Ringarajine iskrice APRIL 2010

ZAKAJ JE MOJ OTROK AGRESIVEN?NAJ OTROKE HVALIMO ALI NE?

O PREPIRANJU IN KREGANJU

počítek -tka m (i) Navadno daljša prekinitev

kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve.

Tokrat v uvodniku malo manj filozofsko, mogoče celo še najmanj poetično in abstrak-

tno do sedaj. Zakaj? Ker mi je zmanjkalo časa za filozofiranje oz. še huje, za počitek. Ugotavljam, da najbrž ne znam počivati. Pa ni toliko v samem

znanju (čeprav moram priznati, da se človek pač mora poznati, če želi kakovostno počiva-

ti), ampak gre bolj za teorijo »ne morem biti pri miru 1 uro, ne da bi imela čuden občutek

dolžnosti, da naredim nekaj pametnega (beri: produktivnega)«. Ta subjektivna teo-rija morda izvira iz lastnega perfekcionizma (oh, ta pojem!), ki se kaže v prezahtevnosti do same sebe in mi posledično vzbuja občut-ke krivde ob urah »delanja ničesar«. Ampak

ravno to skušam sedaj dopovedati svojemu ID-u (ironično, kajne?), da pravzaprav počitek ni

»delanje ničesar, temveč ena izmed najbolj prijetnih oblik dela! Delo na sebi. Počitek nam daje okrepi-

tev, zato je posledično naše pravo delo, umsko ali fizično, toliko bolj produktivno in predvsem

manj stresno. S pozitivnimi učinki počitka pa ste najbrž seznanjeni.

Da ne bo pomote, samo še tole. Govorim o popoldanskem počitku, 20-minutnem

energijskem spancu ali pa 20-minutni me-ditaciji. Govorim o siesti, ki je tudi eden

izmed razlogov, zakaj obožujem Špani-jo. Govorim o vsem tistem, kar nam daje energijo, pa ni nočni spanec.

Želim vam prešerno pomlad!

Anja

Ne spreglejte:

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 4, letnik III, april 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo [email protected] in izvršna urednica:Anja Pelan [email protected] stran:www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja [email protected]: iStockphotoLektura: Danijela CigaleOglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina KlemenVodja oglasnega trženja:Petra Bališ,[email protected] trženje: [email protected] Petra Prelec,[email protected],041-894-303Andreja Kočar,[email protected] Mrkun,[email protected]: Grafica VenetaDistribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov [email protected].

Ne pozabite

Radovedni Lino – 3Razglednice – 4Intervju z Evo Škofič Maurer – 8Jesper Juul – Ali naj otroke hvalimo? – 12Skakanje po lužah – 14Zakaj je moj otrok agresiven? – 16Osveščena družina –19Velikonočne dobrote – 20Lino plakat – 24Prehlad, ušeska in sinusi – 26Cikcak – 29Gibanje – 30Potepanje po Bosni – 32Prepiranje in kreganje – 34Berem, bereš, berimo! – 35Otroške iskrice – 37

POMEMBNI DNEVI V APRILU4. APRIL

17. APRIL

7. APRIL

22. APRIL

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan

strogi post, na veliko soboto pa je blagoslov (pogovorno žegen) jedi, ki jih zaužijemo za nedeljski velikonočni zajtrk. Velika noč je

premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi

nekaterih drugih cerkvenih praznikov in tudi pust. Določeno je, da se

praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako je lahko

velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. (Vir: Wikipedia)

Na veliko noč ne smejo manjkati pirhi, zato vas vabimo, da

fotografije svojih pirhov in butaric pošljete na [email protected] do 11. aprila 2010. Izmed

vseh poslanih bomo izžrebali 10 najlepših in jih objavili na spletnem

portalu www.ringaraja.net.

Ne pozabite na ta pomembni dan, ko bomo iskali in čistili odlagališča po Sloveniji. Pomagate lahko pri

organizaciji akcije, pri sami izvedbi in predvsem tako, da tega dne odstranite vsako smetko, ki jo

zagledate na prostem, kjerkoli že ste!www.danzemlje.si

Vsako leto 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja, katerega

pobudnica je Svetovna zdravstvena organizacija, ki tudi izbere temo,

ki zaznamuje omenjeni dan. Osredotoča se na javno zdravstveno

problematiko, ki je v določenem obdobju najbolj pereča in potrebna najširše pozornosti. V letu 2010 opozarja na potrebo po zaščiti zdravja prebivalstva v urbanih središčih. Naslov kampanje je

»1.000 mest, 1.000 življenj«. Zgodbe zdravja v urbanih središčih

bodo ilustrirale, kaj lahko ljudje naredimo za izboljšanje zdravja v

mestih.

Na ta dan lahko proslavite obstoj Zemlje z različnimi aktivnostmi. Ena izmed njih je tudi delavnica, ki jo organizirajo v Arboretumu Volčji potok in jo napovedujejo takole: »Naš planet je živ zaradi živih bitij, ki na njem prebivajo.

Kaj bi se zgodilo, če bi izginile vse marjetice ali pa vse čebele? Z igro bomo ponazorili prehranjevalne

splete in pokazali, zakaj je pomembna skrb za vse živali in

rastline.« Vabljeni tako starši kot otroci!

Velika noč

Očistimo Slovenijo

Svetovni dan zdravja

Dan Zemlje

3

Vrtec Vržej

MAŠKARE

Vrtec Veržej, vzgojiteljica Gabrijela Kuhar

Pust je čas veselja, lepih maškar in sladkih krofov. S pustnimi šemami poskusimo odgnati

zimo. Pustno rajanje je prav gotovo vesel dogodek, še posebej za otroke, s katerimi se

že dlje časa pripravljamo na ta dan. Okrasili smo igralnico, izdelali pustne šeme, očala, se

oblačili v različne kostume, si nadevali lasulje, klobuke, se pogovarjali o kurentih. S petjem in

plesom veselih maškar smo poskusili pregnati zimo. Upamo, da nam je uspelo.

Razglednice

DRUŽINSKO SANKANJE NA DOLAHVrtec Čebelica, Gabrovka, vzgojiteljica Marinka LenartLetošnja zima je bila zelo bogata s snegom, kar smo »pikapolonice« tudi pridno izkoristile.

Veliko smo se igrali na snegu, se bobali in smučali. Izvedli smo tudi zimsko dopoldne v Novi

Gori, pripravili pa smo tudi družinsko sankanje. Odločili smo se za Dole, ker imajo malo več

snega ter poteptanega s snežnim teptalcem. Zbrali smo se na parkirišču pred šolo in se kar

hitro podali na sneg. Ujeli smo krasen sončen dan, sneg je bil sicer bolj moker, a to nas ni

motilo, sanke pa so vseeno hitro drsele. Nekajkrat smo se spustili prosto, potem pa smo si

postavili ovire. Med sankanjem smo pobirali obroče, se vozili med palicami in metali obroče

na stožce. S seboj smo imeli topel čaj in žemlje, da smo se še malo okrepčali. Tako odrasli kot

otroci smo preživeli prijetno, aktivno ter zdravo popoldne.

Vrtec Čebelica

SKUPINSKA MASKA SKUPINE ZMAJČKIVrtec pri OŠ Bizeljsko, vzgojiteljici Janja Šibilja in Alojzija ŽnidaričZa letošnji pust smo izdelali skupinsko masko, in sicer vlak. Izvedli smo popoldanske delavnice s starši in izdelali vagonček za vsakega otroka, prvi pa je imel lokomotivo. Otroci so prišli v vrtec našemljeni po svoji želji, saj se v vlaku lahko peljejo različni potniki, povorki pa smo se pridružili kot vlak. Starši so nas ob cesti veselo pozdravljali in slikali, mi pa smo z zvoki vlaka ter s pesmijo in z vriskanjem odganjali snežinke, ki so pravkar potresavale z neba – uspelo nam je, saj smo priklicali pomladne dni!

Vrtec pri OŠ Bizeljsko

NAŠA IGRALNICA JE LAHKO ...

Vrtec Slovenj Gradec, enota Šmartno, vzgojiteljici Gabrijela in Ksenija

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi mi posvetili več časa knjigam in knjižnici, ki smo si

jo uredili v igralnici. Na obisku smo bili v pravi knjižnici, kjer nam je knjižničarka povedala, kaj vse si

lahko v knjižnici sposodimo in opisala svoje delo. V tem tednu smo tudi izdelali vsak svojo knjigo.

Ker ob praznikih potekajo različne prireditve, smo si tudi mi naredili kulturni dan. Otroci so sami

pripravili predstavo. Seveda smo tako kot v pravem gledališču za ogled predstave morali najprej

kupiti »vstopnico«.

Vrtec Slovenj Gradec,

enota Šmartno

OŠ Brezno Podvelka, oddelek Ožbalt

VESELO NA SNEGUOŠ Brezno Podvelka, enota vrtec, oddelek Ožbalt, vzgojiteljici Tamara Golob in Petra Richter

Zelo smo se razveselili snega. Lovili smo snežinke in hodili po svežem snegu (opazovali smo sledi nog in naredili

gaz). Delali smo kepe, iz majhne je nastala velika in iz vseh kep smo naredili sneženo družino. Ker smo se v našem

vrtcu odločili za obogatitveni program »Ciciban planinec«, smo se v soboto dopoldne zbrali pred našim vrtcem

in se skupaj odpeljali proti Kapli. Imeli smo tekmovalne igre, v katerih so otroci premagali starše in vzgojiteljici.

Kakšno veselje! Po hribčku smo drveli s sanmi, z lopatami in vrečami. Vsi skupaj smo zelo uživali. Po podelitvi

medalj smo se okrepčali s čajem in krofi. Proti domu smo se vračali veseli, utrujeni in polni novih doživetij.

4

Vrtec Moravci

BABICA MIRA BERE PRAVLJICE OTROKOM

Vrtec Moravci, vzgojiteljica Suzana Benčec

Pravljice so že zelo stare in so najlepši zaklad. Nekoč so se pravljice širile

preko ustnega izročila. Čez leta so pravljice začeli zapisovati in so se na

ta način ohranile do danes. Razen svetovno znanih piscev pravljic, kot so

brata Jakob in Wilhelm Grimm in Charles Perrault, imamo tudi Slovenci

znane in dobre pravljičarje. Veliko pravljic in pripovedk je zbrala in uredila

Kristina Brenkova, pa Milko Matičev. Danes je mnoge otroke zasvojila

televizija, računalnik, video. Starši nimajo časa za branje, pripovedovanje

in petje. Življenje je postalo hitro, prehitro, tako da pozabimo, kako je

biti otrok, kako je lačen naše pozornosti in potrpljenja. V najini skupini

otrok se s pom. vzgojiteljice trudiva, da je pravljica v vrtcu prisotna vsak

dan. Če si otrok zaželi pravljico zjutraj, jo sliši preko radia oziroma CD-ja,

kasete ali mu jo prebereva. S pravljico se otrok istoveti s pravljičnimi junaki,

razvija domišljijo, doživlja srečo, stisko in tudi bolečino. Preko pravljice

se besedno izraža in doživlja smisel življenja. 10. februarja nas je obiskala

gospa Mira, babica naše Manice. Otrokom je prebrala pravljici. Najprej

je bila na obisku v starejši skupini. Otroci so ji z zanimanjem prisluhnili.

Na koncu so si ogledali slikanici in vsebino podoživeli še preko ilustracij.

Nato so narisali čudovite risbe, ob katerih so posamezni otroci povedali

tudi vsebino. Babica je obiskala tudi otroke v srednji in mlajši skupini,

saj so jo že z veseljem čakali. Tudi tu so si otroci ogledali slikanice in se

radovedno smukali okrog gospe Mire. S prihodom nam je vsem polepšala

dan. Zahvaljujemo se ji za obisk. Upamo, da nas bo še kdaj obiskala in

razveselila z novo pravljico ali pesmico. Za njen obisk se ji v imenu vseh

otrok in strokovnih delavk zahvaljujem in se veselimo naslednjega obiska.

Vrtec pri OŠ Bizeljsko

TUDI NAJMLAJŠI SMO RADI NA SNEGU!Vrtec Mala Nedelja V našem vrtcu v zasneženih dneh priredimo zimski športni dan, ki je vsako leto nadvse zanimiv in vesel.

Letos smo bili še posebej veseli, saj smo se športnega dne udeležili tudi najmlajši otroci. Oblekli smo se v

kombinezone in si nadeli kape ter rokavice ter se na terasi pred igralnico poigrali z lopatkami in s snegom.

Naredili smo snežaka. Otroci so pridno prinašali kepe snega, na koncu pa smo dodali še oči in nos. Nato

so nas ostali otroci povabili na veselo spuščanje z lopatami po bregu navzdol. Ker so najmlajši otroci še premajhni za samostojno spuščanje po snegu, smo se z njimi popeljale vzgojiteljice.

OBISK MEDVEDKA LINAVrtec Begunje, vzgojiteljici Dita Ferjan in Tania KoširV mesecu februarju smo skupaj z Linom raziskovali. Spraševal nas je, zakaj se odrasli poljubljajo. Z otroki smo

naredili venček, ga oblikovali z belo-rdečimi srčki in vanj vpisali naše ugotovitve.Ker smo bili izžrebani, nas je Lino 16. marca 2010 obiskal v vrtcu Begunje. Prav vsi smo se ga razveselili, tako

čisto najmlajši otroci kot tudi tisti večji. Srečanja z Linom pa smo se razveselile tudi vzgojiteljice.Skupaj smo zaplesali, naučili smo se »Linov ples«, na koncu pa nas je Lino celo obdaroval. Preživeli smo

nepozabno dopoldne!Lino, še enkrat se ti zahvaljujemo za tvoj obisk! Pa še kdaj pridi …

Vrtec Mala Nedelja

Vrtec Begunje

Poznam dve vrsti ljudi,

ki mi niso pri srcu.

To so tisti, ki se ne znajo smejati,

in tisti, ki ne znajo ceniti pravljic,

ki so bile duša moje mladosti.

Zanje so pravljice res umrle,

a zame so še vedno žive.

France Bevk

Lino je v marcu izbral 9 prikupnih odgovorov, ki jih bo nagradil z Lino blokcem! Nagrajene odgovore poiščite v Ringarajinih iskricah (skrivajo se v oblačkih!), vse odgovore pa lahko najdete na Ringaraja.net.

Vrtec, ki ga bo Lino obiskal, je tokrat Vrtec Zgornja Kungota, skupina Pikapolonice, ki je na marčevsko vprašanje »Kdo ali kaj razveseli mamico in očka?« odgovoril z dvema prikupnima plakatoma, ki sedaj Linu krasita sobico.

Vzgojitelji in učitelji, z otroki odgovorite na vprašanje in morda bo prav vas obiskal Lino!

APRILSKO VPRAŠANJE, ki spet prinaša lepe nagrade devetim srečnežem in enemu vrtcu, se glasi:

Odgovore nam pošljite po pošti na naslov Danu d.o.o., Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana ali na e-naslov [email protected] do 20. aprila 2010, s pripisom »Radovedni Lino«.

»Kaj je prijateljstvo?«

Vsi nagrajenci bodo obveščeni po telefonu ali e-pošti.

5

PUSTVrtec Stopiče, skupina Zajci, vzgojiteljica Metoda Bastardij V našem vrtcu smo vsi postali pustne maškare. Postali smo pravi batmani, spidermani, princeske, zajčki, plesalke, medvedki, čarovnice, ninje, miške vrtnarji, ... Odpravili smo se na pustno povorko po celi šoli in dobili kar nekaj sladkih dobrot. Imeli smo tudi modno pisto za maškare, ki jo je vodila slavna Pika Nogavička. Zaključili smo s pustnim rajanjem in slastnimi dobrotami. Zelo lepo se je bilo za en dan spremeniti v svojega junaka.

Vrtec Veržej

Vrtec Trebnje

Vrtec Stopiče DOBRI SNEŽAK PRI MALČKIHVrtec Trebnje, enota Videk

V našem vrtcu smo strokovne delavke pripravile za najmlajše otroke lutkovno predstavo

Dobri snežak. V igri so nastopile različne živali, ki jim je snežak v hladnem zimskem času

ponudil zavetje pred mrazom. Otroci so z zanimanjem opazovali živali, ki so prihajale k

snežaku. Prijetno vzdušje smo dopolnili s petjem pesmic o živalih in pomladi.

MAŠKARE Vrtec Veržej, vzgojiteljica Gabrijela Kuhar

Pust je čas veselja, lepih maškar in sladkih krofov. S pustnimi šemami poskusimo odgnati zimo.

Pustno rajanje je prav gotovo vesel dogodek, še posebej za otroke, s katerimi se že dlje časa

pripravljamo na ta dan. Okrasili smo igralnico, izdelali pustne šeme, očala, se oblačili v različne

kostume, si nadevali lasulje, klobuke, se pogovarjali o kurentih. S petjem in plesom veselih maškar

smo poskusili pregnati zimo. Upajmo, da nam je uspelo.

