdal program in ga predlagal za uporabo študentom na

Univerzi Villanova.

Windows, program

Skyglobe nam lahko

pred nekaj leti in kje

opozarja na določene nepravilnosti, kar se ti

Ukazi, ki jih lahko uporabimo v razli

tipke. Tipke so sprogramirane po klju

dejavnost, ki jo želimo s programom izvesti. Klju

spremeni in si jih prilagodi. Nastavi lahko lokacijo, ogled smeri,

Program ima tudi funkcijo zoom in iskalnik za objekte.

iščemo, trenutno ni viden na nebu

Pogled na Sonce s programom Stellarium. Pridobljeno s Creative Commons


http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program)

Skyglobe se je razvil v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih


predmete, planete, Sonce in Luno. Program sta razvila in zasnoval

A. Haney in njegova družba KlassM Software Inc. Ko je Haney

je izdal program in ga predlagal za uporabo študentom na

Univerzi Villanova. Vsaj dve različici programa so izdelali za Microsoft

, program pa je brezplačen (Skyglobe, 2014).

nam lahko točno predstavi, kje so se nahajali dolo

in kje bodo čez nekaj let. Vendar pa program vseeno

čene nepravilnosti, kar se tiče pogleda v prihodnost.

Ukazi, ki jih lahko uporabimo v različici DOS Skyglobe, so več

tipke. Tipke so sprogramirane po ključih, ki jih pritisnemo za dolo

avnost, ki jo želimo s programom izvesti. Ključe lahko uporabnik

prilagodi. Nastavi lahko lokacijo, ogled smeri,

Program ima tudi funkcijo zoom in iskalnik za objekte. Če objekt, ki ga

trenutno ni viden na nebu, bo program sam izdal čas, ko bo objekt

31

Creative Commons; v


http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program).

Skyglobe se je razvil v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih


in zasnovala Mark

Haney diplomiral

je izdal program in ga predlagal za uporabo študentom na

ici programa so izdelali za Microsoft

kje so se nahajali določeni objekti

ez nekaj let. Vendar pa program vseeno

e pogleda v prihodnost.

so večinoma pritisk

pritisnemo za določeno

e lahko uporabnik

prilagodi. Nastavi lahko lokacijo, ogled smeri, čas ipd.

Če objekt, ki ga

čas, ko bo objekt

32

viden. Poleg tipk lahko uporabimo miško, ki nam pomaga pri tem, da

spremenimo smer gledanja, ali pa z enim klikom dobimo podatke o

opazovanem objektu. Program ima tudi »turbo« funkcijo premika časa, ki

nam animira vesolje do sto let naprej (Skyglobe, 2014).

2.3.6.4 Worldwide Telescope

Na spletni strani Worldwide Telescope dobimo potrebne informacije za

prenos programa s spleta. Ko program naložimo in zaženemo, se odpre

zaslon programa. Ta nas potem usmerja, kako program uporabljati.

Program ima nastavljene vodene oglede, ki jih lahko izberemo med

funkcijskimi tipkami. Vodene oglede so naložili astronomi, ki so jih ustvarili

v že znanih opazovalnicah in planetarijih. Tako se lahko podamo na pot z

Alysso Goodman, kjer opazujemo, kako se prah iz Rimske ceste zgosti v

planete in zvezde, ali pa se s kozmologom Mikom Gladdersom odpravimo

dve milijardi let v preteklost. Vodene oglede lahko kadarkoli prekinemo in

raziščemo vesolje sami, potem pa se vrnemo tja, kjer smo ostali.

Najnovejša različica programa je že v uporabi tudi v svetovnih planetarijih.

Podrobno nam pokaže vse planete, vključno z Zemljo, ki si jo lahko

ogledamo iz vesolja (Worldwide Telescope, b. d.).

Poleg drugih funkcij si lahko s pomočjo programa ogledamo celoten

solarni sistem, vključno z Jupitrovimi lunami. Lahko si ogledamo tudi orbite

vseh lun in več kot 550.000 manjših planetov, ki so razporejeni po obsegu

in položaju. Poljubno se lahko premikamo po prostoru, določimo datum in

čas ogleda ali lokacijo posameznega planeta. Z uporabo nekaterih funkcij

si lahko celo ogledamo mrk in s pomočjo programa ugotovimo, s katere

lokacije bi lahko prihajajoči dogodek videli brezhibno. Program lahko

nastavimo na način, ki nas popelje mimo sončnega sistema, skozi Rimsko

cesto do vesolja, kjer dobimo pogled na celotno do sedaj raziskano

vesolje. Slika 11 nam prikazuje pogled na Plejade s pomočjo programa.

33

Poleg tega lahko nastavimo način pogleda tako, da nam program pokaže

tudi umetne vesoljske objekte, kot so sateliti (Worldwide Telescope, 2014).

Slika 11: Program Worldwide Telescope, pogled na Plejade. Pridobljeno s Creative

Commons; v okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:WorldWide_Telescope.jpg.

2.3.7 Mobilne aplikacije

2.3.7.1 Google Sky Map

Aplikacija Google Sky Map nam pomaga raziskati vesolje s pomočjo

mobilnega telefona. Aplikacija nam omogoča, da poiščemo zvezde,

planete in druge objekte, ki jih lahko vidimo na nočnem nebu. Preprosto le

usmerimo telefon proti nebu, in že lahko vidimo predstavljene svetle pike.

Če telefon premaknemo, se premakne tudi karta in nam pokaže drugi del

vesolja, proti kateremu smo usmerili mobilni telefon. To je možno s

pomočjo GPS, notranjega kompasa ter trenutnega časa in datuma. Poleg

tega ima aplikacija možnost ročne nastavitve, da lahko sami raziščemo

vesolje in se karta ne obnavlja glede na to, kam usmerimo mobilni telefon.

Aplikacija je preprosta za uporabo in je namenjena amaterjem na tem

področju. Lahko izberemo različne nastavitve, kot so prikaz več zvezd,

34

planetov, ozvezdij ipd. Ima tudi orodje za povečavo posameznih objektov.

Pomaga nam najti objekte v trenutku, vendar pa ima pomanjkljivost, da

nam jih ne predstavi podrobneje. Aplikacija je brezplačna (Google Sky

Map, b. d.).

2.3.7.2 Sky Map Free

Ta aplikacija je mali planetarij za mobilne naprave. Podobno kot vse druge

aplikacije nam omogoča, da ob usmeritvi naprave v nebo predstavi točko

na nebu, ki jo opazujemo. Pokaže nam zvezde, planete, ozvezdja in

objekte globokega vesolja v trenutnem času. Aplikacija prikazuje vesolje v

3D-načinu in nam ponuja ogled več kot 110.000 zvezd. Je zelo preprosta

za uporabo in nam pokaže objekte v katerem koli času in položaju. Za

podrobnejše informacije lahko uporabimo orodje za povečavo. Sky Map

Free ima veliko funkcij, ki nam olajšajo iskanje in raziskovanje vesolja.

Aplikacija premore interaktivni zoom, preklop na nočni način, prikaže nam

realistično Rimsko cesto, horizont in utripanje zvezd. Pogledamo lahko

tudi ozvezdja s podobami, planete, objekte globokega vesolja, Sonce in

Luno. Poleg tega dobimo nekaj informacij o njih (Sky Map Free, 2015).

2.3.7.3 Mobilni observatorij

Mobilni observatorij je najvišje ocenjena aplikacija za telefone. Odličen je

za vse, ki se zanimajo za čudeže na nebu, od amaterjev do strastnih

astronomov. Aplikacija nas obvesti o novostih, ki se pojavljajo na nebu.

Pošlje nam podatke o tem, kdaj bo naslednjič viden lunin mrk, obvesti nas,

kdaj bodo na nebu vidni določeni planeti, in nam pove, kaj je svetla točka

na nebu, ki jo gledamo. Skratka, aplikacija nas obvešča o vsem, kar lahko

vidimo z naše lokacije. Aplikacija nima samo zvezdne karte in nam ne

pove samo, kaj gledamo, ampak ima tudi veliko podrobnih podatkov o

35

zvezdah, planetih, meteornih rojih, kometih, Sončevem sistemu idr.

Aplikacijo lahko uporabljamo »v živo«, kar pomeni, da telefon usmerimo v

nebo in nam točno pokaže, kaj vidimo, in če enkrat pritisnemo na sliko

opazovanega objekta, lahko dobimo potrebne informacije o njem.

Nastavimo si lahko opomnik, ki nas opozori, kdaj bo kateri objekt viden na

nebu in kako dolgo ga bomo lahko videli. Informacije lahko dobimo tudi o

luninem in sončnem mrku, luninih menah, trenutni podobi Sonca in številu

sončnih peg. Če želimo najti določen predmet, ga poiščemo s pomočjo

orodne vrstice, v katero vtipkamo ime objekta, ki bi ga radi opazovali. Nudi

nam tudi 3D-pogled na Luno in planete. Najnovejša izdaja aplikacije nam

pokaže realistično sliko Rimske ceste ter pot planetov, asteroidov in

kometov v naslednjih mesecih. Aplikacija je plačljiva (Mobile Observatory,

b. d.).

2.3.7.4 Stellarium Mobile Sky Map

Program Stellarium, ki ga poznamo za računalnike, lahko najdemo tudi kot

različico za telefone. Mobilni Stellarium je mobilni planetarij. Pokaže nam

realno sliko nočnega neba, takšnega, kot ga vidimo s prostim očesom.

Senzor za nadzor nam omogoča, da nam aplikacija prikaže, kaj smo videli

na nebu, že če telefon usmerimo v določeno piko oz. objekt, ki ga želimo

prepoznati. Aplikacija vsebuje več kot 600.000 zvezd, prikazanih v

realnem času, ter katalog meglic in galaksij, ki so podkrepljene s slikami.

Omogoča nam tudi pogled v različna ozvezdja in ilustracije ozvezdij, kot so

si jih predstavljali stari Grki. S pomočjo aplikacije lahko vidimo realistično

podobo Rimske ceste, realistične krajine ter vzhod in zahod Sonca.

Funkcija 3D nam upodobi planete solarnega sistema in njihove satelite.

Mobilni Stellarium sta razvila prvotna ustvarjalca Stellariuma za

računalnike. Program je plačljiv (Stellarium Mobile Sky Map, 2014).

36

2.3.7.5 Droid Sky View

Ko si namestimo aplikacijo Droid Sky View in jo zaženemo, samo

usmerimo telefon proti objektu, ki bi ga radi opazovali, in že se nam

prikažeta objekt in njegovo ime. Ni pomembno, kako držimo napravo, saj

nam pokaže zvezde severne in južne poloble, skupaj več kot 5000 zvezd.

Aplikacija nam prikaže tudi planete v našem sončnem sistemu, Sonce in

Luno. Poleg tega nam prikaže 88 ozvezdij, obsega celoten Messierjev

katalog in objekte globokega vesolja. Aplikacija ima zmogljiv zoom, ki nam

pokaže vesolje z dodatnimi podrobnostmi. Med funkcijami aplikacije lahko

najdemo nastavitev, da nam aplikacija prikaže le predmete, ki nas

zanimajo, in te lahko še hitreje najdemo na nočnem nebu. Kot smo že

omenili, nam aplikacija omogoča tudi pogled pod obzorjem; tako lahko

vidimo, kje se nahaja Sonce tudi ponoči. Droid Sky View je torej virtualni

zemljevid neba, ki nam izračuna trenutno lokacijo vsake zvezde in planeta,

ki je viden z Zemlje, in pokaže, kje so, tudi podnevi. Aplikacijo si lahko

namestimo brezplačno (Droid Sky View (Star Map), b. d.).

2.3.8 Astronomske spletne strani

Poleg računalniških programov in mobilnih aplikacij lahko na spletu

najdemo spletne strani, ki nam ponujajo podobno uporabnost za pomoč

pri opazovanju neba. Najdemo lahko strani, ki nam pomagajo pri

opazovanju zvezd in Lune. Prednost teh je, da si programa ni treba

naložiti na računalnik.

