STE ZA RUMENO? - Klub Gaia

1februar 2016

revija kluba Gaia

Tema meseca

Miša Pušenjak

Matic Sever

TRI ALI ŠTIRILETNI KOLOBAR

STE ZA RUMENO?

Februar 2016Letnik 22

Ekološki vrt

Okrasni vrt

Meta Šepic

POSADIMO SI VRBO

Vse o ...

Roman Mavec

Rez našija in breskve

T: 080 81 22 FB: KlubGaiawww.klubgaia.si www.naredivrt.si

Naši izdelki so rezultat dolgoletnega znanja, preverjenih raziskav in tehnoloških inovacij. Njihova učinkovitost je testirana in potrjena v strokovnih laboratorijih.

DRAGI GAIANI, SVOJE NAJLJUBŠE IZDELKE BOSTE NAŠLI V TRGOVINAH, KJER JIH OBIČAJNO KUPUJETE. V PRENOVLJENI PODOBI PRIHAJAJO POSTOPOMA, MED NJIMI TUDI POVSEM NOVI. KJER JIH OBIČAJNO KUPUJETE. V PRENOVLJENI PODOBI PRIHAJAJO POSTOPOMA, MED NJIMI TUDI POVSEM NOVI.

3februar 2016

Kratki, jedrnati in bogati

Mira Arh

Tokrat držite v rokah 48 strani debelo Gaio, bogatejšo z več življenjskimi in praktičnimi vsebinami, opleme-niteno z manj in kratkimi nasveti, predvsem pa želimo v novi, sodobnejši podobi in z vsebino biti vaši vsa-kodnevni svetovalci in medij, preko katerega boste dobili vsebine iz prve roke, informacije, ki bodo upo-rabne in dragocene.V tej številki lahko berete o očarljivosti rumene v vrtu, vrbah, vse o pomenu rezi v sadovnjaku ter okrasnem vrtu, pomenu vrtnega kolobarjenja, vzgoji sadik, do-mačem kompostu ter pripravi vrtnih tal. Našli boste tudi kaj o zdravju in receptih, novost pa so Nasveti iz-kušenih članov in Napovednik vrtnarskih dogodkov. Vabim vas, da skupaj sooblikujemo omenjeni rubriki.Trudimo se upoštevati vaše utemeljene komentarje, pohvale in nasvete. Veseli smo tudi sodelovanja čla-nov v vseh natečajih, na Gainem spletu in na facebo-oku, kjer smo redno prisotni in zelo aktivni. Tudi le-tos vam ponujamo nove in zanimive vrtnarske izlete, nepozabno tradicionalno srečanje v Rabcu in še prej obilico odličnih predavanj in delavnic po vsej Slove-niji.

PREDSTAVLJA

KLUB GAIAStrokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša,

Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Mediamix komunikacije d.o.o., Maribor. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja

in novembra. Letna naročnina 22,00 EUR. Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774. Naslednja številka izide 15. marca 2016.


DRAGI GAIANI, SVOJE NAJLJUBŠE IZDELKE BOSTE NAŠLI V TRGOVINAH, KJER JIH OBIČAJNO KUPUJETE. V PRENOVLJENI PODOBI PRIHAJAJO POSTOPOMA, MED NJIMI TUDI POVSEM NOVI. KJER JIH OBIČAJNO KUPUJETE. V PRENOVLJENI PODOBI PRIHAJAJO POSTOPOMA, MED NJIMI TUDI POVSEM NOVI.

Ste za rumeno? 4Posadimo si vrbo 6 Osnove pravilne rezi 8Rez našija in breskve 10 Sibirski brest 12Ali ste vedeli 13 Odgovori strokovnjaka 14Botanične družine v vrtu 16Dober kompost v vrtu 17Poskrbimo za deževnike v vrtnih tleh 18Težave s sejančki 19Tri ali štiriletni kolobar 20

Klubske strani 22Poškodbe zaradi mraza 28Preveč ali premalo hranil 29Gnojenje vinske trte 30Sajenje neprehodne žive meje 31Ureditev poti na vrtu 32Sadovnjak pod gradom 34Recepti 36Vinograd Izabele 37Moč imunskega sistema 38Ekovrtiček v vrtcu 39Gomoljne begonije v loncih 40Javorolistna platana 41 Prava vaba zvabi golazen 43Gaina nagradna križanka 44Napovednik vrtnarskih dogodkov 45Koledar del 46

4 www.k lubgaia.s i

Rumena je barva optimizma, energije, svetlobe, toplote. Na vrtu je pri mnogih zažele-na ravno zaradi omenjenih lastnosti, če pa pomislimo še na eno najbolj tipičnih rume-nih rastlinskih predstavnic, sončnico, potem bi lahko govorili še o prijaznosti.

Matic Sever

Včasih si zastavimo vprašanje, koliko posamezne barve naj vsebujejo naše zasaditve, a odgovor ni enostaven. Vsak posameznik do barv goji svo-jevrstna čustva in občutja, vseeno pa na splošno velja, da rumena delujejo toplo in poživljajoče. Ker poznamo precej različnih odtenkov, imamo lah-ko z rumeno veliko dela in se odloča-mo tako za oblikovanje samo v rumeni ali v številnih kombinacijah z drugimi barvami.

Vrt je zagotovo eno pomembnejših platen, ki je namenjeno ustvarjanju in čeravno so oblike in teksture rastlin ter zasaditev na prvem mestu, so barve

STE ZA RUMENO?

takoj na drugem. Z njimi se lahko dopolni, podpre ali uravnoteži učinek oblik, zato je ključnega pomena že v naprej vedeti, kaj naj bi z zasaditvami dosegli.

KJE VSE NAJDEMO RUMENO?

Rumeni listiKadar ni prisotnega zgolj zelenega barvila klorofila, pridejo do izraza druga barvila, kot so karotenoidi in ksantofili. Rezultat takega stanja so rumeni, oranžni, v primeru zgolj zmanjšane količine klorofila le svetlo zeleni listi. Lep primer rumeno-zelene obarvanosti je mešičkar, Physocar-pus opulifolius 'Dart's Gold', povsem rumenih predelov hosta Hosta 'Wide Brim', podobno zeleno-rumeno pisana je sorta trdoleske Euonymus fortunei 'Emerald'n Gold'.

Rumena stebla, veje …Ta pojav je pri rastlinah redkejši, kadar govorimo o sortah, ki imajo sicer zelene liste in so le stebla rumena. Za primer naj navedem okrasno travo

Mnogokrat se pri rumeno obarvanih ali pisanih rastlinah, predvsem pri grmovni-cah zgodi, da požene povsem zelen po-ganjek. Ker je ta veliko bolj konkurenčen, zaradi maksimalne vsebnosti klorofila, raste bujneje in kvari želen izgled. Taka odstopanja je potrebno pravočasno kori-girati s škarjami, drugače od naše pisane lepotice ostane bolj malo pisanega.

Ali veste?

perjanko, ena od sort izgleda kot npr. najbolj razširjena sorta 'Hameln', a ima stebla rumena, to je sorta 'Gelbstiel'. Dober primer rumene, ki se razkri-je predvsem pozimi je dren Cornus sericea 'Flaviramea', ki krasi in poživi z rumenimi vejami.Nekatere rastline, ki imajo rumeno-ze-lene do rumene liste, slabše prenašajo direktno sonce in jim je potrebno zagotoviti ravno pravšnjo osvetljenost, da zažarijo v vsej svoji lepoti. Potrebno je omeniti, da večji kot je delež belih

TEMA MESECARudbekije, pa naj si bodo trajne ali enoletne, predstavljajo eno najlažjih poti do bogato cvetočih zlato rumenih šopkov.

Helenij sorte 'El Dorado' z rumeno polepša poletno gredico.

5februar 2016

Zlato rumeni odtenki bodo z močnimi vijoličasto-modrimi barvami ustvarili pravo dramo. Lep primer kontrasta po barvi in obliki socvetij je družba rumenih rmanov in modrega ostrožnika.

Ali veste?

Pomnimo

ali povsem rumenih predelov lista, manj je klorofila in s tem posledično manj fotosinteze. Tako je mnogo teh rastlin počasneje rastočih in so zato v nekaterih primerih tudi nekoliko dražje od svoji »normalnih« sorodnic.

KAKO KOMBINIRAMO?Čeprav na tem mestu govorimo le o barvi, točneje rumeni, ne smemo zane-mariti dejstva, da lahko še tako skrbno izbiramo barve in odtenke, pa zasa-ditev ne bo videti lepo, če ne bomo poskrbeli za raznoliko oblikovano in različno veliko listje, različne višine in oblike rasti rastlin in pa, tudi obdobje cvetenja.Kadar se odločamo za kombinacije le v rumeni barvi, poskušajmo uporabiti čim več tem bolj različnih odtenkov

TRAJNICE ENOLETNICE GRMOVNICE

gailardije ali kokarde milijon zvončki kerija

lepe očke kapucinke češmin

sončece ali popon petunije, surfinije forzicija

rmani ognjiči mahonija

maslenice žametnice petoprstnik

perunike bidens trdoleska (list, sorte)

nekatere hoste iskrivke ali hojhere

cinija medvejka (list, sorte)

gorski grobeljnik sanvitalija glog

divjakovec lantana azaleja

jegliči (nekatere vrste) mačeha relika

helenij tolščak klek (sorte)

merkadonija brin (sorte)

rumene. Če bomo vse zasadili le s pas-telno rumeno, obstaja večja verjetnost, da bo greda monotona. Zato raje med svetle odtenke dodajmo zlato rumeno in obratno. Rumena je tudi dobro izho-dišče za ustvarjanje kontrastov.

V kolikor niste ne za eno ne za drugo možnost, še vedno obstaja obilo rešitev. Ena takih je, da posadimo skupaj rumene, oranžne in rdeče rastline in ustvarimo nekakšno gredo toplega barvnega spektra. Predvsem zelo svetlo rumeni, skoraj kremni ali pastelni odtenki se zelo lepo ujamejo z belo in svetlo rožnato. Tak je npr. poznopoletni in jesenski prizor s trajno sončnico sorte 'Lemon Queen', belo visoko dresnijo in svetlo rožnato sorto jesenske anemone.

Azaleje so le ene od bogato rumeno cvetočih grmovnic.

Nekatere rumenolistne rastline, tu dresni, so dobre partnerice rožnatim cvetovom.

Na voljo imamo tudi nekaj rume-nolistnih vednozelenih grmovnic, tu trdoleska, Euonymus japonicus 'Happiness'

Tabela: Rastlinske kombinacije v rumeni

6 www.k lubgaia.s i

OKRASNI VRT

POSADIMOSI VRBOMeta Šepic

RDEČA, RUMENA, VIJOLIČASTA IN ZELENA. TO JE LE NEKAJ BARV, S KATE-

RIMI LAHKO OPIŠEMO VRBE. LE REDKE RASTLINE SE LAHKO POHVALIJO

S TAKO RAZNOVRSTNOSTJO IN TRPEŽNOSTJO. NJIHOVA SPOSOBNOST

PREŽIVETJA JIH UVRŠČA MED PIONIRSKE RASTLINE, NJIHOV NAMEN PA JE

MNOGOSTRANSKI. SO LEPE, KORISTNE, ZDRAVILNE IN ČAROBNE.

V naravi najdemo več kot štiristo različnih vrst vrbe, rastejo po vsej severni polobli z izjemo subtropskih in tropskih predelov. Med njimi so drevesa, grmi in tudi nizke pokrovne alpske vrste.

MačiceVrbe so najbolj občudovane pozimi, saj takrat pride do izraza njihovo živobarvno lubje. Zgodaj spomladi se iz popkov razvijejo mačice. Pojavijo se pred olistanjem ali hkrati z njim. Velika

raznovrstnost vrbe je povezana tudi z mnogimi zelenimi odtenki njihovih enostavnih, povečini podolgovatih ali okroglih listov. Krošnja vrbe daje prijetno poletno senco, saj je zračna in svetla. Najpomembnejši del vrbe je njen koreninski sistem. Ta je precej večji kot njen nadzemni del. Za koreni-ne je značilna močna razrast in visoka sposobnost ukoreninjanja.

Gojenje in razmnoževanjeVečina vrst vrbe je zelo preprosta za

gojenje, neizbirčne glede vrste tal, ne marajo senčnih rastišč. Rade imajo vla-žna rastišča ob tekoči vodi, ki ne smejo biti zamočvirjena. Dobro prenašajo veliko vetra. Nekatere vrste so odporne tudi na sol (med njimi Salix alba in S. cinerea), zato so primerne za zasaditve zaščitnih pasov ob obali. Alpske in arktične vrste vrbe imajo rajši bolj kisla tla. Vse vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah. Cvetovi pri vrbah so znani pod imenom mačice, te so ve-liko bolj atraktivne na moških rastlinah, medtem ko ženske mačice skrbijo za obilo semena. Za oprašitev poskrbijo čebele, nektar na moških mačicah je tudi prva obilnejša čebelja paša zgodaj spomladi.V naravi se vrbe razmnožujejo s seme-nom, posamezne vrste se med sabo rade križajo. Za krhko vrbo (S. fragilis) je značilno, da se poganjki lomijo, in ko padejo na tla, se radi ukoreninijo. Veči-no vrst razmnožujemo s potaknjenci, ki jih naberemo v času mirovanja rastline (pozimi). Šope odrezanih vejic zapičimo v zemljo ali posadimo v lonce tako, da sta dve tretjini vejice v zemlji. Spomladi se bodo olistale in pri večini je to znak, da so se ukoreninile.

Barvna lestvica; vrbe pridejo najbolj do izraza pozimi, ko nas razveseljujejo njihove žive barve.

7februar 2016

VRBE PO VELIKOSTI VRBE PO UPORABNOSTI

do 1,5m do 20m do 3m do 12m Za krajinske zasaditve

Za mačice Za pletenje in vezivo

S. helvetica S. alba S. caprea 'Pendula' S. caprea S. alba S. 'Melanostachys' S. viminalis

S. lanata S. alba 'Tristis' S. purpurea 'Nana' S. purpurea S. cinerea S. purpurea

S. repens var. nitida

S. fragilis S. purpurea 'Pendula'

S. babylonica 'Tortuosa'

S. fragilis S. 'Wehrhahnii'

S. 'Wehrhahnii' S. babylonica S. 'Sekka' S. viminalis S. babylonica S. viminalis

S. 'Melanostachys' S. cinerea

S. caprea 'Pendula'

S. acutifolia 'Pendulifolia'

Manjše sorte vrbe so primerne tudi za gojenje v posodah. Paziti moramo, da je substrat dobro odceden, in da so rastline redno zalite. Za boljšo rast in odpornost rastlin jih redno dognojuje-mo. Uporabimo Plantella Formula 365 za okrasne rastliune.

Ali veste?

ObrezovanjeVrbe izredno dobro prenašajo rez, tudi glavičenje, kar pomeni, da jih lahko vsako leto porežemo do tal. Ta tehnika se uporablja pri gojenju vrbe v zimskih vrtovih, kjer jih sadimo zaradi intenziv-no obarvanega lubja. Lubje je obarvano samo na enoletnih poganjkih, starejši poganjki olesenijo in spremenijo barvo. Vrbe obrezujemo januarja ali februarja za pridobivanje materiala za pletenje. Pri povešavih ali kroglastih sortah, ki jih gojimo cepljene na nizke podlage, vsako leto redčimo krošnjo, sicer se pregosti poganjki začnejo sušiti.

Vsestranska uporabaVrbe so se od nekdaj gojile v bližini vinogradov, saj se njihovi enoletni po-ganjki uporabljajo kot vezivo. Lastnost hitrega ukoreninjanja izkoriščajo umetniki pri izdelavi živih skulptur. Hitro ukoreninjanje je pomembna la-stnost pri zaraščanju rečnih brežin, saj omogoča hitro utrjevanje brega. Malo manj je ta lastnost cenjena v urbanih naseljih, saj se korenine, v želji po vodi, lahko pojavijo v odtočnih ceveh. Če obrezovanje vrbe izvajamo bolj poredko, so njihove veje tudi dober vir lesa za kurjavo. Les je lahek, upogljiv in primeren za izdelovanje mnogih predmetov – od pohištva do piščali, med njimi so najbolj znani loparji za kriket. Iz lesa vrbe pridobivamo tudi zelo kakovostno slikarsko oglje. Dobro upogljive veje enoletnih poganjkov določenih vrst vrbe so osnovi material za izdelavo mnogih predmetov, ki jih izdelujemo s pletenjem. To lastnost vrbovih vej so cenili že v pradavnini. Nekdaj so iz njih izdelovali ribiške mre-že, danes so med bolj priljubljenimi: pletene košare, opore za rastline, vrtne ograjice in drugi okrasni predmeti iz vrtne galanterije. Poleg uporabne vrednosti, so listi in poganjki tudi vir salicilne kisline, ki se je nekdaj upora-bljala kot protibolečinsko sredstvo.

Mladi poganjki vrbe so uporabno pletivo za izde-lovanje opor za rastline (trta).

Vrbe niso najbolj dolgoživa drevesa. Lahko pa dosežejo velike obsege in

višine med 20 in 30m.

