165 - Klub Gaia · 2017. 2. 2. · Gaia marec 2011.xp 3/8/11 11:15 AM Page 3. Na zaœetku je seveda...

1www.klubgaia.com

Tema mesecaMatjaæ Mastnak:Intimnost vrtnega prostora

Vse o ...Naøi strokovnjaki:Vse o priporoœilih zaleto 2011

Ekoloøko vrtnarjenjeDavor Øpehar:Raznobarvna zelenjava

Klubski kotiœek

V Rabcu uœenjein zabava!

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

1010

1414

3131

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Letnik 17

MAR

EC 20

11

165165165

Gaia marec 2011.xp 3/8/11 11:14 AM Page 1

3www.klubgaia.com

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Æe izobiljenovih idej inenergijeResda øe ni dovolj toploza bivanje sredi vrta aliterase, v naøem zuna-njem intimnem prostoru,kot ga predstavljamo vtokratni øtevilki Gaie, akljub temu se æe neusta-vljivo pripravljamo nadelo z rastlinami, saj nampridelek in lepota do-maœega vrta ali le zasaditve v posodah krepijo fiziœno in duøevnozdravje. Vsekakor menim, da je treba vse naøe æivljenje podreditiomenjenima vrednotama. V zraku æe œutimo, da prihajajo dnevi, kobomo øe bolj ljubeœi do naøih mater. Pa œe ji ob tem prazniku poda-rimo namesto cveta nepozaben dan, ki ga preæivimo skupaj ali pavsaj letno naroœnino na revijo Gaia, za tokratno priloænost kar z 20-odstotnim popustom, bo to del temeljnega koncepta, da je za zdravjepotrebno redno gibanje in tudi delo na œistem zraku, zdrava hrana,ljubeœi odnosi in nenehno uœenje.

Ekipa Kluba Gaia se zaveda svojega poslanstva, da vas informiramoin izobraæujemo, zato smo se v zaœetku leta najprej sestali z naj-boljøimi slovenskimi strokovnjaki in naøimi avtorji œlankov na red-nem letnem sestanku, uredniøki odbor pa bo povzel sveæe ideje zazanimive vsebine letoønje revije Gaia. Prav tako æe pospeøeno pri-pravljamo nove teme za tridnevno izobraæevanje v Rabcu. Tokratnaøtevilka vsebuje nekatere ideje o ureditvi vrtov, pa o domaœih vrtovihz zdravo zelenjavo, s katero si boste krepili zdravje z antioksidativ-nimi uœinki, o œemer bo letos precej govora tudi v Rabcu, pa ne samoto, tudi aktivno se boste lahko udeleæili mnogih delavnic.

Verjamem, da se bomo v kratkem tudi sreœali na kakem od naøihøtevilnih predavanj po Sloveniji ali pa zato, ker se boste prijavili nanaøe æe zelo odmevno tekmovanje Zeleni izziv, kjer vas œaka nepo-zabno potovanje na Portugalsko. Øe najbolj pa se veselimo naøegaskupnega snidenja z vami v Rabcu, kjer iskreno pokaæete vaøo prist-nost, zavzetost in srœnost. Æelimo si œim veœ vaøih klicev, fotografijvaøih urejenih vrtov in vsega, kar je vam ljubo. Piøite nam o sebi insvojih vrtnarskih izkuønjah, mi pa vas pokliœemo in obiøœemo, kobo prava priloænost.

www.klubgaia.com 3

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Intimnost vrtnega prostora

6 Poleti cvetoœe vzpenjavke

8 Jiaogulan – rastlina nesmrtnosti

9 Cvetoœi trendi v novi sezoni

10 Vse o priporoœilih za leto 2011

13 Pravilna izbira substrata za balkonske rastline, uøi na sadnem drevju ter teæave s økodljivcem na trti

14 Raznobarvna zelenjava 16 Kobulnice v ekoloøkem vrtu 18 Hruøka – sadeæ za vso sezono 20 Z zeliøœi zoper alergije

22 Naøi œlani v nasadu jagodiœja

24 Vrt, ki ne rabi veliko nege

27 Seme na traku

29 Tisovec v Stranah

31 V Rabcu – uœenje in zabava! 33 Zeleni izziv vabi Gaiane 35 Gaina spomladanska strokovna predavanja 36 Gaina prijavnica in izleti 37 Gaini kuponi popustov

38 Opravila, na katera v mesecu marcu in aprilu ne smemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Dr. Gaia na terenu

Rastline iz daljnih krajev

Ali veste?

Slovenski naravni biseri

Cvetoœe ideje

Vse o ...

Strokovnjak svetuje

Oblikovanje vrta

Zelenjavni vrt

- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, dr. Janko Rode, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj, Tisk: Grafiœno podjetje Schwarz, d. o. o.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 16,90 EUR.Natisnjeno v 31.850 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. aprila 2011.

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia

Uvo

dnik


Na zaœetku je seveda treba razloœiti, zakakøen vrt gre. Ni utesnjeni predvrt, kije odprt na ulico ali cesto in katerega po-slanstvo je, da vabi, kaæe vrtnarjevospretnost in okus mimoidoœim. Ne greza pridelovalni, zelenjavni vrt. Ne gre zasadovnjak – razen, œe imamo posestvoin se nam pogled od hiøe izgublja v la-sten viønjev vrt. Govorimo o bivalnemvrtu. O delu vrta, ki je podaljøek dnevnein otroøke sobe. Skratka o vrtu, kjerlahko od maja do oktobra æivimo: jemo,poœivamo, æivimodruæinsko æivlje-nje. Po kosilu za-dremamo. Ali pase na nedeljsko do-poldne nastavimosoncu, ne da bi sepri tem razkrilioœem tistih, do ka-terih nam ni. Bi-valni bo na veœjiparceli le en delvrta, pri atrijskihiøi je lahko v tejvlogi cel.

Bivalni vrt morabiti tesno povezan s stavbo. V resnici bovrt bolj slabo bivalno funkcioniral, œe jetreba po vsako æliœko in pleniœko teœiokoli hiøe in po stopnicah v prvo nad-stropje. Idealno je, da na bivalni vrt sto-pamo neposredno iz dnevne sobe in daje œisto zraven kuhinja in blizu straniøœe.Stopnice so odveœ. Osnova bivalnegavrta je ploøœad z mizo in stoli ter trata,ki se na to navezuje. Trata je nujna za

igro otrok. Teh-niœna otroøkaigrala so po-membna nekaj let– kmalu postanejokrama. Mislimona to, da se jihbomo z enakoeno s t a vno s t j ootresli, kot smo sijih navlekli. Œe je

trata dovolj velika, se lahko na njej spo-primemo tudi odrasli, danimo z loparjiza badminton ali kakønimi preprostimibalinœki. Na trati si lahko pogrnemoodejico ali pa nanjo postavimo poœival-nih ali leæalnik. Poleg uporabnosti tratavrtu »daje zrak« - ustvarja prostornost inpreglednost – ter s tem tudi obœutek var-nosti.

Zunanji obod rastlinskekuliseZunanje sobe brez zidov ni. Ne mislimna albansko navado, ki se je po letu1990 tako priljubila Slovencem – nanujo, da mora biti vrt obzidan z najmanjdva metra visokim betonskim zidom (øehujøi so Britanci, ki na vrh vzidajo raz-bite steklenice – na prenos tega domi-sleka pod Alpe øe œakam). Vrt gradimoz rastlinami! Torej naj bodo tudi njegovestene rastlinske. Ni treba, da so nepre-bojne – saj tudi oken v hiøi ne zazidamoz opeko, da ne bi sluœajno kak mimoi-doœi videl obrisa naøe postave! Ali bodostene iz striæene æive meje, iz prosto ra-stoœih grmovnic ali iz vrste omorik, jeodvisno od prostora in koncepta celegavrata. V kolikor bivamo tudi na vrtu

4

Klub Gaia tudi letos pripravlja tekmovanje Zeleni izziv na temoZunanji bivalni prostor in serijo œlankov:

Intimnost vrtnegaprostoraKaj sploh pomeni intimnosti vrta? Jeobœutek zasebnosti. Je dobro poœutje vdomaœem, lastnem, poznanem. V okolju, kiga ustvarimo, da bi bilo naøe, za nas, mordaøe za goste. Skratka: zunanji del doma, kiga na vrtu naredimo in vzdræujemo – zase.

Tem

a m

ese

ca

C vetoœa glicinija je prispodobaobilja. Poleg razkoøne podobe jepomemben vonj cvetov. Vrt nampostane ljub tudi zaradi znanih vonjev.

V oda, ki teœe ali brbota jedomiselna zvoœna kulisa.

O snova bivalnega vrta jetrata, nato pas trajnic,grmovnic in zadaj drevje.

Gaia marec 2011.xp 3/8/11 1:25 PM Page 4

5

med zidovi in betonom, si to mrtvo gra-divo vsaj zmehœajmo z vzpenjavkami.

Hiøe brez nadstropij Slovencu ne diøijo.Økoda, saj prav naselja takønih hiø omo-goœajo najveœjo stopnjo zasebnosti navrtu. Œim nas sosedje gledajo iz zgornjihnastropij, o nas vedo vse – kot lovci, kiøtejejo in izbirajo srnice s preæe. Vtakønem okolju je æe umetelnost ustvaritikotiœek, kjer smo res sami. Strateøko mo-ramo premisliti, v katerem delu vrta jeto sploh moæno izvedljivo. Na dovolj ve-likem vrtu si pomagamo z drevesi – pane nujno s smrekami. Enako dobri so li-stopadni listavci, saj se obdobje, ko navrtu æivimo, prekriva s œasom vegetacije.Œe ne gre drugaœe, si vsaj delno zaseb-nost ustvarimo s pergolo.

Osebni programS œim bivalni prostor napravimo svoj,individualen, je odvisno od nas. Od tega,kaj nam je vøeœ. In od tega, koliko œasaza delo na vrtu imamo. S smiselno iz-biro rastlin na vrtu ustvarimo letni ko-ledar – vsaka dva tedna nam lahkozaznamuje druga rastlina, bodisi z leporastjo, cvetenjem, plodenjem. Rastline zvonjem so enako pomembne kot rastlinez zgolj zunanjo lepoto. Ker smo na bi-valnem vrtu le pol leta, si izberimotakøne rastline, ki bodo zanimive za ta,preteæno poletni œas.

Ne pozabimo, da je grmovje æivljenjskiprostor ptiœev. Ptice, ki na vrtu pojejo incelo gnezdijo, ustvarijo dragocen, pri-sten, individualni program. Taøœica, kiposeda na zidu, je ravno tako del»naøega« vrta kot sinica, ki je spomladiposvojila nastavljeno gnezdilnico v dre-vesu, ali kot kos, ki jeseni hodi na jagodev ognjeni grm. Vodni motivi so lahkomajhni, pa vseeno neverjetno poæivijoprostor – z zvokom, z gibanjem, zæivalmi, ki jih pritegnejo.

Bivalni vrt si lahko krasimo tudi z raz-nim zvonœki, vetrnimi piøœalmi, kovin-skim in palœkastim okrasjem. A nepozabimo, da ga individualnega naredijopredvsem stvari, do katerih imamo ose-ben odnos in na katere nas veæejoosebna doæivetja.

Veœeri so lahko dolgiNapredno 21.stoletje pomeni tudi to, dazaposleni hodimo domov øele zveœer. Œebi radi uæili vrt v mraku in temi, morabiti domiøljen za noœni ambient. Opre-miti ga moramo z razsvetljavo, ki naj za-gotovi vsaj varno, zanesljivo hojo iz hiøedo mize ali poœivalnika in nazaj. Œe bi

radi na prostem v temi jedli ali brali, morabiti luœ bolj zaresna. Z domiøljeno razsvet-ljavo pa v vrtu lahko ustvarimo pravljiœneali dramatiœne uœinke. V brbotavnik, ki gavidimo æiveti v ustvarjenem polmraku,lahko gledamo in gledamo, pri œemer nammisli odplavajo po svoje. Øum vode – aliøum listov bambusa – v noœi ustvarijo la-sten, vaø svet.

Œe stavimo na sveœe – tudi prav. Saj je vprvi polovici leta dan dolg in junija øe obdesetih zveœer slutimo obris rastlin. Da pabi jih videli, morajo biti cvetovi beli. Beliali kveœjemu rumeni. Kar je rdeœega intemno modrega ter seveda temno zele-nega, to temo poære brez ostanka. Zanoœni uæitek naj cvetje cveti ponoœi! Indiøi – ponoœi! Noœne frajle in rezeda medenoletnicami ter kovaœnik med vzpenjav-kami naj samo nakaæejo smer, v katerorazmiøljajte sami.

Matjaæ Mastnak

N ad viøino okolice dvignjenivrtovi so iznajdba zadnjihdvajsetih let. Dobra plat takihmegalomanskih nasutij je moænost,da æe z obiœajno grmasto æivico vrtzastremo pred pogledi mimoidoœih.

R omantiœno vzduøje jemogoœe ustvariti tudina majhnem in ozkem vrtu.