37

2.3.8.1 Spletni planetarij

Spletni planetarij najdemo na spletu (http://vesolje.net/planetarij/) in ga ni

treba naložiti na računalnik. Program je namenjen opazovalcem

začetnikom, ni pa primeren za študijske namene in znanstvene raziskave.

Program je v slovenskem jeziku, zato je še prav posebej priročen za

opazovalce začetnike, saj lahko hitro in brez dodatnega raziskovanja po

spletu dobijo podatke, ki jih zanimajo in jih iščejo. S pomočjo programa

lahko pridemo do podatkov o nebesnih telesih, ki so ali bodo vidna na

nebu. Vidimo lahko Sonce, Luno, planete, zvezde in objekte globokega

vesolja. Program vsebuje tudi osnovne podatke o planetih v našem

Osončju. Na spletni strani lahko izbiramo možnosti prikaza objektov.

Izberemo lahko možnost prikaza teles iz Messierjevega ali Caldwellovega

kataloga, lahko označimo, da nam pokaže sliko brez ozvezdij, brez zvezd

in tudi brez orisa Rimske ceste. Poleg prikaza slike, na kateri so objekti, ki

so trenutno vidni, nam program pokaže legendo, da lahko bolje

razberemo, kaj gledamo, pod sliko pa je opis. Najdemo lahko tudi podatke

o sončnem vzhodu in zahodu, o trajanju dneva in astronomskega mraka

ter vzhod in zahod lune. Podatki so navedeni za dva dni (Portal o

astronavtiki in astronomiji, b. d.).

2.3.8.2 Simulator Luninih faz

Podobno kot Spletni planetarij uporabljamo Simulator Luninih faz, vendar

je namenjen le opazovanju Lune in njenih men. Najdemo ga na spletni

strani http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf. Na spletni strani so

sicer navodila v angleškem jeziku, vendar si lahko nastavimo slovenski

jezik. S pomočjo simulatorja lahko preverimo, kdaj bo katera faza Lune

vidna na nebu, in osvetljenost Lune v danem trenutku v odstotkih.

38

3 MOŽNOSTI UPORABE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN MOBILNIH APLIKACIJ V ŠOLI

3.1 Namen

V diplomskem delu bomo proučili, kako učitelji v povezavi z učnim načrtom

učencem predstavijo vsebine, ki se vežejo na astronomijo. Učenci se v

vseh treh triadah spoznajo z vsebinami, ki se vežejo na vsebine iz

astronomije. Mi smo v učnih načrtih za predmete spoznavanje okolja,

naravoslovje in tehnika ter geografija poiskali nekaj tematskih sklopov, ki

se posredno vežejo na področje astronomije. Spoznajo pot in navidezno

gibanje Sonca, Lune, lunine mene, glavne smeri neba, gibanje Zemlje,

Zemljo kot planet in orientacijo. Zanima nas, ali učitelji pri podajanju snovi

uporabljajo kakšne pripomočke. Na tržišču je vsako leto več novosti, ki

nam ponujajo opazovanje neba za ljudi, ki bi radi opazovali nebo, ampak

včasih ne vedo, katere nebesne objekte opazujejo. Med novostmi lahko

najdemo različne računalniške programe, ki so dostopni vsem, veliko je

tudi brezplačnih. Poleg računalniških programov lahko uporabljamo

aplikacije na telefonih, ki jih danes najdemo že na skoraj vsakem

mobilnem telefonu. Zanima nas, ali učitelji uporabljajo računalniške

programe in aplikacije pri spoznavanju novih vsebin. Šole so namreč sedaj

že opremljene z računalniškimi učilnicami in interaktivni tablami, torej

učitelju omogočajo uporabo računalniških programov za opazovanje neba.

Novosti hitro prihajajo na trg, zato učitelji ne morejo slediti vsemu, kar nam

ponuja splet. Tako so učenci velikokrat prikrajšani za zanimivejšo

predstavitev novih učnih vsebin. Ker učenci rastejo s tehnologijo,

velikokrat bolj poznajo razne programe in aplikacije. Zanima nas, ali

učenci in z njimi tudi učitelji poznajo katere od računalniških programov in

aplikacij, ki nam jih ponuja trg. Ljudje ne vidijo možnosti uporabe teh

računalniških programov, zato jih opazovanje neba morda niti ne pritegne.

Računalniški programi in aplikacije nam omogočajo veliko funkcij, s

katerimi lahko opazujemo nebo. Pokažejo nam planete, ozvezdja, Sonce,

39

Luno, pot Sonca, satelite, ki krožijo okoli Zemlje, ipd. Z diplomskim delom

želimo odkriti, ali učenci in učitelji vedo, kaj nam lahko ponudijo različni

računalniški programi in aplikacije. Vprašanja bodo razdeljena v sklope ter

bodo za učitelje in učence različna. Pri učencih nas predvsem zanima, ali

opazujejo nebo in kako, kdo jim pri tem pomaga, ali poznajo kakšne

pripomočke za opazovanje neba, ali morda poznajo in uporabljajo tovrstne

računalniške programe in mobilne aplikacije ter kje so izvedeli zanje.

Raziskali bomo tudi, ali poznajo nekaj osnovnih značilnosti, ki nam jih

ponujajo omenjeni programi in aplikacije. Pri učiteljih razrednega pouka

nas zanima, ali pri učnem procesu uporabljajo računalniške programe in

aplikacije in ali jih znajo povezati z učnimi vsebinami, ki se vežejo na

astronomijo. Zanima nas tudi, ali učitelji pri obravnavanju snovi, ki se veže

na astronomijo, uporabijo različne programe ali mobilne aplikacije.

Raziskali bomo, ali imajo na šoli interesno dejavnost, ki vključuje vsebine

iz astronomije, in kako šola spodbuja razvoj astronomije na osnovnih

šolah. Anketne vprašalnike smo razdelili med učence petih in devetih

razredov ter učitelje razrednega pouka. Raziskovalni vzorec obsega 127

učencev petih razredov, 126 učencev devetih razredov in 40 učiteljev.

3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

1. Opazovanje neba

Nebo lahko opazujemo vsi, ne samo znanstveniki, ki se s tem ukvarjajo.

Zato nas je najprej zanimalo, ali učenci opazujejo nebo in s kom ga

opazujejo ter s kakšnimi pripomočki si pomagajo.

H1: Učenci opazujejo nebo ponoči. Predvidevamo, da ga opazujejo s

starši. Z njihovo pomočjo opazujejo in prepoznajo nekaj objektov na nebu.

H2: Učenci pri opazovanju uporabljajo klasične pripomočke za opazovanje

(daljnogled, teleskop, zvezdno karto).

40

V sklopu prvih dveh hipotez smo zastavili naslednja vprašanja:

• Ali opazuješ nočno nebo?

• Katere objekte najraje opazuješ in prepoznaš na nebu?

• Kdo ti pomaga pri opazovanju neba? (Ali ga opazuješ sam?)

• Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s pripomočki?

2. Opazovanje neba s pomočjo računalniških programov in aplikacij

na telefonih

Ker učenci verjetno bolj poznajo različne programe in aplikacije, ki jih

lahko najdemo na spletu in telefonih, menimo, da vedo, da obstajajo tudi

programi, s katerimi lahko opazujemo nebo. Ker otroci rastejo s

tehnologijo, verjetno tudi bolj poznajo njeno učinkovitost in vedo, za kaj in

kako jo uporabljamo.

H3: Predvidevamo, da učenci poznajo nekaj računalniških programov in

aplikacij na telefonih, s katerimi lahko opazujemo nebo.

Raziskovalna vprašanja:

• Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi programi, ki nam

pomagajo pri opazovanju objektov?

• Če poznaš katere od računalniških programov, jih navedi.

• Si že slišal za aplikacijo na telefonu, ki nam točno predstavi piko na

nebu, ki jo opazujemo?

• Če poznaš katere od aplikacij na telefonu, jih naštej.

• Kje si izvedel, da obstajajo tovrstni računalniški programi in mobilne

aplikacije? Kdo ti je povedal zanje?

41

H4: Menimo, da učenci znajo uporabljati računalniške programe in

aplikacije na telefonih ter vedo, kaj nam lahko ti programi in aplikacije

ponudijo, da lažje opazujemo nebo.

• Če čez dan usmerimo aplikacije na nebo, meniš, da nam pokažejo

objekte, ki bi jih takrat lahko videli, ali ne?

• Ali nam program pokaže, kje se nahajajo Sonce, Luna in zvezde,

čeprav jih mi v danem trenutku ne vidimo (oblačno vreme)?

3. Uporaba pripomočkov pri obravnavi vsebin

Ker so učitelji velikokrat bolj osredotočeni na klasično obliko dela v

razredu, so učenci prikrajšani za zanimivejše predstavitve novih učnih

vsebin. Učitelji se ne poslužujejo različnih oblik tehnologij, ki jih nudi splet.

H5: Učitelji pri obravnavi vsebin, ki se vežejo na astronomijo, ne

uporabljajo pripomočkov, programov in aplikacij za opazovanje neba.

Za učitelje smo pripravili naslednja vprašanja:

• Ali pri obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz astronomije,

uporabljate različne pripomočke?

• Ali kdaj uporabite računalniško učilnico za demonstracijo in boljšo

razlago astronomskih vsebin?

• Naštejte nekaj računalniških programov, s katerimi lahko

opazujemo nebo.

• Ali pri pouku uporabljate aplikacije, ki jih najdemo na telefonih?

• Naštejte nekaj aplikacij, ki jih najdemo na telefonih, s katerimi lahko

opazujemo nebo.

42

4. Poznavanje računalniških programov in mobilnih aplikacij

Predvidevamo, da učitelji računalniških programov in aplikacij ne

uporabljajo, zato jim primanjkuje znanja o njih. Zanima nas, ali bi se bili

učitelji pripravljeni udeležiti seminarjev, ki bi vključevali vsebino o

računalniških programih in aplikacijah, ki nam nudijo boljše opazovanje

neba.

H6: Učitelji razrednega pouka so pripravljeni obiskati seminarje, ki bi

nadgradili njihovo znanje o računalniških programih in aplikacijah.

• Ali bi bili pripravljeni obiskati seminarje, ki bi vam omogočali boljše

razumevanje uporabe računalniških programov in aplikacij na

telefonih, s pomočjo katerih lahko opazujemo nebo?

5. Oprema na šolah, spodbujanje razvoja astronomije

Večina šol ima veliko sodobne tehnologije in so dobro opremljene. Vseeno

pa bomo raziskali, kaj bi učitelji želeli, da od sodobne tehnologije

kupi/priskrbi šola. Poleg tega nas zanima, kako šola spodbuja razvoj

dejavnosti na področju astronomije in ali v te namene ponuja interesno

dejavnost, ki vključuje vsebine iz astronomije.

H7: Šole ponujajo interesno dejavnost, ki vključuje vsebine iz astronomije.

S tem in tudi z drugimi dejavnostmi spodbujajo razvoj na področju

astronomije.

• Ali imate na šoli interesno dejavnost, ki vključuje vsebine iz

astronomije?

• Kaj bi si želeli, da od sodobnejše tehnologije priskrbi šola?

• Ali šola spodbuja razvoj dejavnosti na področju astronomije?

43

3.3 Rezultati in interpretacija ankete pri učencih

3.3.1 Opazovanje neba

Analizirali smo, ali učenci opazujejo nočno nebo, kdo jim pri tem pomaga

in s katerimi pripomočki si pomagajo pri opazovanju.

Vprašanje 1: Ali kdaj opazuješ nočno nebo?

Slika 12: Opazovanje nočnega neba; odgovor na vprašanje Ali kdaj opazuješ nočno

nebo?