Tabela: Vrbe po sortah

8 www.k lubgaia.s i

OKRASNI VRT

Osnove pravilne rezi

Obrezovanje v nepravem kotu omogoči zadrževanje vlage na površini prereza in večje tveganje za glivične bolezni. Lahko tudi poško-duje vrh brsta.

PREDALEČ OD BRSTA

PREBLIZU BRSTA

NAPAČEN KOT REZI

PRAVILNA REZ

Pravilna rez je ne več kot 5 mm nad brstom in rahlo nagnjena v isto smer kot brst. Taka rez daje brstu najboljšo možnost za močno rast.

Korenine sadnega drevja zavarujemo s košaro iz 3x pocinkane žice. Sajenje je preprosto, enostavno in hitro. Košara zdrži v zemlji 5 let in več.

Rez predaleč od brsta pusti čep, ki odmira in lahko povzroči propad tudi celotnega poganjka.

Rez preblizu brsta lahko brst poškoduje in povzroči sušenje ali propad zaradi zmrzali. Posledica je lahko zelo šibka rast in tudi propad poganjkov.

IZDELUJEMO KOŠARE 30 za slabo bujne podlage 35 za srednje podlage 40 za bujne podlagekošare za čebulice

ФФ

Ф

ŽIČNA ZAŠČITA PROTI GLODAVCEM

IZDELOVANJE KOVINSKIH PREDMETOVRing Matjaž s.p.Podkraj pri Velenju 12a, 3320 VelenjeTel.: (03)897 14 90Faks: (03) 897 14 91GSM: 041 633 909E-mail: [email protected]

Loreta Vlahovićskice Nevenka Breznik

Z obrezovanjem usmerjamo rast rastlin, spodbujamo cvetenje in rodnost ter pomlajujemo rastline. Le pravilna rez ob pravem času bo spodbudila ravno pravšnje razraščanje in bogato cvetenje.

9februar 2016

ZIMSKO OBREZOVANJE

POLETNA REZ

Obrezovanje v zimskem času, ko so stebla temno rjava in toga, bo spodbudilo močno živahno rast.

Obrezovanje poleti povzroči šibkejše obrašča-nje v primerjavi z zimsko rezjo, služi za nadzor rasti in spodbujanje razvo-ja cvetnih poganj-kov in popkov.

Po obrezovanju najvišji brst prevzame prevlado in posta-ne vodilni. Iz njega se razvije močan in trden poganjek.

Iz spodnjih brstov poženejo šibkejši poganjki v primerjavi z vrhnjim.

Najnižji brst se ne razvije, ampak ostane speči skozi celotno sezono.

Nižje na steblu se ob krajših poganjkih pogos-to tvorijo cvetni brsti.

Vrhnji brst plane v rast, vendar je ta poča-snejša, kar je posledica šibkejšega hormonske-ga vpliva.

Enako kot pri zimski rezi najnižji brst osta-ne v spečem stanju.

10 www.k lubgaia.s i

VSE O ...

REZ NAŠIJA IN BRESKVERoman Mavec

Sadno drevje bi bilo najbolje obrezovati večkrat na leto. Realno pa v sadnem vrtu obrezujemo le enkrat na leto, večinoma z zimsko rezjo. V tem času (konec februarja, sredi marca) je rez naje-nostavnejša, saj vse lepo vidimo in se lažje odločimo, kaj in koliko bomo obrezali in kako bomo drevo oblikovali.

Kaj moramo vedeti1. Ne režimo že sredi januarja, saj

se bo drevo odzvalo z bujno rastjo.

2. Zelo dobro je vedeti, katero sorto in vrsto imamo posajeno, saj lahko le tako »določimo« drevesu prostor, ki ga potrebuje v obsegu in višini za svoj normalen razvoj in rodnost.

3. Če smo drevo takoj po sajenju »zanemarili« in ga nismo pravilno »vzgojili«, se nam ta malomarnost otepa vso življenjsko dobo dreve-sa. Drevo v spodnjem delu nima dovolj velikega rodnega volumna, vsa rast žal sili v vrh, najslabše pa je seveda to, da tako drevo lahko obiramo le z lestvijo, saj spodaj skoraj nima rodnih vej, poganjkov. Mi pa bi večino pridelka radi obrali s tal, imeli »umirjeno« lepo drevo, v obliki stožca, predvsem pa ne tako kot narobe obrnjen dežnik.Ta oblika žal ne »spusti« dovolj svet-lobe v spodnji del krošnje in zato tako drevo slabše cveti, predvsem pa še tistih nekaj plodov nima nikakršnega okusa.

4. Pri obrezovanju je zelo po-membno poznati različne nači-ne rezi in sadjarske izraze, kot so: krajšanje, spodrezovanje, odvajanje, rez na čep….Vsaka od teh oblik rezi zelo vpliva na odziv

drevesa v rasti. Vse prevečkrat srečujem eno in edino obliko rezi. To je krajšanje lanskih poganjkov na polovico.To ni nič narobe, če uspemo to obliko uporabiti na pravem mestu. Večinoma pa pre-težno »vrtičkarji« to rez preobilno in nepravilno uporabljajo, saj se izvaja le v času vzgoje mladih rastlin, kjer želimo vzpodbujati rast in oblikovanje želene krošnje drevesa. Krajšanje zelo vzpodbuja rast mladih, novih poganjkov. Vse to je povezano z različnimi hormoni, ki se nahajajo v različnih delih rastline. Preprosto razlože-no: Ko prikrajšamo poganjek ali več teh, drevo »misli«, da se mu je nekaj odlomilo in poskuša ta primanjkljaj takoj »popraviti«. Če vseskozi krajšamo lanske poganj-ke, pademo v začaran krog, ko iz enega odrezanega poganjka izraste 3 – 4 novih poganjkov. Naslednje leto naredimo podob-no in kam pridemo – rezultat je metla, veliko število poganjkov.

5. Opazujmo svoja drevesa in vreme ter se šele potem odločimo za določen ukrep, rez drevesa.

Zakaj sadno drevo obrezujemo?V rodnem obdobju damo drevesu obliko, kot jo mi želimo. Če je to oblika stožca, je za rast in rodnost to najbolj-

še. Tako oblikovano drevo bo z vseh strani lepo obsevalo sonce, krošnjo bomo naredili zračno in manj »dojem-ljivo« za bolezni in škodljivce. S soncem pa bo zelo neposredno povezan tudi pridelek, ki bo zaradi obilice svetlobe boljši in zelo okusen.

Rez hrušk in našija (nashi)Ko smo sadiko »vzgojili« do polnega obsega v širino in višino, je rez razme-roma enostavna.

Toda samo v primeru, če preberemo kakšno literaturo o obrezovanju ali se udeležimo prikaza rezi. Hruška in naši razmeroma hitro »nastavita« obilico cvetnih brstov in tako postane rez zgolj ukrep, s katerim redčimo krošnjo in spušča-mo svetlobo v notranjost. Za hruško in naši priporočam rez v zimskem

Rodni les hruške - zaradni cvetnih brstov vej ne prikrajšujemo

11februar 2016

času, nekje sredi februarja. Naj bo odvajanje, spodrezovanje tista obli-ka rezi, ki jo bomo izvajali. V času cvetenja in kasneje, ko se plodovi »zavežejo« in so debeli nekje okoli 15mm, pa ne pozabimo na ročno redčenje plodičev – na 10 mm pustimo en sam plod. Nam bo to uspelo?? Kasneje, v času rasti, konec junija, sredi julija pa po »hrbtu« vej lahko »trgamo« nove navpične poganjke. S trganjem bomo pospešili oblikovanje stranskih poganjkov, tako imenovane ribje kosti. Dva do tri tedne pred obiranjem plodov vzamemo sadjarske škarje in blago izrežemo 5 – 10 navpičnih po-ganjkov, ki senčijo notranjost. Plodovi bodo dosegli večjo sladkost in se bodo na svetlobi tudi utrdili. Seveda pa ne delajmo vsega kar tako avtomatično. Če je v času zorenja velika vročina, bi s tem ukrepom odkrili plodove in povzročili opekline na plodovih, ki bi nam kasneje v kleti zelo hitro propadli.

Rez marelice in breskveKljub temu da obe sadni vrsti sodita med koščičarje pa je rez ene ali druge rastline zelo različna. Marelica sodi nekako bolj med »jabolčno, hruškasto« rez, saj zelo lepo, seveda ob pravil-

ni vzgoji mlade sadike, oblikuje krošnjo, se lepo obrašča, le eno zelo pomembno lastnost marelice ne smemo zanemariti. Marelica je drevo, ki potrebuje zelo veliko prostora, pa naj bo to kot okrogla krošnja ali pa če raste ob steni naše hiše. Kot okrogla krošnja naj ima prostora vsaj 6 -7m v širino in v višino naj sega vsaj 5 – 6m. Ob steni naj ima drevo vsaj 6 – 7m metrov prostora v širino in naj sega vsaj 3 – 4m v višino. Poleg glavne zimske rezi marelico obrezujemo tudi 2 – 3x v »zeleni« fazi čez leto. Takrat po-režemo nekaj navpičnih poganjkov in damo tako več energije stranskim poganjkom.Breskev ima zelo rada svetlobo in nam zato ob nepravilni rezi zelo rada »pobegne« v višino. Med slabosti breskve štejemo, da se zelo rada »goli« v spodnjem delu krošnje in da so njeni »speči« brsti živi le 2 -3 leta, kasneje pa speči brsti zaspijo in se več ne prebudijo. Tako je rez breskve zelo posebna glede na ostale sadne vrste, ali drugače re-

čeno je rez breskve zelo podobna rezi vinske trte. Vseskozi moramo breskev v spodnjem delu spodbujati v intenziv-no rast, saj le tako ohranimo obraš-čenost po celi višini drevesa. Verjetno večina pozna breskev kot drevo, ki je v spodnjem delu zelo gola in neobrašče-na. Da dosežemo obraščanje, režemo breskev na rodne poganjke in na male 5cm čepe, iz katerih bo zrasel nov, lep, roden poganjek. Letos izrasli poganj-ki so pri breskvi že rodni, tako da z rodnim lesom nimamo problemov. Nasprotno, breskev »nastavi« vedno preveč cvetja, da moramo tako drevo vsako leto dodobra »oskubiti« cvetnih presežkov. Tu je tudi skrivnost debe-lejših plodov, saj z manjšanjem števila brstov ob rezi povzročimo debelejše plodove ob zorenju.

PRED REZJO

PO REZI

Rodni brst breskve

Breskev po rezi

Breskev pred rezjo


Žive meje ne sadimo le za nekaj mesecev, temveč za celo ži-vljenjsko dobo. To je tudi razlog, zakaj je pomembno v živo mejo posaditi rastlino z dolgotrajno in zanesljivo trdoži-vostjo. Takšen je sibirski brest (Ulmus pumila celer).

SIBIRSKI BRESTBrigita Gönc

Sibirski brest je listopadna rastlina z majhnimi, svetlo zelenimi in svetlečimi listi, ki tvorijo gosto živo mejo. Zelo odporna, nezahtevna vrsta, ki raste na kakršnikoli podlagi. Izdatna količina vode in gnojilo ji spodbudita intenziv-no rast. Ko doseže želeno višino žive meje, ji zadošča manjša količina vode in rast se upočasni. Idealna rastlina za žive meje. Medtem, ko se bogato razrašča, letno lahko zraste od 1,20 do 1,40 m. Doseže lahko 5 m višine.

Živo mejo v višini ograje lahko vzgoji-mo v času 1,5 do 2 let. Dobro prenaša striženje. Zaradi drobnih listov se lahko oblikuje v kakršnokoli obliko.

Sadi se samo v »dobi mirovanja« Ker se sadike nahajajo v hladilnici in so zaradi tega v mirovanju, se lahko sadijo od konca septembra, začetek oktobra in vse do prve zmrzali oziroma na pomlad, od konca februarja pa vse do junija.

Priprava tal in sajenje Izkopan sadilni jarek lahko obogatite s šoto ali kompostom, pri težki ilovici pa dodajte nekaj grobega peska. Rastline razporedite po sadilnem jarku, zatem na korenine, ki se pred tem morajo 24 ur namakati v vodi, nasujte zemljo

ter jo previdno poteptajte, da rastline stojijo pokonci. Pri sajenju v eno vrsto sadike posadite 20 cm narazen. Živa meja je lepša in bolj gosta, če jo sadite v dve vrsti, kjer na en meter dolžine v obeh vrstah posadite 8-9 rastlin. Jeseni posajene sadike se pustijo počivati do pomladi. Zgodaj spomladi se živa meja obreže 10-15 cm nad tlemi, da se razraste.

POZNATE RASTLINO

• hitro raste, v 2 letih do 3m• nudi veliko sence• nezahtevna• po lastni želji jo lahko oblikujete• ščiti pred prahom, hrupom• sadike imajo 8 let garancije• je imunsko okrepljena

ČUDEŽNA ŽIVA MEJA® je deležna po-sebne obdelave (proti plesni korenin in splošno pred plesnijo). Goji in shranjuje se v posebnem okolju, ki je edinstveno v Evropi (hranjena je v ozonsko zaščite-ni hladilnici).

Zakaj izbrati čudežno živo mejo?

www.cudezna-zivameja.si/e-mail: [email protected]

telefon: 051 244 148

1,23 € na sadiko za vsaj 25 kom.

13februar 2016

TULIPANI • Tulipan je na Nizozemsko iz Carigrada prinesel botanik Carolus

Clusijev z namenom preučevanja medicinskih lastnosti čebulic.

• V nizozemski zlati dobi v začetku 17. stoletja so tulipani v Holandiji bili tako dragoceni, da so bile njihove čebulice vredne več kot zlato, ko so postale modna muha bogatih.

• Cena čebulice Viceroy tulipana je bila 10 do 15 x večja od letnega zaslužka rokodelca in je znašala 2.500 do 4.000 gul-dnov. 2500 guldnov je protivrednost sedanjih 1250 ameriških dolarjev.

• Ta doba se imenuje tulip mania, ali tulipomania in povzroči kri-zo nizozemskega gospodarstva. Več o tem pove film Tulip fever.

• Izraz »tulip mania« se sedaj metaforično uporablja za vse večje gospodarske balone, ko cene premoženja močno odstopajo od bistvenih vrednosti.

• Po rezanju tulipan lahko zraste tudi do 1 palec na dan.

• Čeprav redko, se Tulipan uporablja tudi kot ime.

• V Mehiki obstaja vasica z imenom El Tulipan.

• Izraz tulipan uporabimo tudi za nekoga, kdor se sicer trudi držati pokončno, a je bolj nežne narave.

ALI STE VEDELI

1 2 3 4

1 Mlada luna – sokovi se premikajo navzdol proti koreninam in se tam zbirajo. Idealno za pobiranje korenovk, pletje in obrezovanje.

2 Luna se debeli, prvi krajec – sokovi se zač-nejo premikati navzgor. Idealno za setev vrtnin z listi (solata, špinača, zelje…) in plodovi nad zemljo (paradižnik, kumare, buče…).

3 Polna ali stara luna – sokovi se pretakajo proti vrhu in se akumulirajo v cvetnih brstih in listih. Idealno za obiranje plodov in listov.

4 Luna pada, zadnji krajec – sokovi se začne-jo premikati navzdol proti koreninam. Idealno za setev rastlin, kjer uporabljamo korenine (korenček, repa, redkev), pletje in obrezovanje za umiritev rasti.

VPLIV LUNINIH MEN NA RASTLINE

Zakaj izbrati čudežno živo mejo?


Proti boleznim je potrebno ukrepati že na pragu pomladi. Na trgu je novo sredstvo Bio Plantella Cuprovin, ki je na osnovi bakra in za nakup ni potrebna izkaznica za fitofarmacevtska sredstva. Sredstvo je foliarno gnojilo na osnovi bakra, ki izboljša procese fotosinteze, procese encimov in sprejem hranil. Tako so rastline močnejše in dajo obilnejši pridelek. Sredstvo zmanjšuje bolezni tudi pri sadnem drevju. Jablane in hruške škropimo s koncentracijo 20 g / 10 litrov vode, breskve pa 20 – 30 g / 10 l. Priporočljivi čas škropljenja je v februarju in marcu. Škropimo ko ni zmrzali in je temperatura nad 5 °C, dre-vesa ne smejo biti mokra. Pazimo, da ni močnega sonca ali vetra. Škropimo le do faze, ko brsti še niso v fazi mišjega ušesca (brsti malo odprti, vidijo se drobni vršički listov), saj drugače lahko poškodujemo brste. Ponovimo še enkrat čez 10 dni.

Sedaj je primeren čas za presajanje balkonskih lepotic, kot so pelargonije in fuksije. Da jim zagotovimo najboljše po-goje, jih s koreninsko grudo presadimo v petkomponentno zemljo Plantella Balkonia. Struktura zemlje jim bo zagotovila dobro ukoreninjenje ter rast, saj odlično zadržuje vodo in hranila. Vsebuje tudi organsko gnojilo guano, ki bo zago-tovilo potrebna hranila za prvi mesec, nato pa jih začnemo dognojevati. Za difenbahijo je najboljša Plantella Specialna zemlja za okrasne rastline, s katero ji bomo zagotovili dobro oporo in ukoreninjenje, ki je pomembno pri velikih rastlinah. Presajanje vedno predstavlja šok za rastline, zato jih vsaj prve 4 tedne enkrat tedensko zalijemo z vitaminskim in aminoki-slinskim kompleksom Bio Plantella Vita. Pomembno si je zapomniti, da cvetočih balkonskih ali sobnih rastlin ne presajamo v času cvete-nja, ampak počakamo, da odcvetijo in jih potem presadimo.

