11, 12/2011

OBJEMČKE JE USTVARJALO KAR 13.000 OTROK!

OBDAROVANJE KOT POGOVOR O ODNOSU

SPOZNAJMO GOZD

revija z odgovori za velike in izzivi za malerevija z odgovori za velike in izzivi za male

Ne spreglejte:

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 10; letnik III, november/december 2011 Naklada: 24.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Vodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran: www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja Vekarandreja.vekar@ringaraja.netFotografije: iStockphotoLektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik

Vodja oglasnega trženja:Maruša Najger,marusa.najger@ringaraja.net,031-223-077Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Tisk: DZS d.d.Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Ne spreglejte

Razglednice - 4Čvekamo - Dobrodelni dogodek ŽIV ŽAV GRAJSKI OTROCI - 8Dobra praksa - Spoznajmo gozd - 12Tema meseca - Obdarovanje kot pogovor o odnosu - 14Prazniki za vse 2011 - 17Psihologija - Drevo generacij - 18KnjigaRajanje - 22Novoletni bonbončki - 24Urbani podvig - Porodniška malo drugače - 26ObdaRajanje 2011 - 30Eko kotiček - 32Ringarajini strokovnjaki - 33UstvaRajanje - 34Zdravje - Zimske nadloge - 36Samo za očke - 37Otroški kotiček - 38

Uvodnik:

Mislim, da ga prevečkrat uporabljamo za na-pačen namen. Jaz prepoznavam vsaj še ene-ga, zame veliko pomembnejšega. Učim se, da si ga nastavim v trenutku, ko se sprašujem, zakaj so ljudje do mene nestrpni, jezni, pre-pirljivi, posmehljivi, … Ne zgodi se več pogo-sto, ampak vem, da moram v tistem trenut-ku ustaviti sebe in ne tistega »nestrpneža« ali »nasilneža« zraven sebe. Jaz sem tista, ki se mora pogledati v ogledalo in prepoznati znake, ki v drugih vzbujajo nestrpnost, jezo, strah, posmeh, … Le če je to v meni, lahko zbudi tako reakcijo pri nekom, ki stoji ali sedi nasproti mene. Otroci so neverjeten dokaz. Kdo še ni doživel živčnega starša in jokajoče-ga otroka. In starš razmišlja, kako živčen po-stane zaradi joka lastnega otroka. Tolaži ga, še vedno vznemirjen in raztresen, ker ne pre-pozna, da otrok joka prav zato, ker čuti nemir in stres starša. V takih trenutkih je pomemb-no zavedanje, da se lahko situacija hitro obr-ne, če se le znamo umiriti in zadihati. Jaz nosim svoje ogledalo vedno in povsod s seboj. Velikokrat mi pokaže kaj, kar mi ni všeč, zato ga hitro pospravim nekam, da ga ne opazim več. Ampak se kmalu spet pojavi in me opomni, da je tam, tudi če ga nočem videti. In samo jaz lahko sebe spoznavam in spreminjam, za kar sem izjemno hvaležna.

Anja

Ogledalo

3

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Konec leta se bliža in ponavadi v tem času ocenjujemo in razmišljamo, kako pridni, ustvarjalni in uspešni smo bili pri doseganju zastavljenih ciljev. Mislim, da si lahko vsi, ki ste nam pridno pošiljali razglednice zaploskate in v dobrih delih vztrajate tudi v letu 2012!Razglednice nam še naprej pošiljajte na e-naslov iskrice@ringaraja.net, pri čemer pošljite 1 fotografijo in največ 200 besed.

Razglednice

OŠ Miklavž pri Ormožu

Vrtec Šoštanj

Vrtec Šmarje pri Jelšah

Vrtec SončekVrtec Moravče

Vrtec Ledina

POPP OŠ

Gustava Šiliha

4

JESENSKO DRUŽENJE S STARŠIVrtec Šoštanj, enota Urška, TopolšicaLep sredin popoldan smo si otroci, starši in strokovne delavke enote Urška iz Topolšice polepšali s kostanjevim piknikom v prijetnem okolju kmetije Koradej v Lajšah. Na sprehodu skozi gozd smo nabrali material za izdelavo naravnih slik na travniku pri kmetiji. Ogledali smo si domače živali, kmetijske stroje in se preizkusili v ličkanju koruze. Piknik so nam popestrile mamice z dramatizacijo zgodbice Razbita buča in otroci s pesmijo in plesom. Seveda ni manjkalo jesenskih dobrot, gostitelji pa so nas pogostili s sokom, z domačim pecivom in s kruhom.

OBUJALI SMO STARE OBIČAJEOŠ Miklavž pri Ormožu, učiteljici Simona Tomažič in Petra LahLetos smo se učiteljice in otroci 1., 2. in 3. razreda podaljšanega bivanja v jesenskem času odločili, da bomo kar se da najbolje izkoristili darove, ki nam jih narava v tem letnem času ponuja. Z učenci smo se tako lotili obujanja starih običajev in kmečkih opravil, saj odrasli opažamo, da je kar nekaj opravil in običajev takšnih, ki tonejo v pozabo in jih otroci še ne poznajo. Pa še naša ekološka osveščenost je spet prišla do izraza, saj smo večinoma ustvarjali z naravnim materialom. Naj vam naštejemo, katere stare običaje in opravila smo obujali. O njih smo se pogovarjali, povpraševali starejše ljudi ter se v njih preizkusili na čisto konkreten način in ob tem tudi veliko ustvarjali. Naredili smo slike iz semen, drevesa iz jesenskega listja in odpadnih tulcev, v šolskem parku pa je učence, učitelje, starše in ostale pozdravila tetka Jesen, katero smo sami izdelali. Naše ročne spretnosti so se še posebej izkazale pri pletenju košar iz furnirja, pa tudi pri izdelovanju »lačnih buč« ter »skuštranih metel«. Pa še kaj bi se verjetno našlo, saj nam prav nikoli ni bilo dolgčas. Učenci so spoznali kar nekaj novega, čeprav so, glede na to, da živijo na podeželju, precej običajev že poznali oziroma za njih vsaj slišali. Kljub temu smo se ob tem zelo zabavali, se veliko naučili, predvsem pa spoznali, kateri so običaji naših staršev, starih staršev itd. Upam, da smo običaje vsaj do neke mere obudili ter učence navdušili, da bodo z običaji nadaljevali.

VSESPLOŠNA VARNOSTVrtec Moravče, vzgojiteljica Ana Gerčar14. oktobra so vrtčevske in šolske otroke prijetno razveselili reševalci, policisti in gasilci. Predstavili so nam svoje delo, zanimive podrobnosti in najpomembneje, kako moramo biti mi sami pazljivi, da se ne poškodujemo. Razkazali so nam vso potrebno opremo za najrazličnejše akcije in del te opreme so otroci lahko preizkusili tudi na sebi; nekateri so se opogumili in se pustili pripeti v prave policijske lisice, drugi so se raje povzpeli na policijski motor in potrobili, nekaj otrok si je nadelo gasilsko čelado, šolarji so se preizkusili pri reševanju, najmlajši udeleženci pa so si vse zelo dobro ogledali in intenzivno poslušali, drugo leto, ko bodo večji, pa se bodo tudi ti preizkusili. Na travniku za vrtcem je za konec pristal čisto pravi helikopter, katerega so bili otroci najbolj veseli.

OBISK LISTOPADAVrtec Šmarje pri Jelšah, vzgojiteljici Katja Školnik in Irena ArtnakDislokacijski oddelek vrtca Šmarje pri Jelšah je obiskal listopad. Skupaj z otroki smo obiskali šolsko knjižnico, kjer nam je gospa Tanja predstavila knjigo o škoržku. Vas zanima, kdo je to? Tudi mi smo bili radovedni, zato smo se odpravili v iskanje in raziskovanje tega možička. Odpravili smo se v bližnji gozd. Radovedno smo pokukali v najmanjše luknjice, dvigovali vejice in pobirali listje, a ves ta čas so se nam škoržki previdno izmikali. Pod velikim borom smo nabrali storže, ki so bili zelo podobni škoržkom. Iz njih smo naredili škoržke, jim pripeli puhaste repke in narisali nasmejan obraz. Tudi na škoržka s pisanim repkom nismo pozabili. Izdelke smo postavili na karton, na katerega smo nalepili mah. Vse izdelke smo pokazati knjižničarki, ki je bila nad njimi navdušena. Praznik jeseni in škoržke smo doživeli v igralnici in tudi v gozdu, ko smo opazovali ples listkov. Morda bomo prave škoržke srečali naslednjo jesen, lahko pa jih srečate tudi vi, le otroški domišljiji se prepustite.

PROGRAM »VARNO S SONCEM«Vrtec Ledina, vzgojiteljici Daša Lokar in Ksenija KrajncV letošnjem letu smo v našem vrtcu sodelovali v programu »Varno s soncem«. V oddelku najmlajših otrok, starih 1–2 in 2–3 leta, smo na to temo pripravili več dejavnosti, s katerimi smo otroke osveščali in seznanjali z nevarnostjo in zaščito pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. V ta namen smo izdelali tudi plakat, pri čemer so otroci sodelovali z lepljenjem letakov na velik format papirja. Iz tršega papirja smo izdelali čepice s ščitnikom, katere so otroci pobarvali z voščenimi barvicami. V program »Varno s soncem« smo vključili tudi starše ter jih pozvale k prinašanju in uporabi klobukov, zaščitnih kap, sončnih očal ter krem z visokim zaščitnim faktorjem. Staršem smo razdelili tudi brošure o škodljivem vplivu sonca ter zaščiti pred njim. Na oglasne deske pa smo namestile plakate. Program »Varno s soncem« smo strokovni delavci izvajali tudi na prostem. Ob primerni zaščiti otrok (oblačila, pokrivala) smo poskrbele za igro v naravni in umetni senci. Sprehode smo izvedli takoj po zajtrku, otroke pa smo spodbujale, da so zaužili dovolj tekočine, predvsem vode. Naš cilj je bil, da bi v ta program vključili čim več staršev, vsi pa naj bi se zavedali škodljivosti sončnih žarkov ter s tem tudi zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi čezmernega izpostavljanja soncu.

TEDEN OTROKA V DUHU INDIJANCEVPredšolski oddelki s prilagojenim programom pri OŠ Gustava Šiliha, Maribor, enota Lenka, vzgojiteljica Petra PolajžarTeden otroka je minil v ustvarjalnem vzdušju na temo POJDIVA S KNJIGO V SVET. Otroci so se skozi zgodbo o mali Indijančici poistovetili z Indijanci. Naredili so si indijanske perjanice, nakit ter indijansko obleko. Vsak je dobil svoje indijansko ime kot na primer Deroča reka, Poskakujoča noga, Potujoča luna, … Kot pravi Indijanci smo si postavili šotor, ob katerem smo bobnali, plesali in ustvarjali iz naravnega materiala. Izdelali smo indijanske ropotulje in lovilce sanj. Naučili smo se zapeti in zaplesati indijanski ples kili-kili, s katerim smo preganjali dež. Teden smo zaključili z iskanjem indijanskega zaklada. Do njega nas je vodila pot, prepletena s številnimi nalogami, ki smo jih uspešno rešili s pomočjo otrok celega vrtca. Zaklad smo našli v indijanskem šotoru.

16. oktober – SVETOVNI DAN HRANEVrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljici Dragica Pertoci in Marinka HojsLetošnji svetovni dan hrane smo obeležili 17. oktobra. Že nekaj časa prej smo se pripravljali, saj smo pripravili skupno druženje ob zdravih namazih. Izdelali smo vabila, s katerimi smo sosednje skupine povabili na druženje. Otrokom smo želeli približati problematiko pomanjkanja hrane v svetu, hkrati pa jim pripraviti koristno in prijetno dopoldne. Tako smo v naši skupini že zjutraj pričeli s prvimi pripravami na druženje. Čistili smo zelenjavo, jo rezali, ribali ter mešali namaze. Pripravili smo korenčkov, tunin in skutni namaz ter sirni namaz z ajvarjem. Vse te okusne, zdrave namaze smo pojedli skupaj s polnozrnatim, koruznim in z ovsenim kruhom. Ob obisku skupin smo se najprej pogovarjali o pomanjkanju hrane v svetu in o zdravem načinu prehranjevanja pri nas. Nato smo si ogledali pripravljene mize ter se pogovorili, kaj je na mizi in kako smo vse to pripravili, sledila je »slastna pojedina«. Otroci so z navdušenjem veliko pojedli, kar je bil dokaz, da smo dobro pripravili. Preživeli smo prav prijetno dopoldne, ki je prispevalo k našemu boljšemu počutju.

5

Vrtec Agata

Vrtec Vrhovci

Vrtec Urša

Vrtec pri

OŠ Lovrenc

Vrtec Najdihojca

Vrtec KriževciVrtec Kočevje

6

JEŽEK NA OBISKUVrtec Agata, Poljane, vzgojiteljica Alenka CegnarV teh prelepih, toplih jesenskih dneh nas je otroke iz skupine Zmajčki obiskal čisto pravi ježek – bil je tako velik, da bi mu lahko rekli jež! Ko smo ga vzeli iz košare, se je zvil v veliko bodečo žogo oziroma veliko ježico, smo ugotovili. Potem pa se je prav počasi začel odpirati in zagledali smo nosek, dvoje drobnih oči, velika ušesa – prav dobro je slišal in se je vsakokrat, ko smo bili malo bolj glasni, spet zvil. Tako smo spoznali, da moramo biti ob druženju z divjo živalco zelo tihi in mirni. Kmalu se nam je jež predstavil v vsej svoji veličini: tekal je med nami, nas opazoval in ovohaval, še bolj navdušeno pa smo ga opazovali mi. Na vsak način smo skušali ugotoviti, kaj je, a ga niti jabolko, suh kruh, ne paradižnik niso zanimali. A smo vseeno izvedeli, da ima jež zelo rad sadje, ki pa si ga ne nabada na bodice, rad pa poje tudi kakšnega polža, deževnika ali hrošča. Sedaj je jesen in jež se pripravlja na zimski počitek ter pridno je. Bili smo zelo pogumni in smo ježa potipali, se dotaknili njegovih bodic ter ugotovili, da so zelo trde in ostre, po trebuščku pa mu raste mehka dlaka. Opazovali smo, kako miga s smrčkom, ko voha okoli sebe, še bolj pa nas je presenetilo njegovo glasno pihanje, ko se nas je naveličal! Veseli smo se poslovili od jesenskega gozdnega obiskovalca!

STRAŠILO MOTOVILOVrtec Brezno pri OŠ Podvelka, vzgojiteljica Vera OsvaldV okviru tedna otroka so v našem vrtcu potekale različne dejavnosti oz. delavnice. Ena izmed delavnic je bila tudi likovna delavnica »IZDELAJMO STRAŠILO ZA VRT«. V delavnici so sodelovali otroci iz skupin Balončki, Škrati ter Sončki. S skupnimi močmi smo izdelali strašilo, ki smo ga oblekli v stara oblačila, katera smo napolnili z ličjem koruze. Glavo smo mu izdelali s pomočjo metle, vreče iz vrečevine ter jesenskih plodov. Na glavo smo mu nadeli še star slamnat klobuk. In tako je naše strašilo dobilo obliko. Otroci so mu dali tudi ime, in sicer STRAŠILO MOTOVILO. Skupaj smo ga odnesli na vrt ter ga postavili v kot ograje, kjer bo varoval in skrbel za naše pridelke na vrtu. Otroci iz skupine Sončki pa smo v eno gredo nasadili jagode, v drugo pa čebulice tulipanov ter hijacint. Tako smo pripravili vrt za novo sezono, z upanjem, da bo ponovno obrodilo kot lansko šolsko leto, saj smo plodove radi pojedli in se z njimi pohvalili.