Tem

a m

ese

ca

www.klubgaia.com


6

Cve

toœe i

deje

Najbolj priljubljena vzpenjavka prinas je srobot (Clematis). Œas cvetenjaje odvisen od sorte. Cvetje srobotov jezelo raznobarvno in razliœnih oblik.Najbolj zgodaj cvetoœe sorte so iz sku-pin gorskih srobotov (Clematis alpinac. macropetala in C. montana) in sotudi najbolj odporne na zelo nizketemperature. Cvetijo z obilico zvon -œastih cvetov v neænih roænatih domodrih odtenkih na vejah, ki so dozo-rele v preteklem letu. Druga skupinaso sroboti, ki cvetijo z velikimi cve-tovi, na kratkih vejicah tekoœega leta.Prvo in drugo skupino imenujemocvetoœi sroboti »starega lesa«. V tretjiskupini pozno cvetoœih srobotov jeveœina sort z velikimi cvetovi C. flo-rida s sortami Gipsy Queen, Jackma-nii, Perle d Azure) ter drobnocvetnijuæni srobot (C. viticella), orientalski(C. orientalis) in zlati srobot (C.tangu-tica). Velikocvetni pozno cvetoœi sro-boti se odliœno obnesejo v zdruæbipoleti in pozimi (Calluna, Daboecia inErica) cvetoœih res z majhnimi cvetovi.

Kovaœnik (Lonicera) je nezahtevnaovijalka z intenzivno diøeœim cvetjem.Odvisno od sorte je lahko vedno ze-lena ali listopadna. Se hitro razraøœain v poletju cveti praviloma z dvo-barvnimi cvetovi v razliœnih barvnihkombinacijah. Prijajo ji sonœne lege,lahko pa uspeva tudi v senci, vendarv tem primeru manj cveti.

Œokoladna akebija (Akebia quinata)zraste v viøino tudi deset metrov inveœ. Je ovijava vzpenjavka, ki jopozno spomladi krasijo po vanilijidiøeœi rjavkasto økrlatni cvetovi.Ustrezajo ji sonœna rastiøœa ter hra-nilna, dobro odcedna tla.

Hvaleæna in odporna vzpenjavka, kicveti poleti v rumeni ali oranæni barvi,je jasminova troba (Campsis radicans).

Glicinija, modri deæ (Wisteria sp.) jezelo robustna in agresivna vzpe-njavka, ki jo je potrebno omejiti, œe neæelimo, da nam preraste.

Vedno bolj priljubljena vzpenjavka sploskimi cvetovi, v obliki kobulov zasonœno do senœno in vlaæno lego brezapnenca je plezava hortenzija (Hy-drangea anomala ssp.petiolaris).

Vzpenjava dresen (Polygonum auber-tii) je bujno rastoœa nezahtevna listo-padna vzpenjavka, ki zraste v viøinotudi deset metrov in veœ. Cveti od po-letja do jeseni z majhnimi belo zele-nimi cvetovi, zdruæenimi v latastasocvetja. Cvetovi postanejo œez œasroænati in dozorijo v roænato bele plo-dove.

Vzpenjavke hitre rasti,ki jih gojimo kotposodovkeBugenvilija (Bougainvillea) je œarobnazapeljivka, ki nas spominja na morjein tople kraje. Na moœnem soncu obsteni v mediteranskih razmerah zrastebujno veœ metrov visoko. Barvitost vœasu cvetenja dajejo ovrøni listi, ki soroza, rumene, oranæne, rdeœe ali vijo-liœaste barve. Najveœkrat zasledimo ci-klamno barvo bugenvilije, ki jenekoliko bolj odporna na nizke tem-perature in laæja za razmnoæevanje oddrugih barv. V Sloveniji na prostemprezimi le na zavarovanih delih v Pri-morju, pri œemer je nujna zaøœita.

Pasijonka je tropska lepotica hitrerasti z nenavadnimi, rahlo diøeœimicvetovi, ki razvije tudi do 6 metrovdolge poganjke. Potrebuje velikosonca in toplote. Lahko jo prezimimopri temperaturi 5 °C.

Kapucinko (Tropaeolum hyb.) po-znamo kot hitro rastoœo enoletno ple-zalko s poganjki do 2 m visoko, ki je

Poleti cvetočevzpenjavkeOd pomladi do jeseni vedno veœ œasa preæivljamo naprostem - na terasah, senœnicah in piknik prostorih.Vzpenjavke so rastline, ki potrebujejo malo prostora,poæivijo in istoœasno zaøœitijo katerokoli lego. Øtevilnevzpenjave rastline pa so najlepøe spomladi in poleti.

Zgodaj cvetoœi srobot.

Popenjava vrtnica

Rodohiton cveti na zelo sonœnih legah.


7

tudi zdravilna. Odliœno pride doizraza v kombinaciji z vedno ze-lenim ozadjem.

V opojnih vonjavah diøeœih cve-tov od junija do septembra bomouæivali, œe posadimo diøeœi grahor(Lathyrus odoratus).

Dipladenija (Dipladenia sanderi)je imenovana tudi brazilski ja-smin. Sodi med najbolj trpeænetropske rastline. Potrebuje visoketemperature, veliko svetlobe inzraœne vlaænosti. V ponudbi je vrazliœnih odtenkih od bele, rozado rdeœe barve. V zadnjih letih jepri nas vedno bolj popularna kotposodovka za zimske vrtove.

Krilata tunbergija (Thunbergiaalata) je do 1 m visoka vzpe-njavka za sonœno rastiøœe, cveti vrazliœnih odtenkih, od rumenepreko oranæne do rdeœe barve.Odliœna je za cvetoœo zaøœito predpogledi. Sadimo jo v posode inkorita v kombinaciji z balkonskimcvetjem.

Alamanda (Allemanda cathartica)je ena najlepøih tropskih vzpe-njavk z æivo rumenimi, zvonœa sti -mi diøeœimi cvetovi, velikimi tudido 10 cm. V toplem in vlaænemozraœju, kot je v njeni domoviniBraziliji, raste zelo hitro in bogatocveti od zgodnje pomladi dopozne jeseni.

Vitiœasti slak (Cobaea scandens)je vzpenjava lepotica s trobenta-stimi cvetovi, od zelene do vijo-liœaste barve, izvira pa iz Mehike.Se hitro razraøœa in cveti vse po-letje.

Lepi slak, ipomeja (Ipomoea tri-color) je enoletna vzpenjavka zasonœno lego, cveti od julija dooktobra v razliœnih barvah. Naj-bolje pride do izraza posajena obzeleno ozadje in plezajoœa poograjah.

Rodohiton – (Rhodochiton atro-sanguineus) je zanimiva enoletnavzpenjavka za zelo sonœna mesta.Je novejøa na naøem træiøœu. Vpoletnih mesecih razvije obilicovijoliœastih cvetov, prav posebneoblike.

Laøki fiæol (Phaseolus coccineus)je lahko lepa, okrasna plezavarastlina, ki se potegne v viøinotreh metrov. Cvetovi so majhni,

vendar veœji kot pri drugih fiæolih,zdruæeni ob cvetnem steblu. Cvetivse poletje, iz cvetov pa se razvi-jejo debeli stroki s pisanimi inzelo okusnimi fiæoli. Rade ga na-padejo listne uøi. Redno ga do-gnojujemo in zmerno zalivamo.

Nova v ponudbi in posebno atra-ktivna je vzpenjavka Quamoclit,ki lahko raste kot obeøanka ali sepovzpenja ob opori. Cveti poleti znenavadnimi cvetovi, v rumenooranæni barvi.

Najprimernejøe legeZa senœne proti severu obrnjenelege so najbolj primerne prezimnotrdne vzpenjavke, posebno neka-tere sorte kovaœnikov in brøljani.

Za zakrivanje manj lepih delovstavb, zidov ali ograj, kakor tudiza zaøœito pred pogledi posadimokrepkejøe vzpenjavke. V ta namensadimo gorski srobot, ki cveti zobilico kremasto belih cvetovpozno spomladi ali aubertovodresen, ki oblikuje gosto prevlekoiz drobnega cvetja v obliki klasov.

Pergole so namenjene osenœenjuprostora na vrtu za sedenje, kjeristoœasno ustvarijo nekaj veœ za-sebnosti. Za prekrivanje pergol sov naøih razmerah idealni ko-vaœniki in glicinija.

Za pokrivanje zidov uporabimo:jasminovo trobo, kovaœnik, pasi-jonko, dipladenijo ali vrtnico.

Odliœna kombinacija vzpenjavk,ki se dopolnjujeta in cvetita vistem œasu sta srobot in vrtnica.

Nega in zaaøœitaDa bodo vzpenjavke zdrave, zobilnim cvetenjem, jih posadimov plantella univerzalno vrtnozemljo in pognojimo z membran-skim gnojilom s podaljøanim de-lovanjem plantella formula 365za okrasne rastline.

Najpogostejøi økodljivci na ple-zavkah so uøi, ki jih uspeøno za-tiramo z insekticidom na osnovipiretrina bio plantella flora ke-nyatox verde, za zaøœito pred po-javom bolezni pa preventivnouporabimo naravni sredstvi bioplantella natur –fr ali bio plan-tella super –fr.

Loreta Vlahoviå

Cve

toœe i

deje

Bugenvilija nudi odliœno senco.

Jasminova troba je odporna vzpenjavka.

www.klubgaia.com


Jiaogulan je hitrorastoœa vzpenjavka izdruæine buœevk, saj lahko v ugodnih raz-merah zraste tudi za 80 cm na leto.Podo bno kot vrtne sorodnice, se po oporivzpenja s posebnimi oprijemalnimiviticami. Poleti se pojavijo majhni,beli cvetovi. Jiaogulan je dvo-domna rastlina, kar pomeni, da imana eni rastlini samo moøke, nadrugi pa samo æenske cvetove. Œeæelimo pridelati seme, moramo po-saditi moøke in æenske rastline sku-paj ter prepustiti æuæelkam, daopravijo svoje delo.

Ljubi le ekoloøkovzgojoJiaogulan je izjemno trpeæna inprezimno trdna rastlina, saj pre-nese tudi do -15 oC, hkrati pa zeloenostavna za sobno vzgojo. Naprostem najbolje uspeva v dobrivrtni zemlji, bogati s hranili ter zodliœnim vodno-zraœnim reæimom. Izbe-remo sonœno do polsenœno rastiøœe,zaøœiteno pred vetrom in ob ustrezniopori. Kot trajnica raste na obmoœjih zdolgimi in vroœimi poletji ter milo zimo,v hladnejøih krajih pa nadzemni deli vjeseni odmrejo, spomladi pa znovaodæenejo iz podzemne korenike.

Za vzgojo v lonœkih uporabimo kakovo-stno pet komponentno zemljo plantellabalkonia.

Pri vzgoji smo pozorni na ustrezno gno-jenje in zalivanje. Ker je rastlina zeloobœutljiva na umetna gnojila, jo gnojimole z naravnimi, dolgo delujoœimi gnojili.Priporoœam dognojevnje z gnojilom vobliki granul bio plantella nutrivit uni-verzal, organskim gnojilom za vrt inokrasne rastline s katerim gnojimo dva-krat letno, spomladi in poleti, ko je rastv polnem razmahu. Vsakokrat upora-bimo za pest gnojila. Lonœnicam odme-rek gnojila ustrezno zmanjøamo. V œasu

rasti moramo zagotoviti ustreznovlaænost tal, zato zalivamo enkrat te-densko, pozimi pa obiœajno do dva-krat meseœno. Rastlina je odporna

pred økodljivci in boleznimi, zato jo brezteæav vzgajamo ekoloøko.

Razmnoæevanje jepreprostoJiaogulan najpogosteje razmnoæujemo ssemeni, ki jih za 24 ur namoœimo v toplovodo, nato pa posejemo v plantella uni-verzalno vrtno zemljo, ki ji pri setvi vlonœek za izboljøanje zraœnosti substratadodamo tretjino plantella izbranih kre-menovih peskov. Spomladi lahko se-jemo tudi na prostem, na dobropripravljeno gredico v vrtu. Izkopljemo2 cm globoke setvene jamice in vanjepoloæimo po tri zdrava semena ter po-krijemo s prstjo in vzdræujemo primernovlaænost. Po treh tednih se prikaæejoprve rastlinice. Ko so dovolj velike, od-stranimo øibkejøi dve in tako zagotovimoeno moœno rastlino. Po zadnji pozebispomladi, ko doseæejo 10 do 15 cm, jihpresadimo v gredice ali pa v posode terjih dognojimo z gnojilom bio plantella

nutrivit univerzal organskimgnojilom za vrt in okrasne rastli-nev obliki granul. Posode posta-vimo na sonœen in zavetrn delvrta ali balkona. Dodamo pri-merno oporo, da se bo lahkovzpenjal, ko bo dovolj velik.Lahko ga razmnoæujemo tudi spotaknjenci.

Rast

line i

z dalj

nih

kra

jev

8

Jiaogulan – rastlina nesmrtnostiV gorskih gozdovih juæne Kitajske je doma zanimiva,predvsem pa izredno zdravilna rastlina, æe stoletjadobro poznana v tradicionalnem kitajskem zeliøœarstvu.Velja za rastlino nesmrtnosti, saj vsebuje sestavine spomlajevalnim uœinkom, ne pozna pa bolezni inøkodljivcev. Pravijo ji jiaogulan ali juæni ginseng.