Na mojem sadnem drevju, jablanah, hruškah in breskvah, je bilo lansko leto veliko bolezni. Najbolj so bile napadene breskve z breskovo kodravostjo. Kako lahko že sedaj ukrepam proti boleznim? Jože iz Mokronoga

Na prezimovanje sem pospravila pelargonije in fuksije. Ali jih v tem času že lahko presadim? Imam tudi difenbahijo, ki potrebuje večji lonec. Katera zemlja bi bila zanjo najbolj primerna? Jerneja iz Laškega

?

?Zaščita sadnega drevja spomladi

Presajanje sobnih in balkonskih rastlin

ODGOVORISTROKOVNJAKA

STROKOVNJAK ODGOVARJA

15februar 2016

Vzrokov za rjavenje cipres po zimskem obdobju je več. Moramo se zavedati, da so ciprese zimzelene rastline, ki potrebujejo dovolj vode

čez vse leto. Tudi v zimskem času, če ni padavin, jih zalijemo, ko ne zmrzuje. Če je suša in niso zalite, se preprosto posušijo posamezni deli.

Največji problem pozimi predstavlja sol za posipanje cest. Če so ciprese posajene kot živa meja, dobijo veliko količino soli s pluženim snegom.

Sol pa hitro uniči vse rastline. Ko se sneg umakne, je pomembno, da se jih dobro zaliva in tako spere sol globoko v zemljo, kjer ciprese že

nimajo več korenin. Pogosto gre pa tudi za pomanjkanje hranil. Gnojimo v kombinaciji z zalivanjem, za kar uporabi-

mo Plantella Specialno gnojilo za iglavce, ki ima unikatno kristalno obliko, ki nam zagotovi hitro topnost. Lahko ga posipamo pod ciprese ali raztopimo v vodi in nato

zalijemo. Gnojenje s specializiranim gnojilom za iglavce je pomembno, ker vsebuje magnezij (Mg), ki je pomemben

za zdravo, zeleno barvo cipres. Gnojimo vsaj 3 x letno. Gnojimo po robu krošnje v količini 20 g na tekoči meter (2

veliki žlici).

Za popolno prehrano oljk je najboljše organsko gnojilo Plantella Organik za oljke, s katerim gnojimo 20 kg / 100 m2. Pomembno je, da na Primorskem gnojimo z organskimi gnojili, saj imajo zelo nizko vsebnost organske snovi in bazičen pH, kar v praksi po-meni slabšo dostopnost hranil oljkam. Plantella Organik za oljke vsebuje kar 67% organske snovi in vsa potrebna makro ter mikro hranila. Vsebuje tudi kalcij, ki je pomemben za tvorbo cvetnega prahu pri oljki, ki je kalcifilna rastlina (uspeva na tleh, bogatih s kalcijem). Organska snov je pomembna za tvorbo humusa v tleh, ki omogoča dobro zadrževanje vode in hranil v območju koreninskega sistema oljke. Gnojimo februarja in marca. Oljki s premerom krošnje 3 m potresemo 5 – 7 pesti po obodu krošnje, ne gnojimo tik ob deblu.

Po zimi na cipresah okoli hiše vedno vidim rjave iglice. Za-kaj do tega pride in kako pomagam cipresam, da pridejo k sebi? Marjana iz Škofje Loke

Pred hišo imam manjši nasad 20 oljk. Nasad je star že 15 let, zato me zanima s čim in koliko bi jih pognojil, saj z njih pridelamo kar nekaj olja? Lucijan iz Bertokov

Rjave ciprese

?

?Kako pognojiti oljke spomladi


BOTANIČNE DRUŽINE V VRTUMiša Pušenjak

EKOLOŠKI VRT

Za vrtnarjenje po ekoloških smernicah moramo poznati sorodstvene vezi med vrtninami. Da bi lahko uspešno kolo-barili, moramo poznati skupine vrtnin, med katerimi kolobarimo – znotraj so-rodnic namreč ne smemo kolobariti. Po spodnjem vrstnem redu je tudi smiselno planirati zaporedje vrtnin na vrtu, pose-bej če vrtnarimo brez hlevskega gnoja, je tak vrstni red najugodnejši. Začnemo z rastlinami, ki izboljšujejo rodovitnost tal, to so stročnice. Njim sledijo največje požrešnice med vrtninami, to so kapus-nice. Pri tem je pomembno, da se držimo tega vrstnega reda, po želji pa lahko katero od skupin izpustimo.

METULJNICE KRIŽNICE KRIŽNICE RAZHUDNIKI KOBULNICE LOBODOVKE KOŠARICE BUČNICE ČEBULNICE

stročnice kapusnice špinačnice

fižol zelje azijska listna zelenjava

paradižnik korenček špinača solata buče,bučke čebula

bob cvetača repa paprika peteršilj blitva endivja kumare česen

grah brokoli podzemna koleraba

jajčevec zelena rdeča pesa radič lubenice šalotka

soja,leča ohrovti redkev krompir pastinak, luštrek

francoska špinača

regrat melone por

čičerika koleraba redkvica andska jagoda

komarček kvinoja črni koren čajote drobnjak

dolga vigna rukola tomatillo koriander loboda grenke kitajski drobnjak

oljna repa pepino kumina amarant kumare

hren janež

17februar 2016

Dober kompost v vrtuVanes Husić

Doma za vrtno uporabo ustvarjamo skozi vso sezono kompost, ki ga jeseni vdelamo v tla kot organsko gnojilo. Kompost dodajamo tlom le enkrat na 3 leta, saj ima dolgo-trajno delovanje. Pri ustvarjanju kakovostnega komposta je pomembno paziti, kaj kompostiramo, saj ustvarjamo hranila za vrtnine, ki bodo kmalu naša hrana.

Kaj na kompost in kaj neNa kompostni kup ali v kompostnik odlagamo vrsto različnih organskih odpadkov, ki jih med rastno sezono pridelamo na vrtu ali pa gre za ostanke iz kuhinje.

Na kompost odlagamo:• zdravi rastlinski ostanki z vrta• neokuženi listi sadnih in okrasnih

rastlin• pokošena trava• sesekljane lesnate rastline• gnoj (goveji, konjski, kurji, ovčji,

kozji)• zemlja iz korit• slama, žaganje• rastlinski ostanki iz kuhinje

Ne sodi na kompost:• blato domačih živali (pasji, mačji)• kuhinjski ostanki hrane (olja,

meso, ribe, mlečni izdelki,…)• listje oreha in hrasta• plastificiran papir, plastika• lesni pepel• okuženo listje• olupki tretiranega sadja s fitofar-

macevtskimi sredstvi

Dober kompostni kupDa ustvarimo dober kompost, na katerem bodo vrtnine uspešno rasle,

moramo poznati principe komposti-ranja. Kompostiranje pomeni biolo-ško razgradnjo organske snovi, ki jo povzročijo mikroorganizmi (alge, glive, bakterije,…) ob prisotnosti kisika.

Kompost ustvarjamo po plasteh:• organska masa• strukturna masa (koščki lesa, ki

ustvarijo pore za zrak in vodo)• Bio Plantella Kompost Aktivator

150 – 200 g (spodbudi delovanje mikroorganizmov)

• Plantella Kalcivit 200 – 400 g (ve-zava dušika, rahljanje komposta)

• nova plast 15 – 20 cm• premečemo kompost 1 x mesečno • po potrebi zalijemo z vodo

S premetavanjem kompostnega kupa zagotovimo kisik v kompostni masi, ki ga potrebujejo mikroorganizmi pri razgradnji organske mase. Brez priso-tnosti kisika pride do procesov gnitja, ki naredijo kompost neuporaben in neustrezen za rastline.

Kdaj je kompost zrelStabilen in zrel kompost ima barvo črne humozne zemlje. Je brez vonja ali pa rahlega vonja po zemlji. Iz njega ne izteka voda. Z uporabo sredstva Bio Plantella Kompost Aktivator dobi-

mo uporaben kompost že po 8 – 12 tednih. V kompostnem kupu se ustvari visoka temperatura, okoli 70 °C, ki uni-či bolezni in škodljivce. Kompost pred uporabo presejemo. Ostanejo nam lesni ostanki, ki so pogosto prepredeni z glivami in so bele barve. To je norma-len proces, saj le glive lahko razgra-dijo les. Te ostanke dodamo na nov kompostni kup. Pogosto se nam na kompost naselijo deževniki, ki jih prav tako damo na nov kompostni kup.

NASVET

NOVO

Bio Plantella Kompost Aktivator - organsko sredstvo za kompostiranje, ki aktivira in poveca stevilo mikroorganizmov ter pospesi razgradnjo snovi na kompostnem kupu.


EKOLOŠKI VRT

POSKRBIMO ZA DEŽEVNIKE V VRTNIH TLEHMed najbolj prepoznavnimi in koristnimi živalmi v vrtu so deževniki. Pri urejanju vrtnih tal se vedno razveseli-mo, ko jih zagledamo, zemeljske rudarje. Povedo nam, da imamo zdravo, biološko živo vrtno zemljo.

Vanes Husić

Vanes Husić

Naloge v vrtnih tlehDeževniki imajo vrsto pomembnih nalog v vrtnih tleh. Rahljanje zemlje z ustvarjanjem rovov je posledica po-tovanja deževnikov proti površju, kjer iščejo razkrajajočo organsko snov. Za prehrano in uspešno razmnoževanje potrebujejo veliko organske snovi. S površja v svoje rove zvlečejo rastlinske ostanke, prav tako pa pojedo organske ostanke, vdelane v tla in razkrajajoče se korenine v zemlji. Zakaj pa iščejo in jedo najraje razkrajajoče organske ostanke? Ker so na njih alge, glive, bakterije in ostali mikroorganizmi, ki so prava hrana deževnikom. Bogati so s hranili, zato deževnik išče organ-sko snov, saj bo tam najboljša hrana. Organska snov se v njegovih prebavilih presnovi in obogati s fosforjem, kali-jem, dušikom, magnezijem in drugimi hranili. Izloček deževnika ali glistine lahko najdemo na površju kot tudi v različnih globinah vrtne zemlje. Tako deževniki organsko snov prenašajo v globlje plasti zemlje in jo bogatijo s hranili.

Vloga organske snovi Hrana za deževnike je organska snov, bogata z mikroorganizmi, zato je pomembno v tleh vzdrževati dobro

mikrobiološko aktivnost. Ti pa potre-bujejo za svoj razvoj organsko snov. Poleg mikroorganizmov in organske snovi na dober razvoj deževnikov vpliva tudi prisotnost organskega dušika in pH tal, a jim je najbolj všeč nevtralen. Za ustvarjanje teh pogojev uporabljamo tako za temeljno gnoje-nje kot dognojevanje naravna organ-ska gnojila. Za spomladansko temeljno gnojenje je najbolje uporabiti organ-sko gnojilo Plantella Organik, saj vse-buje kar 67 % organske snovi, naraven dušik (N) in kalcij, ki je nevtralizator tal. Tla, obogatena s kakovostnim organ-skim gnojilom skupaj z delovanjem deževnikov predstavljajo biološko aktivno zemljo, v kateri so hranila takoj dostopna rastlinam, kar jim zagotovi pravilen razvoj.

Obdelava talObdelava tal je pomembna pri ohranjanju deževnikov, zato smo pri prekopavanju z lopato posebej previd-ni. Najbolj primerno je rahljanje tal z vilami, najmanj pa uporaba motokul-tivatorja. Deževniki so že sami po sebi naravni plugi in rahljajo zemljo. Dobro je uporabljati tudi zastirko, ki poleg tega, da zaščiti zemljo pred zmrzova-njem pozimi ali rastline pred izsuševa-

njem poleti, jo počasi mikroorganizmi razgrajujejo in tako postanejo hrana za deževnike.

Kaj, če se preveč razmnožijo?Zelo vlažna tla in večja količina organskih ostankov rastlin na vrhu zemlje predstavlja idealne pogoje za razmnoževanje deževnikov. Zaradi vlage se razmnožijo mikroorganizmi na rastlinah, ki začnejo propadati (listi blizu zemlje) in jih zato deževniki hitro pojedo. Vpliv deževnikov močno omejimo, če je zgornja plast tal (20 cm) suha, saj se tedaj deževniki umaknejo v nižje plasti tal.

EKOLOŠKI VRT

Z uporabo sredstva Plantella Biovit in Plantella Kalcivit zrahljamo tla, jih naredimo bolj odcedna. Tako omejimo deževnike.

NASVET

19februar 2016

Težave s sejančkiZA ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE JE NAJBOLJE NAJPREJ OPRA-

VITI »INVENTURO« STARIH ZALOG SEMENA, OBLIKOVATI SETVENI

NAČRT, SAJ NA VRTU NI VEDNO DOVOLJ NITI PROSTORA NITI ČASA

ZA URESNIČITEV VSEH ŽELJA. ZATO RAZMISLIMO, KAJ RABIMO,

ŠELE NATO NAJ SLEDI NAKUP MANJKAJOČIH SEMEN.

V februarju in marcu lahko, če se tla ogrejejo vsaj do 5 oC, na grede že sadi-mo oziroma sejemo nekatere vrtnine (čebulček, šalotko, spomladanski česen, bob, grah ...), vendar moramo tla res dobro pripraviti. Zdaj je pravi čas za setev in vzgojo sadik. Rabimo le: setveni substrat, posodo in seme.

Padavica sadikVrtna zemlja, ki nima dodatkov, je za vzgojo zdravih sejancev manj pri-merna. Zaradi omejenega prostora razmere v posodah niso naravne, zato se zapleteno ravnovesje med mikroor-ganizmi, zračnim prostorom in količino hranil rado poruši. Tisti bolj varčni si si-cer mešanico za setev lahko pripravijo

tudi sami, da zmešajo presejano vrtno zemljo in kompost, pesek in kameno moko, temu pa dodajo še zmleto oglje. Vendar pa pri domačih mešanicah vedno obstaja nevarnost, da mlade rastlinice izpostavimo glivičnim okuž-bam – padavici sadik. Okužbam so izpostavljena stebelca tik nad površino substrata, pri tem pa se stebelca tako stanjšajo, da sejančki poležejo. Da bi se izognili težavam, je zato najbolj pripo-ročljivo, da se odločimo za specialno zemljo za setev Bio Plantello Start, ki s posebej prilagojeno sestavo omogoča hiter razvoj koreninskega sistema.

Primeren prostor za rastPomembno je, da je prostor topel in da ima dovolj svetlobe. Različne vrste imajo med kaljenjem različne toplotne zahteve, sicer naj bi se temperatura gibala med 18 in 21 oC. Tako z vidika osvetlitve ne kaže pretiravati s prezgodnjimi setvami, saj se lahko zgodi, da izčrpamo seme in pridelamo šibke sejance. Vsekakor po-sodic ne smemo pozabiti obračati na vsakih nekaj dni, da se zaradi enostran-ske osvetlitve sejančki ne bi upognili. K boljši osvetlitvi in pokončni rasti pa lahko pripomore tudi posoda, oblo-žena z aluminijasto folijo, od katere se svetloba odbija in osvetljuje rastlinico z vseh strani.

Vlažen substrat – ne moker Ker mora biti seme ves čas v stiku z vlago, skrbimo, da je substrat vlažen, ne pa moker. Pretirano zalivanje je pogosto krivo za gnitje semen, glivična obolenja oziroma pojav plesni. Če je mogoče, zalivamo v zgodnjih do-poldanskih urah, da se rastlinice do večera osušijo in jih ne izpostavljamo glivičnim obolenjem. Najprimernejša je postana voda.

PikiranjeČe smo med semeni pustili dovolj prostora, lahko ostanejo v isti posodi do presajanja na prosto. Običajno ko so rastline dovolj velike, ko imajo 2 ali 3 prave liste, presadimo v ločene posode.

NE PREZRITEPosamične rastline najpreprosteje ločimo s pomočjo navadnega svinč-nika. Nato mlade sadike primemo za klične liste (ti kasneje odpadejo) in se pri tem, če je le mogoče, ne doti-kamo stebelc, ko jih položimo v novo posodo. Po pikiranju nikar ne stiskajte substrata, da ne bi poškodovali nežnih koreninic. Če imate občutek, da so sejanci nekoliko izdolženi in nestabil-ni, jih mirno posadite malo globlje, a največ do prvih listov.

Dr. Dragan Žnidarčič

S prozorno folijo zadržimo vlago

NASVET

Specialna zemlja za prve setve in pikiranje s svojo fino strukturo prispeva k uspesni rasti sejanckov in sadik.


Tri ali štiriletni KOLOBAR

Pogoj, da lahko vrtnarimo brez kemije, je zdrava in živa zemlja v vrtu. Naslednji korak je dober načrt gredic na papirju. Pri tem vam lahko po-maga tudi aplikacija »naredivrt.si«, ki jo najdete na spletni strani kluba Gaia. Mnoge kolobar še vedno skrbi, ker menijo, da je zapletena zadeva, pa niti slučajno ni.