POHOD PO GOZDNI UČNI POTIVrtec Kočevje, enota KekecSkupaj z gospo Katjo Konečnik iz Zavoda za gozdove smo se odpravili na pohod po Gozdni učni poti. Pot nas je vodila mimo najdebelejše duglazije pri nas. Otroci so si lahko ogledali gnezdo ujede. Ustavili smo se pri kozolcu z vrtečimi kockami, kjer so različne slike dreves in plodov, uganke, … Na jasi pri Rožnem studencu smo se igrali igrici: čutna pot – hoja z zavezanimi očmi po vrvi in iskanje predmetov, ki ne sodijo v gozd.

DRUŽINSKI POHOD NA GORO (749m) V TUHINJSKI DOLINIVrtec Urša, vzgojiteljica Tanja CerarBilo je razigrano; radovedno, pisano, jesensko. Kaj vse nam je ponujala narava! Polno obarvanega listja in jesenskih gozdnih plodov je bilo ob naši poti. Te smo pridno nabrali in jih spravljali v naše žepe. Odkrili smo celo nekaj snega in naredili čisto pravo sneženo kepo. Na Gori smo v topli mežnariji (hvala g. Jože) poslušali pravljico o orehovi vejici, ki nam jo je povedala Irena Cerar, planinska vodnica in priljubljena pravljičarka. Skupaj s starši smo ustvarili gozdne škratke in se poigrali na trati pred cerkvijo. G. Jože nam je spekel kostanj (o,kako je dišal) in skuhal čaj. Vračali smo se rdečih ličk in veselih src.

EKO ZASTAVAVrtec Križevci pri OŠ Križevci, vzgojiteljici Sonja Stolnik in Renata Slavinec BerdenV našem vrtcu smo v lanskem šolskem letu izvajali veliko eko dejavnosti in s tem pridobili eko zastavo. Z izvajanjem obveznih in prostovoljnih vsebin v okviru programa Ekošola smo naredili veliko majhnih in velikih korakov. V sproščenem in prijaznem vzdušju smo ozaveščali sebe in druge o tem, kako edinstveno je okolje, v katerem živimo. Tako smo ločevali odpadke in vsaka skupina si je izdelala iz odpadne embalaže koše za plastiko. Iz različne odpadne embalaže smo izdelovali dekoracije v vseh letnih časih in sodelovali na natečaju Kems, kjer smo izdelovali iz tetrapakov. Skozi celotno šolsko leto smo razvijali vsa čutila preko različnega naravnega materiala, s sodelovanjem celotnega kolektiva pa nam je uspelo izdelati tudi ČUTNO POT. Vsi v našem vrtcu smo se in se trudimo za zdrav način življenja v zdravem okolju. Tako na naših jedilnikih že najdete ekološko pridelano hrano, pijemo veliko vode in nesladkanega čaja ter se gibamo na svežem zraku, kjer izvajamo najrazličnejše dejavnosti. Strokovne delavke stremimo k temu, da se otroci čim več gibajo v naravi, se učijo, opazujejo, raziskujejo in razvijajo samozavest. Vključeni smo tudi v naslednje projekte: Zdravje v vrtcu, Varno s soncem in Eko bralna značka. Pogoj za pridobitev eko zastave je bil podpis EKO LISTINE, kar smo izvedli konec meseca septembra. Slavnostni dvig eko zastave je potekal v našem večnamenskem prostoru vrtca 26. oktobra. Zapeli smo eko himno in predstavili vse, kar smo delali in spoznali, kaj vse lahko storimo, da bo naš planet lepši in bolj čist. Z ozaveščanjem otrok in staršev bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu. Vsak mesec bomo izvajali Eko dneve, ko bomo pri dejavnostih uporabljali izključno odpadni in naravni material.

SONCE, ZEMLJA, MESEC Vrtec Vrhovci, enota Iga Grudna, vzgojiteljici Damjana Štepec in Simona Urajnik V skupinici ŠKRATKI 2 smo se v mesecu septembru in oktobru odpravili na zanimivo potovanje, ki smo ga poimenovali SONCE, ZEMLJA, MESEC. Ker smo zelo radovedni, smo se odločili, da raziščemo vesolje, katerega drobcen delec smo tudi mi: ljudje, živali in rastline na čudovitem planetu Zemlja. Za tako zahtevno potovanje smo se oborožili s kupom strokovne in leposlovne literature, z globusom, s poučnimi plakati in z zanimivimi oddajami o vesolju. Da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, smo prepevali in prebirali pesmice in pravljice o zvezdah in planetih ter se kratkočasili na umetniških delavnicah, kjer smo ustvarjali z različnimi likovnimi materiali. Tako se je pri nas rodila mlada galaksija, s čudovitimi planeti in z zvezdami. Poimenovali smo jo galaksija Škrat. Naše rakete in raketoplani pa že nestrpno čakajo, da jo raziščejo. Kako se imenujejo planeti našega osončja in kako naša galaksija? Zakaj imamo na Zemlji dan in noč in zakaj letne čase? Kdo je bil prvi človek v vesolju? Na ta in še mnoga druga zanimiva vprašanja smo zavzeto iskali odgovore. Naše pustolovsko raziskovanje smo sklenili z zabavno kuharsko delavnico, na kateri smo pekli prave pravcate zvezdne piškote!

Vrtec pri

OŠ Lovrenc

GVERILSKA AKCIJA – SRČKIVrtec Najdihojca, Kranj, vzgojiteljici Mojca in MirjanaNa zadnji septembrski dan, 30. 9., smo se malčki, Mirjana in Mojca odpravili na vseslovensko prostovoljsko akcijo, imenovano »Gverilska akcija – srčki«. Otroci so navdušeno razdeljevali magnetne srčke po avtomobilih in kolesih in s tem širili idejo o prostovoljstvu. Ste bili tudi vi tisti srečnež, ki ga je prejel?Pa vtis otrok, komu lahko pomagajo? Tajda: »Mamici bom pomagala.« Tony: »Jest sm Mojci pomagou.« Pia: »Jest tud.« Tai: »Jest tud.«Kdaj ste pa vi nazadnje kje pustili svoje srce?

7

Dobrodelni dogodek ŽIV ŽAV GRAJSKI OTROCI»Vsi starši smo delali prostovoljno, zato je bil ta dogodek najbrž tako prisrčen in lep.«

Čvekamo

Kdaj in kako je nastala ideja za projekt Grajski otroci?

Tjaša: Ideja se je porodila na sestanku sveta staršev. Starši, ki smo imeli otroke v prvi starostni skupini, smo bili nezadovoljni, ker vrtec razen majhnih teras ni imel nobenega zunanjega prostora, kjer bi otroci lahko bili na svežem zraku. Ker so taki otroci premajhni, da bi hodili na sprehode na grad ali v mesto, so cele dneve preživljali v igralnici in na terasi. Starši smo se strinjali, da se je treba samoor-ganizirati in pomagati vrtcu in občini zbrati denar, sicer bomo ča-kali tako dolgo, da bodo naši otroci že zrastli. Sprva smo ustanovili iniciativni odbor za igrišče, ki je stopil do župana in začel zadevo raziskovati. Starši so se ponudili, da bodo sami zavihali rokave in pripeljali svoje bagerje in lopate in začeli delati. Seveda to ni tako enostavno! Potem pa sva z Barbaro predlagali dobrodelni dogo-dek. Barbara, ki je več let živela v Ameriki, je bila prava spodbudna sila, saj je v Ameriki bila prisotna na številnih dobrodelnih dogod-kih, ki jih vrtci oziroma starši redno organizirajo. Ker je ona domača na umetniškem in kulturnem področju, jaz pa na organizacijskem, sva vsaka s svojimi idejami in veščinami prispevali k zasnovi in izpe-ljavi tega zabavno-umetniško-kulturnega dogodka za otroke.

Opiši prosim ime Grajski otroci – od kod izhaja?

Barbara: Ime Grajski otroci se je rodilo iz dejstva, da gre za dogo-dek otrok Vrtca Pod Gradom in da je skovano kot g-rajski, kot opo-min – g-rajski otroci, pa brez igrišča. Med pripravljanjem dogodka smo izvedeli, da je od nekdaj obstajalo ime Grajski otroci, tako so namreč klicali revne otroke, ki so stanovali na območju gradu, se pravi prav v tej naši okolici.

Zakaj ste izbrali prav Gornji trg?

Tjaša: Odkar živim na grajskem hribu, to je že deset let, je Gornji trg zame najbolj posebno mesto v Stari Ljubljani. Še ko so bili avtomo-bili, je bil zame kot dnevni tranzitni prostor, za katerega nisem nikoli vedela, čemu pravzaprav služi. Trgovine in galerije so se odpirale in zapirale, pretoka ljudi ni bilo nikoli. Odkar pa so prepovedali promet, je Gornji trg zame dobil novo dimenzijo: postal je mestno igrišče za naše otroke in prostor srečanja za nas starše. Res je, da nima igral, ima pa vodo, golobe in pse, rahel spust za vožnjo z avtomobilčki in s kolesi, slaščičarno, ŠKUC in predvsem veliko dobrih sosedov.

Kako to, da za igrišče pred vrtcem ne poskrbi vrtec z javni-mi finančnimi sredstvi?

Tjaša: Vrtec Pod Gradom je prvi na prioritetni listi za sanacijo v celi mestni občini, vendar pa v tem primeru ne gre samo za zamenjavo igral in sanacijo igrišča, ampak za veliko bolj zapletene in finančno obsežne posege v prostor, kjer naj bi stalo novo igrišče. Vrtec stoji na območju, kjer je zelo težaven teren, stoji namreč z bokom ob Graj-skem griču, kjer se pobočje poseda, zato so potrebni večji gradbeni posegi kot pa le postavitev novih igral. Treba je sezidati škarpo, utr-diti teren, po sanaciji terena pa postaviti igrala, ki bodo obstojna v specifičnih vremenskih pogojih tega območja, kjer je malo sonca in veliko vlage. Čeprav se tako vrtec kot občina trudita, da bi zbrala de-nar za tako drago sanacijo, bo s trenutno krizo in zmanjšanim občin-skim proračunom ta vrtec še dolgo brez igrišča, če starši, sponzorji in drugi akterji ne bodo sodelovali.

Ste se starši otrok iz Vrtca Pod Gradom našli v vrtcu, ali ste morda bili kateri že prej prijateljsko povezani med seboj?

Tjaša: Večina nas živi v Stari Ljubljani in bližji okolici, zato se tudi po vrtcu večkrat družimo v mestu. Za nas je Stara Ljubljana, odkar ni prometna, postala dnevno igrišče in poligon za kolesarjenje naših malčkov, saj je s tega vidika popolnoma varna. Po drugi strani pa je Barbara, ena od glavnih pobudnic, ki ima v vrtcu že več let otroke, vztrajala na tem, da izkoristimo ves umetniški in ustvarjalni potencial staršev iz tega vrtca, ki so v veliki meri priznani kulturniki, umetniki in umetnice, pevci in pevke, igralci in igralke, lutkarji, dramaturgi, re-

sprašuje: Anja Pelanfoto: Tina Smrekar in Damjan Osredkar

Pogovarjali smo se z glavnima pobud-nicama in soorganizatorkama pro-jekta, Tjašo Nabergoj in Barbaro Ka-pelj Osredkar. ŽIV ŽAV Grajski otroci je potekal 1. oktobra na Gornjem trgu v Ljubljani, z namenom zbiranja sred-stev za obnovo dotrajanih otroških igrišč Vrtca Pod Gradom.

8

žiserji, scenaristi, oblikovalci, organizatorji in drugi angažirani posa-mezniki. Ona je že sodelovala z nekaterimi od njih, saj je tudi sama aktivna na ljubljanski umetniški sceni.

Kako so idejo za projekt sprejeli v vrtcu? Ste uživali podpo-ro vzgojiteljic, ravnateljice?

Tjaša: Za razliko od drugih vrtcev, ki imajo že tradicijo organizira-nja tovrstnih dobrodelnih dogodkov, ta vrtec takega dogodka še ni imel. Kljub temu je uprava vrtca takoj podprla našo pobudo, čeprav so sprva malo dvomili, češ, saj tako ne bodo nič naredili. Ko se je že kazala struktura dogodka, ko smo že imeli nekaj sestankov in je bilo jasno, da bomo šli do konca, nam je vrtec zelo pomagal. Nekatere vzgojiteljice so se dogodka zelo veselile, druge manj. Pomočnica ravnateljice je bila ves čas na razpolago in je veliko stvari organizi-rala. Uredili so dovoljenja, pripravili štampiljke, tiskali plakate, pekli pecivo, vzgojiteljice so z otroki pripravile plačilne kartončke, pripra-vili so nekaj delavnic in drugo. Brez vrtca bi ta dogodek zelo težko izpeljali v tako kratkem času.

Se je kdo izmed vas že prej ukvarjal z organizacijo podob-nega dogodka?

Tjaša: Več let sem delala kot vodja mednarodnih projektov, kjer sem sodelovala in organizirala številne akademske in nekaj kultur-nih dogodkov, hkrati pa sem bila zaljubljena v kulturo in umetnost in sem to tudi redno spremljala, nikoli pa nisem organizirala do-godka, ki bi združeval oboje in bil celo za otroke. Ko sem posta-la mama, so z otrokom prišla nova zanimanja in želje, zato je bila organizacija tega dogodka še posebej prijetna, saj je povod prišel iz mene in ne od zunaj. Barbara, ki je režiserka, scenaristka in vse-stranska umetnica, pa je že imela izkušnje, saj je pred leti skupaj s Sezamom v okviru festivala Mesta žensk organizirala dogodek Invi-vo v Zvezda parku in v Stari Ljubljani. Takrat so umetniki, predvsem pisateljice, brali in interpretirali pravljice v javnih prostorih, v parku,

v cvetličarni, v lekarni in drugje. Poleg tega je sodelovala in izvedla več umetniških projektov.

Kje se tega pravzaprav sploh lotiš? Najprej rezerviraš Gor-nji trg?

Tjaša: Najprej je vrtec zaprosil za dovoljenje za organizacijo jav-nega dogodka na Gornjem trgu, potem smo zbrali ideje staršev, ki so bili pripravljeni sodelovati, in na tej osnovi smo pripravili okvirni program. Z Barbaro sva si razdelili naloge tako, da je vsaka koordi-nirala »svoje« delavnice, sicer pa sva obe skrbeli za vse.

Ste vsi starši delali prostovoljno? Koliko srečanj je bilo po-trebnih za izvedbo?

Barbara: Vsi starši smo delali prostovoljno, zato je bil ta dogodek naj-brž tako prisrčen in lep. Vsak starš je predlagal, s čim bi sodeloval, tako smo dobili zelo bogat in raznolik program. Mislim, da smo se srečali le trikrat, seveda pa smo veliko komunicirali preko e-pošte in telefona.