Iz Slike 12 je razvidno, da večina anketiranih učencev opazuje nočno

nebo. V petem razredu je 99,2 % učencev odgovorilo, da opazujejo nočno

nebo, v devetem pa nekaj manj, in sicer 90,5 % anketiranih učencev. V

obeh razredih je skupno 10,3 % učencev odgovorilo, da ne opazujejo

nočnega neba, od tega je v devetem razredu več takšnih, ki v nočno nebo

ne pogledajo pogosto. Rezultat ni presenetljiv, saj smo predvidevali, da

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

da ne

5. razred

9. razred

44

učenci po večini opazujejo nočno nebo, torej se naša predvidevanja

skladajo s prvo hipotezo, ki smo jo zastavili.

Vprašanje 2: Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s

pripomočki? Obkroži, katere od naštetih pripomočkov uporabljaš.

Pri drugem vprašanju smo učence povpraševali o tem, kako opazujejo

nočno nebo, s katerimi pripomočki si pri opazovanju pomagajo oziroma ali

jih sploh uporabljajo. Odgovori, med katerimi so lahko izbrali, so bili prosto

oko, daljnogled, zvezdna karta, računalniški programi, aplikacije na

telefonih in drugi pripomočki, ki so jih lahko dopisali sami. Učenci so lahko

izbrali več pripomočkov.

Slika 13: Pripomočki, ki jih učenci uporabljajo pri opazovanju neba; odgovor na vprašanje

Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s pripomočki? Obkroži, katere od naštetih

pripomočkov uporabljaš.

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

5. razred

9. razred

45

Slika 13 nam prikazuje uporabo pripomočkov pri opazovanju neba.

Razvidno je, da večina učencev za opazovanje ne uporablja pripomočkov

in v nočno nebo gledajo le s prostim očesom. Nekateri si pri opazovanju

pomagajo z raznimi pripomočki, in sicer največ z daljnogledom in

računalniškimi programi. 42,9 % petošolcev in 28,1 % devetošolcev pri

opazovanju uporablja daljnogled. Zvezdna karta in aplikacije na telefonih

ter teleskop, ki so ga učenci napisali pod druge pripomočke, se uporabljajo

manj. Petošolci največ uporabljajo daljnogled, medtem ko devetošolci bolj

posegajo po novejših metodah opazovanja, torej s pomočjo računalniških

programov in mobilnih aplikacij. Glede na zastavljeno drugo hipotezo

lahko potrdimo, da učenci pri opazovanju neba uporabljajo klasične

pripomočke. Ugotovili pa smo, da uporabljajo tudi računalniške programe

in mobilne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo. Nekako logično je, da

računalniške programe in aplikacije uporabljajo starejši učenci, ki so bolj

informirani glede teh.

Vprašanje 3: Katere objekte najraje opazuješ in prepoznaš na nebu?

Pri tretjem vprašanju smo raziskovali, katere objekte učenci najraje

opazujejo in ali opazovane objekte tudi prepoznajo.

Slika 14: Opazovani objekti; odgovor na vprašanje Katere objekte najraje opazuješ in

prepoznaš na nebu?

0,00%10,00%20,00%30,00%40,00%50,00%60,00%70,00%80,00%90,00%

5. razred

9. razred

46

Iz Slike 14 lahko razberemo, da učenci obeh razredov najpogosteje

opazujejo zvezde (petošolci v 80,2 %, devetošolci v 79,8 %) in Luno

(petošolci v 77,8 %, devetošolci v 64,9 %). Med zvezde, ki jih petošolci in

devetošolci prepoznajo, sodita zvezda Severnica (15,6 %) in zvezda Sirij

(0,9 %), ki je najsvetlejša zvezda na našem nebu. Poleg zvezde Severnice

opazujejo Mali in Veliki medved ter znajo poiskati Veliki in Mali voz (32,9

%). Učenci radi poiščejo tudi planete, ki jih lahko vidimo v različnih

obdobjih. Znajo poiskati Mars, Jupiter in Venero. Med ozvezdja, ki jih

učenci znajo poiskati in prepoznati, spada Orion. Poleg naštetih objektov

radi gledajo in iščejo satelite, Rimsko cesto in mrk (sončni in lunin). Med

odgovori se je znašlo tudi Sonce (petošolci v 6,3 %, devetošolci v 23,7 %),

ki ne spada med opazovanje nočnega neba, ampak učenci vseeno

spremljajo njegovo potovanje oz. premikanje čez dan. Tudi tukaj se naša

predvidevanja glede na hipotezo skladajo. Predvidevali smo, da učenci

prepoznajo nekaj objektov na nebu, kar se je potrdilo. Oboji po večini

prepoznajo zvezde na splošno in Luno. Devetošolci so bolj vešči v

prepoznavanju planetov, medtem ko petošolci raje opazujejo zvezdo

Severnico ter ozvezdji Malega in Velikega medveda ter s tem tudi Veliki in

Mali voz.

Vprašanje 4: Ti kdo pomaga pri prepoznavanju objektov?

Učence smo povprašali, ali njim kdo pomaga pri opazovanju objektov.

Dobili smo naslednje rezultate. V Sliki 15 je predstavljen njihov odgovor.

47

Slika 15: Pomoč pri opazovanju neba; odgovor na vprašanje Ali ti kdo pomaga pri

prepoznavanju objektov?

Iz Slike 15 lahko razberemo, da učenci pri opazovanju večinoma nimajo

pomoči. 50 % anketiranih petošolcev in 69,3 % devetošolcev je na to

vprašanje odgovorilo, da jim pri opazovanju ne pomaga nihče. Če pa je

potrebno, jim največ pomagajo starši (petošolcem v 28,3 %, devetošolcem

v 19,3 %). Med sorodniki (11,5 % vseh anketiranih učencev), ki učencem

pomagajo, so najpogosteje bratje in sestre, pomagajo pa jim tudi dedki,

babice, strici, tete … Devetošolcem je v pomoč tudi učitelj (15,8 %), ki na

šoli poučuje matematiko. Učenci so kot pomoč (23,7 %) navedli tudi

računalnik, mobilni telefon ter zvezdno karto in splet. Pomoči pri

opazovanju med prijatelji in vrstniki ne dobijo; predvidevamo, da zato, ker

se po končanem pouku učenci večinoma med seboj ne družijo, zato na

tem področju poiščejo morebitno pomoč drugje.

0,00%10,00%20,00%30,00%40,00%50,00%60,00%70,00%80,00%

5. razred

9. razred

48

3.3.2 Opazovanje neba s pomočjo računalniških programov in aplikacij na telefonih

Vprašanje 5: Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi

programi, ki nam pomagajo pri prepoznavanju objektov?

Ker je vse več nove tehnologije in s tem tudi računalniških programov, ki

jih lahko najdemo na spletu, nas je zanimalo, ali učenci pri opazovanju

neba uporabljajo računalniške programe, ki nam olajšajo opazovanje.

Slika 16: Poznavanje in uporaba računalniških programov za opazovanje neba; odgovor

na vprašanje Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi programi, ki nam

pomagajo pri prepoznavanju objektov?

Iz Slike 16 je razvidno, da učenci petih razredov po večini ne uporabljajo

računalniških programov, medtem ko učenci devetih razredov bolj

uporabljajo računalniške programe za opazovanje neba. Še vedno pa je

veliko takih, ki za tovrstne računalniške programe niso slišali. 13,5 %

petošolcev in 39,5 % devetošolcev si pri opazovanju pomaga z

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

5. razred 9. razred

da

ne

49

računalniškimi programi oziroma 86,5 % petošolcev in 60,5 %

devetošolcev tovrstnih programov pri opazovanju ne uporablja.

Vprašanje 6: Če poznaš katere od računalniških programov, ki nam

pomagajo pri prepoznavanju objektov, jih navedi.

Glede na to, da učenci rastejo s tehnologijo, smo predvidevali, da poznajo

nekaj računalniških programov, s katerimi si lahko pomagamo pri

opazovanju neba. V Sliki 17 so predstavljeni njihovi odgovori.

Slika 17: Uporaba računalniških programov; odgovor na vprašanje Če poznaš katere od

računalniških programov, ki nam pomagajo pri prepoznavanju objektov, jih navedi.

Iz slike lahko razberemo, da učenci pri opazovanju največ uporabljajo

virtualno zvezdno karto (petošolci v 2,4 %, devetošolci v 19,3 %). Poznajo

tudi računalniške programe Google Sky (16,4 %), Google Earth (15,5 %),

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

5. razred

9. razred

50

Stellarium (14 %) in SkyView (2,6 %). Med odgovori, ki se nanašajo na

splet, pa so različne spletne strani (3,4 %). Učenci so našteli naslednje:

Sea and Sky, NASA, Star Chart. Razvidno je, da učenci devetih razredov

bolj posegajo po različnih računalniških programih in si z njimi pomagajo.

Ker imajo učenci na predmetni stopnji že izbirne predmete, med njimi tudi

astronomijo, so tudi bolj poučeni o različnih novostih na tem področju.

Vprašanje 7: Si že slišal, da obstaja aplikacija, ki nam točno predstavi

piko, ki jo najdemo na nebu?

Podobno kot poznamo računalniške programe, obstajajo različne

aplikacije, ki jih lahko najdemo na sodobnejših mobilnih telefonih. Ker

večina že ima »pametne« telefone, smo predvidevali, da so učenci že

slišali za aplikacije, ki nam lahko pomagajo pri opazovanju neba. Njihove

odgovore smo podali v Sliki 18.

Slika 18: Poznavanje mobilnih aplikacij; odgovor na vprašanje Si že slišal, da obstaja

aplikacija, ki nam točno predstavi piko, ki jo najdemo na nebu?

Iz slike lahko razberemo, da večina učencev (81 % petošolcev in 61,4 %

devetošolcev) še ni slišala za tovrstne mobilne aplikacije. Nekaj več je

učencev v devetem razredu (38,6 %), ki so že slišali za mobilne aplikacije

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

5. razred 9. razred

da

ne

51

za pomoč pri opazovanju neba in jih tudi uporabili. Učenci po večini ne

poznajo mobilnih aplikacij za opazovanje neba, je pa več devetošolcev, ki

jih poznajo in tudi uporabljajo.

Vprašanje 8: Če poznaš katere od aplikacij na telefonih, ki nam

pomagajo pri opazovanju neba, jih naštej.

Učenci so potrdili, da so že slišali za mobilne aplikacije, ki nam olajšajo

opazovanje neba, vendar jih je le nekaj napisalo konkretne naslove le-teh.

Med njimi so se znašle aplikacije Google Sky Map, Night Sky Lite in Star

Chart.

Vprašanje 9: Kdo ti je povedal za računalniške programe in aplikacije

na telefonih? Kje si izvedel, da obstajajo?

Slika 19: Kje so učenci izvedeli za tovrstne programe in aplikacije; odgovor na vprašanje

Kdo ti je povedal za računalniške programe in aplikacije na telefonih? Kje si izvedel, da

obstajajo?

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

5. razred

9. razred

52

Slika 19 nam prikazuje, da učencem po večini (petošolcem v 31,7 %,

devetošolcem v 28,1 %) nihče ni povedal za računalniške programe in

mobilne aplikacije. Našli so jih na spletu ali ob nakupu novega telefona ali

teleskopa, nekateri so zanje izvedeli na predavanju o astronomiji. Nekaj

učencev je odgovorilo, da prej niso vedeli za tovrstne programe in

aplikacije in so to izvedeli s pomočjo ankete, ki so jo reševali (petošolci v

5,6 %, devetošolci v 5,3 %). Poleg učencev, ki za programe in aplikacije

niso izvedeli od nikogar, je največ tistih, ki so jim zanje povedali starši

(skupno 26,4 %) in sorodniki (skupno 25,1 %). Med sorodniki sta

najpogostejša brat in sestra. Učenci o novostih na tem področju veliko

izvedo tudi od učiteljev in učiteljic (skupno 37,3 %); učenci devetih

razredov največkrat od učitelja matematike (33,3 %). Učenci petih

razredov so o programih izvedeli največ doma in pri sorodnikih (19 %),

medtem ko so devetošolci največ informacij o tem pridobili v šoli in med

vrstniki (11,4 %). Razvidno je, da devetošolci o tem raje razglabljajo s

svojimi vrstniki kot doma, medtem ko petošolci tovrstne informacije dobijo

pri starših in sorodnikih. Ker imajo devetošolci že izbirne predmete,

predvidevamo, da so vanje vključeni ter tam dobijo informacije o tovrstnih

računalniških programih in mobilnih aplikacijah. Veliko učiteljev pa tudi

kombinira svoje učne ure in za pomoč prosijo sodelavce, ki se s tem

ukvarjajo.