Miša PUŠENJAK

Upoštevamo le eno pravilo

Na vrtu je potrebno načrtovati setve in sejanja tako, da mine čim dalj časa, preden na isto gredico pridejo rastline iz iste botanične družine. Povprečni presledek naj bi bil tri leta, čeprav pri nekaterih botaničnih družinah pripo-ročam daljše presledke, pri drugih pa lahko vrtnarimo celo s krajšimi. Triletni kolobar je primeren in zadosten za: kobulnice, bučnice, okro in portulak, za silo zadošča tudi za metuljnice in čebulnice. Vedno pa bo

povsem dovolj triletni presledek pri razhudnikih in košaricah. Slednje si lahko sledijo celo vsako drugo leto, pri tem pa je seveda dobro, da se vmes na tej gredici izmenja čim več drugih rastlin. Zagotovo pa triletni presledek ne bo zadoščal pri na kolobar najbolj občutljivih špinačnicah (lobodovke) in križnicah. Te vrtnine so zelo obču-tljive na ozek kolobar, zato priporo-čam, da skušate narediti vsaj štiriletni presledek, čeprav je za dolgoročno pridelovanje zelja, cvetače, brokoli-ja… priporočljiv petletni kolobar. Torej,

vsaka botanična družina ima svoje zahteve.

Kako planirati kolobar

Najlažje je tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvo damo velike potro-šnike hranil, v drugo tiste, ki potrebu-jejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. V tretjo damo tiste, ki po večini hranil ne potrebujejo, v če-trti pa so vrtnine, ki jih sadimo povsod, običajno kar kot dopolnilne dodatne vrtnine v mešanih posevkih oz. imajo zelo kratko življenjsko dobo. Če samo te tri skupine vrstimo po vrtu, že ima-mo triletni kolobar. Če potem samo ne-koliko pomešamo še mesta sajenja, pa je kolobar pogosto kar šestletni. Da ni tako enostavno, prispevajo rastline za zeleni podor. Zato si je potrebno vsako leto vse zapisati ali narisati.

Na prvo poljino sodijo najpožrešnejše vrtnine: razhudniki, kapusnice, blitva, sladka koruza in bučnice. Te vrtnine lahko pognojimo s polnimi priporo-čenimi odmerki kupljenih organskih gnojil 2 kg/ 10 m2 ali hlevskim gnojem,

EKOLOŠKI VRT

Kapusnice

21februar 2016

če gnojimo s kompostom, pa lahko damo 8 -10 l/m2. Na drugi poljini so predvsem: korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili tudi visoki fižol, dolga vigna in limski fižol. Celo lečo in čičeriko lahko uvrstimo v to skupino, a samo v primeru, da so vrtna tla res slabše ali povprečno založena s hranili. V nekate-rih primerih, ponovno v odvisnosti od analize zemlje, damo v to skupino tudi francosko špinačo in druge »špinačni-ce« (novozelandska špinača, jagodna špinača) ter kvinojo. Na tretji poljini so čebulnice (razen pora) in stročnice: nizek fižol, nizek in srednje visok grah ter bob. V skupini, ki jo lahko sadimo povsod, predvsem pa iščemo njene dobre sosede in ji ne odmerjamo po-sebne gredice, pa so: solata, portulak, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, mesečna redkvica, tudi nad-zemna kolerabica, ki so lahko v tej ali v tretji skupini. Tudi enoletna zelišča naj bodo v tej skupini, če jih gojite več, pa v tretji, negnojeni. Zelišča bodo sicer nekoliko manj bujna, a imela bodo

veliko več učinkovin. Trajna zelišča pa občasno, ne vsako leto, le pognojimo s kompostom. 1/3 vrta pognojimo s polnim pripo-ročenim odmerkom kupljenegan organskega gnojila Biogrena 2 kg / 10 m2 ali hlevskim gnojem (2,5 l/m2) ali kompostom (8 – 10 l/m2) in tam razvr-stimo vrtnine iz prve skupine. Mednje po pravilih dobrih prijateljev razvrstite predvsem solato (paradižnik, paprika, jajčevec) in nadzemno kole-rabico (blitva, kumare…), kasneje tudi motovilec, špinačo (paradižnik), užitni tolščak (portulak), ki ga sejte skupaj s sladko koruzo. Na drugo tretjino postavite vrtnine iz druge skupine in jo pognojite s polovičnim odmerkom kupljenih organskih gnojil ali kompos-ta, nikakor pa ne s hlevskim gnojem. Tudi mednje razporedite vrtnine iz zadnje, četrte skupine. Na tretji tretjini pa so vrtnine iz tretje in četrte skupine, kombinirate jih tudi med seboj in po potrebi z vrtninami iz druge poljine (čebula in korenček). Naslednje leto pride prva skupina na gredice, kjer je

letos druga skupina, in tako naprej. Vedno menjajte kar cele skupine, znotraj njih pa le po potrebi zamenjate posamezne vrtnine. Če vrt sadite samo v mešanih posevkih, kolobarjenje ni tako nujno in obvezno, čeprav sama kolobarim z glavnimi posev-kom, prav tako pa celotne kombinacije selim po gredicah skupaj z ustreznim gnojenjem.

PRIMER TRILETNEGA KOLOBARJA

Če se kolobarja bolj ali manj držimo, občasna odstopanja ne predstavljajo težav, posebej če je na vrtu vedno veliko dišečih zelišč in cvetlic. Vedno zamikamo kar celo skupino.

paradižnik + solata (spomladi) novozelan-dska špinača (poleti), motovilec (avgusta, septembra) + bazilika, kapucinke, ognjič

korenček + por grah + blitva

paprika + nadzemna kolerabica, vmes samo posamezne rastline sladke koruze

čebula + korenček

jajčevec + novozelandska špinača + kapu-cinke + ognjič

visok grah, endivija + črna redkev peteršilj - koren + šalotka

sladka koruza + bučke (buče) + bazilika zgoden krompir, radič, med radič posejte koriander ali koper

Zelje + nizek fižol + zelena

bob, cvetača, brokoli + nizek stročji fižol rdeča pesa + peteršilj nizek fižol, zeleni podor (lahko tudi radič ali endivija)

nizek fižol + brstični ohrovt, + kapucinke rdeča pesa + solata česen, radič ali zeleni podor

1.leto

1. leto

2. leto

3. leto

13

2

2

1

3

3

2

1

NASVET

Biogrena je organsko gnojilo za pripravo tal in dognojevanje, bogato s hranili in mikroorganizmi, ki biolosko aktivirajo tla.


Ogled parkov in vrtov 23. - 24.4.20161. DAN: VERONA – PARK GIUSTI – STONE CITY (kamnito mesto) - BERGAMOOdhod avtobusa iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj (iz Maribora ob 4. uri, iz Celja ob 5. uri – doplačilo). Na poti ogled vrta Giusti, ki je praktično nespremenjen že od leta 1570. Nadaljevali bomo z obi-skom Stonecityja pri Bergamu, kjer nas čaka 25 vrtov na odprtem s tematskimi zgodbami naravnih kamnov v povezavi z eksotičnimi rastlinami. Sledi ogled mesta Bergamo in »Citta Alta«, do kate-rega vas bo popeljala zobata železnica. Po ogledu vožnja v hotel in večerja.

2. DAN: PARK SIGURTA – SIRMIONE – VRTNI CENTER BUSSOLENGO – SAN PELAGIOPo zajtrku ogled parka Sigurta, ki se razprostira na 50 ha in si je prislužil sloves enega izmed najlepših naravnih

Gain natečaj: Prvi spomladanski cvetovi

BERGAMO – PARK SIGURTA

Narava se že neustavljivo prebuja. Fotografirajte spomladanske cvetove bodisi na gredici, na drevju ali grmovju, ali pa tudi v lončkih in koritih. Tri najlepše bomo nagradili s Plantella Specialnim gnojilom za okrasne rastline. Fotografije nam do 1.3. pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali [email protected].

članica Vilma Mervič, Radeče

članica Alenka Starc, Osp

KLUBSKE STRANI

parkov na svetu. Sprehodili se bomo po mestecu Sirmione ob Gardskem jezeru, potem pa se odpravili v vrtni center Bussolengo pri Veroni. Na poti domov sledi še ogled parka in muzeja Castello San Pelagio v Due Carrari pri Padovi. Vrnitev v Ljubljano okoli 21.ure. Cena: 145 € (najmanj 45 prijavljenih potnikov)

CENA VKLJUČUJE: Avtobusni prevoz, vodenje, oglede in vstopnine po programu; nastanitev v hotelu 3* na bazi polpenziona.DOPLAČILA:Enoposteljna soba 25 €; zavarovanje odpovedi 7 €; manjša skupina 30 do 45 oseb 15 €; odhod iz Maribora 20 €, Celja 15 €.

PRIJAVE IN INFORMACIJE: do 20.3. Avantura d.o.o.,Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, tel: +3861 242 0002

GAIN IZLET

23februar 2016

21. srečanje članov Kluba Gaia RABAC, 20.5.-22.5.2016Naše tradicionalno srečanje bo tudi tokrat v zelenem zalivu mesteca RABAC, obdanem z zelenjem in lepimi plažami. Tokrat v času 20. – 22. maj, z novimi vsebinami, izleti in zabavo s Tanjo Žagar.

Kot vsa ta leta tudi letos pripravlja-mo prisrčno tradicionalno srečanje članov, ki bo bogato z izobraževalnimi vsebinami, izleti in zabavnim progra-mom. Letošnja vrtnarska predavanja in delavnice bodo tematsko bogate in raznolike, strokovnjaki bodo na razpo-lago tudi za svetovanja: Miša Pušenjak, Roman Mavec, Branka Urbanija Juvan-čič, Matjaž Mastnak, Matic Sever, Vanes Husič, Nevenka Breznik, …

CENA PO OSEBI:85 EUR – hotelsko naselje GIRANDEL-LA** 50 do 100m od lokacije predavanj

96 EUR – hotel ALBONA*** cca 100m od lokacije predavanj 105 EUR - hotel MIRAMAR*** in ALEGRO*** cca 800m od lokacije predavanj (samo za lastni prevoz)129 EUR – hotel BELLEVUE**** cca 100 m od lokacije predavanj In hotel SANFIOR**** cca 400 m od lokacije predavanj, zunanji in notranji bazen

CENA VKLJUČUJE: 2 polna penziona, turistično takso, stro-ške prijave, animacijo, zabavo z glasbo, organizacijo in vodstvo.

POPUSTI: za otroke do 7 let brezplačno, 50 % do 14. leta , 20% popusta za tretjo osebo v 1/3 sobi.

DOPLAČILA:• Za enoposteljno sobo 10 EUR/dan.

• Avtobusni prevoz od 26 - 32 EUR z odhodi iz Murske Sobote, Mari-bora, Celja, Brežic, Novega mesta, Slovenj Gradca, Velenja, Celja, Kranja, Ljubljane, Postojne, Nove Gorice, Kopra.

• Za izlete ob prijavi na avtobusu ali v Rabcu.

• Riziko odpovedi 6 EUR.• Soba na morski strani 2,5 EUR/dan.

Priimek in ime:

Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.):

Telefon:

Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek):

Zavarovanje rizika odpovedi: DA NE

Avtobusni prevoz: DA NE Vstopno mesto:

Hotel: Soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4

Podpis:

Prijave in informacije na TURISTČNI AGENCIJI AVANTURA, tel: 01-242-00-00, 242-00-02, e-mail: [email protected] pošljite prijavnico na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino srečanje«

Kontaktna oseba: Stojan Rus, tel: 041-458-973

*Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje do 15. aprila.

foto Stane Jerko

KLUBSKE STRANI


GAINA PREDAVANJA IN DELAVNICEProsimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v pri-meru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

MARIBOR, Kalia15. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

VRHNIKA, Agrocenter Mlin, Jelovškova 717. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

LESCE, Čebelarski dom17. 2. 2016, ob 17.00, predavanje, Nevenka Breznik ∙VSE O ZELIŠČIH

NOVO MESTO, KZ Krka Novo Mesto - AGROSVET18. 2. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

NOVO MESTO, KZ Krka Novo Mesto - AGROSERVIS18. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

LJUBLJANA, Bauhaus BTC19. 2. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik19. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

DOBROVA, Eurogarden, Podsmreka 7B22. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

SLOVENJ GRADEC, KGZ - Stari trg Podgorska c. 97 a23. 2. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

DRAVOGRAD, Zadruga Dravograd, Meža 21 (sejna soba)23. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

KRANJ, Kgz Sloga Kranj Z.o.o., Šuceva 2724. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

NOVO MESTO, Vrt pri Mariji Džamdžič, Košenice 4325. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Vanes Husić ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

MEDVODE, KZ Medvode25. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

PTUJ, KZ PTUJ, Kmetijska trgovina Markovci26. 2. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

FEBRUAR

Kar zadeva vreme v sezoni, se poleti vsebnost kislin in obstojnost zmanjšujeta, vsebnost sladkorja pa narašča.

1december 2015

December 2015in Januar 2016

Letnik 21

revija kluba GaiaEkološko vrtnarjenje

Tema meseca

Igor Škerbot

Matjaž Mastnak

Gaina rekordnaletina

JELKE ZA VRTIN PRAZNIČNODREVESCE

SETVENI KOLEDAR IN ČLANSKA IZKAZNICA

Ne spreglejte

Okrasni vrt

Mitja Škrjanec

VRTOVI NAJ PRIPOVEDUJEJO

Vse o ...

Loreta Vlahović

orhidejah za zimski okras


1december 2015


Letnik 21


Tema meseca

Igor Škerbot

Matjaž Mastnak




Ne spreglejte

Okrasni vrt

Mitja Škrjanec


Vse o ...

Loreta Vlahović



1december 2015


Letnik 21


Tema meseca

Igor Škerbot

Matjaž Mastnak




Ne spreglejte

Okrasni vrt

Mitja Škrjanec


Vse o ...

Loreta Vlahović



DARILO ZA NAJDRAŽJEDragi člani, ne zamudite izjemne priložnosti – obdarite svoje najdražje za dan žena ali dan mučenikov z naročnino na revijo Gaia po akcijski ceni 16,00 EUR (velja od 15.2. do 15.3.2016).

Klubske ugodnosti:• prebiranje svežih nasvetov in zanimivosti,• brezplačno svetovanje na 080 81 22,• druženje na strokovnih in zabavnih srečanjih,• specializirana vrtnarska popotovanja,• cenejši nakupi s kuponi popustov,• možnost sodelovanja v številnih nagradnih natečajih ...

PRIJAVNICAVaši podatki:

Št. članske izkaznice:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Če prijavljate drugega: Podatki novega člana (Položnico pošljemo njemu)

Podatki obdarjenca (Položnico pošljemo vam)

Prijavnico pošljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.Na revijo Gaia se lahko naročite in se včlanite v klub tudi po telefonu

01/755 81 60 ali po elektronski pošti [email protected] naročnina je 22,00 EUR.

25februar 2016

GAINA PREDAVANJA IN DELAVNICE

ŠEMPETER PRI GORICI, Biotehniška Šola, Učilnica 10 a1. 3. 2016, ob 18. uri, predavanje, Loreta Vlahović ∙ ZASADITVE ZA BALKONE IN TERASE

TD MENGEŠ2. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Vanes Husić ∙ REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

LUCIJA - KZ Agraria Koper3. 3. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

KOPER - KZ Agraria Koper3. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

LOKOVICA PRI ŠOŠTANJU, Dom Krajanov, KS Lokovica5. 3. 2016, ob 9. uri, predavanje in delavnica, Iztok Uršič ∙ OBREZOVANJE KAKIJA, KIVIJA IN GRMIČEVJA

VELENJE, Dom krajanov Kavče pri Velenju 6. 3. 2016, ob 9. uri, predavanje in delavnica, Iztok Uršič ∙OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA

MEDVODE - KZ Medvode7. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

KRANJ - KGZ Sloga Kranj z.o.o., Šuceva 278. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

CELJE - Kalia9. 3. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

NOVO MESTO - Kalia9. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

VOLČJI POTOK - Arboretum10. 3. 2016, ob 16. uri, predavanje, Nevenka Breznik ∙ PRIPRAVA TAL IN PRVE SETVE

SLOVENJ GRADEC - KGZ, Stari trg Podgorska c. 97 a11. 3. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

DRAVOGRAD - Zadruga Dravograd, Meža 21 (sejna soba) 11. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

CELJE, Sejem Flora11. 3. 2016, ob 15. uri, Iztok Uršič ∙JAGODIČEVJE NA DOMAČEM VRTU12. 3. 2016, ob 10. uri, Loreta Vlahović ∙VRTNARJENJE NA BALKONU IN TERASI

LJUBLJANA, Bauhaus BTC12. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik12. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MAREC

RAČE, Grad Rače, 12. 3. 2016, ob 10.uri, delavnica, Iztok Uršič ∙ REZ IN CEPLJENJE SADNIH RASTLIN

MARIBOR, Bauhaus14. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

NOVA GORICA, Merkur15. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

LJUBLJANA, Merkur BTC15. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MURSKA SOBOTA, Kalia16. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MARIBOR, Kalia16. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

NAKLO, Biotehniški Center16. 3. 2016, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik ∙ SPOMLADANSKA PRIPRAVA VRTA

BRDO PRI LUKOVICI, Sadovnjak KIS17. 3. 2016, ob 14. uri, delavnica za Gaiane, Roman MavecOBREZOVANJE SADNEGA DREVJA

KRŠKO, Eurogarden D.o.o., Cesta krških žrtev 14718. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

KLUBSKE STRANI


KUPONI POPUSTOV - SAMO ZA ČLANE KLUBA GAIAV vseh prodajalnah: Koroška KGZ, KZ Krka, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laško, KZ Domžale, KZ Bra-slovče, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

MERKURJEVE UGODNOSTI ZA ČLANE KLUBA GAIA IN IMETNIKE MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA

Popust uveljavite člani kluba Gaia na blagajni ob predložitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim pro-gramom.