Česa vsega so bili otroci na prireditvi deležni?

Tjaša: Otroci so lahko sodelovali v številnih delavnicah in akcijah, za katere so morali odšteti eno kronico, ki so jo lahko kupili na bla-gajni za en evro. Lahko so bili slikarji, lutkarji, scenografi, lahko so bili zamišljeni poslušalci pravljic v idiličnem ambientu trgovine z iranskimi preprogami, lahko so bili pevci ali telovadci, lahko so bili ozaveščeni potrošniki ali pa uživači z okusom – naročili so si pesem pri živem jukeboxu, zajahali lesenega konja in poskusili, kako delu-jejo živa igrala. Na boljšem trgu je bilo možno kupiti in prodati ra-bljena oblačila, igrače in knjige, poskrbljeno je bilo za domače pri-grizke in pijačo ter grajsko darilnico – srečelov, kjer so si otroci lahko izmenjavali darila. Vsak otrok se je lahko za kratek čas spremenil v kraljično ali kralja, da bi lahko pomagal otrokom, ki nimajo igrišča.

9

Čvekamo

Omenili ste umetnike, igralce, plesalce. Kdo vse je so-deloval?

Tjaša: Ko sem na plakat želela napisati vse, ki so sodelovali pri izvedbi dogodka, sem ugotovila, da je bilo poleg vzgojiteljic ak-tivnih staršev več kot 40! Ana Vipotnik in Igor Leonardi sta predla-gala in izvedla živi jukebox, Marcandrea in Ahud sta nudila instant inscenirane fotografije, Žiga Kariž in Ana Sluga sta vodila slikarsko delavnico, Martina Mavrič Lazar in Primož Ekart sta brala pravljice, Snježana Premuš, Primož Bezjak in drugi so sebe pretvorili v živa igrala, Milko Lazar je pripravil glasbeno urico Bacha za otroke, Nina Valič in Damir Leventič sta se preobrazila v klovna in imela dramski krožek, Živa Gobbo in Marija Mojca Pungerčar sta vodili delavnico izdelovanja lutk, jaz in Mojca Žaberl sva skrbeli za grajsko darilnico, Sandi Slanc je imel izdelovalnico srebrnih in bakrenih kronic, Nata-ša Pavlin in Petra Turk sta organizirali boljši sejem oblačil in igrač, Barbara je s pomočjo otrok prepletla del Gornjega trga, Tina Smre-kar in Damijan Osredkar sta skrbela za fotografijo, Urša Mrevlje je imela kliniko za igrače, Natalija Premužič je skrbela za pecivo, Aljo-ša Šip za rekvizite iz Zavoda Janeza Levca, in še mnogo drugih, ki so sodelovali (Aurelie Roussel, Tjaša Zadravec, Metod Tomac, Maja Burger Zgonc, Janez Vidrih, Gregor Kamnikar, Tina Valentan, Fede-racija, družina Križmančič in drugi). Poleg njih so sodelovale tudi tr-govine na Gornjem trgu, ki so nam odstopile prostore za delavnice ali pa nam dale elektriko, odre, limonado in podobno: Farzad, Stu-dio Draž, slaščičarna Pri vodnjaku, Tri muhe, Hoteli Antiq, Allegro, župnišče sv. Jakoba, cerkev sv. Florijana, ŠKUC, Zavod Janeza Levca in drugi. Plakate so nam naredili v Futuri, filc smo dobili iz Predilnice Škofja Loka in Filca Mengeš.

Morda kakšen prijeten utrinek?

Barbara: Nekaj najlepšega je bilo, ko so se zgrinjali starši zjutraj po Gornjem trgu, vsi otovorjeni z mizicami in s stoli ter z dobro voljo. Ko smo vse skupaj pospravili, je bilo tako zelo prazno. Nikoli nisem imela občutka, kako zelo je lahko prazen ta predel Stare Lju-bljane na lep jesenski sobotni dan, nam pa je uspelo privabiti na stotine ljudi, ogromno družin in dobesedno oživiti Staro Ljubljano. Trg in ulica sta spet postala igrišče kot v preteklih časih, ko smo se otroci igrali skupaj. In oblikovala se je nekakšna varna cona, v kateri so se otroci lahko svobodno gibali od ene točke do druge.

Koliko denarja vam je na koncu uspelo zbrati? Dovolj za novo igrišče?

Tjaša: Dogodek je trajal približno tri ure, od 10.00 do 13.00, v tem času nam je uspelo zbrati 1.700 evrov. Glede na to, da je vsaka de-lavnica stala eno kronico, ki so jo obiskovalci kupili na blagajni za en evro, je bil zaslužek kar dober. Večina otrok in družin je kupo-vala družinsko krono, ki je bila vredna deset evrov, s čimer so imeli prost vstop v vse delavnice. Največjo zmago smo doživeli dan pred dogodkom, ko je vrtec od občine dobil nakazilo za naše igrišče v višini 25.000 evrov, s čimer se bo končno začela sanacija terena. Se-veda Grajski otroci niso bili »krivi« za to nakazilo, so pa zagotovo spodbudili, da je bilo nakazilo izvedeno ravno v tem času. Župan nam je namreč na naše povabilo poslal opravičilo, da je tistega dne službeno odsoten, tako da je bil zagotovo z vsemi podrobnost-mi seznanjen. Glede na to, da je bila sanacija terena ocenjena na 100.000 evrov, pa smo še daleč stran od končnega cilja. Smo pa na dobri poti ...

10

Kakšni so občutki ob uspešnem zaključku takega projekta?

Barbara: Občutki so seveda zelo lepi. Predvsem občutek sožitja in skupnosti, saj smo se vsi skupaj združili v misli na prelep cilj, ki smo ga tudi dosegli. Edinstveno za ta dogodek je bilo tudi to, da je združil tako prostovoljce, strokovne delavke vrtca in umetnike različnih medijev, od igralcev, plesalcev, glasbenikov do slikarjev.Tjaša: Tudi odzivi obiskovalcev in staršev, ki so sodelovali, so bili zelo spodbudni. Številni so že predlagali nove ideje za nov dogo-dek, ki ga bomo zagotovo spet organizirali. Pozimi bomo morda organizirali pustolovski snežni dogodek, saj bi za podobne delav-nice bilo premrzlo.

Kakšni so načrti za naprej? Najbrž to ni bil zadnji dogodek? Bodo Grajski otroci doživeli še kakšen Živ žav?

Tjaša: Vsi, ki so bili kakorkoli vpleteni v dogodek, v organizaci-jo, izvedbo ali udeležbo, so nam dali izjemno spodbudo za naprej. Prav tako so bili zelo zadovoljni vsi, ki imajo na Starem in Gornjem trgu trgovine, saj se je ta del mesta, ki je običajno pust in prazen, ti-stega dne napolnil in zaživel v svoji najlepši luči. Upam, da trenutni zagon in energija ne bosta hitro zbledela in da bodo Grajski otroci res postali tradicija tega vrtca. Če bodo v vrtcu vedno taki starši, kot so sedaj, to zagotovo ne bo težko.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

PRINT_POPRAVKI_obdarajanje_zadnji oglas_21112011.pdf 1 21.11.11 15:36

11

piše: Katarina Vinšek, OŠ Dobrepolje, PŠ Kompolje

Izkustveno učenje: SPOZNAJMO GOZD

Dobra praksa12

Gozd je najvišje organizirana in pestra življenjska skupnost rastlin in živali (biocenoza) v življenjskem prostoru (biotop). Uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo ekološki dejavniki in človek. Gozdovi so pljuča našega prelepega planeta!

Poučujem na manjši podružnični šoli, in sicer prvi, drugi in tretji razred. Velikokrat me sprašujejo, kako poteka pouk, kako izvajamo dejavnosti, kako je to mogoče? Verjetno imam res več dela s pripravami na učno snov in z urejanjem papirne dokumentacije, a vse to je le košček mozaika k celostni analizi našega dela. Naša šola je majhna in skromna, zato se zelo trudim izkoristiti vse naravne vire, ki nam jih ponuja okolica. Z učenci smo veliko zunaj, raziskujemo travnik, polja in gozdove ter se o naravi učimo v naravi.

IZKUSTVENO UČENJEPojem izkustvenega učenja je zelo širok. Poudarja predvsem to, da je učenje celovito, da ni samo spoznavni proces, ampak predstavlja preplet razmišljanja, čustvovanja in dejavnosti. Pojem izkustvenega učenja je torej zelo kompleksen, zato enotne opredelitve izkustvenega učenja še ni. David Kolb, eden najpomembnejših teoretikov izkustvenega učenja, ga opredeli kot »vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo, ki jo poučuje […]. Gre za neposredno srečanje s pojavom, ne pa razmišljanje o takem srečanju ali o možnosti, da bi nekaj naredili v resnični situaciji. Izkustveno učenje je proces, v katerem se ustvarja znanje s pretvorbo (transformacijo) izkušnje« (Kolb, v:

Marentič Požarnik 2000: 123).

V GOZDUKonec junija smo spoznavali in se učili o gozdu. Predpisano snov smo najprej obravnavali v razredu na treh različnih ravneh – prilagojeno starosti otrok. Ogledali smo si različne knjige, revije, koledarje, se ob slikah pogovarjali in spoznavali pomen gozda. Pripravila sem tudi interno gradivo (delovni zvezek) na temo gozd in čas je bil, da si gozd tudi ogledamo, ga začutimo in se v njem sprostimo.Polni dobre volje smo se podali na opazovalni sprehod. Učenci so bili mladi raziskovalci, saj so na vsakem koraku odkrili kaj zanimivega (metuljčka, pikapolonico, krtino, zanimivo rastlino, …). Ko smo prispeli v gozd, smo se dogovorili, da bomo čim bolj tiho, da ne zmotimo manjših prebivalcev, ki so tam doma. Zrak je bil svež in ozračje hladnejše. Med sprehodom smo opazovali, kako se spreminja struktura podrasti in krošenj ob prehodu iz listnatega v iglasti gozd. Opisovali smo, kaj vidimo, kaj slišimo in kaj vonjamo. Ko smo našli primeren kotiček, smo se ustavili in učenci so pričeli reševati vaje na delovnih listih. Poiskati so morali določene rastline, živali, brskati po

zemlji, poslušati ptice, nabrati določene liste, odtisniti lubje in podobno. Učenci so pri delu zelo uživali in bili aktivni, jaz pa sem jih opazovala le od daleč in jih usmerjala, če je bilo potrebno. Na koncu smo nabrali še material za razredno razstavo.

EVALVACIJA IN RAZSTAVAPolni vtisov smo v razredu pripravili razstavo, dopolnili delovne liste, uredili in končali herbarij gozdnih listov in rastlin ter zaključili naše delo z evalvacijo. Učenci so povedali, kaj jim je bilo všeč, kaj jim ni bilo, kaj so se naučili, kaj so videli, kaj si želijo in podobno.Nekaj dni kasneje smo se ponovno odpravili v gozd: tokrat smo nabirali liste podrasti, opazovali okolico in se razgibali na svežem zraku. Vodila nas je gospa, ki skrbi za učno pot v bližnjem gozdu, in nam povedala marsikaj zanimivega o živalih in naravi. Med potjo smo se sladkali z »naravnimi« bonboni: s suhim sadjem in kostanjem. Ko smo se vrnili v razred, smo pripravili prostor in pričeli ustvarjati. Zaščitili smo klopi in pripravili tri osnovne barve: rumeno, rdečo in modro ter pričeli z odtiskovanjem. Liste smo pomakali v barvo ter jih odtiskovali na papir. Pomagali smo si tudi s prsti in z rokami, saj čopičev nismo potrebovali. Do ušes popackani in zadovoljni s slikami, ki so nastale, smo zaključili projekt Spoznajmo gozd.Izdelke smo nato še razstavili, da jih bodo lahko občudovali tudi naši starši in ostali učenci. Vsaka slika nosi svojo zgodbo in če jo dobro pogledaš, lahko iz nje razbereš marsikaj.

SKLEPMenim, da so se na ta način otroci ogromno naučili o gozdu in da so si veliko tudi zapomnili. Ker imam rada naravo in se od nje veliko naučim, poskušam svoje znanje prenesti tudi na učence. Za naslednje leto razmišljam, da bi na ta način spoznali tudi travnik.Kot učiteljica se vsak dan znova znajdem pred izzivom, kako poučevati naše najmlajše, da jim bo čim bolj zanimivo, da jih bo pritegnilo k delu in da si bodo tudi kaj zapomnili. Po izkušnjah, ki sem jih pridobila do sedaj, lahko trdim, da se je učenje preko različnih didaktičnih pristopov in preko čutil vedno obrestovalo. Če imate torej možnost, pojdite ven iz razreda, učite se zunaj, tudi brez knjig in učbenikov. Največje darilo, ki ga prejmem od učencev ob koncu dneva, je njihov zadovoljen in nasmejan obraz, iskrice v očeh in lepa beseda.

Tema meseca

Obdarovanje kot pogovor o odnosu

piše: Edin Duraković

14

Čas daril, obiskov in druženja v domačem okolju, v družbi, v službi je za večino preprosto lep. Pa ne le decembra, priložnosti so praktično vedno. Otroci prav brbotaje pričakujejo velika in mala presenečenja, odrasli pa ta čas doživljamo kot prisrčno daj–dam igro. Tudi veliki otroci smo radi zraven, ko gre za obdarovanja in praznike. Kaj pa tisti, ki ne vidijo in ne čutijo lepote praznikov, ker se ravno takrat prikrade nelagodje, stiska in se pred vsem tem umaknejo, ali pa sebi in drugim povzročajo skrbi?

Praznovanja in svečanosti so za ene barviti, dišeči dogodki, ki jih pričakajo z nasmeškom, drugi jih že bolj ravnodušno dojemajo, tretji pa kar nekako potihnejo. Dnevi prijetnih opravkov, lepih misli in sproščenosti se za marsikoga lahko sprevržejo v mučen proces. Na eni strani je to čas, ki ga uravnavajo družbeno-kulturna pravila vedenja okolja, v katerem živimo, po drugi strani pa je za vsako družino in vsakega izmed nas to čisto osebna stvar, ki jo doživljamo intimno. Ta (med)osebni vidik nas še posebej zanima. Iz izkušenj vemo, da kar je tej intimnosti domače in znano, tako tudi mi v veselih časih

»zvenimo«. Glasbeniki dobro vedo, da kitara zveni ne le v skladu s poreklom lesa, kakovostjo strun in izdelave, ampak s tem, kdo in kako jo igra; torej glede na »počutje« v kitaristovih rokah. Podobno je z zvenenjem v odnosu otrok–starš, saj ravno harmoničnost oz. razglašenost odnesemo s seboj v svet.

Spomini nas zaznamujejoOb rojstvu so prazniki nekaj, v kar smo vrženi. Sprva smo mi sami darilo vseh daril, smo božji dar – za starše, dedke in babice, za celo sorodstvo. Smo srčkana štruca in prijetno presenečenje za prijatelje, ko pa se božji dar dere, smo »neprijetno dejstvo«

za mimoidoče v parku ali za čakajoče v zdravstvenih domovih, kaj šele na občini. Ampak čas beži in tudi jok se umiri in kmalu smo v vlogi obdarovanca. Objemi bližnjih in tovornjaki »pleklasnih dalil«, ki jih najpogosteje niti ne potrebujemo, se vrstijo. Potrebe otroka prepogosto zamenjamo za želje, predvsem pa so materialna darila velikokrat nadomestilo za tisto, česar jim starši nismo omogočili, ko so to zares potrebovali (npr. kakovosten čas).