Matej Bernard

Zdravilni uœinkiJiaogulan vsebuje øtevilne zdra-vilne uœinkovine in je moœanantioksidant, ki dokazanozniæuje holesterol in krvni pri-

tisk, hkrati pa pospeøuje prekrvi-tev, zniæuje in uravnava krvnisladkor, pospeøuje prebavo, krepi srcein oæilje ter poveœuje odpornost or-ganizma zoper stres. Ugotovili so na-mreœ, da na goratem obmoœju juæneKitajske, kjer prebivalci redno uæivajoœaj, doœakajo visoko starost, zaradiœesar rastlino povezujejo z nesmrt-nostjo.

Najveœ uœinkovin vsebujejo sveæi listi,zato se najpogosteje uporabljajo zapripravo sladko-grenkega œaja. Listelahko uæivamo tudi sveæe kot dodatekraznim solatam, juham ali pa jihæveœimo. Za presno uporabo izberemopredvsem mlade liste, saj vsebujejoveœ zdravilnih uœinkovin in so manjgrenki, medtem ko starejøe in boljgrenke raje uporabimo za œaj. Listelahko namoœimo v æganje in si takopripravimo zdravilno grenœico.


www.klubgaia.com

Vroœih novosti je kopica, a izbrala sem tiste, za katere menim, da vas bodonajbolj pritegnile. Verjetno æe teæko œakate, kdaj se bo pojavila kakøna novasorta bolivijske begonije. Seriji Summerwing, ki se ponaøa z veœjimioranænimi, roænatimi in belimi cvetovi, se je letos pridruæila rdeœa. Novost seimenuje “Deep Red”.

Spet gomoljne begonijeFirma Kientzler promovira sorto “Muscadelle”, ki jo odlikuje izjemen kontrastmed temnimi listi in rumenimi cvetovi ter oranænimi popki. Na prvi pogledspominja na poznani “Chardonnay” in “Champagne”, a je bolj kompaktnerasti.Ljubitelji klasiœnih vedno cvetoœih begonij ne smete spregledati nove tem-nolistne serije Gumdrop Coco. Gumdrop je pri nas æe nekaj let sinonim zakompaktno rastoœe begonije s polnjenimi cvetovi. Novosti “Coco Rose” in“Coco White” pa gresta v korak z letoønjimi modnimi trendi – med temnimisvetleœimi listi so nanizani roænati in beli polnjeni cvetovi.

Drobnocvetoœi bidensiTo pomlad bomo zagotovo spet mrzliœno iskali rumene novosti. Med bidensi,ki æe dolgo niso veœ to, kar so bili pred desetletjem, æari novost z imenom“Tweety”. Pravzaprav to ni viseœa rastlina, kar bi pri bidensu priœakovali.Raste kroglasto in je vse poletje posuta s 5 cm velikimi polnjenimi cvetovi.So se vam priljubile nezahtevne drobnocvetne suhe roæe?Øvicarskemu ælahtnitelju Petru Wickiju je uspelo vzgojitinovo sorto “Desert Gold”. Vsi, ki poznamo “Desert Flame”,jo æe teæko priœakujemo.

Pisane in elegantne obeøankeNa podroœju milijonskih zvonœkov so na pohodu polnjenenovosti ter øtevilne izboljøane sorte. Zagotovo pa bodo vsrediøœu pozornosti razliœno poimenovani »miksi«. Zelo radiposeæemo po lonœkih, v katerih cvetijo tri razliœne barve mi-lijonskih zvonœkov. Ljubitelji modre barve! Konœno so ælahtnitelji vzeli poddrobnogled tudi viseœi slak in ga izboljøali. Iz Avstralije takoprihaja intenzivno obarvana sorta “Blue Cascade”.Kaj pa se obeta novega na roænatem podroœju? Lanski en-kratni roænato-beli gavri “Rosyane”, se je letos pridruæilaroænato cvetoœa “Elegance” s œudovitimi pisanimi listi. No-vost je kompaktne rasti. Ne pozabimo na rastline, ki ljubijosonce – pri diascijah je kopica novih pastelno obarvanihsort.

Ruth Podgornik Reø

Cvetoœi trendiv novi sezoniV teh dneh æe mrzliœno prestavljamo sezonske rastline– seveda øele na papirju. Œe æelimo res stopiti v korak zmodo, bomo izbirali predvsem barvo, ki za sabo nepuøœa sledi, to je bela. V letu 2011 bo tudi velikorumene in predvsem razliœni toni zelene barve. Modniso tudi vijoliœasti odtenki in modra barva. Predvsem pa– trendovske so drzne kombinacije. Torej, si upamokorak stran od rdeœe klasike?

Ali

vest

e?

Izrazito sonœna, lahko tudi deæjuizpostavljena lega, bo enkratnaza vse novosti na podroœjubarvitih milijonskih zvonœkov.

Ne pozabimo na obarvana korita,saj igrajo pri celotni kompozicijipomembno vlogo.

Bela je modni cvetoœi hit! Nasploh pa v kombinacijis øtevilnimi strukturnimi rastlinami.

9


Vse o priporoœilih za leto 2011

Perunika in maslenica – slovenski sortiNizke sorte bradatih perunik se zaœenjajo razcvitati æe v drugi poloviciaprila, zato øe ni prezgodaj opozoriti na eno izmed slovenskih novostimed njimi. To je ‘Mala Bruneta’, katera je bila kot sorta l. 2006 registri-rana pri American Iris Society. Zraste komaj 30 cm visoko in je zato pravprimerna za zasaditve v skalnjaku ali v ospredju vrtne gredice, vedno panaj ji pripada sonœno mesto. Na vsakem cvetnem steblu se razvijejo po2-3 cvetovi, ki bi jo lahko opisali kot kostanjevo rjavordeœa. To pri pe-runikah ni obiœajna barva. Dodatna dobra lastnost sorte je v rahli, todaprijetni vonjavi. Kriæanje med starøevskima rastlinama, iz katerih je na-stala ta slovenska sorta, je bilo opravljeno æe spomladi 1996, odbira in

preizkuøanje pa je do priznanja sorte trajalo kar deset let. Tako kot vse ostalebradate perunike tudi to delimo in razsajamo po cvetenju vse do jeseni.Povsem nova slovenska sorta maslenice ‘Simple Aparta’ (Golob 2010) je od-branka iz serije sejanœkov neznanega porekla, saj se je ob opraøevanju poleti1998 izgubila etiketa. Cvetna stebla so visoka okoli 65 cm, zaradi œesar je sortaob trdoæivi vitalnosti zelo uporabna tudi v manjøem domaœem vrtu. Veliki kre-masto rumeni cvetovi, s skoraj belo sredinsko œrto, od starejøih sort moœno iz-stopajo z izstopajoœo cvetno obliko in vzvalovanimi cvetnimi robovi. Pri izbiriimen maslenic avtor namerno zanemarja sicer morda preveœ potencirano an-gleøœino ter uporabi esperanto, saj ne nazadnje slovenske sorte posegajo v med-narodne vrtnarske sfere. Omenjeni novosti med trajnicami sta ljubiteljem na voljo pri ælahtnitelju ([email protected]), vendar izkljuœno po predhodnem dogovoru. Vsakarastlinska novost je nekaj vredna le takrat, ko je dosegljiva tako poklicnemukot ljubiteljskemu vrtnarju.

Izidor Golob

10

Obroœkanje in zaæagovanje pri sadnem drevjuVelikokrat se zgodi, da smo ob sajenju dreves imeli premalo zna-nja in smo tako ob »vzgoji« drevesa povsem po nerodnosti za-mudili doloœen vzgojni moment in je zato naøe drevo»prestreljeno«. V doloœenem delu kroønje mu je nekako zmanj-kalo vej in s tem rodnih elementov. Taka kroønja je nastala, kerdrevesa nismo vzgajali po etaæah – posadili smo øibo in upali,da se bodo vejice same po sebi lepo razporedile po celotni viøinidebla. Na mestu, kjer je nastala praznina in æelimo vzgojiti novovejico (ta problem nastane samo v spodnjem in srednjem delu

kroønje, zgornji del pa se obraøœa sam po sebi povsem brez problemov),si pomagamo na æe dolgo poznan, a æal vse preveœkrat pozabljen naœinzaæagovanje, zarezovanje lubja nad speœim oœesom. Œe pozorno pre-

gledamo del debla, kjer ni izrastkov, bomo opazili veliko pik (vse to je nekakøno okrasje – lenticele; podobne pike najdemo tudina plodovih jabolk in hruøk) in tudi veliko speœih oœes – popkov, ki pa so resniœno kar nekako potuhnjeni, neaktivni. Speœa oœesaso nanizana tudi v okolici poganjkov – takoj ko poganjek odreæemo, se bodo ta oœesa »prebudila« in na mestu, kjer smo odrezaliodveœni poganjek, bo zraslo nekaj novih, mladih poganjkov. Œe pa æelimo »dobiti« nov poganjek na praznem mestu debla, poiøœemospeœe oko in pribliæno 3 – 5 mm nad tem oœesom zaæagamo s sadjarsko æago ali zareæemo z noæem. Zareza naj sega v globino dolesa – prekinemo lubje in kambij. S tem ukrepom smo prekinili pretok hranil v viøje dele, ta hrana bo prebudila speœe oko in iznjega bo priœel rasti nov poganjek, ki ga bomo vzgojili v novo rodno vejico. Œe nam drevo v polni rodnosti preveœ raste in premaloobrodi, na njem preskusimo metodo obroœkanja. Obroœkanje lahko izvedemo na dva naœina – zaæagovnje okoli debla ali »zave-zovanje« z æico. Pri metodi »zaæagovanje« izberemo primerno mesto na deblu pod prvimi vejami in s sadjarsko æago napravimozarezo okoli in okoli debla. Zaæagamo vedno do ali celo øe malo v les debla. Zaæagan obroœ naj bo 2 – 3 mm øirok in resniœnoneprekinjen v celotnem obsegu. Rana se bo brez problemov zarasla v nekaj tednih, drevo se zaradi tega ne bo posuøilo, njegovarast pa bo bistveno zmanjøana. Pri metodi »zavezovanje« debla z æico, uporabimo mehko pocinkano ~ 2 mm debelo æico, ki josredi marca rahlo zaveæemo okoli debla pod prvimi vejami. Vse skupaj pustimo zavezano do naslednje pomladi, oziroma æico od-veæemo, ko se je æe delno »zadrgnila« v deblo. Vsa ta zaæagovanja opravimo nekje v sredini marca, ko drevo priœne brsteti.

Roman Mavec

Simple Aparta.

Mala Bruneta.

Vse

o .

..

Zaæagovanje in obroœkanje z æico.


www.klubgaia.com 11

Sladki krompir ni le za okrasSladki krompir (Ipomea batatas) je s svojimi velikimi, æivobarvnimi cvetovi, pod-obnimi cvetovom lepega slaka, pri nas poznan predvsem kot okras na balkonihin oknih in marsikje uspeøno tekmuje s pelargonijami. Manj pa je znano, da iznjegovih odebeljenih korenov, narezanih na tanke rezine lahko pripravimo oku-sen hrustljav œips ali »peœen krompir« – bolj kot na krompir po okusu spominjana kostanj. In sploh, sladki krompir razen imena nima niœ skupnega z navadnimkrompirjem, ki spada k razhudnikom, medtem ko sladki krompir priøtevamo medslakovke.

Sladki krompir, ki je po izvoru subtropska trajnica, razen v balkonskih koritihlahko gojimo tudi na prisojnem delu vrta. Za rast potrebuje zelo rodovitna tla, ki jim ob

pripravi dodamo dolgo delujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik (2 kg/10 m2). Rastline razm-noæujemo vegetativno tako, da zdrave korene posadimo v zaboj z vlaænim peskom, ki naj bo ogret vsaj na 25

°C. Iz speœih brstov se bodo razvili poganjki, ki jihodreæemo nekaj centimetrov nad korenom in posa-

dimo na stalno mesto. Za »potomstvo« pa lahko poskr-bimo tudi tako, da napravimo potaknjence iz primerno razvitihodraslih rastlin, ki jih odreæemo pribliæno 25 cm pod kolencem. Po-ganjke oziroma potaknjence posadimo na razdaljo 50 cm x 100cm, iz zemlje pa naj gleda polovica rastlinice. Po presajanju rastlinedognojujemo s tekoœim organskim gnojilom iz ekstrakta morskihalg bio plantella vrt (10 ml/1 liter vode).

Pridelek pobiramo, ko vreæe in listi porumenijo. Nekaj dni pred iz-kopom je dobro odstraniti nadzemni del rastline, tako da postanekoæica na korenih bolj trdna. Da bi se izognili poznejøim okuæbamin izgubi vlage, korene za pribliæno teden dni zloæimo na veœji kupin jih pokrijemo z listjem: zaradi intenzivnega dihanja se dvignetemperatura, listnati pokrov pa zadræuje vlago. Korene sladkegakrompirja shranjujemo podobno kot navadni krompir.

Dragan Ænidarœiœ

Nove vrste iglavcevIglavci so øtevilœno najmanj zastopana vrsta na svetu, vendar ni vrta, parka ali javneganasada, kjer ne bi bili prisotni v razliœnih oblikah in velikostih, saj se njihova podobalepo prilagaja letnim œasom. Tokrat bomo spoznali v tujini æe poznane, a tudi tam øene tako uveljavljene iglavce, ki si bodo poœasi utri pot tudi v naøe nasade in tako ssvojimi zanimivimi lastnostmi popestrili naøe vrtove. Slovenska imena niso popolnomapravilna, ker do sedaj øe niso bila poimenovana.