Plantella Vrtna zemlja 50 l

Št.kosov:____ Katero:_____

Kupon ni izplačljiv v gotovini in je unovčljiv v času

15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo 3 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Organik 20 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Zemlja za okrasne rastline 50 l



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Arion plus 250 g



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Specialno gnojilo za travo 20 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Bio Plantella Start zemlja za potaknjence 50 l



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Ratimor mehka vaba 500 g


- 20%


15.2.2016 – 15.3.2016

Plantella Proti mahu 5 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Zemlja za rododendrone 50 l



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%




15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Vrtna zemlja 50 l



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Biogrena 25 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Organik 25 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Specialno gnojilo za travo 20 kg



115.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Biogrena 25 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo 3 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Organik 7,5 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%


15.2.2016 – 15.3.2016


15.2.2016 – 15.3.2016

Plantella Organik 7,5 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Plantella Zemlja za okrasne rastline 50 l



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Biogrena 25 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

- 20%

- 20%




15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%




15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%




15.2.2016 – 15.3.2016

- 20%

Ugodnosti uveljavite tako, da izrežete posamezne kupončke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predložite na blagajni določene prodajalne, navedene v glavi kuponov in člansko izkaznico. Posamezen kuponček velja ob nakupu enega ali več izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno črto. Kuponočke boste lahko uveljavljali do določenega datuma na kupončku.

Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kuponœke in jihob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœeneprodajalne, navedene v glavikuponov in œlansko izkaznico.Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodajnavedenih trgovinah. Ponovno vamponujamo kupone po lastni izbiri, kijih uporabite za izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpišena kupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali dodoloœenega datuma na kuponœku.

–20

%

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella Organik20 kg"

–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%


Bio plantella vrt1 L"

–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg

Plantella organik20 kg

–20

%


Plantella specialno gnojilo za vrtnice

1 kg

"



–20

%


Plantella proti mahu10 kg

•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%


Plantella total-r750 ml "

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella zemlja za okrasne rastline50 L "

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%


Plantella specialno gnojilo za jagode

1 kg

"

–20

%

Katera: __________________ Øt. kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella balkonia45 L, 60 L ali 70 L "

–20

%"

–20

%"

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Ne velja za izdelke v akciji!

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

"

BIO PLANTELLANUTRIVIT UNIVERZAL3 kg

100% organsko gnojiloza vrt in okrasne rastlinev obliki granul zuravnoteženo NPKformulo in visokovsebnostjo huminskih infulvinskih kislin.

-20%

PLANTELLA FORMULA 365membransko gnojilo za trave 3 kg

Gnojilo s podaljšanim delovanjemtemelji na najsodobnejšitehnologiji izdelave. Hranila senadzorovano sproščajo glede natemperaturo zemlje in vlago tertako zagotavljajo uravnoteženoprehrano travne zelenice skozicelotno rastno sezono.

-20%

"

PLNATELLA SPECIALNO GNOJILOZA VSE VRSTE TRAV5 kg

Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniškihrastlin. "

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

–20

%


"

–20

%


Plantella balkonia20 L

•

–20

%


Plantella organik7,5 kg "

•

"

–20

%


Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav

5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 4. do 15. 5. 2014.NOVOST:

PLANTELLA BALKONIA45 L

Pet komponentna zemlja iznajkakovostnejøih huminskihøot, obogatena z Biorastlinskimi vlakni in hranili za sajenje in presajanje vseh vrst balkonskih in sobnih roæ. -20%


-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"




–20

%


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"PLNATELLA SPECIALNO GNOJILOZA VSE VRSTE TRAV5 kg



–20


"

–20



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"




–20

%


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"




–20

%


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%Katera: __________________ Øt. kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.


–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"



V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.–2

0 %


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%

Izdelek po izbiri Gaina KZ

Izdelek po izbiri Gaina

Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov! Ne velja za KZ Krka.

Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov!



27februar 2016

KUPONI POPUSTOV - SAMO ZA ČLANE KLUBA GAIA




15.2.2016 – 15.3.2016


15.2.2016 – 15.3.2016


15.2.2016 – 15.3.2016

Biogrena 25 kg



15.2.2016 – 15.3.2016

KLUBSKE STRANI

Mladi vrtnarji na GoriškemKlub Gaia so povabili na dan odprtih vrat v Šolski center Nova Gorica, na Biotehniško šolo. Sodelovali smo kot strokovni preda-vatelji za načrtovanje zelenjavnega vrta.

Kot moderni pristop k vrtnarjenju smo predstavili in skupaj z dijaki uporabili brezplačno aplikacijo Naredivrt.si za načrtovanje vrta. Sodelovalo je več skupin dijakov različnih smeri in staros-ti. Ker so sodelovali dijaki vrtnarstva in naravovarstva, se je razvila vrsta debat na temo varovanja okolja z ekološkim vrtnarjenjem

Aplikacija Naredivrt.si je požela ogrom-no zanimanja, ker se uporablja preko računalnika, tablice ali pametnega telefona. V različnih skupinah smo z dijaki skupaj izdelali več vrtov.Prisotni so bili dijaki 1., 2. letnika vrtnarstva in 4. letnika naravovarstva. Vrtnarji so bili navdušeni nad uporab-nostjo in enostavno uporabo aplikacije.

Povedali so, da bo uporabna tudi v učne namene, saj vsebuje veliko podat-kov o rastlinah, kolobarju in o varstvu rastlin. Po koncu delavnic smo imeli še predstavitev slaščičarskih izdelkov dijakov šole in ostalih dejavnosti. Za zabavni program je poskrbela tudi folklorna skupina.

MOJ ZELENJAVNI VRT

NAGRADNA IGRA

Izrišite načrt svojega idealnega zelenjavnega vrta z in se potegujte za super nagrade!Do 28.2. izrišite vrt svojega zelenjavnega vrta z našo aplikacijo Naredivrt.si in nam ga pošljite na naslov [email protected]. Pripišite svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, velikost vrta, število članov v gospodinjstvu).

Izmed vseh prejetih načrtov bomo 6.3. izžrebali 3 srečneže, ki bodo prejeli Bio Plantella Paket za organsko vrtnarjenje, s katerim bo zelenjavni vrt odlično uspeval in uživali boste v okusni zdravi domači zelenjavi.okusni zdravi domači zelenjavi.okusni zdravi domači zelenjavi.okusni zdravi domači zelenjavi.

MOJ ZELENJAVNI VRTMOJ ZELENJAVNI VRTMOJ ZELENJAVNI VRTMOJ ZELENJAVNI VRT

e!e!

MOJ ZELENJAVNI VRT


EKOLOŠKI VRT

POŠKODBE ZARADI MRAZADarinka Koron

Rastline zmernega pasu so se v svojem razvoju prilagodile štirim letnim časom. Po zimskem počitku, ob toplejših po-mladnih temperaturah, začneta brstenje in cvetenje. Poletje in jesen sta čas zorenja. Postopen prehod rastlin v mirovanje je za odpornost na zimski mraz najpomembnejši.

Listopadne rastline po obarvanju liste odvržejo. Hranila, pridobljena v toplih sončnih dneh, se premestijo v les in korenine. Tudi pri zimzelenih rastlinah poteka proces selitve hranil v veje, deblo in korenine. S tem, ko se sladkor-ji skladiščijo v lesenih delih rastlin, ko-renikah ali gomoljih, se v rastlinskem soku zmanjša delež vode, kar omogoča boljšo prezimitev. Sneg je izolator

Večina sadnih rastlin zmernega pasu prenese temperature do -20 ˚C, ne-katere celo do -35 ˚C. Pod snegom so poškodbe rastlin zaradi mraza manjše ali jih sploh ni. Sneg je pomemben tudi za koreninski sistem, ki je na nizke tem-

perature bolj občutljiv kot nadzemni del rastline. V zimskem obdobju veliko škode povzroči tudi veter, ki tudi pri rastlinah poveča občutek hladnosti. V zadnjih letih se vse pogosteje pojav-ljajo neobičajni prehodi iz enega v drugi letni čas. Velika so tudi nihanja znotraj letnega časa. Rastline se hitrim spremembam ne morejo prilagajati in zato pozebejo.

Gnojimo spomladi in poletiZaradi mraza so med jagodičastimi rastlinami najpogosteje prizadete ma-line in robide. Zaradi milih jeseni, ki jih prekinjajo krajša obdobja nizkih tem-peratur, je mirovanje moteno. Rastline rastejo dolgo v jesen, potem pa zaradi izrazitega padca temperatur pozebejo. Pozebo opazimo v času spomladan-skega brstenja. Na poganjku odženejo le spodnji brsti, zgornji pa ostanejo zaprti. Včasih se brsti celo razprejo in iz zalog hrane v poganjku ozelenijo prvi lističi, ki se kmalu posušijo. Ob takem pojavu je najbolje, da poganjke porežemo do zdravih zelenih brstov. Enkrat rodna malina se bo okrepila in v prihodnjem letu normalno rodila na poganjkih, ki bodo iz tal odgnali v letošnjem letu. Koreninski sistem malin in robid je dokaj odporen na nizke zim-

ske temperature. Drugače je, če nam pozebejo nadzemni deli grmovnatih rastlin, ki imajo večletne poganjke. Pri ribezih (črni, rdeči, beli, kosmulje, josta) se to zgodi zelo redko, ker so prilagoje-ni na zelo nizke temperature. Pogostej-še so pozebe poganjkov pri ameriških borovnicah. Občutljive so novejše sorte, ki so križane z manj odpornimi sortami južnega tipa. Za večjo odpor-nost rastlin z dušikom gnojimo le do začetka poletja. Hitrejše lesenenje po-ganjkov pa pospešimo s škropljenjem rastlin z dovoljenimi bakrovimi priprav-ki. Zimska pozeba jagod je pogosta le v letih brez snega. Bolj so občutljive sorte, ki imajo visoko rast (poganjki) in sorte, primerne za sajenje v južnih pre-delih. Poškodbe jagod poveča veter, ki iz okolice korenike odnese zemljo. Manjše nasade ali jagode v domačem vrtu pred zimskim mrazom zaščitimo z različnimi zastirkami.

Pomrznjeni grmi jagod

Pozeba malin

Posledica prevelike količine kalija v jagodah

29februar 2016

Darinka Koron

Rastline so živa bitja, ki si s pomočjo sonca iz vode, zraka in nekaj osnovnih sestavin tal proizvedejo snovi, ki jih potrebu-jejo za rast in razvoj. Rastišča so raznolika, od izrazito skro-mnih do izrazito bogatih. Preobilje dušika pa naredi neokus-ne plodove in neodporne rastline.

Preveč ali premalo hranil

snih tleh dosežejo največjo količino in kakovost pridelka.

Dušik ali železoPomanjkanje dušika se pri jagodičastih rastlinah kaže kot bledikavost, ki jo pogosto zamenjamo s pomanjkanjem drugih hranil (železo, magnezij). Bledo zeleno barvo ali celo rahlo rumenenje in rdečenje se pri jagodičastih rastli-nah (predvsem malinah) pojavi tudi ob daljši spomladanski ohladitvi ali dolgotrajnem deževnem obdobju. Glavni kazalec pomanjkanja dušika je nizek pridelek. Tudi preobilje dušika se kaže v slabem pridelku. Rastline so izrazito bujne, jagode z dolgimi listnimi in cvetnimi peclji, ki kmalu poležejo, ostale grmovnate rastline pa s številni-mi talnimi poganjki.

Pomanjkanje fosforja Izrazi se v temni barvi listov. Listi so po-gosto rdeče obrobljeni. Pri jagodah se pomanjkanje fosforja pogosta zamenja s pepelasto plesnijo. V manj prehra-njenem rastišču pomanjkanje fosforja rastline nadoknadijo s simbiozo z mikoriznimi glivami. Prevelike količine fosforja se pri jagodičastih rastlinah

V Sloveniji so najpogostejša rahlo kisla do nevtralna tla, z ustrezno količino organske snovi in kalija, ter z delnim pomanjkanjem fosforja. V tleh, ki niso najprimernejše rastišče za sadne rastli-ne, pogosto prihaja do motenj, ki se najprej izrazijo v slabi rasti, nato pa še najpogosteje v spremembah na listih.Neprimerno rastišče za jagodičaste rastline ne predstavljajo le tla s pre-malo hranil, temveč taka s preobiljem. Jagode s preveč hranil (dušik, fosfor kalij) so manj odporne na bolezni in slabega okusa. Predvsem dušik v povezavi s prevelikimi količinami vode je tisti, zaradi katerega so plodovi jagod prazni. Od jagodičastih rastlin so le maline tiste, ki v bogatih humu-

izrazijo predvsem v slabi rasti.

Pomen kalijaPomanjkanje kalija se pri jagodičevju izrazi v kakovosti plodov. Na listih se izrazi v pordečitvi in odmiranju starejših listov. Prevelike količine kalija se poleg slabe rasti izrazijo v strukturi lista. S kalijem prehranjena rastlina ima krhke in drobljive liste, izrazito temno zelene barve. Pri vseh jagodičastih rastlinah je velikega pomena tudi uravnotežena prehrana s kalcijem, ki je predpogoj zdravega in obstojnega pridelka.

Bledo rumeni listi malin zaradi pomanjkanja dušika

Pomanjkanje železa v ameriških borovnicah na premalo kislih tleh

Bio Plantella Nutrivit za borovnice - visokokakovostno organsko gnojilo optimalne kislosti vsebuje naravni dusik za boljso razvejanost grmov (veliko socvetja, veliko plodov)

NASVET

NOVO


Gnojenje vinske trte

EKOLOŠKI VRT

GNOJENJE MORA POSTATI V TRAJNOSTNEM VINOGRADNIŠTVU VSAKOLETNA

PRAKSA, SAJ KLJUB DEJSTVU, DA JE VINSKA TRTA MANJ ZAHTEVNA RASTLINA,

LE-TA KLJUB TEMU POTREBUJE DOLOČENE KOLIČINE HRANIL, KI JI OMOGOČAJO

VSAKOLETNO RAST IN RODNOST. DA BI BILA KOLIČINA DODANIH ELEMENTOV

Z GNOJENJEM ČIM BOLJE IZKORIŠČENA S STRANI RASTLINE, SE SVETUJE, DA SE

GNOJENJE IZPELJE ŠELE PO OPRAVLJENI KEMIJSKI ANALIZI ZEMLJE OZIROMA

IZDELANEM GNOJILNEM NAČRTU.

Za optimalno gnojenje je potrebno upoštevati oziroma se seznaniti s peti-mi pravili, in sicer: • katere elemente potrebuje trta, • kakšna je funkcija posameznega

elementa, • v kateri fenofazi je potreba po

določenem elementu največja, • kdaj in • koliko je potrebno gnojiti rastlino.Vinska trta za optimalno rast in rodnost potrebuje največ dušika (N), fosforja (P), kalija (K), magnezija (Mg) in kalcija (Ca), večji delež le-katerteih se iz vinog-rada odpelje v obliki grozdja.; npr. Vv 10 tonah grozdja je 15-30 kg N, 3-10 kg P, 20-30 kg K, 1-5 kg Mg in 0,5-2,0 kg Ca. Za trto pomembni mikroelementi pa so železo (Fe), bor (B), mangan (Mn), cink (Zn) in baker (Cu).

Pomen organskega gnojenja N je pomemben predvsem za rast in gradnjo mladik, listov in grozdov spomladi in po trgatvi za kopičenje re-

zervnih snovi v koreninah, K je zelo po-memben za gradnjo grozdov, regulira-nje transporta vode po rastlini ter igra pomembno vlogo pri lignifikaciji rozg po trgatvi, P lahko pripišemo velik po-men pri transportu energije po rastlini, predvsem v njenih zelenih delih, Mg je esencialen za fotosintezno aktivnost, saj je del klorofila in je zato za sintezo sladkorjev neobhoden, Ca pa je gra-dnik številnih celičnih sten, uravnava prepustnost membran in daje trdoto kožici jagod. Makroelemente naj bi se dodalo v tla, od koder jih lahko trta sprejme preko korenin, medtem ko se mikroelemente priporoča dodati preko listov, foliarno. Gnojenje v tla se mora opraviti ob intenzivni rasti korenin, to je takoj po po trgatvi in po brstenjuu in po trgatvi. Vinogradna tla z optimalno vsebnostjo posameznih elementov so tista, ki vsebujejo od 13 do 20 mg P2O2, od 16 do 30 mg K2O in nad 14 mg MgO na 100 g tal.

