1. SKLOP:

Transformacija

resnice: ko

potvorjene

novice krojijo

resničnost

Lažne novice,

postresnica in

brexit: Kaj

imajo OJ s

tem?dr. Alenka Jelen-Sanchez,

University of Stirling

Brexit referendum

Postresnica in lažne novice

Na “točki zloma”

In dan po tem?

In meseci po tem?

PR Week – Vote Leave kampanja

meseca

PR Week kampanjo razglasi za odličen primer

učinkovitega komuniciranja, postresnicam in

zavajanju javnosti navkljub

Kdo bi svetoval?

▫ Širjenje laži, postresnic, potvarjanje, senzacionalizem

▫ Sovražni govor, ksenofobija in nestrpnost

▫ Klasična propaganda: “sovražnik" in “žrtev”

▫ Zavestno zavajanje javnosti

▫ Cilj opravičuje sredstva in ko ga dosežeš, odstopiš

▫ Učinkovito da, a neetično, nestrokovno in amatersko

Kompleksna problematika

1. Politika laži kot kulturni normativ in odsotnost

sankcij

2. Izobrazba in strokovna usposobljenost

novinarjev in komunikacijskih svetovalcev

3. Nizko poznavanje EU med splošno javnostjo in

negativna stališča

4. Več kot 40 let negativnega medijskega

poročanja o EU in t.i. “evromiti”

5. Komunikacijski prepad EU

Kaj je EU?

Postresnica in lažne novice

Kaj je resnica? In kaj je laž?

Kaj je postresnica?

Kaj so lažne novice?

Kaj so alternativna dejstva?

So resnično nekaj novega?

Zakaj jim mediji posvečajo toliko pozornosti?

Kakšna je vloga DDM medijev?

Zakaj so odnosi z javnostmi nevidni?

Resnica in postresnica

Lažne novice in družbeni mediji

“Nikoli nisem trdil, da je

to dejanski napis

podzemne. Tega nikoli

nisem rekel. Po mojem

mnenju je edina lažna

novica o tem napisu ta,

da so mediji iz njega

naredili lažno novico.”

John Moore, avtor

Boj proti postresnici in lažnim

novicam

• Zakonodaja in pravica do popravka

• Medijske sekcije “lažne novice”

• Mediji preiskujejo in demantirajo sami sebe (sami

sebi ”pes čuvaj”)?

• Wikipedia označila Daily Mail kot nezanesljiv vir

• Facebook prepove The Sun, Daily Mail in

Express

• Evropska komisija ustanovi portal Evromiti

• PRSA & CIPR obsodita “alternativna dejstva”

Problem neslišnosti in

nevidnosti odnosov z javnostmi

Normativi nevidnega delovanja, neslišnosti in

Cultipove “nevidne moči”

Nevidni v javnosti, nevidni v javnih debatah,

nevidni v javni sferi (vidni samo za novinarje)

Novinarski diskurz: “spin doktorji” (in večinoma

vidni le, ko ne govorijo in skrivajo)

Stigma neslišnosti (negativnost)

Brexit poročanje BBC-ja v zadnjem mesecu

kampanje: 92 novic, 546 virov, a popolna

nevidnost odnosov z javnostmi

Razblinjanje evromitov

Vloga odnosov z javnostmi

• Politične skupnosti glasnejše, raznolike, polne šumov,

govoric, postresnic, udarnih sloganov, klepetov itd.

• Šepanje teorije v nudenju etičnega in kognitivnega

kompasa

• Transparentno, proaktivno, avtentično in odgovorno

komuniciranje, ozaveščanje ter izobraževanje javnosti

• Diskurzivna sila v (so)oblikovanju idej in pomenov

• Zavajanje in nevidnost vedno manj optimalna

• Protiutež postresnicam in lažnim novicam za grajenje

etičnega, demokratičnega in odgovornega

javnokomunikacijskega prostora

In kako naprej?