In tu so prva vprašanja. Kako smo praznovali? Kdo oz. kaj nam je ostal(o) najbolj v spominu iz tega časa? Kako

si šteje v čast, da sme skupaj z vami deliti praznično mizo.

TRA

DIC

IJA

IN ODLIČNOST

V VSEH VAŠIH RECEPTIH

Slonček Fala vas vabi, da z njim preživite nepozabne urice ustvarjanja slastnega peciva.

Povabite najmlajše, da začutijo mehkobo vzhajanega testa, da oblikujejo drobno pecivo in opazujejo, kako v vroči pečici spreminja barvo. Naj vabljivo dišeče z edinstveno obliko omami vaše čute! Naj urice, ko se mali razposajenci prelevijo v prave pekarske mojstre, postanejo

dragocen kamenček spominov.Recepti na www.bonopan.si.

Bono

pan

d.o.

o., O

brtn

iška

6f,

Loga

tec

www.bon

opan

.si

15

smo se počutili kot mali slavljenci in kako kot mladostniki? Smo bili lepo sprejeti, zavrnjeni, nič posebnega? Kdo je bil tam, ko smo praznovali, smo koga pogrešali? Kako so starši nastopali v teh intimnih zgodbah, bratje in sestre, stari starši, prijatelji? Je bilo vzdušje toplo ali ne, vsako leto podobno? Kako so se drugi veselili z nami? Tu so še zakramenti, godovi, družinski jubileji in številne druge priložnosti, ko smo zraven polno prisotni, lahko pa se umaknemo, izostanemo, se jezimo, kregamo in tako sebi ter drugim povzročamo skrbi. Te izkušnje živijo z nami tudi v odraslosti.

Obdarovanje je stvar bližine in izkušenjNa splošno vemo, da če gre za osebni jubilej, bo glede na razmerje (sorodnik, prijatelj, kolega, znanec) in njegovo bližino izbran tudi dar. Izbiramo nevtralna ali splošna darila za splošne situacije in pa posebna darila za tiste posebne priložnosti. Lahko pa vse skupaj malce pomešamo. Odgovori, ki jih iščemo, so: Kako je s počutjem ob tem? Kakšno bo darilo in obdarovanje, ko se v odnosu počutimo prijetno in lepo, kakšno pa, ko se ne? Kako je, če sploh nimamo nekega odnosa z osebo? Bomo tam ali ne, bodo presenečenja? Ali obdarujemo, ker čutimo, da moramo, ali ker želimo? Ali znamo darilo sprejeti?

V teh situacijah so pomembne pretekle izkušnje, ki vodijo naš odnos do ritualov in odzivanje nanje. Ko smo v odnosu obdarovanja, gre vselej za določeno obliko bližine, ko ne darujemo le izdelka ali storitve, ampak tudi simbolno vrednost oz. pomen z energijo (občutki); gre za sporočilo, ki ga z darom nosimo do prejemnika; obratno velja za tistega, ki sprejema, saj je proces vzajemen. S tem se obdarovanje kaže kot dinamičen in večplasten proces tako za opazovalca kot udeleženca. Če smo v stiku s tem, kar se dogaja v odnosu, bomo videli, da v njem nastopa veliko sporočil.

Na splošno v odnosih in skupaj z njimi vselej komuniciramo, verbalno in neverbalno, metaforično in enoznačno, posredi je veliko telesne govorice, zato je že odnos kot tak eno samo komuniciranje. Poročamo, kako smo, kaj nam pomeni in ali sploh smo (v odnosih). Sebe, druge in svet ocenjujemo po sebi in preko lastnih izkušenj, kako vstopamo v odnose in kako navezujemo stike ipd. Ta je lahko bolj ali manj varen, pristen in ustvarjalen. Vzdušje ob obdarovanju je tisto, ki bo sodoločalo ravnanje v daritvenih situacijah. Če je v teh odnosih (bilo) prazno, tam ne bo česa, kar bi moralo biti. In če je tam bilo česa preveč, se bomo tudi sami v tem »oglašali« podobno pretirano.

Dar vsakodnevnih odnosovV veselih časih se ta resnica kaže v takšnem in drugačnem (ne)razmišljanju o osebi in darilu, pri (ne)pripravi oz. načinu priprave darila in njegovi (ne)vročitvi ter (ne)proslavljanju. S tem »kako«, se o obdarovanju veliko pove, kar kaže na besedo dve o ponotranjenih zadevah v odnosih. Ko govorimo o vzajemnosti, ki zaznamuje naše medsebojno vplivanje in doživljanje, se pod vidnim, neposredno dostopnim sporočilom dogaja t.i. obdarovanje z nezavednimi vsebinami (razburjenja, čutenja, vzorci) in poteka vsak dan. Predstavlja način, na katerega smo vajeni imeti odnose (kako govorimo in vstopamo vanje, kako izbiramo osebe, poklice, predmete, priložnosti, kako se odzivamo, kako odločamo in delamo na izzivih oz. kako se soočamo s pomembnimi temami in ljudmi v življenju).

Tovrstno obdarovanje je polno energije v plus ali minus ali pa brez nje, je konstruktivno ali pa ne. Na izhodu se kaže kot splošno počutje in vzdušje v naših odnosih. V tem je zven in odmev izkušenj, v tem so naši spomini in naša samopodoba, ki riše barve vsakodnevnega doživljanja. Zaradi tega je vzajemnost gibalo kakovosti naših življenj in pomemben proces, ki ga v življenju lahko spreminjamo in izboljšujemo! Dar, ki ga prejmemo z rojstvom, je ta, da smo v odnosih, saj so tu vse možnosti za osebni razvoj.

Nalezljivost in način igre daj–damAli bo v naših osebnih, partnerskih, družinskih in poklicnih odnosih hladno ali toplo, varno ali ne, je odvisno predvsem od tega, kako se na tej premici počutimo sami. Koliko smeha lahko podarimo vsak dan, koliko sočutja in pravičnosti vnašamo v življenje. Toliko tega bo tudi v svečanih odnosih darovanja in praznovanja – in toliko tega bomo deležni sami –, ker smo bitja odnosov, duševne vsebine, ki jih nosimo, na različne načine težijo k uresničitvi v odnosih. Npr. učenec, ki je v razredu nemiren, bo nemirnost prenesel na cel razred. Če je slavljenec na rojstni dan potrt, bo veselo vzdušje izginilo, in če nas je v življenju strah, ga bomo tako ali drugače prenašali v okolje in ga želeli bolj ali manj zavestno rešiti. Vzdušje je zato nalezljiva reč, vsi ga poznamo, ker je rezultat vzajemnosti. Pomembno je, kako se s tem obdarujemo – to je vprašanje odgovornosti oz. razvoja.

Dar sebiKaj lahko naredim zase in razvoj? Najprej si je treba priznati. Če si priznam, da sem žalosten, potem s to žalostjo lahko nekaj naredim. Se sprostim, poiščem mir, žalujem. Če si priznam, da me je česa/

koga strah, poiščem pomoč, v kateri bom tesnobo na varen način postavil predse, ji poiskal izvor, in se pričel dojemati bolj spravljivo. Spoznal bom, da lahko ločim slabe izkušnje od svoje osebnosti in se tako pričel sprejemati.

Veseli čas bo iskreno prisoten med pristnimi in spontanimi ljudmi, ki so v stiku s tem, kar čutijo, da so. Vsi imamo pravico biti v stiski in vsi imamo potrebo po sočutju. Pomembno je, da smo zmožni priznanja in pokazati pravi stik s seboj in pripravljenost, da nekaj ukrenemo. Sicer je lahko tudi svečani čas precej črn in naporen. Morda je to čas, da se posvetimo raje sebi in raziščemo, kaj se nam dogaja in ponavlja. Prej ali slej ugotovimo, kaj nas muči in se s tem soočimo. Včasih je treba preveriti, koliko smo še vedno božji dar za pomembne druge – tudi ko smo jezni, žalostni, zaskrbljeni, nemočni. Vsak ima svojo enkratno zgodbo in svojo pot rešitve. S tako držo in posvetitvijo obdarimo ravno sebe.

Kako boste pa vi v veselih časih?

www.studio-simbalein.si

Edin Duraković je po osnovni izo-brazbi univ. dipl. kulturolog, trenutno na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije, kjer raziskuje pro-jekcije družine na delovnem mestu. Ustanovni član Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Vodi in izvaja terapije in izobraževa-nja za posameznike, pare in družine ter delavnice in seminarje za delovne kolektive.

Tema meseca16

Prazniki za vse

Tudi leto 2011 bo minilo v lepi luči, z veliko dobre volje in iskric v otroških očeh.Ringaraja je že tretje leto zapored pobudnica dobrodelne akcije Prazniki za vse, h kateri vedno povabimo partnerje, da bi obdarili otroke. Letos so to otroci iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo ljubljanske vrtce in osnovne šole. Povezali smo se z Društvom Info Center Priložnosti, preko katerega bomo stopili v stik z otroki in jih obdarili s knjigami in šolskimi potrebščinami. Akcijo Prazniki za vse podpirajo naši partnerji BONOPAN, CICIBAN in HiPP, katerim se za posluh najlepše zahvaljujemo.

Ciciban želi vsem otrokom in njihovim staršem

lepe praznične dni, obilo zdravih in srečnih korakov ter izpolnitev vseh skritih

in manj skritih želja v novem letu.

Naj v novem letu trnove poti ovijejo se v mehki puh,

da vsak dan sladek bo kot kruh.Naj vonj pečenega peciva dobre

misli prebudi, za dobra dela prostor v vaših srcih naredi,

njih pa vsakič z upanjem, ljubeznijo in srečo nagradi.

Slonček Fala vam želi vesel božič in

srečno novo leto 2012.

Pobudniki akcije:

in

HiPP, HiPP, Huraaaaaaaaaa … prazniki so tu! Vsem navihanim

kobacajem in njihovim družinam želimo v letu 2012 veliko zdravih dni, razposajenih trenutkov in

ljubečih objemov.☺

Vaš HiPP

17

Drevo generacijProjekt Zavoda IZRIIS in Vrtca Jelkamag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS

Psihologija18

Močne družinske vezi, izkušnja starševske prisotnosti, jasna pravila ravnanja v družini in vključevanje staršev v življenje svojih otrok so najbolj pomembni varovalni dejavniki za preprečevanje različnih oblik zasvojenosti. Prav tako skupna povezanost družine z okoljem, v katerem odraščajo otroci, z okoljem vrtca, šole in prostočasnih dejavnosti.

V Ljubljani smo (Zavod IZRIIS) skupaj z Vrtcem Jelka v letošnjem letu pripravili in izvajali preprost in med otroki in starši zelo priljubljen projekt Drevo generacij.

Kaj je Drevo generacij?Projekt se je porodil v želji, da v prijetnem vzdušju, ob zemlji, drevesu, lopatkah, pesmicah, plesu in okusnih zdravih prigrizkih otroci med skupnim preživljanjem časa s svojimi starši in starimi starši doživljajo pristno veselje in občutek navezanosti. Projekt Drevo generacij nas je v vseh pogledih presenetil. Posadili smo več dreves na več vrtovih, obkrožajo pa jih otroška igra in smeh. Drevesa smo s pomočjo neštetih malih lopatk, grabljic in cepetajočih nogic globoko in trdno posadili. Nihče jih ne bo izruval. In v teh vrtovih bodo rasla in vsako leto razveselila novo generacijo s svojimi sadeži.

Ne obljubimo, da jim drugo leto ne bomo posadili še kakšnega soseda!

Drevo generacij s svojimi sadeži predstavlja dobro in zdravo življenje. Predstavlja skupen trud in prizadevanje proti razvadam, kot sta preveč televizije in računalnika. Preživljanje skupnega časa zunaj v naravi s starši in starimi starši otrokom krepi samozavest, zaupanje vase in jih opremlja z navadami, ki jim bodo pomagale, da se v življenju obračajo proti dobremu in koristnemu. Vemo, da kakovostna komunikacija med družinskimi člani spodbuja sposobnost usklajevanja odnosov.

Ob drevesu smo se pogovarjali o rojstvu, rasti, cvetenju, sadovih, sušenju listov v jeseni in počivanju drevesa v pozni jeseni in zimi. V pogovoru so sodelovale vse tri generacije in izpostavile svoje videnje na razvojne faze drevesa.

Iz sadežev – z drugih dreves, vrtov, pa tudi iz trgovine – smo pripravili sladice in zadovoljno hvalili naravne dobrote, ki so jih izdelale male rokice v vrtcu in doma.

Z vsem tem smo na preprost način prepoznavali stvari, ki so otrokom koristne, in tudi stvari, ki so nekoristne.

Varovalni dejavniki pred vsemi oblikami zasvojenosti ...... so pozitivne/urejene razmere v družinah in skupnostih, ki blagodejno vplivajo na zdravje in dobro počutje otrok in njihovih družin. Te razmere v družbi služijo kot blažilniki, pomagajo staršem, da najdejo vire, podporo in načine, da svoje starševstvo živijo in opravljajo uspešno, tudi kadar so pod stresom.

Raziskave so pokazale, da otrokove zgodnje izkušnje navezanosti med družinskimi člani ter ljubeče in skrbno preživljanje skupnega časa pomagajo razvijati pristno vez z odraslim, ki zanj skrbi. Negovanje in navezanost vplivata na vse vidike vedenja in razvoja. Kadar je med starši in otroki močna vez, ki jo tkejo topla čustva drug do drugega, otroci razvijajo zaupanje, da jim bodo njihovi starši dajali tisto, kar potrebujejo, za uspešno in zadovoljno življenje. To so ljubezen, sprejetje, zaščita in pozitivne smernice za življenje. Otroci s tem utrjujejo zaupanje sami vase in se krepijo v sposobnostih za uspešno socializacijo, doseganje ciljev in notranje zadovoljstvo.

Raziskave kažejo, da imajo dojenčki, ki prejemajo naklonjenost in spodbude staršev, najboljše možnosti za zdrav razvoj. Odnos otroka z dosledno nego v zgodnjih letih je povezan tudi s kasnejšim boljšim šolskim in študijskim uspehom, z zdravim vedenjem, bolj pozitivnimi odnosi z vrstniki in s povečano sposobnostjo za spopadanje s stresom.

Otroku lahko pomagamo razumeti koristno in nekoristno preko dejavnosti in pogovora

Otrok naj z vami razmišlja. Prepustite mu, da prosto fantazira in komentira, vi pa postavljajte vprašanja in povzemajte ter mu nakažite pravo smer razmišljanja. Pohvalite ga in mu pritrjujte.

Otrok naj se sprašuje: ∑ Katere stvari so dobre zame in katere niso? ∑ Katere so dobre navade? ∑ V katerih vsakdanjih stvareh uživam?∑ V katerih igrah in športu uživam?

Pogovarjajte se o tem, da so otroci dobri in vredni ljubezni takšni, kot so. Ugotavljajte skupaj, kdo vse skrbi zanj in za vas – starši, stari starši, prijatelji, vzgojitelji … Ugotovil bo, da ni sam, da zanj obstaja varen in ljubeč kraj.