OBISKAL NAS JE SNEŽENI MOŽ

Vrtec Prosenjakovci, vzgojiteljica

Bernarda Koroša Pantović

Danes smo v vrtcu gostili prav posebnega gosta. Obiskal nas je

sneženi mož, ki se ga nismo prav nič bali. Ne verjamete? Sneženi mož,

ki nas je obiskal, ni bil tisti sneženi mož, ki smo ga včeraj naredili iz

snega. Ta sneženi mož je bil malce drugačen. Imel je glavo iz papirja

in hlače iz blaga. Na glavi ni imel lonca, ampak zelo lepo čepico. Pa

veliko metlo je imel in govoriti je znal. Vsi smo ga bili zelo veseli, toda

čudili smo se, zakaj je obiskal ravno nas. Kar naenkrat pa je začel

sneženi mož močno jokati. Ko se je nekoliko umiril, smo ga povprašali,

zakaj joka. Odgovoril nam je, da je bos in da ga močno zebe. Upal

je, da mu bomo pomagali mi. Otroci so takoj začeli razmišljati in

prišli do zaključka, da bi sneženemu možu lahko pomagali tako,

da ga obujemo. Prinesli so mu različne copate in ga obuli v tiste,

ki so mu bili prav. Tako je bil sneženi mož obut in ga ni več zeblo v

noge. A sneženi mož še zdaleč ni bil zadovoljen. Slišal je namreč,

da znajo vzgojiteljice v tem vrtcu eno lepo deklamacijo o njem in

prav to deklamacijo je želel slišati. Skupaj smo se naučili deklamacijo

»SNEŽENI MOŽ«, ki jo bomo vsakodnevno utrjevali. Upamo, da vam

bo deklamacija všeč, tako kot je bila sneženemu možu in otrokom.

Vrtec Prosenjakovci

SNEŽENI MOŽDAJ, NO DAJ SNEŽENI MOŽ,

POVEJ, ZAKAJ SI ZMERAJ BOS?LONČEK GLAVO TI POKRIVA,

V ROKI METLICA POČIVA,ČEVLJEV PA ZARES NIKDAR,

TI ŠE NISO DALI V DAR.DAJ, IZDAJ SNEŽENI MOŽ,

IMAŠ ZATO TAK DOLGI NOS?

Kaj ste ta mesec počeli v vaši skupini ali razredu?Ste ustvarjali, se igrali, naredili kaj za ohranjanje narave in okolja?

Vse to nas zelo zanima in bomo z veseljem objavili v reviji Ringarajine iskrice, v rubriki RAZGLEDNICE.

VSE razglednice pa najdete na

SOBOTNO PUSTNO RAJANJEPOŠ Trnava, vzgojiteljici Tanja Šmid in Alenka DrevPustna sobota je dan, ko otroci ne grejo v vrtec in šolo, starši večinoma ne delajo in tako pustovanje dobi poseben čar ob druženju ljudi, zabavi in klicanju pomladi.Tako je bilo tudi pri nas v soboto, 13. februarja, ko so se v telovadnici KS Trnava odvijale predstavitve mask in rajanje pustnih šem. Seveda pa ni manjkalo niti pustnih dobrot!POŠ Trnova

6

EKO DEJAVNOSTI VRTCA MORAVČEVrtec Moravče, vzgojiteljica Ana Gerčar

Eko vrtec se od navadnega vrtca razlikuje v prehrani, vestnejši skrbi za naravo, po ločevanju odpadkov in še čem. V

sklopu tega projekta izvajamo naslednje dejavnosti: zbiramo in ločujemo odpadke, izdelujemo voščilnice, pišemo

eko prispevke, organiziramo zbiralne akcije papirja, odpadnih baterij, kartuš, največji pomen pa dajemo ločevanju

odpadkov, katere razvrščamo tudi v vsaki igralnici, … Eko vsebine predstavljamo s pomočjo delavnic, pogovorov,

različnih dejavnosti in zbiralnih akcij, ki jih izvedemo s pomočjo staršev in širše okolice. Vsebine vedno prilagodimo

starosti otrok. Menim, da projekt izredno pozitivno vpliva na vzgojo in ekološko osveščenost otrok in da je nujno

potreben za otrokov kasnejši odnos do narave v življenju. Otroci postanejo bolj osveščeni in skrb za naravo jim

postane rutina – nekaj vsakdanjega, kar prenašajo naprej na naslednje rodove, še prej pa osveščajo tudi svojo okolico in starše.

EKO BRALNA ZNAČKA v skupini »Žabice skokice«Vrtec Pedenjped, enota Kašelj, vzgojiteljica Mojca ŠircaV mesecu kulture smo večji poudarek namenili leposlovju in kulturi branja. Sestavni del vseh naših aktivnosti je

bila popoldanska delavnica z otroki in s starši. Organizirala sem uro pravljic. Otroci in starši so prisluhnili pravljici

z ekološko »problematiko« SARINA VRBA, kar je pripomoglo k ekološki osveščenosti. Pravljica se nas je zelo dotaknila. Še bolj smo se zavedli, kako pomembno vlogo imajo drevesa za naše sobivanje v okolju. Po pravljici pa

so družine sodelovale v različnih delavnicah: • Ker imajo otroci na igrišču izbrana svoja drevesa, so zanje izdelali drevesne duhce, ki jih bodo varovali pred

»nepridipravi«. Obešeni na vejah nam »šepetajo«, naj bomo prijazni do narave.• Vsak otrok je v zimskem času fotografiral svoje drevo, nato pa ga na delavnici tudi naslikal ob opazovanju

fotografije.• Da bomo tudi sami ekološko aktivni, smo se na delavnici dogovorili, da bo vsaka družina spomladi doma na

vrtu posadila sadiko listavca. To bo družinsko eko drevo. Naj resnično velja misel: »Z MAJHNIMI KORAKI DO VELIKIH SPREMEMB.«

SVET GIBANJA, SVET VESELJAVrtec Barbka, Šoštanj, vzgojiteljice Darja, Andreja, Iva in MatejaGibanje je verjetno toliko staro, kot je star človek. Predšolska vzgoja zavzema zelo pomembno mesto v telesnem

razvoju človeka. V tej dobi se postavljajo temelji za zdravo telesno konstitucijo, temelji za razvijanje telesnih lastnosti,

kakor tudi osnove gibalnih navad. V naši enoti smo v mesecu marcu vsakodnevno otrokom pripravile različne

gibalne dejavnosti, si ogledali literaturo o gibanju, lutkovno igro »Ostal bom zdrav«, se razgibali ob FIT glasbi, … S

temi dejavnostmi smo otrokom privzgojile čut za telesno varnost, skrb za zdravje, vztrajnost, pogum ter veselje ob

skupnih uspehih na področju gibanja. Za zaključek teme smo v vrtec povabili družine in se vsi skupaj razgibali.

SPROSTITVENO POPOLDNE

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Vrtec SONČEK, vzgojiteljici Andreja Majcen in Barbara Muhič

V današnjem tempu življenja je vse bolj čutiti pomanjkanje časa ter prostora za sprostitev in mir. Preobremenjenost, stalen

nemir, motnje pozornosti, vedenjske ter spalne motnje tako otrok kot nas odraslih so posledica prehitrega tempa življenja,

v katerem živimo. Zato v naši skupini v letošnjem letu nekaj več pozornosti namenjamo tudi sprostitveni vzgoji. Tako se

vsakodnevno poslužujemo različnih sprostitvenih igric oz. dejavnosti: izvajamo jogijske vaje za otroke, telesno sprostitvene

igre, igre masaže, plesno-gibalne igre, izvajamo vaje umirjenega dihanja, vključujemo umirjeno instrumentalno glasbo

itd. Otroci se vanje vključujejo z zanimanjem. Po izvajanju sprostitvenih iger so otroci sposobni daljše zbranosti in daljšega

»mirovanja«. V skupini prevladuje umirjeno, sproščeno vzdušje in sodelovanje. Po izvajanju sprostitvenih dejavnosti se vsi

skupaj dobro počutimo. V mesecu februarju smo izvedli tudi druženje s straši v obliki sprostitvenega popoldneva. Staršem

sva predstavili nekaj vaj oz. igric, s katerimi vplivamo na umirjeno vzdušje, na sprostitev in razvedrilo. Starši so se s svojimi

otroki z zanimanjem vključili. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno. Ob izvajanju igric so uživali, se imeli lepo in so se sprostili.

V spomin na druženje sva jim pripravili zloženko, v kateri so zbrane sprostitvene dejavnosti, ki smo jih izvedli na druženju.

Tako se jih starši s svojimi otroki lahko igrajo tudi doma. Ob koncu so si ogledali še različno literaturo o sprostitveni

vzgoji otrok, ki sva jim jo pripravili. Naše prijetno druženje se je končalo pozno popoldne ob napitku in prigrizku. Zaradi

pozitivnega odziva in vpliva na sprostitvene dejavnosti se jih bomo v skupini z veseljem posluževali tudi v prihodnje.

Vrtec Pedenjped,enota Kašelj

OŠ Moravče

Vrtec Sonček

Vrtec Barbka, Šoštanj

OSTANIMO ZDRAVI Z VITAMINI

Vrtec Bistra, vzgojiteljice Teja Čerin, Jelka Kokalj in Marjeta Fujan

V mesecu januarju smo veliko pozornosti namenili vitaminom v naši prehrani. V sklopu projekta Otroci v Bistri se

radi družimo smo izvedli delavnice, kjer smo pripravljali sadje na različne načine. V prvi igralnici smo oblikovali

sadne snežake iz banan, jabolk in rozin. V drugi igralnici smo sestavili nabodala iz hrušk, jabolk, ananasa, melone in

grozdja. V tretji igralnici pa smo pripravili sadni napitek iz različnega sadja. Otroci so se sami odločili, katero igralnico

bodo obiskali. Vse, kar smo pripravili, smo z veseljem tudi pojedli. Ker so bili otroci zelo aktivni in zadovoljni, že

razmišljamo o pripravi naslednje delavnice. »Eksperimentirali« smo z vitamini, najstarejša skupina Metuljčki pa si je

različne zanimive eksperimente ogledala tudi v Hiši eksperimentov.

Vrtec Bistra

Starejša tema Novejša tema

fotografije: Milan Simčič

Mija22, 16. 3. 2010, 20:00

Včeraj je bil res turoben dan. Razmišljala sem, kaj naj počnem s svojim malčkom, pa mi je pod roke prišla zanimiva knjiga, ki jo je napisala Eva Škofič Maurer. Res zanimiva in vsestranska ženska!

Pia3,16. 3. 2010, 20:14

Res je, jaz sem jo zadnjič gledala v predstavi, v kateri nastopa kot dr. prof. Sfrčkljana. Vsestranska in polna energije je, izjemno topla in odprta oseba!

Malina10, 16. 3. 2010, 20:16

Jaz pa vama lahko povem, da je Eva obiskovalka našega priljubljenega portala www.ringaraja.net. Pravkar se je vključila v debato, tako da kar na dan z vprašanji!

Pia3, 16. 3. 2010, 20:17

Eva, za koga pišete pravljice?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:23

Na začetku sem jih v resnici pisala zase, čeprav so namenjene otrokom. Pravljice so bile na nek način tisto, kar sem si predstavljala o sebi. Najprej so bile napisane za televizijo, šele potem sem jih prevedla v knjižni jezik. S tem sem uresničila svoje želje o pravljičnem prostoru, ki je bil v prvih pravljicah podoben ogromnim mehkim blazinam, v drugi seriji pravljičnemu podstrešju, zadnja serija pa je bila napisana zato, ker sem imela v mislih ves čas mojega Matjaža. Takrat me ni zanimalo nič drugega, ker je bilo leto dni po porodu. Prejšnjo serijo pravljic z naslovom »Mislim, da te bom kar poljubil« sem pisala, ko sem bila v šestem mesecu nosečnosti. Tu so še junaki, ki pa se jim dogajajo otroške težave. Zadnja moja knjiga je slikanica in se imenuje »Miha in miška«. Je prva iz zbirke M. Glavni junak je fantek, pisala sem o svojem sinčku, v knjigi pa mu je ime Miha, ki spoznava svet okoli sebe. Poučujejo ga večinoma živali.

Pia3, 16. 3. 2010, 20:25

Torej je sin tisti, ki je vir idej za pravljice?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:26

Da. Je pa že čas, da si začnem zapisovati ideje. Naslednja stopnja, ki sledi, je ta, da bo junak mojih knjig že starejši. Pišem tudi dnevnik in si zapisujem Matjaževe domislice, vendar nisem najbolj konsistentna. Mogoče bi ga morala pisati bolj redno. Ne vem, kam me bodo popeljale te pravljice. Matjaž je zdaj v obdobju vesolja, raket, poletov, osončij, nastanka Zemlje in to traja že več kot pol leta.

Mija22, 16. 3. 2010, 20:27

Je sin Matjaž vaš bralec?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:28

Ja, dve knjigi, ki sta izšli po njegovem rojstvu, ima zelo rad. To sta knjigi »Miha in miška« ter »Slončica Teja in čarobna travica«. Veliko beremo, s partnerjem sva si vlogi razdelila tako, da imamo mamin in atijev dan. Ker je mamica sita vesolja, o tem bere ati. Mami pa bere slikanice. Beremo vsak večer pred spanjem.

Eva Škofič Maurer je najbolj znana slovenska klovnesa. Otroci so navdušeni, kadar jo vidijo na odru. Hčerka pesnice Neže Maurer je tudi priljubljena pisateljica, saj je izdala že vrsto knjig za otroke. Zadnja leta je navdih zanje njen sinček Matjaž, ki ji je v življenju postavil nove prioritete. Eva je svoj lik klovnese nadgradila z dobrodelno noto in razvila projekt Rdeči noski, zaradi katerega se je vrnila iskrica v oči bolnim otrokom, ki jim v bolnišnici nikakor ni prijetno. Njen sinček Matjaž uživa, ko mu mamica bere pravljice, ki jih je napisala sama.

ČvekamoEVA ŠKOFIČ MAURER:

»SINČEK MATJAŽ MI DAJE NAVDIH ZA PISANJE.«

Malina10, 16. 3. 2010, 20:29

Pozna vse vaše pravljice?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:31

Vseh mojih pravljic še ne pozna, saj jih je zelo veliko. Zbirka »Črkolada« je prva, vendar ta še ni zanj, ker je knjiga o črkah. Moja druga knjiga ima naslov »Nepridipravljice«, naslednja je »Na izlet se bom peljala« in je slikanica. Te mu še nisem pokazala, vendar ga bo zanimala zaradi slik in avtomobilov. Naslednja knjiga ima naslov »Ko boš velika«, ki je tudi še ne pozna. Najbolj pozna zadnji dve knjigi, ki sta bili napisani po njegovem rojstvu.

Malina10, 16. 3. 2010, 20:38

Katera izmed vlog vam je najljubša – režiserka, igralka, klovnesa, pravljičarka?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:41

Najljubša mi je vloga klovnese in o tem mi sploh ni treba razmišljati. Vse vloge imajo skupno točko, in sicer ustvarjanje oz. vabilo v svet domišljije, v svet igranja. Kot igralka sem bila angažirana pred desetimi leti, in sicer v Celjskem gledališču, kjer sem igrala štiri leta in dobila nagrado na festivalu Zlata paličica. Po mnenju otroške žirije sem bila najboljša igralka v vlogi lisice v Mojci Pokrajculji. Kot režiserka sem se malo udejstvovala in si te vloge še želim. Vlogo režiserke deloma izživim tudi pri društvu Rdeči noski – klovni zdravniki, kjer je pogosto treba pripraviti dogodek ali točke, pravljičarka pa sem ves čas. Kot mati pogosto personificiram predmete, s katerimi se z Matjažem igrava ali učiva. Na primer umivanje zob – ščetka postane raketa, formula ena, …

Malina10, 16. 3. 2010, 20:47

Pozno ste se odločili za otroka. Ste imeli kaj težav z zanositvijo, s porodom?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:49

Na srečo ne. Očitno sem imela res srečo, da sem pri ne več rosnih sedemintridesetih zelo hitro zanosila in imela popolnoma nekomplicirano nosečnost, prav tako sem rodila brez težav. Prav pa je, da se ženske zavedamo, da z leti vse težje zanosimo. Tukaj smo žal na slabšem kot moški, ki imajo fiziološko gledano otroka lahko tudi pri petdesetih in kasneje.

Mija22, 16. 3. 2010, 20:51

Ali Matjaž obiskuje vrtec?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:53

Ja, Matjaž obiskuje vrtec, in sicer od tretjega leta dalje, torej od jeseni. Imela sem možnost, da sem ga dala v vrtec šele pri treh letih. Imeli smo varstvo, krasno varuško Mileno, ki jo še zdaj pogosto vprašam za nasvet. Sem privrženec tega, da gre otrok čim kasneje v vrtec, tudi zato, ker sem imela zares odlično varstvo. Na srečo imam tak poklic, da sem lahko preživela veliko časa z otrokom.

