8, 9/2010 revija z odgovori za velike in izzivi za male

RAZISKALI SMO JAVNE IN ZASEBNE VRTCEDOBRODELNA AKCIJA OBDARAJANJE 2010

»Poletna faza«

Uvodnik pišem še »sredi« poletja, no, sredi avgusta, ko še ne vonjam jeseni. Po drugi strani pa, na mojo veliko žalost in začudenje, ne prikličem več vonja morja ali sivke, čeprav sem ju vonjala kar celih 21 dni! Čeprav sem v delovni fazi poletja, je delo in življenje avgusta povsem drugačnega »okusa« kot npr. oktobra ali novembra. Življenje je veliko bolj sladko in prijetno, delavniki so umirjeni, na cestah ni gneče (vikendi izvzeti), veliko je družinskih sprehodov, popoldanskih izletov, trojnih doz pravljic pred spanjem in spočitih budnic v ne tako ranih jutrih. Otroci kar žarijo od vse pozornosti staršev, katere je poleti precej več kot preko leta.Pa je sploh mogoče, da bi ta »poletna faza« trajala celo leto? Jesen bo naporna, sploh za tiste, ki boste uvajali otroke v vrtec, tiste, ki imate prvošolčka, ki noče v šolo oziroma imate otroka, ki že ob 5h bedi, ker komaj čaka, da spet vidi svoje prijateljčke v rumenih rutkah. Ponovno bo pritisk tudi na organizacijo vseh aktivnosti – športnih, jezikovnih, glasbenih in podobnih malih in velikih tedenskih radosti. Pa še obiski pri babici in dedku, pa domača naloga in pravljica, pa zajtrk, kosilo in večerja, pa pravljica, in spanje, … In zato vam polagam na srce, ne pozabite na »poletno fazo«! Naj bodo dnevi še naprej kar najbolj spontani oziroma brez načrtov. Naj vaši otroci celo leto žarijo od vaše pozornosti, pri

čemer šteje samo čas! Poskušajte celo leto ohranjati kakšen poletni družinski ritual, kakršenkoli že je.

In če boste meseca februarja z rokavicami na rokah in z največjim nasmehom na ustnicah jedli lubenico (ja, tudi pozimi se jih že da kupiti, ampak mogoče vseeno bolje, da jih nadomestite z jabolki ali mandarinami!) na terasi, mi pa le pošljite fotografijo .

Anja

KAKO PREPOZNATI OTROKOVA ČUSTVA

Ne spreglejte:KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 8, 9; letnik III, avgust/september 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran: www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja Vekarandreja.vekar@ringaraja.netFotografije: iStockphotoLektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik

Vodja oglasnega trženja:Petra Bališ,petra.balis@ringaraja.net041-779-653Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Tisk: DZS d.d.Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.NA NASLOVNICI:Istock

Ne spreglejte

Razglednice – 4Čvekamo z zdravnikom dr. Gregorjem Novljanom – 8Jesper Juul: Mama hoče obvarovati – 12Raziskujemo: Javni in zasebni vrtci – 14Čustveni razvoj otroka – 17Pravljica o Evelin – 20Primorska družinska kuhinja – 21Lino plakat – 24Na obisku na ekološki kmetiji – 26Urbani podvig: Pravljična Alzacija – 28Lino akcija za vrtce in OŠ – 31Dobra praksa: Vrtec pri OŠ Žiri – 32Družinski fant: Poletje – 34Berem, bereš, berimo! – 35CIKCAK – 36

Pokrovitelja dobrodelne akcije sta

v sodelovanju z

Obdarajanje 210x145mm.indd 1 17.8.10 9:37

3

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Novo šolsko leto je pred nami, nov zagon in novi izzivi. Nekateri otroci se uvajajo v vrtec, drugi so prvič postali čisto pravi šolarčki. Nas pa, kot vedno, zanima VSE! Vse, kar se vam dogaja, vsi projekti in aktivnosti, ki jih izvajate in vsak dan, ki ga preživite na najljubši način.

Pošljite nam svojo razglednico s fotografijo in največ 200 besedami na iskrice@ringaraja.net in z veseljem jo bomo objavili že v prihodnjih Iskricah ter tudi na www.ringaraja.net.Iskriv pozdrav!

Razglednice

OŠ Gustava ŠilihaPOPP

Vrtec Otona Župančiča

Vrtec Šoštanj,

enota Brina

Vrtec Ljutomer

Vrtec Slovenj Gradec

Vrtec Sonček, Vrtojba

OŠ Miklavž pri Ormožu

4

RADI IMAMO LUTKEVrtec Ljutomer, vzgojiteljici Pavla Potočnik in Simona Muršič V našem vrtcu so bile v letošnjem letu v ospredju lutke. V naši skupini otrok, starih 2–3 let, se govor intenzivno razvija, zato smo v različne dejavnosti vključevali lutke. Imamo veliko različnih prstnih in ročnih lutk za vsakodnevne načrtovane in spontane dejavnosti. V vrtcu deluje tudi lutkovna skupina pedagoških delavk, ki večkrat pripravi lutkovne igrice za vse otroke. Veseli smo bili, da so se v naš projekt vključili tudi starši. Mamice in sestrica so nam zaigrale lutkovno igrico Zdravilo za medveda. V vloge živali so se dobro vživele, tako da jih otroci niso prepoznali po glasu. Lepo se jim zahvaljujemo in jih vabimo k sodelovanju tudi v naslednjem šolskem letu.

OBISKAL NAS JE POLICIST Vrtec Šoštanj, enota Brina, vzgojiteljica Jožica MalusV našem vrtcu smo gostili policista iz našega kraja. Pripeljal se je z velikim vozilom, ki nam ga je tudi razkazal. Povedal nam je, kakšno je njegovo delo in kako bi nam lahko pomagal, če bi kdaj imeli težave in bi potrebovali policista. Najbolj nas je zanimala njegova uniforma in dodatki, ki jih je imel na sebi. Vse nam je pokazal in nam razložil, zakaj se uporabljajo.

BRALNI MUC Vrtec Sonček, Vrtojba, vzgojiteljica Anka Krpan SkominaMed nas je prišel mucek. Majhna bela kepica z veliko rožnato pentljo kuka iz nahrbtnika, v katerem je zvezek. V njem je seznam knjig, ki so ga za nas sestavili v knjižnici v Novi Gorici, in nekaj prijaznih misli za starše in nekaj skrbno izbranih namigov o tem, kako brati pravljice in kako naj poteka družinski bralni teden. Zdaj naš bralni muc potuje od družine do družine in povsod ga imajo radi. Spi v otroških posteljah in se vozi v otroških sedežih in včasih se kam skrije. Najlepše prede, ko posluša pravljice. Če bi pokukali v zvezek, ki potuje v nahrbtniku in v katerega starši pridno zapisujejo svoja opažanja, vsi otroci pa kaj lepega narišejo, bi videli, da gre muc vsak teden z drugo družino v knjižnico, kjer izbere novo pravljico in potem v zvezek dobi žig – odtis tačke in potem posluša pravljice, zvečer se stiska v toplih posteljicah in posluša, kaj sanjajo naši otroci. Včasih gre kam na obisk ali izlet, saj je pri eni družini od petka do petka. Ko se vrne v vrtec, je ves dišeč in raznežen od novih doživetij in komaj dočaka srečanje z novo družino. Otroku, ki ga je gostil, pomaga pripovedovati in prav zaradi njega so se opogumili vsi mladi pripovedovalci! Otroci ga potem malce pocrkljajo in vznemirjeno čakajo, kdo ga bo lahko naslednji nesel domov. Ker je želja vsak teden veliko in izbira težka, nam pomaga izštevanka Cinca Binca. Z muckom pridejo včasih drobna sporočilca in majcena darilca. Preko našega bralnega muca smo vzpostavili vez med starši, otroki in vrtcem, ob tem pa se spoznavamo, razmišljamo in učimo.

ZAKLJUČNI IZLET NA LETALIŠČE SLOVENJ GRADECVrtec Slovenj Gradec, vzgojiteljici Tatjana Podjaveršek in Marjana ŽvikartKer se šolsko leto bliža koncu, smo se v skupini otrok kombiniranega oddelka, ki obiskujejo vrtec v Slovenj Gradcu, odločili, da izvedemo zaključno srečanje. Ker je v skupini tudi fantek , katerega oče dela na letališču, smo se odločili, da gremo tja. Zbrali smo se na parkirišču pri letališču. Nasmejani otroci so prišli v spremstvu svojih staršev. Z vzgojiteljico sva najprej pozdravili otroke in starše. Vsak otrok je ob prihodu dobil majico s sončkom in napisom imena našega vrtca, ki jih je sponzorsko pri-speval starš otroka naše skupine. Nato nas je pozdravil še gospod, ki skrbi za letala in nam pokazal letala. Otroci so se v letalo lahko tudi usedli in se v njem fotografirali. To je bilo za otroke veliko doživetje. Medtem sta vzleteli dve letali in tudi to je bilo otrokom zelo zanimivo. Staršem sva razdelili liste in skupaj z otroki so zgubali letala. Pripravili smo tekmovanje in ugotavljali, katero letalo leti najdlje. Z vzgojiteljico sva za otroke pripravili skriti zaklad, ki so ga prispevali nekateri starši. Zaklad sem skrila in skupaj z otroki smo se odpravili iskat presenečenje. Veseli vriski otrok, ko so našli ne preveč skrit zaklad, in vriski ob odkrivanju vsebine so odmevali daleč naokoli. Potem pa je bil že čas za dobrote iz nahrbtnika. Posladkali smo se tudi s sladkim presenečenjem. Otroci so se še poigrali na igrišču, malo smo še poklepetali in dve uri sta hitro minili. Nasmejani obrazi otrok, ki bi še kar ostali, so nam povedali, da so preživeli lepo popoldne.

MALI GURMANI: JEMO DOBRO – JEMO ZDRAVOVrtec Otona Župančiča, LjubljanaV našem vrtcu že vrsto let deluje strokovni aktiv PREHRANJEVANJE. Cilj naših srečanj je vnašanje novosti v jedilnike, in sicer tako, da jih popestrimo z novimi okusi in uskladimo z željami in s potrebami otrok. Pri načrtovanju jedilnikov upoštevamo smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje RS. Jedilniki so sestavljeni tako, da vključujejo živila vseh skupin, ki so potrebna za razvoj in zdravje otrok. Držimo se načela pestrosti in visoke kakovosti živil. V vsakem trimesečju pripravimo enotedenski regijski jedilnik, ki je značilen za določeno pokrajino v Sloveniji. Tako otroci spoznavajo domače tradici-onalne jedi: dolenjsko-belokranjske, gorenjske, pomursko-štajerske in primorske. Med uvajanjem teh jedilnikov spremljamo odzive otrok na nove okuse. V tem času v skupinah otroci spoznavajo značilnosti in različne običaje pokrajin ter se seznanjajo z raznolikostjo le-teh. Prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na način prehranjevanja v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. OKUSOV JE TOLIKO, KOLIKOR JE OTROK. TRUDIMO SE USTREČI VSEM.