Abies amabilis ‘Spreading Star’ – økrlatna jelka je pritlikavo drevo, saj zraste le 1 meterv viøino. Veje rastejo vodoravno. Abies concolor ‘Fagerhult – koloradsko jelko sadimo

kot samostojno drevo, odporna je proti zimi in økodljivcem. Iglice so srebrne barve, enoletnipoganjki pa se izrazito poveøajo. Abies pinsapo ‘Kelleris’ – øpanska jelka je izredno deko-rativna, øe posebno v mladosti, saj so iglice kratke, bodeœe, olivno srebrnega videza ter ra-stejo vrsti znaœilno pravokotno okrog vejice, poleg tega pa je øe posebno odporna protimrazu.

Pinus aristata – resasti bor, belogorski bor je najstarejøe æivo bitje na zemlji, saj so preiskavepokazale, da so nekateri primerki teh dreves stari okoli 4800 let. V domovini Colorado, New Mexico in Arizoni zrastejo v drevesa,v Evropi pa le do viøine grma. Prav posebno pozornost vzbudi s smolenimi izcedki, ki se zasuøeni zadræijo na iglicah. Smola prekosmolenih kanalov izteœe na povrøino, kjer nato oksidira.

Pinus banksiana ‘ABS’ – kanadski bor, grmasti bor kot ime æe samo pove je goste grmaste rasti. Iglice so po dve skupaj gosto sto-jeœi, zaviti in upognjeni, barvni odtenek pa je sivo zelen. Sodi med nezahtevne rastline in uspeva tudi na najslabøih peøœenih tleh.Pinus parviflora ‘Fukai SDL’ – drobnocvetni bor ima po 5 iglic skupaj, kar daje œopast videz. Iglice so zavite, konœne so intenzivnorumeno obarvane. Primeren je za majhne vrtove ali pa za vzgojo bonsajev. Pinus sylvestis ‘Hillside Creeper’ – rdeœi bor je izrazitoplazeœe razrasti, pri œemer so vejice mestoma razgaljene. Iglice imajo srebrnkast pridih.

Vse si lahko tudi ogledamo v Arboretumu Volœji Potok.Andreja Øpenko Pogaœar

Dobro je vedeti• ker je sladki krompir rastlina kratkega dne, v

klimatskih razmerah srednje in juæne Evrope cvetijeseni, posledica tega pa je, da tod semena in plodovine dozorijo;

• semena sladkega krompirja vsebujejo snov, ki jekemiœno sorodna znanemu mamilu LSD in tudi delujepodobno halucinogeno;

• koreni sladkega krompirja imajo skoraj dva in polkratveœ vitaminov in kalorij kot navadni krompir;

• 200 g korenov vsebuje enako koliœino naravnegaantioksidanta beta karotena kot 5 kg brokolija;

• koreni, ki po obliki spominjajo na trebuøno slinavko,tudi v resnici pripomorejo k uravnoteæenjuglikemiœnega indeksa pri diabetikih.

Vse

o .

..

Sladki krompir.

Resasti bor.


Perjanka, poletna cipresa in bambusPri balkonskih zasaditvah, kreiranih po najnovejøih modnihsmernicah, si bomo letos dali duøka s strukturnimi rastlinami.Med modne vijoliœaste in roænate brøljanke vkljuœimo rastlin-sko srebrnino – lotus, dihondro, drobnolistni afriøki smilj insrebrnolistno moljevko. Lahko pa se poigramo s krvavo tra-deskancijo, razliœnimi sladkimi krompirji, pisanolistno mehkomedeno travo, avstralsko kijevko, grmasto baziliko ter razno-vrstnimi, tudi viseœimi, koprivami. V zasaditve, obarvane nardeœe, sodijo moljevka, tako viseœa kot pokonœna, rumenoli-stni sladki krompir, viseœi abutilon, pisanolistna salvija ter

koprive s svetlimi listi. Nikjer pa ne sme manjkati okrasnih trav,tako bodalic kot tudi øœetinavih in dlakavih perjank.

Med modnobelo in rumenocvetje se iz-

jemno lepo poda talinum Limon. Rastlino, ki ima sukuletni znaœaj, krasijo ru-meni listi, »travnati« poganjki pa so od sredine poletja posuti sroænato-oranænimi plodovi. Zvezdasti roænati cvetovi se odprejo le ob popol-dnevih, ko se dan preveøa v veœer.

Najbolj drzni si bomo v koritih z vodno rezervo privoøœili meter in pol visokoperjanko sorte Princess. Za izjemne uœinke pa poskrbi tudi cipresasta konjskagriva, ki ustvari dvometrske zavese. V nekoliko manjøe razseænosti se razvijekohija, poznana kot poletna cipresa. Letos je, øe bolj kot sicer, moden viseœibambus. A preden vas zavede njegova eleganca razmislite, œe boste sredivroœega poletja kos njegovi æeji.

Slovenci sicer ne sodimo med ljubitelje minimalistiœnih balkonskih zasaditev,saj nam je vøeœ razkoøno cvetje. A œe se odloœimo za rastline, ki rastejoskromno, lahko vanje vkljuœimo tudi biœevje - enkratno »travico«, filigranskomuelenbekijo ali pa klorofit, dobro poznano zelenœico. Vse bolj se zdi – novose prej ali slej sreœa s starim.

Ruth Podgornik Reø

Odliœna surfinija sorte ‘snow’.

Perjanka ‘Princess’, okrasnakopriva, bodalica, kohija intalinum igrajo v zasaditvipomembno vlogo.

Vse

o .

..


?Gospa Antonija iz Breæic je velika ljubi-teljica balkonskega cvetja, ki ga æe vrstolet uspeøno prezimuje. Njeni balkoni,terase in okenske police so ji v okras od po-mladi pa vse do pozne jeseni. Ker se bliæa œaspresajanja, nas spraøuje po kakovostnemsubstratu in gnojilu, da bodo njene lepoticeletos øe lepøe.

!Veœino okenskih in balkonskih roæ lahko s prezimova-njem ohranimo veœ let. V zimskem œasu so poœivale. Sedajsredi marca pa se v prezimovaliøœu prebudijo. Zato jih vtem œasu zaœnemo intenzivneje zalivati, dognojevati in obe-

nem vrøiœkati, da se œim bolj obrastejo s stranskimi poganjki.Da se bodo bohotile v vsej svoji lepoti, jih tudi presadimo v

kakovostno pet komponentno zemljo plantella bal-konia in jih dognojujemo s tekoœim gnojilom plan-tella cvet. Œas presajanja je odvisen od razmer vprezimovaliøœu. Rastline namreœ takoj po presajanjupriœnejo z rastjo in se »pretegujejo«. Zato s presaja-njem raje ne hitimo. Œe je naøe prezimovaliøœe zelosvetlo in sonœno, rastline lahko presadimo æe marca,sicer pa rajøi øe malo poœakamo. Na novo posajenerastline je treba zaliti s pripravkom vivera proplant,saj tako prepreœimo pojav koreninske gnilobe. Aprila

prezimljene rastline æe lahko utrjujemo, zato je takrat naj-boljøi œas za presajanje. Na prosto jih damo maja, po moæno-sti v oblaœnem vremenu. Sicer pa jih postavimo v zavetje, dasonce ne posmodi neænih poganjkov.

?Gospod Marko iz Virøtajna je vsako letopreseneœen nad prisotnostjo uøi na sad-nem drevju. Te økodljivce pa je zaslediltudi v zelenjavnem vrtu. Do sedaj »nad-leæneæev« øe nikoli ni zatiral, ker pa opaæa,da so poganjki mladi in listi zelo prizadeti, biletos ukrepal øe pravoœasno.

!Ko se bodo temperature nekoliko dvignile, bodo rastlinepognale svoje prve liste in poganjke. Te imajonajraje razliœni sovraæniki rastlin, kot so listneuøi, prøice in øe drugi mehkokoæni insekti, ki se-sajo ali objedajo dele rastlin. Økodljivci s svojimdelovanjem izœrpajo rastlino, ki zaœne zaostajativ rasti in v konœnem stadiju lahko popolnomaodmre. Kako torej rastlinam pomagamo? Reøitevza uøi in druge najpogostejøe rastlinske økodljivcev sadnem, okrasnem in zelenjavnem vrtu je upo-

raba ekoloøkega pripravka bio plantella aktiv. Pripraveknima karence, zato lahko takoj po økropljenju uæivamo plo-dove oz. liste. Pred tem je treba rastline le dobro oprati. Naj-bolj primerno ga je uporabljati zgodaj zjutraj ali zveœer, daje suøenje poœasno in je uœinkovitost veœja. Izogibati pa semoramo uporabi v vroœem sonœnem vremenu. Za najboljøiuœinek priporoœamo, da økropite vse prizadete rastlinske dele.Nikar ne pozabite poøkropiti tudi spodnje strani listov. Œe jenapad økodljivcev moœan, je treba postopek ponoviti.

?Gospod Joæe iz Semiœa je lani na trti vzaœetku vegetacije opazil izmaliœene listein mladice. S prijateljem domnevata, dagre za økodljivca. Zato spraøuje, kako najukrepa, da podobnih teæav ne bo v tem letu.

!Poøkodbo, ki se pojavlja na vaøi trti imenujemo akarinoza.Pozvroœitelj je prøica øiøkarica, ki prezimi v skorji lesa, vbrstih ali pod luskolisti zimskih oœes. Økodo povzroœajo ssvojimi vbodi na organih vinske trte. Napadeni brsti slaboodganjajo ali pa sploh ne odæenejo, mladice poœasnejerastejo in so izmaliœene, teæave pa zasledimo tudi nakabrnikih. Navadno so listi nakodrani in zvijajo ro-bove navzgor. Starejøi se nagubajo, temno obarvajoin obiœajno ne spreminjajo oblike. Bolj obœutljive sotiste sorte, ki nimajo bujne vegetacije, napad pa je

øe veœji ob hladnem vremenu, ko je rast poœasnejøa. V nasa-dih, kjer je bil moœan pojav akarinoze v preteklem letu, zapredpomladansko økropljenje velikokrat uporabimo æveplenepripravke. Ker pa moœljivo æveplo dobro deluje pri tempera-turi nad 15 °C, je pri niæjih temperaturi dobro uporabiti pri-pravek na osnovi oljne ogrøœice bio plantella prima, ki seuporablja v 3% koncentraciji (3dl/10 l), v œasu ko se oœesanapenjajo, to je aprila.

www.klubgaia.com

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje

13


Œe redno uæivate zadostno koliœino ze-lenjave, lahko s prehrano najveœ nare-dite za svoje zdravje. V zadnjem œasupridelava zdrave domaœe zelenjave na-raøœa. Vse bolj je zaslediti tudi trenduæivanja zelenjave, ki dejansko izvira izzdrave prehrane. Dnevne potrebe po vi-taminih in mineralih lahko pokrijete zzauæitjem 500-600 g sveæe zelenjave ra-zliœnih barv. V zelenjavi zasledimo vita-min C, karoten, vitamine B-kompleks.Med koristnimi snovmi vsebuje tudi vi-tamina E in K, ki sta lahko v zelenjaviprisotna v tolikønih koliœinah, da pokri-jemo celotne dnevne potrebe odraslegaœloveka. Vsekakor je najpomembnejøidel voda, ki lahko doseæe tudi 98 %deleæ. Vode ne uvrøœamo med hranilnesnovi, igra pa zelo pomembno vlogo priurejanju osmotskega tlaka v celicah. Zazadovoljevanje dnevnih potreb je odraselœlovek potrebuje 1,5 - 2 litra. Pri tem paje lahko dokaj velik del zauæije tudi z ze-lenjavo, ki tako bistveno pomaga priœiøœenju organizma.

Pomen obarvanezelenjaveRazliœna barva zelenjave je jamstvo zaprisotnost veœjega øtevila hranilnihsnovi. Najpogosteje omenjene koristnesestavine so antioksidanti, ki organizemøœitijo pred oksidacijskim delovanjemprostih radikalov. Ker pa se prosti radi-kali ustvarjajo vsakodnevno in uniœujejocelice v naøem telesu, je potrebno rednoskrbeti za ustrezno »zelenjavnoobrambo«. Med najvaænejøe antioksi-dante v zelenjavi priøtevamo karote-noide (karoten, likopen in lutein),

flavonoide, izoflavone, vitamine A, C, Eter minerale, kot sta selen in cink. S takoobrambo lahko organizem uspeønoøœitimo pred mnogimi boleznimi sodob-nega œasa (npr. srœno æilnimi boleznimi,sladkorno boleznijo, pojavom karci-noma). Z rednim uæivanjem razliœne ze-lenjave vsekakor poveœamo »borbenosposobnost« naøega organizma, sajuspeøno nevtraliziramo nenehno pri-sotne proste radikale. Zelenjava polegnaøtetih sestavin vsebuje tudi vlaknine,ki so øe posebno pomembne za dobrodelovanje prebave, hkrati pa veæejo nasevse prisotne toksine v organizmu. To paje bistvenega pomena za pravilno cir-kulacijo hrane in odpadnih snovi skozinaøe telo.