Mija22, 16. 3. 2010, 20:55

In kako se ima v vrtcu?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 20:58

Odkar je v vrtcu, imamo večjo disciplino tudi doma. Uvedel jo je kar Matjaž. Je dežuren za kosilo, kar pomeni, da pripravi mizo. Nihče ne sme pričeti jesti prej, preden Matjaž ne reče: »Želim vam dober tek!« Mislim, da se je dobro privadil, čeprav občasno še vedno reče, da ne želi v vrtec. Občasno ga poslušam in če lahko ostanem z njim doma, si narediva počitnice.

Pia3, 16. 3. 2010, 21:00

Kako imate urejeno popoldansko/večerno varstvo?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:02

Moje delo je takšno, da pogosto delam popoldne in zvečer, velikokrat pa tudi čez vikend. Zato je ob popoldnevih in večerih, ko me ni doma, na vrsti Matjažev ati. Njuni popoldnevi so pogosto fantovsko obarvani. Takrat je čas za plezanje, za raziskovanje gozda v bližini našega doma, za sestavljanje železniške proge, izdelovanje rakete in za njun posebne vrste dialog. S tem imam v mislih drobna otroška izsiljevanja, s katerimi znajo očki hitreje in bolj učinkovito opraviti kot mamice. In tako je tudi prav. Z ene strani potrebuje moško energijo, ki mu daje razlog za upor, moč ter rast, z druge strani pa mamičino žensko energijo, kjer je prostor za crkljanje, objemanje, mehkobo in ljubezen.

Pia3, 16. 3. 2010, 21:04

Še živite na dveh koncih?

9

Cvekamo

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:06

Še. Živimo v Ljubljani, vendar se nameravamo seliti na Ojstri vrh nad Železniki. Končno se bomo lotili obnove hiše, ki se nahaja tam. To je stara gorenjska hiša, podobna tistim iz pravljic, obdana s travniki in z gozdom. Obiskujejo nas gamsi, srnjaki, kanje. Za otroka je to krasen kraj. Tam se vedno lahko zateče v naravo. Tudi jaz sem odraščala v gozdovih, v naravi. Hiša je bivalna, selimo se gor in dol, vendar nam letanje sem ter tja postaja hud napor. Na Ojstrem vrhu je doma tudi Matjaževa najboljša prijateljica Tanja, kar pomeni, da ima tam tudi družbo. Tanja ima že osem let in najprej sem jo vprašala, če bi bila Matjaževa varuška. To vlogo je sprejela zelo odraslo in zdaj Matjaža tudi zelo lepo vzgaja. Neverjetno potrpežljiva je z njim. Njuno druženje je sčasoma preraslo v prijateljstvo in razlika v letih ne igra več vloge. Pri nas včasih preživi ves dan, skupaj pečemo piškote, šli smo v bazen in na smučanje in se imamo krasno.

Pia3, 16. 3. 2010, 21:09

Pa ne boste pogrešali mesta, glede na to, da v Ljubljani živite že vrsto let in da se tukaj marsikaj dogaja?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:11

Tudi jaz se sprašujem o tem. Mesta sicer ne izkoriščam toliko, kot bi ga lahko. Sicer ga tudi prej nisem, ko sem bila še samska. Takrat je bilo udobno, da sem živela v stanovanju v Ljubljani. Veliko časa sem preživljala v Grosupljem, kjer sem jezdila konje. Prej sem živela v Kamniku v stari hiši, tako da o sebi ne morem govoriti kot o mestnem človeku. Ne skrbi me življenje na deželi, skrbi pa me oddaljenost od glavnega mesta, ker sem se vožnje že zaradi narave dela prenajedla.

Malina10, 16. 3. 2010, 21:13

Kako pa se je Matjaž imel v družbi varuške, preden je šel v vrtec?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:15

Imel je eno leto, ko je začel hoditi k varuški, ki je imela v varstvu največ tri otroke. V resnici imamo z njo čudovito izkušnjo. Varuška ni bila samo Matjažu, ampak na nek način tudi meni. Naučila me je nekaterih stvari, ki sem se jih morala naučiti. Že prvič, ko sem prišla k njej, mi je bila všeč urejenost njenega stanovanja. Ima namreč vrt ter mizico in klopi v višini otrok. Ko je mojega sinčka prvič zagledala, se je spustila na vse štiri in se z njim igrala, hkrati pa se je pogovarjala tudi z nama. Matjaža je naučila ogromno stvari.

Malina10, 16. 3. 2010, 21:17

Kako je pa pri vas s kuhanjem?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:18

Kuhati sem se naučila potem, ko sem postala mati. Prej sem kvečjemu mislila, da znam kuhati, vendar špageti, jajca in solate niso ravno hude kuharske veščine. Zdaj imam s tem čedalje manj težav. Imam kuharske knjige in tehtnico in sem pri kuhi natančna. Nisem pa strastna kuharica in verjetno tudi nikoli ne bom.

Mija22, 16. 3. 2010, 21:21

Ali kuhate vsak dan? Posebej za sinka ali enako za vse?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:22

Ne kuham vsak dan, med počitnicami pa vedno. Sicer pa kuham za vse enako, za vse je ista jed. Matjaž ima najraje govejo juho z zlatimi kroglicami ali z zdrobovimi žličniki. Glavne jedi so različne. Dobro znam pripraviti bolonjsko omako, ocvrte zrezke, učim se tudi priprave rib. Vedno je zraven tudi priloga. Matjaž ima rad tudi solato, vendar v lističih, ne začinjeno, samo malo soli.

Mija22, 16. 3. 2010, 21:31

Kako poteka vaš tipičen dan?

10

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:33

Imam več modulov tipičnega dne. V glavnem pa sta dva: delovni in nedelovni dan. Delovni dan je tak, da gre Matjaž v vrtec, jaz pa delam doma ali grem v bolnišnico v imenu Rdečih noskov ali pa kam drugam na nastop. Ob pol treh grem po Matjaža, potem pa gremo domov ali kam na lepše. Po vrtcu na primer stojiva ob cesti in gledava avtomobile, ki vozijo preko železniške proge, se usedeva na vlak in peljeva – nazadnje je celo smel sedeti pri strojevodji. Gremo tudi v živalski vrt, pa redno na sprehode. Nedelovni dan pa je videti tako, da gremo recimo na tržnico ali na izlet na morje, na Bled, na Šmarno goro, na obisk k babicam, … Čudovit izlet z mnogimi doživetij!

Pia3, 16. 3. 2010, 21:35

Ali je vaš otrok bolj športen tip ali bolj ustvarjalen?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:36

Matjaž je zelo gibčen. Pri desetih mesecih je že tekal, ima veliko občutka za gibanje. Je tudi zelo vzdržljiv. Verjetno se bo ukvarjal s športi, ko bo večji. Všeč so mu smučarski skoki, ki jih gleda po televiziji, potem pa jih izvaja povsod, kjer smo, seveda po svoje. Kar pa se tiče ustvarjalnosti, pa lahko povem, da veliko govori. Včasih mu prisluhnem, ko se igra. Pogovarja se z igračami in me pogosto preseneti s kakšno zanimivo idejo.

Pia3, 16. 3. 2010, 21:37

Ali tudi potujete?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:38

Najdlje smo bili na Unijah, na daljša potovanja pa ne hodimo. Zdaj bo počasi dovolj velik za letalo in upam, da bo kmalu premagal strah pred letenjem. Imam prijateljico v Angliji, drugo v Bruslju in nas obe vabita, da ju obiščemo. Tako da to še pride na vrsto.

Malina10, 16. 3. 2010, 21:41

Ali se vam zdi smiselno, da starši naučijo otroka brati, preden gre v šolo?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:41

Če ima otrok interes, se mi zdi smiselno, sicer pa ne. Sem zelo pridna bralka, vendar nisem znala brati pred prvim razredom. Matjaža že zdaj zelo zanimajo črke in če bo pokazal interes za branje in pisanje, mu seveda ne bom branila. Ne bom pa ga silila. Ko je otrok majhen, se zelo trudi, da bo čim prej shodil. Ko zna, želi, da ga nosimo. Potem vlaga ogromne napore v to, da izgovori prvo besedo. Ko zna, rad reče, naj mami nekaj pove namesto njega. Enako je s hrano – čeprav zna sam jesti, raje vidi, da ga hranim jaz. Verjetno je podobno z branjem – najprej se želijo naučiti, ko znajo, pa to dobi drug pomen. Drug pomen v smislu, da jih razvajamo s tem, ko namesto njih počnemo stvari, ki jih že znajo.

Malina10, 16. 3. 2010, 21:43

Kaj pa učenje tujih jezikov?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:44

O tem sem precej razmišljala. Tekoče govorim rusko, ker sem študirala v Moskvi in Sankt Peterburgu, vendar ga zaenkrat ne bom učila ruščine, ker imam že naglas in ne želim, da se ga navzame, morda kakšno besedo. Videla pa sem, da če si kot otrok živel v tuji državi in si znal ta jezik zelo dobro, ga kasneje pozabiš, če ga ne prakticiraš redno. Ne vidim potrebe, da se s tem prehiteva.

Pia3, 16. 3. 2010, 21:46

Se kaj družite z drugimi mamicami vaše starosti ali z mlajšimi?

EvaŠM, 16. 3. 2010, 21:48

Da, seveda. Posebno druženje je do otrokovega prvega leta starosti, ki ga vse mamice dobro poznamo. Vsaka, ki jo srečaš z vozičkom, je kot tvoja prijateljica in si jo zapomniš. Po enem letu se to izgubi. Kot mamica sem se vključila tudi v forume na Ringaraja.net in imam z internetnim kramljanjem pri vas zelo dobre izkušnje. Ni toliko pomembna starost mamice kot starost otroka. Zdaj pa se največ družim s prijateljico in sosedo, ki ima tri otroke. Tam so njegovi najboljši prijatelji iz Ljubljane: Tina, Miha in najpomembnejša Pika. Trenutno je Matjaž pri njej v varstvu, jaz pa medtem odgovarjam vam.

Zahvaljujemo se Evi Škofič Maurer za njen čas in prijeten klepet. Vse osebe, z izjemo EvaŠM, so izmišljene.Intervju je pripravila Irena Kovač.

11

Jesper Juul

Naj otroke hvalimo ali ne?

besedilo: Jesper Juulprevod: Marija Zlatnar Moe

Pohvalite svoje otroke, vendar ne kar avtomatično.www.ringaraja.net/druzinske_finance

12

Vaše vprašanje je tako bistveno za številne današnje starše, da bom izkoristil priložnost in nanj odgovoril v dveh kolumnah.

Starši so hvaljenje kot vzgojno strategijo odkrili okoli leta 1940. Zares so jo začeli uporabljati v šestdesetih letih, ko je (za številne starše) pohvala postala način izražanja ljubezni. Hvalim te, torej te imam rad!

V začetku prejšnjega stoletja so knjige o vzgoji kritiko obravnavale kot nujno sestavino vzgoje. Povej otroku, da nekaj počne narobe, pa bo naredil prav. Pohvalo so odsvetovali, ker bi otroci, ki bi jih hvalili za pravilno ravnanje, pozabili, da je to samoumevno in zato ni vredno pohvale.

Tudi takrat so teoretiki na veliko govorili o nasprotjih »prav« in »narobe«, »pozitivno« in »negativno«. »Negativno« je bilo treba kaznovati oziroma bi otrok moral živeti s posledicami svojega ravnanja, ki bi ga, tako so si predstavljali, pripravile do tega, da bo popravil svoje napake. »Pozitivno« je bilo mogoče nagraditi z objemom, s pohvalo, z nagrado ali s čim podobnim, če so starši tako želeli.

To razmišljanje se je s časom moderniziralo in omililo. Večina zavrača fizično nasilje kot obliko kaznovanja, prav tako tudi neposredno kritiko (»odmor« je npr. moderna različica starejšega »kota«). Takšno razmišljanje temelji na nekaterih vidikih vedenjske psihologije, ki priporoča pohvalo kot strategijo uravnavanja vedenja: ne uporabljajte energije za otrokovo negativno vedenje, ampak poudarjajte, hvalite in nagrajujte »pozitivno«. Postalo je torej jasno, da kritiziranje poškoduje otrokovo samospoštovanje in samopodobo, še vedno pa velja, da pohvala samospoštovanje krepi. To pa je po mojem mnenju in mnenju mnogih drugih strokovnjakov, nesporazum.

Pravila odraslihKo sem zgoraj zapisal pozitivno in negativno v narekovajih, sem to storil zato, da bi poudaril, da te ocene temeljijo izključno na stališču odraslih in izključujejo otrokovo notranjo resničnost. Tako pohvala kot kritika sta v resničnem svetu pač samo oceni, ki ju deli tisti, ki pozna merila: če se vedeš tako, kot mi je všeč, dobiš dobro oceno, drugače dobiš slabo oceno. Norveška pedagoginja in raziskovalka Berit Bae to pronicljivo imenuje »odrasli imajo moč definicije«. Pri takem razmišljanju se odrasli oklepajo svoje moči in se odpovedujejo soodgovornosti za otrokovo (»negativno«) vedenje. Z veseljem pa sprejmejo zasluge za »pozitivno« vedenje.Številni starši nimajo takšne sreče kot vi, da vam hči že pri sedmih letih kaže, da je zaradi vašega hvaljenja vse bolj negotova glede sebe in svoje vrednosti. Njihovi otroci se začnejo vesti samouničevalno ali pa trpijo zaradi depresij, ko so stari 16—18 let, ali pa odrastejo in ugotavljajo, da njihovo vedenje nadzoruje nenasitna potreba po potrjevanju. Eden mojih odraslih pacientov je to zelo natančno izrazil, ko je razlagal, zakaj potrebuje terapijo: »Starši so mi ves čas govorili, kako čudovit sem. Samo niso mi dali ničesar, v čemer bi to lahko nesel!«

To ne pomeni, da je pohvala vedno napaka, nekaj, kar poškoduje otrokovo samospoštovanje. Ni pomembno samo, kaj počnemo, ampak tudi kako in zakaj to počnemo.

Strokovna kritika in pohvala sta npr. nujni, da lahko otroci (in odrasli) razvijejo samozavest, pa naj bo to na nogometnem igrišču, pri matematiki, ko se učijo sami obleči, opravljati novo delo v službi, … Tako kritika kot pohvala sta najbolj učinkoviti, kadar ju posredujejo drugi, ne starši, saj se tako zmanjša tveganje, da ju bodo predvsem manjši otroci vzeli osebno.

Kadar pa gre za to, »kdo« je otrok – za njegovo vedenje, čustva, sanje in fantazije –, pohvale (in kritika) slabo delujejo. Pohvala ne krepi otrokovega samospoštovanja, ampak samo njegov ego. In prav ta »egocentrični« ton vas pri hčerinem hvaljenju moti. Kaže vam, da trpi zaradi iste negotovosti kot vsi ostali, ki imamo nizko samospoštovanje. S težavo najde »svojo pravo velikost« v družbi z drugimi ljudmi. Nekateri se napihnejo in se naredijo večje, kot se počutijo, drugi se delajo, da so manjši, kot so, in se držijo ob strani. Nekateri se bahajo in rastejo na račun drugih, drugi pa so njihove žrtve, notranja resničnost pa je pri obojih enaka.

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Moja sedemletnica se je zadnje leto začela hvaliti na način, ki mi ni všeč. Sošolki npr. reče: »Veliko bolje pišem od tebe. Moji novi čevlji so veliko lepši od tvojih.« Mislim, da to ni pravi način samopotrjevanja. Hkrati ugotavljam, da je precej negotova vase in to me preseneča. Mene so starši vse otroštvo kritizirali in pogosto sem prav hrepenela po pohvali. Storila sem vse, da bi bili veseli, da obstajam, pa se mi skoraj nikoli ni posrečilo, zato hčerko zavestno ob vsaki priložnosti pohvalim. Nočem, da bi morala skozi moj pekel. Zdaj pa se sprašujem, če nisem prenesla svoje negotovosti še nanjo. Kaj naj storim?

Mama

Kolumna izraža stališče avtorja in ne uredništva revije.

Ni pravil Zdravo samospoštovanje ne pomeni, da mislimo, da smo fantastični, prelepi ali sijajni. Pomeni realno samopodobo in zadovoljstvo s tem, kar smo. Človek je lahko svetovni prvak na svojem področju, pa še vedno nosi v sebi bolečo izkušnjo, da v resnici ni »nič«. Živimo v času, ko je zunanje, površinsko in to, kar je mogoče kupiti z denarjem, pridobilo tako velik pomen, da mnoge ljudi prav ohromi. Tisti, ki si ne morejo privoščiti lepotne operacije, zadnje mode, najmodernejšega kolesa ali avtomobila, hkrati pa imajo nizko samospoštovanje, se počutijo odrinjene in ničvredne. Tisti, ki si to lahko privoščijo in imajo hkrati nizko samospoštovanje, doživijo isto, a se tega pogosto zavejo šele nekaj let pozneje.

Svojim otrokom lahko nekaj časa kupujemo status in sprejetost v družbi. Če verjamemo v družbeno čarobnost zunanjosti, puščamo njihovo samospoštovanje na cedilu.

Spremljajte otrokov razvoj v Ringarajinem KOLEDARJU OTROKOVEGA RAZVOJA na Ringaraja.net, na področju Otrok poiščite zanimive članke, na forumih pa povejte svoje mnenje.