Na tej stopnji ovržemo hipotezo, ki smo jo zastavili za ta sklop.

Predvidevali smo, da učenci poznajo nekaj računalniških programov. S

pomočjo ankete smo dognali, da učenci sicer poznajo nekaj računalniških

programov, vendar je teh še vedno majhen odstotek. Za mobilne aplikacije

za opazovanje neba po večini še niso slišali in jih tudi ne uporabljajo.

V tretjem sklopu vprašanj nas je zanimalo, kaj učenci menijo o delovanju

mobilnih aplikacij.

53

Vprašanje 10: Ali meniš, da če bi čez dan usmeril telefon v nebo, bi

nam aplikacija pokazala objekte, ki bi jih lahko takrat videli?

Slika 20: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte, če bi telefon

usmerili v nebo podnevi; odgovor na vprašanje Ali meniš, da če bi čez dan usmeril telefon

v nebo, bi nam aplikacija pokazala objekte, ki bi jih lahko takrat videli?

Iz Slike 20 je razvidno, da učenci petih (37,6 %) in devetih (47,4 %)

razredov menijo, da bi nam aplikacija pokazala objekte, če bi telefon

usmerili v nebo podnevi. Večina učencev (petošolci v 46,4 %, devetošolci

v 32,4 %) je bila neopredeljena, kar pomeni, da učenci ne poznajo

tovrstnih aplikacij in ne vedo zagotovo, ali bi nam aplikacija res pokazala

objekte tudi podnevi. Manjši odstotek (petošolci v 16 %, devetošolci v 20,2

%) pa meni, da to ni mogoče. En učenec na to vprašanje ni odgovoril.

Veliko učencev je pri tem vprašanju neopredeljenih, le malo jih misli, da to

ni mogoče. Skoraj polovica učencev devetih in tretjina učencev petih

razredov meni, da bi nam aplikacija pokazala objekte, če bi usmerili

telefon v nebo podnevi. Čeprav učenci, ki so odgovorili pritrdilno, po večini

še niso uporabljali tovrstnih mobilnih aplikacij, so verjetno logično sklepali,

da nam aplikacija vseeno pokaže objekte, ki bi jih lahko videli, če bi bila

tema.

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

5. razred 9. razred

ne vem

ne

da

54

Vprašanje 11: Ali meniš, da nam računalniški program ali aplikacija

na telefonu pokaže lego Sonca, Lune, zvezd, čeprav je oblačno?

Pri zadnjem anketnem vprašanju smo učence povprašali o tem, ali menijo,

da bi aplikacija na telefonu pokazala lego objektov, čeprav je oblačno.

Rezultate smo prikazali v Sliki 21.

Slika 21: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte, čeprav je

oblačno; odgovor na vprašanje Ali meniš, da nam računalniški program ali aplikacija na

telefonu pokaže lego Sonca, Lune, zvezd, čeprav je oblačno?

Iz Slike 21 je razvidno, da polovica (52 %) učencev petih razredov meni,

da bi nam aplikacija pokazala objekte na nebu, čeprav je oblačno, prav

tako meni večina devetošolcev (64 %). Veliko manj jih meni, da nam

aplikacija ne bi pokazala objektov (skupno 25,4 %), kar nekaj učencev pa

je pri tem vprašanju ostalo neopredeljenih (petošolci v 35,8 %, devetošolci

v 22,8 %). Pri tem vprašanju so učenci že bolj prepričani o svojem mnenju,

saj se jim zdi logično, da nam aplikacija pokaže objekte, čeprav je

oblačno.

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

5. razred 9. razred

ne vem

ne

da

55

V sklopu četrte hipoteze lahko povemo, da učenci po večini vedo, kaj nam

mobilne aplikacije ponujajo. Menijo, da nam pokažejo objekte tudi

podnevi, čeprav je oblačno. Veliko pa je tudi učencev, ki za tovrstne

aplikacije še niso slišali in ne vedo, kaj nam te lahko ponudijo.

56

3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri učiteljih razredne stopnje

Raziskavo smo opravili tudi pri učiteljih razredne stopnje z namenom, da

ugotovimo, ali pri obravnavi učnih vsebin uporabljajo sodobno tehnologijo

in ali poznajo kaj od sodobne tehnologije. Dandanes je pomembno, da

učencem ne le razložimo snov, ki jo obravnavamo, ampak jim jo

poskušamo približati in s pomočjo demonstracij olajšati razumevanje novih

vsebin. Učitelji bi lahko pri pouku uporabljali računalniške programe in

mobilne aplikacije za tovrstne demonstracije, da bi učencem s praktičnega

vidika pokazali obravnavano snov. Kot smo že prej ponazorili s pomočjo

tabel z izvlečki iz učnega načrta, imajo učenci veliko snovi, ki se veže na

astronomske vsebine. Pri teh vsebinah bi učitelji lahko uporabili

računalniške programe in mobilne aplikacije.

3.4.1 Uporaba pripomočkov pri obravnavi vsebin

Predvidevali smo, da učitelji pri obravnavi astronomskih vsebin pri pouku ne

uporabljajo raznovrstnih pripomočkov, da bi učencem olajšali razumevanje

vsebin, ki se posredno nanašajo na astronomijo. Zato smo v prvem sklopu

vprašanj spraševali o uporabi pripomočkov med poukom.

57

Vprašanje 1: Ali pri obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz

astronomije, uporabljate kakšne pripomočke?

Slika 22: Uporaba pripomočkov pri obravnavi učnih vsebin; odgovor na vprašanje Ali pri

obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz astronomije, uporabljate kakšne pripomočke?

Iz Slike 22 je razvidno, da največ učiteljev (62,5 %) uporablja računalniške

programe pri obravnavi učnih vsebin, ki se vežejo na vsebine iz

astronomije. Nekoliko manj sta v uporabi interaktivna tabla (52,5 %) in

diaprojektor (37,5 %). Manj ali pa skoraj nič se uporabljajo starejše

tehnologije, kot sta grafoskop (27,5 %) in daljnogled (5 %). Razvidno je, da

učitelji počasi ukinjajo starejše tehnologije in se pri obravnavi vsebin

poslužujejo sodobnejše tehnologije. Niso pa še seznanjeni s tovrstnimi

mobilnimi aplikacijami, saj jih uporablja le peščica učiteljev (2,5 %). Pri

obravnavi učnih vsebin med drugim (12,5 %) uporabljajo različne

fotografije, projektor, svetilko ter sodelujejo z drugimi učitelji. Presenetljivo

je, da učitelji uporabljajo računalniške programe in interaktivno tablo, saj je

veliko učiteljev takih, ki se poslužujejo še stare tehnologije. Glede na izide

ankete lahko povemo, da se učitelji starejši tehnologiji odpovedujejo in

dajejo prednost novejši. Še vedno pa je veliko v uporabi grafoskop, ki se

skoraj nikoli ne pokvari, medtem ko računalnik ob zagonu pogosteje zataji.

Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da učitelji ne uporabljajo mobilnih

aplikacij, saj zanje še niso slišali. Lahko potrdimo polovico hipoteze, ki

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

uporaba pripomočkov

grafoskop

diaprojektor

interaktivna tabla

računalniški programi

aplikacije na telefonih

daljnogled

58

smo jo zastavili. Predvidevali smo, da učitelji ne uporabljajo računalniških

programov, kar se je pokazalo za neresnično, in da ne uporabljajo

mobilnih aplikacij, kar se je pokazalo za resnično.

Vprašanje 2: Ali imate v šoli na razpolago računalniško učilnico?

Učitelje smo povprašali, ali imajo na šoli na razpolago računalniško

učilnico, z namenom, da vidimo, ali imajo možnost njene uporabe.

Astronomske računalniške programe lahko naložijo na računalnike in s

tem pritegnejo učence, da jih raziščejo tudi sami. Učitelji lahko učencem s

pomočjo računalniških programov predstavijo marsikatere vsebine iz

astronomije. Njihovi odgovori so predstavljeni v Sliki 23.

Slika 23: Možnost uporabe računalniške učilnice na osnovnih šolah; odgovor na

vprašanje Ali imate v šoli na razpolago računalniško učilnico?

Iz Slike 23 je razvidno, da imajo vse šole, na katerih smo izvedli raziskavo,

na razpolago računalniško učilnico. Menimo, da je le malo ali pa nič

takšnih osnovnih šol, kjer ne bi imeli računalniške učilnice. Učiteljev torej

0

20

40

60

80

100

120

da ne

Uporaba računalniške učilnice

Uporaba računalniške učilnice

59

nič ne ovira pri tem, da v poučevanje vsebin ne bi vnesli nekaj

demonstracij s pomočjo sodobnejše tehnologije. Je pa res, da so učitelji

lahko do neke mere prikrajšani za uporabo računalniške učilnice, saj je na

mnogih šolah le ena takšna učilnica in nimajo vedno dostopa do nje.

Vprašanje 3: Če poznate katere od računalniških programov, jih

naštejte.

Slika 24: Poznavanje računalniških programov; odgovor na vprašanje Če poznate katere

od računalniških programov, jih naštejte.

Čeprav so anketirani učitelji navedli, da poznajo in uporabljajo

računalniške programe pri obravnavi vsebin, ki se vežejo na astronomijo,

je le malo takih, ki so dejansko navedli, katere programe poznajo. Iz Slike

24 lahko razberemo, da je največ učiteljev odgovorilo, da poznajo

računalniška programa Nebo 4 (12,5 %) in Google Sky (12,5 %). Malo

manj je v uporabi Stellarium (10 %). Google Earth (2,5 %) in Starry Night

(2,5 %) pozna le malo učiteljev. Med odgovori so se znašli še

gravitacija.net (2,5 %), vesolje.net (2,5 %) in Sky Map Online (2,5 %), ki

0,00%

2,00%

4,00%

6,00%

8,00%

10,00%

12,00%

14,00%

Poznavanje računalniških programov

Poznavanje računalniških programov

60

sicer ne spadajo v skupino računalniških programov, jih pa lahko najdemo

na spletu.

Vprašanje 4: Ali pri pouku uporabljate mobilne aplikacije, ki jih

najdemo na telefonih?

Slika 25: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku; odgovor na vprašanje Ali pri pouku

uporabljate mobilne aplikacije, ki jih najdemo na telefonih?

Iz Slike 25 je razvidno, da večina (95 %) učiteljev ne uporablja mobilnih

aplikacij pri poučevanju vsebin, ki se nanašajo na astronomijo. Je pa nekaj

takih (5 %), ki tovrstne mobilne aplikacije uporabijo. Vsekakor je to

premalo, saj nam sodobnejše tehnologije omogočajo, da učencem

nazorneje predstavimo obravnavane vsebine, in bi s pomočjo le-teh učenci

morda bolje razumeli snov, ki jim jo predstavljamo.

Vprašanje 5: Naštejte mobilne aplikacije, ki jih poznate.

Glede na to, da so učitelji na prejšnje vprašanje odgovorili, da med

poukom ne uporabljajo mobilnih aplikacij, smo predvidevali, da jih tudi

sicer ne poznajo. Le nekaj (7,5 %) učiteljev je na to vprašanje odgovorilo.