Prava barva je kljuœ douspehaMed zelenjavo rumeno oranæne barveuvrøœamo korenje, buœe, kolerabo, tudikoæica in meso sladkega krompirja jelahko oranæne barve. Ta zelenjava vse-buje veliko antioksidantov, ki nam po-magajo pri zaøœiti srca, oæilja, krepitviimunskega sistema, vplivajo pa tudi naohranjanje dobrega vida. Zanimivo je,da samo 140 g sladkega krompirja dne-vno zadovolji potrebo po vitaminu E, kije tako pomemben, da øœiti organizempred »srœnimi tegobami« in zamaøitvi æil.

Za moœnejøe kosti in zobe bo potrebnouæivati zelenjavo zelene barve. To je naj-pogostejøa barva zelenjavnih listov. V toskupino uvrøœamo tudi solato, kumare,grah, blitvo, brokoli, ohrovt, kitajskikapus, stroœji fiæol, øpinaœo, artiœoke… Tevrtnine vsebujejo tudi antioksidante, kizmanjøajo nevarnost razvoja nekaterihvrst raka.

Modro vijoliœasta barva je najbolj prepo-znavna pri jajœevcu, pa tudi pri modremkrompirju in øparglju. Ta barva vpliva nazmanjøanje pojava nekaterih vrst tu-morja, upoœasnjuje pa tudi staranje. Odte zelenjave je zagotovo najboljøi sveæ,zdrav, domaœ, œvrst jajœevec, ki je lahkopraæen ali peœen. Zelo dober je peœen innato ohlajen ter serviran kot solata, ki jokisamo, pooljimo, nato pa oplemenitimos œesnom in peterøiljem.

Med zelenjavo bele barve v naøih vrto-vih najveœkrat najdemo œebulo, œesen incvetaœo. Ta zelenjava »øœiti« srce inoæilje, saj zmanjøuje koliœino holesterola

Raznobarvna zelenjavaRaznobarvna zelenjava

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Zdrava domaœa zelenjava velja za neizmeren virmineralov, vitaminov in vode. Poleg tega veœina vrtnindeluje tudi zdravilno, saj prepreœujejo in blaæijo razliœnetegobe. Z uæivanjem zelenjave razliœnih barv bo gotovomanj prebavnih teæav in tudi bolezni sodobnega œasa.

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14

Otroci posnemajo vašeprehranjevale navade.


v krvi, pa tudi moænost pojava moægan-ske kapi in doloœenih oblik raka.

Rdeœo barvo zelenjavi v veœini pripisu-jejo antocijanom in likopenu, ki veljatatudi za moœna antioksidanta. V domaœihvrtovih je najbolj razøirjen paradiænik,ponekod pa rastejo tudi lubenice, red-kvice, rabarbara in rdeœ radiœ. Ta barvavpliva na izboljøanje spomina (alzhei-merjeva bolezen), zmanj øuje pojavnost

raka ter pospeøuje in øœiti delovanje iz-loœalnih organov.

Zaradi pozitivnih vplivov razliœnih barvzelenjave vam svetujemo, da vsak danuæijete nekaj zelenega, rumenega, mo-drega, rdeœega in belega. Za mnoge jehrana samo vir zadovoljstva, vi pa sepotrudite in svoje zadovoljstvo zaœinitez zdravjem!

Da bo zdravo -primerno oskrbimo inzaøœitimoV zelenjavnem vrtu je poleg redneoskrbe (okopavanje, pletje, zaliva-nje,…) potrebno poskrbeti tudi za»laœna usta«. Zelje, cvetaœa, brokoli,ohrovt, buœe, kumare, paradiænik,jajœevec sodijo med najveœje vrtnepoæreøneæe, zato jih pognojimo zdolgo delujoœim organskim gnoji-lom v obliki pelet plantella organikK, ki je obogaten z naravnimi virikalija. Na manjøih povrøinah bodoøe najbolj hvaleæne, œe jih pogno-jimo z organskim gnojilom bioplantella nutrivit za paradiænik indruge plodovke. Da bo paradiænikzdrav in bo popestril naø jedilnik øev poznem poletju, je treba pomislititudi na zaøœito. Øe pred navalombolezni poskrbimo tudi za varstvovrtnin. Za krepitev rastlin v eko-loøkem vrtnarjenju uporabimo pri-pravek na osnovi njivske preslicebio plantella natur-f ali sojinegalecitina, ki ga zasledimo v pri-pravku bio plantella super-f. Obapripravka delujeta tako, da okrepitaceliœne stene rastline ali pa posame-zne rastlinske dele ovijeta z ovojem,ki prepreœuje, da bi povzroœitelj bo-lezni vdrl v rastlino. Proti leteœimøkodljivcem (œebulna muha) v vrtu nagredice nastavimo bio plantella rumenelepljive ploøœe in vrtnine pokrijemo zbelo vrtno tkanino. Økodljivce zatiramo,kakor hitro jih opazimo, saj so naravnipripravki takrat najbolj uœinkoviti. Protikoloradskemu hruøœu, ki se najpogostejepojavlja na krompirju, najdemo pa gatudi na jajœevcu, uporabimo pripravekbio plantella flora verde. Proti uøem,prøicam, rastlinjakovemu øœitkarju intripsom pa boste uspeøni s pripravkombio plantella aktiv. Za zdrav domaœ pri-delek je v vrtu poleg zaøœite potrebnoposkrbeti tudi za izbor ustreznega okolja(tla, klima), izbor primernega semena in

sadik, optimalni œas setve in sajenja, pri-meren kolobar in pravoœasno pobiranjepridelka. Ne pozabimo niti na zatiranjerastlin, ki prenaøajo bolezni. Za varstvoproti boleznim in økodljivcem upora-bljamo izkljuœno ekoloøko sprejemljivepripravke iz linije bio plantella. Vsevrtnine bodo zelo zadovoljne, œe jih vsa-kih 14 dni zalijemo øe s tekoœim organ-skim gnojilom na osnovi alg bioplantella vrt. Tako bomo pozitivno vpli-vali na poveœanje pridelka, saj s tem po-veœa sprejem hranilnih snovi iz zemljein odpornost na stresne pogoje (mraz,suøa, …).

Davor ØpeharE

kolo

øko v

rtnarj

enje

Œesen je domav vsakem vrtu.

Nekatere zelenjadnice soprave vrtne požrešnice.

Jajœevec lahko poskrbiza modrovijoliœno barvo.


Druæina je dobila ime po svojih cve-tovih, ki jih imenujemo kobulje. Kerpa je veœina zelenjadnic med njimikorenovk, ki zacvetijo øele v drugemletu, njihovih cvetov pravzapravsploh ne opazimo. Pa si poglejmo topestro botaniœno druæino. Menim, dana Slovenskem ne najdemo vrta brezkorenœka in peterøilja, saj veljata zanajpomembnejøi v druæini kobulnic.Veœ teæav z vzgojo na vrtu imamo zzeleno, saj ne uspeva ravno na vsa-kem vrtu. S pastinakom se veœinavrtiœkarjev sreœa po pomoti, ker ku-pujejo seme brez oœal in ne preberejo,kaj piøe na vreœici. Tudi pastinak jeœlan te druæine. To so vse tiste rast-line, ki jih uvrøœamo med korenovke.Potem pa je tu øe sladki komarœek, kije tudi nekakøna povezava med ko-bulnicami in ostalimi vrtninami.Sladki komarœek je pravzaprav samorazliœica zeliøœa komarœek, torej ko-romaœ, tudi s tujko imenovan fenkel.Razlika med njima je samo v tem, dase pri razliœici sladki komarœek spod-nji deli listnih pecljev odebelijo in vsisi æelijo prav te, pogosto pa pozabijo,da so njihovi listi, cvetovi in tudiseme uporabni kot zeliøœe, zaœimba inv zdravilstvu, bolj v varovanjuzdravja. Komarœku zelo podobna ko-bulnica je koper, koperc, ki pa imaokus dokaj podoben tudi janeæu.Koper in komarœek cvetita z velikimi,rumenimi kobulji, janeæ pa æe sodimed belo cvetoœe kobulnice. Pri naslahko kupimo øe seme kumine, ki jev naøi kuhinji nepogreøljiva. Novejøi,nekoliko bolj eksotiœni diøavnici medkobulnicami pa sta koriander in kre-buljica, œeprav izvirata iz Sredozem-lja. Na marsikaterem vrtu pa raste

tudi trajnica – luøtrek in tudi ta sodimed kobulnice.

Odganjajo œebulnomuho in porovozavrtalko Kombinacija œebulnic in kobulnic jeæe dolgo poznana zaradi zelo zna-nega vrtnega økodljivca – œebulnemuhe. Vendar ne odganjajo samoœebulne muhe, tudi zoprne kapusovemuhe in hræice se bodo sœasoma od-selile z naøega vrta, œe bodo na vrtustalni gost kobulnice.

Pa vendar ne priœakovati œudeæev,posebej ne spomladi pri œebuli. Ta-krat seveda korenœek, skupaj z dru-gimi kobulnicami øe nima dovoljvonja, da bi uspeøno pregnal tegaøkodljivca. Drugaœe pa je jeseni, ko jepor lahko tako napaden, da ga mnogine morejo uporabiti. Œe ga posadimomed koper, komarœek ali samo medkorenje tako, da so rastline poskritemed te kobulnice, bomo uspeøno pre-magali tega økodljivca, seveda pa nev prvem letu. Ravno tako posadimona gredici med rastline zelja, broko-lija, cvetaœe in drugih kapusnic nekajrastlin zelene, komarœka ali pa pose-jemo kar kakøno vrsto koriandra,kopra ali kumine. Kumino je smi-selno posejati leto poprej v avgustuali septembru, potem pa previdno,skupaj s koreninsko grudo presaditi,saj drugaœe v prvem letu raste poœasiin naredi samo listno rozeto.

Kobulnice in gnojenjeVsem kobulnicam je skupno, da nemarajo veliko duøika, predvsem pa negnojenja s hlevskim gnojem. To velja

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Znaœilen vonj kobulnic vpliva na øtevilneøkodljivce na vrtu, posebej muhe in uøi.

Kobulnice v eko vrtuKobulnice v vrtu s svojim vonjem odganjajo øtevilneøkodljivce, kot so muhe in hroøœi. Na njih sezadræujejo koristne æuæelke, kot so pikapolonice. Niodveœ, œe nam zacveti kakøen korenœek ali peterøilj.Zeliøœa, kot so koper, komarœek, janeæ, koriander serada sama zasejejo, tako jih posejemo samo prvo leto,nato jih pustimo rasti vsaj po robovih gredic.Predvsem dobrodoøle bodo na gredicah krompirja inkapusnic, kjer bodo odganjale koloradskega hroøœa,uøi in bolhaœe.

Beluøna zelena, ki je odliœna zagrizljanje namesto œipsa in podobnega.

Vzgojimo sadike okroglegakorenja sorte »Pariøki«.

16 N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

tako za korenovke – zelenjadnice, zasladki komarœek kakor za zeliøœa. Zatojih sadimo na drugo poljino, ki je bilaprimerno pognojena z organskim gnoji-lom v preteklem letu. Za zelenjadnicelahko uporabimo domaœi kompost (25 –30 l / 10 m2) ali pa dolgodelujoœe organ-sko gnojilo v obliki pelet, ki ga lahko ku-pimo v vseh bolje zaloæenih trgovinah,plantella organik (1 kg / 10 m2). Gnojilozadelamo v tla pri pripravi zemlje.

Ker zahtevajo vse kobulnice rahlo, dobropripravljeno, odcedno in tudi humoznoprst, priporoœam, da gredico zanje pri-pravite vsaj dva tedna pred nameravanosetvijo. Tik pred setvijo pa tla øe enkratprerahljajte. Tako boste uniœili tudi nekajæe kaleœega plevela. Zeliøœ ni potrebnognojiti, œe jih pridelujete na posebnigredi.

Setev in poletna negaKobulnice so zelo zahtevne v œasukaljenja. Ravno zato je potrebnozemljo dobro pripraviti in jih posejativ dovolj ogreto zemljo.

Seme kobulnic je nekaj posebnega.Kakor vsako drugo seme pomeni za-logo hrane za mlado kaleœo rastlinicovse do takrat, ko zraste primerno ve-lika koreniœica. To je obiœajno vsajpri prvem pravem listu. Ker pa vse-buje veliko eteriœnih olj, lahko le-tav starem semenu zelo negativno vpli-vajo na vznik. Pa øe nekaj, kobulnicecvetijo zelo znaœilno, prvi cvetovi sozelo veliki, zadnji pa tudi do 4-kratmanjøi, enako velja tudi za seme. Vmalem semenu je seveda tudi manjhrane. Vse skupaj pomeni, da moraseme vzkaliti hitro, brez motenj.Seme kobulnic pa potrebuje vsaj 15oC za normalno kaljenje, to tempera-turo mora imeti seveda zemlja, nezrak. To pomeni, da jih spomladi nesmemo sejati prehitro, saj seme ko-renœka ali peterøilja lahko vzkali vpetih do osmih dneh pri ugodnihtemperaturah in ustrezno pripra-vljeni zemlji ali 25 – 30 dneh vhladni zemlji. Za kaljenje potrebujeseme kobulnic tudi nekaj svetlobe,nekatere pa so sploh svetlo kalilke(kumina). To pomeni, da ga moramoposejati zelo plitvo, tako da bo donjega øe priøla svetloba.