13

Mikroskop

SKAKANJE PO LUŽAH

Mami, si videla?«

Občasno nas vreme preseneti s svojo nestanovitnostjo. Odrasli mu namenjamo nešteto nevšečnih besed, za otroke pa je zabava posebnega pomena. Koliko zabave jim dovolimo ravno pri lužah?

piše: Aleksandra Pinterič, Zavod VISTA, vodja seminarjev Familylab

14

OTROŠKI SVET LUŽ

V vsaki manjši ali večji luknji v asfaltu, makadamu ali drugi površini v deževnih dneh hitro zraste luža. Ta preprosta reč – LUŽA – otrokom poveča oči, nariše nasmeh na obrazu in vzbudi domišljijo. Ob tem jim zastane dih, v mislih pa se jim odvije scenarij čofotanja na 1.000 različnih načinov. Tisti, ki so pogumni in ne razmišljajo o posledicah ali pa jim je zanje malo mar, se poženejo v dir proti luži v boljših čevljih in novih hlačah ter popolnoma gluhi od veselja. Tista nedolžna reč, za katero bi bilo bolje, da je ne bi bilo tam, postane čokolada v prepovedanem predalu. Po startu sledi samo še »PLJUSK!« Leteče kapljice v slogu Matrice v počasnem posnetku osvajajo svet na vse strani, predvsem mamino novo krilo ter lepe mamine in očetove usnjene čevlje. Vse, kar je majhen pogumnež s premočenimi hlačami v neizmernem navdušenju sposoben iztisniti iz svojega grla, je:»Mami, si videla?« »ŠE!!«Kar sledi, je nadrealistično srečanje dveh nasprotujočih si svetov, ko na maminem obrazu majhen pogumnež zagleda grozo, čeprav je pričakoval klic podpore. Realnost ali krutost?

SVET ODRASLIH IN SVET LUŽ

Odrasli so zatopljeni v načrtovan tok vsakdana, obremenjeni z utrujenostjo, vzgojo, napetostjo, tekočimi problemi, željo po počitku. Zanje so luže samo še ena prepreka, ovira, ki preizkuša njihovo doslednost, njihovo postavljanje meja in pot do potrditve dobrega starševstva. A ko se tu vmes zgodi, da njun lepo oblečeni otročiček pristane v luži, ves vesel in poln navdušenja, ga pogledajo z globokim vdihom in še daljšim izdihom. V glavi se odvije neizrečen monolog obupa, vse, kar povedo, pa je: »Zakaj to delaš? Poglej, kakšen si! Kako si umazan in sedaj naj gremo na kavo?« No, ali kaj podobnega.Večina staršev teži k dobri vzgoji, sporočanju in učenju otrok o tem, kaj vse lahko in česa ne, kaj se spodobi in kaj ne, kaj je prav in kaj ne?! In med vsemi temi željami po dobri vzgoji se vmes zgodijo nepričakovani trenutki.

ZAKAJ PA NE!?

Kje je tisti odgovor, zakaj odrasli otokom tako prepovedujemo skakanje po lužah? Je res zadovoljiv odgovor: ker boš moker, ker boš umazan, to se ne dela, ker imaš nove čevlje, hlače, majico. So to res besede, ki otroškim možganom podajo zadovoljivo utemeljitev, zakaj se ne skače po lužah!? V deževnih poletnih dneh sva sredi mestnega življenja s sinom na ulici, kjer imam včasih občutek, da sva edina živeča prebivalca te naselbine. On pa skače in skače po lužah, vrešči, se smeji in uživa. Čudovito ga je opazovati, kako si izmišljuje nove poskuse čofotanja, raziskuje telo, vodo, lahko bos ali v škornjih, saj ni pomembno. Občasno opazim kakšno premikajočo zaveso na oknih sosednjih hiš ali blokov. Komentarji mimoidočih se glasijo: »Se bo prehladil. Pazite, da si česa ne naredi.«In ko greva mimo sosednje hiše, kjer morajo otroci čakati pod streho, da poletni dež mine, zagledam v otroških očeh neustavljivo željo, ko se zasvetijo oči in barva obraza spremeni v izraz brez besed, kateri mami sporoča: »Poglej, kako lepo je to! Dajva še midva!« A ona ga prime za roko in reče v imenu starševske ljubezni: »Mokra boš!«

ZAKAJ DA?

Zakaj skakati po lužah? Preprosto »ZATO!«

A kljub temu naštejmo nekaj razlogov, zakaj da:∫ zato, ker je to del otroštva, ker je otroštvo brez skakanja po lužah kot sadna kupa brez smetane in čokoladnih mrvic;∫ zato, ker je to za otroka čisto doživetje, zabava, užitek in sprostitev;∫ zato, ker takrat otrok spoznava svoje telo v drugačnih situacijah, tek pod uporom vode, skok v vodo;∫ zato, ker doživlja spreminjanje narave – letenje kapljic;∫ zato, ker nove hlače nimajo veze s tem;∫ zato, ker se vam naslednjič, ko boste šli v mesto, ne bo izmuznil, ker ve, da ste slišali njegovo željo in ga boste ob dežju peljali ven;∫ zato, ker želite, da otrok doživi otroštvo!

piše: Aleksandra Pinterič, Zavod VISTA, vodja seminarjev Familylab

PLAVALNI TEČAJI ZA OTROKE PRED ZAČETKOM POLETJA!

UGODNOSTI ZA ČLANE KLUBA PALČKA SNOVIČKA

S paketom »MOJA DRUŽINA« si zagotovite cenejše vstopnice s kosilom za vso družino in tako res prijeten in ugoden dan.

Informacije in rezervacije 01 83 44 100 ali [email protected]

15

Družina brez nasilja

Agresivnost in neobvladljivost otrokapiše: mag. Neja Samar Brenčič, Zavod Izris

»Agresivnost se pojavi, kadar jeza preraste v nasilje nad seboj, nad drugimi, nad stvarmi, … Zakaj? Običajno zato, ker ne obvladujemo situacije, ker imamo vzorec odziva na notranjo jezo, ki ni konstruktivna in usmerjena v obvladovanje problema, v pot do rešitve, v moč in energijo, ki nam jo čustvo jeze daje, da spremenimo situacijo na bolje, v bolj vzdržno, v pozitivnejšo za nas …«

Jeza sama po sebi ni slabo čustvo. Je čustvo, ki ga občutimo z namenom.

16

Agresivnost zahteva svoj čas, pozornost in disciplino, predvsem pa veliko potrpežljivosti in ljubezni. Pri tem nam neizmerno pomaga poznavanje samega sebe, problematike in trening postavljanja meja.

Eden prijetnejših dni. Jutranji odhod v vrtec poteka brez zapletov, solz, nezadovoljstva. Še čopke uspemo narediti in namazati obraz s kremo. Poljubčki in vsaka odide v svojo skupino. To me navda z zadovoljstvom in energijo za dnevne boje v službi, s pospravljanjem in sedmimi opravki, za katere imam vmes ravno 16 minut časa. Kaj je bil vzrok za takšno jutro? Kaj smo storili drugače, da sta se odzvali tako prijetno, luštno, … Večino dni, ne samo zjutraj, doživimo vsaj en izpad besa, agresivnosti in neobvladljivosti. Običajno se sprašujem, kaj sem naredila narobe, kaj bi lahko storila drugače, kateri dejavniki povzročijo neubogljivost in agresivnost?

Tudi v procesu svetovanja posameznikom in družinam se dnevno srečujem s tem vprašanjem: zakaj je moj otrok agresiven? Kaj lahko storim, da bo drugače?

Agresivnost in učenje asertivnosti pri otrocih

Pri delu z agresivnimi otroki imam v mislih znani »model«, ki sem se ga naučila pri treningu asertivnosti. Ko ima otrok potrebo in željo po komunikaciji oz. po posredovanju sporočila, lahko to sporoči na tri načine (tako kot tudi odrasli):1. pasivna komunikacija: Jaz izgubim, ti zmagaš.2. agresivna komunikacija: Jaz zmagam, ti izgubiš.3. asertivna komunikacija: Jaz zmagam, ti zmagaš.

Ali vi oziroma vaš partner pogosto izgubite nadzor nad čustvi? Uporaba kletvic, grdih besed, vzdevkov in seveda fizično nasilje staršev se neposredno odraža v obnašanju agresivnega otroka. Hujše oblike fizičnega kaznovanja oziroma nasilja prav tako vodijo v agresivni vzorec izražanja bolečih občutkov.

»Agresija pri otrocih je lahko povezana tudi z vedenjsko motnjo, ki je podlaga za kasnejše slabše socialno prilagajanje, uporabo škodljivih substanc in prestopništvo. Ta uničevalni krog lahko prekinemo le z učenjem samokontrole, katere pa se najlažje naučimo v otroštvu.«

Proces učenja pozitivne komunikacije

Neubogljivost, kljubovanje, nasprotovanje, trma, … so »normalni«, običajni in zdravi procesi v odraščanju otroka. Otrok se iz teh procesov spreminjanja, odraščanja uči, če ta vedenja ne prerastejo v neobvladljivo agresivno in nekonstruktivno vedenje. Otrok se nauči, kaj želi, uči se izražati svojo voljo, svoje potrebe, oblikuje samopodobo, uči se SAMOSTOJNOSTI, uči se lastnih meja, zmožnosti, … Starši najbolj pomagamo pri oblikovanju teh procesov, če z vzorom, z besedo, s primeri učimo otroka, kako naj obvladuje čustva in kaj naj pravzaprav sploh počne s temi čustvi. Otroku tudi poimenujemo čustvo. Npr. zakaj si jezen, kaj je bilo, zakaj, … Ne zanikamo, ne gladimo, ne skrivamo! Iskreno obravnavamo vsako čustvo ter otroka pri tem usmerjamo, kaj naj naredi.

Zanimivo je, da je najboljši in najučinkovitejši način, kako pomagati agresivnemu otroku, tisti, ki pomaga tudi zelo sramežljivemu, in sicer učenje asertivnosti! Seveda vsakega otroka obravnavam z drugačnega zornega kota.

Prvi korak pri spreminjanju agresivnega vedenja pri otroku je razvijanje občutka empatije. Občutek empatije se začne razvijati pri majhnem otroku med prvim in drugim letom starosti. Opazujte in pogovarjajte se z otrokom o čustvih drugega, da bo vedno bolj sposoben razumeti, kako ljudje čutijo, kadar se do njih »grdo« obnašamo. (Sposobnost se v polnosti razvije dejansko šele okoli 18. leta! Pri majhnem otroku pa gre predvsem za trening, meje, navado in seveda tudi razumevanje, ki je značilno za določeno starostno obdobje otroka.)

Priložnosti in pripomočki pri vzgoji za nenasilno komunikacijo

Pri spreminjanju agresivnega vedenja si lahko pomagamo s knjigami, z vzgojno primernimi risankami ali otroškimi filmi, oddajami, kjer opazujemo skupaj z otroki čustva drugih, ter jih otroku tudi sproti opisujemo in razlagamo.V realni situaciji lahko uporabimo pravljične like, npr. se spomniš, kako je Peter Pan pomagal … Zakaj? Ker je dober, pameten, najmočnejši, … Pri tem ni treba skrbeti, da pretiravate. Otroci lažje razumejo ekstremne opise in skrajnosti, ki jim v zavesti utrdijo podobe, na katere se pri odzivih (kriznih situacijah) lahko naslonijo. S tem gradijo tudi samopodobo.

Sami bodite vzor. S svojim otrokom ravnajte empatično in S SPOŠTOVANJEM, tako se bo učil ravnati z drugimi na podoben ali isti način.

Idealna priložnost, da svojega otroka naučite »obvladovanja agresivnih občutkov«, je vaše obnašanje v konfliktni situaciji. Na primer pri sporu ali dogovarjanju s partnerjem, v trgovini, v avtu, ko otrok začuti, da se v vas nabira jeza in da ste razburjeni. Za otroka je pomembno, kako se odzovete v takšni situaciji. Takrat se otrok uči načela dobrega poslušanja, ohranjanja »prisebnosti«, mirnosti, umirjanja in dogovarjanja.

V maju bomo pisali o poštenosti in pravičnosti ter enakosti in enakovrednosti.

17

Družina brez nasilja

Pozorni smo na ... Kaj lahko storimo?

… kakovost življenja med nosečnostjoIzogibajmo se stresu.

Izogibajmo se kajenju, alkoholu in drugim nevarnim substancam med nosečnostjo.

… kakovost nege, ki pomaga pri normalnem razvoju možganov otroka

Izberimo okolje (nego, varstvo, vrtec), ki omogoča učinkovito skrb

in spodbudo za razvoj dojenčka.

… kako se ljudje odzivajo na otrokovo agresijo (npr. smeh, strpnost, …)

Zagotovimo, da so odnosi med malčki skrbno nadzorovani.

… obliko agresivnega vedenja – fizično, verbalno ali posredno

Dajemo jasna navodila, ki ne spodbujajo agresivnega vedenja (ga preprečujejo).

… čustva, ki spodbudijo ali sprožijo agresivno vedenje

Spodbujamo otroka, da verbalno izraža čustva in razvija občutek in empatičnost do drugih.

… pristop k disciplini

Uporabite starosti primerno »kazen«, ki spodbuja učenje (npr. tolažba žrtve, popravilo škode, opravičilo drug drugemu, …).

Pomagajte otroku najti drugačne oblike, da doseže, kar želi, brez agresije.

… kaj otrok pridobi z agresivnim vedenjem Naj otrok nima koristi, če uporabi agresivno vedenje.

Vedenje odraslih, ki je povezano z agresivnim vedenjem otrok, vključuje:

∫ slab nadzor nad otrokom (kaj se mu dogaja in kako se vede),∫ grobo in prenapeto oz. neredno vzgojo,∫ nesoglasja med starši,∫ zavračanje, odklanjanje otroka,∫ majhno vključenost v otrokove dejavnosti,∫ pomanjkanje spodbud in vljudnega ali pozornega vedenja pri otroku,∫ dajanje pozornosti in spodbujanje vedenja, ko otrok kriči ali ima izbruh trme.

Preprečevanje in obvladovanje agresivnega vedenjas pomočjo razumevanja

Kaj vemo o agresivnem vedenju?

»Zgodnje otroštvo je pomembno ali kritično obdobje za učenje obvladovanja agresivnega vedenja.«

∫ Sposobnost možganov, da obvladajo agresivno vedenje, je odvisna od kakovosti starševske nege pred rojstvom ter nege, ki jo otrok prejme v zgodnjem otroštvu (0 do 5 let).∫ Zgodnje otroštvo je kritično obdobje za učenje obvladovanja agresivnih vedenj.∫ Od 2. meseca dalje dojenčki izražajo slabo voljo. Večina dojenčkov grize, udarja, ali vleče za lase takoj, ko so to sposobni storiti.∫ Pred tretjim letom bo večina dečkov in deklic uporabila fizično nasilje. To vedenje je najpogostejše med drugim in tretjim letom starosti.∫ Otroci uporabijo fizično nasilje, kadar občutijo močna čustva (npr. jezo) ali ko želijo doseči svoje.∫ Deklice prenehajo uporabljati fizično nasilje prej kot dečki.∫ Ko otroci razvijejo jezikovne in socialne sposobnosti, večinoma prenehajo uporabljati fizično nasilje. To se zgodi do začetka vstopa v šolo.

Otroci oponašajo agresivno vedenje, ki ga vidijo na televiziji, v filmih, igricah, … Če ima vaš otrok težave z agresivnim vedenjem, morate takoj omejiti ali preprečiti izpostavljenost takšnim vsebinam!

Agresivno vedenje, občutek krivde in sramu

Otroci morajo razumeti razliko med »narobe« in »prav«. Zdrava mera in občutek za krivdo, ko naredijo nekaj narobe, je za otroka koristna. Razlika pa je, kadar občutijo »sram« namesto »krivde«, kar je povezano z agresivnim vedenjem.

Kakšna je razlika med sramom in krivdo in zakaj je pomembna?

Z občutkom sramu si »težko pomagaš«! Zakaj? Verjetno zato, ker je krivda bolj osredotočena na prekršek kot na osebo. Krivda motivira priznavanje dejanja, željo po nadomestilu za slabo dejanje ter opravičilo, namesto izogibanje. Obsojaj dejanje, ne otroka! Za starše to pomeni skrb za občutljivo ravnovesje, ki pa je izjemno pomembno.

Prav tako moramo biti starši realistični tudi pri pohvalah otroka. Ko otroci dosežejo starost za vstop v šolo, morajo imeti dobro dojemanje lastnih sposobnosti in odnosa do drugih. Nekatere raziskave pravijo, da so otroci z nerealno visokim oz. pozitivnim zaznavanjem sebe bolj nagnjeni k agresiji.

Bodimo iskreni tudi do sebe! Vzemimo si čas zase. Utrujeni, neprespani in brez občutka za svoje potrebe bomo težko zmogli svoje in še otrokove čustvene potrebe!