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

uporaba mobilnih aplikacij

ne

da

61

Med odgovori so se znašli Google Sky, The Night Sky Lite in opis

aplikacije brez imena. Dotična učiteljica je le napisala, da uporablja

aplikacijo za demonstracijo zvezd na nebu glede na položaj osebe.

Za ta sklop vprašanj smo postavili hipotezo, ki jo potrdimo in obenem

zavržemo. Izkazalo se je, da učitelji uporabljajo računalniške programe pri

obravnavi vsebin, ne uporabljajo pa mobilnih aplikacij. Vseeno se je pri

naslednjih vprašanjih pokazalo, da jih le nekaj pozna računalniške

programe. Predvidevamo, da učitelji uporabljajo tovrstne računalniške

programe, vendar ne vedo, kako se imenujejo.

3.4.2 Poznavanje računalniških programov in mobilnih aplikacij

V sklopu naslednje hipoteze smo raziskali, ali bi bili učitelji pripravljeni

obiskati seminarje in predavanja, ki bi nadgradili njihovo poznavanje

računalniških programov in mobilnih aplikacij. Tako bi lahko pri obravnavi

vsebin večkrat uporabili programe in aplikacije, saj bi poznali njihove

značilnosti in sposobnosti. Predvidevali smo, da bi učitelji obiskali

seminarje, če bi bili ti organizirani.

62

Vprašanje 6: Ali bi bili pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi

vam predstavili računalniške programe in aplikacije na telefonih, ki

jih lahko uporabimo v šoli?

Slika 26: Pripravljenost na obisk seminarjev s strani učiteljev; odgovor na vprašanje Ali bi

bili pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi vam predstavili računalniške programe in

aplikacije na telefonih, ki jih lahko uporabimo v šoli?

V Sliki 26 so predstavljeni rezultati, iz katerih razberemo, da bi večina

(82,5 %) učiteljev bila pripravljena obiskati seminarje, ki bi bili organizirani

za njihovo boljše razumevanje računalniških programov. Še vedno pa je

nekaj učiteljev (17,5 %), ki nimajo interesa za tovrstne seminarje, kar je

škoda, saj so učenci tisti, ki so prikrajšani za tovrstne demonstracije pri

pouku.

Hipotezo, ki je bila zastavljena za ta sklop vprašanj, potrdimo. Učitelji bi bili

pripravljeni obiskati seminarje in predavanja, ki bi jim omogočili, da bi

lahko uporabljali računalniške programe in mobilne aplikacije.

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

da ne

Obisk seminarja

Obisk seminarja

63

3.4.3 Oprema na šolah, spodbujanje razvoja astronomije

Pri naslednjem sklopu vprašanj nas je zanimalo, katero opremo za

astronomijo vsebujejo šole in katero opremo bi si učitelji želeli, da jo šola

priskrbi. Ker je astronomija prisotna tudi na šolah, smo preverili, kako šole

spodbujajo razvoj na področju astronomije.

Vprašanje 7: Kaj bi si želeli, da od sodobnejše tehnologije, ki bi jo

lahko uporabljali pri obravnavi vsebin, priskrbi/kupi šola?

Učitelji so pri tem vprašanju podajali dokaj različne odgovore. Največ

učiteljev (20 %) meni, da bi šola lahko priskrbela računalniške programe

za opazovanje neba, kar pa se nam zdi nesmiselno, saj je veliko

računalniških programov brezplačnih in bi jih lahko po posvetu z

ravnateljico ali ravnateljem naložili kar sami ali s pomočjo učitelja, ki

poučuje računalništvo. Nekoliko manj učiteljev (12,5 %) meni, da bi veliko

pomagali tablični računalniki, s katerimi bi lahko ponazorili astronomske

vsebine. Učitelji (7,5 %) si želijo tudi računalnike za vsako učilnico, saj bi

tako lahko pogosteje uporabljali sodobno tehnologijo; sedaj po večini

uporabljajo eno računalniško učilnico, ki je dostopna vsem. Želeli bi si tudi

modele planetov (7,5 %), nabavo teleskopa (5 %) in interaktivne table (5

%) ter projektorja (2,5 %). 2,5 % anketiranih učiteljev meni, da je sodobne

tehnologije na šoli dovolj, 5 % jih ni opredeljenih oz. menijo, da ne

poučujejo vsebin, ki se nanašajo na astronomijo, 45 % učiteljev na to

vprašanje ni odgovorilo.

64

Vprašanje 8: Ali imate na šoli interesno dejavnost, ki vključuje

vsebine iz astronomije?

Slika 27: Interesna dejavnost na šolah; odgovor na vprašanje Ali imate na šoli interesno

dejavnost, ki vključuje vsebine iz astronomije?

Iz Slike 27 je razvidno, da večina šol, na katerih smo izvedli anketo, nima

interesne dejavnosti, ki vsebuje vsebine iz astronomije. Vseeno pa se na

šolah pojavlja tovrstna interesna dejavnost, ki učencem omogoči

sodelovanje pri vsebinah, ki jim predstavijo astronomijo.

Vprašanje 9: Ali šola spodbuja razvoj dejavnosti na področju

astronomije. Kako?

Glede na rezultate anketnih vprašalnikov imajo učenci veliko možnosti, da

se povežejo z dejavnostmi, ki vključujejo astronomske vsebine. Učitelji so

navedli, da učenci imajo možnost, da se udeležijo obiska astronomske

postaje in opazovanja na Hodošu (5 %); šole se povežejo z astronomskim

društvom Kmica in drugimi zunanjimi sodelavci (15 %). Organizirani so

tudi predavanja in seminarji (25 %), ki se jih udeležujejo tudi učitelji. Šole

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

da ne

Interesna dejavnost

interesna dejavnost

65

so nabavile pripomočke za opazovanje neba (17,5 %) in sodobno opremo

(teleskop), s pomočjo katere lažje organizirajo opazovanja. Na šolah so

organizirana opazovanja pomembnih dogodkov, kot so mrki (10 %), učenci

se lahko udeležijo interesne dejavnosti (7,5 %) in sobotne šole (12,5 %).

Poleg tega imajo na voljo izbirni predmet astronomija (28,5 %). Za

nadarjene učence so organizirane delavnice za nadarjene (27,5 %).

Učitelji (5 %) za pomoč pri tovrstnih vsebinah prosijo sodelavce.

Največkrat so to učitelji, ki poučujejo matematiko, fiziko in računalništvo.

Zadnjo hipotezo, kjer smo predvidevali, da šole imajo interesno dejavnost,

ki vključuje vsebine iz astronomije in tudi spodbuja razvoj na tem področju,

potrdimo.

66

4 PRAKTIČNI VIDIKI ZA UPORABO PROGRAMOV

Vse več je računalniških programov in mobilnih aplikacij, ki nam lahko

pomagajo pri opazovanju neba. Ker smo želeli izvedeti, ali učitelji te

računalniške programe in mobilne aplikacije poznajo in ali jih tudi

uporabljajo pri pouku, smo sestavili anketni vprašalnik. Na podlagi

odgovorov smo ugotovili, da učitelji zelo malo uporabljajo računalniške

programe in mobilne aplikacije. Večina za tovrstne programe in aplikacije

še ni slišala ali pa vedo, da obstajajo, vendar se jih ne poslužujejo pri

učnem procesu. Da bi učiteljem približali uporabo računalniških programov

in mobilnih aplikacij pri obravnavi snovi, smo izdelali nekaj praktičnih

predlogov, na kakšen način bi lahko te programe in mobilne aplikacije

vključili v učni proces.

V poglavju 2.3.6. smo predstavili več računalniških programov. V poglavju

2.3.7. pa je predstavljenih nekaj mobilnih aplikacij. Zaradi preproste

uporabe smo se odločili, da podrobneje predstavimo računalniški program

Stellarium in mobilno aplikacijo Sky Map Free ter simulator Luninih faz, ki

ga najdemo na spletu. Predstavili bomo nekaj glavnih značilnosti in potek

namestitve programa na računalnik ter namestitev aplikacije na mobilni

telefon. Predstavili bomo tudi spletno stran, s katero si lahko pomagamo

pri opazovanju Lune. Ker stran najdemo na spletu, navodila za namestitev

niso potrebna, zato sledita le opis in uporaba.

4.1 Uporaba programa Stellarium

V uvodu v 4. poglavje smo omenili, da smo program Stellarium izbrali za

podrobnejši opis, ker je preprost za uporabo in primeren za amaterje na tem

področju. Učitelji bi se lahko hitro poučili o njegovi uporabi in bi ga lahko

uporabljali tudi med poukom. Ker je program brezplačen, ga lahko kadarkoli

namestimo na računalnik.

67

4.1.1 Splošne karakteristike programa Stellarium

Ko odpremo program (Slika 28), se nam prikaže ozadje s soncem ali luno,

ponoči pa vidimo tudi zvezde. S pomočjo dveh orodnih vrstic lahko

namestimo program po naši meri. Orodni vrstici sta skriti; odpremo ju tako,

da z miško povlečemo na skrajni levi kot spodaj. Ena orodna vrstica je

postavljena navpično, druga vodoravno.

Slika 28: Osnovno okno programa

Program odpremo in namestimo podatke, ki so potrebni za delovanje.

Najprej namestimo kraj izvajanja opazovanja (Slika 29). To lahko kadarkoli

spremenimo. Nekaj mest, ki jih lahko izberemo, je že nameščenih. Lahko

pa dodamo izbrano mesto s tem, da določimo zemljepisno širino in

dolžino. Kraji, med katerim lahko izbiramo, so Celje, Koper, Kranj,

Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Ptuj, Trbovlje in Velenje. Izberemo kraj, ki

je najbliže našemu.

68

Slika 29: Okno za namestitev kraja opazovanja

Navpična orodna vrstica (Slika 30) nam omogoča nekaj osnovnih

nastavitev. Okno za namestitev datuma in časa nam pomaga, da

nastavimo pravilen datum in čas, če program ni izbral pravilno. Datum in

čas se spremenita samodejno z izbiro kraja. Lahko pa še sami preverimo,

ali podatki držijo. Okno za izbiro možnosti v zvezi z nebom in pogledom

nam omogoča, da nastavimo, kaj naj nam program pokaže na nebu,

katere označbe in ozadja naj izbere. Pod alinejo za pogled v nebo imamo

na izbiro pogled na planete in satelite, pri označbah pa ozvezdja (prikaz

črt ozvezdij, prikaz oznak, prikaz mej med ozvezdji in prikaz risb). Lahko

označimo več stvari. Okno za iskanje nam omogoča, da lahko opazovani

objekt iščemo po njegovem imenu ali položaju na nebu. Amaterski

opazovalci najbrž vpišejo ime objekta, ki ga želijo opazovati, program pa

ga sam poišče in nam prikaže, kje ga lahko najdemo. Poleg naštetih oken

najdemo še okno za splošne nastavitve in okno za pomoč. V splošnih

nastavitvah nastavimo jezik programa, način nadzorovanja dela (z miško

ali tipkami) in druga orodja. Okno za pomoč nam pomaga pri krmiljenju

programa s pomočjo tipk. Naštete so vse kombinacije tipk, ki jih lahko

uporabimo.

69

Slika 30: Prikaz orodnih vrstic

Spodaj najdemo še vodoravno orodno vrstico (Slika 30), ki nam pomaga

pri opazovanju. Lahko izberemo mnogo načinov opazovanja. Označimo,

ali naj nam program prikaže črte ozvezdij, imena ozvezdij, risbe ozvezdij,

ekvatorialno mrežo, azimutno mrežo, tla (če izklopimo to funkcijo, nam

program prikaže celotno sliko neba, tudi pod tlemi oz. pod horizontom),

glavne strani neba, ozračje, meglice, planete in njihova imena, satelite in

njihove poti, lahko osredinimo izbrani objekt in preklopimo opazovanje na

nočni in celozaslonski način. Če izklopimo funkcijo »ozračje«, nam

program prikaže, kaj vse bi videli na nebu, če bi bila tema. Program ima

tudi funkcijo zoom, ki nam približa izbrani objekt.