ČAROBNA SOBAPOPP, OŠ Gustava Šiliha, vzgojiteljica Simona BergauerAli veste, kaj je za nas čarobna soba? Snoezelen (beseda se uporablja za poimenovanje multisenzorne sobe in je zloženka dveh nizozemskih besed, vohati in dremati) soba na OŠ Gustava Šiliha, kjer se otroci z vzgojiteljicami iz vrtca vsak torek dobro uro sproščamo ter pridobivamo veliko novih informacij s pomočjo naših čutil. Vsak teden so na vrsti otroci iz ene izmed naših treh enot. V sobi nam je najbolj všeč vodna postelja s snopom lučk, ki si ga lahko spredemo preko celega telesa. Kot bi se ujeli v pajkovo mrežo. Zelo nam je všeč tudi umirjena glasba za sproščanje – ko je še ni bilo, smo jo kar pogrešali. Po sobi se podijo mravljice iz disko krogle in reflektorja, po steni pa letajo metulji ali plavajo ribice, ki jih skušamo ujeti. Čarobna je tudi zavesa iz lučk, pod katero lahko stojiš, ležiš ali kakor ti pač ustreza in se počutiš kot v pravljici. Taktilna tabla kar ne neha utripati, če nismo pri miru in tiho. Nihče pa ne more mimo vodnega stolpa, ki spreminja barve, še posebej pa nam je všeč, ker lahko s stikalom sami spreminjamo barve mehurčkov. Za nas je pomembno, da imamo možnost izbire in da lahko vse to spoznavamo v svojem tempu in glede na svoje zmožnosti. Iz čarobne sobe vedno pridemo polni novih vtisov …

MIKLAVŽEVSKI OTROCI – OTROCI ODPRTIH SRCOŠ Miklavž pri Ormožu, Simona TomažičUčenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, ki so vključeni v podaljšano bivanje, so z velikookimi sovami razveselili otroke v vrtcu Zavoda za gluhe in gluhoneme v Ljublja-ni. Z mladimi nadobudnimi učenci, ki so željni ustvarjanja, smo se odločili sodelovati v razveseljevanju otrok. Idejo smo našli v ustvarjalni reviji Unikat. Takoj smo začeli izdelovati obeske – velikooke sovice. Odločili smo se, da bodo naši obeski za ključe izdelani iz materiala, s katerim v letošnjem šolskem letu še nismo ustvarjali – iz usnja. Ker v šoli nismo imeli usnja, smo za pomoč prosili bližnja in malo manj bližnja podjetja, ki izdelujejo izdelke iz usnja. Z velikim veseljem so nam ostanke usnja podarili Tap Mlinarič iz Vitana, Hiša usnja Herman iz Dolan ter Boxmark iz Kidričevega. Tri popoldneve so učenci krojili, rezali, lepili in stiskali. Njihov trud je bil poplačan s smejočim pogledom na mizo, kamor smo zložili vseh 140 obeskov. Učenci so obeske zložili v veliko kuverto in jih skupaj z učiteljico odnesli na pošto v upanju, da se jih bodo otroci v Ljubljani razveselili. Vsak učenec je eno sovico obdržal zase, da mu bo na uho prišepnila kakšno modrost.

»ZMAJČKI« VARNO S SONCEMVrtec Sonček, Hrastnik, vzgojiteljica Maja Petan M.Že nekaj let smo vključeni v projekt »VARNO S SONCEM«. Otroci se seznanjajo s koristnostjo sonca in škodljivostjo njegovih žarkov, če se mu izpostavljamo v času največje vročine. Naučili smo se, kako se moramo ustrezno zaščititi in kdaj se smemo zadrževati na soncu. Opazovali in merili smo svojo senco, uporabljali smo pokrivala, … Igrišče našega vrtca smo nekega lepega junijskega dne spremenili v plažo, kjer smo uživali v igrah z vodo. Seveda smo se pred odhodom na igrišče us-trezno namazali z zaščitno kremo in se od 10.30 dalje zadrževali v senci.

5

Vrtec pri OŠ Žirovnica

Vrtec Najdihojca,

enota Čenča

Vrtec Gabrovka

Vrtec Trebnje

Vrtec pri OŠ Ribnica

na Pohorju

Dvojezični vrtec Prosenjakovci

Vrtec Ringaraja, Videm-Dobrepolje,

6

NA TRAVNIKUVrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Alenka Urnaut in Špela HrastnikV mesecu maju smo si v naši skupini zadali kar nekaj dejavnosti, ki smo jih skupaj z otroki tudi izvedli. Spoznavanje travniških cvetlic in žuželk je bila za otroke prav posebna zanimivost, saj smo si vse ogledali tudi na travniku. S seboj smo vzeli ves pribor – lupe, manjše posode za shranjevanje žuželk, mreže, ... Otroci so z zanimanjem iskali žuželke in travniške cvetlice, o njih spraševali in se veliko novega naučili. Bilo je zelo zanimivo.

MEDENI ZAJTRK S ČEBELARJEMVrtec Gabrovka, vzgojiteljica Maja MartinčičZdrava prehrana je zagotovo eden najpomembnejših dejavnikov zdravega načina življenja. Starši in vzgojiteljice moramo biti malčkom zgled, zato je prav, da jemo skupaj in se o hrani in načinu prehranjevanja tudi pogovarjamo. Med zdravo prehrano sodi tudi med. In kako je med zdrav, se zavedamo že v vrtcu. Prav v ta namen smo medse, v okviru projekta »Od čebelnjaka do medenjaka«, povabili čebelarja Franceljna. Obe skupini enote Gabrovka smo ga gostili na medenem zajtrku, ki je bil za nas pravo doživetje. Otroci in čebelar so okušali sladkobo medu, predvsem pa so spoznavali, kako koristen in zdravilen je med za zdravje. Po zajtrku nas je čebelar najprej seznanil s čebeljim pozdravom »naj medi«, nato pa nam pokazal nekaj čebelarskih pripomočkov, ki ga spremljajo pri delu. Prav posebno pozornost je vzbudila zaščitna obleka, ki jo uporablja pri svojem delu. Pomerili so jo tudi otroci in doživljali prav posebno vznemirjenje. Gospod Francelj nam je na zelo prijeten in otrokom razumljiv način predstavil čebeljo družino, njihovo življenje, delo, ... Otroci so dobili tudi informacije o delu čebelarja v čebelnjaku in pripravi čebeljih izdelkov za uporabo. Ugotovili smo, da je življenje čebel izredno zanimivo in pravzaprav precej zapleteno, zato bomo čebele in njihove izdelke še bolj spoštovali, kot smo jih do sedaj. Namen medenega zajtrka v vrtcu je bilo spoznanje, kako nepogrešljive so čebele v naravi in kako pomemben in zdrav je med v prehrani. Čebelar je vrtcu podaril tudi nekaj kozarcev medu, ki so ga v lanskem letu pridelale njegove čebele. S pomočjo medu bomo v vrtcu še naprej skrbeli za naše zdravje. V času, ko so čebelice najbolj delavne, pa nadaljujemo z raziskovanjem čebeljih družin. Hvala čebelarju Franclju za obisk, prijaznost in čas, ki nam ga je namenil.

PODPIS EKO LISTINE Vrtec Trebnje, Andrejka Jevnikar28. maja smo v našem vrtcu organizirali prireditev mednarodnega projekta EKO dan. Podpis eko listine, ki so jo podpisali podžupan Jože Povšič, Leon Lobe, Vlasta Starc ter predstavniki EKO šole iz Ljubljane, je tudi pogoj za pridobitev EKO zastave. Pripravili smo tudi ekološko predstavo Zemlja je dobila vročino, ki pa smo jo morali zaradi dežja prestaviti v prostore vrtca Kekec. Po predstavi smo vse otroke, starše, vabljene goste in ostale obiskovalce povabili na EKO tržnico, ki smo jo pripravile strokovne delavke. Enota Ostržek je pekla okusne vaflje ter slastne palačinke z eko čokolado, enoti Mojca in Dobrnič sta pripravili sadno-zelenjavna nabodala, zelenjavni napitek in sadno solato v pomarančnih skodelicah, enoti Videk in Kekec pa sta pripravili eko delavnici, kjer se je izdelovalo iz odpadnega materiala. Ponudili smo tudi zeliščni čaj in vodo. Čeprav nam je vreme ponagajalo, je bila prireditev dobro obiskana. Pohval smo bili deležni tako s strani otrok, staršev kot tudi drugih obiskovalcev.

»ČEBELICE« NA KMETIJIVrtec Ringaraja, Videm-Dobrepolje, vzgojiteljici Darja Erčulj in Anka KraljOtroci iz skupine Čebelice smo bili od 17. do 19. maja na kmetiji Pečovnik v Lučah. Spoznavali smo bližnjo okolico, se urili v plezanju, hoji, pletenju košar, molži, peki kruha na žerjavici, ... Razvajali so nas z domačimi dobrotami. Vsi smo se vrnili domov zdravi in zadovoljni, za neka-tere pa je bila to prva izkušnja bivanja v drugem okolju brez staršev.

POMAGAMO BOLNIMVrtec pri OŠ Žirovnica, skupina Pikapolonice, vzgojiteljici Mija Debevc in Breda OblakV naši skupini se veliko pogovarjamo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Udeležili smo se že kar nekaj akcij in pomagali bolnim, sedaj pa se trudimo in zbiramo plastične pokrovčke za nakup invalidskega vozička. Tistemu, ki ga bo prejel, želimo, da bi bil z njim lahko čim več na svežem zraku in se brezskrbno igral.

EKO ČENČIN DANVrtec Najdihojca, enota Čenča, Ljubljana, vzgojiteljica Aleksandra VukoličV okviru projekta EKO ŠOLA – VRTEC smo v našem vrtcu pripravili zaključno EKO ČENČINO SREČANJE. Pripravili smo razstavo eko projektov – tem, ki smo jih raziskovali v tem letu. Potekale so delavnice iz odpadnih materialov za otroke in starše, sadili smo semena, predstavila se je revija Ekovelikan, potekal je otroški bazar, kjer so si otroci izmenjali igrače, oblačila, obutev, knjige, ... Vzgojiteljice so pripravile gledališko predstavo Pekarna Mišmaš (S. Makarovič), ob kateri je potekala razstava in pokušnja različnih vrst kruha. Podpisali smo tudi EKO LISTINO, kjer smo se zavezali, da bomo skrbeli za naš planet, ločevali odpadke, varčevali z vodo in energijo, skrbeli za dobre odnose, zdravje, bili dobrodelni, ... Prireditev so zaključili Škratki s predstavo Zvezdi-ca Zaspanka (F. Milčinski). Preživeli smo čudovito in ustvarjalno popoldne. Hvala vsem otrokom, zaposlenim in staršem!

Vrtec Najdihojca,

enota Čenča

POSTAVITEV VREMENSKE POSTAJEDvojezični vrtec Prosenjakovci, vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović Kar nekaj lepih sončnih dni je za nami. V lepem vremenu lahko marsikatero dejavnost prenesemo na prosto in pri teh dejavnostih otroci zelo uživajo. Tudi danes je bil lep sončen dan, brez dežja, temnih oblakov in brez vetra. Nad našim vrtcem se je razprostiralo čudovito modro nebo. Vreme je bilo idealno za postavitev naše nove vremenske postaje, ki smo jo dobili pred kratkim. Čakali smo na lepo vreme, ko jo bomo lahko postavili na dvorišče našega vrtca. Otrokom nismo takoj izdali, kaj se skriva v škatli. Nekaj časa so ugibali, a ker pravega odgovora ni bilo, smo jim izdali, da smo dobili vremensko postajo. Otroci postaje še niso videli, zato smo jim razložili, čemu služi. Najprej smo jo želeli sestaviti skupaj z otroki, a ker je postaja precej občutljiva, smo sestavljanje zaupali vzgojiteljici Tei, nato pa smo si jo natančno ogledali vsi skupaj. Postaja je sestavljena iz termometra, kompasa, dežemera, vetromera in vetrokaza. Najbolj nas je zanimal termometer, pri katerem je »rdeča črta«, kot so jo poimenovali otroci, hitro poskočila in pokazala, da je temperatura v senci 26 °C. Skupaj smo se dogovorili, da bomo tempera-turo opazovali in si jo zapisovali vsak dan, in sicer zjutraj pred zajtrkom in pred kosilom. Ker danes ni pihal veter, se vetromer na vremenski postaji ni vrtel, zato so bili otroci malce razočarani. A ker se vreme hitro spreminja, je že jutri lahko drugače. Upam, da bo otrokom opazovan-je vremenske postaje še naprej v tako veliko veselje, kot jim je bilo danes.

7

ČvekamoDr. GREGOR NOVLJAN, dr. med.»POGOSTO SE ZBUJAM SREDI NOČI IN RAZMIŠLJAM O SVOJIH BOLNIKIH!«

Dr. Gregor Novljan je tiste vrste zdravnik, ki z dušo in s srcem opravlja svoje delo. Je na-mreč pediater – specialist nefrolog na Pedi-atrični kliniki v Ljubljani in se ukvarja z otroki s kroničnimi težavami ledvic ter otroki, ki jim ledvice popolnoma odpovedo in potrebujejo dializo. Ker je zdravljenje dolgotrajno, se med bolnikom in zdravnikom razvije dolgoročen odnos. Njegovi bolniki so ob prvem sreča-nju še malčki, potem pa jih spremlja vse do osemnajstega leta. Dr. Novljan se zavzema za kakovostno bivanje otrok v bolnišnici. S toplo in prijazno besedo jim lepšajo dneve, s sode-lavci izvedejo poletno letovanje, vsi skupaj pa se trudijo za bogat in kakovosten čas, ki ga otroci preživijo v bolnišnici.

Nazaj Naprej

Mija22, 16. 8. 2010, 20.01

Večkrat sem razmišljala o tem, kako zdravniki pediatri doživljajo bolezen lastnega otroka. Ali ga zdravijo sami ali ga peljejo k drugemu zdravniku?