18

Ne tako dolgo nazaj, je v daljni deželi živela modrooka princeska Evelin. Njen dom je bil razkošen grad, okoli katerega se je vila reka. Evelin se je zelo rada skrivala po sobanah gradu in se igrala zunaj na vrtu. Vsako jutro je sonček razsvetlil njeno sobo in jo nežno pobožal po dolgih zlatih laseh. Še preden je dobro odprla svoje velike oči, sta jo pri postelji že čakala nasmejana starša. Oče jo je vzel v naročje ter jo vrtel po sobi, medtem pa ji je mama pripravila nekaj za pod zob. Tako je Evelin brezskrbno živela v svojem gradu in bila srečna. Pod gradom je ležalo majhno mesto. V njem so prebivali ljudje, ki so bili vdani svojemu kralju in kraljici, malo princesko Evelin pa so oboževali.

Toda v bližini je zavladala Kuga. Zaskrbljeni meščani so slišali, kako pustoši po sosednjih mestih in se potihem bali, da bo kmalu prišla tudi do njih. Kljub temu pa so vztrajno upali, da bo njihovo mesto obšla. Kuga je s seboj prinašala udarce in skrbi. Vsi so se je bali in v temnih kotih svojih hiš so trepetali in upali, da ne bo obiskala prav njih. Otroci so jokali, ženske so jih skušale potolažiti, moški pa so se spraševali, ali naj o nasilju sporočijo kralju. A novica ni nikoli prišla do gradu, ker je kuga še močneje udarila.

To je bilo usodno. Na gradu niso vedeli, kaj se dogaja spodaj v majhnem mestu. Sprva niso opazili nič nenavadnega. Čez nekaj dni pa so se začeli spraševati, kaj se je zgodilo z mlekarjem, ki jim vsako jutro prinese mleko? Le kje je vrtnar, ki neguje pisane vrtnice v njihovem vrtu? Spraševali so se, zakaj se je mesto tako zaprlo vase? Kralj se je odločil, da stopi pogledat v dolino. Zanimalo ga je, kaj se je zgodilo, da se je življenje kar naenkrat ustavilo. Vendar mu ni bilo treba prestopiti grajskega obzidja, kajti še isti dan je mračna novica sama potrkala na njihova vrata.

Bilo je grozno! Kuga je zajela ves grad. Najprej se je spravila na grajsko služinčad. Ti so tako zvesto služili grajski družini, da so se odločili ostati z njimi. Kmalu so umrli eden za drugim, zdravil je začelo zmanjkovati, kuga pa jih je iz dneva v dan bolj ustrahovala. Starša male Evelin sta bila zelo zaskrbljena. Prenehala sta se igrati s princesko, saj sta morala zaščititi grad. Tako se je Evelin zjutraj zbujala sama, tudi sonček jo je nehal buditi. Veselje v njenih modrih očeh je zamenjal strah. Prestrašena se je sama potikala po kotičkih v gradu in upala, da bo preživela vsaj še ta dan. Kuga je zajela cel Evelinin svet!

Kmalu sta za kugo zbolela tudi njena starša. Evelin je bila prestrašena. Ni vedela, kaj naj stori, kako naj jima pomaga!? Njeno otroštvo je bilo prekinjeno, bližali so se hudi časi. Najprej je umrl oče. Evelin je bila zelo žalostna. Očeta je imela najraje na svetu. Čeprav je bil v času kuge zaskrbljen in odsoten, ni pozabila, kako se je z njo vsak dan igral, jo vodil na sprehode in ji pripovedoval čudovite pravljice. Mamo je smrt očeta zelo prizadela, tako zelo, da ni želela, da Evelin še kdaj omeni očeta ali kugo. Tako je Evelin ostala sama s svojo stisko. Na nikogar se ni mogla obrniti. Služabnikov, na katere se je lahko vedno zanesla, ni bilo več, prav tako ni slišala nobene novice iz majhnega mesta v dolini. Mama je za silo poskrbela zanjo, vendar je tudi ona počasi hirala pod pritiskom kuge. Kmalu za očetom je umrla tudi ona. Verjetno jo je žalovanje za njim še hitreje pahnilo v smrt.

Kuga je zadušila vso srečo in pomorila vse ljudi, ki jih je Evelin imela rada. Izguba je Evelin zelo prizadela, vendar ni znala žalovati in na ta način preboleti, saj je tega niso nikoli naučili. V sebi je skrbno čuvala zaklenjen strah, jezo, žalost in veselje. Vse je izginilo z njenega lepega obrazka. Evelin je pričakovala dan, ko bo kuga prišla tudi ponjo. Verjetno ne bo dolgo, si je mislila. Zraven pa se je spraševala, ali bi bilo drugače, če bi meščani v majhnem mestecu nemudoma sporočili na grad, da umirajo pod težkimi udarci kuge? In res, prišel je dan, ko je kuga prišla ponjo.

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7. delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

Pravljico piše: Eva Žnidar

POMEMBNO JE GOVORITI O NASILJU OZ. KAJ NAREDI NEGOVORJENJE O NASILJU

19

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

POSTRV Z MANDLJI

Sestavine:

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

Čas priprave: 30 minut

∫ postrv (1 kg) ∫ sol ∫ timijan ∫ 2 dl polnomastnega mleka ∫ 4 žlice pšenične bele moke ∫ 1 dl sončničnega olja ∫ 30 g masla ∫ 50 g mandljev v lističih ∫ peteršilj

Štiri postrvi očistimo ter zunaj in znotraj natremo s soljo in timijanom. Postrvi namočimo v mleko in nato povaljamo v moki. Na olju ocvremo postrvi z obeh strani in jih odcedimo na papirnatih brisačah. V drugi ponvi stopimo maslo in na njem popražimo mandlje. Postrvi potresemo z mandlji in s sesekljanim peteršiljem.

∫ Energija: 184 kcal∫ Beljakovine: 5,63 g∫ Maščobe: 2,47 g∫ Ogljikovi hidrati: 4,21 g∫ Vlaknine: 2,96 g

Velikonočne jedibesedilo in fotografije: Aleš Pirc

Ko se bliža pomlad s svojo zeleno obleko in ko se dnevi že začnejo daljšati, nas ta čas spomni na velikonočne praznike in jedi, povezane s tem praznikom. V otroštvu si praznike zapomnimo predvsem po velikonočnih darilih in zajčkih, barvanju kokošjih jajc, šunki in hrenu ter mladi zelenjavi, ki spremlja velikonočne jedi. Velika noč je najpomembnejši

krščanski praznik. Kristjani praznujejo na ta dan Jezusovo vstajenje od mrtvih, vstajenje novega življenja. S tem je povezana tudi prehrana, ki simbolizira Kristusovo trpljenje in njegovo vstajenje.

Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Na veliki petek je zapovedan strogi post. Dovoljene so le morske in sladkovodne ribe. Na veliko soboto je blagoslov (pog. žegen) jedi, ki se jih zaužije za nedeljski zajtrk. K blagoslovu odnesemo tipične velikonočne jedi: gnjat ali šunko, hren, pirhe, kruh, orehovo potico, ponekod pa še kaj drugega, npr. nadevan želodec in »meniha«. Menih je spleteno testo, ki se na vrhu končuje s pokrivalom, v katerem je pirh. Velikonočna živila imajo določeno simboliko: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa krono.

V sodobnem času, ko so skomercializirani že skoraj vsi prazniki, so se mnogi običaji oddaljili od prvotnega verovanja. Posvečanje bližnjim tako v pripravi jedi kot s skromnimi darili je občutek, ki žal v mnogih družinah izginja. To velja predvsem za odtujene družine, ki se podajo v lov za čokoladnimi zajčki vseh vrst, plastičnimi jajci s sladkimi bonboni, piščančki v

košaricah ter z drugimi izdelki, ki v večini primerov po veliki noči romajo v smeti. Predlagam, da si v tem prazničnem času starši zavihate rokave in povabite svoje otroke v kuhinjo, kjer se boste posvetili ustvarjalnosti in svojim otrokom ponudili delček lepih običajev, na primer barvanje in ročno krašenje pirhov, pripravo sadnega kruha in potice ter drugih dobrot, ki jih boste postavili na svojo velikonočno mizo.

V Sloveniji je ena najstarejših velikonočnih jedi juha aleluja, ki je bila prisotna predvsem pri revni kmečki populaciji. Skuhali so jo iz posušenih repinih olupkov, ji dodali krompir ali ajdovo kašo, bogatejši kmetje pa so dodali tudi nekaj svinjske masti ali ocvirkov. Vredno jo je poskusiti in ohraniti tradicijo tudi v današnjih časih. Ohranjali boste tradicijo in preverili, kako trdo je bilo življenje naših prednikov.

Za popestritev praznikov lahko izvedete številne rituale in igre. Trkanje pirhov, kjer dobi jajce tisti, katerega se ne razbije, je zanimiva igrica, kjer se lahko zabava cela družina. Zabijanje kovancev v pirhe, je igra, kjer pobere denar tisti, ki ostane v jajcu.

V nadaljevanju vam ponujamo nekaj idej in receptur za velikonočne jedi, ki jih lahko preizkusite v svoji kreativni kuhinji skupaj z otroki.

20

cucelj se enostavno pritrdi na flaško

z omega-3 maščobnimi kislinami

BIO pridelava za zdravo odraščanje

Pomembno obvestilo:

Materino mleko je najboljša hrana za vašega dojenčka. Preden se odločite za nadomestno hrano, se vsekakor posvetujte z vašim pediatrom.

že pripravljenokakovostno in

Tekoče mleko

NOVO

HiPP d.o.o., Brnčičeva ulica 5, 1231 Ljubljana-Črnuče. Vse dodatne informacije lahko dobite na brezplačni liniji: 080 2221 ali na spletni strani www.hipp.si

Recepte za vsako družino poiščite v rubriki Prehrana in recepti.

POLNJENA JAJCA

Sestavine za štiričlansko družino:

Priprava:


Čas predpriprave: 10 minutČas priprave: 15 minut

∫ 4 jajca ∫ 4 žlice sladke smetane ∫ peteršilj ∫ majaron ∫ koper ∫ meta ∫ 4 žlice majoneze ∫ sol ∫ poper ∫ mleta rdeča paprika

Jajca trdo skuhamo, nato jih olupimo in prerežemo po dolgem. Odstranimo rumenjake ter pazimo, da beljak ostane cel. Rumenjake damo v posodo, dodamo sladko smetano, peteršilj, meto, koper, majaron, majonezo, sol in poper. Namesto te mase lahko napravimo tudi drugačno. Poleg sladke smetane, majoneze, soli in popra lahko dodamo sardine ali tuno. Vse sestavine zmešamo ter začinimo z gorčico. Z manjšo žličko napolnimo prazne beljake z mešanico iz rumenjaka. Vsako jajce posujemo z mleto rdečo papriko. Polnjena jajca okrasimo s solato in z narezanim paradižnikom.


21

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

»MENIH« ALI PLETENICA Z JAJCEM

Sestavine:

Priprava:

Čas priprave: 50 minut


∫ 500 g pšenične bele moke ∫ kvas (instant, 1 kos) ∫ 2,5 dl polnomastnega mleka ∫ 3 jajca ∫ 50 g sladkorja ∫ vaniljev sladkor ∫ 85 g masla ∫ sol

Kvas zmešamo z mlačnim mlekom, postavimo na toplo in počakamo, da vzhaja. V drugi posodi zmešamo dve jajci, sladkor, vaniljev sladkor in zmehčano maslo. Ko je zmes gladka, ji dodamo moko, sol ter vzhajan kvas z mlekom. Zamesimo gladko testo. Gnetemo ga toliko časa, da testo odstopi od posode. Oblikujemo hlebček, ga pokrijemo in pustimo vzhajati približno 30 minut. Nato testo ponovno pregnetemo in razdelimo na tri dele. Vsak del razvaljamo v podolgovat pramen. Nato vsak pramen razdelimo še na 7 delov, tako da dobimo vsega skupaj 21 krajših pramenov. Po tri pramene spletemo v kito, kite pa zvijemo v venček. Na pomaščen pekač položimo 7 venčkov tako, da nastane lepa pletenica. Pletenico pokrijemo in pustimo vzhajati. Nato jo premažemo z mešanico rumenjaka in mleka. V vsak venček položimo po eno surovo, dobro oprano in obrisano jajce, ki smo ga prej namazali z maslom. Postavimo v pečico in pečemo 25 minut na temperaturi 180 °C. Ko je pletenica pečena, nadomestimo nebarvana jajca s pisanimi pirhi.


22

Delavnica za starše

Za otroke kuhajmo zdravobesedilo in fotografije: Maja Šogorič

Emilija Pavlič, ki ima dolgoletne kuharske izkušnje (25 let je kot vodja prehrane v Vrtcu Semedela pri Kopru skrbela za zdravo prehrano 800 otrok, pri GZS pa je opravila tudi izpit za mojstrico kuhanja), meni, da se starši sicer zavedamo pomena zdrave prehrane, a žal ne znamo pravilno načrtovati zdravega obroka, ki bi moral biti sestavljen iz 50 % kuhane in 50 % sveže hrane. »Težava je v tem, da starši ne vedo, kaj in koliko kupiti, in kar je najhuje, ne znajo kuhati po domačih receptih, torej preprosto, sezonsko hrano iz domačega okolja z manj mesa. Že pred leti sem uvedla jedilnike brez mesa, pa je bil zaradi tega vik in krik. Prepričana sem, da so lahko obroki brez mesa enaki ali še bolj kakovostni in tudi okusni. Pri tem se opiram na stare recepte, ki so jih naše mame čuvale stoletja, saj se mi ne zdi prav, da bi naša tradicionalna prehrana odšla v pozabo,« pravi Pavličeva, avtorica knjige »Za otroke kuhajmo zdravo«, ki je edini učbenik o prehrani otrok od najnežnejše dobe do odraslosti in ki upošteva vsa načela zdrave in v Sloveniji tradicionalne prehrane.

Predavateljica Emilija Pavlič in Marija Pušenjak, ravnateljica Vrtca Ljutomer, ki se skupaj z glavno kuharico v vrtcu zavzema, da bi otroci jedli čim bolj zdravo in kakovostno hrano.

Starši so z zanimanjem prisluhnili nasvetom predavateljice.

»Prepričana sem, da so lahko obroki brez mesa enaki ali še bolj kakovostni in tudi okusni.«

Recepti za otroško prehrano so po mnenju predavateljice precej drugačni od receptur za odrasle, česar bi se starši morali zavedati. Pavličeva opozarja, da prekajeno meso zaradi razsola ni primerno za otroke. Strogo odsvetuje tudi pravo kavo ali alkohol v pecivu ali jedeh za otroke do 15. leta, prav tako pripravljeno zamrznjeno in instant hrano ter hrano iz pločevink, pa tudi paštete, salame, ribje in piščančje palčke, ki po njenem mnenju absolutno niso jedi za otroke. »Za otroke je zdrava le sveža, doma skuhana hrana, mlečne močnate jedi in voda za žejo, ne čaj. Čaj mora narediti dolgo pot skozi ledvice, voda pa ne. Mnoge mame svoje otroke preveč razvajajo, potem pa otrok ne je skoraj nič zdravega. Pri vzgoji za zdravje otroka, kar prava hrana je, je potreben tudi oče in njegova odločna beseda,« dodaja Pavličeva.

Na predavanju smo tudi slišali, kako pomembno je, da starši že majhne otroke učimo kuhati, da jim damo preprosta opravila, kot so ribanje zelenjave, mesenje kruha, jih naučimo, kako naj očistijo pečeno ribo in kako je treba lepo jesti. Po mnenju predavateljice, ki bo v kratkem izdala svojo drugo knjigo z naslovom »Mamica, nauči me kuhati«, teh veščin otroka ne more naučiti vrtec, ampak je to prijetna dolžnost staršev.Udeleženci delavnice smo se seznanili tudi z enostavnimi kuharskimi recepti, s katerimi lahko spodbudimo apetit naših malčkov, kot so na primer pečena jabolka, popečeni koščki kruha, namazani z marmelado ali medom, ali pa omleta s fižolom. Namesto čokolade, ki otrokom jemlje apetit, in ki vsebuje poživilo teobromin, Pavličeva predlaga naravne jogurte in naravno skuto, v katere vmešamo borovničevo ali jagodno marmelado in tako otrokom in sebi naredimo naravni sadni jogurt, sadno skutko – brez umetnih dodatkov. Za žejo namesto čaja svetuje vodo z limono ali namočene hruške, slive ali jabolčne krhlje. Priporoča tudi domače mleko namesto homogeniziranega trajnega mleka.

Pavličeva, sicer Koprčanka, je prleškemu občinstvu predstavila tudi primorski način kuhanja – to je kuhanje na hladen začetek (brez vročega olja) –, ki je po njenem prepričanju veliko bolj preprost in zdrav za vse, ne samo za otroke. Svetovala nam je tudi, kako lahko z inovativnostjo in ekološkim pristopom v vsaki kuhinji vplivamo na manjšo porabo vode (juhe ni treba kuhati vsak dan), elektrike (uporaba ročnih mešalnikov), manjšanje odpadkov oziroma da jih niti ne povzročamo, če ni nujno potrebno.