Otroci naj sodelujejo z vami v vaših vsakodnevnih opravilih, kot je pospravljanje, kuhanje, vrtnarjenje. Preko sodelovanja, pogovora, skupnega načrtovanja, skupnega dela bo otrok videl rezultate svojega truda ter začel spoznavati, koliko napora ali usmerjene energije mora vložiti, da neko opravilo dokonča. Poleg tega bo to zanj skupna zdrava zabava z vami. S tem otroku in sebi omogočite izkušnjo pristnega druženja in sodelovanja ter stika z resničnim življenjem.

Zgodnja leta predstavljajo najboljši čas za uvedbo telesne dejavnosti kot vseživljenjske zdrave navadeTelesna dejavnost je del vsakdanjega življenja vašega otroka. Žoganje, tek, skakanje in vse živahne dejavnosti. Otroci so aktivni, tudi ko stojijo in slikajo, se oblačijo v kostume, ko hodijo, ... Niso pa telesno aktivni, ko sedijo ali ležijo na kavču in gledajo televizijo oziroma berejo ali delajo domačo nalogo.

Vemo:∑ Zgodnja otroška leta predstavljajo najboljši čas za uvajanje telesne aktivnosti kot vseživljenjske zdrave navade.∑ Telesna dejavnost ima pozitivne učinke na fizično počutje vašega otroka (zdravo telesno težo in krvni tlak) in duševno zdravje (psihično počutje). Dolgoročno lahko tudi preprečuje bolezni srca, ožilja, kosti, spodbuja motorične sposobnosti ter socialni in čustveni razvoj otroka.∑ Presežek telesne teže in debelosti je mogoče preprečiti s telesno de- javnostjo že pri otrocih. Številni majhni otroci niso vključeni v telesne dejavnosti v zadostni meri za ohra- njanje dobrega zdravja.∑ Otroci so bolj aktivni, kadar imajo njihovi starši aktiven način življenja in sodelujejo v telesnih dejavnostih z njimi. Fantje so bolj aktivni kot dekleta.∑ Več kot se otroci igrajo na prostem,

bolj verjetno je, da bodo bolj aktivni.∑ Ko so majhni otroci neaktivni (na pri- mer pri gledanju televizije), so v ne- varnosti, da razvijejo neprimerno telesno težo. Predšolski otroci, ki gle- dajo več kot 2 uri televizije na dan, so bolj kot ostali nagnjeni k temu, da bodo imeli zdravstvene in razvojne težave.∑ Ni dokazov, da lahko z uporabo elek- tronskih medijev koristite zdravju vaše- ga otroka ali njegovi izobraženosti, ko so otroci mlajši od dveh let. ∑ Pri otrocih, ki veliko gledajo televizijo v prvih nekaj letih življenja, se je izkazalo, da je bolj verjetno, da bodo imeli kasneje težave s pozornostjo in so v nevarnosti za razvoj težav pri jezi- kovnih spretnostih in spominu. Ti otro- ci imajo običajno v šoli tudi več težav kot tisti, ki ne gledajo televizije. Za otro- ke, ki redno obiskujejo vrtec, to ključno vpliva na zagotavljanje zadostne količi- ne telesne dejavnosti.

Psihologija20

Bodite pozorni … Kaj lahko storimo?

… na vključenost otroka v telesne dejavnosti

Zagotavljanje nestrukturiranih in strukturiranih dejavnosti, v katerih lahko otrok sodeluje in v katerih uživa (sprehod, igre z žogo, plezanje v telovadnici, vožnja s kolesom).Če otrok hoditi, naj bo na ta način dejaven vsaj 3 ure na dan.Poudarjajte zabavo in sodelovanje, namesto tekmovalnosti pri igri z drugimi otroki.Omogočite, da se vaš otrok igra z drugimi otroki.Spodbujajte svojega otroka, da preživi veliko časa na prostem, v najboljšem primeru nekaj ur vsak dan.Poskrbite, da bosta tako hči kot tudi sin enako aktivna.

… na daljša časovna obdobja neaktivnosti

Pazite, da vaš otrok ni neaktiven več kot eno uro (razen med spanjem).Razdelite daljša potovanja z avtomobilom in omogočite 10–15 minut aktivnega premora.Če je le mogoče, spodbujajte otroka, da hodi in ne sedi v vozičku.

… na čas, preživet pred televizijo in za elektronskimi mediji

V otroških spalnicah naj ne bo televizije in igralnih postaj. Prav tako ne v vrtcu ali drugih otroških centrih.Odvračajte otroke do drugega leta starosti od gledanja televizije in elektronskih medijev.Omejite uporabo na eno uro na dan za otroke od drugega do petega leta starosti.

… da ste vzor svojemu otroku Bodite aktivni in se zabavajte z otrokom z dejavnostmi, kot so igre z žogo, kolesarjenje, jahanje, igranje skrivalnic in podobno.

… na okolje otroškega varstva (predvsem zasebno varstvo)

Poglej, ali je omogočen ustrezen zunanji prostor, oprema in zavarovanost pred soncem.Izberite okolje, kjer je osebje usposobljeno za izvajanje telesne dejavnosti za majhne otroke.

Družinski center OAZA Vas vabi na brezplačen pogovor ali posvet. Svetovanja potekajo na različnih lokacijah po vsej Sloveniji, zato ste dobrodošli vsi, da nas obiščete sami, skupaj s partnerjem ali z otrokom, kadar imate večja ali manjša vprašanja glede vaše družine, partnerstva, odnosov, vzgoje otrok ... Čakajo vas prijetno vzdušje ter svetovalec ali svetovalka s strokovnim znanjem za zakonska in družinska vprašanja.

Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031 691 119 ali po elektronski pošti info@izriis.si

Vračamo okuse.

Bi želeli, da vaši otroci pojedo več sadja?

Dajte jim ga piti!Sokovnik Hurom HU 400 sodi v svetovni vrh sokovnikov z delovanjem pri nizki hitrosti (80 obratov na minuto). Na ta način preprečuje segrevanje sadja in ohranja kar največji del hranilnih snovi. Analize so pokazale, da tak sok vsebuje kar 4x več vitaminov, encimov in mineralov in 6x več vitamina C kot sok, ki je pripravljen s tradicionalnim sokovnikom, ki sadje stiska, melje in tre.

Za pripravo naravnega svežega soka imamo za vas na voljo ekološko certifi cirano sadje in zelenjavo v obliki naročniškega paketa »Sokovnik«.

Če se nanj naročite, boste sokovnik kupili po izrazito ugodnejši ceni.

Veliko več informacij na:www.ekosara.si

Bi želeli, da vaši otroci pojedo več sadja?

Sokovnik Hurom HU 400 sodi v svetovni vrh sokovnikov (80 obratov na minuto). Na ta

način preprečuje segrevanje sadja in ohranja kar največji del hranilnih 4x več vitaminov, kot sok, ki je

pripravljen s tradicionalnim sokovnikom, ki sadje stiska, melje in tre.

Za pripravo naravnega svežega soka imamo za vas na voljo ekološko certifi cirano sadje in zelenjavo v obliki naročniškega paketa »Sokovnik«.

Če se nanj naročite, boste sokovnik ugodnejši ceni.

21

Preberite pravljico SNEŽENI MOŽ V AFRIKI

in se potegujte za knjižno nagrado!

V vrtcu, šoli ali doma preberite pravljico

skupaj z vzgojiteljem, učiteljem, mamico ali

očkom in narišite pravljico po svoje. Izdelke

nam pošljite

do 10. JANUARJA, na naslov Danu d.o.o.,

Dolenjska cesta 318, 1000 Ljubljana.

Podarili bomo

3 KNJIGE

PO IZBORU UREDNIŠTVA!

PREBERI IN NARISI PRAVLJICO TER SE POTEGUJ ZA NAGRADO.

piše: Anita Žibrek

ure preživel ob ledeni ograji in si želel, da bi spoznal svet na drugi strani ograje.Nekoč je na ograjo priletela zlata ptica z velikimi bleščečimi krili in sedla nanjo. Le-denku se je zdelo, da vidi na njeni glavi po-seben sij. Zaupal ji je svojo željo in jo prosil, če ga ponese v svet. »Kam bi rad šel, mali sneženi mož?« ga je vprašala. »Najrajši bi šel nekam, kjer je življenje čisto drugačno od tega, ki ga poznam,« je proseče zašepetal. In že je sedel na njenih krilih in poletela sta visoko v zrak. Krila te čudovite ptice so bila tako mehka, da je na njih zaspal. »Prispela sva. Pripeljala sem te v Afriko. Tukaj zagotovo še nisi bil,« je rekla ptica, ko ga je odložila na trdna tla. Ledenku je pričelo postajati vroče. Snel si je klobuček, na beli sneženi srajčki pa je odpel vse kamenčke, ki so služili kot gumbi. Nič ni pomagalo. Kmalu je celo začutil, da je od

njega počasi pričelo kapljati. »Kdo so oni?!« se je prestrašil, ko so ga

obstopila mala črna bitja. »To so afriški otroci. Ljudje so,«

mu je pojasnila ptica. Otroci iz Afrike pa so se

seveda ustrašili belega

bitja. Česa takega še nikoli niso videli! Nek afriški deček se je dotaknil Ledenka, a je strahoma odskočil: »Uf, groza! Ta 'belko' je tako mrzel, da ne vem, če se bom sploh še kdaj ogrel!«Vsi otroci so stopili malo vstran in si bolj od daleč ogledovali to belo reč. Drug čez drugega so govorili in se mu posmehovali: »Poglejte, kakšen smešen klobuk drži v roki!«»Pa brez las je!«»Tudi nog nima! Le kako se je ta smešna stvar pojavila tukaj!«»Ha, ha, ha, namesto nosu ima korenje.«Vse te besede so Ledenka zelo razžalostile. Hkrati pa se je čudil, kako nenavadni so lju-dje. Ne samo, da so črni kot noč, tudi iz glave jim raste nekaj zvitega in košatega. Nobenih srajčk ne nosijo. Pa vsi imajo na sredi trebušč-kov eno čudno piko. Pa čisto drugače se pre-mikajo kot snežaki. Oni imajo dve smešni palčki, ki se pri hoji celo upogibata.«Ptica je Ledenku lepo razložila, da je tista pi-kica na trebuščku pravzaprav popek, palčke pa noge, ki jih imajo vsi ljudje.Afriški otroci so od nekje prinesli kokosove orehe in pričeli z njimi obmetavati Ledenka. »Pokončajmo tega belega, mrzlega čudaka!« so vpili.Za las se je Ledenko izognil, da mu kokosov oreh ni priletel naravnost v korenje. Čude-žna ptica ga je hitro dvignila na svoja krila. Reveža, ki se je vedno bolj topil od vročine in tudi strahu pred malimi Afričani, je pone-sla proti nebu. »Kam želiš iti? Na sever k Eskimom? V Ameriko k Indijancem?« ga je spraševala. »Domov!« je v hipu odgovoril Ledenko. Na poti v Belo deželo mu je zlata ptica na hi-tro razkazala še Afriko. Seveda le tako, da je Ledenko varno sedel na njenih krilih in tako preletel to vročo deželo. Videl je slone, opi-ce, žirafe, leve, tigre, zebre. Čudil se je ogro-mni afriški puščavi, videl je celo džunglo. Ko je Ledenko končno od daleč zagledal Belo deželo, je veselo pomislil: »Marsikaj za-nimivega sem videl in doživel, kar ostali sne-žaki ne bodo nikoli. Kljub temu pa bo najlepše pri vsem tem, da bom spet videl mamico, očka in vse bratce ter sestrice. Do sedaj nisem vedel, kako zelo rad imam svojo sneženo družino!«

Ob vznožju gora je bila skalna razpoka. Kdor je dobro pogledal, je videl, da je to zelo ozka pot, ki vodi v notranjost skale. Če si po tej poti hodil tri dni in tri noči, si prišel do čudovite, skoraj čarobne dežele. Imeno-vala se je Bela dežela. To pa zato, ker je bila iz samega snega, ledu ter ledenih sveč in ledenih kroglic. Dežela je bila krog in krog obdana z ledeno ograjo. Točno na sredini dežele je stala velika snežena graščina. V Beli deželi je stalno naletaval sneg. Male snežinkice so nežno plesale svoj večni ples in se vrtele z neba na zemljo, ki je bila že tako ali tako prekrita s snežno odejo.V Belo deželo ljudje niso smeli vstopiti. Tam so živeli le sneženi možje. No, ne le sneženi možje, tam so bivale cele snežene družine: tudi snežene žene in sneženi otroci.Vsem tem snežakom pa sta vladala bela kraljica in beli kralj. Oba sta bila dobrega srca, zato so se vsi prebivalci Bele dežele v njej odlično počutili. Le sneženi deček Ledenko se je dolgočasil. Igre, ki so se jih ostali sneženi otroci igrali na belih prepro-gah, ga niso zanima-le. Ledenko je ure in

KnjigaRajanje

PRAVLJICA ZA

OTROKE

22

ZA V

ELIK

NASM

EH Andraž spozna knjižnega moljaAleksandra KocmutZaložba Modrijan

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah. Odloči se, da si bo eno izposodil in jo tako rešil pred knjižnim moljem. Z Nino naredita načrt, da se bosta naslednjič pripeljala v knjižnico s kolesom in odpeljala domov še več knjig.

www.modrijan.si

Gospod Klobasnik in gospod ŠpilaZdeněk Svěrák Založba Didakta

Ko sta se gospod Klobasnik in gospod Špila prvič srečala, sta bruhnila v smeh. Smejala sta se sama sebi, saj je eden izgledal kot sod, drugi pa kot prekla. Toda takoj sta si bila simpatična in svoje nepričakovano prijateljstvo sta odšla zapečatit v restavracijo Rožmarinka. Prvi si je naročil dvanajst krožnikov žolce s kruhom (kdo ve, kateri?), drugi lipov čaj in piškote (kdo ve, kdo?). Nato sta se skupaj odpravila novim dogodivščinam naproti. Pazite, da se vam gospoda ne izgubita!

www.didakta.si

pripravlja: Uredništvo

ZA S

OLAR

JE

Mamice v pogonuWhitney GaskellZaložba Anu Elara

Pravkar ločena ocenjevalka restavracij in mati samohranilka Ana je odlična kandidatka za skupino Mamice prihajajo skupaj. Toda niti sanja se ji ne, v kaj se spušča. Predsednica skupine je obsedena s svojo poporodno težo, in medtem ko pretirava s hrano, hkrati jemlje odvajala. Julija je ambiciozna odvetnica, ki je zagledana v šefa, čeprav ima čudovitega moža. Chloe postane članica skupine potem, ko dobi porodne krče na zabavi in se je prisiljena zanesti na pomoč drugih žensk, medtem ko njen mož niha med ležanjem na tleh v položaju zarodka in bruhanjem. Te štiri nepopolne prijateljice stojijo ob strani druga drugi v težkih trenutkih, ki pa jih ni malo.

www.anuelara.si

Koga ima Neža najrajeTatjana KokaljIlustrator: Adriano JanežičZaložba Morfem

Knjiga ima več kratkih, a povezanih zgodb. Spoznamo Nežo, njeno družino, njene prijatelje. Otroci skozi preproste zgodbe spoznavajo, kakšno vlogo ima družina in njeni člani. Na preprost način spoznajo resnico o spočetju in rojstvu, o otrocih, ki so drugačni in živijo v drugih deželah ... Avtorica razloži pomen prijateljstva, odraščanja in poti, ki nas spremljajo na njegovi poti (vstop v vrtec, šolo, ...).

www.morfem.si

ZA M

AMIC

E

23

ZA LA

HKO

NOC

ZA M

ALE

JUNA

KE Planeti so zadetiAlma ZajecSamozaložbaOtroške pesmi so lahko tudi zelo zabavne. Pisateljica jih je predstavila na način, da so otrokom v veliko zabavo in veselje za branje. Saj veste, da dandanes otroci skorajda ne berejo več. A ker je vsebina »moderna«, jim je knjiga zelo všeč. Primerna je za otroke od 4. do 12. leta starosti.Vsaka pesem nosi svoje sporočilo. Nekatere vzgojno, druge poučno. Predvsem pa na zelo zabaven in otrokom simpatičen način.Pesmi so tudi podprte z zelo slikovitimi risbicami. Ilustrator se je popolnoma »zlil« s sporočilom in z vsebino pesmi. Zato je mogoče primerna tudi za čisto, čisto male junake.