Vse to moramo izpolniti, œe neæelimo imeti iz leta v leto velikoteæav s kaljenjem peterøilja in ko-renœka. Torej, potrebujemo vsako letonovo, sveæe seme, seme starejøe oddveh letih raje zavrzimo. Dobro pri-

pravimo gredico vsaj 14 dni pred setvijo,posejemo plitvo, seme kumine pa splohne pokrijemo z zemljo, ves œas na gredicipa moramo vzdræevati rahlo zemljo,voda mora z gredice hitro odtekati. Toso pogoji za dober uspeh.

Øe nekaj izjemVeœino sejemo direktno na stalno mesto,lahko deloma v senci. Zeleno pa sevedavzgajamo iz sadik, saj ima zelo dolgo ve-getacijo. Posejemo jo kar v januarju, pi-kiramo in posadimo na vrt sredi aprila.Nikoli ne sadimo globlje, kakor je raslasadika. Poskrbeti je treba, da je zemljaenakomerno preskrbljena s hranili, saj jezelena zelo obœutljiva tudi na pomanj-kanje ali preseæke mikrohranil. Pregno-jena zemlja pa lahko pomeni, da rastlina

nima dostopa do nekaterih pomembnihmikrohranil.

Druga izjema je sladki komarœek. To jezelenjadnica, ki naredi lepe, obeljene go-molje øele v kratkem dnevu. Lahko gasejemo ali vzgajamo iz sadik, da ga le navrt ne posejemo pred sredino junija, øebolje pa celo nekaj dni kasneje. Ko opa-zite beljenje spodnjih stebel, jih lahkozavijete v œasopisni papir, tako bodolepøe obeljena, bolj krhka in debelejøa.Œe pa rastlina zacveti, niœ hudega, upo-rabite njene liste in cvetove kot zaœimbo.

Kumino je bolje sejati v drugi polovicipoletja, potem prihranimo pol leta. Zacvetenje potrebuje nekaj nizkih tempe-ratur. Ne sme pa iti prevelika v zimo, dadobro prezimi. Zato je najugodneje, œejo sejemo v drugi polovici avgusta ali vseptembru. Seme poloæimo na zemljo aliposejemo v multi ploøœe in samo pritis-nemo ob zemljo, da ostane na svetlem.Pokrijemo z agrokopreno ali folijo, da sene izsuøi med vznikom, takoj po vznikupa zaøœito odstranimo. Posejane multiploøœe postavimo na vrt, nekaj v zavetje,lahko tudi v opuøœene tople grede ali vneogrevan rastlinjak, pod grmovje, datam rastline tudi prezimijo. Spomladisadike posadimo med kapusnice, krom-pir ali med rdeœo peso.

Miøa Puøenjak

Zdravo je kombibiratirazliœne barve korenja.

Listnati peterøilj lahko sejemo zgodajspomladi v lonœke, da vzgojimo sadike, apri korenastem to ne gre.


Øe v prejønjih stoletjih so hruøke gojiliv samostanih in na razliœnih posestvih“visoke” gospode, kjer so imelivrtnarje, ki so se s tem ukvarjali. S ce-pljenjem na sejance nekoliko øibkejøerasti so dosegli bolj umirjeno rast. Naj-veœkrat so jih sadili ob zidovih, zato sov glavnem vse stare vzgojne oblikehruøk ploøœate. Posebno popularna paje bila vzgoje hruøk v steklenici, ko soplodiœ hruøke z vejico zgodaj dali vsteklenico, to zaøœitili pred moœnimsoncem in pustili, da se je razvijala na-prej. Ko je hruøka povsem dozorela, jeostala v steklenici. Zalili so jo s kvali-tetnim æganjem, ki je potem dobilo øedodatni ælahten okus po hruøki. Pri nasse s tem øe vedno intenzivno ukvarjajov kartuziji Pleterje pri Øentjerneju.

Vzgoja in podlageVœasih so se vse hruøke cepile na se-janec hruøke. Poskuøali so z odbiro ne-katerih sort, ki so imele øibkejøo rast,a øe vedno so bila drevesa dokajmoœne rasti. Danes cepimo na sejanec,kadar æelimo saditi t.i. travniøki sa-dovnjak, ko morajo zaradi koønje alipaøe biti debla dovolj visoka.

V novejøem œasu se hruøke cepijo naøibke podlage. Pri nas je to predvsemkutina M-A, ki dokaj dobro prenaøatudi hladne zime. Na æalost pa niskladna z veœino ælahtnih sort hruøk,zato nanjo najprej cepimo t.i. posredo-valko. To sta sorti pastorjevka in har-dijeva, ki sta dobro skladni s kutinoM-A. Naslednje leto se na posredo-valko cepi øe ælahtna sorta. Tako sedoseæe dobro zraøœanje na cepljenemmestu in nemoten razvoj drevesa. Jepa ta podlaga zaradi øibkejøega kore-ninskega sistema dokaj obœutljiva nasuøo. Slabo prenaøa tudi tla s preveœaktivnega kalcija. To se øe posebej iz-raæa na bolj peøœenih tleh v letih, kiso bolj suøna. Takrat je oteæeno spre-jemanje hranil iz tal in transport podrevesu. Poslediœno se pojavlja klo-roza, ko zaradi preveœ kalcija pride doblokiranja æeleza - listi postanejo ru-meni. Do podobnega pojava pride vletih, kadar je precej deæja in je spira-nje hranil iz tal moœnejøe - predvsemduøika. Zato moramo dodajatihruøkam plantella tekoœe æelezo, kiprepreœuje fizioloøke bolezni, pov-zroœene zaradi pomanjkanja æeleza.Lahko ga dodajamo z zalivanjem, øebolje pa je, da z njegovo razredœenoraztopino poøkropimo hruøke. To po-novimo 2 do 3-krat.

Hruøke, cepljene na to podlago, rastejodokaj øibko in navadno rabijo oporo.Primerne so za intenzivne sadovnjake,pa tudi za manjøe vrtove. Lahko jihvzgajamo kot samostojna drevesa, boljpogosta pa je øpalirna vzgoja. Kotopora so v tem primeru napeljane æice,na katere priveæemo veje. Velikokratto vzgojno obliko uporabimo, kohruøke sadimo ob steni.

BolezniNa æalost so hruøke dokaj obœutljivasadna vrsta. Precej pogosto se pred-vsem v mokrih pomladih in poletjihpojavlja hruøev økrlup, ki dela økodona mladih poganjkih, redkeje na plo-dovih. V zadnjih letih pa najveœ teæavpovzroœa hruøeva rja, ki jo nekateriljudje zamenjujejo z bakterijskimhruøevim oæigom oz. kot pogostejereœemo z ognjevko. Hruøeva rja je gli-viœna bolezen, ki je dvodomna, saj imavmesnega gostitelja - brin. Najboljøazaøœita je odstranitev brina, kar pa


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Hruøka –sadeæ za

vso sezonoHruøke so po zastopanosti v

intenzivnih sadovnjakih in nadomaœih vrtiœkih na drugem

mestu po øtevilu dreves. Pravtako so bile med prvimi

sadnimi vrstami, ki so jihgojili intenzivno. Zaradi dokaj

umirjene rasti inprilagodljivosti pa so sadna

vrsta z najveœ razliœnimivzgojnimi oblikami.

Upognjen poganjek ponapadu ose brstarice.

Sadna gniloba.

Sorta konferans.

Cvetovi hruškeso zelo lepi.


vedno ni mogoœe. Moœneje se pojavlja vmokrih poznih pomladih. Najprej se nalistih pojavijo majœkene, oranæno rdeœepegice, ki se potem øirijo. Vœasih prekri-jejo tudi polovico povrøine lista. Zaraditega se izgubi asimilacijska povrøina ins tem koliœina hrane za razvoj plodov,rast poganjkov in tvorbo novih cvetnihbrstov. Takøno drevo je tudi videti grdo.Zaøœita pred to boleznijo je redno nekaj-

kratno økropljenje s fungicidi, ki delujejoproti økrlupu. Økropljenje opravimotakoj po zakljuœenem cvetenju. Hruøkampa lahko pomagamo do zboljøanja od-pornosti tudi s pripravkom na osnovinjivske preslice bio plantella natur-f, kirastline krepi. V œasu zorenja je velikproblem sadna monilija oz. gniloba. Tase zaœne pojavljati tam, kjer je nastalaranica na povrøini ploda. Nastane lahkozaradi hruøevega zavijaœa, ko zleze izploda, poøkodb zaradi toœe, ali le zaradidrgnjenja plodov med seboj. Ker takratsadje zori, nagnite plodove œim prej od-stranimo, da ne okuæijo drugih in jih po-

rabimo za kompot. V tem œasu ne økro-pimo veœ.

Obœasno se ponekod pojavlja tudi bakte-rijski hruøev oæig, ki je sicer bolezen, kinapada vse peœkarje, a je najpogostejøana hruøkah in kutinah. Povzroœa jo bak-terija Erwinia amylovora. Je karantenskabolezen, kar pomeni, da moramo v pri-meru okuæbe o tem obvestiti fitosani-tarno inøpekcijo, drevesa pa je trebapotem pravilno uniœiti. Prej pa se le pre-priœajte, œe morda nimate hruøke oku -æene le s hruøevim oæigom. Bakterijskihruøev oæig æal napada tudi nekatereokrasne rastline: ognjeni trn, vse vrsteglogov, ømarno hruøico, japonsko ku-tino, jerebiko,…

ØkodljivciPrve probleme nam na hruøkah delajouøi, ki se pojavljajo øe pred cvetenjem.Najboljøa zaøœita je dobro predspomla-dansko økropljenje s pripravkom na os-novi oljne ogrøœice bio plantella prima.Dosti bolj zoprna je hruøeva boløica, kije dokaj trdovraten økodljivec. Za økro-pljenje moramo uporabiti enega odmoœnejøih insekticidov. Ko so poganjkidolgi okrog 30 cm, se pojavlja hruøevabrstarica, ki z odlaganjem jajœec v mladpoganjek povzroœi, da se le-ta zvije inzaœne suøiti. Najenostavneje je, da od-stranimo tisti del poganjka, ki se suøi. Vœasu zorenja pa se pojavlja hruøev zavi-jaœ, ki ga preventivno lovimo na bioplantella rumene lepljive ploøœe.Obœasno se na listih pojavljajo tudi ra-zliœne prøice.

Sorte in uporabaSortiment pri hruøkah je dokaj star, œaszorenja pa je od konca junija do zaœetkaoktobra.

Zgodnje sorte so junijska lepotica, tre-vuøka in zgodnja moretinijeva, ki soprimerne predvsem za sveæo porabo.

V drugi polovici do konca poletja zorijoviljamovka, pakhamova, kondo, konfe-rans, fetelova, ki so primerne tako zasveæo porabo kot za predelavo. Zanimivista tudi novejøi sorti concord in harrovsweet, ki spadata med odpornejøe sortehruøk.

Pozne sorte pa so kleræo, druøtvenka inkrasanka ter stari sorti boskova ste-klenka in zimska dekanka.

Sorti, ki se uporabljata v drevesnici kotposredovalki, sta pa tudi dobri kot samo-stojni sorti, sta pastorjevka in hardijeva.

Hruøke so zelo priporoœljive za sveæo po-rabo. Posebno srednje pozne - vilja-movka in pozne sorte, se velikouporabljajo za vkuhavanje ali æganje-kuho. Sorte, pri katerih je meso nekolikozrnato - konferans, so izjemno primernetudi za suøenje. Pogosto se uporabljajotudi v kulinariki, pripravljene na razliœnenaœine, kot dodatki drugim jedem.

Matjaæ Maleæiœ

Cvetni brsti - faza mišjega ušesa.

Liste ogroæahruševa pršica.

Hruševa rja.

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 19

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Imunski sistem je osnova zagotavljanjatelesnega zdravja. V primeru vdora pov-zroœiteljev bolezni je imunskim sitemtisti, ki »sovraænika« prepozna, ga oznaœiin aktivira obrambne mehanizme telesa.Ti odgovori so raznoliki in odvisni odpovzroœiteljev. Imunski sistem reagirahitro na snovi in organizme, s katerimise je æe sreœal in poœasneje na nove »so-vraænike«. V primeru alergije pa pride donapake v imunskem odgovoru. Imunskisistem prepozna kot nevarne tudi snovi,ki samemu telesu ne økodijo. Sproæi seburen odgovor, ki povzroœi znake aler-gijskih bolezni. Tako pride do vnetja di-halnih poti, oœi, moœnega tvorjenja sluziali pa znaœilnih oteklin in izpuøœajev nakoæi, ki pogosto tudi srbijo.

Snovi, na katere obœutljivi ljudje reagi-rajo, se imenujejo alergeni. Pomladnizrak je poln peloda razliœnih rastlin. Inravno ta je pogost vzrok za alergijsketeæave z dihali in oœmi. Te teæave spo-minjajo na simptome nahoda in jih po-govorno imenujemo seneni nahod. Medpovzroœitelji alergij je dosti trav, dreves,kot je breza, grmovnic, kot je leska indrugih rastlin. Celo zeliøœa, kot je enole-tni pelin, so lahko med povzroœitelji.