Lea10,16. 8. 2010, 20:14

Najbolje bo, da pediatra kar sama vprašaš. Dr. Gregor Novljan se je z veseljem odzval in bo odgovarjal na naša vprašanja.

? Mia22, 16. 8. 2010, 20:16

No, potem imam pa kar nekaj konkretnih vprašanj. Kaj je botrovalo odločitvi, da boste postali zdravnik za otroke?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:23

V bistvu gre za slučaj, kar vedno povem tudi študentom na vajah. Ko sem bil še študent, so me spraševali, kakšne vrste zdravnik želim biti. Odgovarjal sem, da karkoli, samo pediater ne. Življenje gre svoja pota in pojavila se je priložnost za zaposlitev. Ravno v trenutku, ko sem se odločal za specializacijo, so iskali pediatra. Z otroki delam rad tudi zato, ker se pri delu z njimi srečujem z veliko pozitivne energije. advse zabaval.

? Mia22, 16. 8. 2010, 20:25

Ali so starši pediatri drugačni starši, bolj zaščitniški? Ali sami zdravite svoje otroke, kadar zbolijo?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:27

Pediatri s(m)o samo ljudje, tako kot vsi drugi. Verjetno obstajajo tudi taki, ki so preveč zaščitniški do svojih otrok, vendar jih služba prisili v to. Menim, da je za pediatra koristno, da ima tudi sam otroke. Takrat gledaš na zadevo drugače. Svojega otroka sem zdravil tudi sam, ampak moram reči, da je bil to velik stres. Zdravniki se v tem primeru odzovemo preveč čustveno. Raje bi videl, da bi ga zdravil kdo drug, kar je tudi priporočljivo. Na koncu pa je obveljalo, da lahko stvari uredimo sami.

? Petja6, 16. 8. 2010, 20:29

Ste zdravnik nefrolog, ukvarjate se tudi z otroško dializo. Koliko je v Sloveniji otrok, ki potrebujejo dializo?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:27

Končna ledvična odpoved, ki zahteva dolgoročno zdravljenje z dializno terapijo, ni tipična bolezen otrok. Odraslih, ki potrebujejo dializo, je vsaj tridesetkrat toliko kot otrok. Ta bolezen običajno pride z leti, redkeje pa z rojstvom. V Sloveniji imamo trenutno deset otrok, ki potrebujejo dializo. Trije so na trebušni dializi (peritonealna dializa), drugi pa na hemodializi. Razlogi so v primerjavi z odraslimi precej drugačni, predvsem pri majhnih otrocih. Najpogostejši razlog so prirojene deformacije ledvic. Dečki so pogosteje prizadeti kot deklice.

? Lea10, 16. 8. 2010, 20:30

Ali se vsi ti otroci zdravijo pri vas ali tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji? Katera izmed vaših pravljic vam je še posebej blizu?

8

V prihodnjih Iskricah objavljamo ekskluzivni intervju z dr. Zoranom Milivojevićem, psihoterapevtom in strokovnjakom za partnerstvo in medsebojne odnose.

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:32

Vsi se zdravijo pri nas. Tako z organizacijskega kot tudi s strokovnega vidika je to edino pametno. Ne ukvarjamo pa se samo mi z njimi, nujno je sodelovanje z zdravniki primarnega zdravstva. Otroci imajo plačan prevoz do nas, tako da jih starši ne vozijo. Trebušno dializo opravljajo starši (ali večji otroci) sami doma, v ta namen jim organiziramo štirinajstdnevno šolanje.

? Mia22, 16. 8. 2010, 20:35

Kako otroci z ledvičnimi težavami zmorejo obveznosti v šoli? So zaradi utrujenosti v šoli deležni popuščanja?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:38

Odvisno od vrste ledvične bolezni. Pri otrocih s kronično ledvično boleznijo, še posebej pri tistih s končno ledvično odpovedjo, so prisotne težave pri šolskem delu. Sposobnost koncentracije je pogosto zmanjšana. Spremembe kognitivnih sposobnosti so lahko posledica osnovne bolezni, lahko pa so tudi posledica zdravil (npr. steroidov). Na uspeh v šoli vplivajo tudi številni izostanki – bolnik, ki veliko časa preživi v bolnišnici, težje sledi rednemu delu v šoli. Zato imamo v okviru našega oddelka (Pediatrična klinika Ljubljana, Oddelek za otroško dializo) bolnišnično šolo, ki je zelo dobro organizirana. Imamo odlično ekipo učiteljic v dopoldanski in popoldanski izmeni. V dogovoru z matično šolo dopolnjujemo program. Popoldne delamo z njimi naloge, pripravljajo se na kontrolne naloge itd. Imamo tudi zabavni program, otroci so izjemno veseli športnikov in znanih osebnosti, ki pridejo k nam. Obiskali so nas hokejisti, nogometaši, Adi Smolar, Jasna Kuljaj, … Otroci so jih bili neverjetno veseli. Enkrat letno organiziramo tudi dializni tabor, ki ga vsakokrat organiziramo v drugem kraju. Letos smo bili v Fiesi. Z njimi gre celoten tim, ki sodeluje pri njihovi obravnavi, vključno z zdravniki. Letovanje nam omogočijo sponzorji in povedati moram, da so tovrstni tabori res pestri in za otroke izjemno doživetje.

? Lea10, 16. 8. 2010, 20:40

Kakšno je vaše mnenje glede šolske prehrane? Imajo otroci, ki se zdravijo z dializo, posebno dieto?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:42

Prehrana v šoli je na splošno dobra zadeva. Moj sin je bil vedno vesel, da je jedel v šoli. Hrana mora biti kakovostna, zdrava in raznolika. Številni otroci s kroničnimi boleznimi potrebujejo prilagojeno dieto, kar velja tudi za otroke, ki potrebujejo dializno zdravljenje. Načeloma so šole dolžne zagotoviti otroku ustrezno dieto, ki jo potrebuje. Mi se za vsakega otroka, ki ga vključimo v dializni program, sestanemo s predstavniki matične šole in se dogovorimo glede prehrane. Ob tej priložnosti jim pojasnimo tudi otrokovo zdravstveno stanje, da bolje razumejo, zakaj je dieta potrebna. Če potrebujejo pomoč pri zagotavljanju ustrezne diete, jim ponudimo pomoč naše dietetične posvetovalnice. Razumljivo je, da mora biti dieta zagotovljena tam, kjer se otrok prehranjuje.

? Lea10, 16. 8. 2010, 20:45

Je po vaših izkušnjah usklajevanje z vzgojnimi ustanovami zahteven proces?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:47

Vedno iščemo aktiven stik z matično šolo. Na skupnem sestanku, ki ga skličemo mi, predstavimo malega bolnika in jim povemo, za kakšno vrsto bolezni gre, kam se obrniti, če se kaj zgodi, kako ukrepati – vse zato, da se čim manj bojijo situacije, ki je ne poznajo. Z njimi se dogovarjamo glede športnih aktivnosti in prehrane. Glede na naše izkušnje je sodelovanje z matično šolo dobro. Odzivi matičnih šol na sklicane sestanke so dobri. Če ne gre drugače, gremo tudi mi v lokalno šolo. Takšno sodelovanje se mi zdi zelo pomembno. Včasih je bil namen dializnega zdravljenja preživetje otrok, danes pa je zdravljenje že tako izpopolnjeno, da jim poskušamo omogočiti čim boljšo kakovost življenja. Želimo, da bodo dosegli nek poklic in da bodo sposobni skrbeti sami zase. V primerjavi z ZDA se pri nas kljub bolezni redno šola veliko večji odstotek slovenskih otrok.

? Petja6, 16. 8. 2010, 20:50

Kako reagirajo starši, ko izvejo, da je njihov otrok kronično bolan? Zdravnik mora biti v tem primeru tudi psiholog in verjetno tudi tolažnik ter dajalec koristnih nasvetov.

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 20:53

Za vsakega starša je šok. Še posebej je to hud udarec v primeru, ko se posledice bolezni pokažejo nenadoma. Starši so med seboj različni. Nekateri so sposobni to sprejeti in vso energijo usmerijo v to, kako otroku v dani situaciji čim bolj pomagati. Nekateri pa se ne morejo sprijazniti z diagnozo. Iz izkušenj lahko povem, da potek zdravljenja bolje poteka pri starših iz prve skupine. Res pa je, da ne vem, kako bi se sam odzval, če bi se znašel v takšni situaciji.

? Lea10, 16. 8. 2010, 20:55

Kako naj otroci s kroničnimi ledvičnimi težavami dosegajo boljšo kakovost življenja? Se morajo izogibati fizičnemu delu in bolj posvetiti intelektualnemu?

NE SPREGLEJTE

10. tabor Sonca in Radosti, Fiesa

9

Cvekamo

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:01

Kronična bolezen ledvic je morfološka ali funkcionalna okvara ledvic, ki traja več kot tri mesece. Če imamo kronično ledvično bolezen, jo delimo na pet stopenj. Šele peta stopnja je tista, ki zahteva nadomestno zdravljenje – dializo ali transplantacijo. Od stopnje okvare ledvic je odvisno, kaj je bolj priporočljivo za te otroke. Včasih smo pogosto odsvetovali fizično aktivnost pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, danes temu ni več tako. Številne raziskave ugotavljajo pozitivno povezavo med telesno aktivnostjo in prognozo bolezni. Če tem bolnikom odsvetujem telovadbo, bodo pred televizijo jedli čips, se redili in imeli povišan krvni tlak. To negativno vpliva na njihovo zdravstveno stanje, zato je treba telesno aktivnost spodbujati. Našim otrokom danes vsekakor priporočamo fizično aktivnost, predvsem v rekreativnem smislu. Seveda obstajajo določene omejitve glede aktivne tekmovalne športne dejavnosti. Redna in huda telesna obremenitev je manj priporočljiva, osebno pa podpiram rekreacijo.

? Mia22, 16. 8. 2010, 21:05 Ali otroci težko preživljajo odsotnost staršev,

kadar so na daljšem zdravljenju v bolnišnici?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:08

Seveda. Osnovna pravica otroka je, da je doma z družino, kjer se dobro počuti. V bolnišnico jih sprejmemo le, kadar je nujno potrebno. Na Pediatrični kliniki v Ljubljani so starši lahko zraven štiriindvajset ur na dan. Nimamo sicer postelj za vse starše, ki bi želeli biti pri otroku, vendar lahko prenočijo ob otroku na posebnih raztegljivih stolih. Pri obravnavi otrok na oddelku pa se držimo timskega pristopa. Otroke skušamo zamotiti s pomočjo vzgojiteljic, sester, … Trudimo se, da bi bilo bivanje otroka čim bolj prijetno. Osebno menim, da ni vedno dobro, če je mati stalno ob otroku. Pogosto je bolje, da starši odidejo domov, ko otrok zvečer zaspi. Tako so starši spočiti in dobre volje, ko jih otrok potrebuje oziroma ko se zbudi.

? Petja6, 16. 8. 2010, 21:12

Ali so bolni otroci borci? Koliko je otroška volja odvisna od volje staršev?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:15

Otroci so neverjetni borci. Njihov pozitiven potencial je ogromen. Mi jim povzročamo bolečino, oni protestirajo z jokom, čez pet minut pa so pogosto spet nasmejani. Niso zamerljivi, kar je verjetno otroška lastnost.

? Mia22, 16. 8. 2010, 21:17

Ali starši popuščajo bolnim otrokom? Se vam zdi to prav oziroma kje je prava mera?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:20

Seveda jim popuščamo. Tudi jaz popuščam svojemu otroku, kadar je bolan. Vsi smo samo ljudje. V takšni situaciji je nemogoče pričakovati, da kdo ne bi popuščal. Pravo mero pa je zelo težko določiti. V težkih situacijah starši bolj poslušajo srce kot glavo. Do neke razumne mere je to prav.

? Lea10, 16. 8. 2010, 21:25

Tudi nosečnice imajo pogosto težave z ledvicami. Kakšna je njihova terapija? So lahko ženske že pred zanositvijo bolj pozorne na določene znake, lahko s preventivo preprečijo morebitne težave med nosečnostjo?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:28

Kar se tiče ledvičnih težav, so najpogostejše okužbe sečil. Zaradi spremenjene anatomije pride do pritiska na sečevod in mehur, kar ovira pretok seča skozi sečila in omogoča razrast bakterij. O tem naj se nosečnice pogovorijo z ginekologom. Okužbe se najpogosteje zdravi z antibiotiki. Treba je biti previden pri izboru zdravil, saj vsa zdravila niso primerna za nosečnice. Resnejša težava je pojav povečanega krvnega tlaka in pojav beljakovin v seču (proteinurija). To je lahko posledica neustreznega pretoka krvi skozi posteljico (placento), kar lahko prizadene tudi druge organe. V tem primeru je seveda nujna obravnava pri ginekologu.