Vsekakor smo udeleženci zanimivega predavanja slišali veliko koristnih nasvetov. Ura in pol je minila v hipu. Razšli smo se v pozitivnem ozračju – predavateljica zato, ker je prenesla delček svojega bogatega kuharskega znanja in posredno pripomogla k boljšemu zdravju otrok in odraslih, mamice pa zato, ker smo se domov odpravile z novimi idejami, kaj bomo dobrega in predvsem zdravega skuhale svoji družini.

Danes dajemo zdravemu načinu prehranjevanja vedno večji pomen, še posebej, če gre za prehrano naših otrok. Kljub temu se starši včasih niti ne zavedamo, da nekaj, kar je dobro za nas, ni nujno, da je dobro tudi za naše najmlajše. Pogosto nam zmanjka idej, kaj pripraviti malčku za zajtrk ali za vmesni obrok, ki ne bo samo zdrav, temveč tudi okusen. Vsekakor bi nam večkrat prišel prav nasvet strokovnjaka. Odpravili smo se v Vrtec Ljutomer na predavanje Emilije Pavlič, priznane strokovnjakinje za prehrano otrok, ki že vrsto let vodi delavnice z naslovom »Za otroke kuhajmo zdravo«. Ene so namenjene kuharskemu osebju v vrtcih, druge pa staršem.

23

Zdravje

PREHLADZakaj se prehladimo?Pogoste prehlade pri otrocih je mogoče pojasniti s številnostjo virusov. Obstaja namreč približno dvesto vrst virusov, ki so možni povzročitelji prehlada. Pri vsakem stiku s katerim izmed teh, ki so do tedaj bili otrokovemu organizmu neznani, se obrambni mehanizem ne more braniti. Šele med boleznijo organizem ustvari protitelesa za nov virus, ki v organizmu ostanejo do konca življenja. Virusi se prenašajo kapljično, v zrak pridejo s kašljanjem ali kihanjem, lahko pa se prenašajo tudi z neposrednim stikom z bolnim človekom. Otrok se lahko prehladi nekajkrat letno in kadarkoli: poleti, na težko pričakovanih počitnicah, pozimi, ko se cele dneve zadržuje v toplem stanovanju, največkrat pa jeseni, ko se znova srečajo v vrtcih in šolah. Število prehladov se pri večini otrok zmanjšuje z odraščanjem oziroma z dozorevanjem obrambnega sistema.

Kako se kaže prehlad?Inkubacijska doba prehlada traja 1–4 dni, prehlad pa traja 3–10 dni, pri majhnih otrocih pa žal tudi dlje. Simptomi so obrambna reakcija telesa na okužbo z virusi in so podobni simptomom pri odraslih: zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Običajno se začne z bolečinami v žrelu. Oteženemu požiranju pa sledijo še znaki prehlada: izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Otroci so ponavadi zelo utrujeni in brez apetita. Prehlad ponavadi mine spontano in zdravljenje ni potrebno, razen v redkih primerih, ko pride do komplikacij, npr. vnetja ušes ali obnosnih votlin.

piše: Neli Bizjak, dr. med.

Prehlad je virusno vnetje zgornjih dihal in je najpogostejša bolezen otrok in odraslih.Povzročajo ga virusi, že tako oslabljen imunski sistem pa jim delo še olajša. Čeprav je prehlad povsem nenevaren ter pozimi in spomladi pogost pojav, je lahko zelo neprijeten. Če ga ne pozdravimo povsem, lahko preraste v kronične bolezni, povzroči pa lahko tudi vrsto neprijetnih zapletov, najpogosteje vnetje srednjega ušesa in sinusitis.

Zakaj pride do komplikacij?Ob prehladih (nahodu) nabrekne sluznica v nosu, ki zapre prehode v zračne votline ob nosu (sinuse) in srednje uho (zapre se tako imenovana Evstahijeva tuba, po kateri se uho zrači). Vse te votline se morajo zračiti, sicer nastane v njih zaradi porabe kisika podpritisk (bolečine v licih, v ušesih in za očmi), zaradi tega pa se nato izlije še tekočina iz okolnega tkiva in če se na tekočino nacepijo bakterije, nastane gnojno vnetje sinusov ali/in srednjega ušesa (hude bolečine v licih in/ali ušesih in za očmi).

Kako preprečiti prehlad?1. Prehlad se širi z neposrednim stikom, z izločki iz bolnikovih zgornjih dihal, ki pridejo na kožo zdrave osebe ali predmete. Viruse najpogosteje prenesemo z umazanimi rokami na nosno sluznico ali očesno veznico, zato je higiena rok v obdobju prehladov zelo pomembna. Roke si pogosto umivajmo z milom in s toplo vodo.

2. Izogibajmo se javnim, zaprtim prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi.

3. Uporabljajmo papirnate robčke in jih po uporabi takoj zavrzimo.

4. Obolevanje je v veliki meri odvisno od imunskega sistema, ki pa lahko dobro deluje le, če otroci dobijo s hrano vse potrebne snovi: otroci, mlajši od 6 mesecev, z maminim mlekom (ali z adaptiranim, če dojenje ni možno), večji otroci pa z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave.

26

Več o prehladih in drugih boleznih otrok si lahko preberete v rubriki Otrok in na forumu Otrok.

Koliko sinusov imamo?Sinusi so z zrakom napolnjene obnosne votline v kosteh obraznega dela glave. Obdani so z dihalno sluznico, podobno nosni, ki neprekinjeno povezuje nosno in obnosne votline. Celice, ki tvorijo sluznico, imajo na površini migetalke, ki z usklajenimi gibi čistijo vsebino sinusov. Že majhni otroci imajo dve majhni čeljustni votlinici, v katerih so zametki zgornjih zob, in parne sitkine celice, ki izpolnjujejo prostor med obema očesoma. Tekom odraščanja se z vraščanjem sluznice v čelno kost postopoma razvijeta še parna čelna sinusa, v zadnjem delu sitkinih celic pa z rastjo nazaj proti središču glave nastaneta še dva sfenoidna sinusa, za katerima ležijo hipofiza in možgani. Otroci imajo torej manj sinusov kot odrasli, pa tudi manjši so. Katera odnosna votlina je prizadeta, je odvisno predvsem od starosti otroka. Vnetje votline zgornje čeljusti in celic sitke se pojavlja od predšolske dobe naprej, medtem ko se vnetje zagozdnice pojavi šele v šolski dobi. Čelna votlina se začne oblikovati po drugem letu starosti in je šele veliko kasneje (približno od desetega leta starosti) soudeležena pri vnetju obnosnih votlin.

Kako se kaže sinusitis pri otroku?Običajni simptomi, ki kažejo na vnetje obnosnih votlin, so nahod, iztok rumeno-zelenega izcedka, dražeč kašelj (še posebej zvečer eno do dve uri potem, ko zaspijo, in zjutraj, tik preden se zbudijo), glavobol (posebej, ko nagnejo glavo naprej), otrok je slaboten in lahko tudi bruha. Akutno vnetje obnosnih votlin, ki ga povzročijo virusi, poteka podobno kot akutni virusni nahod. Vnetje traja približno teden ali dva in mine spontano. Nasprotno pa se bakterijsko vnetje obnosnih votlin ne izboljša spontano, saj je ponavadi po opredelitvi bakterij potrebno zdravljenje z antibiotiki.

V majski številki bomo pisali o prebavnih težavah otrok.

Zdravljenje prehladaZdravljenje prehladnih obolenj je simptomatsko (blažimo trenutne moteče znake prehlada) in je še posebej pomembno v prvih treh dneh. V večini primerov lahko otroku pomagamo sami, in sicer tako, da mu ponudimo dovolj tekočine. Kadar se temperatura zviša nad 39 °C, jo znižamo s paracetamolom, po potrebi damo še kapljice v nos. Če je kašelj suh in zelo dražeč, lahko damo otrokom, starejšim od dveh let, sirup za pomirjanje kašlja.

27

Zdravje

Kako si lahko sami pomagamo?Najprej moramo poskrbeti, da se zgoraj omenjeni prehodi ne zamašijo. Pri tem si lahko pomagamo z dekongestivnimi kapljicami, ki nos »odpirajo«, in z izpiranjem nosu s fiziološko raztopino. Pomembna je tudi visoka zračna vlaga, ki jo lahko dosežemo z ustreznimi vlažilci zraka za stanovanja, pomaga pa tudi, če damo mokre brisače na radiatorje. Otrok mora počivati, zaužije naj čim več tekočine in če ima vročino, mu lahko damo paracetamol. V primeru bakterijskega sinusitisa pa je treba obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezen antibiotik.

Vnetje srednjega ušesaPri vnetju srednjega ušesa (otitis media) gre za okužbo srednjega dela ušesa, ki se nahaja za bobničem in je v normalnih razmerah napolnjen z zrakom. Ob okužbi se mikroorganizmi (večinoma bakterije in virusi), ki pridejo ob prehladu v srednje uho iz žrela in nosu skozi Evstahijevo cev, začnejo razmnoževati in votlinica za bobničem se napolni s tekočino ali z gnojem, ki začne pritiskati na bobnič. Zato pri vnetju ušes pogosto občutimo bolečino. Dojenčki in majhni otroci imajo vnetje srednjega ušesa pogosteje kot odrasli, ker še nimajo razvite obrambe proti povzročiteljem okužbe in ker je pri njih Evstahijeva cev kratka in vodoravna, kar omogoča bakterijam in virusom, da lažje pridejo v srednje uho. Otroci imajo v nosnem delu žrela praviloma še razmeroma veliko žrelnico, ki lahko s svojo velikostjo pretirano zmanjša prehodnost žrelnega ustja Evstahijeve cevi.

Kakšni so znaki vnetja srednjega ušesa? Otrok ima lahko vročino, postane razdražljiv, je nespeč, siten, jokav, odklanja hrano in tekočino, je nerazpoložen. Vleče in prijemlje se za bolno uho, ker ga boli. Otrok lahko slabše sliši in pojavi se občutek polnega, zamašenega ušesa. Pri majhnih otrocih ali dojenčkih, ki ne morejo povedati, da jih kaj boli, prepoznamo vnetje ušesa po glasnem joku in zbujanju sredi noči, včasih se z rokicami grabijo za ušesa. Bezgavke pod ušesi so otekle, pogosto pa vnetje ušesa spremljata prehlad in zvišana telesna temperatura. Če vnetja ne zdravimo, lahko nastane tudi trajna okvara sluha. Pri gnojnem vnetju in predrtem bobniču lahko opazimo v sluhovodu gnojni izcedek.

Kako lahko sami preprečimo okužbo?

1. Z dobro higieno nosne sluznice lahko preprečimo, da bi se okužba pri prehladu preselila tudi na uho. To dosežemo predvsem z rednim čiščenjem nosu s fiziološko raztopino in kasneje, ko je otrok že večji, z odvračanjem od smrkanja in učenjem pravilnega, krepkega brisanja nosu v papirnati robec, ki ga po uporabi zavržemo.

2.Kadar hranimo dojenčka s stekleničko, naj bo njegovo vzglavje nekoliko dvignjeno. S tem bomo preprečili, da bi mleko zatekalo v Evstahijevo cev in tam povzročilo okužbo. Tudi med dojenjem naj bo dojenčkova glavica malce privzdignjena.

3. Otroke je treba oblačiti vremenskim pogojem primerno, pogosto pa je lahko pretiravanje s toplo obleko prav tako ali celo bolj škodljivo kot pomanjkljivo oblačenje. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da v toplem vremenu ali celo v zaprtih prostorih nošenje kapice pri dojenčkih zmanjšuje njihovo naravno odpornost. Če starši pretiravamo s toplimi oblačili, se dojenček oznoji in je pri morebitni izpostavljenosti vetru lahko še bolj podvržen vnetjem srednjega ušesa.

4. Med čiščenjem ušes ne posegamo globoko v otrokovo uho. Z vatirano paličico očistimo zunanji del ušesa. Če segamo globoko v sluhovod, lahko celo povzročimo okužbo.

5. Pomembna je tudi higiena staršev. Vedno si dobro umijmo roke, preden se dotaknemo dojenčka. V mesecih, ko je največ prehladnih obolenj, pa se poskušajmo z dojenčkom izogibati majhnim otrokom.

Kako lahko otroku olajšamo prebolevanje vnetega ušesa?Če sumite, da ima otrok vneto uho, ga je treba peljati k zdravniku. Poleg zdravljenja, ki ga bo za otroka svetoval zdravnik, mu lahko tudi sami olajšamo potek bolezni. V posteljici mu privzdignimo vzglavje in mu za ušesa pripravimo topel obkladek. Otrok naj pije čim več tekočine, saj mu ta pomaga v boju z okužbo, požiranje pa pomaga tudi pri odmašitvi srednjega ušesa. V sobo, v kateri otrok spi, namestimo vlažilec zraka; če ga nimamo, zavrimo vodo in v sobo postavimo lonec s poparjeno kamilico, meto ali timijanom.

28

V obutvi Geox noga diha

Tudi v GEOXU, ki je ena vodilnih obutvenih blagovnih znamk, so

poskrbeli za najmlajše. Za njih je obutev še kako

pomembna. Otroški modeli so izredno mehki, lahki, vodoodporni in dihajo.

Posebna membrana v podplatu omogoča, da so otrokova

stopala vedno spočita in da noga v obutvi Geox diha.

www.eurosport-trade.si, www.geox.com

Natečaj Eko družina na 4. Festivalu družin – vabilo za vrtcePrihaja pomlad in z njo tudi dogodivščine na prostem. Ob mednarodnem dnevu družine, 15. in 16. maja 2010, bomo na Festivalu družin v Laškem poskrbeli bomo za zanimivo druženje otrok in staršev, glasbo, ustvarjalne delavnice, izobraževanje in še posebej veseli bomo, če se nam boste vrtčevske skupine pridružile v natečaju EKO DRUŽINA, katerega zaključek bo v nedeljo, 16. maja 2010. Pripravite dramsko, plesno ali pevsko predstavo na to temo, izdelajte predmet iz plastenk, pločevink, kartona … Bodite ustvarjalni!Sodelujoči otroci bodo prejeli lepe nagrade, vrtci pa posebno priznanje za sodelovanje in podporo EKO DRUŽINI.Vaše aktivnosti bomo predstavili tudi v Eko rubriki na Ringaraja.net.Prijavite se lahko na www.ringaraja.net/natecaj-eko-druzina do 12. aprila 2010.

Pripravljate otroško zabavo?Koliko skrbi vam lahko povzroči organizacija ene otroške zabave? Preveč! Zagotovo si želite, da bi se vaš otrok in njegovi prijatelji zabavali skozi zanimivo igro in animacijo, poleg tega pa še, da vas ne bi skrbelo, da bi se jim kaj zgodilo. Na zabavo povabite izkušeno animatorko in ji prepustite zabavni program, ki ga bo prilagodila vašim željam! Tina Mlekuš bo z vašimi otroki pela, se igrala, tekmovala in celo ustvarjala gledališko predstavo. Za otroke od 2. do 10. leta, z veliko domišljije in kreativnosti.Več informacij na: www.pujsa-pepa.si

pripravlja: Uredništvo

Cikcak

CutePlayNova otroška spletna trgovina CutePlay je od svoje ustanovitve decembra lani postala priljubljen kotiček za otroke, starše ter ljubitelje prijetnih drobnih malenkosti. Na enem spletnem mestu ponuja pester izbor unikatnih, ročno izdelanih izdelkov slovenskih avtorjev. Postali smo zavod, ki se trudi spodbujati otrokovo domišljijo in otrokov čustveni ter fizični razvoj. Imamo nove prostore. In kaj pripravljamo? Igre, smeh, zabave, delavnice in še kaj. Ustvarjalno kreativne delavnice za najmlajše, angleščino skozi igro, barvne packarije, plesne delavnice, branja pravljic, varstvo otrok in še pa še. Kje in kdaj, boste izvedeli na www.cuteplay.si.

Ne pozabite, da je CutePlay kraj, kjer kraljuje domišljija!

festival družin

festival družin

29

Gibanje

piše: Tina Pustovrh, diplomantka Fakultete za šport, specialistka za kondicijski trening in ustanoviteljica studia za osebno trenerstvo BODY & BODHI

Vedno sem sanjala o tem, da bo šport postal in ostal del mojega življenja, ne glede na družino, poslovne obveznosti, prijatelje in drugo. Iz enih uresničenih sanj so zrasle nove sanje. Zdaj je šport moj poklic, strast, orodje za pomiritev in odstranjevanje stresa, izgovor za trenutke, ki jih želim imeti samo zase, pokazatelj, kje so moje fizične in psihične meje, in način za pridobivanje notranje in zunanje moči. Pomeni mi veliko več kot le fizičen vidik. Dolga leta sem se spraševala, kako naj vso to ljubezen do športa ter znanje in izkušnje združim v neko celoto, ki ne bo dajala samo meni, temveč tudi drugim. Občutke in rezultate, ki jih daje šport meni, sem želela deliti z drugimi. Želela sem učiti, čeprav sem še vedno učenec. In zaradi svoje nenehne lakote po znanju bom to zagotovo ostala večno. Vse skupaj se je začelo pred desetimi leti, ko sem še kot študentka Fakultete za šport napisala svoj prvi novinarski prispevek na temo fitnesa. Takrat sem že imela nekaj izkušenj, a še zdaleč ne toliko, kot jih imam danes. Skočila sem v vodo in splavala in se ogromno naučila. Pisanje je moja druga strast. Čudovita za spoznavanje samega sebe in razmišljanje. Včasih sploh ne vem, kaj vse se mi plete po glavi, dokler se ne usedem in začnem pisati. Potem vem. In tako se dogaja z mojimi članki, ki jih že toliko let pišem za različne medije.