Slika 31: Povečana Luna s pomočjo funkcije približevanja. Na levi strani zgoraj je njen

opis.

70

Kot nam prikazuje Slika 31, lahko zoom uporabimo tudi na Luni. Program

nas popelje bliže in nam pokaže, na kateri stopnji je Luna, s pomočjo

približevanja lahko vidimo tudi Sončeve pege. S klikom na izbrani objekt

dobimo nekaj podatkov o opazovanem objektu. Z enim klikom lahko tudi

pospešimo čas in si ogledamo, kdaj in kje bodo na nebu vidni določeni

objekti – za nekaj dni ali celo let in tisoč let. Če v oknu za nastavitev časa

nastavimo čas za tisoč let naprej, bomo le stežka našli Mali in Veliki voz,

saj se zvezde nenehno premikajo in prišlo bo tako daleč, da ozvezdja,

kakršna poznamo danes, ne bodo več imela iste oblike.

4.1.2 Namestitev programa Stellarium

4.1.2.1 Kje ga najdemo?

Program Stellarium si lahko naložimo na računalnik brezplačno. Najdemo

ga na spletni strani www.stellarium.org (Slika 32). Ko se nam stran odpre,

na desni strani zgoraj vidimo več ikon, na katere kliknemo, da lahko

naložimo program na računalnik. Izberemo ustrezno ikono.

Slika 32: Spletno okno programa; vir: www.stellarium.org

71

Odpre se nam nova spletna stran, ki nas obvešča o poteku zagona

novega programa. Računalnik nam odpre novo okno, kjer nas vpraša, ali

želimo shraniti datoteko ali jo želimo le zagnati. Izberemo prvo možnost.

Datoteko shranimo in jo na novo odpremo. Program nas vodi skozi

namestitev.

4.1.2.2 Začetne namestitve programa

Najprej je treba izbrati jezik namestitve. Izberemo ustrezno možnost.

Nato se nam odpre novo okno za zagon in namestitev programa.

72

Izberemo možnost »naprej«. Namestitev programa se nadaljuje.

Naslednje okno, ki se pojavi, nas opozori na licenčne pogoje za uporabo

programa. Če se z licenčno pogodbo v celoti strinjamo, spodaj označimo

zavihek »Da, sprejemam vse pogoje licenčne pogodbe«. Če tega zavihka

ne označimo, ne moremo namestiti programa. Torej označimo ustrezen

zavihek in kliknemo »naprej«.

4.1.2.3 Namestitev programa na računalniku

Med namestitvijo je treba označiti, kam bo program nameščen oz. v kateri

mapi na računalniku ga bomo našli. Predlagano je, da se program namesti

na disk C ali D. Če želimo, da se program namesti kam drugam, kliknemo

»prebrskaj« in izberemo želeno mapo. Kliknemo »naprej«.

73

Potem izberemo mapo, kjer bo namestitveni program ustvaril bližnjice. To

pomeni, da si sami izberemo mapo, ki jo največkrat uporabljamo, in tam

bomo najhitreje našli program, ki ga bomo naložili. Predlagana je mapa v

meniju »Start«, če nam ta ne ustreza, pa si lahko izberemo kakšno drugo

mapo. Kliknemo »naprej«. V naslednjem okencu je možnost izbire za

prikaz ikone na namizju.

74

Ko končamo urejanje nastavitev, je program pripravljen na namestitev. Če

želimo katerokoli od nastavitev spremeniti, se lahko vrnemo nekaj korakov

nazaj in želene nastavitve spremenimo. Kliknemo »nazaj«. Če smo s

svojimi nastavitvami zadovoljni, izberemo možnost »namesti«.

Sedaj je program pripravljen na namestitev na računalnik. Sledi le še nekaj

zaključnih korakov nameščanja.

4.1.2.4 Končna namestitev in zaključek namestitve programa

75

Nekaj minut je treba počakati, da se program namesti na računalnik.

Namestitev zaključimo s tem, da izberemo možnost »Odpri Stellarium« in

kliknemo »končaj«. Program je pripravljen za zagon in uporabo.

4.1.3 Primer uporabe programa Stellarium v 2. razredu

V drugem razredu se učenci srečajo z navideznim gibanjem Sonca in

menjavanjem dneva in noči. Pri tem lahko uporabimo računalniki program

Stellarium.

Z učenci v drugem razredu se pogovarjamo o navideznem potovanju

Sonca ter menjavanju dneva in noči. Sprašujemo jih o tem, ali vedo, kam

odide sonce, ko se dan prevesi v noč, in od kod pride zjutraj, ko se dela

dan. Sprašujemo jih o tem, kaj delajo podnevi in kaj ponoči ter po čem se

dan in noč razlikujeta. Glede na potek dneva učencem predstavimo dele

dneva: jutro, dopoldan, opoldan, popoldan, večer. Sledi razprava o tem,

kje je sonce ob določenem času dneva. Po uvodni diskusiji učence

pritegnemo k dani temi z demonstracijo, za katero uporabimo omenjeni

računalniški program. Predstavimo jim, kako se navidezno giblje Sonce

čez dan, saj ima program funkcijo vrtenja časa naprej. Čas nastavimo na

trenutni čas, potem pa s funkcijo vrtenja naprej zavrtimo čas do

naslednjega jutra (slike 33, 34, 35, 36).

76

Slika 33: Položaj sonca 17. novembra ob 13.25

Slika 34: Položaj sonca 17. novembra ob 16.30. Sonce zahaja.

Slika 35: Položaj sonca 17. novembra ob 19.00. Sonce je že zašlo in ni vidno na nebu.

77

Slika 36: Položaj sonca 18. novembra ob 8.00. Sonce vzhaja.

Tako lahko učenci vidijo, da se dan prevesi v noč, ko sonce zaide, zjutraj

pa spet vzide, ko se dela nov dan. Med vrtenjem časa naprej lahko vedno

ustavimo uro, pogledamo npr., kje je sonce opoldne in potem spet zvečer,

ponoči in zjutraj. Tako imajo učenci pregled nad tem, kje je sonce čez dan

in ponoči. Sami lahko ugotovijo, da je sonce opoldne vidno najvišje na

nebu in je takrat vedno najtopleje. Ko sonce zahaja, se temperatura

spusti. Ker ima program označene strani neba, lahko to uporabimo tedaj,

ko se učenci spoznavajo s stranmi neba.

Ob lepem vremenu odpeljemo učence na šolsko dvorišče, kjer še v živo

vidijo, kje se nahaja sonce. Preden gremo z učenci iz učilnice, na

računalniškem programu pogledamo, kje naj bi se tedaj nahajalo sonce, in

učence spodbudimo, naj sami preverijo, ali podatki držijo ali ne. Pri tem

uporabimo računalniško učilnico, kjer učenci sami prebrskajo in pogledajo,

kje se sonce nahaja trenutno in kje bo čez eno ali dve uri ali popoldne. Na

šolskem dvorišču učencem dokažemo, da se Sonce navidezno giblje čez

nebo, s pomočjo predmeta, ki ga postavimo na šolsko dvorišče ali na

igralne površine, na travo. Postavljeni predmet nam pokaže, kam sonce

meče senco. Položaj sence označimo s kredo ali z drugim predmetom.

Počakamo 15 min in pogledamo, ali se je senca kaj premaknila. Medtem

ko čakamo, da se senca premakne, učence povprašamo o tem, ali menijo,

da je tudi drugod po svetu dan, ko je dan pri nas, ali je pri njih mogoče kaj

drugače. Pomagamo si lahko z globusom, ki ga lahko prinesemo ven.

78

Podobno kot v primeru demonstracije s svetilko lahko zdaj uporabimo

sonce. Na delu, kjer sonce osvetli globus, je prikazan dan, kjer je senca,

pa je noč. Tako lahko učenci vidijo, da je drugod po svetu lahko noč,

čeprav je pri nas dan. Po tej diskusiji se spet posvetimo predmetu in senci

ter preverimo, ali se je senca ta čas kaj premaknila. Senco spet označimo.

Pri tem lahko razložimo, da se Sonce navidezno giblje od vzhoda do

zahoda. Ko sonca na nebu ne vidimo več, se pojavi luna in s tem noč. Ker

je na razredni stopnji v enem razredu isti učitelj, gre lahko z učenci na

začetku vsake naslednje ure pogledat, ali se je senca kaj premaknila. Po

demonstraciji z globusom in predmetom, ki s pomočjo sence prikazuje,

kako se sonce giblje čez dan, se vrnemo v razred in skupaj z učenci

poiščemo nekaj različnih položajev sonca. Učence spodbudimo k

razmišljanju, zakaj je sonce npr. decembra opoldne nižje kot avgusta.

Potem lahko preidemo na letne čase.

4.2 Namestitev aplikacije Sky Map Free

Najprej moramo v mobilni trgovini najti ustrezno aplikacijo. Pri tem si lahko

pomagamo z iskalnim poljem, v katero vpišemo ustrezne besedne zveze.

Ko nam mobilni telefon ponudi nekaj aplikacij, pogledamo, katera izmed

njih je brezplačna. Poiščemo aplikacijo Sky Map Free. Izberemo želeno

mesto. Odpre se nam pregled programa z nekaj karakteristikami, ki so

podkrepljene s slikami. Izberemo možnost namestitve na telefon.

Aplikacija deluje tako, da usmerimo telefon proti nebu, pri čemer nam

pokaže in izpiše, katere objekte trenutno gledamo. Spodaj najdemo

orodno vrstico, ki jo lahko razširimo. Med orodji najdemo zavihek, ki nam

omogoča, da lahko sliko, ki jo gledamo, zamrznemo. Ker se zvezde glede

na naše premikanje premikajo na zaslonu, ta funkcija pride prav, če si

želimo kaj podrobneje pogledati in prebrati nekaj osnovnih karakteristik

opazovanega objekta. Med orodji najdemo tudi osnovne nastavitve, ki

zajemajo velikost črk, jezik (latinski, angleški, španski, nemški in

francoski), prikaz črt med ozvezdji, imen, podob, zenita, horizonta, Rimske

79

ceste, planetov, Lune, Sonca, zvezd in njihovega utripanja ter imena

zvezd. V hitri opravilni vrstici najdemo nekaj osnovnih zahtev:

»zamrznitev« trenutne opazovane slike, preklop na nočni način, prikaz več

ali manj zvezd. Poleg tega lahko izberemo odsek za pomoč pri uporabi ali

pa si preberemo nekaj o mobilni aplikaciji. Če objekta, ki ga želimo poiskati

in opazovati, ne najdemo, lahko v iskalno polje vpišemo njegovo ime in

mobilna aplikacija ga sama poišče in pokaže, kje ga lahko vidimo na

nočnem nebu.

Lahko se določenim objektom tudi približamo in si jih podrobneje

ogledamo. Aplikacije na telefonih nimajo prikazanih veliko podrobnosti že

zaradi manjšega zaslona, nam pa prikažejo imena ozvezdij, zvezd in

planetov ter nam izrišejo podobe.

4.2.1 Primer uporabe mobilne aplikacije Sky Map Free v 4. razredu

V četrtem razredu se učenci ponovno spoznajo s pojmom orientacija. Ta

pojem že poznajo, zato le nadgradimo njihovo znanje.

Najprej jih povprašamo, na kaj pomislijo, ko slišijo besedo orientacija. O

tem so se že pogovarjali v tretjem razredu, zato se mogoče spomnijo, o

čem bo potekala diskusija. Učenci podajo različne odgovore, mi jih

poslušamo ter jih spodbujamo k razmišljanju in sodelovanju v diskusiji.