? Lea10, 16. 8. 2010, 21:30

Koliko otrok imate? Ste postali starš že v času študija?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:32

Imam sina, ki je star že osemnajst let. Oče sem postal v času specializacije.

? Petja6, 16. 8. 2010, 21:35

Ali je težko usklajevati družinske obveznosti s službenimi? Medicina zahteva celega človeka.

10. tabor Sonca in Radosti, Fiesa

10

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:37

V obdobju, ko sva z ženo imela majhnega otroka, sva oba delala specializacijo. Tudi moja žena je namreč zdravnica. Takrat sva veliko dežurala in bila veliko odsotna. V tem obdobju so se na novo postavile vrednote babic in dedkov. Sin je bil takrat bolan vsakih 14 dni, tako da smo ga celo izpisali iz vrtca. Bili so težki časi, ampak se človek vsega navadi. Če pogledam nazaj, mislim, da ni bilo tako hudo, kot se je zdelo. Sedaj preživlja sin svoj prosti čas po svoje, ker je že velik, tako da vse skupaj poteka drugače. Treba se je organizirati.

? Petja6, 16. 8. 2010, 21:40

Kaj vam pomeni družina? Ima družina prednost pred službo?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:42

Družina ima vedno prednost. Imam srečo, da je tudi žena zdravnica in razume naš poklic. Veliko vikendov je treba dežurati, zunaj pa npr. sije sonce. Brez službe pa tudi ne gre. Če želim družini zagotoviti neko udobno življenje, potem moram delati. Sicer pa se veselim vseh družinskih počitnic, ker smo skupaj in se imamo fino. Služba mi pomaga, da si takšne prijetne trenutke lahko privoščim. Res pa je, da je moja služba tudi način življenja in jo izjemno rad opravljam. Večkrat se zbudim sredi noči in premišljujem o tem, kako bi lahko še dodatno pomagal malim bolnikom.

? Petja6, 16. 8. 2010, 21:45

Zadnja leta je v modi ekološki način prehranjevanja in preživljanja prostega časa v krogu družine. Koliko se vas dotaknejo ti trendi?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:47

Aktivno niti ne, vsi v družini pa se dobro zavedamo, da se je treba zdravo prehranjevati. Če je mogoče, se tega držimo, sicer pa v trgovini ne izbiramo izdelkov samo po tem kriteriju. Imamo pa močno zavedanje o tem, kako pomembno je varovanje okolja. Sploh pri sinu opažam visoko stopnjo osveščenosti, ker je v šoli vse več poudarka na to temo. Zelo radi preživljamo prosti čas v naravi.

? Lea10, 16. 8. 2010, 21:50

Kako preživite dopust?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:51

Poskušamo biti malo na morju in malo v hribih. Manjkrat si ogledujemo mesta ali se odpravimo na pustolovska potovanja. Verjetno prav zaradi mene, ker si raje ogledujem naravo kot arhitekturo. V preteklosti smo na dopuste hodili z drugimi družinami, ki so imele otroke podobne starosti. Tako so otroci imeli družbo, mi starši pa tudi. Zadnja leta z ženo večinoma potujeva sama.

? Lea10, 16. 8. 2010, 21:53

Ali podpirate polne urnike otrok ali ste zagovornik, da naj imajo otroci po šoli čim več prostega časa zase, ki ga aktivno preživljajo s starši ali v igri?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:55

Ne podpiram polnega urnika otrok. Zaželeno je, da se otroci poleg šole ukvarjajo še s čim, mora pa to biti v nekih okvirjih. Številni otroci igrajo klavir, ker si to želijo mame. Se pa mora otrokom ponuditi še kaj drugega razen šole. Naj se otroci igrajo in uživajo.

? Lea10, 16. 8. 2010, 21:57

Ali zaradi svojega poklica prej opazite nevarnosti, na katere je treba biti pozoren, da otrok ne zboli?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 21:59

Najbrž res. Kot zdravnik imaš mnogo priložnosti za učenje na tujih napakah, kar podzavestno tudi upoštevaš. Staršev, ki se »rolajo« z otroki brez čelade in ščitnikov, ne razumem. Zagotovo gledamo na stvari malo drugače.

? Mia22, 16. 8. 2010, 22:01

Kako pa se spopadate z empatijo? Ko gre za bolne otroke, je verjetno še toliko težje.

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 22:05

Skušaš se vživeti v bolnika, ne verjamem pa, da nam to vsakič tudi uspe. Verjetno se lahko samo približamo situaciji, ki je nikoli ne moremo razumeti tako, kot jo doživljajo bolnik in njegovi starši.

? Mia22, 16. 8. 2010, 22:08

Kako se sproščate? Kje naberete energijo za zahtevno delo?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 22:10

Imam pretežno dva konjička – kolesarim in hodim v hribe. Ali sam ali z družino.

? Mia22, 16. 8. 2010, 22:12

Kakšen je vaš nasvet staršem in bodočim staršem?

Dr. GregorN, 16. 8. 2010, 22:15

Starševstva se je treba lotiti neobremenjeno. Življenje je treba vzeti tako, kot je, korak za korakom. Nikoli ne moreš predvideti vsega.

Zahvaljujemo se dr. Novljanu za njegov čas in zanimiv klepet. Vse osebe, z izjemo Dr. GregorN, so izmišljene.

Intervju je pripravila Irena K. Pavčič. Fotografije: Milan Simčič, osebni arhiv dr. Novljana.

11

Jesper Juul

Mama hoče obvarovatibesedilo: Jesper Juulprevod: Marija Zlatnar Moe

Ne morete in ne smete ščititi otroka pred vsemi težavami.

www.ringaraja.net/druzinske_finance

12

Skrb za otrokovo osebno in družabno življenje je na nek način lahko razumeti. A treba je tudi povedati, da gre pri njej pogosto za izraz starševske samopodobe vsemogočnosti in/ali za željo, da bi otroke obvarovali pred zlomom in nepravičnostjo tega sveta, kolikor je pač v naši moči. Otrokom pa ne bi prav nič koristilo, če bi nam te visoke cilje uspelo doseči.

V zadnjih dvajsetih, petindvajsetih letih dokazujemo, da je v tradicionalni vzgoji in pedagogiki veliko stvari, ki lahko otroka ranijo in zatrejo. Še vedno obstaja več dobrih razlogov za opozarjanje, da so tudi zdravi otroci ranljivi, vendar pa ob tem včasih pozabljamo omeniti, kako vzdržljivi so otroci – koliko lahko prenesejo, ne da bi jim »škodilo«.

Hkrati pa smo v družbi blagostanja – v postmoderni družbi – razvili iluzijo, da življenje z drugimi mora potekati brez bolečin. Zdravniki, farmacevtska industrija, plastični kirurgi – sram me je povedati, da tudi nekateri psihologi in psihoterapevti – skoraj stojijo v vrsti in nam ponujajo lajšanje tako telesnih kot tudi duševnih bolečin. Vedno je nevarno, kadar iluzije krepijo strokovnjaki, ki poleg tega še dobro zaslužijo, ko nam jih prodajajo.

ZaščitniškiSimptom vsega tega je pojav, ki so ga moji danski kolegi poimenovali »starševski curling«, izraz je nastal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zdaj pa na srečo počasi izginja. Cilj takšnih staršev je preprečiti otroško bolečino in pripraviti malčkom pot, da jih ne bo nič bolelo in nič jezilo. Oni sami in njihovi otroci so za to morali plačati visoko ceno – in še vedno jo plačujejo.

Tisti, ki so si izraz izmislili, so po mojem mnenju naredili veliko napako, ko so pojav razlagali z lenobo ter s pomanjkanjem časa in zavzetosti pri starših. Ti starši še zdaleč niso takšne vrste, da bi iz udobja izbrali najlažjo pot. Nasprotno – preveč zavzeti so. Vsa njihova pozornost je ves ljubi dan namenjena »ubogim« otrokom. Odnosi med starši se počasi skrhajo, otroci pa razvijejo hude socialne simptome.

Ne namigujem, da spadate med te starše. Kolikor lahko presodim, ste čisto običajna mama, katere prvi nagon je zaščita svojega otroka. Velik del »dobrega starševstva« je sposobnost obvladovanja svojih čutov. To v enaki meri velja za prekomerno skrb in nasilje.

Lastne izkušnjeTo, kar vaša hči doživlja v odnosu do svojih najboljših prijateljic, je velik dar za njen osebni in socialni razvoj. V nasprotju s trenutnim prepričanjem dela pedagoškega sveta otroci svojih socialnih veščin ne morejo razviti z učenjem pravil igre in veljavne morale. Razvoj socialnih veščin je odvisen od doživetij, različnih izkušenj. Tudi bolečih, žalostnih ali takšnih, ki vzbudijo jezo. »Curling otroci« med drugim izstopajo tudi po tem, da so izgubili sposobnost empatije in dojemanja družbenih vezi.

Doživetja vaše hčere pa so tudi darilo za vas, ker se morate zdaj soočiti s svojimi omejitvami in z dejstvom, da se vsega vendarle ne da, čeprav se hoče.

Vse življenje bo potrebovala vašo pripravljenost, da se zavzamete zanjo in da ste v bližini, jo tolažite in spodbujate. Ne morete pa preprečiti, onemogočiti ali pozdraviti – bolj ali manj nobene od vaših izkušenj ni mogoče prenesti v njeno edinstveno življenje. Ko se sreča z osamljenostjo, ki nam je skupna, ne morete ničesar storiti oziroma lahko storite to, da ne bo s to osamljenostjo ostala sama.

Deset let bojevDeklice bijejo boj za premoč prav tako kot fantje, in ves čas vzpostavljajo nove zveze, prijateljstva. To počnejo na povsem drugačen način kot fantje, vendar v nič manjši meri. Začne se okoli osmega leta in naslednjih deset let gre samo še na slabše. Svetujem vam, da se osredotočite na naslednje: ko se vam bo zdelo, da potrebuje pomoč, jo vprašajte, ali potrebuje nasvet. Če reče ja, ji svetujte po svojih najboljših močeh, če reče ne, se zadržite.

Nevarnost dobrih nasvetov je, da si na koncu otroci očitajo, če nasveti ne pomagajo. Zato nikoli ne svetujte samo zato, da bi pomirili sebe.

Ko vidite, da je žalostna, jo lahko objamete in poslušate, kar vam želi povedati. Dajte ji odgovore, ki bodo izražali podporo in empatijo: »Razumem, da ti je težko. Želim si, da bi imela čarobno palico in bi lahko vse skupaj kar odčarala. Tudi jaz sem imela prijateljico, ki me je prevarala. Spomnim se, kako sem bila žalostna, ampak spomnim se tudi, da je bilo čez čas bolje.«

Ko se izpove in je pripravljena obrniti nov list, lahko npr. predlagate, da bi skupaj počeli kaj, kar vama je v veselje. To pripomore k občutku, da ste ji na razpolago, kadar ima »težave«.

Otroci gredo po svoji poti in tega jim ne moremo olajšati. Lahko in moramo pa biti pripravljeni ob poti ali na cilju s potrebno nego in skrbjo. Tako bo vaš otrok dobil več, kot je dobila večina otrok pred samo eno generacijo.

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Prispevek izraža mnenja in stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva.

Vse kolumne Jesperja Juula najdete na največjem spletnem portalu za družine – Ringaraja.net.

Moja hči, ki bo kmalu stara osem let, je živahna in prijazna deklica. Kljub temu imam včasih občutek, da je težko biti njena vzornica in svetovalka. Nisem na primer prepričana, kdaj naj »se vmešam«. Bojim se, da jo prevečkrat vprašam, kako ji gre.

Včasih se mi zdi nezadovoljna s svojim odnosom z najboljšima prijateljicama. Ne razumejo se vedno najbolje, zato ji je težko. Poskušam ji svetovati in pomagati, ampak sem vse bolj negotova glede lastne sposobnosti presojanja in vloge. Mama

13

Raziskujemo

Kam vpisati otroka?Dilema pred vpisom v vrtec

piše: Petra Mauer

Mnogi starši se znajdejo v težavah, ko se odločajo, v kateri vrtec bodo vpisali svojega otroka. Dobra stran javnih vrtcev je pogosto manjši finančni zalogaj za družino, medtem ko so zasebni vrtci nekoliko bolj odprti in vključujejo manjše število otrok.