Najbolj razvpita je zagotovo ambrozija.Alergije pa so lahko tudi kontaktne, karpomeni, da alergenski odgovor povzroœistik z rastlino. Neæeleno obrambno reak-cijo lahko sproæijo nekatere snovi vhrani.

Kako se spopasti zalergijo?Dobro je vedeti, na katere snovi smoalergiœni. S tem lahko zelo olajøamoteæave, saj se lahko nekaterim alerge-nom tudi izognemo. Kadar govorimo oalergiji na pelod, je potrebno upoøtevati,da so najveœje koliœine peloda v zrakuod 5. do 10. ure zjutraj. Bivalnih prosto-rov ne zraœimo in vsak veœer se temeljitooprhamo. Priporoœljivo si je tudi umitilase in oprati obleko. Mnogi avtomobiliimajo æe vgrajene protipraøne filtre, kizadræujejo pelodna zrnca.

Pomembna je tudi prehrana. Ta naj vse-buje œim veœ mlade listnate zelenjave. Intukaj se lahko spomladi ozremo po mla-dih poganjkih razliœnih zeliøœ, regratu indrugi divje rastoœi zelenjavi. Obroke do-polnjujemo z zelenjavo, ki vsebuje dostirdeœih in rumenih barvil. Ta krepijo

sluznice dihalnih poti. Strokovnjaki od-svetujejo mlevske izdelke, beli sladkor inpreveœ mleœnih izdelkov.

Zeliøœa proti alergijiPri alergijah lahko zeliøœa pomagajo naveœ naœinov. Neposredno sodelujejo prikrepitvi organizma in zmanjøevanjualergenskega odgovora ali pa lajøajosimptome alergij.

Za krepitev organizma proti alergijampridejo prav zeliøœa, ki vsebujejo flavo-noide in druge protivnetne uœinkovine.Take snovi vsebujejo: melisa, janeæ, po-prova in klasasta meta, beli vratiœ inrman. Tudi pegasti badelj vsebuje flavo-noide, s œimer øœiti jetra, pomaga pri od-stranjevanju alergenov iz telesa in krepimembrane sluznic. Smetlika krepi sluz-nice dihal in oœi. Zeliøœa z kvercetinom,ki je tudi pomemben antioksidant, so

ajda, ginko, bezeg in øipek.Ta zmanjøajo vnetja in oja -œajo stene kapilar v sluzni-cah. Protivnetno deluje tudiingver. Navadna koprivavsebuje uœinkovine, ki pre-preœijo tvorbo vnetnih sno -vi v tkivih. Zmehœa sluz vdihalih, zmanjøa draæenjedihal in kihanje pri senenemnahodu. Priporoœajo pa, da zuæivanjem pripravkov naøte-tih zeliøœ zaœnemo æe v œasupred pojavom teæav.

Zanimivo zeliøœe, ki ga ome-njajo kot zelo uœinkovitosredstvo proti alergijam, jenavadni repuh. Tega so æe vsrednjem veku uporabljali zalajøanje astmatiœnih in dru-gih teæav, povezanih z aler-


Smetlika krepi sluznice.Pegasti badelj pomagapri odstranjevanjualergenov iz telesa.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Pomladni dnevi prinesejo radostne sonœne dni, cvetoœepoljane in zaœetek veselja z rastlinami v naøem vrtu inokoli hiøe. Vendar ima ta letni œas za nekatere tudisenœno plat. Zaœenja se œas alergij, ki mnogim zagreniæivljenje. Kako si pri teh teæavah pomagamo z zeliøœi?

Z zeliøœi zoper alergije

Glog zavira tvorbovnetnih snovi v telesu.


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Poprova meta vsebujetudi flavonoide.

Navadni repuh pomaga, vendarni primeren za samozdravljenje.

gijami. Pripravki naj bi lajøali simptomealergije na prøice, seneni nahod in se-zonski rinitis. Kljub dokazanim uœinkompa poznavalci svarijo pred nestrokovnouporabo. Rastline repuha lahko vsebu-jejo veliko pirolizidinskih alkaloidov. Tiso nevarni za jetra in lahko povzroœijorakava obolenja. Danes gojijo repuh, kiima manjøe koliœine alkaloidov. Izvleœkirepuha so sestavni del nekaterih æe izde-lanih standardiziranih zeliøœnih priprav-kov.

Za lajøanje teæav pri senenem nahodu indrugih vrstah sezonskih alergij si lahkopomagamo s pripravki iz slezovih kore-nin ali listov, ki navlaæijo izsuøene sluz-nice in olajøajo izkaøljevanje. Luœnikuspeøno lajøa vnetja dihal, vlaæi sluznicein umiri razdraæeno tkivo. Podobenuœinek ima tudi diøeœa vijolica. Kadaralergijo spremlja øe kaøelj, si lahko po-magamo z zeliøœi, ki ga umirijo. Taki statrpotec in navadna œrna meta.

Med zeliøœa, ki lajøajo alergenske reak-cije, spada tudi kamilica. Pri njeni upo-rabi pa moramo biti previdni. Doloœendeleæ ljudi je namreœ alergiœinih nasnovi, ki jih vsebujejo rastline iz druæinenebinovk. Poleg kamilice spadajo med-nje: ameriøki slamnik, beli vratiœ, marje-tica in druga zeliøœa.

Pri lajøanju teæav z alergijami omenjajotudi glog, ki s svojimi uœinkovinami pre-preœi tvorbo vnetnih snovi v telesu.Podo bne uœinke imajo tudi sladki koren(likviricija), kardamom in cimet. Medsredozemskimi zeliøœi pa roæmarin. Vsanaøteta zeliøœa lahko pripravimo v oblikipoparka ali tinkture.

Zeliøœne kopeliZa lajøanje alergenskih reakcij na koæi silahko pomagamo tudi s kopelmi. Za ko -pel so primerna zeliøœa, ki delujejo pro-tivnetno. Uporabimo posuøena zeliøœaposamiœ ali v kombinaciji. Za kopel pri-pravimo moœan poparek izbranih zeliøœ.V posodo damo eno tretjino volumnazeliøœ in jih prelijemo z dvema tretji-nama vrele vode. Tako zmes pustimostati vsaj eno uro. Nekateri priporoœajodaljøi œas namakanja. Kopel mora bitiprimerno topla, vendar ne zelo vroœa insme trajati okoli petnajst minut. Za boljøiuœinek lahko podobno meøanico popi-jemo pripravljeno kot œaj.

Eteriœna olja in alergijeEteriœna olja poprove mete, kamilic inevkalipta zmanjøujejo vnetje nosne sluz-nice in olajøajo dihanje pri alergijah.Najprimerneje je, da si pripravimo inha-

lacijo ali pa nekaj kapljic dodamo vdiøavno luœko, ki izboljøa klimo v pro-storu. Pri koænih alergijah si lahkosrbeœa mesta natremo z oljem, v kate-rega smo dodali nekaj kapljic eteriœnegaolja kamilic, kumine, melise ali klinœkov.Kot nosilno olje sta primerni mandljevoin oljœno olje. Veœine eteriœnih olj nesmemo neposredno nanaøati na raz-draæeno koæo.

Previdnost ni odveœTudi pri uporabi zeliøœ za lajøanje teæavz alergijo in senenim nahodom je dobroprej preveriti, kako uœinkujejo izbranazeliøœa na naøe telo. Zato skuøamo vzaœetku uporabiti posamezna zeliøœa inizkljuœimo tista, ki nam ne pomagajo.Pomembno je, da preverimo tudi lastno-sti zeliøœ in morebitno neskladje z zdra-vili, ki jih zoper alergijo ali astmo æejemljemo.

Pravilen izbor zeliøœnih pomoœnikovlahko moœno olajøa znake senenega na-hoda, astme ali sezonskega rinitisa, ki sovse pogostejøi spremljevalec mnogihljudi na prehodu med zimo in poletjem.

doc. dr. Janko Rode


Prvi nasad goji jagod, ki zajema okoli1000 rastlin, smo dopolnili z novimi sa-dikami. Poskrbeli smo tudi za osnovnoorgansko gnojenje. Najprej smo izkopalisadilno jamo in jo obogatili z organskimgnojilom v obliki pelet plantella organikK, goji sadiko pa dobro zalili. To gnojilosta naøa œlana Luka in Peter uporabilatudi za dognojevanje celotnega nasada,uporabno pa je tudi za dognojevanje ja-blan, hruøk, breskev in ostalega sadnegadrevja. Oba ugotavljata, da je aronija vvrtovih najveœkrat le za okras. Ker se vnjenih plodovih skriva pravo bogastvozdravja, bo dopolnjevala tudi njun poiz-kusni del vrta. Ker jagodiœja v vrtu nikolini preveœ, so se mladi ljubitelji vrtnarje-nja odloœili øe za sajenje sibirske borov-nice in øisandre. Za popestritev sadnegavrta je svoj prostor pod soncem naølamurva, kot nadomestek sladil in slad-korja pa bo sluæila stevija.

Koristnost in oskrba goji jagodKer je ta rastlina nova na naøem ob-moœju, smo se pogovorili tudi o njeniuporabni vrednosti in vzgoji. Peter nasje pouœil, da goji jagode (Lycium barba-rum) krepijo imunski sistem, delujejo kotantioksidant in upoœasnjujejo staranje,øœitijo vid, izboljøajo videz koæe, po-

speøijo krvni obtok in izboljøajo prekr-vitev. Uæivanje jagod je koristno, kerøœitijo jetra in ledvice, zniæujejo holeste-rol, pomagajo tudi pri uravnavanju tele-sne teæe. V tradicionalni (kitajski,tibetanski) medicini je znano, da po-veœujejo spolno moœ in slo, izboljøano paje tudi sploøno razpoloæenje. Luka pravi,da je dobro dodati oporo (koliœek), okoligrma pa redno odstranjevati plevel.Rastlino obrezujemo spomladi, korek-turno rez za boljøo osvetlitev pa opra-vimo poleti. Ker zraste v do 3 metrevisok grm, jo Luka, Peter in Maja vzga-jajo v drevo s poveøajoœimi vejami. Vnasadu so æe obrodili prvi plodovi. V

letih maksimalne rodnosti vsaka rast-lina zagotavlja do øtiri kilograme plo-dov. Zato se snovalci nasada æeveselijo 4 ton pridelka.

Vrt smo dopolnili z aronijo Ob koncu nasada goji jagod so seodloœili tudi za sajenje aronije (Aro-nia melanocarpa), ki ima grmasto ra-zrast. Peter pravi, da je ta rastlina zelouporabna v ekoloøkem vrtnarjenju, kerje precej odporna na mraz, suøo, bolezniin økodljivce. Poleg tega pa ima tudi ve-liko okrasno vrednost. Saj so poleg cve-

tov tudi jesensko obarvani listi.Najveœjo uporabno vrednost papredstavljajo nekoliko trpki plo-dovi, ki so bogat vir antioksidan-tov. Vsebujejo vitamin C. Predsajenjem smo izkopali sadilnojamo in jo obogatili s organskimgnojilom v obliki granul bio plan-tella nutrivit za jagode in jago-diœevje, ki ga uporabimo tudi prisajenju ribeza, kosmulj, jost,malin, jagod in ostalega jagodiœja.

Posadili smoøisandro in murvo Ker øisandro (Schisandra chinesis)uvrøœamo med plezalke, je Luka zasajenje izbral prostor poleg vrtneograje, ki ji nudi moænost dobre

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

22

Naøi œlani v nasadu jagodiœjaObiskali smo mlade œlane Kluba Gaia, ljubitelje jagodiœja ter sadnega drevja, v krajuVrbljene pri Igu, kjer smo dopolnili prvi nasad goji jagod v Sloveniji z redkimieksotiœnimi sadeæi. Luka Kuænik, Peter Doløak in Maja Œibej so veliki ljubitelji goji jagod,vendar bodo na manjøi povrøini poizkusili øe aronijo, øisandro in sibirsko borovnico.Svoj prostor v vrtu pa bosta naøli øe murva in stevija.

Luka, Peter in Maja v goji nasadu.

Plodovi goji jagodso izjemno koristni.

V goji nasadsmo dodalinove sadike.


opore. Za optimalno zalogo hranil jetreba poskrbeti æe pri sajenju, zato smoob zasipavanju sadike zemljo obogatili zorganskim gnojilom v obliki granul bioplantella nutrivit univerzal za vrt inokrasne rastline. Luka priporoœa uæiva-nje sveæih ali posuøenih plodov, ki so ne-koliko nenavadnega okusa. Zanimivo je,da imajo specifiœno kislo, slano in neko-liko pekoœo kombinacijo, ki ugodnovpliva na zdravje. Zato so izredno kori-stne za organizem in so sestavni del ki-tajske tradicionalne medicine. Oljeøisandre je moœno prisotno tudi v uradniruski medicini. V sadovnjak smo med ja-blane zasadili tudi œrno murvo (Morusnigra), ki smo ji ob sajenju ravno takododali organsko gnojilo v obliki granulbio plantella nutrivit.