Povprašamo jih, ali menijo, da se moramo orientirati tudi na poti v šolo, v

knjigah, glede na čas. Gre za drugačno vrsto orientacije. Razložimo jim,

da se morajo nekako orientirati tudi, ko gredo v šolo ali v trgovino. Če

gredo v šolo, se orientirajo glede na prometne znake in križišča, vedo, da

morajo zaviti levo, npr. pri trgovini z oblačili. Tudi v knjigi moramo

uporabljati odločeno vrsto orientacije, to pa dosežemo s pomočjo kazala,

ki nam pokaže, kje se kaj nahaja. Časovno orientacijo uporabljamo tako

rekoč vsak dan. Orientiramo se po uri, kdaj moramo v šolo, na sestanek, v

službo, kdaj pelje avtobus ali vlak na želeno mesto ipd. Vedeti moramo

80

tudi, kateri dan je danes, da ne zamudimo kakšnega pomembnega

dogodka, konec tedna pa je čas, ko otrokom ni treba v šolo. Učence

spodbudimo k temu, da sami opišejo, po čem se orientirajo na poti v šolo.

Učence povprašamo o tem, kako se lahko orientiramo v naravi. Ali

mogoče poznajo kakšne pripomočke, ki nam pri tem pomagajo, ali pa

morda lahko v naravi poiščemo elemente, ki nam pomagajo določiti smeri

neba. Pridemo do spoznanja, da se lahko poleg kompasa orientiramo s

pomočjo drugih stvari, kot so mah na drevesih, letnice na štorih, sonce,

ura itn. Ko zaključimo naštevanje, učence napeljemo na to, da se lahko

orientiramo tudi ponoči. Kako? Z vodenjem jih pripeljemo do zaključka, da

se lahko orientiramo s pomočjo zvezd, ki jih vidimo na nebu. Nekatere

zvezde so razporejene v ozvezdja in nam nekaj prikažejo, nekaj pomenijo.

Ker je v času pouka svetlo in zvezd ne vidimo, si pomagamo z že

omenjenim računalniškim programom (sliki 37, 38) za demonstracijo zvezd

in ozvezdij, ki nam pomagajo, da se lahko orientiramo tudi ponoči. Lep in

najobičajnejši primer tega sta ozvezdji Velikega in Malega medveda, v

katerih najdemo Veliki in Mali voz, ki sta ključna za orientacijo s pomočjo

zvezd. Poudarimo, da se lahko orientiramo s pomočjo zvezd le, če je jasno

vreme.

Slika 37: Prikaz Velikega in Malega voza s pomočjo programa Stellarium

81

Slika 38: Prikaz ozvezdij Velikega in Malega medveda, v katerih najdemo Veliki in Mali

voz.

Po predstavitvi ozvezdij se navežemo na podobe, ki so jih učenci lahko

videli v računalniškem programu. Pri tem jim kot zanimivost predstavimo

nekaj mitov, ki so si jih izmislili stari Grki. Učenci lahko ta ozvezdja potem

sami najdejo s pomočjo računalniškega programa.

Ko učenci usvojijo nekaj začetnih pojmov, se lahko osredotočimo na

orientacijo. Naprej se orientiramo v prostoru, torej v učilnici. Ker v učilnici

ni naravnih pojavov, ki bi nam pomagali določiti strani neba, uporabimo

kompas. Učence najprej poučimo o tem predmetu in njegovi uporabi. Pri

tem uporabimo plakat, na katerem so narisani in napisani glavni elementi

kompasa, in jih opozorimo, da so po navadi oznake, ki določajo smeri

neba, zapisane v angleškem jeziku.

Torej oznaka S za angleški »south« ni sever, kot marsikdo zmotno misli,

ampak je oznaka za jug. Po navadi imajo kompasi oznako za sever (N –

north), napisano z drugo barvo. Potem lahko sami izdelamo kompas iz

kartonaste podlage in palic, ki jih zalepimo na karton, ter na palicah

označimo strani neba. Da bo igra, ki sledi, zanimivejša, določimo še

stranske smeri neba. Izdelani kompas položimo na sredino učilnice na tla

ali na mizo. Enega od učencev pošljemo iz učilnice in skrijemo enega od

njegovih predmetov (peresnico, svinčnik, torbo …). Ko se učenec vrne v

82

učilnico, ga usmerjamo do njegovega predmeta tako, da mu govorimo, naj

stopi dva koraka proti severu, potem en korak proti vzhodu, štiri korake

proti severozahodu itn. Ponovimo večkrat.

Pozimi, ko je zunaj hitro tema, učencem organiziramo astronomsko

delavnico, ki se je udeležijo s starši, ter ozvezdja, ki so jih spoznali, sami

poiščejo. Tako bodo lahko videli, kje se nahajajo zvezde, ki nam pokažejo,

kje je sever, in posledično spoznajo zvezdo Severnico, ki je ključnega

pomena za orientiranje ponoči. Tukaj lahko uporabimo mobilno aplikacijo

Sky Map Free, ki je brezplačna in si jo lahko naložimo na mobilni telefon.

4.3 Simulator Luninih faz

Da lahko učencem predstavimo lunine mene, obiščemo spletno stran

http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf (Slika 39). S pomočjo te

strani lahko predstavimo Luno in njene mene tudi za več dni in celo tednov

naprej. Na spletni strani Simulator Luninih faz, kot nam že ime pove,

najdemo različne Lunine stopnje skozi mesec.

Slika 39: Simulator Luninih faz; vir: http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf

83

Na skrajnem desnem delu zgoraj lahko označimo jezik spletne strani;

izberemo slovenski jezik.

Na večjem delu zaslona (Slika 40) je prikazana Zemlja s svojim satelitom,

Luno, ki kroži okoli nje, na levi strani je prikazano Sonce. Na Zemlji je

označen človek, ki prikazuje trenutni položaj opazovalca.

Slika 40: Osrednji del zaslona, ki nam prikazuje lunine mene. Prikazani so Zemlja, človek

na njej in Sonce. Vir: http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf.

Pod osrednjo sliko najdemo orodno vrstico, s pomočjo katere nastavimo

nekaj osnovnih nastavitev animacije (Slika 41). Izbiramo lahko med

hitrostjo animacije in koraki. Med nastavitvijo korakov zavrtimo čas naprej

po dnevih, urah ali minutah. Ko nastavimo želene nastavitve, zaženemo

animacijo.

84

Slika 41: Nastavitve za animacijo luninih men; vir:

http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf

Animacija nam prikazuje vrtenje Zemlje in Lune okoli nje. S tem si kaj dosti

ne moremo pomagati, nam pa pomaga okence na desni strani, ki prikazuje

lunine mene ob določnem času in nam tudi izpiše, kdaj bo določena lunina

mena vidna na nebu. Animacijo luninih men lahko preskočimo in na desni

strani v okencu, ki nam prestavlja lunine faze, označimo eno izmed faz.

Izbiramo lahko med fazami mlaj, rastoči prvi krajec, prvi krajec, rastoča

luna, polna luna – ščip, zadnji krajec, padajoča faza lune. Po želji lahko to

okno skrijemo, da ga med opazovanjem ne vidimo.

Če nas zanima, kdaj bo na nebu vidna polna luna, to označimo med

danimi predlogi in program nam izpiše, za koliko dni in ur bomo lahko

opazovali polno luno. Na desni strani spodaj je še prikazan lokalni čas

opazovalca in možnost vklopa časovnice.

4.3.1 Primer uporabe simulatorja luninih faz v 3. razredu

Za to učno uro učence preselimo v računalniško učilnico, če obstoječa

učilnica ni opremljena z računalnikom in platnom.

Za začetek učne ure pripravimo slike Zemlje, Sonca, drugih planetov in

Lune. Začnemo z diskusijo ob slikah. Kaj vidijo? Kako se gibljeta Zemlja in

Sonce? V kakšnem odnosu so drugi planeti z Zemljo? Kako se gibljejo?

85

Kje in kdaj vidimo Luno? Zakaj samo ponoči? Kako se giblje Luna? Tako

učence skozi diskusijo poučimo, da je Sonce v tem primeru središče

dogajanja, da se Zemlja in drugi planeti gibljejo okoli njega ter da se Luna

in druge lune gibljejo okoli planetov. Za lažjo prestavo naredimo plakat ali

prezentacijo na računalniku, potem pa še demonstriramo s pomočjo

krogel, ki predstavljajo Sonce, Zemljo, planete in Luno.

Učence napeljemo na razmišljanje o Luninem potovanju okoli Zemlje.

Sprašujemo jih po tem, ali so kdaj ugotovili, da nam Luna ne kaže vedno

iste podobe. Včasih je sploh ne vidimo. Zakaj?

Ko končamo začetno diskusijo ter se preusmerimo le na Luno in njene

mene, lahko ta program uporabimo za njihovo predstavitev. Za začetek

vklopimo počasnejši potek animacije, da bo učencem uspelo sodelovati pri

animaciji. S tem programom lahko odlično prikažemo vrtenje Zemlje ter

menjavanje dneva in noči, pri tem pa se premika tudi Luna in je vedno

drugače osvetljena, zato lahko vidimo njene faze. Učence spodbudimo, da

tudi sami raziščejo spletno stran in poskušajo ugotoviti, kdaj bo mlaj, prvi,

zadnji krajec …

Kot zanimivost učencem povemo, da je Luna zadosti blizu, da lahko nanjo

potuje tudi človek. Povprašamo jih, ali menijo, da lahko na Luno odpotuje

tudi človek, in ali bi lahko odpotovali tudi oni. K temu dodamo raziskovanje

Lune skozi desetletja.

Z dovoljenjem staršev si lunine mene ogledamo še pozimi v poznih

popoldanskih urah, ko je tema.

Učencem damo nalogo, da doma vsak teden opazujejo luno (npr. vsako

nedeljo) ter na delovni list zapišejo datum in uro opazovanja (Slika 42) ter

v krog narišejo ustrezen položaj lune. Pridobljene podatke preverimo pri

pouku.

86

Slika 42: Primer delovnega lista

Datum:

Ura:

Datum:

Ura:

Datum:

Ura:

Datum:

Ura:

87

5 SKLEP

Na področju tehnologije se vedno nekaj spreminja. Učitelji tako ne morejo

vedno slediti novostim, ki nam jih ponuja trg. S pomočjo ankete smo

ugotovili, da učitelji imajo interes, da bi se o teh novostih poučili. V ta

namen smo sestavili nekaj praktičnih primerov za uporabo programov in

mobilnih aplikacij v šoli. Skozi primere praktične uporabe računalniškega

programa Stellarium, mobilne aplikacije Sky Map Free in spletne strani

simulatorja Luninih faz vidimo, kako lahko uporabimo novosti na področju

astronomije, ki jih najdemo na spletu in na novejših zmogljivejših telefonih.

Marsikateri program in mobilne aplikacije zahtevajo novejše računalnike in

mobilne telefone, nekaj jih je tudi plačljivih, vendar se vseeno najde

kakšen program, za katerega ne potrebujemo novejše programske

opreme. Tako lahko učitelji v osnovnih šolah uporabljajo novejšo

tehnologijo na tem področju in opustijo grafoskope. Ker so šole dandanes

že opremljene z računalniškimi učilnicami, si učitelji to lahko privoščijo.

Prej, ko tovrstnih programov in mobilnih aplikacij ni bilo na trgu, so učitelji

porabili veliko časa ter uporabili veliko izvirnosti in domišljije, da so lahko

učencem približali določeno snov. Nekatere učne snovi zahtevajo, da se

učencem predstavijo s pomočjo demonstracije in praktičnega dela, saj jih

je učencem težko razložiti in jim jih približati do te mere, da jih razumejo.

Danes lahko s pomočjo računalniških programov in mobilnih aplikacij to

dosežemo z malo truda. Seveda se moramo najprej seznaniti s programi

in aplikacijami, saj so za amaterje na tem področju lahko težavne,

predvsem za učitelje starejših generacij, ki računalnike še zdaj stežka

uporabljajo. Sicer je starejša tehnologija uporabna in zanjo ni potrebnega

veliko truda, vendar pa uporaba novejše tehnologije ter s tem spleta in

različnih programov učencem bolj približa snov, da jo lažje razumejo.