V Sloveniji so na voljo javni in zasebni vrtci, otroci, ki niso vključeni v organizirano predšolsko vzgojo, pa imajo zasebno varstvo na domu. Pogoje za kakovostno izvajanje programa v vrtcih določajo predpisi s področja predšolske vzgoje, ki zagotavljajo ustrezno izobražen kader, ustrezen prostor in opremo ter normative za sistemizacijo delovnih mest in za oblikovanje oddelkov, medtem ko je za razvojno in svetovalno delo v vrtcih pristojen Zavod RS za šolstvo. Ker pa je za kakovost dela v vrtcu odgovorno vodstvo vrtca, odločitev, kam bomo vpisali malčka, ni vedno enostavna.

1414

Razlike, enakostiVpis med javnim in zasebnim vrtcem se praviloma ne razlikuje, saj Zakon o vrtcih med pogoji za sofinanciranje zasebnega vrtca iz javnih sredstev tudi določa, da je vrtec dostopen vsem otrokom. Če je prijavljenih otrok za vpis v vrtec več kot prostih mest, ima lahko zasebni vrtec še svoje dodatne kriterije za sprejem.Med zasebnimi vrtci s koncesijo in tistimi brez je nekaj razlik. Prvi opravljajo javno službo in se zato pri financiranju v okviru cene programov ne razlikujejo od ostalih javnih vrtcev. Financirani so s strani občine kot tudi staršev. Ker opravlja zasebni vrtec s koncesijo javno službo, mora tudi ceno programov izračunati na osnovi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Zasebni vrtci brez koncesije pa so pri določanju cene programov prosti, kar je bistvena razlika. »Na osnovi 34. člena Zakona o vrtcih pripada zasebnemu vrtcu s strani občine za posameznega otroka 85 % sredstev cene, kot če bi otrok obiskoval istovrstni program javnega vrtca na območju občine. Prav tako država financira tudi drugega otroka, ki je hkrati s starejšim bratom ali sestro v vrtcu, in sicer največ do višine cene istovrstnega programa javnega vrtca, seveda v odstotkih, ki jim ga občina določi z odločbo o znižanem plačilu vrtca na osnovi dohodkov in premoženja družine. Metodologija za izračun plačila za otroke, ki obiskujejo zasebne vrtce (brez koncesije), ni zakonsko določena in je v pristojnosti vrtca,« pojasni Sebastijan Magdič, predstavnik za stike z javnostjo na Ministrstvu za šolstvo in šport RS. »V skladu z zakonom se vrtcem iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka, in sicer v višini, ki je staršem določena kot plačilo za program vrtca, v katerega so vključeni mlajši otroci. To velja za vse vrtce, tako javne kot zasebne, s koncesijo in brez koncesije. Če je cena v zasebnem vrtcu višja kot v javnem, država financira le do višine cene programa v javnem vrtcu,« še doda. Lahko bi torej rekli, da so cene zasebnih vrtcev sicer lahko primerljive s cenami javnih vrtcev, vendar so zasebni vrtci večinoma dražji.

Programi in zaposleniV vseh vrtcih, ki izvajajo javno službo (javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo) je strokovna podlaga za delo Kurikulum za vrtce – nacionalni dokument, na podlagi katerega pripravijo vrtci praktično izpeljavo. Zasebni vrtci določijo program za predšolske otroke sami, vendar si morajo pridobiti pozitivno

mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje. Zasebni vrtec, ki dela po posebnih pedagoških načelih, pridobi pozitivno mnenje, ko strokovni svet ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje. Torej je programov zasebnih vrtcev več. Na vprašanje, ali obstajajo kakšne razlike med vzgojitelji v javnih in zasebnih vrtcih in ali morajo zaposleni ustrezati enakim kriterijem, nam sogovornik z Ministrstva za šolstvo in šport RS odgovarja: »Zahtevane pogoje za strokovne delavce in zaposlene v vrtcih predpisujejo Zakon o vrtcih in Zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja. Zahtevani pogoji za strokovne delavce vrtca so enaki za javne in zasebne vrtce in ne veljajo le za zasebne vrtce, ki delajo po posebnih pedagoških načelih (Montessori, Steiner, Decroly). Le-ti so dolžni zagotoviti enake prostorske pogoje kot javni vrtci, pogoje za strokovne delavce pa določijo njihova združenja oz. centri.«

Premalo mestDejstvo je, da je v vrtcih premalo mest. »Ministrstvo vsako leto objavi razpis za sofinanciranje investicij v vrtce. Če želimo ohranjati kakovostno vzgojo in varstvo v vrtcih, razširiti krog vključenih otrok in zmanjšati prispevek staršev, mora politika do otroškega varstva postati ena od prioritet te vlade. Med drugim načrtujemo prenos plač z lokalnega na državni nivo, iskanje ugodnejših rešitev za razpis koncesij in povečanje obsega sredstev za soinvestiranje.« Sicer pa je po veljavni zakonski ureditvi predšolska vzgoja ena izmed primarnih pristojnosti občin in kot takšna vključena v sistem financiranja občin. Občine so dolžne zagotavljati zadostno število mest v javni mreži vrtcev ter v ta namen spremljati demografska gibanja na svojem območju ter pripraviti oceno teh gibanj za obdobje naslednjih petih let. Z upoštevanjem navedene določbe lahko občine pravočasno predvidijo povečane potrebe po mestih v vrtcu in jih zagotovijo na ustrezen način (zagotovitev dodatnih prostorov v že obstoječih objektih, razpis koncesije, morebitne novogradnje, postavitev mobilnih vrtcev).Število otrok v posameznih oddelkih (homogeni in heterogeni oddelki prvega oz. drugega starostnega obdobja, kombinirani oddelki) se določi glede na Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, število oddelkov v stavbi vrtca pa glede na Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (praviloma 6 oddelkov, lahko pa tudi več, če je stavba in igrišče vrtca ustrezno oblikovano).

Raziskujemo

Podatki s Statističnega urada RSŠtevilo otrokV Sloveniji je 833 javnih in 30 zasebnih vrtcev. V šolskem letu 2009/10 je v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih in vzgojno-varstvenih družinah vključenih skoraj 74 % otrok ustrezne starosti (približno 71.000 otrok), kar je 7,8 % več v primerjavi s preteklim letom. V javnih vrtcih je 69.357 otrok, v zasebnih 1.767.

FinanciranjeOd tridesetih zasebnih vrtcev se jih na podlagi koncesije financira 11, na podlagi pogodbe (50 % ali več iz javnih sredstev) 13, le šest pa je takšnih vrtcev, ki ne pridobivajo javnih sredstev (oz. manj kot 50 %).

Odklonjeni otrociV preteklem šolskem letu je bilo zavrnjenih 5.173 otrok. Od tega je bilo 4.520 otrok zavrnjenih v javnih vrtcih in 653 v zasebnih vrtcih.

Strokovni kaderV šolskem letu 2009/10 je v vrtcih zaposlenih 9.500 strokovnih delavcev, od tega 4.300 vzgojiteljev, 4.600 pomočnikov vzgojiteljev, 310 ravnateljev in pomočnikov ravnatelja, preostalo zaposleno osebje pa so svetovalni in drugi strokovni delavci. Med strokovnimi delavci je nekaj manj kot 2 % moških. Enemu vzgojitelju in pomočniku vzgojitelja je povprečno dodeljenih 8,2 otroka.

Petra Lajlar iz Celja pove, da sta se s partnerjem precej časa odločala, kam bosta vpisala hčerko Aljo v varstvo. »Najprej sva razmišljala o zasebnem varstvu ali zasebnem vrtcu. Predvsem zato, ker so tam manjše skupine otrok in ker je več strokovnega kadra v eni skupini. Ko pa sva izvedela ceno varstva, sva si premislila. Za svojega otroka daš vse, vendar nekje pa mora biti meja!«Simpatična dveletna Alja hodi v vrtec Zarja v Celju, kjer se odlično počuti. Svoje odločitve, pravi Petra, nista s partnerjem nikoli obžalovala, saj je Alja izredno prilagodljiv otrok. Nobenih težav ni imela niti na začetku, zelo hitro se je vklopila v skupino in spletla mnoga prijateljstva. Poleg tega je bila v enem letu bolna le dvakrat! »Vrtec lahko samo pohvalim. Prvo leto smo imeli krasno vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. Resnično sta bili zelo ljubeči in z veseljem sem opazovala, kako Alja rada hodi v vrtec. Zjutraj, ko sem jo pripeljala, ni bilo niti joka niti slabe volje. Mogoče bi lahko grajala samo to, da so v poletnem času zaradi organizacije združili skupine, prav tako so se vzgojiteljice zaradi dopustov neprestano menjavale. Vsako jutro naju je pričakala vzgojiteljica, ki ni bila ravno najbolj srečna, da mora biti v službi. To mi starši čutimo, prav tako tudi otroci. Nekaj dni je bilo precej grozno. Alja ni več tako rada hodila v vrtec in zato sva se odločila, da jo čez poletje za dva meseca izpiševa.«

E. H. iz Murske Sobote pojasni, da obstajajo zelo dobri vrtci, ki pa se razlikujejo od občine do občine glede opremljenosti, ponudbe, strokovnega kadra itd. Sogovornica je hčerko vpisala v zasebni vrtec, in sicer zato, ker so bili od začetka – od prvega pogovora dalje sprejeti povsem drugače kot v javnem vrtcu. Povabljeni so bili na skoraj dvourni pogovor o otroku in družini, kjer so se spoznali in ob tem pridobili informacije, ali so primerni za ta vrtec. »Odločili smo se za edini zasebni vrtec, ki je v našem kraju. Če bi jih bilo več, bi lahko primerjali med njimi, a to možnost imajo le starši, ki živijo v večjih mestih.« Sogovornica vidi prednost zasebnih vrtcev predvsem v tem, da je v skupinah manjše število otrok kot v javnih vrtcih, kjer so normativi zelo visoki. »Manjše število otrok pomeni večjo individualizacijo dela in večje upoštevanje različnih potreb otrok. To je ključni dejavnik. V zasebnem vrtcu smo bili od vpisa naprej deležni večje pozornosti, odgovorili so nam na vsa vprašanja, temeljito smo se pogovorili o otroku in pričakovanjih do vrtca in vzgojiteljice, vse to, kar sem v javnem vrtcu pogrešala. Zasebni vrtci imajo tudi jasno izdelana pedagoška načela, po katerih se izvajajo programi (npr. Steiner, Montessori ipd.) in večinoma ponujajo različne obogatitvene programe, ki jih v javnih vrtcih le redko najdemo.« Sogovornica opozori, da je slabost zasebnih vrtcev le cena, saj so dražji od javnih in si ga mnogi starši ne morejo privoščiti. »Ampak tisti, ki se odločijo za zasebni vrtec, so pripravljeni spregledati tudi ta vidik. Pomembno je, da starši res dobro poznajo načela vrtca, da niso potem razočarani.« Meni, da je predvsem finančno stanje družine tisto, ki v zelo veliki meri vpliva na odločitev, v kateri vrtec bodo starši vpisali otroka. »Socialno šibke družine ne morejo otrokom privoščiti zasebnega vrtca, četudi bi to želele. Sicer so tudi zasebni vrtci različno financirani, eni so subvencionirani od občine v določeni meri, drugi so povsem zasebni. Za nas to pomeni, da bomo plačevali 25 % več, kot bi plačevali v javnem vrtcu.«

1616

Psihologija

Čustveni razvoj otrokapiše: mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS

»Zdaj nas je pet!« ob vsaki priložnosti izjavi naša najstarejša. Naj vsakdo ve in se zaveda, da sta s sestrico dobili bratca. Ponosna in zadovoljna tudi ugotavlja: »In jaz sem največja!« Čudovit dogodek oziroma začetek dogajanja. Ponovna usklajevanja časa, dolžnosti, prošenj za pomoč. Sprašujem se, kdaj pridejo na vrsto tisti trenutki bližine in povezanosti, tako ljubeči in enkratni, čas za pozornost vsakemu posamezniku, dolgo zrenje v oči, nasmehe, objemčke, čas za malenkosti, npr. dojenček je premaknil glavo, nasmehnil se je, na svoj način je rekel »ata«, …

Z vsakim otrokom se sreča poveča, pozornost pa se razdeli. Umetnost je, da vsak otrok in tudi partnerja čutita, da sta edinstvena, ljubljena, da sta deležna pozornosti, kljub spremembam v družini.

