Razvoj pisav

Sredozemlje, zibelka pisavX1Razvoj pisave

Datumi so le okvirni.Pogosto se datumi nastanka pisav prekrivajo.X23500 3000 pr. Kr.

S prvimi pisanimi znaki so zapisani gospodarski rauni: koliko vre moke je v shrambi, koliko ovac je na paniku.Najprej so raunovodje za zapisovanje uporabljali glinaste tablice, na katere so risali stvari ali bitja. Sumerci so pisala ilili in z njimi odtiskovali v sveo glino znake, kroce in rte, ki so bili videti kot klini. Od tod poimenovanje pisave klinopis (iz latinske besede cuneus - klin).

X33500 3000 pr. Kr.

Akadci, Babilonci in Asirci so pisavo uporabljali tudi za drugo sporoanje, zapise verskih hvalnic, urokov, zakonov, nastali so prvi zametki knjievnosti. Stari Sumerci so zapisali ep o Gilgameu. Pisati so znali le pomembni lani drube. Znati pisati in brati je e takrat pomenilo oblast in mo. Razen akadskemu jeziku se je ta pisava lahko prilagodila tudi drugim jezikom.

Tako kot danes: zapis anglekega besedila je v enakih rkah kot zapis v slovenini.

X43500 3000 pr. Kr.

Na drugem koncu sveta, na Kitajskem, so izumili pisavo, ki jo imajo e danes. Pisava je zapletena kombinacija podobopisa in znamenj, vsega skupaj ve kot petdeset tiso znamenj.

Legenda o nastanku pisave pravi, da so jo iznali trije cesarji, zlasti pa cesar Cang-Jie. Ta je iznael pisavo potem, ko je pretudiral nebesna telesa in odtise ptic in ivali. X53000 pr. Kr.

Indijska pisava brahmi sloni na popolni abecedi, sestavljena je iz samoglasnikov in soglasnikov, bere pa se od leve proti desni. Drugi indijski jeziki, ki se berejo od desne na levo, imajo za glavni samoglasnik A.

Zato raziskovalci menijo, da je brahmi preobrazba in nadgradnja iz fenianske pisave. Trgovci z indijskega polotoka so namre imeli pogoste stike z Arabijo, Feniani in celo z Grijo.

X63000 2500 pr. Kr.

Arabska pisava izhaja iz fenianskega rkopisa. Na zaetku naega tetja so plemena na severu Arabije uporabljala pisavo, ki ni bila ve fenianska. V prvotni obliki ta pisava ne zapisuje samoglasnikov in se pie in bere od desne na levo. Pisava je osnova za vso umetnost tako imenovanih arabesk. Slika je izrisana z arabskim besedilom.

Mohamed je v tej pisavi leta 650 napisal prve strani Korana, muslimanske svete knjige.

X71000 - 700 pr. Kr.

Tiso let pred naim tetjem pa so Feniani odkrili rkopis. Bili so znameniti pomoraki in trgovci. Feniani so v deele, s katerimi so trgovali, irili tudi svoj rkopis.

Vendar z dvaindvajsetimi znaki napie lahko vse. eprav niso zapisani vsi glasovi, pa je to tevilo neprimerno manje od tisoev kitajskih pismenk, ali kot nekaj sto hieroglifov in dosti manj kot eststo klinopisnih znakov. Ta rkopis e ne pozna samoglasnikov.X81000 - 700 pr. Kr.

V Egiptu je nastajala druga oblika pisave. Egipani so verjeli, da je bog Tot iznael pisavo in jo podaril ljudem. Beseda hieroglif je namre pisava bogov (hieros svet, glyphein vrezovati).

Na zaetku so poznali le okrog sedemsto znakov, ob rimski okupaciji pa e priblino pet tiso znakov. Tudi v Egiptu je znanje branja in pisanja pomenilo hkrati privilegij in oblast.X91000 - 700 pr. Kr.

Grki so se pisanja nauili od Fenianov, svoje znanje pa so potem prenesli Etruanom. Grkom ni bilo ve, da v pisavi ni bilo samoglasnikov. Zato so si iz aramejskega rkopisa sposodili nekaj znakov za soglasnike in jih uporabili za samoglasnike. Tako je nastala rka A (alfa), E (epsilon), O (omikron), Y (ipsilon), dodali pa so e svojo rko I (jota).

Razvila se je najbogateja knjievnost: poezija, dramatika, povesti Naa kultura dolguje grki civilizaciji celo abecedo. X10600 pr. Kr.

Rimljani so prevzeli etruanski rkopis in ga prilagodili latinini. Za zapis na papirus so uporabljali peresa in rnilo iz saj, pomeanih z vodo.S kovinskimi rtali pa so pisali v mehki vosek na tablicah. e zapisa niso ve potrebovali, so ga izbrisali s sploenim koncem pisala.

Rimski rkopis, latinica, je pravzaprav e danes isti kot pred dva tiso leti in ga e vedno uporabljamo.X11Srednji vek

Pisali so z zailjenim gosjim peresom na pergament. Menihi prepisovalci, kaligrafi, iluminatorji in knjigovezi, so postali umetniki, njihova dela pa umetnine, ki jih danes lahko vidimo v muzejih. Neznane besede - kliknikaligrafija - pisanje z lepimi, itljivimi rkami, lepopisje

iluminacija - v srednjem veku slikarski okras rokopisa

iluminator - v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis

kaligraf - kdor pie z lepimi, itljivimi rkami, lepopisec Rimska cesarska vojska je skupaj z osvajanjem deel prinaala tudi latinino in latinico. Ljudstva zahodne Evrope so jo prirejala svojim jezikom in spreminjale oblike rk. Pisati so znali le duhovniki. Menihi, pisarji v srednjem veku niso ustvarjalci, samo prepisujejo. Vendar so kljub temu umetniki: umetniko prepisovanje kaligrafija, okraena z iluminacijami, daje knjigam veliko vrednost. X12Srednji vek

rke glagolice so precej zapletene, zato so jo uenci Cirila in Metoda v glavnem nehali uporabljati.

Oblika veine rk cirilice izvira iz grke pisave, razen umnikov, ki jih grka pisava ne pozna. S svojim imenom cirilica zaznamuje prispevek sv. Cirila pri ustvarjanju pisave.

Cirilica je naslednica glagolice, pisave, ki sta jo v 9. stoletju razvila makedonska meniha sv. Ciril in sv. Metod, da bi Sveto pismo pribliala slovanskim ljudstvom na Balkanskem polotoku. X13Virihttp://sl.wikipedia.orgGeorges Jean, Pisava, spomin lovetva, DZS, LjubljanaKaren Brookfield, Pisave (Svet okrog nas) Pomurska zalobaSSKJDe Falla, Ognjeni plesX14nullBlues26932.393nullBlues26932.393nullBlues14576.259nullBlues26932.393nullBlues14576.259nullBlues13035.057nullBlues26932.393nullBlues26932.393nullBlues26932.393nullBlues26932.393nullBlues26932.393