Lažne novice

na družbenih

omrežjih in

Donald Trump

Darja Kupinić Guščić,

Media net d.o.o. & Newton

media global

Politiki in resnica

Politiki (včasih) lažejo

Iz pragmatičnih razlogov (ščitijo ugled, skrivajo

napake …)

Donald Trump sodi v posebno kategorijo (časopis

„Politico”) – on uživa v laganju, laže iz športa

PolitFact je analiziral Trumpove predvolilne govore

70% izjav je lažnih, 4% resničnih, 11% v glavnem

resničnih

Nasproti 26% izjav Hillary Clinton, ki so ocenjene za

lažne

Kognitivna obremenitev Daniel Gilbert (Harward University) je pred 20 leti

analiziral, kaj se dogaja v naših možganih, ko so

izpostavljeni laži

V prvem koraku sprejemajo lažno izjavo – da bi jo

procesirali in razumeli

V drugem koraku sprejemajo odločitev o veljavnosti

izjave (DA/NE, možno/ni možno, verjetno ali ne)

Prvi korak se dogaja samodejno in brez napora

Za drugi korak je potreben dodaten angažma – presoja

Ko smo izpostavljeni veliki in nenehni količini lažnih izjav,

se dogaja kognitivna obremenitev

Sčasoma naši možgani odstopijo od poskusa

ugotavljanja, kaj je res in kaj ni

Iluzorna resnica Učinek, ki se javlja pri ponavljajoči izpostavljenosti naših

možganov eni in isti (ali podobni) laži

Ta ponovitev izzove pojav, da naši možgani ponavljano

laž označijo kot resnico (dejstvo)

Poskusi, da se laž razkrije s trditvami, da TO ni resnica,

lahko samo poslabšajo zadevo

Denimo, če rečemo: „Ni res, da je zemlja ravna plošča”,

bodo človeški možgani nezavedno zanemarili prvi del

stavka, njihov drugi del pa bo „potrdil, kar že ve”

V politiki imajo lažne informacije posebno moč

Če se laž dobro „usede” na že obstoječa prepričanja, jih

bo dodatno utrdil, skupaj se bodo obnašali sestavine

betona, ko jih pomešamo

Ranljivost množic

Naš občutek za resnico je veliko bolj krhek, kot to na

splošno menimo, posebej v politični areni

Zlasti, ko resnico obrača oseba s pozicij oblasti

Zlasti, ko imamo visoko stopnjo medijske

nepismenosti / ali „on line” nepismenosti

in veliko amorfno množico potencialnih večinoma

nezadovoljnih volivcev

Manj, kot vemo, zdi se nam, da vemo več

in lažje postajamo žrtve politične in medijske

manipulacije

Donald Trump in družbena omrežja Twitter je bila njegova glavna platforma za promocijo in

naslavljanje volivcev

Od trenutka, ko je objavil kandidaturo, je dobil novih 10

mio sedilcev in bil 3,5 milijonkrat retwitan

HC je dobila 7 milijonov sledilcev in nekaj 100 retwittov

Oba kandidata sta imala community managerje, toda DT

je pogosto sam pisal poste

Posti HC so bili pisani kot za objavo v klasičnih medijih

Trump je bil izviren in avtentičen

Obstajajo analitiki, ki trdijo, da je uporabljal bote –

programe, ki imitirajo človekovo inteligencijo in

samodejno širijo sporočila po omrežju

Donald Trump in družbena

omrežja

Pri Trumpu je deloval stari rek:

„Vsaka publiciteta, tudi negativna, je dobra publiciteta”

75% Trumpove medijske publicitete je bilo negativne,

nasproti 56% Hillary Clinton

Večina Trumpove negativnosti se je nanašala na njega

kot osebo, večina Clintonove – iz afere „Emailgate”

Kljub negativni publiciteti je Trumpova družbena

popularnost rastla

Donald Trump in lažne novice

Nekaj mesecev pred ameriškimi preds. volitvami je veliko

mladih Makedoncev našlo odličen način online zaslužka

Dijaki in študenti iz Velesa so inicirali 140 strani z lažnimi

novicami, ki so podpirale DT in blatile HC

„Papež je podprl Trumpa”, „Hillary porabila 137 mio $ za

ilegalno orožje”, „Le še par dni do volitev, Hilary pa je že

priznala poraz”