Igraje v življenjeAlenka TerčičSamozaložba

Vsi si želimo, da bi bili naši otroci srečni, veseli, uspešni…Ampak kako lahko naučimo svojega otroka, da si upa slediti svojim sanjam, da si postavi prave cilje, da je hvaležen in da deli svoje bogastvo z drugimi? Kako otrokom predstavimo zakon privlačnosti in njegove principe?V knjigi Igraje v življenje je zbranih več kot 50 iger in aktivnosti, ki pomagajo staršem, da otroke skozi zabavo in smeh naučijo pomembnih načel ustvarjanja in kreiranja svojega življenja. Knjiga opisuje tudi glavne principe Zakona privlačnosti, ki pomagajo staršem, da igre izkoristijo v dobro otroka. Igre in aktivnosti v knjigi so seveda primerne tudi za odrasle, da na igriv in vznemirljiv način tudi sebi pomagajo, da spet razmišljajo kot otroci in da vidijo, da je življenje pravzaprav igra.

www.alenkatercic.com

IGRI

VA VZ

GOJA

23

6.

1. Skiro - Mini Kiddyscoo, www.skiroji.si, 57,90 € 2. Slon na kolesu - Spletna trgovina z otroškimi pripomočki Moj kotiček, www.moj-koticek.si, 42 €3. Copatki iz filca - Ursanina, COPATI iz 100% volnenega filca, do številke 24, www.ursanina.si, 18 €4. Steklenička Bobble - Ekološko neoporečna, revolucionarna steklenička z zamenljivim filtrom, www.waterbobble.com, 11,99 €5. Leseno tolkalo Pintoy - Eko trgovina Srček.si, www.srcek.si, 15,12 €6. Otroška pižama Smrkci - Oazaudobja.si, s potiskom, različne barve, fantovske in dekliške, www.oazaudobja.si, 14,95 €7. Trendy škorenjci za dojenčke francoske znamke BEABA - novo v Sloveniji, trgovina Luškarna, www.luskarna.si, 33,00 €

4.

5.

W

3.

Oglasno sporočilo

2.

7.

1.

24

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

POPRAVEK_RR.net_a4-zimski__21112011_PRINT+5mm.pdf 1 22.11.11 10:41

Urbani podvig

besedilo in fotografije: Tjaša NabergojPORODNIŠKA MALO DRUGAČE

26

Tesnoba pravilne izbireAli otroka dati na tečaj plavanja ali ne? Ali se udeležiti skupinske vadbe joge, pilatesa ali telovad-be? Ali otroka že takoj navajati na diaper-free? Dojiti na uro ali po občutku? Ali ga cepiti? Ali mu dati dudo in stekleničko, Pampers ali Lumpi? Izvajati cosleeping, ali ga naučiti samo-stojnosti že pri treh mesecih?

Kopati ga z milom ali brez? Slediti newagerskim prijemom, ali vzeti v roke dr. Spocka? Ali moža doma čakati s kosilom, ali pa pohajati in jesti po resta-vracijah? Vsako od teh vprašanj je imelo tisoč pravilnih odgo-vorov in jaz sem morala izbrati samo enega. Ta »svoboda« neskončne izbire me je utesnje-vala, kajti vsi so me prepriče-

Že dolgo prej, preden sem postala mama, sem si porodniški dopust predstavljala kot dvanajstmesečni počitek in užitek brez urnikov, sestankov in dnevnih rutin. Prijateljice, ki so v tistem obdobju postale mame, so moje ideale o porodniški kruto sesuvale. Slike družinske idile, ki so ostajale za njimi, so bile hkrati izkaz največje sreče in živčne izčrpanosti. Ker sem bila precej vpletena v razvoj vsaj štirih mladih družin z novorojenčki, sem spremljala te srečnoizčrpane rutine in tako nabirala vse dobre in slabe izkušnje za naprej. Ko je prišel čas, da tudi sama prvič zaigram vlogo mame, sem imela občutek, da imam že drugega otroka. Veliko stvari, med katerimi sem morala izbirati, so izbrali že drugi, tako da sem v tesnobi izbiranja med izobiljem možnosti že poznala bližnjice in imela izkušnje.

Pariz. Luksuz eksotike.

Urbani podvig

Tata nas obišče v Parizu. Spet smo skupaj! Rovinjski gurmanski užitki

vali, da je samo ena odločitev pravilna, najboljša zame in za mojega otroka. Od tega sem želela zbežati, želela sem dihati druge zgodbe in prostore, že-lela sem se odločati o drugih stvareh: ali bom z Lolo obiskala Eiffel ali Liffey, ali se bova dojili s pogledom na rovinjsko rivi-ero ali blejski otok, ali bova na beograjski Adi vozili kolo ali po Dublinu iskali najboljši Guiness. Želela sem zares porodniški dopust, v katerem bom subjekt jaz in ne moj novorojeni otrok, ki je do šestega meseca bolj kot plavanje, jogo ali ekopleničko potreboval samo zadovoljno mamo, voziček, sleepywrap ter moje mleko – ostalo sem potre-bovala jaz.

Moj scenarij porodniškega dopustaMoj scenarij porodniške sem v glavi pisala za glavno junakinjo, samostojno in suvereno tride-setletnico srednjega razreda, ki prejema približno tisoč evrov porodniškega nadomestila na mesec. Ta mlada mamica nado-mestilo dojema kot plačo in je zadovoljna: novorojenček rad spi in je, dojenje ji gre tekoče, nima poporodne depresije in s partnerjem ima stabilno razmerje. Edino, kar jo omejuje, je večno ponavljanje enakega ritma, rutine, prostora, ljudi, jezika, glasbe in hrane – vse to je ne zadovoljuje dovolj, zato si želi pobegniti iz te vsakdanjosti. Mož hodi v službo, ona pa osta-ja doma med plenicami, doje-njem in kuhanjem zdravih neo-kusnih kašic. Ko se mož vrne iz

službe, oba potrebujeta počitek in čas zase. Kaj narediti? Kdo je bolj utrujen, kdo je na vrsti za pospravljanje in preoblačenje, kdo bo nocoj uspaval malega sesalca? Moja glavna junakinja se zaveda, da potrebuje nov prostor, v katerem bo odkrivala nove in drugačne vsebine, v katerih bo uživala brez čakanja, pričakovanj in razočaranj. Kajti čim se od drugega pričakuje, da opravi ali dokonča določe-no delo, se začne primerjanje, kritiziranje, nezadovoljstvo. Skratka, vsak mora s svojimi odgovornostmi in željami vsaj malo živeti sam, da ugotovi, da od nikogar drugega ni odvisna njegova sreča.

Prišla je Lola in indijansko poletje v LjubljaniScenarij, za katerega sem izpol-njevala vse pogoje, da v njem odigram glavno vlogo, sem za-čela režirati, ko se je rodila Lola, in sicer konec avgusta 2009. Sep-tembra je bilo indijansko poletje in Ljubljana je bila idealno mesto za pohajkovanje in obiskovanje zanimivih dogodkov. Lola takrat ni potrebovala ničesar, razen mene, mojega mleka, vozička in tu pa tam tudi traka za nošenje, ki se je izkazal za najboljši pri-pomoček, kar sem jih nabavila. Sleepywrap je bil elastičen in ne preveč in ne premalo topel. Ko je Lola imela šele nekaj tednov, je že bil primeren za nošenje – z njim sem imela obe roki pro-sti, tako da sem lahko kuhala, pospravljala, nakupovala ali pohajala tudi takrat, ko se je Lola naveličala ležanja.

Prvi odklop od rutine – zima na BleduPrišla je zima in zame se je za-čelo monotono obdobje. Takrat me je poklicala prijateljica in mi v zameno za druženje ponudila prelepo stanovanje ob Blej-skem jezeru, ki je bilo v tistem času prosto. Sredi decembra sem pripravila kovčke ter vse ostale pripomočke, ki jih potre-buje trimesečni dojenček, in se odpeljala na Bled. »Služboob-vezni« mož oz. tata Ivan je še naprej hodil v službo, vendar je večkrat prišel na Bled, da bi bil z nama. Na Bledu sva ostali skoraj cel mesec, saj se je neprestano nekaj dogajalo. Tako so se v tem velikem trisobnem apart-maju kar vrstili obiski – s svojimi zgodbami so prihajali prijatelji iz Evrope in bivše Jugoslavije in tudi Loli ni bilo dolgčas, saj so skoraj vsi s seboj pripeljali svoje otroke.

Gurmanski dopust – februar in junij v sončnem RovinjuPrijateljica me je februarja povabila v Rovinj, kjer je pre-življala porodniško. Tam sem imela vse: sonce in morje, odlično družbo ter svežo mor-sko hrano, ki jo obožujem. Na žalost pa sem takrat že morala imeti tudi palični mešalnik in nekaj rešenih vprašanj glede njene prehrane, ker je polletna Lola postala že zobat in lačen človeček in ji moje mleko ni več zadostovalo. Vse napovedi, da se bo z uvajanjem trde hrane zmanjševala pogostost dojenja, pri nas niso držale. Lola se je do desetega meseca dojila tako

kot na začetku, in sicer na dve uri. Imela sem srečo, da sem v tem ves čas uživala, saj sem se počutila potentno in samoza-dostno, da jo lahko sama nahra-nim. Včasih sem nalašč pozabila pripraviti kašico, saj mi je do-jenje predstavljalo veliko večje estetsko doživetje kot »žlička-nje« s kašico. Tako sva z Natašo po sončni obali Rovinja iskali najlepše romantiče vedute, kjer sva dojili najini dojenčici. Včasih sva se ustavili pri ribičih, ki so čistili ledene mreže ter za dobro ceno dobili kakšno vreč-ko svežih morskih dobrot. Ves čas nas je grelo sonce in zimo smo pustili doma – bili smo na dopustu!

Od Eiffla do Notre-Dama – maj v ParizuEden od glavnih ciljev mojega »porodniškega načrta« je bil mesec dni v Parizu, kar pa ni bilo lahko izvedljivo. Pariz je namreč zelo drag in samo najem stanovanja lahko stane več kot 800 evrov. Poleg tega so življenjski stroški zelo visoki, saj je treba poleg preživetve-nih potreb zadovoljiti tudi tiste z »luksuzom eksotike«, zato odpade, da bi s praznimi vreč-kami hitela domov in kuhala pašto. Za popolno izkušnjo Pariza je zato potrebna malo večja »porodniška plača«! Na srečo mi je prijatelj ponudil svoje mini 12 m2 veliko stano-vanje za 350 evrov. Stanovanje v podstrehi pariške šestnad-stropne zgradbe iz Haussma-novega obdobja, prvotno na-menjeno pomožnemu osebju,

28

Irski travi se ne moreš upreti!

je sicer bilo dostopno z dvi-galom, ki pa je bilo narejeno po merah tedanjega časa. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi se pokvarilo, saj sem se že za tisto nadstropje in pol, ki mu je sledilo, z Lolo, vrečkami in s torbami borila z ozkimi in niz-kimi vrati in stopnicami. V me-stu smo včasih ostali do večera in si privoščili večerjo, medtem ko je Lola že spala v vozičku, ki se je izkazal za popolno pre-mično posteljo tako podnevi kot tudi ponoči (voziček, ki se spusti v popoln horizontalen položaj, je bil poleg sleepywra-pa najboljši nakup). Sicer pa je bil voziček zelo odveč, ko je šlo za uporabo podzemne železni-ce. Večina pariških podzemnih postaj ima na stotine stopnic brez spusta za vozičke, izhodi so ozki in voziček ne more sko-zi. Konec koncev se v Pariz res nisem prišla vozit z metrojem – moja želja so bili dolgi spreho-di ob Seni, njeni mostovi, park Tuileires, večerni Notre-Dame, Montmartre in mnogo drugih zame pravljičnih postojank. Kako sem bila srečna in kako je Lola to vedela in posnemala!

Guiness in irski parki – september v DublinuKo je Lola ravno dopolnila eno leto, sva šli še na zaključno potovanje. Ivan žal ni mogel vzeti dopusta. Takrat se je Lola že zavedala, da bova leteli s čudno ptico, ki ji na začetku ni najbolj zaupala. Zagrnila sem zavese in jo ob vzletu priključila na še vedno produktivno dojko. Dublin naju je pričakal s svojim

tipičnim spremenljivim vre-menom, ki je nekako očarljivo. Nebo je čarobno nizko in oblaki so divji – v pol minute preletijo obzorje in prinesejo naliv, ki ga v naslednji minuti posuši sonce. Tudi zato smo se v center vozili z avtobusom, čeprav imajo zanj Irci res čudna pravila, ki se jih zelo nemško držijo. Če je na avtobusu že en voziček, moraš počakati na naslednjega, ali pa moraš poleg otroka zložen voziček nesti v roki! Teoretično lahko tako cel dan čakaš, da se pripelješ v mesto. Končno v mestu: turizem, trgovina, park, račke, igrišče, kosilo. Igrišča v Dublinu so inovativna in boga-ta, parki so ogromni, z jezerci in bajno travo, na kateri malicajo ali berejo tudi poslovneži v kravatah. Za zaključek dneva smo poiskali tradicionalen pub (v Dublinu jih je baje več kot 1.000), kjer točijo najboljši Guiness, ki priteče naravnost iz tovarne ob reki Liffey. Noben Guiness iz uvoza ni tako oku-sen, kremast in žameten kot Guiness, ki ga piješ v irskem pubu. S tem okusom in polni novih doživetij in zgodb sva se vrnili v Slovenijo, kjer se je za-čenjal spet real life: vrtec, služba in dnevna rutina.

Zdaj pa me čaka nov, poten-cialni scenarij: porodniška z dvema otrokoma! Lahko izha-jam iz dveh možnosti: ali enega pustim doma z očetom ali pa počakam, da bo Lola dovolj velika, da bo sama nosila torbe in porivala voziček.

ObdaRajanje 2011

Ooo, kako prijetno je bilo ustvarjati objemčke …

V dobrodelni akciji ObdaRajanje je letos ustvarjalo kar 13.000 otrok, nastalo pa je tooooliko različnih in prikupnih igrač iz cunj, ki bodo poletele v objem otrokom, ki so v bolnišnicah in socialnih ustanovah po Sloveniji.