Najbolj enostavna odmera in hitro učinkovanje elementov se dosega z uporabo NPK Mg mineralnih gnojil, ki pa nimajo nikakršnega učinka na tla oziroma življenje v njih. Za tovrstni uči-nek se priporoča koriščenje organskih gnojil, saj se obenem ne samo podaljša učinek gnojenja, ampak se poveča tudi vsebnost organske mase (optimalno med 1,5 in 2,5 % v vinogradnih tleh), zračnost tal, rastline, rastoče v takih tleh pa tudi lažje prenašajo sušni stres. Morda gre poudariti, da se najcenejši vnos organske mase v tla doseže z ure-ditvijo trajne ozelenitve v medvrstnem prostoru.

Pomanjkanje dušika

prof. dr. Denis RusjanBiotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

NASVET

NOVO

Plantella Organik za vinograde- visoko kakovostno organsko gnojilo za vinsko trto z dodanim železom v obliki kelatov in sulfatov, zmanjsuje pojavnost kloroze.

31februar 2016

Sajenje neprehodne žive mejeNevenka Breznik

Žive meje služijo temu, da je naš vrt tudi intimen kotiček, zavarovan pred pogledi in neželenimi obiskovalci. Hkrati lepo uokvirjajo obliko vrta in poudarijo pisane zasaditve. Od-ločimo se lahko za strižene ali prosto rastoče žive meje, vendar so navadno prve, razen red-kih izjem dosti bolj neprehodne, zavzamejo manj prostora in so za poglede skoraj popol-noma neprepustne.

Tabela: Rastline, primerne za oblikovanje neprehodne žive meje

Sadiko previdno izlončimo. Če imamo tako z golimi koreni-nami, pregleda-mo korenine in odstranimo vse poškodovane.

Slovensko ime Latinsko ime št.rastlin/m Primerna višina Obrezovanje

leylandova cipresa Cupressocyparis leylandii 2,5 2 – 6 m do 3x, v rastni dobi

beli gaber Carpinus betulus 5-7 1,5 – 5 m 1x, pozno poleti

enovratni glog Crataegus monogyna 4 1,5 – 3 m 2x, poleti in jeseni

thunbergijev češmin Berberis thunbergii 4 0,6 – 1,2 m 1x, poleti

lawsonova pacipresa Chamaecyparis lawsoniana 2,5 1,2 – 2,5 m 2x, spomladi in zgodaj poleti

bukev Fagus sylvatica 4 1,3-5 m 1x pozno poleti

enovratni glog Crataegus monogyna 4 1,5 – 3 m 2x, poleti in jeseni

navadna kalina Ligustrum vulgare 5-7 1,5 – 3 m do 3x, v rastni dobi

kosteničevje Lonicera nitida 3 1 – 1,2 m do 3x, v rastni dobi

tisa Taxsus baccata 2-3 1,2 – 6 m 2x, poleti in jeseni

lovorikovec Prunus laurocerasus 2,5-3 1,2 – 2,5 m

bodika Ilex aquifolium 2,5 2 – 4 m 1x, pozno poleti

ognjeni trn Pyracantha sp. 2 1-2m 1x spomladi

lepljivec Pytosporum tobira 3-4 3 1x konec poletja, za Primorsko

NASVET

Plantella Formula 365 za okrasne rastline - Hranila se nadzorovano sproscajo glede na temperaturo in vlago in tako zagotavljajo uravnoteženo prehrano skozi celo leto. Gnojimo le enkrat.


OBLIKOVANJE VRTA

UREDITEV POTI NA VRTUKatja Berčič

Lepo oblikovan in urejen zelenjavni vrt bo pritegnil pozornost, vzbudil zadovoljstvo in nas zvabil, da bomo v vrtu z veseljem preživeli del svojega prostega časa - bodisi ob skodelici ali knji-gi, z zalivalko ali s košaro v roki, sami ali v družbi, vertikalno ali horizontalno. Vsekakor pa morajo biti med gredicami speljane primerne in mikavne poti.

Ob besedni zvezi zelenjavni vrt mar-sikdo najprej pomisli na to, na kakšen način bo uredil grede. Obstaja več možnosti, od najbolj znanih klasičnih gred, vse bolj razširjenih visokih gred z ravnim vrhom, gomilastih, do tera-sastih, spiralnih gred in nenazadnje si vrt lahko uredimo tudi na način, da rastline posadimo v posode in korita. A grede niso edini element vrta, zato be-seda tokrat ne bo tekla o njih, temveč o poteh, enem od prav tako pomembnih vrtnih členov, s katerimi sooblikujemo prostor. Nanje pri snovanju zelenjavnih vrtov pogosto sprva pozabimo in šele kasneje uvidimo, kako prav bi nam prišla tudi njihova ureditev in umestitev v prostor, predvsem z uporabnega, pa tudi estetskega vidika. Z ustrezno, premišljeno umestitvijo in ureditvijo poti ter drugih vrtnih elementov lahko bistveno izboljšamo kakovost bivanja, se izognemo marsikateri nevšečnosti, si olajšamo delo, uredimo prostor na način, da bomo v njem kar najbolje delovali in se dobro počutili.

Oblikovalska izhodišča umestitve potiDa človek v prostoru pride od izho-

diščne do želene točke, najpogosteje uporabi najkrajšo pot. V kolikor mu ta ni na voljo, si v prostoru kmalu ustvari svojo oziroma ta nastane na novo kot posledica hoje več ljudi po tej poti, kar lahko hitro opazimo v parkih in na drugih zelenih površinah. Gre za situacije, kjer zelene površine predsta-vljajo vmesna območja na poti do cilja, ne velja pa za primere, ko se na primer namensko odpravimo na sprehod v park, takrat bomo običajno hodili po urejenih poteh. Enako velja za vrt. Tako je pri načrtovanju poti v vrtu smiselno to upoštevati in se vprašati, ali želimo imeti poti, umeščene na način, da bomo lahko kar najhitreje prišli bodisi do želene vrtnine, kompostnika, vrtne-ga orodja, ali pa bomo poti uporabljali za sprehajanje med gredicami. V prvem primeru bomo poti načrtovali skladno z omenjenim vedenjskim vzorcem, v drugem primeru pa bomo lahko domi-šljiji pustili prostejšo pot in poti umestili v prostor z nekoliko več oblikovalske svobode.

Raznolikost materialov Potem ko smo se odločili, čemu bo naš vrt ali del vrta prvenstveno name-

2

1

33februar 2016

njen in smo skladno s tem v prostoru predvideli potek poti, pride na vrsto še razmislek o tem, iz česa bomo poti naredili, kateri material ali kombinacijo materialov bomo uporabili. Izbira je velika, parametrov, ki jih pri tem lahko upoštevamo, pa je tudi več. Kaj bomo na koncu izbrali, je tako odvisno od tega, čemu bomo dali prednost: Nam je pomembna estetska skladnost poti in vrta s hišo, morda enostavnost vzdrževanja, trajnost materiala, ali celo preprostost izvedbe ali pa cenovna ugodnost? Predlagam, da pri odločitvi o izbiri materiala, ki ga boste uporabili, pogledate širše in izberete material, ki bo vaš vrt povezal s hišo, morda celo z okoliško krajino. Predvsem tam, kjer je vpliv krajine izrazitejši, na pode-želju velja med drugim upoštevati značilnosti krajine, uporabiti material, značilen za tamkajšnje okolje.

Trajne in kratkotrajne potiProd in pesek sta materiala, s kateri-ma lahko na enostaven in hiter način uredimo poti. Gre za vsestransko uporaben material naravnega videza, ki zatira rast plevela, ohranja vlago, izboljša drenažo in ne razpade (kot je to značilno za lubje, lesne sekance, sla-mo). Hoja z bosimi nogami po pesku ali drobnem produ deluje masažno, sproščujoče. Vzdrževanje je preprosto, na način, da vsake toliko časa pesek pograbimo na svoje mesto, zaradi pre-mikanja pod nogami pa je takšne poti dobro tudi zamejiti z robnikom, saj s tem ob nalivih preprečimo spiranje. Pesek se ob hoji rahlo vgreza v tla, zato

ga na približno štiri leta dopolnimo z novim. Priporočljivo je, da kot vmesni sloj med zemljo in peskom, prodom ali lubjem uporabimo vodoprepustno tkanino.

Lubje ali sekanci kot material ni trajen, zato na takšne potke vsako pomlad dodamo nov tanek sloj, s katerim nadomestimo tisto lubje, ki se je spremenilo v humus. Deluje torej kot organsko gnojilo in med drugim zmanjšuje temperaturna nihanja v tleh. Eno izmed najkakovostnejših vrst lubja je Plantella dekorativno borovo lubje. Poti na vrtu lahko naredimo tudi iz lesenih desk in čokov, ki jih impregniramo in s tem podaljšamo njihovo obstojnost. Poti iz lesenih čo-kov bodo zagotovo navdušile otroke. Vmesni prostor lahko zapolnimo s pe-skom, zapolnimo s travo ali na primer s timijanom.V kolikor si želimo trajnost in eno-stavno vzdrževanje poti, potem lahko neposredno v tla ali beton položimo naravni kamen, kamnite plošče ali pa se odločimo za tlakovce. Z ome-njenimi materiali lahko ustvarimo pov-sem ravne površine poti, raznolikost barv, velikosti in oblik pa nam ponuja širok nabor in omogoča oblikovanje različnih vzorcev.

3

4

5

1 Estetska in praktična usklajenost materialov v vrtu.2 Ureditev poti in stopnic z opečnimi zidaki.3 Betonske plošče omogočijo čisto pot v vsakem vremenu. 4 Gredice omejimo ter prod in pesek nasujemo nižje od gredic.5 Sekance položimo na flis in vsako leto potko osvežimo z dodajanjem novih.

Plantella dekorativno lubje je popolnoma naravna talna obloga iz borovega lubja, ki spodbuja nastajanje humusa, sciti tla pred izsusitvijo in zmrzaljo. NASVET


GAIA NA OBISKU

Sadovnjak pod gradomVanes Husić

V svoj sadovnjak pod gradom Prem pri Ilirski Bistrici nas je povabil naš član Ivan Malečkar s kmetije Ivan-kotovi. Sadjarstva se uči že od malih nog, zato tudi uspešno goji različne sorte sadnega drevja in jagodičevja.

Sadovnjak obsega 800 jablan, 130 hrušk, nekaj nektarin in breskev, pa kar 50 sliv. Dela je kar pre-cej z gnojenjem, škropljenjem in rezjo, a pridela toliko, da sadje sveže in posušeno tudi prodaja.

Resno težavo v sadov-njaku predstavlja jabla-nov rak, ki ga povzroča gliva. Če se pojavi na veji, jo odrežemo in tako rešimo drevo. Če pa se pojavi na deblu, na več mestih, pa je najbolje drevo izkopati in vsaj 2 leti ne saditi novega drevesa. V tem primeru bo potrebno drevo zamenjati.

Jagodičevje potrebuje za dobre plodove kakovostno gnojilo, zato smo vse pognojili z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za jagode, ker vsebuje veliko naravnega fosforja, ki je pomemben za obilno cvetenje, kar pomeni več slastnih plodov. Dognojili bomo še na začetku tvorbe plodov, da zagotovimo hranila za izobilje plodov.

Opravili smo zimsko rez robidnic in jesenskih (dvakrat rodnih) malin, ker je pri obeh rez enaka. Odrezali smo suhe dele rastlin do živih brstov, na katerih bo pridelek letos junija in zredčili število poganjkov na 6 v posameznem grmu. Vse poganjke smo privezali na oporno žico.

35februar 2016

Lubje drevja razpoka zaradi prezgo-dnje rasti drevja, ki je posledica visokih temperatur. V razpoke se skrijejo bolez-ni in škodljivci, zato deblo do prvih vej premažemo s sredstvom Bio Plantella Protekt in tako preprečimo pokanje drevesne skorje.

Rak jablane se je pojavil na mladem drevesu, ki smo ga sanirali tako, da smo odrezali nekaj centimetrov pod rakom. Rano smo premazali s sredstvom Bio Plantella Cuprovin 50, ki zaradi svojih kemičnih last-nosti učinkuje tudi proti boleznim. Z njim smo razkužili tudi vse orodje, da bolezni ne bi prena-šali naprej.

Platella Organik - odličen za ves vrt Sadovnjak smo temeljno pognojili z or-ganskim gnojilo Plantella Organik in tako zagotovili hranila drevesom za vso sezono. Dodali smo z 0,5 kg na tekoči meter po obodu krošnje. Plantella Organik vsebuje kar 67 % organske snovi ter fulvinske in huminske kisline, kar močno pospeši nastanek humusa v tleh. S tem smo zagotovili zadrževanje hranil v območju koreninskega sistema. Z organskim gnojenjem smo težka ilovnata tla, na katerih rastejo jablane, razrahljali in naredili bolj od-točna. Pognojili smo tik pred dežjem, zato da se gnojilo raztopi in ima drevo takoj na voljo naravni dušik (N), ki je pomemben za dobro

rast drevesa v začetku rastne sezone. Fosfor (P) in kalij (K) sta počasi topni hranili, ki bosta na voljo drevesom v času cvetenja in tvorjenja plodov. Ker je organsko gnojilo Plantella Organik popolnoma naravnega izvora in vsebuje naravna organska hranila, je najboljše gnojilo tudi za zelenjavni vrt. Gnojimo glede na vrsto gojene zelenjave, tako da temeljito (2 kg/10 m2) pognojimo plodovke in kapusnice, ki potrebujejo ogromno hranil, solat-nice in čebulnice pa s polovično količino gnojila. Odlično deluje tudi kot temeljno spomladansko gnojilo za okrasne rastline, ki bodo vidno bujno odgnale zaradi naravnih hranil, ki jih vsebuje to organsko gnojilo.

Rane po rezi smo temelji-to zamazali s cepilno smolo Bio Plantella Ar-bosan. Tako smo preprečili dostop boleznim skozi rano v drevo.

Zelo dobro uspevajo tudi nektarine, zato nam je Ivan predstavil svojo zimsko rez, ki je intenzivna in temeljita, a pravilna, kar dokazuje vsakoletna dobra bera.


Paradižnik na zeleni posteljiciPriprava: Na velikem krožniku pripravim posteljico iz sveže špinačke ali zelene solate ter nanjo položim velik zrel paradižnik. Odrežem pecelj s kapico mesa in paradižnik zarežem na osem krhljev, ki se na spodnjem delu še držijo skupaj. Na maslu prepražim čebulo in ko zastekleni, dodam česen in kuhano ajdovo kašo. Začinim s poprom, mešanico začimb, pekočim feferonom in dušim na srednjem ognju. Posolim in na koncu prilijem domačo paradižnikovo omako ter z nastalo maso previdno napolnim paradižnik. Potresem z naribanim sirom in drobnjakom, okrasim s krhlji avokada in okoli paradižnika posujem z debelim domačim bobom. Krožnik na hitro prelijem z mešanico olivnega olja, medu in limoninega soka ter uživam v harmoniji okusov.

Priprava: Zdrobim 200 g maslenih piškotov in jih zmešam z dvema žlicama rjavega sladkorja in 60 g stopljenega masla. Vsebino stresem v pekač, jo po celi površini pritiskam z roko ob dno in še kak centimeter po obodu. Vse skupaj postavim za dobro uro v hladilnik in se lotim priprave nadeva. 700 g skute, ki ji med mešanjem postopno dodajam tri rumenjake, 150 g kristalnega sladkorja in vrečko vanilijevega sladkorja zmešam v gladko maso. Dodam še nekaj kapljic vanilijevega koncentrata in počasi vmešam sneg beljakov s tremi žlicami sladkorja. Mešanico previdno stresem v pekač in pečem okoli 45 minut na 160 °C. Pomembno je, da se kolač na sredini še malce trese, ko ga vzamemo iz pečice, in da skorja ni zapečena. Ko se sladica ohladi, jo čez noč postavim v hladilnik in pred serviranjem ponudim z omako iz svežih borovnic in malin.

Skutni kolač z malinami in borovnicami

RECEPTI

Pridelano z ljubeznijo, postreženo z nasmehom

»Pa dober tek iz Rezine kuhne in oglasite se kdaj!« v salonu pohištva Magnet Design, Masarykova 24, Ljubljana

Alenka Oldroyd - Reza

Rada potujem. Kamor koli grem, vedno obiščem lokalno tržnico in jem hrano, ki je značilna za določeno državo. Različni okusi me prevzamejo, zanima me, od kod jed prihaja in kako se pripravi, zato zbiram recepte in jih tudi preizkušam.

37februar 2016

Vinograd IZABELELoreta Vlahović

Pogosto vprašanje na terenu je, kako skrbeti za trto samoro-dnico. Najboljše vinogradniške lege za vinsko trto so visoka južna pobočja nad dolino. A bolj ko je lega strma, težja je oskr-ba. Gaian Marjan Potočnik z nami deli dolgoletne izkušnje.