Ukradeni trenutkiPred kratkim je prijateljica povedala, da je njena dveletna hči, ko so dobili dojenčico, po nekaj dneh v solzah ugotovila, da »zdaj pa nima nobene mamice več«. Prijateljici se srce dobesedno trga ob takih besedah. Otrok (še) ni sposoben razumeti, da ljubezen staršev ni zato nič manjša. Ravno nasprotno, toliko več predanosti, truda in prave ljubezni je vloženo v odnos med družinskimi člani, ko so pred nas postavljeni novi izzivi. Podobno se dogaja tudi na primer pri spremembi stanovanja, službe, bolezni.Vendar pa otrok v takšnih časih iskreno čuti, da je prikrajšan. Lahko se zateče v različne oblike odzivov na svoja čustva. Lahko se »umakne«, zboli, postane agresiven. Takrat starši čutimo, da smo izgubili stik z otrokom. Na pomanjkanje pristnega odnosa, občutka bližine in povezanosti vpliva tudi veliko dela, spremembe, neprespanost, slabo počutje, bolezen otroka ali staršev. Če opazimo, da z otrokom izgubljamo stik, se želimo z njim ponovno povezati oziroma navezati nove povezave.

Starši smo tisti, ki otroku podajamo načine in tehnike, predvsem pa občutek in izkušnjo za spoprijemanje s čustvenimi stanji!

17

OSVOJITE OTROŠKO SOBICO PLANET PO VAŠEM IZBORU!

Kakšen pa je tvoj planet?

Obiščite www.ringaraja.net/planet in

OBJAVITE FOTOGRAFIJO, kako ste čisto po vaše uredili Alplesovo otroško sobico Planet.

Najbolj domiselna ureditev otroške sobice bo nagrajena s Planetom po vaši izbiri za naslednjo starostno stopnjo, drugouvrščeni naseljenci pa boste prejeli igralni kotiček Planet.

Več o nagradah, glasovanju za planete in pogojih sodelovanja na www.ringaraja.net/planet.

Psihologija

Vse o razvoju otroka od rojstva do 8. leta starosti poiščite v Koledarju otrokovega razvoja.Tudi nosečke lahko svojo nosečnost in razvoj ploda po tednih spremljate v Nosečniškem koledarju. Vse to na Ringaraja.net

Če kljub stresu, nepredvidenim zapletom, nerganju in izražanju slabe volje svojih otrok obdržimo mirne živce, opazimo, da otrok vztraja v slabem čustvenem počutju, jezi ali nezadovoljstvu izjemno kratek čas. Z obvladovanjem sebe obvladamo otroka. S svojo trdnostjo mu dajemo trdno podlago za obvladovanje čustev in za bolj pozitivno doživljanje situacije.

Kaj narediti, da bo otrok svoja čustva doživljal in izražal iskreno in sproščeno? Zagotovimo mu okolje, kjer se bo počutil varnega, sprejetega in ljubljenega. Da bomo sposobni ustvarjati takšno okolje, moramo biti tudi mi V STIKU S SVOJIMI ČUSTVI! Pri pogovoru s starši velikokrat naletim na vprašanje, kako to doseči? Moj odgovor staršem ima različne oblike, vendar izraža iste misli: najprej poglej sebe, kaj zahtevaš od sebe, kje si, kaj sebi dovoljuješ, kako iskren si do sebe, s katerimi čustvi in v kakšni meri si že v stiku s samim seboj. Šele na tej točki se lahko prične ustvarjalen čustveni razvoj otroka.

Otroci so ogledalo naših čustvenih stanj in obvladovanja vsakodnevnih dogodkov.

Nekaj predlogov za povezovanje z otrokom:∑ predvsem glejmo na svojega otroka z zadovoljstvom in nasmehom;∑ uživajmo v otrokovi družbi in to pokažimo tako, da ga povabimo s seboj, kadar ni nobenega drugega razloga kot le njegova prisotnost;∑ usedimo se na tla in se skupaj z njimi igrajmo – premetavajmo se, valjajmo, smejmo se in žgečkajmo, …;∑ skupaj pojdimo na »pustolovščine«, doživetja in »nevarnosti«, …;∑ naj nam pokažejo svoje najnovejše dosežke na gugalnici;∑ skupaj naredimo zmaja ali hišico za ptice …

Mamice, naučite svoje otroke vsega, kar mora biti doma postorjeno. Naredite iz opravil zabavno dogodivščino. Najmlajših sicer ne izrabljajte pretirano, ker bodo pregoreli. Lahko pa vam na primer pomagajo narediti preproste piškote pri treh letih. Ko šivate, naj na tleh izrezujejo oblike iz blaga. Ko barvate, naj vam pomagajo. Očetje, z vašo udeležbo in pomočjo naj dečki začutijo, da so zaščitniki in skrbniki hiše ali družine. Če lahko hodijo, lahko nesejo manjše stvari iz trgovine ali les ter z vami zakurijo ogenj …

HVALIMO SE Z NJIHOVIMI DOSEŽKI tako, da nas otroci tudi slišijo Pomembno je, da otroci čutijo, da so za nas dragoceni in da mi z velikim veseljem in zadovoljstvom delimo z njimi svoje življenje.

Kako lahko prepoznamo čustveno sliko otroka?Dober primer oziroma pokazatelj čustvenega sveta otroka so različne situacije: kako se otrok vede doma, z vsakim posameznim članom ali skupaj z več otroki. Kako se vede v družbi, v vrtcu s sovrstniki, s starejšimi, z mlajšimi otroki. Kako se vede v neznani situaciji, ko ga ogovorijo »tujci« – naši znanci in prijatelji, ki jih še ni srečal.

Si lahko predstavljate naslednji prizor?

Družina pride na obisk, otroci so spoštljivi do vas in vaših stvari, otroci v družbi odraslih ne kričijo, odgovarjajo v mirnem tonu in se umirjeno igrajo. Če se udarijo, ne jokajo pretirano, ko se igrajo, ne zahtevajo svojega za vsako ceno, predvsem pa se ne prepirajo. Vprašajo za dovoljenje in pozorno poslušajo. Ali je to mogoče?

Obvladovanje čustev (lastnih in otrokovih)Spomnim se dogodka s piknika. Na travniku je bila gugalnica in punčka, stara pet let, ki se je gugala, je zdrsnila in padla. Pri tem je začela jokati, vpiti in vreščati. Vsi smo vrgli kozarce in krožnike v zrak in ji tekli na pomoč. Očitno je bilo, da je padla z gugalnice brez vidnih posledic. Ko jo je njen oče hotel pregledati, če je morda ranjena, se je začela zvijati, brcati in vreščati. Zvenela je, kot bi bila privezana na mravljišče. Oče je naslednjih deset minut poskušal pritegniti njeno pozornost, da bi izvedel, kaj je narobe, vendar mu ni dovolila »pregleda«. In še vedno je kričala. Ko smo se vrnili k prevrnjenim krožnikom, sem občasno zaslišala očeta, ki ji je prigovarjal: »Kaj je ljubica, povej mi, kje te boli ...« Jasno je bilo, da ni huje poškodovana, saj drugače ne bi zmogla vložiti toliko energije v pritoževanje, hkrati pa je kričanje izražalo protest in napadalnost. Čez nekaj časa so deklico odnesli v hišo, kjer so ugotovili, da ni ničesar zlomljenega. Vsi smo si oddahnili.

Bodimo pozorni, da s svojimi čustvenimi slabostmi oz. šibkostjo iz svojih otrok ne naredimo čustvenih lažnivcev!Če želimo otroku dobro, ga naučimo obvladovati čustva. Če ne želimo, da postane slabič, ki uporablja nesrečo ali težavo kot priložnost za pritegnitev pozornosti, ga ne učimo in ne »programirajmo« v tej smeri. Starši dovolj hitro ocenimo situacijo in nam ni treba prileteti k našemu malčku z visokim in s prestrašenim glasom, kadar pade, se prekucne, polije, ... Naši odzivi, že od rojstva naprej, so pomembni za razvoj čustev in razvoj značaja. Ne želimo si, da iz otroka zraste najstnik in odrasel človek, ki bo sam sebe prizadel, kadar bo v čustveni stiski, ali bo sam sebe poškodoval, če bo želel pozornost.

Otroci, ki jokajo, in jokajoči otrociKadar malček joka, obstaja upravičen razlog. Če je lačen, ga nahranimo. Če je zaspan, ga položimo k počitku. Če ga resnično nekaj boli, mu damo čas, da se potolaži. Če mu je fizično neprijetno, prilagodimo okolje. Če je moker, ga preoblečemo. Če ga je strah, ga objamemo. Če godrnja, ga opomnimo, naj obvlada svojo egocentričnost (samoljubje, sebičnost). Če se jezi, ga vzgojimo.

Kazen ali vzgoja?Otroka ne kaznujemo impulzivno, v jezi. Vzemimo si čas za »učno situacijo«, prilagojeno starosti otroka. Z otrokom vadimo akcijo in reakcijo. Vadimo neprijetne situacije in čustvene odzive. Vadimo ubogljivost! Tako bo otrok v vsakdanjem življenju pripravljen na stres, pripravljen pa bo obvladovati tudi sebe in svoja čustva. Pazimo tudi, da sebično jokanje ni nagrajeno. Če malčku dovolimo, da obvlada situacijo ter okolico s cmerjenjem, mu nismo zagotovili najboljše popotnice za njegov čustveni razvoj.

Če imamo priložnost, se čustveno pripravimo na otroka že pred njegovim začetkom življenja, že pred spočetjem, že pred rojstvom. Naša čustva, čustva našega partnerja in čustva našega otroka so izjemno dragocena. Za začetek raziskovanja, odkrivanja in dobrega čustvenega razvoja pa prav gotovo ni boljšega trenutka kot prav zdaj!

18

Zaskrbljenost nosečnicZ dr. Aleksandrom Merlom, specialistom medicine in porodništva, enim najboljših slovenskih ginekologov, smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so prevelika zaskrbljenost današnjih nosečnic, porod na domu ter odvzemu in shranjevanju matičnih celic.

Intervju je v celoti objavljen na www.ringaraja.net/nosecnost/

Nosečnice

Kakšne so nosečnice dandanes, če jih primerjate s svojimi začetki?Nosečnice so bile nekoč bolj nezahtevne in vodljive, izpolnjevale so navodila svojih lečečih zdravnikov, za razliko od današnjega časa, ko je vsem vse jasno, vsi vse vedo, vsi se izobražujejo preko interneta in številnih publikacij. Na preglede prihajajo z zahtevami »opravite to in to«, brez vedenja, da je danes ginekolog v svojem dispanzerskem delu vpet med njenimi zahtevami in zahtevami zdravstvene zavarovalnice, ki časovno in ekonomsko kroji usodo zdravniškega tima.

V preteklosti so se verjetno na drugačen način spopadali s strahovi glede neozdravljivih bolezni?Ko sem začel s svojim delom, je bilo teh strahov bistveno manj. Danes nosečnice zaradi silne izobrazbene vneme preživijo devet mesecev v vsaj delnem strahu, da bi bilo kaj narobe, namesto da bi se veselile nosečnosti. Ob vsakem pregledu imajo nešteto drobnih vprašanj, ki nam nakazujejo pretirano bojazen in posledično nesproščenost.

Kakšno je vaše mnenje o možnosti odvzema matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice kot o ukrepu staršev za zavarovanje zdravja otroka tudi po tem, ko pride na svet?Staršem vedno povem, da se na tem področju dogaja nenehen napredek. To je področje, od katerega pričakujemo veliko in ima velike razvojne možnosti. Če se pari odločajo za odvzem popkovnične krvi, jim svetujem, naj se pozanimajo o možnostih, kajti pri neplačljivih ponudnikih (to je t.i. doniranju v javno banko) niso upravičeni do lastne odvzete krvi, v primeru, če bi le-to potrebovali. Plačljive možnosti odvzema matičnih celic imajo glede tega določene prednosti. Pari se morajo za to odločiti že pred porodom.

Z matičnimi celicami je danes možno zdraviti že več kot 85 bolezni. Ste se že srečali s tovrstnimi primeri? Da. Zaradi tega sem kljub ceni, ki ni ravno nizka, mnenja, da bi bila v upanju, da tega sicer ne bi nikdar rabili, morda to dobra naložba.