Eden od sloganov, ki mi največ pomenijo, je »Živi svoje sanje!«. Pa naj je teh sanj še tako veliko, da dnevu zmanjkuje ur ... Le tako je dan izpolnjen.

Dokler nisem izzvana, ne vem, da toliko vem. Dokler mi v intervjuju ne postavijo vprašanja, ne vem, da imam odgovor, in dokler mi ne ponudijo kolumne, ne vem, da je toliko snovi, o kateri lahko pišem. In danes pišem o sebi. V naslednjih mesecih bom pisala o športu, o delu osebne trenerke, včasih o strankah, ki osvajajo gibanje, o projektih, ki jih nameravam izpeljati, o sebi kot mami, o sinu, ki se je rodil dvema športnima dušama ...Zadnjih nekaj mesecev je zame povsem drugačnih, kot so bili v istem obdobju pred enim letom. Postala sem sam svoj gospodar. Začutila sem, da je čas, da se poslovno osamosvojim in ugotovim, kako uresničljive so ideje, ki so toliko let zorele v moji glavi. Ustanovila sem studio za osebno trenerstvo in uredila intimno telovadnico z zen navdihom, kakršne nisem opazila še nikjer drugje, a sem v takem ambientu sama želela vaditi. Zakaj si tega ne bi želeli tudi drugi? Čeprav sem rojena z dobro organizacijsko žilico, sem stopila v poslovne vode tako rekoč preko noči. Vsak dan se naučim česa novega. Se opečem, a si obenem priznam, da me je opeklina prisila, da naredim kaj drugače, manj popuščam, včasih zaupam več, drugič manj. Poskušam kar se da uspešno krmiliti med poslovnim in zasebnim življenjem, biti kar se da veliko s svojim sinom

in si hkrati izboriti čas tudi zase. Mame, prepričana sem, da veste, o čem govorim. Včasih resnično težko izklopim glavo in v posteljo se vse pogosteje odpravim z občutkom, da nisem naredila vsega, kar bi morala ali bi lahko, a imam srečo, da je v meni malo flegmatika – vedno mi uspe mirno zaspati, ker vem, da je jutri nov dan z novimi priložnostmi, z novimi izzivi. In skoraj vedno vse počaka ... Razen ene stvari. Moje strasti – tiste ure, ki jo namenim gibanju zase, za svoje telo in dušo. Zdaj se verjetno sprašujete: Kje najde voljo? Kje najde čas? Kdaj? Zakaj? Kako? Vsak dan? Veliko vprašanj, ki jih slišim, in še več dolgih odgovorov, ki vam jih bom zaupala v naslednjih kolumnah. Priznala bom, da se tudi sama včasih borim sama s sabo in izpustim vadbo. Poskušala bom razložiti, kako se bojujem s slabo vestjo, pregrehami, z utrujenostjo, s stresom, kako se na koncu dneva še vedno uspem smejati, se igrati s sinom, tekati za njim, kako zame zunanji ideali ne veljajo oziroma so pomembni tisti, ki jih čutim v sebi. Poskušam se izogniti stremenju k popolnosti, ker ta v resnici ne obstaja. Resnično je samo tisto, kar je v meni in temu velja slediti ... Notranjim čutom. Verjamem, da to velja za vse odločitve v življenju. Ko si poslovna ženska, partnerka, prijateljica in še posebno takrat, ko si ... mama.

30

Osveščena družina

Dragi starši, vzgojitelji in učitelji!Pošljite nam vsa svoja vprašanja in dvome v zvezi z zakonodajo in mi se bomo potrudili in poiskali odgovore za vas! Podrobno opišite svojo situacijo oz. definirajte vprašanje in nam ga pošljite na e-naslov [email protected], kot »zadevo« pa navedite Osveščena družina.piše: Živa Šorn

NOVOST PRI VPISU V LJUBLJANSKE VRTCEVečletno naraščanje rodnosti, brezplačni vrtec za drugega in naslednje otroke, daljšanje delovne dobe ter premik delovnega časa so, poleg še drugih dejavnikov, predvsem v vrtcih povzročili prostorsko stisko. Prezasedenost vrtcev je realnost celotne Slovenije, prav v prestolnici pa je brez varstva ostalo največ otrok.Po podatkih Mestne občine Ljubljana (MOL) so v šolskem letu 2009/10 zabeležili 85-odstotno vključenost vseh otrok v vrtce, kar je mnogo nad slovenskim povprečjem (70,2 %). Po večletnih težavah vpisa v vrtce MOL predstavlja nov sistem evidentiranja vpisnih vlog. Sistem naj bi poenostavil pregled prejetih vlog in staršem pri ocenjevanju ter dodelitvi mest zagotavljal popolno pravno varnost.

Novosti novega sistema vpisa v vrtce MOL (Odlok o spremembi Odloka o sprejemu otrok v vrtec):∫ univerzalna vpisna vloga za vse vrtce,∫ vlogo bodo starši oddali le enkrat,∫ vloga bo določala prvo in drugo izbiro vrtca,∫ vloga bo vsebovala tudi tretjo možnost – vpis v katerikoli vrtec,∫ tisti, ki bodo zavrnili ponujeno mesto v prostem vrtcu, bodo izbrisani s čakalne liste,∫ novi kriteriji za ocenjevanje vloge: 1. dodatna prednost za socialno ogrožene, 2. čas stalnega bivanja v MOL (prednost imajo tisti, ki stalno bivajo v MOL že pred 31. 12. 2008),∫ izbrisani kriteriji za ocenjevanje vloge: bližina vrtca ne bo več relevantna,∫ javna objava čakalne liste – evidenca vpisa s šiframi otrok bo objavljena tudi na spletnih straneh MOL in vrtcev.

Primer:Če bodo starši pod prvo izbiro opredelili npr. vrtec Pod gradom, pod drugo izbiro vrtec Ledina, pod tretjo pa karkoli in ne bodo sprejeti niti v prvem niti v drugem vrtcu, bodo razporejeni na skupno čakalno listo po vrstnem redu doseženih točk.V tretjem krogu vpisa bo staršem ponujeno prosto mesto, npr. v vrtcu Viški gaj (ali v kateremkoli drugem vrtcu, kjer se bo sprostilo prosto mesto). Otrok bo sprejet npr. v vrtec Viški gaj glede na število točk po čakalni listi.Če bodo starši opredelili izbiro vrtca (prva izbira npr. vrtec Pod Gradom, druga izbira vrtec Ledina), a bodo ponujeno prosto mesto npr. v vrtcu Viški gaj odklonili, bo otrok izbrisan s čakalne liste (pravila opredeljena v noveli Zakona o vrtcih). V tem primeru pri vpisu otroka v naslednjem šolskem letu otroku ne bo pripadalo 10 točk, saj otrok ne bo ostal na čakalni listi.Če pa se starši ne bodo odločili za tretjo izbiro in se bodo odločili ZGOLJ za prvi dve izbiri, otrok pa ne bo sprejet v vrtec niti v prvem (vrtec Pod gradom) niti v drugem krogu (vrtec Ledina) postopka sprejema otrok v vrtec, bo ostal na skupni čakalni listi za mesto v vrtcu s prvo oziroma z drugo izbiro. Takoj, ko se bo sprostilo mesto v prvem ali drugem vrtcu, bo otrok lahko sprejet v enega od teh dveh vrtcev, glede na število točk oziroma mesta, ki ga bo otrok zasedal na skupni čakalni listi.Vir: Zakon o vrtcih

Ogromno koristnih informacij najdete tudi v rubriki Družinske finance.

31

Osveščena družina CikCak novičke

Urbani podvig

besedilo in fotografije: Živa Gobbo

Potepanje po BosniZa prvomajske počitnice smo se odločili, da bomo naši mali Moeti predstavili eno izmed držav bivše Jugoslavije. Odločili smo se za Bosno in Hercegovino, saj je ta najbolj raznolika, relativno blizu, pa še pri srcu nam je. Prepotovali smo vse enklave. Pot nas je vodila skozi Sarajevo, preko Mostarja do Neuma ter nazaj do Jajca in Banjaluke, od koder smo se vrnili domov.

Na potovanje smo se odpravili ponoči, saj smo se peljali iz Ljubljane do Sarajeva v »enem kosu«. Med potjo ni bilo večjih težav, saj je naša mala deklica spala, prebudila se je le toliko, da sem ji dala roko, pa je takoj sladko zaspala. V Sarajevo smo prispeli okoli sedmih zjutraj, ko se je mesto šele prebujalo. Trgovine so bile še zaprte oziroma so jih lastniki in prodajalci šele začeli odpirati. Preoblekli smo se kar na parkirišču, saj je bila Moeti potna, pa tudi pleničko je imela že polno. Odpravili smo se na sprehod po prebujajoči se Baščaršiji. Starejši gospod, ki je ravno odklenil vrata trgovinice in začel zlagati stvari pred vhod, se nam je nasmehnil. Moeti se je namreč sprehajala po klopci ravno pred njegovimi vrati. Sama ni najbolj navdušena nad tujimi ljudmi, tako da se je malce prestrašila.

32

Osveščena družina CikCak novičke

Gospod ji je ponudil čokoladico, ki pa sva jo morala sprejeti midva. Ker ji takrat čokolade še nismo dajali, sva se midva posladkala z njo. Prišli smo do konca ožjega centra, ko je ta ravno zaživel. Začutili smo lakoto in zavili smo v bližnjo pekarno po eno zeljanico. Pekarne so super zadeva, saj imajo veliko izbiro sladkega in slanega peciva, zeljanica in podobne izpeljave pa so poln obrok. Nato pa smo zavili še v čevabdžinico, ki je obvezna točka vsakega mesta v Bosni in Hercegovini. Tako sta se ati in Moeti najedla čevapčičev.

Po krepkem zajtrku in prehojenem centru Sarajeva smo pot nadaljevali proti Mostarju. Na poti smo imeli veliko srečo, saj smo v Jablanici naleteli na proslavo. Naredili smo postanek. Ugotovili smo, da je dogodek komemoracija ob 65. obletnici bitke na Neretvi. Sprehodili smo se med partizanskimi čepicami, titovkami, slikami Tita ter zaplesali ob zvokih partizanskih pesmi. Z našo malo partizanko smo si ogledali še muzej, ki pa ni pretirano zanimiv. V Mostarju smo se zadržali največ časa, tudi po zaslugi prijazne lastnice mladinskega hotela. Mladinski hotel je preurejena družinska hiša in tako smo se tudi počutili – kot da smo na obisku pri sorodniku. »Gazdarica« nam je vsako jutro skuhala bosansko kavico, za Moeti pa je v enako skodelico natočila toplo mleko, da je lahko z nami uživala v obredu pitja kavice in jutranjem klepetu z lastnico. Ob pripovedovanju zgodb iz vojnih časov nas je kar stiskalo pri srcu. Sploh, ko nam je opisovala in razlagala zgodbe zaplat na hišah okoli hostla. Nerazumljivo nam je, kako lahko ljudje po takih dogodkih sploh še normalno živijo, vendar je njihova notranja moč premagala še tako velike grozote, poleg tega pa so ohranili toplino, ki so jo delili tudi z nami. Imeli smo se super lepo.

Hostel se je imenoval Miran, po starejšem sinu. Od tod izvira tudi anekdota: mlajši sin se imenuje Miram, to pa zato, ker je ob njegovem rojstvu oče odšel k matičarju

vpisat rojstvo. Na poti se ga je napil in pomotoma navedel enako ime, kot ga ima starejši sin, torej Miran. Ko so se zavedli pomote, imena ni bilo več mogoče spreminjati, lahko so le dodali črtico k zadnji črki – in tako se je rodil Miram.

Cele dneve smo se sprehajali po mestecu, ki ima popolnoma obnovljen stari del, vključno z mostom. V spominu sem ga imela še od zadnjega obiska, ko je namesto njega zevala praznina. Seveda je bilo pri mostu poleg velikega števila trgovin tudi veliko turistov. Na najbolj obljudeni točki se je Moeti odločila, da bo jezna. Ulegla se je na tla in se odločila, da ne gre nikamor. Tako je bila naša deklica druga največja atrakcija tistega dne, takoj za mostom. Zaradi njene trme pa smo spoznali prijaznega prodajalca, s katerim sva klepetala, medtem ko sva čakala, da se je huda ihta razkadila. Tako ima vsaka slaba stvar v sebi tudi nekaj dobrega. Srečali smo še skupino prijateljev in pojedli železni repertoar. Tokrat sva z Moeti jedli krompirušo, ko pa smo prispeli do čevapčičev, je bila že tako sita, da jih je »moral« vse pojesti njen ati.

Med bivanjem v Mostarju smo se odpravili tudi na enodnevni izlet na morje – v Neum. Uživali smo v toplem vremenu in se igrali s kamenčki na plaži, kjer ni bilo skoraj nikogar. Cela plaža je bila naša in sonček nas je grel, tako da smo se počutili kot v raju.

Poleg Neuma smo obiskali še derviški samostan oziroma derviško tekijo v bližini Mostarja, ki leži na izviru reke Bune. Kraj je prav čaroben. Samostan leži nad reko, nad njim pa se vzpenja visoka skala. Poleg samostana je restavracija, ki je dobesedno na reki – na mostičkih in platformah stojijo mize in stoli.

Poslovili smo se od družinskega hostla in se odpravili proti Jajcu. V hostlu smo pozabili spalno vrečo in Moetino odejico. Lastnica je bila tako prijazna, da je pozabljeno dala turistom iz Ljubljane. Ti so nam predali stvari ob prihodu v Ljubljano.

V Jajcu smo se odločili prespati v velikem hotelu ob Plivskem jezeru, kjer smo si privoščili pojedino in gledali račke. Odpravili smo se v mestece in si ogledali muzej AVNOJ-a. »Striček« (kustos) nam je razložil težave, ki so jih imeli s postavljanjem zbirke po vojni. Muzej je bil odlagališče raznovrstnih odpadkov, ki jih je odstranila ekipa prostovoljcev in navdušencev. Naslednji problem so bili dokumenti, ki so bili razgrabljeni, odnešeni, pokradeni. Nekaj jim jih je uspelo pridobiti nazaj, za nekatere so dogovorjeni z nekaterimi cerkvami, da jih bodo vrnile. Sedeli smo na fotelju, na katerem je sedel Tito, in stopili na govorniški oder (to sta redka originala v zbirki). Moeti ni bila pretirano navdušena, starša pa sva ob lastni predstavi uživala.

Pot proti gradu na vrhu Jajca je bila naporna in strma, vendar zabavna, saj smo se pogovarjali z domačini in se igrali z lokalnimi otroki. Opazili smo, da ima Jajce impresivno število kavarn, po drugi strani pa se nam je zdelo kot mesto duhov. Med bari smo odkrili dobro pekarna, kjer smo si privoščili malico.

Naslednji dan smo se odpravili k starim lesenim mlinčkom na Plivi, ki niso več v rabi. To je bila pravljična pokrajina. Veliko majhnih mlinčkov, skozi katere je tekla voda, okoli pa je bilo veliko zanimivega rastlinja, mahu, cvetic. Moeti je resnično uživala in se čudila in navduševala nad vodnimi tokom, malimi slapovi in rožicami. Vsi smo imeli mokre čevlje, vendar nikomur ni bilo mar.

Nazadnje smo se odpravili še proti Banjaluki, kjer smo poiskali najbolj znano čevabdžinico z banjaluškimi čevapčiči, ki naj bi bili poznani daleč naokoli. Poleg sprehoda po mestu smo preživeli prelepo popoldne z babico in s punčko, ki sta se igrali v parku ter tekali za golobi, pri čemer smo se jima pridružili.

Po prelepem potovanju, ki nam bo vedno ostalo v lepem spominu, smo se odpravili domov. Odločeni smo, da se bomo še vrnili.

Več namigov za potepe z družino poiščite v rubriki Izleti in počitnice na Ringaraja.net.