Še enkrat HVALA vsem za sodelovanje!Naj vas vaše dobro delo in lepe misli ob ustvarjanju objemčkov spremljajo še celo leto 2012, vse do naslednjega ObdaRajanja. Objavljamo nekaj utrinkov ObdaRajanja 2011, kako ste ustvarjali in kaj lepega ste nam napisali ... Resnično ste neverjetni in občutki ob vseh objemčkih, ki nas obdajajo, so neopisljivi!

VSE FOTOGRAFIJE OBJEMČKOV (izdelkov) so razstavljene v GALERIJI objemčkov na spletni strani www.ringaraja.net/obdarajanje, kjer lahko za vaše najljubše objemčke GLASUJETE MED 1. in 10. decembrom.

NAGRADE:

5 fotografij (vrtčevskih skupin oz. OŠ razredov), ki bodo med 1. in 10. decembrom prejele največ

glasov, bomo nagradili:

1. Z GLEDALIŠKO PREDSTAVO V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU LJUBLJANA, ki jo podarja LGL,

2. S PAKETOM KNJIG, ki ga podarja Ringaraja.net,3. S SLADKIM PAKETOM, ki ga podarjata CHUPA CHUPS IN PEZ.

Glasujete lahko prav vsi, ki ste objemčke ustvarjali, in tudi vsi tisti, ki si boste na njih samo spočili oči. Vsak lahko odda 1 GLAS DNEVNO za VSAKO

FOTOGRAFIJO. Toliko glasov kot bo oddal vsak uporabnik, toliko srečk bo imel v bobnu za žrebanje 15 NAGRAD. Nagradili bomo namreč tudi tiste, ki

boste pridno glasovali, in sicer vas čaka:

5 KNJIG JESPERJA JUULA – KOMPETENTNI OTROKin

10 SLADKIH PAKETOV CHUPA CHUPS IN PEZ.

O nagradah boste vsi, ki ste glasovali, obveščeni po e-pošti, število glasov najboljših 5 fotografij pa bo vidno vsem.

11. decembra 2011 bomo razglasili 5 NAJLEPŠIH FOTOGRAFIJ OBJEMČKOV.

Pokrovitelja dobrodelne akcije sta

Glavno nagrado podarja

Organizator akcije je

30

Avtor: Uredništvo Ringarajinih iskricFotografije: Vrtci in OŠ, ki so ustvarjali objemčke

Z otroki iz skupine Petelinčki smo se udeležili vašega ObdaRajanja. Potrudili smo se, da bi naši objemčki zares razveselili otroke. Naj se otroci čim prej pozdravijo in odhitijo domov!

Vrtec Otona Župančiča Ljubljana, enota Živ Žav, skupina Petelinčki

Smo otroci iz skupine Zvezdice, stari štiri leta. Navdušeno smo polnili mehke zvezdice. Zvezdice pošiljamo otrokom v bolnišnico, da se bodo stisnili z njimi, naredili pa smo tudi velikega zajca, da nikoli ne boste sami.

Vrtec Vrhnika, enota Žabica

Otrokom, ki potrebujejo topel objem, smo izdelali objemčke. Napolnili smo jih z ljubeznijo in s toplino. Objemčki naj ogrejejo male srčke, ki ljubezen in topel objem najbolj potrebujejo. Objemčkom dodajamo še tople želje nekaterih sodelujočih otrok:KAJA: Izvoli objemček …LUKA: To je za tebe, da se boš stisnil …JAN: Izvoli objemček, da ne boš žalosten …MIHA: Z objemčkom pošiljamo tudi poljubčke …ANŽE: Naj te objemček razveseli …LARISA: Naj ti objemček pomaga ozdraveti …

Vrtec Cven pri OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, otroci 4–6 let

V skupini ČEBELE smo izdelali preproste objemčke. Otroci so jih izdelovali z velikim veseljem, še posebej zato, ker bodo z njimi razveselili bolne otroke.

Vrtec Agata, Poljane

31

Avtor: Uredništvo Ringarajinih iskricFotografije: Vrtci in OŠ, ki so ustvarjali objemčke

ZELIM SI, da bi mi poslali veliko svojih izdelkov: fotografijo vode, narisano sliko o vodi, pesmice o vodi, pravljice o vodi, poskuse z vodo, lutke škrata Voda, posneto igro o vodi, kolaž o vodi, črke o vodi, sestavljanke o vodi, figurice o vodi, izdelke iz gline o vodi, okraske snežinke, in še in še. Ustvarite, kar vam da domišljija.

Ustvarjajte v šoli, vrtcu, doma ali na njivi, in to prikažite in povejte drugim . Veselim se vaše podpore. Vse, kar mi boste poslali, bom pridno zbiral in prebiral in iz tega napravil knjigo. Kot avtorji knjige bomo prav vsi navedeni v knjigi, če se boste kot posameznik seveda strinjali. Naslov knjige pa bo: »Škrat Vodo in mi vsi o vodi«. Ustvarili bomo še kaj in tako širili sporočilo vode, ljubezni in hvaležnosti.

Odgovore, izdelke in svoje podatke pošljite na Danu d.o.o., Dolenjska cesta 318, 1000 Ljubljana.

Lep pozdrav, škrat Vodo.

Eko kotičekPostani moj

Facebook prijatelj in pokukaj naspletno stran

www.skratvodo.si.O meni

povej drugim.

ZBIRANJE ZAMAŠKOV ZA PRVE KORAKE – ZA MATICA

Matic ima že od rojstva veliko zdra-vstvenih težav. Kmalu bo star štiri leta in pred kratkim se je končno rešil dodatnega kisika, s katerim je lažje dihal. Matic ne govori, ne hodi, hrani se samo preko gastrostome (cevke).

Cela družina se trudi, da bi mu nudila čim lepše in polno življenje. Dogovarjajo se tudi za operacijo v tujini. Srčno si želijo, da bi Matic z njeno pomočjo shodil. Kljub vsem zdravstvenim težavam pa je fant zadovoljen, živahen in zmeraj nasmejan, predvsem pa je ob-dan z veliko ljubezni.

Operacija v tujini je seveda zelo draga, zato vas prosimo za pomoč!ZBIRAJTE ZAMAŠKE in pomagajte Maticu do denarnih sredstev za operacijo. Matičeva zgodba je v celoti objavljena na www.Ringaraja.net.

Vse informacije na: www.zamasek.siNa Facebooku: Zamaški za prve korake za MaticaE-naslov: smc.cerknica@kabelnet.net

Pa sem zopet tu med vami! Rad vam predstavljam naloge in pripovedujem o vodi, ki ji sam rečem kar kraljica voda. Zakaj? Tako pomembna je, da brez nje

življenje preprosto izgine.

Vsem tistim, ki me še ne poznate, se kratko in jedrnato še enkrat predstavim.

Težak sem deset kilogramov in velik 49 cm, živim pri sedmem triglavskem jezeru. Tam se pogovarjam z Eko Vilo, opazujem naravo in kamor usmerim

pogled, opazim pomembnost vode. Ko sem sedel ob Vili, ki je pripove-dovala o čudežni knjigi z naslovom Sporočilo vode in vesolja, se mi je posvetilo, da v telesu nosim kar sedem kilogramov vode in da prav vse, kar slišim, vidim, pijem, jem in mislim, vpliva na to, kako

lepa je ta voda v meni. Da je to res, ugotovimo enostavno. Vzamemo kapljico potu in jo hitro zamrznemo. Nastane

snežinka, ki jo s prav posebnim mikroskopom foto-grafiramo. Na fotografiji potem uzremo pravo

pravcato snežinko! Snežinka mi pove tole: kolikor je snežinka lepa, simetrična,

toliko rad se imam.

32

Odgovarja psihologinja Sabina Šilc:Za vse otroke je ločitev od staršev težavna. Prezgodaj , že pred prvim letom, damo otroke v vrtec, ker moramo v službo. Otroci doživijo to ločitev kot travmatično. Sicer se privadijo, vendar to izkušnjo zakopljejo globoko vase. Majhen otrok pač ne razume, da mora mati v službo, ne ve, da bo prišla ponj in da bo zanj v vrtcu primerno poskrbljeno.

To izkušnjo številni otroci podoživijo, ko morajo v šolo, kjer je spet vse novo, zahteve do otroka pa večje. Otroci se razlikujejo po tem, kako samozadostni so, koliko so pripravljeni izmenjavati z drugimi in okoljem, koliko zaupajo ljudem. Veliko je v genih, še več priučenega. Marsikateri otrok ne pokaže (ker morda ne čuti, da bo slišan) svojih čustev.

S hčerko se veliko pogovarjajte, nudite ji veliko telesne bližine, sprejmite njena čustva, ne prepričujte je o nasprotnem. Pomagajte ji poiskati v šoli izkušnje, ki so ji všeč, naučite jo, kako ravnati z onimi, ki ji niso. Tapkanje je odlično, saj ga otrok lahko uporabi sam, takrat in tam, ko potrebuje pomoč (in staršev ni blizu) (www.medvedzdravko,si in www.sabinasilc.com, otroški kotiček).

Naša šola se ne bo kmalu spremenila , vedno mlajši otroci dobivajo vedno težje naloge. Tega ji ne morete olajšati, lahko pa jo naučite, da se nauči, da bo na neprijetne izkušnje, reagirala drugače.

RR stokovnjak

Joka, ko gre v šolo

Imam šestletno hčer, ki je letos postala prvošolka. Najprej je bilo vse v redu in je rada hodila v šolo, sedaj pa imamo že nekaj tednov težave. Ko jo peljem, skoraj vedno joka. Ko jo vprašam, zakaj je žalostna, mi pove, da zato, ker v šoli pogreša mene in atija. Kaj naj storim? Nočem, da je hči v šoli žalostna. Naj počakam, da bo to obdobje minilo samo od sebe, naj za nasvet vprašam učiteljico, šolsko psihologinjo?Zahvaljujem se vam za odgovor.

Andreja

Sabina Šilc je univ. dipl. psihologinja in družinska terapevtka Marsikaj je doživela sama, kar nekaj stvari pa se je naučila med študijem in stalnim izobraževanjem. Odgovarja na vprašanja o otroški in družinski problematiki.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2PRINT_7_RR_strok_oglas_210x145+5.pdf 1 22.11.11 13:02

33

Zaključen je prvi ustvarjalno-nagradni likovni natečaj Čas za ustvarajanje

Prejeli smo kar 2.000 risbic, kar je neverjeten odziv in odločitev za prvih 10 najlepših risbic je bila izjemno težka!

Ravno zaradi tako velikega odziva smo se odločili, da bomo poleg 10 glavnih nagrad podarili še dodatnih 200 nagrad, in sicer Jolly set Mixboxxx kompletov, v katerem je 12 barvic Kinderfest, 12 flomastrov ter 4 grafitni svinčniki!

Seznam nagrajencev je objavljen na spletni strani www.ringaraja.net, vsi pa boste nagrade prejeli po pošti.

ZMAGOVALNA RISBA BO KRASILA NASLOVNICO RISALNEGA BLOKA V ŠOLSKI SEZONI 2012/2013.

Ringaraja, Jolly ter podjetje Eurocom se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim otrokom in mentorjem za vaš trud in ustvarjalnost, saj smo resnično prejeli ogromno število izvrstnih in raznolikih izdelkov. Želimo si, da bi s svojim ustvarjanjem nadaljevali in v nedogled razvijali svoje potenciale!

1. nagrada

Selina Koronik, 7 letMentorica: Renata Časar

Osnovna šola Draga Kobala Maribor

Risba na platnici risalnega bloka, barvice Jolly Kinderfest,

flomastri Jolly Superstar Duo,voščenke Jolly Painty,

vodenke Jolly Supertabs,grafitna svinčnika Jolly

in šilček Jolly Delta

2. nagrada

Živa Gradišnik, 4,5 letMentorica: Majda Vidovič

Vrtec Studenci Maribor

Barvice Jolly Kinderfest in Otroški set Jolly Basic Box

34

Lan Režonja, 7 letMentorica: Renata ČasarOsnovna šola Draga Kobala Maribor

Josefina Prislan Urek, 9 letMentorica: Petra ArtnakOsnovna šola Blagovna

Neja Lovišček, 3 letaMentorici: Metoda Tomažič, Nika MutavčičVrtec pri OŠ Deskle

Liam Gržinič,2 letiMentorici: Tanja Štok, Liana VincolettoVrtec Delfino Blu Koper, enota Bertoki

Ožbej Lukas Žalec, 2 letiMentorici: Dragica Slana, Manuela BošnjakVrtec Dragomer

Tinca Potrbin, 3 letaMentorica: Tanja NovakVrtec Sončnica

Živa Perovec, 5,5 letMentorici: Poldika Praprotnik, Simona ZaložnikVVZ Slovenj Gradec, Enota Podgorje

Maj Pocrnja Zupan, 6 letMentorica: Janja PulkoOsnovna šola Draga Kobala Maribor

3. do 5. nagrada

6. do 10. nagrada

Barvice Jolly Kinderfest in otroški set Jolly Basic Box

Barvice Jolly Kinderfest

NAGRAJENI VRTCI in OSNOVNE ŠOLE

PREJMEJO TUDI:1. nagrada:

Škatla trirobih barvic Jolly (180) in škatla flomastrov Jolly (180)

2.–5. nagrada:Škatla trirobih barvic Jolly (180)

6.–10. nagrada: Škatla trirobih barvic Jolly (96)

35

Zdravje

piše: Petra Logar

Zimske nadloge

36

V zimskem času se povečajo obolenja pri otrocih. Na udaru so predvsem tisti otroci, ki obiskujejo vrtec in šolo. Bolezen prinesejo domov in včasih zboli vsa družina. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako preprečiti pogosta vnetja ušes, kako najhitreje pozdraviti prehlad in zamašen nosek.

VNETJE UŠES

Vnetje ušes povzročajo različni mikroorga-nizmi, največkrat so to bakterije in virusi, je povedala pediatrinja Katarina Koražija-Krajšek.

SimptomiDa ima otrok vnetje ušes, prepoznamo po visoki vročini, postane razdražljiv, ne spi dobro, je siten, jokav, odklanja hrano in te-kočino in je nerazpoložen. Majhen otrok, ki še ne zna govoriti, se lahko vleče in prije-mlje za bolno uho, ker ga boli. Večji otrok pa nam o bolečem ušesu pove sam.

Obisk pri zdravnikuOtroka je treba odpeljati k osebnemu zdravniku ali pediatru, če ima visoko vro-čino, ga uho neprestano boli, zaradi tega joka, ne je in ne spi. Zdravnik mu bo pred-pisal ustrezna zdravila.

Nega bolnika domaČe otroka boli uho, mu lahko damo žličko calopla ali lekadola, lahko mu damo svečko paracetamola. Ta zdravila imajo starši obi-čajno vedno doma, lahko pa jih dobijo tudi v prosti prodaji v lekarni. Otroku ne smemo ničesar zlivati ali drezati v boleče uho. Vča-sih so v uho zlili toplo olje, a danes vemo, da to ne pomaga.