19

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7 delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

Pravljico piše: Eva Žnidar

Zjutraj so se vsi prebudili vznemirjeni. »Ahhhhhh,« je zazehala princeska. »Bzzzzzzzzzzzzzzzzzz.«»Buuuuuuuu,« se je oglasilo nedaleč stran.»Hitro pokonci, hitro pokonci!« je poskočila Evelin. »Nov dan je, odkrivali bomo nov kot!«

»Bzzzz, že grem, že grem,« je bila takoj pripravljena kresnička.»Buuuu. Jaz bi še malo spal, bu bu,« je zazehal strahec.»Vstani, vstani, boš jutri spal,« ga je bodrila Evelin in ga na koncu le prepričala. Še enkrat ga je močno potresla, da je kar odletel iz postelje in bil takoj pripravljen na novo dogodivščino. Kako vznemirljivo!

Kresnička je prva odletela v temni kot sobe. Evelin je pogumno capljala za njo. Odkar je poznala strahca, ji poguma ni manjkalo. Kako smešno, je pomislila. Strah in pogum gresta z roko v roki. Nato pa se je Evelin skoraj zaletela v kresničko, kajti iz kota se je oglasilo: »Ggggrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr.«

Strah je prestrašil Evelin, v resnici pa se je prestrašil tudi sam. Tudi strahca je kdaj strah. Še posebej, če je v kotu nekaj grrrjajočega.

»Strah! Nehaj me strašiti!« je zakričala Evelin. »V kotu se nekdo skriva!«»Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr,« se je še enkrat oglasil glas.»Kdo si?« je jezno vpraša Evelin.

»Jaz sem jeza! Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr! Treščila bom vate z vso silo. Vse bom zrušila in uničila! VSE!!!«»Buuuuuuuuuuuuuuu,« je strah spet prestrašil Evelin.»Strah!« je zakričala Evelin. »Nehaj! Mogoče je tudi jeza osamljena!«»Bzzzz, meni se zdi bolj jezna kot osamljena,« je pripomnila kresnička.»Seveda sem jezna, pa še kako sem jezna. Tu v kotu ždim, nihče me ne pogleda, niti mi ne dovoli, da bi se razjezila, če mi stopijo na prst. Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrr, zaradi tega sem še bolj jezna!« se je še naprej jezila.

Vsi so se zasmejali, jeza pa se je še bolj razjezila.»To ni smešno!« je udrihala okoli sebe.»Jeza, bzzz, nehaj tepsti okoli sebe! Zakaj si tako jezna?«»Zakaj? Še vprašaš zakaj?« je jeza grdo pogleda kresničko. A ta jo je le spodbudno pogledala, naj vendar odgovori na vprašanje.»Prav, če vas resnično zanima, vam pa povem. Jezna sem, ker me nihče ne posluša. Želim si, da bi človek, ko bi bil jezen, to tudi povedal. Vendar je človeka včasih strah povedati, da je jezen.«

»Strah, strah, to sem jaz, buu,« je zabujal strah.»Psssss, jeza govori! Poslušaj jo!« mu je rekla Evelin.»Poslušaj me že vendar,« je zabrusila še jeza strahu. »Kje sem ostala?«»Da je človeka strah povedati, da je jezen!« jo opomni strah.»Aha, ja. In potem se nabiram in nabiram v njem, dokler me ne sliši in ne eksplodira. Trkam toliko časa, da me prepozna. Kažem se mu v različnih oblikah.«»Kakšnih?« je strah postajal radoveden.»Včasih ga močno stisnem in mu povzročim bolečino v želodcu. Kako zabavno! On misli, da ni nič hudega. Toda je! Jaz sem huda! Enega sem enkrat stisnila za glavo. Tako ga je zabolela glava, da je ležal v postelji še ves dan.« »Jaz poznam ljudi, ki so preveč jezni. Bolje je biti ne jezen, kot pa preveč jezen,« je rekla princeska.»Ja, ja, vem, kaj misliš. Včasih ljudi tako razjezim, da tepejo ljudi okoli sebe.«Tako kot to dela kuga, je pri sebi pomislila Evelin.»Pa ti je to všeč?« je vprašala kresnička.»Niti ne. Nekaj čase se zabavam, ko dražim ljudi, vendar ni prijetno, ko potlačena ždim v njihovem telesu ali pa me premetavajo okoli sebe z udarci po drugih. To nisem jaz! To je pretirana jeza.«»Buuu, kako je lahko jeza pretirana? Mene je samo strah in sem en sam strah. In ti si tudi ena sama jeza.«»Grrrrrrrr,« mu je jeza pokazala zobe.»Buuuu,« se je strah prestrašil.»Najbrž je tudi tebe včasih nekaterih stvari bolj, drugih pa manj strah. Tudi tebe manj razjezi, če ti nekdo ponesreči stopi na nogo, in bolj razjezi, če te nekdo udari in zmerja,« je modro pripomnila kresnička. » Buuu. Najbrž res.«»Jeza, si potem nevarna?« je vprašala Evelin.»Nevarna? Zakaj? Kje pa! Jaz sploh nisem nevarna. Mogoče se zdim nevarna tistim ljudem, ki ne znajo ravnati z mano. Pomembno je, da se ljudje razjezijo, ko čutijo jezo. Ne smem se nabirati v njih, kajti potem se še bolj razjezim. Naj me že vendar poslušajo! In ko se preveč razjezim, škodim njim in okolici. Jaz nisem nevarna, neupoštevanje mene je nevarno.«»Tako torej, potem sem jaz jezna na kugo! Jezna sem! Vzela mi je moje najdražje, me odvlekla v temačno sobo in z menoj grdo ravna! Jezna sem!«»Grrrrr, bodi jezna!« je Evelin zaploskala jeza.»Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr.«

Tako torej, tako kot strah straši, se jeza repenči. To je Evelin lahko sprejela, zato jo je povabila zraven na raziskovanje kotov sobe in jeza je jezno privolila.

IZRAŽANJE JEZE JE POMEMBNO. (Še posebej zato, ker drugače lahko

postanemo agresivni do sebe ali drugih.)

20

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Primorska kuhinjabesedilo in fotografije: Aleš Pirc

Slovenija je s svojo lego in posebnimi predeli edinstvena dežela na svetu. Na tako majhnem področju ponuja toliko raznolikosti kot le malokatera država. Na prehodu pomladi v poletje smo se sprehodili po Prekmurju in Prlekiji, tokrat pa se bomo podali na kulinarični izlet na Primorsko. Primorska je slovenska pokrajina, ki vključuje morje, gore in kraški svet. Odkrivamo jo lahko znova in znova. Je idealna za družinske izlete v vseh letnih časih. Nudi prvovrstno in raznoliko pokrajino, ljudi, kulturo in tipično lokalno prehrano, ki bo (je) zagotovo všeč tudi najmlajšim družinskim članom.

Od morja do goraPrimorska je sestavljena iz različnih območij, ki se raztezajo ob naši zahodni meji. Posočje, Goriška brda, Idrijsko-Cerkljansko območje, Trnovska planota in pod njo Vipavska dolina, ki meji s Krasom, Pivško kotlino ter z Brkini in se konča z Istro, ki z morjem dokazuje, da je Slovenija tudi morska država. Posebnost tega področja, kjer se meša mediteranska klima s svežino gorskega zraka, je burja. Burja nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Burja zapiha nenadoma, v sunkih, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha vse leto, predvsem pa pozimi.

Pestri okusi, primerni za male in velikeTako kot je raznolika Primorska, je raznolika tudi primorska prehrana. Preproste jedi, ki so značilne za hribovito Posočje, in slastna mediteranska kuhinja, ki se je uveljavila v bolj rodovitnih predelih. Zaradi pestrosti in raznolikosti živil sodi primorska kuhinja v sam vrh slovenske kulinarike.

Ker je bila lega Primorske z zaledjem vedno pomembna, so se tu v

preteklosti mešale različne kulture, ki so vplivale tudi na gastronomijo. V sodobnem času se je kuharska tradicija in lahkotnost priprave jedi prelila v čudovito kombinacijo okusov. Veliko zelenjave, testenin, sadja, morskih dobrot in zelišč nudi bogato paleto jedi za vsak okus, ki jih obožujejo tudi številni obiskovalci, ki se odločijo za odkrivanje te pokrajine. Rižota z morskimi sadeži, mineštra, njoki s paradižnikovo omako z zelišči ali s suhimi slivami, pršut s figami, jota ali pa znamenita soška postrv je le nekaj jedi iz bogate ponudbe tega območja.Zaradi raznolikosti se primorska kuhinja deli na posoško, idrijsko, briško, vipavsko, kraško in istrsko. Vsaka od naštetih ima svoje jedi in posebnosti.

Posoška kuhinja temelji na živilih in pridelkih, ki so zaradi hribovitega področja bolj skromni. Kuharice so si v preteklosti pomagale s svojo iznajdljivostjo ter v jedi dodajale nabrane rastline, zato koprive, listi trobentice, pehtran, regrat in podobne užitne rastline niso nobena redkost v pripravljenih jedeh. Čompe (krompir), polenta (koruza), skuta in sir so bile glavne jedi, ki so še danes osnova tradicionalne kuhinje. Pečena polenta s sirom, solata iz regrata, trobentice s čompami, različni štruklji, pehtranova potica, postrv z zabeljenim krompirjem so jedi, ki jih lahko poskusite in pripravite tudi sami.

Idrijsko območje je poznano po tradicionalnih žlikrofih, ki so hkrati tudi slovenska nacionalna jed. Jemo jih lahko samostojno ali skupaj z bakalco – tradicionalno idrijsko jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Prvotno so jo pripravljali iz koštrunovega mesa, ker pa tega danes ni na pretek, so ga nadomestili z ovčjim. Prepoznavne jedi tega okolja so še smukavc iz ohrovta in krompirja, h kateremu lahko postrežejo zeljševko, česnov kruh ali ocvirkovko.

Rubrika »Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si« vam predstavlja različna področja Slovenije, slovensko kulturo, običaje in recepte, ki jih želimo ohraniti. Predstavite jih svojim otrokom in pomagajte pri prenosu iz roda v rod! 21

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Polpete iz bučk

Sestavine:

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

Čas priprave: 25 minut

∫ 250 g bučk∫ 75 g moke∫ 1 jajce ∫ 1 čebulica∫ 2 stroka česna∫ 1 rezina belega kruha∫ dve žlici drobtin∫ sol, poper∫ koprc∫ peteršilj∫ 1 dl mleka∫ 1 dl olivnega olja

Bučke operemo, naribamo in solimo. Bel kruh nadrobimo v posodo in prelijemo z mlekom. Po nekaj minutah bučke ožamemo in jih zmešamo s kruhom in z mlekom. Moki in jajcu dodamo mešanico bučk in kruha ter poper, sesekljan koprc, čebulo, česen, drobtine in peteršilj. V ponvi segrejemo maščobo in na njej ocvremo bučkine polpete. Jed lahko ponudimo samostojno ali kot prilogo. Kot samostojno jed jo lahko ponudimo tudi hladno.

∫ Energija: 384,1 kcal∫ Beljakovine: 4,8 g∫ Maščobe: 11,8 g∫ Ogljikovi hidrati: 19,69 g∫ Vlaknine: 1,3 g

Frtalja

Sestavine za 4 osebe:

Čas priprave: 10 minut

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

∫ 6 svežih jajc∫ 1,5 dl mleka∫ 2 žlici naribanega parmezana∫ 50 g masla∫ šopek mlade blitve (100 g)∫ šopek mlade špinače (100 g)∫ šopek peteršilja∫ 4 listi svežega žajblja∫ 4–5 listov mete∫ 5–6 vejic svežega ali suhega majarona∫ sol

∫ Energija: 273 kcal∫ Beljakovine: 15,7 g∫ Maščobe: 21,2 g∫ Ogljikovi hidrati: 4,3 g∫ Vlaknine: 1,7 g

Jajca, mleko in nariban parmezan solimo in stepemo. Zelenjavo in zelišča očistimo. Na drobno jih sesekljamo ali zmeljemo, da nastane zelena kaša. V terilnici kašo pretlačimo s ščepcem soli, da spusti sok. Zmešamo jo z jajci in ponovno stepemo. Zmes mora biti lepo zelena. V ponvi na majhnem ognju raztopimo maslo in ko porjavi, vlijemo jajčno zmes ter spečemo omleto. Spodnjo stran dobro zapečemo, zgornjo pa pustimo še mehko. Omleto ponudimo prepognjeno na krožniku.