IZKUŠNJE ČLANOV

oglas

Na zelo strmi legi nedaleč od Žalca ima posajeno okrog 500 trsov grozdja Izabele, iz katere vsako leto pride-la odlično vino. Tudi stare trse bo nadomestil s to hvaležno in trpežno sorto. V ta namen je sredi januarja narezal centimeter debele in cca pol metra dolge potaknjence s 5 očesi, ter jih shranil v temni, hladni kleti. Spomladi jih bo potaknil v fino zemljo na razdaljo 10 cm, da se ukoreninijo. Naslednjo pomlad bo ukoreninjene potaknjence presadil na stalno mesto. Mlade trte po sajenju na stalno mesto ovije s prerezano cevjo za drenažo, premera cca 10 cm in jih tako zavaruje ter usmeri v pokončno rast.

Obrezana trta sorte Izabela.

Potaknjence bo za ukoreninjanje zasul z zem-ljo do 3 očes, dva pa bosta ostala nad zemljo.

Odrezane veje Marjan in Božena odlagata na plastično folijo, ki jo med rezjo vlečeta med vrstami navzdol. Tako je takoj po končani rezi tudi vse počiščeno.

Ker je zemlja odlične kvalitete, gnoji le jeseni s hlevskim gnojem, škropi pa 1x letno takoj po cvetenju.

Zimska rezV začetku februarja so bile tempera-ture ravno pravšnje za zimsko rez. Na novem delu trta raste med dvema žicama v 4 nivojih, na starem delu pa jo privezujejo na 4 enojne žice, napete med lesenimi stebri. Ker so vrste postavljene pokončno v hrib, je oskrba lažja in pri obrezovanju po potrebi poklekne, da hrbtenica ne trpi preveč. Reznike ali nadomestne veje reže na 3 očesa, šparone ali nosilne rodne veje pa na 6 očes upoštevajoč, da je rez vedno stran od brsta.


MOČ IMUNSKEGA SISTEMAMarjan Radetič, dr. med.

Večkrat opazimo, da smo ljudje različno občutljivi za bo-lezni, tudi nalezljive. Ko se v zaprtem prostoru sreča po-sameznik z viroznim človekom, bosta prenos te bolezni in obolevnost zelo različna: eni zbolijo, drugi se prehodno za nekaj dni počutijo slabše, tretji pa ostanejo povsem zdravi. Vse je odvisno od trdnosti imunskega sistema.

Podoben pojav so strokovnjaki opazili in opisali pri izpostavljenosti ljudi ra-kotvornim snovem iz hrane ali okolja. Poglobljene študije so pokazale, da gre pri ljudeh za različno vitalen in učin-kovit imunski sistem. Če ta oslabi, se začnejo razvijati najprej mikrotumorji, ki postanejo vse bolj agresivni ter se širijo tudi na druge organe v telesu. Nadaljnje preučevanje je razkrilo različ-ne zelo aktivne celice imunskega siste-ma, ki sodijo v skupino belih krvničk, ki krožijo po vsem telesu.

Pozitivna naravnanost in veseljeObvladovanje čustev je v današnjem času posebnega pomena za krepitev imunskega sistema. Sem sodijo vse metode za preprečevanje učinkov kro-ničnega stresa, odpravo vseh strahov, depresivnega počutja in anksioznosti. Dalj časa trajajoči stres z občutkom nemoči in obupa vpliva na povečano izločanje kortizola in noradrenalina v telesu. Ti hormoni pripravijo telo na boj ali beg, povečajo sladkor in maščo-be v krvi, začnejo spodbujati procese, ki so potrebni, da se tkivo po poškodbi

obnovi. Vemo pa, da so ti procesi hrana rakavim tumorjem, bodisi že razvitim ali latentnim (spečim). Izjemno pozi-tiven učinek imajo: prijetno sprošča-nje, smeh in urejen spanec (6 -7 ur na noč). Sprejemanje samega sebe s svojimi vrednotami ter zdrava podpora okolice, družine in prijateljev delujejo blagodejno na vitalnost našega imun-skega sistema.

Pomen telesne aktivnosti Prav poseben učinek na krepitev imunskega sistema človeka ima redna telesna dejavnost. Najbolj učinkovita je tista telesna dejavnost, ki uri vse telo, tako vse mišične skupine kakor tudi možgane. Med takšne vadbe sodita telovadba in tek, vsekakor pa nordij-ska hoja, ki z uporabo palic poskrbi za treniranje več kot 90 odstotkov vseh mišic telesa.

Pomemben vpliv prehraneVeč raziskav o dejavnosti belih krv-ničk je pokazalo, da se te odzivajo na: hrano, okolje, telesno dejavnost in čustveno doživljanje. Velikega pomena je zdrava, uravnote-

žena prehrana, bogata z esencialnimi aminokislinami, nenasičenimi ma-ščobnimi kislinami (zlasti omega 3), antioksidanti iz skupine polifenolov in vitaminov. Posledic nezdravega prehranjevanja je v zadnjih desetletjih zelo veliko, kažejo se v številnih dege-nerativnih obolenjih sodobnega časa. Neprecenljivo škodo na našem zdravju puščajo tudi vsi izdelki iz bele moke, sol in sladkor.

ZDRAVNIKOVA PRIPOROČILA

ZDRAVJE

Za izboljšanje imunskega sistema redno uživajmo: zelje, ohovt, brokoli, agrume, jagodičevje, čebulo in česen, korenje, kivi, papriko, čili, ingver, hren, šparglje, polnozrnata žita, oreščke. Pot-rebne so tudi kakovostne beljakovine: ribe (ki vsebujejo omega 3), perutnina, jogurt in stročnice.

39februar 2016

MOČ IMUNSKEGA SISTEMA

Ekovrtiček v vrtcuBrigita Sobočan, Vrtec Mojca, enota Rožle, Ljubljana

S POMOČJO HIŠNIKA SMO ZASNOVALI IN POSTAVILI DVE DVIGNJENI GREDI.

ZGODAJ SPOMLADI NASUJEMO GREDICE Z VEČ PLASTI PRSTI, MED KATERE

POSUJEMO ŠE LESNE SEKANCE. PRST OBOGATIMO S KOMPOSTOM TER POSEJE-

MO IN POSADIMO DOMA VZGOJENE SADIKE.

MLADI VRTNAR

Otroci so z aktivnim sodelovanjem pričeli spoznavati različne rastlinske vrste ter pomen samooskrbe. Hkrati z rastjo rastlin pa tudi sam proces

cvetenja in rasti plodov na njej. Naučili so se skrbeti za vrt: kdaj ga je potreb-no zaliti, katere rastline potrebujejo več vode in katere manj, spoznali so

pomen zastiranja za ohranjanje vlažnosti prsti, naučili so se odstranjevati plevel. Skupaj smo ugotovili, da potrebujemo prostor, kamor bomo odlagali: različne odpadke, plevel, travo, veje... in ob naših gredicah je zrasel kompostnik. Tako smo pričeli z nalaganjem kompostnega kupa, ki pridno raste.Različne rastline, ki smo jih posejali in posadili, so nam bogato obrodile: spo-mladi prve redkvice, poleti nadzemna koleraba, različne vrste solatnic, bučke, kumarice, paprika, jajčevci, paradižnik, stročji fižol, grah ..., jeseni zelje, ohrovt, korenček. Vse, kar smo pridelali, smo pobrali, primerno pripravili in pojedli. Otroci si z aktivnostjo v VRTU pridobijo spretnosti in znanja: urijo potrpežljivost, odgovornost za reševanje problemov, na svežem zraku z delom krepijo imunski sistem. Izkustveno učenje v naravi pa jim omogoča spoznati okolje z vseh vidikov in povečuje možnosti za telesno aktivnost.


Glede tal niso preveč izbirčne, potre-bujejo samo dobro odcedna tla, ki jih dodatno izboljšamo s kompostom. Najbolje uspevajo v svetli senci, kjer imajo dovolj zaščite pred močnim opoldanskim soncem. V premočni sen-ci pa bodo slabše uspevale in tvorile manj cvetov. Najprimernejše rastišče

Gomoljne begonije so na vo-ljo v številnih barvnih odten-kih in imajo izredno dolgo sezono cvetenja, ki lahko traja tudi štiri mesece in več.

je obsijano samo z vzhodnim ali pozno popoldanskim soncem.Čeprav ljubijo vlago, jih moramo ob nizkih temperaturah zalivati manj, saj lahko pride do gnitja korenin. Begoni-je, ki rastejo v stanovanju, postavimo na globok podstavek s kamenjem, v katerega nalijemo vodo.

Begonije gojimo tudi v loncihZ živahnimi barvami bodo popestrile balkon in teraso, lonce pa lahko pos-tavimo tudi na tazlična mesta v vrtu. S sajenjem begonij v lonce in korita pričnemo sredi februarja, uporabimo zemljo za lončnice, razdalja med go-molji pa naj bo 15 cm. Poganjki bodo zrasli na ugreznjeni strani gomolja, zato ga posadimo z okroglo stranjo navzdol. Posode nato postavimo v svetel in zračen prostor na temperatu-ro 20°C. Redno in previdno zalivamo ali rosimo.

Andreja TomšičVrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

GOMOLJNE BEGONIJE V LONCIH

VRTNARJENJE

GOMOLJNE BEGONIJEdvojni cvet, pak. 10 čebulicVeliki gomolji, ki dajo tudi več cvetov.Art. 187094

Za člane Kluba Kalia (do 22. februarja)

samo 4,90 €

CANTUS potovalni center d. o. o.

TRAVEL CENTER CANTUSTematski izleti s poudarki na ogledih parkov, vrtov, vrtnih centrov

v kombinaciji z ostalimi turističnimi znamenitostmi. Turistična organizacija: Janez Krivograd

Strokovno vodenje: Miša Pušenjak

12. 3. SeJeM orTogiardino in vrTni cenTer odhod: MB - 40, ce - 38, LJ - 36

13.-17. 4. nizozeMSKa xxxL - posebna ponudba - 24510.-12. 6. cveTLični oToK Mainau in vrTovi - 199

zaKLJučeK PoLeTJa 18.-23. SePTeMBer - hoTeL faraon- PeLJešac

299 PoLPenzion in avToBuSni Prevoz 325 aLL incLuSive in avToBuSni Prevoz

informacije, programi in rezervacije:[email protected], 070 999 976

41februar 2016

NARAVNI BISERI

JAVOROLISTNA PLATANABoris Dolničar

Čeprav to mogočno drevo izvira z zmernih območij severne poloble, se je že zgodaj pojavilo tudi v naših parkih in drevoredih, saj dobro prenaša onesnažen zrak, zbita in s hranili revna tla, pomanjkanje vlage in temperaturna nihanja. Hkrati pa se ponaša s hit-ro rastjo, veliko sposobnostjo obraščanja, prikupno marogasto skorjo in lepimi listi ter široko raztezajočo se krošnjo, ki poleti ustvarja prijetno senco, pozimi pa predstavlja čudovit naravni okras.

Med bolj znane slovenske javorolistne platane sodijo: drevesi na Streliški ulici v Ljubljani, dvesto let star primerek v zdraviliškem parku v Dobrni, sto dvaj-set let stara rastlina pred železniško postajo v Celju in platana, ki raste na dvorišču pred vhodom v grad Tuštanj v Moravški dolini. Slednjo smo obiskali konec lanskega oktobra in občudovali jesensko podobo dobrih 25 metrov visokega drevesa z debelnim obsegom 590 centimetrov, ki so ga pred tristo leti posadili grofje Lichtenbergi. Drevo se je razrastlo v razsežno krošnjo s tremi izstopajočimi vrhovi, ki prevladujejo nad grajskim poslopjem na eni in bližnjo kmetijo na drugi strani. Čeprav je bilo na vejah še precej listja, se je na tleh ustvarila že prava rjava suholistna-ta preproga, ki je sama zase pričala o velikosti tuštanjske platane.

Primerna za sajenje v urbanem okoljuJavorolistna platana (Platanus x hispanica) je po vsej verjetnosti križanec med zahodno (Severna

Amerika) in vzhodno (jugozahodna Azija) platano ter se je po navedbah znanega slovenskega strokovnjaka za parkovno vrtnarstvo Aleksandra Šiftarja v oxfordskem botaničnem vrtu pojavila pred letom 1666. »Ta križanec združuje dobre lastnosti obeh, to so tolerantnost proti suši, prahu in dimu, odpornost proti boleznim ter rašča-vost. Zato je ustrezna vrsta za sajenje v urbanem okolju, predvsem tam, kjer hočemo oblikovana drevesa. Platana namreč hitro obnovi poganjke iz tkiva okrog rezi, kar omogoča pogosto ali celo vsakoletno rez, če želimo obdržati krošnjo v določeni obliki ali velikosti; seveda pa pogosto obrezovanje skraj-šuje življenjsko dobo dreves. Čeprav platana dobro prenaša vse obremeni-tve rastišča, je treba pri sajenju vedno upoštevati, da je svetloljubna vrsta, ki mora biti med rastjo, od maja do avgu-sta, osončena vsaj štiri ure na dan.«

Javorolistna platana je do 30 metrov visoko listopadno drevo in spada v družino platanovk. Njeno lubje je

gladko in se lušči v obliki večjih neena-komernih zaplat, zato je deblo opazno lisasto. Listi so podobno kot pri javorju dlanasto deljeni na tri do pet krp, ki so grobo nazobčane in koničasto priostrene. Moški in ženski cvetovi so združeni v vise-ča, približno centimeter velika kroglasta socvetja, ki na dolgih vlaknatih pecljih visijo z vej. Iz cvetnih glavic se razvijejo kroglasti plodovi, ki ostanejo na drevesu vso zimo do pomladi.

Platanin les je kakovosten, a ga je težko obdelovati. Večinoma ga uporabijo za kurjavo in v papirni industriji, iz debelejših kosov pa izdelujejo tudi pohištvo, sode, glasbila in furnir.

Trije izrazitejši vrhovi

Kroglasti plodovi ostanejo na drevesu vso zimo


VZAJEMNOST

Presejalni programiV Sloveniji imamo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka. Namenjeni so odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu, raka dojk in raka na debe-lem črevesu in danki. Na pregled so povabljeni prebivalci določene starosti in spola, pri katerih je tveganje za razvoj raka največje. Veliko jih vabilo razume kot podarjeno priložnost za ohranjanje svojega zdravja, nekateri pa te priložnosti še vedno ne izkoristijo.

Priimek in ime:

Leto rojstva:

Ulica in hišna številka:

Kraj in poštna številka:

Telefon:

Datum:

Podpis:

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

Naročam revijo: Vzajemnost je lepo darilo!

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih?

Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (12,60 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 23 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost – vaše darilo.

Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi

četrtek v mesecu. V dvainštiridesetih letih je postala zanesljiva

spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih

temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom

brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in pre-

moženjsko- pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega

prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše

in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehra-

ni in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno

pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec

objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po

meri starejših. Ne manjka niti branja za

razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in

nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev

skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,

prek katerih si naročniki iščejo partnerje

in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba

Vzajemnost in s klubsko kartico lahko

uveljavljajo različne popuste. Več o reviji

na www.vzajemnost.si.

Prejeli ste letno naročnino na revijoVzajemnost, ki vam jo podarja:

Spoštovana/ni

Revijo Vzajemnost boste prejemali vsak 1. četrtek v mesecu.

VzajemnostVzajemnost

Vzajemnost

VzajemnostDarilni bon


Spoštovana/ni



Vzajemnost



Spoštovana/ni



Vzajemnost


št. 2, februar 2016, 2,10 C

MARIJAN PAPEŽ: Spodbudni trendi in uskladitev pokojnin Presejalni programi rešujejo življenja

V SREDINI: Dobro je vedeti

Državni program DORA vabi ženske med 50. in 69. letom starosti vsaki dve leti na pregled z mamografijo, rentgenskim slikanjem dojk. V programu ZORA ginekologi s pregledo-vanjem zdravih žensk, starih od 20 do 64 let, pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Program SVIT pa ženske in moške od 50. do 74. leta starosti vsaki dve leti povabi na test na prikrito krvavitev v blatu, ki lahko pomeni predrakave spremembe (črevesne polipe). Test opravijo kar doma. Če je pozitiven, je potrebna dodatna preiskava debelega črevesja – kolonoskopija. Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom. Gre za poseben postopek vabljenja navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi odkrili tiste, pri ka-terih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka. Zdravljenje je ob zgodnjem odkrivanju lažje in veliko uspešnejše. Recimo, s programom ZORA jim je uspelo pojavnost novih rakov zmanjšati kar za polovico. Delovanje presejalnih programov je ena izmed stvari v slo-

venskem zdravstvu, s katero se res lahko pohvalimo in kjer dosegamo zavidljive uspehe. K uspehu (in reševanju življenj) pa največ prispevamo uporabniki sami tako, da vabilo sprej-memo in sodelujemo.Več preberite v februarski številki Vzajemnosti.

43februar 2016

DOM BREZ MRGOLAZNI

Prava vaba zvabi golazenMarko Cvijić

Glodavci igrajo pomembno vlogo v naravi, vendar pa pogosto pride do situacije, ko je potrebno z deratizacijo izvesti kontrolo nad njihovo populacijo. Pri vsaki kontroli je ključnega pomena, da ra-zumemo obnašanje glodav-cev in njihove prehranjevalne navade. Ti potrebujejo hrano in zavetje, zato je najpo-membneje, da jim oboje omejimo.