Portali so bili prilagojeni povprečnemu Američanu,

nepoznavalcem so izgledali kot legitimni viri, občinstvo pa

so zbirali prek FB

Niso bili politično motivirani, temveč so šli za zaslužkom –

do 3.000 $ dnevno, z uporabo FB i Google oglasov

Družbena omrežja in lažne novice Trump je imel bolj strastne sledilce – mladi podjetniki so hitro

dojeli, da se strani, ki podpirajo DT bolj splačajo

Terry Littlepage, strokovnjak za digitalni marketing, upravlja s

50 FB stranmi s političnimi vsebinami kot „Ameriški patriot” ali

„Moja najljubša puška”, nekatere pa imajo prek 10 mio

obiskovalcev

Iniciranje strani za levičarje ni bilo uspešno

Analitiki poskušajo pojasniti ta fenomen

Vsebine, ki izzivajo čustva, se delijo več, kot druge

Vsebina, ki izziva občudovanje – 30%

Vsebina, ki izziva bes – 33%

Članki, ki poskušajo zmerno in objektivno analizirati problem,

ne postajajo zvezde na DM

Družbena omrežja in lažne novice

Od pojava Interneta i DO zaupanje v tradicionalne

medije vpada

Afera Watergate 1972 – 72% Američanov je verjelo

klasičnimi mediji, danas – 32%

Članek, ki ga profesionalni novinar napiše za NY Times s

preverjenimi dejstvi, za FB vredi enako, kot članek, ki ga

napiše fant, ki živi v kleti hiše svojih staršev

ali celo manj, saj se tisti drugi hitreje in več deli in

prinaša večji zaslužek

Od 100 največjih tiskanih medijev sta le 2 podpirala

Donalda Trumpa

Družbena omrežja in lažne novice

44% odraslih Američanov se informira na FB

FB strani ekstremne levice in desnice bogate so z netočnimi

„novicami” (do 40% po analizi BuzzFeeda)

Strani, ki množično služijo z lažnimi novicami, delajo to

skoraj izključno zahvaljujoč desno orientiranim volivcem

Direktorji FB so imeli pripravljen program ukrepov za

preprečevanje širjenja lažnih novic, vendar so od tega odstopili

(češ zaradi strahu, da ne bi bili razglašeni za pomagače

demokratom)

Google je objavil, da bo prepovedal uporabo AdSense oglasov

vsem, ki napačno predstavljajo svoj izdelek

Tabloidi, kot so Suna in Daily Mirrora niso odvisni od FB i Google

oglasov – njih lahko zaustavijo le oglaševalci (primer LEGO)

Družbena omrežja in lažne novice

Pred obtožbami, da FB spodbuja širjenje lažnih novic se Mark

Zukerberg zagovarja, da FB ni medij, temveč tehnološka

družba

FB je platforma, ki omogoča vsem, da izražajo svoje mnenje

in delijo vsebine

Zukerberg poudarja, da je v preteklosti skupnost na DO sama

regulirala vsebine, ki so ali niso zaželene, oz. je bila sama

svoj policaj

Z druge strani FB je ta, in določa, katere novice se bodo

prikazale na newsfeedu, zatorej so že prevzeli vlogo

odbiralca, le da jo uporabljajo z namenom lastnega zaslužka

Lažne novice škodijo tudi FB, saj rušijo verodostojnost in

ugled znamke

Družbena omrežja in lažne novice Marec 2017 – FB končno lansira orodje za identificiranje lažnih

novic, ki najde povezave do strani, ki producirajo

ne-informacije (misinformation)

UK news publishers think they've found a solution for the rise

of "fake news": investigate the "duopoly" of Google and

Facebook.

The News Media Association (NMA), which represents the UK

newspaper industry, called on British lawmakers to grill

representatives from both companies and hold them to account

for spreading and profiting from the phenomenon.

Sklicuje se na organizacij, kot sta Snopes in PolitFact kot tretjo

stran, ki je sposobna razlikovati dejstva od lažnih informacij

Orodje je bilo napovedano že sredin decembra 2016

Problem identifikacije lažnih novic je prepuščen uporabnikom

FB, ne pa FB-ju

Zaključek

Zaradi tega novega fenomena množične produkcije

lažnih novic

in pojava družbenih omrežij in online medijev, ki

omogočajo, da se le-te širijo hitreje kot kadarkoli

celotna medijska industrija

komunikacijska industrija, industrija odnosov z javnostmi

te industrija spremljanja in analize medijev

se nahajajo pred številnimi izzivi

in morajo rešiti problem verodostojnosti virov

in točnosti novic, katere prenašajo