Učencem stežka razložimo navidezno gibanje Sonca, saj ga ne moremo

preprosto narisati, nakazati oziroma demonstrirati. S pomočjo

računalniških programov je to mogoče, saj imajo funkcije vrtenja časa

88

naprej, s čimer lahko učencem pokažemo, kaj bo na nebu vidno čez en

dan ali pa več let.

S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da tako učenci kot učitelji

po večini še ne poznajo računalniških programov in mobilnih aplikacij za

pomoč pri opazovanju neba. Učitelji bi se morali bolj posvetili obravnavani

temi, tako da bi obiskali seminarje, ki bi jih poučili o uporabi računalniških

programov in mobilnih aplikacij za pomoč pri predajanju znanja učencem.

Predstavitev praktičnih vidikov ter možnosti uporabe računalniških

programov in mobilnih aplikacij pri pouku je učiteljem lahko v pomoč pri

njihovi uporabi v učnem procesu.

Ker bo na trgu vedno več nove tehnologije in se bo tudi pri pouku vse bolj

uporabljala sodobnejša oprema, menimo, da bodo učitelji primorani

uporabljati sodobnejšo tehnologijo. Tudi učenci bi bili verjetno veseli, da

bodo spoznali nekaj novega in bodo lahko to znanje uporabili, ne samo na

šolskem dvorišču, ampak tudi doma.

89

LITERATURA

• Aguilar, D. A. (2008). Planeti, zvezde in galaksije. Ljubljana: Rokus

Klett.

• Bricelj, T. (2007). Teleskop. V M. Slavinec (Ur.), Astronomi v Kmici

– desetič (str. 32). Murska Sobota: AD Kmica: ZOTKS.

• Cassegrain-Teleskop. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cassegrain-Teleskop.svg.

• Droid Sky View (Star Map). (b. d.). Pridobljeno 29. 1. 2015, iz

http://m.weejz.store.aptoide.com/app/market/com.exhibitstudios.Dro

idSkyView/5/2518301/Droid%20Sky%20View%20(Star%20Map.

• Emmerich, M. (2006). Astronomija: Čudovito vesolje, opazovanje

planetov, zvezd in galaksij. Kranj: Narava.

• European Extremely Large Telescope. (2015). Pridobljeno 21. 3.

2015, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/European_Extremely_Large_Telescope.

• Gemini Observatory. (2014). Pridobljeno 7. 4. 2015, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/Gemini_Observatory.

• Gemini Observatory. (b. d.). Pridobljeno 24. 10. 2014, iz

http://www.gemini.edu/about.

• Gemini Observatory at sunset. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_Observatory_at_sun

set.jpg.

• Gemini South. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_South_01.jpg.

• Gomboc, A. (2005). Observatorij La Palma, največji v Evropi. V M.

Slavinec (Ur.), Astronomi v Kmici – osmič (str. 17-19). Murska

Sobota: AD Kmica: ZOTKS.

• Google Sky Map. (b. d.). Pridobljeno 15. 9. 2014, iz http://google-

sky-map.en.softonic.com/android.

• Grubelnik, V. in Repnik, R. (2003). Opazovanje nočnega neba s

pomočjo računalniškega programa »Starry night«. V M. Slavinec

90

(Ur.), Astronomi v Kmici – šestič (str. 14-18). Murska Sobota: AD

Kmica: ZOTKS.

• Hale Telescope – Mount Palomar. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HaleTelescope-

MountPalomar.jpg.

• Hawking, S. W. (2003). Ilustrirana kratka zgodovina časa. Ljubljana:

DMFA.

• Hubble Space Telescope. (2015). Pridobljeno 17. 3. 2015, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/Hubble_Space_Telescope.

• International astronomical Union. (2006). Pridobljeno 30. 9. 2014, iz

http://www.iau.org/news/pressreleases/detail/iau0603/.

• Kajdič, P. (2005). Na obisku pri največjih. V M. Slavinec (Ur.),

Astronomi v Kmici – osmič (str. 12-13 ). Murska Sobota: AD Kmica:

ZOTKS.

• Keck Observatory. (2013). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:KeckObservatory.jpg.

• Keck Observatory. (2014). Pridobljeno 24. 10. 2014, iz

http://www.keckobservatory.org/about.

• Köthe, R. (2010). Astronomija: preproste razlage: planeti, galaksije,

spektakularno potovanje skozi vesolje. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije.

• Kunaver, P. (1980). Navodilo za uporabo vrtljive zvezdne karte z

opisom zvezd. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

• Lunar Phase Simulator. (b. d.). Pridobljeno 14. 12. 2014, iz

http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf.

• Milanković, M. (1984). Kratka zgodovina astronomije, 1. del.

Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS.

• Mitton, J. in Mitton, S. (2005). Astronomija. Radovljica: Didakta.

• Mitton, S. in Mitton, J. (1999). Astronomija. Radovljica: Didakta.

• Mobile Observatory. (b. d.). Pridobljeno 17. 9. 2014, iz

http://zima.co/.

91

• Model of the European Extremely Large Telescope. (2015).

Pridobljeno 21. 3. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Model_of_the_European_Ex

tremely_Large_Telescope_1.jpg.

• Newton-Teleskop. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Newton-Teleskop.svg.

• Observatory Yerkes. (2013). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Observatorij_Yerkes.

• Palomar Observatory. (2014). Pridobljeno 24. 10. 2014, iz

http://www.astro.caltech.edu/palomar/about/.

• Portal o astronavtiki in astronomiji. (b. d.). Pridobljeno 17. 9. 2014,

iz http://vesolje.net/planetarij/.

• Prosen, M. (2003). In potem so zavladali reflektorji. Presek, letnik

31, 40–46. Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

http://www.presek.si/31/1538-Prosen-reflektor.pdf.

• Skyglobe. (2014). Pridobljeno 17. 9. 2014, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/Skyglobe.

• Sky Map Free. (2015). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

http://apps.microsoft.com/windows/en-us/app/skymap-

free/3d77692b-caf6-4893-a4a9-c132e08ee747.

• Stellarium. (b.d.). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

http://www.stellarium.org/.

• Stellarium. (b. d.). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

http://stellarium.org/?ttdown.

• Stellarium (computer program). (2015). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program).

• Stellarium Mobile Sky Map. (2014). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

https://play.google.com/store/apps/details?id=com.noctuasoftware.s

tellarium.

• Subaru, Keck and IRTF. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Subaru,_Keck_and_IRTF.jp

g.

92

• The European Extremely Large Telescope. (b. d.). Pridobljeno 21.

3. 2015, iz http://www.eso.org/public/teles-instr/e-elt/.

• Učni načrt, Geografija. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod RS za šolstvo.

• Učni načrt, Naravoslovje in tehnika. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

• Učni načrt, Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

• Worldwide Telescope. (2011). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:WorldWide_Telescope.jpg.

• Wordwide Telescope. (2014). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/WorldWide_Telescope.

• Worlwide Telescope. (b. d.). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz

http://www.worldwidetelescope.org/Learn/.

• Yerkes Observatory: Home of Largest Refracting Telescope.

(2014). Pridobljeno 25. 3. 2015, iz http://www.space.com/26858-

yerkes-observatory.html.

93

PRILOGE

Priloga A: Anketni vprašalnik za učence petih in devetih razredov.

Priloga B: Anketni vprašalnik za učitelje razrednega pouka.

94

Priloga A: Anketni vprašalnik za učence

ANKETNI VPRAŠALNIK

Pozdravljene učenke in učenci!

Sem Vida Rogač, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.

Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj v anketi, ki jo pripravljam v

okviru svoje diplomske naloge pri predmetu astronomija na temo

Opazovanje neba z računalniškimi programi in mobilnimi aplikacijami.

Prosim vas, da vprašanja pozorno preberete in obkrožite črko pred

ustreznim odgovorom ali pa odgovor napišete na črto pod vprašanjem.

Anketa je anonimna, zato ni potrebno napisati vašega imena.

Osnovna šola:_____________________

Razred:________

1. Ali kdaj opazuješ nočno nebo?

a) da

b) ne

2. Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s pripomočki? Obkroži,

katere od naštetih pripomočkov uporabljaš. Lahko jih obkrožiš več.

a) prosto oko

b) daljnogled

c) zvezdna karta

95

d) računalniški programi

e) aplikacije na telefonih

f) drugo: ____________________

3. Katere objekte najraje opazuješ in prepoznaš na nebu? Naštej jih

nekaj.

________________________________________________________

_______________________________________________________

4. Ti kdo pomaga pri prepoznavanju objektov?

________________________________________________________

5. Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi programi, ki nam

pomagajo pri prepoznavanju objektov?

a) da

b) ne

6. Če poznaš katere računalniške programe, ki nam pomagajo pri

prepoznavanju objektov, jih napiši.

________________________________________________________

7. Podobno kot so računalniški programi, imamo tudi aplikacije na

telefonih. Si že slišal, da obstaja aplikacija, ki nam točno predstavi

piko, ki jo najdemo na nebu?

a) da

b) ne

96

8. Če poznaš kakšne aplikacije na telefonih, ki nam pomagajo pri

opazovanju neba, jih naštej.

________________________________________________________

9. Kdo ti je povedal za računalniške programe in aplikacije na telefonih?

Kje si izvedel, da obstajajo?

_________________________________________________________

10. Kaj meniš, če bi čez dan usmeril telefon v nebo, bi nam aplikacija

pokazala objekte, ki bi jih lahko takrat videli?

a) da

b) ne

c) ne vem

11. Ali meniš, da nam računalniški program ali aplikacija na telefonu

pokaže lego Sonca, Lune, zvezd, čeprav je oblačno?

a) da

b) ne

c) ne vem

Hvala za sodelovanje!

97

Priloga B: Anketni vprašalnik za učitelje

ANKETNI VPRAŠALNIK

Pozdravljene učiteljice in učitelji!

Sem Vida Rogač, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.

Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj v anketi, ki jo pripravljam v

okviru svoje diplomske naloge pri predmetu astronomija na temo

Opazovanje neba z računalniškimi programi in mobilnimi aplikacijami.

Anketa je anonimna.

Osnovna šola:________________________

Starost:_______

1. Ali pri obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz astronomije,

uporabljate različne pripomočke? Obkrožite katere.

a) grafoskop

b) diaprojektor

c) interaktivna tabla

d) računalniški programi

e) aplikacije na telefonih

f) daljnogled

g) drugo: ______________________

98

2. Ali imate v šoli na razpolago računalniško učilnico, ki jo lahko

uporabite za demonstracijo učnih vsebin?

a) da

b) ne

3. Vse več je računalniških programov, ki nam omogočajo in olajšajo

opazovanje neba. Če poznate katere od računalniških programov, jih

naštejte.

________________________________________________________

4. Ker je na trgu vse več tehnologije in ker nas veliko že ima zmogljivejše

mobilne telefone, me zanima, ali pri pouku morebiti tudi uporabljate

aplikacije, ki jih najdemo na telefonih?

a) da

b) ne

5. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, naštejte mobilne

aplikacije, ki jih poznate.

________________________________________________________

________________________________________________________

6. Ali bi bili pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi vam predstavili

računalniške programe in aplikacije na telefonih, katere lahko

uporabimo v šoli?

a) da

b) ne

99

7. Kaj bi si želeli, da od sodobnejše tehnologije, ki bi jo lahko uporabljali

pri obravnavi vsebin, ki se vežejo na astronomijo, priskrbi/ kupi šola?

________________________________________________________

8. Ali imate na šoli interesno dejavnost, ki vključuje vsebine iz

astronomije?

a) da

b) ne

9. Ali šola spodbuja razvoj dejavnosti na področju astronomije? Kako?

________________________________________________________

________________________________________________________

________________________________________________________

________________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · Practical information relates to the content of astronomy and...

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · Practical information relates to the content of astronomy and...