Nezahtevna sibirskaborovnicaLuka sibirsko borovnico (Lonicerakamtschatica) priporoœa kot dobro na-domestilo za ameriøko borovnico (Vac-cinium corymbosum), saj je sibirskaborovnica veliko manj zahtevna za go-jenje. Raste v normalni vrtni zemlji oz.ne potrebuje kislih tal. Dobro se poœutina sonœni in polsenœni legi z dovoljvlage, ker je odporna na nizke tempera-ture. Brez teæav prezimi tudi v naøemokolju. Poleg tega je tudi boljodporna na bolezni in økod-ljivce. Uvr øœamo jo medgrmovnice, ki doseæejoviøino od 60 do 90 cm, ne-katere pa segajo do viøine1,5 m. Tudi tu smo tla ob sa-jenju obogatili z organskimgnojilom v obliki granul bioplantella nutrivit za jagodein jagodiœevje. Njeni beli

cvetovi se pojavljajo v mesecu marcu.Naœeloma se oplodi sama, vendar je zaboljøe in veœje øtevilo plodov pripo-roœeno poleg nje saditi øe drugoopraøevalno sorto (Lonicera caerulea).Tako bomo maja in junija zadovoljnejøiob bogatejøi beri.

Setev stevijeV œasu naøega obiska je Peter ravno pri-pravljal substrat za setev stevije (Steviarebaudiana). Za to je uporabil plantellauniverzalno vrtno zemljo, ki ji je pri-meøal tretjino plantella izbranih kreme-novih peskov. V pogovoru nas jeopozoril, da stevija vsebuje nizko vse-bnost ogljikovih hidratov in zelo malokalorij, zato jo uporabljamo pri dietni

prehrani. Ima tudi nizekglikemiœni indeks in za-nemarljiv uœinek nadvig glukoze v krvi, zatose priporoœa diabetikom.Ker semena bolje kalijona svetlobi, jih Peter nipopolnoma prekril ssubstratom. Vzgoja izsemena je zahtevna,zato je dobro, da se-mena kalijo na svetlempri visoki temperaturi od20 do 25 °C. Tudi pri tehpogojih rezultati nisovzpodbudni, zato zanekaj sadik posejemokar ves setveni plato. Œenismo ljubitelji dovoljveøœi, je najbolje kupitimlade rastline, ki jih na-dalje vzgajamo sami.

Pomembno je tudi, da kupimo rastline,ki so vzgojene iz starøevskih rastlin z vi-soko vsebnostjo steviozida (sladilo v ste-viji). Razliœne sorte stevije namreœvsebujejo razliœno vsebnost steviozida.Rastlino najpogosteje vzgajamo kotlonœnico, moæna pa je tudi saditev vvrtu. Liste stevije obiramo jeseni vse dozmrzali. Peter pravi, da rastlina v vrtupozimi propade, œe pa koreninski sistemdobro zaøœitimo, nam lahko naslednjeleto zopet odæene. Peter je æe vzgojilprve sejanœke. Te smo zaradi stresnih

razmer in vzpodbujanja rasti poøkropilis stimulatorjem rasti in vitaminskimkompleksom bio plantella vita. Ta pri-pravek uporabimo tudi po presajanju ze-lenjave na prosto, tako okrepimoobœutljive presajene rastline. Ker je ste-vija obœutljiva na temperature pod le-diøœem, jih v vrt sadimo nekolikokasneje, ko je nevarnost pozebe mimo.Øe pred presajanjem v vrt je dobro, daposkrbimo tudi za obogatitev tal. Zatoza manjøe povrøine uporabimo organskognojilo v obliki granul bio plantella nu-trivit, saj ima stevija rada s hranili inhumusom bogato zemljo.

Davor Øpehar

Œe æelite, da se naøi strokovnjaki o vaøem vrtu in rastlinahpogovorijo tudi z vami, nas pokliœite na brezplaœno øtevilko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k œlanom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programuRTV SLO, v okviru Sobotnega popoldneva, oddaje Na vrtu.

Najbolj pouœne in zanimive primere vrtov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

23

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

Nasad goji jagod smo dognojili –letos priœakujejo 4 tone pridelka.

Sibirska borovnica je manjzahtevna kot ameriøka.

Stevijo smo okrepili zvitamniskim kompleksom.

Veœ informacij o nasadu najdete nawww.goji jagode.com


24

Obstojeœe stanjePri Gaianu Tonetu iz Borovnice pri Lju-bljani smo si v zgodnji pomladi, ko jesonce øele pridobivalo na moœi, ogledali‘’problematiœen’’ teren. Æe ob vhodu smoopazili, da kovinsko pergolo preraøœatavinska trta in njena divja sorodnica, kine sodita skupaj. Ob vznoæju trt je lemalo prostora, kjer bi lahko posadilikakøno trajnico.

Na æeljo Toneta je æiva meja iz kleka, le-ta je pozimi na nekaterih delih propadlain jo bo treba dosaditi. Ob vhodu k hiøije zasajen lovorikovec ter pred njimnekaj vrtnic in trajnic v slabi kondiciji.

Na zgornji terasi (A) je delno tlakovanprostor, na katerem poleti postavijobazen za vnuke, terasa pa se zakljuœujez vrtnicami plezalkami, ki trenutno ni-majo opore, ter økarpo, ki premoøœadokaj strm padec terena. Kot je ome-njeno, se teren nato hitro spusti do pro-stora s platnenim nadstreøkom (B) kjerpoleti uæivajo v senci, nato pa se øe do-datno prevesi v del (C), kjer bi lahko bilvrt. Del breæine zaraøœa øipek (Rosa ca-nina) ter podivjane robidnice (Rubussp.), niæje proti cesti so okrasne grmov-nice, hortenzija (Hydrangea sp.), lovori-kovec (Prunus laurocerarus) ter iglavci:klek (thuja sp.), razni brini (Juniperussp.) in paneøpljica (Cotoneaster sp.). Ce-lotna parcela obsega 800 m2, zato z ure-ditvijo ne bo problemov.

Nasvet za preureditevOb dovozu na dvoriøœe bomo æivo mejonadaljevali z enako sorto kot je zasajena

æe sedaj. Spodaj bomo posadili zimzelen(Vinca minor ali Vinca major), da bo tudipod æivo mejo zeleno in cvetoœe.

Divjo trto, ki raste ob kovinski pergoli,bomo odstranili ter zasadili øe eno sa-diko ælahtne trte.

Predvrt k hiøi, ki je obrnjen proti seve-rozahodu, bomo zasadili z rastlinami zasenco in pol senco, zato bomo sadili ro-dodendrone razliœnih viøin (Rhododen-dron sp.),azaleje in rese razliœnih vrst(Erica carnea darleyensis, Daboecia) indaboecijo ter za ozadje pustili, a z rezompomladili, lovorikovec. Napol ogolelosmreko, ki je sajena preblizu hiøe, bomoodstranili in posejali travo za senœnelege.

Na zgornji terasi bomo posejali travo.Posajene vrtnice plezalke je potrebno

Vrt, ki ne rabi veliko nege

Na vas se obraœam z æeljo ponasvetu za ureditev vrta

okrog hiøe, ki je postavljena na hribu inzato obdana z breæinami. Æeleli bi imetiurejen prostor za posedanje, vrtno utoza orodje na najprimernejøi lokaciji inprostor za sestavljiv bazen ter æar.

✉

Obli

kova

nje

vrt

a

Druæenje na vrtu z druæino in prijatelji je øe toliko prijetnejøe, œe nas obkroæa lepourejena zelenica, cvetoœi grmi in diøeœe cvetje. Vse veœ œasa sicer preæivljamo v sluæbah,a kljub temu vsi æelimo imeti lepo urejen vrt, teraso ali balkon. Mnogokrat zakonca nistaenotna v æeljah glede ureditve vrta. Tokrat si eden æeli trate, drugi jagodiœevja incvetoœih grmovnic. Z malo razmisleka se da zdruæiti in povezati æelje obeh, da bouæivanje v vrtu res skupno veselje.

Skica –tloris(stanje potem).

Pergola s platneno streho

Æiva meja iz kleka

Stanje prej


pomladiti in v celotni dolæini dodatiopore iz æic. Med vrtnice bomo sadiliokrasni srobot. Ob økarpi pa dodali øekroglaste puøpane (Buxus sempervirens).Grede bomo omejili z robniki ter nasulizastirko iz peska in prodnikov. Pod za-stirko iz peska bomo poloæili geomem-brano (filc).

Dovozno pot do zadnjega dela hiøe, ki senato spusti do terase s pergolo bomoutrdili z mreæo za travno ruøo ter vmeszasejali travo, tako da bo podlaga utr-jena za avtomobile, a hkrati vedno ze-lena. Med pergolo in økarpo bomo na speskom utrjeno podlago postavili lesenolopo za spravilo orodja, ob njej pa zasa-dili divjo trto (Partenocisus sp.) Ob vrtniuti bo tudi utrjen prostor za æar.

Vodni motiv, ki ga bomo postavili obspodnjem robu terase v bliæino pergole,bo preglasil hrup s ceste in obogatil bi-valni prostor.

Breæino bomo nato s po-moœjo økarpnikov do-datno terasirali invanje posadili jagode.Ob robu predlagamzasaditev ameriøkihborovnic (Vacciniumcorymbosum). Dabodo vnuki celo po-letje uæivali v sladkihplodovih jagodiœja, nadrugi strani pa ameriøkeborovnice in brusnice (Vac-cinum macrocarpon cranberry).Zasadili bomo zgodnje (Bluecrop), sred-nje (Berkly) in pozne (Jersey) sorte bo-rovnic. Sadovnjak starih domaœih sortjabolk in hruøk bomo s spomladanskimrezom pomladili. Œisto spodnji rob, tiknad økarpo, ki gleda na cesto, bomo zazaøœito pred padci zasadili z razliœnimisortami œeømina, petoprstnika in poleticvetoœimi grmovnicami.

Kovinsko pergolo, ki nadkriva dostop sceste do hiøe, bomo »oblekli« z belo, cve-

toœo glicinijo (Wisteria sinen-sis alba), ki s svojo agre-

sivno rastjo ne boogroæala drugih rastlin.

Vse grede bomo do-datno omejili vkroænih, nepravilnihoblikah, tako da bo

Joæe z lahkoto kosil.

VzdræevanjeTako urejen vrt med letom ne

potrebuje veliko nege. Vsekakor papriporoœam redno dognojevanje trave,grmovnic in jagodiœja s primernimimembranskimi gnojili. Potrebna jeredna spomladanska rez vinske trte insadnega drevja ter redno dodajanje øotek rododendronom in jagodiœju, da seohranja kislost tal. Po potrebi vsako letododamo øe nekaj zastirke v obliki lubja.

Rock Finale, krajinski [email protected]

Obli

kova

nje

vrt

a

Skica – pogled od strani (stanje potem).

Økarpniki z jagodami

Vodni motiv

Gugalnica

Vrtna uta z brøljanom

Plezave vrtnice in srobot

a

Vrtni kamin


Gaia marec 2011.xp 3/8/11 1:37 PM Page 26

www.klubgaia.com 27

Zele

nja

vni

vrt

Skratka - zelo enostavna uporaba se-mena. Izkuønje so dobre, saj je pridelanokorenje precej veœje od tistega, ki ga se-jemo. Bistvo vsega je v tem, da poseveknikoli ni pregost. Seme je razporejeno narazdaljo, ki omogoœa vsaki rastlini ravnoprav prostora. Tu in tam je potrebnokakøno rastlinico vseeno izpuliti, saj jenekaj semen na traku »preveœ« zato, ker100% kalivih semen ni. Pri setvi semenaje posevek skoraj vedno pregost. Potre-bno je redœenje, a rado se zgodi, da senam rastlinice smilijo in jih pustimo pre-veœ na gredi. Zato pridelamo manj kot bilahko. Zanimivost so tudi trakovi s se-meni razliœnih vrtnin: œebule, meseœneredkvice in solate. Trak lahko razreæemona razliœne dolæine, odvisno od dolæinevrstic. Setveni trak in ploøœa sta povsemnaravnega izvora, v tleh se popolnomarazgradita in ne obremenjujeta okolja. Vvsaki vreœici je 5 m traku oziroma 3 do5 setvenih ploøœ. V plitve jarke poloæimotrak in ga zasujemo s tanko plastjo vrtnezemlje. V ponudbi so razliœne vrtnine:

• Rdeœa pesa (Beta vulgaris) BOL-TARDY na traku

Izredno kvalitetna sorta z izrazito temnordeœimi gomolji. Morebitne odveœnerastlinice razsadimo na razdaljo 2,5 – 5 cm.

• Korenœek (Daucus carota) AMSTERDAM FORCING na traku

Zelo okusno korenje, intenzivno oranænebarve. Primerno za zgodnjo pridelavomajhnega korenja. Œe ga na gredi pu-stimo dlje œasa, so korenœki veœji. Mo-rebitne odveœne rastlinice razsadimo narazdaljo 5 - 7,5 cm.

• Korenœek (Daucus carota) LAGUNA F1 na traku

Zelo okusen korenœek z 18 - 20 cm dol-gimi, nekoliko koniœastimi koreni (tipNantes). Dobro obrodi tudi v teæjih tleh.Sejemo ga od februarja do konca junija.Pr

165 - Klub Gaia · 2017. 2. 2. · Gaia marec 2011.xp 3/8/11 11:15 AM Page 3. Na zaœetku je seveda...

Documents

Transcript of 165 - Klub Gaia · 2017. 2. 2. · Gaia marec 2011.xp 3/8/11 11:15 AM Page 3. Na zaœetku je seveda...