V nasprotju s splošnim prepričanjem podgane raje jedo svežo in kakovostno hrano, zato bodo zavrnile hrano slabše kakovosti, če bodo imele možnost izbi-re. Zaradi tega morajo biti rodenticidne vabe narejene iz visoko kakovostnih prehrambenih sestavin. Stare in žarke vabe je zato potrebno zavreči. Za ugotavljanje privlačnosti vab v podjetju Unichem izvajamo teste, pri

katerih na vsakem postavitvenem mestu damo glodavcem na razpolago dve različni vabi. Dobljeni rezultati nam pokažejo, katera formulacija vabe ima boljšo privlačnost med glodavci. Zato za potrebe razvoja in izboljšav v podjetju izvajamo stalna testiranja na-ših vab v primerjavi z ostalimi na trgu. Konec lanskega leta smo v povezavi z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in prehrano iz Murske Sobote testirali Ratimor parafinske bloke in jih primerjali s parafinskimi bloki kon-kurenčnih proizvajalcev iz Amerike. Testiranje je potekalo na lokacijah, ki so izpostavljene vlagi. Moramo pa se zavedati, da nobena rodenticidna vaba ni univerzalna, zato moramo za dober nadzor nad glodavci izbrati pravo aktivno snov, ustrezno formulacijo vabe in vabo tudi pravilno umestiti. Le z upoštevanjem vseh teh kritičnih faktorjev bomo dosegli želene rezultate.

Graf 1: Odstotek zaužite vabe za posamezen vzorec glede na zaužito vabo na vseh testiranih objektih.

Rezultati: (Graf 1) so pokazali, da so v vlažnih pogojih, Ratimor parafinski bloki (vzorec št. 1), izmed vseh testiranih vzorcev, najbolj privlačni za glodavce.

Slika 1: Testirani vzorci ob kontroli (levo vzorec konkurence, desno Ratimor parafinski blok)

NASVET

Presejalni programi

Z Ratimor parafinskimi bloki bomo varni pred mismi ter crno in sivo podgano. Popolna ucinkovitost zaradi zakasnjenega delovanja.. Bi

ocid

upo

rabl

jajte

var

no. P

red

upor

abo

vedn

o pr

eber

ite e

tiket

o s

poda

tki o

pro

izvo

du.


R A N G D A K A

A L E R G O L O G

È E B U L N I C A

A N O D A N I T

N K A D O N O

B I K A R B R A N

T R O P I N A O R G L E

R A Z H O D A M A R I L I S

S K A P I N C A A K I L A

K A D U L J A N A D A I V

A R E N A P E A N I O S A

K O N R A D O N E K

J A T A D E J A K A L A

O P A S E K N N Z O R I N

S O K O L A R A H A T M O

I L O L U K F R I Z E R

P O T R A T N E Ž O P R T A

A N A S T A R T D I J A K

TV VODITELJICA,

TAVÈAR

LONÈNICA Z RDEÈIMI CVETOVIVOJAŠKA AKCIJA

POKRAJINA V PELEPONEZU

NASELJE PRI KOÈEVJU

JUGOSLOVAN-SKA LJUDSKA

ARMADA

LJUDSKA PRITRDILNICA

NEKDANJI NEMŠKI KRALJ

GORSKI METULJ

POTRATENÈLOVEK

VZREJEC SOKOLOV

UPANJE

PARADIŽ, RAJ

MAJA ODERLAP

NEKDANJA EVROPSKA

DRŽAVA

NARAMNICA(STARINSKO)

ITALIJANSKI SPOLNIK

SADEŽ PODOBEN

LIMONI

OZADJELJUBITELJ LOVA NA

RAKE

VELIKAMORSKA

RIBA

OPASNICA

UÈENEC SREDNJE

ŠOLE

ROMAN JOSIPA

STRITARJA9. IN 7. ÈRKA

ABECEDE

HRVAŠKA POP PEVKA, LISAC

PRIMORSKO PECIVOMODEL

AVTOMOBILA FIAT

PASTIR BIKOV

POLONA HERCOG

VRSTA PLESA IN GLASBE

GRMIÈASTA RASTLINASUHIH TAL

USEDLINA PRI KUHANJU

SUROVEGA MASLA

PRENEHANJE DELOVANJA

ALI OBSTAJANJA

NOGOMETNI KLUB

MEHKA KOVINA BELE

BARVE

ELEKTRODA ZA

DOVAJANJE ELEKTRIÈNE-

GA TOKA

ŠPANSKI NASLOV ZA GOSPODA

RASTLINA, KI IMA V ZEMLJI

ÈEBULICO

NATAŠA NEMEC

PISNI ZNAK GERMANSKIH

PLEMEN

KDOR SE UKVARJA S

FRIZIRANJEMŽITO BREZ VOKALA

UROŠKUZMAN

ENAKI ÈRKI

ZAÈETEKIGRE

ZDRAVNIK ZA ZDRAVLJENJE

TEŽAV Z ALERGIJAMI

SNOV V ÈESNU IN ÈEBULI

KOS SPRIJETE

PRSTI

NAVIDEZNO USLOÈENA

PLOSKEV NAD OBZORJEM

SLOVENSKA IGRALKA,

TETIÈKOVIÈ

KRAJANKA RaÈ, PRI FRAMU

POLOŽAJ KOGA GLEDE NA NASLOV

TRŠA DLAKA PRI

ÈLOVEKU

GLAVNO MESTO

BANGLADEŠAPOMANJKA-NJE HRANE

ZID V PRISTANIŠÈU

NASELJE PRI KOPRU

SKUPEK VLAKEN OKOLI

OSIVIDEZ STVARI V PROSTORU

KEMIÈNI ZNAK ZA NOBELIJ

JAVNA AVTOMOBIL.

DIRKA

SLOVENSKA TENISAÈICA,

MAJERIÈIZPUŠÈAJ PRI DOJENÈKIH

MOŠKO IMESL. PEVKA ZABAVNE GLASBE,

KRAJNÈAN

GLASBILO V CERKVI

KEMIÈNI ZNAK ZA AKTINIJ

ALEŠKLINAR

POL BREZ ZAÈETKA

TURISTIÈNA AGENCIJA

KIRURŠKI PRIPOMOÈEK

NASELJE PRI KRŠKEM

RIMSKA ŠTIRI

METULJ Z OÈESCI NA

KRILIH

EVROPSKAREKA

PEŠÈENO BORIŠÈE

RASTLINA Z BELIM

TULCEMŽIVALSKI POTOMCI

PIKAJOÈA ŽUŽELKA

VRSTE ORGANIZMOV

V OKOLJU

ŠPORTNAVETROVKA S

KAPUCO

VOLK IZ KNJIGE O DŽUNGLIGAMSJI

BIVOL, ANOJ

18. IN 1. ÈRKA ABECEDE

GRŠKI PISATELJ TRAGEDIJ

BIO

PLANTELLA

BIO

PLANTELLA

3

12

17

12

7

7

6

6 6

6

6

5

5

5

4

4

3

3 3

2

2

22 2

1

1 1

14

14 14

16

15

171615

13

13 13 13

11

11

10

10

9

9

8

8 8

SESTAVILA:HEIDI

BARTOLIÈ

D-BARTOLD.O.O.Tisk in

založništvo

POLDRAG KAMEN

VEZNIK

Gaina nagradna križankaMed vsemi, ki boste do 25. februarja na naš naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika poslali pravilne rešitve gesla, bomo izžrebali 5 srečnežev, ki jim po pošti pošljemo priročen izdelek Bio Plantelle. Imena nagrajencev in pravilno rešitev bomo objavili v marčni številki revije.

Reši

tev

praz

ničn

e na

grad

ne k

rižan

ke: I

DEA

LNA

NEG

A Z

A O

RHID

EJE.

Nag

raje

nci:

Tilk

a St

reha

r, Be

ltinc

i, N

atal

ija B

rloga

r, Po

dkum

, Ivi

ca

Ora

žem

, Nov

a va

s, M

artin

a Zi

darič

, Šm

arje

ške

Topl

ice,

Hild

a St

ropn

ik, Z

reče

.

KLUBSKE STRANI

Gaina nagradna križanka29.2. - 2.3.2016, od 16. ure, osnovno usposabljanje iz fitomedi-cine, Biotehniški center Naklo14.4.,2016 od 16. ure, obnovitveno usposabljanje iz fitomedici-ne, Biotehniški center NakloObvezna prijava: 080 3900 ali 041 499 934, oz. e-naslov: tecaji(at)bc-naklo.si

26.2. – 28.2. 2016 FESTIVAL ZVONČKOV V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V LJUBLJANI

5.3. -13. 3. 2016, Ortogiardino Pordenone,SEJEM CVETJA, OPREME ZA VRTOVE IN PARKE

23. 4. - 2. 5.2016, Arboretum Volčji Potok, 25. SPOMLADANSKA RAZSTAVA CVETJA - TULIPANOV IN VRTNARSKE OPREME

7. in 8.5.2016, SEJEM RASTLIN V BOTANIČNEM VRTU MARIBOR

11. 6. in 12. 6.2016DAN ODPRTIH VRAT RIFNIK, VRT OKRASNIH RASTLIN, Šentjur,8. -18.ure, OGLED VRTA IN ZBIRK RASTLIN, Prost vstop

11.-13.3.2016 Gregorjev sejem, Novo mesto, delavnica, Strokov-njak Kluba Gaia, SAMOOSKRBNI VRT19.3.2016. od 10. do16. ure, Arboretum Volčji Potok, VSE LEPO O VRTNICAH, obvezne prijave na [email protected]

Napovednik vrtnarskih dogodkov


KOLEDAR DEL

Zelenjavni vrt

Vrtna trata

Okenske in balkonske rastline

• Prvo delo je vzgoja sadik za novo sezono. Za dobro ukoreninjenost mla-dih rastlinic uporabimo zemljo Bio Plantella Start, ki ima drobno strukturo za dobro ukoreninjenje mladih rastlinic in je izredno odcedna.

• Mehkolistne solate, kot so sorte Majska kraljica in Atrakcija lahko sejemo že marca. marca, ko so tla ponoči ogreta na vsaj 5°C. Za pripravo tal v gre-di uporabimo gnojilo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, s katerim zagotovimo primerno prehranjenost rastlin v sezoni.

• Konec marca pripravimo zemljo na vrtu z organskim gnojilom Plantella Organik. Zemljo prerahljamo ali prelopatamo do globine 25 cm. Povrhu potresemo gnojilo ter pregrabimo s tanko plastjo zemlje. Gnoji-lo Plantella Organik bo nudilo hranila rastlinam več kot 6 mesecev.

• Plodovke in krompir imajo velike potrebe po kaliju, zato jih gnojimo z organskim gnojilom Plantella Organik K, ki vsebuje veliko naravnega kalija.

• Mah odstranimo z uporabo izdelka Plantella proti mahu, ki ga potresemo po vlažnem mahu. Ko porjavi in ga pograbimo stran, uporabimo sredstvo Plantella Kalcivit, s katerim zmanjšamo zakisanje tal.

• Platella Kremenčeve peske uporabimo za dobro zračnost in odcednost travne ruše.

• V drugi polovici marca lahko že pognojimo trato z membranskim gnoji-lom Plantella Formula 365 za trato, ki zagotovi trati hranila vse leto, saj se sproščajo glede na zunanjo temperaturo. Tako ne pride do ožigov.

• Proti snežni plesni, ki je v obliki belih krogov na trati, uporabimo konec marca pripravek Vivera Switch.

• Pri pojavu pršic na rastlinah uporabimo akaricid Vivera Vertimec. Uši pa uničimo z naravnim insekticidom Bio Plantella Flora kenyatox verde.

• Rastline, ki jih prezimujemo, naj imajo suh substrat. Ko pa jih zalijemo, pazimo da se substrat dobro napolni z vodo. Gnojimo jih enkrat mesečno s tekočim gnojilom Plantella List.

• Fuksije, hibskus in abutilon rad napade rastlinjakov ščitkar, katerega uničimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Flora verde. Za kontroliranje pojava škodljivca pri rastlinah postavimo Bio Plantella Rumene lepljive ploščice.

FEBRUARP 15

T 16

S 17

Č 18

P 19

S 20

N 21

P 22

T 23

S 24

Č 25

P 26

S 27

N 28

P 29

MARECT 1

S 2

Č 3

P 4

S 5

N 6

P 7

T 8

S 9

Č 10

P 11

S 12

N 13

P 14

T 15

od 12.00

od 11.00

od 14.00

do14.00

do 15.00

od 15.00

od 12.00

do 11.00od 12.00

do 14.00od 15.00

do 8.00od 9.00

od 8.00

do 8.00od 9.00

1h

14h

kore

nina

cvet

list

plod

pres

ajan

jene

ugod

nopo

lna

luna

(22.

2)m

laj (

9.3)

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e Se

tven

ega

kole

darja

Mar

ie T

hun

za le

to 2

016,

ki g

a v

Slov

eniji

izda

ja v

nes

kraj

šani

obl

iki Z

alož

ba A

jda,

tel:

01 7

54 0

7 43

.

polna luna

mlaj

47februar 2016

• Pred pomladjo obnovimo beli premaz Bio Plantella Protekt na deblih dreves. S tem bomo preprečili prezgodnje odganjanje dreves spomladi in posledično pokanje lubja.

• Obrezujemo sadno drevje in trto. Rane zamaženo s smolo Bio Plantella Arbosan, ki je zelo elastična in odporna na mraz.

• Trto pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik za vinograde, ki poleg vseh hranil vsebuje tudi železo, ki preprečuje bledico (klorozo).

• Sadimo in presajamo sadno drevje. V sadilno jamo na dno damo Plantella Sadjarsko gnojilo, organsko gnojilo Plantella Organik pa zmešamo z zemljo, v katero posadimo drevo.

• Februar je primeren čas za presajanje in sajenje oljk na Primorskem. Pri izkopu sadilne jame upora-bimo organsko gnojilo Plantella Organik za oljke.

• Jagodičevje, kot sta ribez in kosmulja, pogosto odžene zelo zgodaj, zato ga sadimo že v marcu. Sadilno jamo pripravimo z organskim gnojilom Plantella Organik.

• Jagodičevje, kot so ameriške borovnice, potrebuje kisel pH zemlje, kakršna je Plantella Zemlja za rodo-dendrone. Kot gnojilo uporabimo Bio Plantella Nutrivit za borovnice.

• Varstvo proti boleznim opravimo s škropljenjem z bakrenim pripravkom Vivera Cuprablau-Z. Uporabimo koncentracijo 30 – 40 g/10 l vode.

• Marca presadimo citruse v primerno veliko posodo in uporabimo Plantella Specialno zemljo za citruse.

Okrasni vrt

• Kisloljubne rastline, kot so hortenzije, rododendroni in azaleje, sadimo v Plantella Specialno zemljo za rododendrone, ki ima primeren pH za us-pešno rast. Prav tako že posajenim rastlinam dodamo potrebno količino nove zemlje, saj se ta posede čez zimo.

• Žive meje pripravimo na novo sezono z gnojenjem s Plantella Formula 365 za okrasne rastline in žive meje. Če imamo za živo mejo ali kot okras-no rastlino iglavce, potem uporabimo Plantella Formulo 365 za iglavce in rododendrone. Tako z enkratnim gnojenjem zagotovimo hranila za vse leto.

• Marec je čas za obrezovanje grmovnic in okrasnih dreves. Rane zamaže-mo s smolo Bio Plantella Arbosan.

Sobne rastlineSadovnjak

• Presajamo rastline v večji lonec. Pri presajanju uporabimo najkakovostnejši substrat za lončnice Plantella Balkonia.

• Sobne rastline rastejo in se razvijajo celo leto, zato jih je potrebno redno dognojevati s Plantella List, ki zagotovi pot-rebna hranila za razvoj. Za eno-stavno uporabo lahko gnojimo s topljivimi tabletami Plantella Tabs za zelene rastline.

• Orhideje potrebujejo redno presajanje, zato jih presajamo v Plantella Specialno zemljo za orhideje, ki omogoča dobro zračnost in oporo za korenine.

• Orhideje za svoje bujno cvetje potrebujejo hranila, zato jih re-dno gnojimo s Plantella Tabs za orhideje. Raztopimo jih v vodi in vanjo potopimo orhidejo za 30 minut. Dobro jih odcedimo in postavimo na svetlo mesto.

• Cvetoče rastline v loncih, kot so: vijolice, kalanhoje, flamingovec gnojimo z gnojilom Plantel-la Cvet, bogato z vitamini in hranili. Za enostavno uporabo so na voljo Plantella Tabs za cvetoče rastline, kjer enostavno 1 tableto raztopimo v1litru vode in rastline zalijemo.


DRAGI GAIANI, SVOJE NAJLJUBŠE IZDELKE BOSTE NAŠLI V TRGOVINAH, KJER JIH OBIČAJNO KUPUJETE. V PRENOVLJENI PODOBI PRIHAJAJO POSTOPOMA, MED NJIMI TUDI POVSEM NOVI.


STE ZA RUMENO? - Klub Gaia

Documents

Transcript of STE ZA RUMENO? - Klub Gaia