PreventivaOtrok, ki je nagnjen k vnetju ušes, naj bo čim več časa doma, starši naj ga čim kasne-je vključijo v organizirano varstvo. Kjer je več otrok, je tudi več možnosti za okužbo. Starši naj otroka čim prej naučijo, kako se pravilno čisti nos, naučijo naj ga, kako se usekne v robec. Če ima majhen otrok pogo-sto zamašen nos, ga je treba večkrat dnev-no čistiti s fiziološko raztopino. Otrokovo odpornost lahko starši krepijo s pravilno prehrano in z rednim gibanjem na svežem zraku. Otrok, ki je nagnjen k vnetju ušes, naj ima ušesa ob vetrovnem vremenu zaščite-na s trakom ali kapo, še svetuje pediatrinja.

SINUSITIS

Sinusitis je vnetje sluznice obnosnih vo-tlin, ki jim pravimo sinusi. Pogosto se po-javi kot posledica sekundarne bakterijske okužbe, ki se razvije zaradi oviranega od-toka sluzi iz sinusa. Otroci imajo manj sinu-sov kot odrasli, pri otroku so manjši kot pri odraslih ljudeh.

SimptomiPri otrocih je večkrat nemogoče takoj ugo-toviti, ali gre za akutno vnetje žrelnice ali za sinusitis. Ponavadi je vnetje tako v žrelu in nosu kot tudi v sinusih in srednjem ušesu. Otrok je nerazpoložen, ima vročino, glavo-bol, zamašen in smrkav nos z zelenim iz-cedkom. Pri otrocih pogosto prepoznamo vnetje sinusov tudi z oteklino in rdečino okrog enega ali obeh očesnih vek. Otrok včasih sploh ne more odpreti očesa.

Obisk pri zdravnikuObisk pri zdravniku ali pediatru je nujen, kadar ima otrok vročino, mu iz nosu teče zelen smrkelj, če ima oteklino ali rdečino na enem ali obeh očesih.

ZdravljenjeVnete sinuse zdravimo z uporabo nosnega dekongestiva, to so zdravila v obliki kapljic ali razpršila, za zmanjšanje otekline nosne sluznice. Potrebno je redno čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Zdravljenje pa poteka tudi z jemanjem širokospektralnega antibi-otika.

Nega bolnika domaVnetje sinusov lahko pri otroku poskušamo preprečiti že na začetku bolezni. Če ima otrok večkrat zamašen nos, je potrebno pogosto čiščenje s fiziološko raztopino. Z rednim čiščenjem nosu in z uporabo zdra-vil v obliki razpršila za nos lahko prepreči-mo vnetje sinusov.

KAKO SI ŠE LAHKO POMAGAMO SAMI?

InhalacijeOtroku, ki ima zamašen nos, lahko poma-gamo tudi z inhalacijami. Tople parne ko-peli pospešujejo prekrvavitev, redčijo sluz in pomagajo pri njenem izločanju. Najbolj praktičen je plastični inhalator, ki se prile-ga nosu in ustom. Tako preprečimo, da bi hlapi dražili otrokove oči, še posebej, če mu pripravimo inhalacijo z eteričnimi olji.

Slana inhalacijaZa slano inhalacijo potrebujemo pol litra vrele vode in pol žlice jedilne soli. Počaka-mo toliko, da vodna para ni prevroča, na-lijemo tekočino v inhalator, otrok naj paro vdihava pet minut večkrat na dan. Otroku, ki je starejši od šest let, lahko v slano inha-lacijo kanemo tudi kapljico eteričnega olja evkaliptusa ali sivke. Za uporabo inhalacije

pri zelo majhnem otroku pa se prej posve-tujte s pediatrom.

Zdravilni čajZa lajšanje težav z nosom lahko kupimo v lekarni tudi pripravek iz petih zelišč (rume-nega svišča, jegliča, kislice, črnega bezga, navadnega sporiša). Primeren je za otroke od drugega leta dalje.

IZKUŠNJE MAMIC

Danijela, mamica dveh deklic:»Moji hčeri imata redko vneta ušesa. Če se zgodi, pa vedno dobita antibiotik. Ko sem bila jaz otrok in če me je bolelo uho, mi je mami vedno nanj položila v krpo zavit in pogret česen ali mandeljne.«

Leja, mamica dveh sinov:»Moj sin je od prvega leta naprej pa skoraj do šole imel zelo pogosta vnetja ušes. Bil je teden dni v vrtcu, dva tedna bolan doma, to se je ponavljalo vse do šole. Pri zdravniku je vedno dobil antibiotike. Ker so se mu ta vnetja že poznala na sluhu, smo se odločili za odstranitev žrelnice. Od takrat dalje vnetij ni več.«

Janja, mamica treh otrok:»Če zelo boli, peljemo k zdravniku, vedno. Dva sta imela resne težave, eden je imel šestkrat vneta ušesa v pol leta, drugi v istem času sedemkrat. Oba smo cepili proti pnevmokoku in od takrat je mir (pri mlajšem je od cepljenja devet mesecev, pri večjem pol leta).«

Martina, mamica dveh otrok:»Nikoli nismo imeli težav z vnetimi ušesi. Kadar je kdo prehlajen, ima zamašen nos, takoj ukrepam. Ko sta bila manjša, sem jima nos vedno čistila s fiziološko raztopino, sedaj pa jima takoj dam sinupret in pomaga.«

37

Samo za očke

Skoraj ne mine dan, ko skrivo-ma, da me slučajno kdo ne bi imel za samovšečnega starša, zaljubljenega v in pretirano nav-dušenega nad svojimi potomci, pomislim: »Moja mala potomca sta pa res napredna.« Mali dvoletnik je ravno dopol-nil tri leta in je zelo velik fant. Nima več pleničk, tudi vseh sedmih dud ne uporablja več in neprestano govori težke be-sedne zveze, kot so »v bistvu«, »dobričina«, »neprecenljivo« in »katastrofa«.Starejši potomcev je že v tretjem razredu osnovne šole in niti slu-čajno ni več moj mali potomec. Ker on je že velik. In uporablja zapletene besedne zveze, na primer: »Najprej sem sklepal, da je mami prinesla dve darili, sedaj pa dvomim v to.« Izmed treh da-ljincev zna nezmotljivo izbrati ti-stega za kabelsko televizijo in ne za video. In bolj obvlada moj ta-blični računalnik od mene, zato mu ga ljubosumno ne dovolim prav velikokrat. Hkrati je začel hoditi tudi v glasbeno šolo in se tam uči (glasbene) abecede, o kateri njegov veliki, modri oče nima pojma. Veliki lump se je že začel ukvar-jati tudi s poglobljenimi filozof-skimi vprašanji: kam gremo, ko umremo, kdo od sošolcev je v koga in kako je nastalo vesolje. »Oči, kaj je bilo pred velikim pokom?« Iz njegove slikanice, ki smo jo morali najmanj sedem-

Naši ogledalni mislecipiše: očka Gregor

stokrat prebrati, vemo, da pred velikim pokom ni bilo ničesar. »Ampak, oči, kako je to izgleda-lo? Jaz si predstavljam NIČ kot nekaj belega ... Ampak nič po-meni tudi, da ni barv … Ne razu-mem. Pa tudi če ne bi bilo barv, ne bi bilo ravno nič, saj bi bil jaz tam in bi ta nič gledal. Čudno.« Razmišljal sem, kaj bi mu odgo-voril. In še dobro, da ga je takrat premamil viteški meč, ki mu ga je izdelal deda in trenutek za tem sta se z malim bratcem za-čela hrabro bojevati. Babi, ki je prišla mimogrede na obisk, je raje kar odšla, saj težko prenaša neodgovorne starše, ki otrokom dovolijo igranje s hladnim orož-jem. Fantje v naši družini radi jokamo in to se mi zdi čisto v redu. Je pa res, da v naši hiši tudi velja, da mladim vitezom, ko jih v boju dobijo po prstih in si nato želijo jokati in starševskega ob-jemčka, to ni dovoljeno. Ko oče vpraša, če je vse v redu, otroka vedno odgovorita, da ni nič, pa čeprav imata oči do roba napol-njene s solzami.Najina junaka sta ravno toliko stara, da že začenjam opažati, kako veljajo stare klišejske be-sede, »mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave«. Ne-kega dne je namreč njun oče na otroškem igrišču za trenutek izgubil izpred oči mlajšega juna-ka, potem pa ga je tudi zares iz-gubil in nato dolgo časa ves ner-vozen iskal. Malega lumpa seve-

da ni bilo nikjer, saj je medtem sam samcat s poganjalčkom in čelado odšibal domov, prečkal tri velike ceste, prišel domov in pred vrati jokal, saj ni imel klju-ča. In ko je prišla soseda, teta Lojzka, pogledat, kaj je naro-be, ji je resno povedal, da ni bil priden in da je zato pred vrati. Teta Lojzka ni podvomila v moje vzgojne ukrepe, saj me dobro pozna, ker je prav ona mene kot dvoletnika pazila, in ve, da sem priden in vzgojen fantič. In je, si-cer obotavljajoče, odšla domov. Isti trenutek sem se jaz na srečo vrnil domov pogledat. In oče in sin sta se zopet našla. Najin veliki fant se podobnih dogodivščin loteva veliko bolj resno. Poleti se je namreč odlo-čil, da se bo izgubil kar v turistič-no prenapolnjenem Portorožu, nato pa sam poiskal pot v babi-čino piransko stanovanje. Ta sin ni uporabljal poganjalčka, saj je že velik fant. In veliki fantje se vozijo s skirojem. In še dobro, da velike, pred vrati jokajoče fante v Piranu rešuje soseda, teta Vida. Naš triletnik tudi urno razvija besedni zaklad, hkrati pa pozor-no opazuje svet okoli sebe: »Oči, odrasli so tisti, ki imajo na prsih prekrižane roke. Še posebej mo-ški so taki.« Naš mlajši prestolo-naslednik enako tudi zelo dobro pozna glasbo. Glasba se namreč deli na tako, ki je za punce, in glasbo, ki je za fante. »Oči, za punce je bolj mirna, za fante je

pa glasna in divjaška.«Otroci so naše zrcalo. Mojima mulcema se zdi nadvse imeni-tno, če svojim stavkom dodata »madonca«, »pismo« ali pa celo »matr«. »Ker to so grde besede, ki jih oči reče, če kaj trapastega naredi z žago ali s sekundnim lepilom«. Jaz seveda takih grdih besed nikoli, ampak res nikoli ne govorim, kajneda. Sem jima pa nekoč res precej zavzeto in prav po starševsko kazal, kako nevar-no je sekundno lepilo. In kako hitro deluje. Res je bilo kar hi-tro, zato sem jima hipec za tem lahko pokazal še, kako se z olfa nožem z lahkoto loči zlepljene prste. Ko naš triletnik reče: »Oči, meni se pač tako zdi!«, človek res ne ve več, kaj naj reče. In potem lahko le še tečem do tiste knjige, kamor si zapisujemo trenutne domislice, sicer jih takoj pozabi-mo, ker jih ponavadi prekrijejo nove.Joj, kaj šele bo. Že zdaj se z mojo najdražjo temnolasko pred mul-cema o stvareh, ki niso za njuna ušesa, pogovarjava v nemščini ali vsaj spodnjeidrijščini. Angle-ško sporazumevanje med nama namreč nima več pravega učin-ka, otroci že preveč razumejo. Očitno se bom moral res na sta-ra leta začeti učiti francoščine, tehnike juda, naučiti osnov glas-be in spet prebrati razne kante in descartese, da bom kos odra-ščajočim pametnjakovičem.

38

UGANKEustvarja: Manja Žugman Širnik

POD ISTO STREHO JE DOMAIN VEČ ČLANOV IMA.PO STAROSTI SI SLEDIJOIN SE NIKDAR NE PREHITIJO.D — — — — — — (DRUŽINA)(ŽELJA)

ČUSTVENA POTREBA LAHKO RASTE IN SE VEČA,

LAHKO KOT PLAMEN GORI,

ČLOVEK JO LAHKO URESNIČI

ALI ZA VEDNO ZAPUSTI.

Ž — — — —(DARILO)

V DAR GA DOBIMO,ZELO SE GA RADOSTIMO.D — — — — —

(SMEH)

PRVI MAJ PRAZNUJEMO,

TUDI OB NOVEM LETU NAČRTE ZA PRIHODNOST KUJEMO.

NA KOLEDARJU JIH ŠE VEČ DOBIMO,

OSEBNEGA ZAGOTOVO NIKOLI NE IZPUSTIMO.

P — — — — — —

(NOVO LETO)

DAN, KO SI IZMENJAMO VOŠČILA,DAN, KO ZIMA POLJA JE PREKRILA,DAN, KO SMREČICO V DNEVNI SOBI IMAMO,DAN, KO NOV KOLEDAR NA STENO DAMO.DAN, KO SE OD STAREGA POSLOVIMOIN V NOVEM VSE DOBRO SI ZAŽELIMO.N — — — L — — —

NAVODILO:PREBERI UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

NAVODILOPOVEŽI FOTOGRAFIJE

S STANJI VODE IN Z LETNIMI ČASI. POSAMEZNA

FOTOGRAFIJA JE LAHKO POVEZANA Z RAZLIČNIMI

LETNIMI ČASI.

TRDNO STANJE

TEKOČE STANJE

PLIN

ASTO STANJE

REŠENO NALOGICO POŠLJI

DO 15. JANUARJA 2012 IN ŠKRAT VODO

BO PRAV VSAKEGA NAGRADIL Z NALEPKO.

NAVODILO:CILJ:

POBARVAJ KROGCE TAKO, DA SE VSAKA IZMED ŠTIRIH BARV V VRSTICI IN V STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

KOLIKO JE URA? PRAVILNO NARIŠI KAZALCE ALI NA ČRTO POD URO NAPIŠI TOČEN ČAS.

OTROK SPOZNAVA TOČEN ČAS.

CILJ:

7.00

10.00

12.30

NAVODILO:

POBARVAJ OKRASEK TAKO, DA DOPOLNIŠ ZAPOREDJE.

CILJ:

OTROK VADI LOGIČNO SKLEPANJE IN RISANJE.

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

POVEŽI PIKE, KOT SI SLEDIJO ŠTEVILKE. KAJ NASTANE?RISBICO POBARVAJ!

CILJ:

OTROK VADI ŠTETJE IN RISANJE ČRT.

NAVODILO:

POMAGAJ OTROKOM PRITI DO NJIHOVIH NOVOLETNIH DARIL.

CILJ:

OTROK VADI RISANJE, KI JE PRIPRAVA NA PISANJE.

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

POIŠČI IN OBKROŽI SNEŽINKO, KI SE RAZLIKUJE OD OSTALIH.

CILJ:

OTROK PRIMERJA MED SEBOJ.

LINO TI ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO, KI NAJ BO POLNO IGRE, SONCA IN SMEHA.KAJ SI PA TI ŽELIŠ? NARIŠI SVOJO NOVOLETNO ŽELJOIN NAM RISBICO POŠLJI DO 28. DECEMBRA.NAJLEPŠIH 10 BO LINO NAGRADIL Z LINO ODEJO.

MOJE IME JE:

(PODPIŠI SE)

NAVODILO:

PINGVIN UŽIVA V DRSANJU

NA LEDU, OKROG VRATU PA

NOSI PISAN ŠAL.

POBARVAJ POBARVANKO.