Z ladjo na Brione

Ringarajin celodnevni izlet za družine

Rovinj živalski vrt na Brionih

animacija na ladjinagradne igre

Prijavite se na www.ringaraja.net/brioni

33

Družinski fant

besedilo in fotografija: Družinski fant

Midva sva skušala pomagati in večkrat tolažeče modrovala in hrabrila, ampak v resnici res nisva vedela, kako jim je in kako pomagati nekomu, ki ni v nenaravno idealnem, že malce osladnem razmerju.Potem sva tudi midva dobila prvega pampers možička. Prestolonaslednik se je rodil in to z veliko pomočjo moje soproge in postali smo družina. Življenje se nam je obrnilo na glavo. Kar naenkrat nisem več razmišljal, kam bi svojo ljubko temnolasko odvlekel zvečer ali čez vikend. Da bi se spet imela nepozabno in posebno, popolnoma drugače kot ljudje okoli naju. Kar naenkrat je bila večina mojih misli posvečena najinemu lumpu. Ostale misli so se osredotočile na hrano, pijačo, predvsem pa spanje kadarkoli in kjerkoli. Približno takrat se je do konca izoblikovala tudi moja teorija o razmerjih. Ko sem bil še samski, sem bil jaz v svojem balonu proti svetu. Potem sem spoznal njo in postala sva eno. In sva bila midva v najinem balonu proti svetu. Zdaj se je pa kar naenkrat pojavilo še eno pomembno bitje. In to brezzobo, z močnim glasom

Prepiranje in kreganjeZ mojo drago temnolasko se nikoli nisva kregala. Spoznala sva se na nekem francoskem balkonu, obdanem s pršičem in z visokogorskim soncem. Nadaljevala sva s serijo nestandardnih in neponovljivih zmenkov, ki so vključevali zidove živalskih vrtov, ognjemete in jagode, pokopališča in na koncu namenski obisk dubrovniške trdnjave, s katerim sva uradno začela prav nenaravno idealno razmerje. Skratka vse skupaj je bilo že prav malce osladno. Še posebno, ker je bilo to obdobje, ko so prvi najini prijatelji že posegali po modernih storitvah upravnih enot, kot so ločitve.

in s trmastimi ročicami in silno majhno potrebo po spanju. Vsaj ponoči. Kam torej vtakniti tole bitje? Pa menda ja ne v najin balon? Čeprav, v svet ga pa tudi ne moreva poriniti. Tako je na koncu najin simpatični blondinec pristal točno tam, kjer naj bi bil. Med nama v najini zakonski postelji. Na ta način sva ga lahko oba varovala, da ni telebnil s postelje na tla. Lahko se je neovirano vrtel med nama, medtem ko sva midva vztrajala vsak na svojem robu postelje, v glavi pa sva seveda povečala najin balon, ki je imel odtlej tri člane posadke.S prihodom prvega sina se je tudi najino razmerje spremenilo. Vedno bolj je postajal pomemben mali mož. In zatem se mu je čez par let pridružil še en plavolasi navihanec, ki smo ga seveda tudi takoj vključili v naš balon. Balon se je avtomatično povečal in to tako zelo, da moje privlačne temnolaske včasih sploh nisem več opazil v njem. Bila je predaleč, nekje v megli, skrita za obema potomcema. Neprestano razmišljanje o novih oblikah dokazov, da jo imam rad in da me navdušuje in da sem vesel, da

me ima in da imam jaz njo, se je zdaj spremenilo v drugo obliko razmišljanja. Zdaj neprestano razmišljam, kam je spet izginilo hladilno mazilo, kako naj se zaključi lov za zakladom na domačem vrtu, zakaj si morajo vsi otroci pri igranju z vodo v bideju vedno zmočiti ta preklemanski bodi in zakaj šestletnik ne more v »enem kosu« obsedeti za mizo in pojesti zajtrka, ampak mora vsaj trikrat vstati, poiskati kakšno igračko ali preveriti, če res lahko z lahkoto skoči z omare na kavč, predvsem pa, zakaj je ura vedno pol enih zjutraj, ko jaz ugotovim, da bo treba čez pet ur vstati. Pri čemer ni odveč poudariti, da naju najina fanta v najini postelji preprosto razmakneta in med nama z veseljem (vrteč se) prespita celo noč, medtem ko midva zopet vztrajava na robovih vzmetnice. Stvari so prišle celo tako daleč, da se včasih prav z nečloveškim naporom spomnim najine obletnice. In to jaz, ki sem z mojo temnolasko redno praznoval obmesečnice in celo obtednice. Največja sprememba v najinem razmerju pa je ta, da sva se začela kregati. Najini prepiri, ki v resnici izgledajo kot usklajevanje mnenj, so silno redki, saj sem že zdavnaj ugotovil, da se z materami ne splača prepirati o hranjenju, oblačenju in umivanje njihovih otrok. Drug razlog je, da je zame nepospravljeno stanovanje pač način trenutnega sloga življenja. Pri čemer sem prepričan, da bo najino stanovanje spet minimalistično čisto in nenastlano, takoj ko se znebiva obeh potomcev. To bo sicer po najnovejših družinskih trendih šele čez kakšnih petintrideset let, ampak to bova pa menda že dočakala. Recimo, moja draga žena pospravlja kup cunj, ki bi mirno lahko še en teden obležale pred kavčem, zraven pa utrujeno tarna nad pomanjkanjem časa in težkim življenjem. Moja največja napaka je seveda, če se slučajno spozabim, naiven kot sem, ki ji hočem le olajšati življenje, in ji omenim, da bi kup cunj lahko še malo odležal in da naj greva raje spat. Takrat se redno pojavi prepir. Ker ona želi, da bom jaz želel pospravljati. Kar je problem, saj ponavadi vem, da kup cunj prav uživa pred televizijo na tleh pred kavčem.Vem, da ima večina moških podobne probleme z ženskami. In zanimivo se mi zdi, da tako zelo ne moremo živeti drug brez drugega, pa tako z lahkoto slabo prenašamo trapasto partnerjevo obnašanje. Starejši kot sem, bolj se mi zdi, da sem res z Marsa, moja žena pa me s svojim primorskim temperamentom vedno bolj spominja na prebivalko Venere.

34

Berem, bereš, berimo!

Listko in njegova življenjaHelena KraljičZaložba Morfem

Ekološka slikanica Listko in njegova življenja otroke neposredno nagovarja in osvešča, kako pomembno je ločeno zbiranje papirja, saj gre le tako lahko odpadek v nadaljnjo uporabo in predelavo. Zgodba je pisana v prvi osebi, in sicer jo pripoveduje list papirja. Opisana so njegova štiri življenja in občutki Listka, ki ga spremljamo skozi njegova življenja od snežno belega lista do ovojnega papirja.Na koncu so v knjigi navodila, kako sami naredimo papir in nekaj dejstev o papirju (npr. Ali veš, da je reciklažni papir običajno sivkaste ali rjavkaste barve, na otip bolj grob, a še vedno uporaben za številne namene?).

Večerja s prijateljiJane PriceZaložba Didakta

Zanimivi recepti, ki jih preprosto morate imeti. Zakaj?Zato, da boste imeli dober izgovor za druženje s prijatelji. V njej boste našli tematske pristope k pripravljanju pogostitev – preproste poletne jedi, zimske jedi, ki ogrejejo telo, okusna azijska in mediteranska hrana in še veliko več odličnih receptov za trenutke, ko boste na svoje goste hoteli narediti dober vtis. V vsakem poglavju boste našli recepte za predjedi, priloge, solate, glavne jedi in sladice, ki jih med seboj lahko poljubno združujete in tako za vsako priložnost ustvarite neskončne kombinacije.

EKO

JE

ZAKO

N

SVEZ

E !

pripravlja: Uredništvo

Iščem impotentnega možaGaby HauptmannZaložba Učila

Išče se: bistra moška glavaPrivlačna, uspešna 35-letnica išče moškega za prijetne urice, skupne podvige, prijateljstvo.Pogoj: inteligenca in impotenca.Pismo s sliko na: RZ 3417

Ja, prav ste prebrali. In Carmen Legg s svojim oglasom misli smrtno resno. Išče moškega, ki mora sicer ustrezati tudi pogojem, kot so lep, pameten in uspešen, vendar mu vse to nič ne pomaga, če ni impotenten. Ker se s prepotentnimi moškimi, ki vseskozi razmišljajo samo o tem, kako žensko spraviti v posteljo, Carmen res ne misli več ukvarjati. Oglas je prava uspešnica, saj pisma kar dežujejo. Je res toliko impotentnih moških na svetu? In da so videti tako dobro? Neverjetno ... A ko Carmen v enem izmed kandidatov najde moškega svojega življenja, se njena izhodiščna zahteva spremeni v največjo težavo. Želi si, da bi bila impotenca nahod, ki mine kar sam od sebe.Gaby Hauptmann je napisala udaren ženski roman, ki večno temo »kako najti pravega« obravnava duhovito in nemalokrat ironično. Četudi ste svojega pravega že našle, vas bo knjiga zagotovo nasmejala!

ZA M

AMIC

E (Z

A ZE

NSKE

!!)

PedenjpedNiko GrafenauerZaložba Mladinska knjiga

Pedenjped je izredno neurejen, razkuštran deček, ki mu je higiena popolnoma tuja stvar. Pogosto trmari, joka in kuha mulo. Hkrati pa je tudi zelo samostojen, saj kot pravi pesmica »Sam«: »Pedenjped se sam oblači, sam počeše in umije, čeveljčke si sam skrtači sam se s čepico pokrije.« Po drugi strani pa je zelo pogumen, saj se nikogar ne boji, pa tudi če bi se, bi z njim opravil kar sam. Pedenjped je tipičen deški lik, saj je nagajiv, razposajen in sladkosned. Zanimivo je, da ga lahko spoznamo tudi kot zelo učenega dečka, ki rad bere knjige, igra na piščal, čeprav ne ravno najbolje, ter rad ustvarja, še posebej po steni, kar seveda ni ravno po godu njegovemu očetu.

Spoznajte Pedenjpeda skozi zbirko pesmi in ilustracij Nika Grafenauerja.

SE V

EDNO

NAJ

LEPS

A ...

Zgoščenki Pepelka in Obuti maček + pobarvanke s pravljicamaBrata GrimmARA Založba

Obe pravljici bratov Grimm sta več kot zimzeleni, vsekakor pa predstavljata pomemben del pravljic, ki jih mora poznati vsak otrok. Sedaj lahko vaši otroci pravljico poslušajo, poleg tega pa tudi barvajo priloženo slikanico.Pravljica o Pepelki bo vašemu otroku predstavila junakinjo, ki se bori, trpi in upa, na koncu pa jo življenje resnično nagradi in popelje v srečno prihodnost. Obuti maček pa s svojo iznajdljivostjo in zvitostjo svojega gospodarja iz mlinarja spremeni v bogatega grofa ter na ta način dobro poskrbi zase in za svojega gospodarja.

ZA KR

ATKO

CASE

NJE

35

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Sitko_dodatni_210x297_prvi_TISK.pdf 1 22.3.10 13:44

ZA MALO MANJŠE:V IGRI SUDOKU SE POJAVLJA ŠEST BARV. POSAMEZNA BARVA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT.IZPOLNI PRAZNA POLJA.

ZA MALO VEČJE:V IGRI SUDOKU SE POJAVLJAJO ŠTEVILKE OD 1 DO 6. POSAMEZNA ŠTEVILKA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

OTROK REŠUJE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PROSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO:

CILJ:

OGLEJ SI SPODNJO SLIKO IN ODGOVORI NA VPRAŠANJA.

OTROK SI OGLEDA SLIKO, PREŠTEVA IN NAPIŠE ODGOVORE.

NAVODILO: CILJ:

KOLIKO TULIPANOV JE RDEČE BARVE?

KOLIKO TULIPANOV JE RUMENE BARVE?

KOLIKO ZAJČKOV JE NA SLIKI?

KOLIKO PIRHOV JE NA SLIKI?

KOLIKO ZAJČKOV DRŽI V ROKI PIRH?

V OTROŠKEM KOTIČKU najdete ogromno nalogic za sončne in deževne dni!

V VSAKEM OKVIRČKU POBARVAJ SAMO TISTE STVARI, KI PAŠEJO SKUPAJ. KAKO JIH POIMENUJEMO?

NAVODILO:

OTROK POIŠČE VSILJIVCA IN POIMENUJE SKUPINE PREDMETOV.

CILJ:

KAMELEONI IZTEGNEJO JEZIK ZA VEČ KOT DOLŽINO SVOJEGA TELESA. JEZIK JE NA KONCU LEPLJIV IN Z NJIM LOVIJO INSEKTE.

ALI VEŠ?

OTROK ŠTEJE, SEŠTEVA IN ODŠTEVA.

CILJ:

SEŠTEJ IN ODŠTEJ PREDMETE V OKVIRČKIH.

NAVODILO:

POBARVAJ MANDALO.

NAVODILO:Nagrajenci marčevske nagradne igre LINO, ki prejmejo Lino odejo:Leban Matija, Koper; Brlan Ema, Brezovica; Rautovič Nika, Ljubljana; Zorec Filip, Ivanjkovci; Žižek Jan, Beltinci; Hladnik Liza, Preserje; Želodec Rok, Pivka; Jančič Žiga, Zreče; Praznic Anej, Podvelka; Stare Patricija, Kranj

Nagrajenci marčevske nagradne igre GRIFFIX, ki prejmejo Griffix svinčnik:Gorše Tjaša, Dolenjske Toplice; Štirn Hana, Kranj; Živko Filip, Cerkvenjak; Novak Lan, Polhov Gradec; Klarič Marja, Trebnje

Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

POIMENUJ STVARI NA SLIČICAH. KOLIKO ZLOGOV SLIŠIŠ? ZA VSAK ZLOG POBARVAJ EN KROGEC, POBARVAJ TUDI SLIKE.

NAVODILO:

OTROK PREPOZNA, KOLIKO ZLOGOV IMA DOLOČENA BESEDA.

CILJ:

OTROK NADALJUJE VZOREC IN VADI GRAFOMOTORIKO.

NAVODILO:

NADALJUJ VZOREC.

CILJ:

LINO JE ŠPORTNIK, VENDAR SE TEŽKO ODLOČISAMO ZA EN ŠPORT. IZ RAZMETANIH ČRK MU

POMAGAJ SESTAVITI BESEDE IN JIH VPIŠI NA ČRTE. OBKROŽI TISTI ŠPORT, KI JE TEBI

NAJLJUBŠI IN NAM SVOJE REŠITVE POŠLJI DO 25. APRILA.

LINO BO IZŽREBAL 10 x LINO CLICS.

ŠOKRAKAMETONOGLGOFVANJEPLAKETANJESMUČISNET

OTROK PREPOZNA IN POVEŽE PRAVILNO SENCO.

CILJ:

POVEŽI SENCE PRVIH SPOMLADANSKIH ROŽIC.

NAVODILO:

ŽAFRAN LAHKO UPORABLJAMO NA RAZLIČNE NAČINE – ZA IZDELOVANJE ZDRAVIL, PARFUMOV TER KOT ZAČIMBO ZA HRANO IN PIJAČO.

ALI VEŠ?

RolerDO 25. APRILA NAM POŠLJI REŠENO NALOGO IN MED PREJETIMI ODGOVORI BOMO IZŽREBALI 10 ROLERJEV GRIFFIX!

KORAK 3:VADIM PRAVILNO PISANJE

IME IN PRIIMEK

NASLOV

POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ

STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABLJAJO SAMO ZA NAMENE OBVEŠČANJA

REŠENO NALOGO POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D. O. O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA

označi s križcem

sem lev i car sem desn i car

NAVODILA:TRIKRAT PREPIŠI SPODNJI STAVEK NA ČRTE SPODAJ,TAKO DA SEDIŠ VZRAVNANOIN PRAVILNO DRŽIŠ SVINČNIK ALI ROLER.

EKO KOTIČEKustvarja: Manja Žugman Širnik

NAVODILO:PREBERI UGANKE IN VSAKO

POVEŽI S PRAVILNO SLIČICO.

(SREČA)

PREGOVOR PRAVI,

DA JE S— — — —

OPOTEČA, DA TE HITRO

LAHKO DOLETI,

PRAV TAKO

PA TUDI ZAPUSTI.

(VESELJE, VESELJE, SREČA)

KO V— — — — — — JE MED NAMI,ZABAVAMO SE VSI,PLEŠEMO IN POJEMO,SE SMEJEMO IN VRISKAMO,ZADOVOLJNI SMO VSI,ČE V— — — — — — IN S— — — — Z NAMI ŽIVI.

(ČUSTVO)

TVOJA DUŠA JIH POZNA,

LAHKO SO VESELA IN

ŽALOSTNA,

MATERINSKA, PRIJATELJSKA,

SOVRAŽNA ALI MEŠANA.

POMLAD PA JE TISTI LETNI

ČAS, KO Č— — — — —

LJUBEZNI PRIHAJA MED NAS.

(JEZA)

LAHKO TE POPADE, ČE TI PREKIPI,LAHKO TE PRIME

IN SPET SE OHLADI.ČUSTVO TE PREVZAME,

KO SE ZGODI,DA IZ ROK TI UIDEJO STVARI.

— — — —

(PRIJAZNO)

KADAR KDO ME ZA POMOČ POPROSI,

SE MU P— — — — — — — ODZOVEM

IN Z VESELJEM DOBRO DELO POSTORIM,

S TEM PA NAKLONJENOST IZRAZIM

IN BLAG, PRIJATELJSKI ODNOS V

ZAMENO DOBIM.

Ringarajine iskrice APRIL 2010

Documents

Transcript of Ringarajine iskrice APRIL 2010