Briška kuhinja ponuja živila, ki so tipično mediteranska. Uporablja zelišča, zelenjavo, olivno olje in pršut, ki na primorskem zraku postane še okusnejši. Na briškem tondu (krožniku) boste našli poseben golaž s fižolom in pršutom, zelenjavne juhe, različne mineštre. Značilna jed je toč s šparglji, pršutom in z belo polento, ki ju najdemo tudi v kraški kuhinji. Privoščite si lahko mesni ali brezmesni toč. Zraven lahko dodamo polento, krompir ali njoke, ki so narejeni iz moke in krompirja. Za otroke je zelo primerna frtalja z briškimi zelišči. V času češenj, kakija, kostanja, breskev in marelic pa se otroci lahko posladkajo z najrazličnejšimi sladicami iz teh sadežev.

Na vipavsko in kraško kuhinjo sta vplivali tako furlanska kot tudi srednjeevropska kuhinja. Tu je doma pršut, ki se skupaj z izvrstnim domačim presencem (sladkim kruhom) kar stopi v ustih. Vipavska dolina in kraška planota je rodovitna s teranom, zato lahko tudi tu najdemo jedi, kot so toč, frtalje, jota in mineštra. Znani so krompirjevi cmoki s slivami, ki jih otroci obožujejo. Nekatere domače specialitete, ki jih ponujajo na Vipavskem in na Krasu, lahko v današnjem času poizkusite na tako imenovanih osmicah. To so domačije, domače gostilne in turistične kmetije, ki enkrat ali dvakrat letno ponujajo svojo domačo hrano in vino. Hrustljavi krompir s kostanjem in z mlado koruzo, različne vrste klobas, pršut, kislo zelje, vipavska jota, žolca, orehovi štruklji ter gubanica je samo nekaj najbolj priljubljenih jedi.

Hrana v slovenski Istri je zelo kreativna. Lahko govorimo o kuhinji obalnega pasu in kuhinji v istrskem zaledju. Prevladujejo kuhane jedi, čeprav so tudi pečene slastne in si jih radi privoščijo. Mineštre so na jedilniku vse leto. Značilnost kuhinje je v tem, da je velika večina kuhanih jedi zabeljena s peštom – s sesekljano slanino in s česnom ter peteršiljem, kar da istrskim jedem poseben značaj. Veliko jedi je tipično mediteranskih z morskimi sadeži in ribami, vključujejo pa tudi perutnino in drobnico. Zelo radi uporabljajo avtohtono zelenjavo, domača in divja zelišča ter začimbe, s katerimi gradijo harmonijo okusa. Najznačilnejša pa je uporaba olivnega olja in česna. Za juhe in priloge uporabljajo doma pripravljene testenine, ki so posledica vpliva italijanske kuhinje. Rezance lazanje, bleke, makarone in fuže ponudijo kot predjed ali prilogo, h katerim se podajo različne čarobno dobre zelenjavne ali mesne omake. Specialitete tega konca so tudi domače salame, narejene iz oslovskega mesa, in istrski pršut.

Okus in pestrost primorske kuhinje lahko preizkusite tudi v domači kuhinji ob kuharskem eksperimentiranju skupaj z otroki. V nadaljevanju vam predstavljam nekaj enostavnih receptur primorskih jedi. Če ste vešči vrtenja kuhalnice, lahko pridobite kakšno novo idejo, s katero lahko popestrite domači jedilnik.

22

Nov okus SuperTuna!

Drog

a Ko

linsk

a, Ž

ivils

ka in

dust

rija

d.d.

, Kol

insk

a ul

ica

1, 1

544

Ljub

ljana

Dobra stran kruhawww.argeta.com

Istrska mineštra bobiči

Sestavine za 4 osebe:

Priprava:

Čas priprave: 120 minut

Prehrambena vrednost porcije:

∫ zrna petih koruznih storžev (300 g)∫ 400 g mladega fižola v zrnju∫ 4 srednje veliki krompirji∫ 4 stroki česna∫ 4 večje vejice peteršilja∫ 2 zrela olupljena paradižnika ∫ sol, poper ∫ pesto ali olivno olje za zabelo∫ voda

V lonec damo olivno olje, sesekljan česen in peteršilj in počasi popražimo. Dolijemo malo vode in dodamo mlad oluščen fižol. Dodamo olupljen in na kose narezan krompir ter dolijemo vodo. Malo pokuhamo in dodamo koruzna zrna, paradižnik, sol in poper. Ko so bobiči skoraj skuhani, krompir z vilico ali s kuhalnico pretlačimo in ponovno damo v lonec. Bobiče kuhamo 2–3 ure. Če smo se odločili za bobiče s pršutovo kostjo ali prekajenim svinjskim mesom, ga damo kuhat na začetku.

∫ Energija: 504 kcal∫ Beljakovine: 13,5 g∫ Maščobe: 11,2 g∫ Ogljikovi hidrati: 60,7 g∫ Vlaknine: 9,7 g

Obiskali smo ...

Mali in veliki uživali na ekološki kmetiji

besedilo: Jerneja Pavček in Anja Pelanfotografije: Milan Simčič, HiPP

V začetku poletja je HiPP s pomočjo Ringaraje popeljal na ekološko kmetijo Ljubica kar 21 družin. Na prelep sončen dan smo se nekateri z avtom, drugi z avtobusom podali na rob Polhograjskega hribovja, v Poljansko dolino.

Na turistični kmetiji Ljubica, ki ima certifikat ekološke kmetije, so vse dobrine, ki se na kmetiji pridelajo in predelajo, pridobljene na naraven način. Ogromno dobrot (doma pridelano zelenjavo, mlečne izdelke, mesne izdelke, domač kruh in jabolčni sok) smo lahko tudi poskusili in v različnih polnih okusih neverjetno uživali tako mali kot veliki.

Ogledali smo si vse živali, ki domujejo na kmetiji Ljubica, od krav, bikov in teličkov, do pujskov, zajčkov in osličkov. Spoznali smo, kako so vse stvari na kmetiji medsebojno povezane, saj z gnojem, ki nam zasmrdi v hlevu, pognojijo zemljo, da potem zraste dobra zelenjava, ki nam daje polno vitaminov in hranilnih snovi. Živali so na kmetiji kot družinski

člani, gospodar jih dobro pozna in spoštuje. In čeprav smo bili na kmetiji v nedeljo, tudi ta dan na kmetiji ni dan za počitek, saj so na kmetiji določena opravila, ki ne morejo čakati. Mimo nas je vozil traktor, ki je pobiral travo in delal bale sena za obdobje, ko sveže krme za živali ne bo dovolj.

HiPPovi predstavniki v Sloveniji so obisk ekološke kmetije Ljubica izbrali zato, ker so družinam želeli v živo pokazati, kako se pridelujejo in predelujejo ekološke sestavine in prehrana, ki je značilna za HiPP. Tako so lahko spoznali, kako pomembna sta ta dva procesa za naše življenje in kako kakovostna mora biti prehrana, predvsem tista, ki jo zaužijejo otroci, ki se še razvijajo.

26

naprave. Uporabljajo sončno in vodno energijo, recikliran papir, ... Zanimivo je, da je celotna politika podjetja prilagojena ekološkemu načinu življenja. Vsi zaposleni dobijo določeno nadomestilo, če namesto svojega avtomobila uporabljajo javni prevoz ali kolo, organizirani pa so celo skupni prevozi. Tudi v menzi imajo zaposleni na razpolago samo hrano iz ekološko pridelanih surovin.

Raziskovanje je njihova glavna prednostHiPP-ov laboratorij v Pfaffenhofnu je že vrsto let med vodilnimi evropskimi laboratoriji za analizo pesticidov. V HiPP kozarčkih se nahaja le to, kar prestane številne kontrole kakovosti, saj surovine testirajo na več kot 850 ostankov škodljivih snovi. Le tako si kozarček zasluži HiPP-ov pečat ekološke pridelave.

1,5 milijona kozarčkov dnevnoV tovarni v Pfaffenhofnu pridelajo dnevno kar 1,5 milijona kozarčkov otroške hrane HiPP. Vsak kozarček ima identifikacijsko številko, preko katere lahko ugotovijo, na kateri njivi je bilo vzgojeno korenje iz tega kozarčka. Proizvajajo kar 148 različic otroške hrane, pa tudi vodo, sokove, kozmetiko in izdelke za nosečnice.

Dr. Claus Hipp – jamstvo za kakovost

Gospod v zlatih letih, poln izkušenj in življenjskih modrosti, je »dedek« podjetja HiPP. S svojim imenom jamči za kakovost izdelkov HiPP in v nemško govorečih državah skrbi za javno podobo podjetja. Znamka HiPP naj bi glede na rezultate trženjskih raziskav uporabnike asociirala na vrednote, kot so zdravje, kakovost in ekološka pridelava. Prav te vrednote jih uvrščajo med vodilne evropske proizvajalce otroške hrane. Claus Hipp pravi, da je približno četrtina uporabnikov otroške hrane HiPP odraslih. Po otroški hrani, ki je na razpolago v več kot 100 različnih okusih, naj bi posegali predvsem zaradi težav s požiranjem in presnavljanjem trde hrane.

Ali ste vedeli, da kozarček otroške hrane HiPP prestane 260 kontrol, preden gre na police in posledično do vašega otroka?

Varstvo okolja, v soglasju z naravoHiPP že več kot 50 let proizvaja visokokakovostno otroško hrano iz surovin, ki so pridelane in predelane na ekoloških kmetijah. Je največji svetovni predelovalec ekološko pridelanih surovin, saj surovine odkupuje od 6.000 ekoloških kmetovalcev, ki kmetujejo v 29 različnih državah. To pomeni, da kar 15.000 hektarjev zemlje obdelujejo na okolju prijazen način, pri čemer morajo kmetje upoštevati stroge smernice, ki določajo način obdelovanja zemlje in pridelovanja surovin za podjetje HiPP, ki so v mnogih pogledih strožje od zakonskih zahtev za ekološko pridelovanje. Polja in travniki, na katerih pridelujejo surovine za HiPP–ove dobrote, se nahajajo daleč stran od prometnih cest, pri kmetovanju pa ne uporabljajo pesticidov, umetnih gnojil in drugih nevarnih snovi. Vsi proizvodni procesi, ki jih uporabljajo v HiPP-u, delujejo v skladu z okoljem, kar pomeni, da že od leta 2007 ne uporabljajo ogljika in da uporabljajo energijsko varčne

27

Urbani podvig

besedilo in fotografije: Vesna Godicelj

PRAVLJIČNA ALZACIJAKo smo prijateljem ali znancem omenili, da nameravamo med poletnim potepanjem narediti nekajdnevni postanek tudi v Alzaciji, je ponavadi sledilo začudenje: »Alzacija? Ja, kaj pa je tam tako zanimivega? In kje natančno sploh je tale Alzacija?«

Sprehod po krožnih ulicah

28

Torej, Alzacija je pokrajina v vzhodni Franciji, ki je varno skrita v zavetju Vogezov. Leži ob meji z Nemčijo – pravzaprav se Francija z alzaško pokrajino globoko »zajeda« v Nemčijo. Zato je v Alzaciji ogromno krajevnih imen z nemškim pridihom. Najbolj zabavna so tista, ki so »mešanica« francoščine in nemščine, kot npr. prelaz v Vogezih z imenom Col de la Schlucht (col – fr. prelaz, Schlucht – nem. soteska).

FRANCOSKI KIP SVOBODEOb prihodu v Colmar, kjer smo se tudi nastanili, sta otroka od presenečenja sprva ostala odprtih ust, nato pa z začudenjem vprašala: »Kaj pa je zdaj to? A smo prišli v New York?« Ob vstopu v mesto stoji namreč velik Kip svobode – ja, prav takšen kot v New Yorku, samo da je ameriški visok 33 m, francoski pa le 12 m. Zakaj pa, vas verjetno zanima? Ker se je slavni Bartholdi, ki je naredil Kip svobode, rodil v tem mestu! No, zdaj se sicer dogaja, da naš 4-letni Miha, kadar vidi na TV ali kje drugje »ta pravi« Kip svobode, reče: »Glej, Francija!« Večina ljudi bi se verjetno nasmehnila, češ, otrok pač nima pojma.

V ZAVETIŠČU ŠTORKELJEna od alzaških zanimivosti, ki se nam je posebno vtisnila v spomin, je zavetišče štorkelj. Gospa štorklja (fr. dame cigogne) je namreč simbol Alzacije in hkrati znak blaginje ter sreče. V preteklosti je tu živelo ogromno štorkelj, nato pa se je njihovo število v 80. letih drastično zmanjšalo, saj je ostalo manj kot 5 štorkelj. Glavni vzrok za močan upad teh belih ptic naj bi bilo izsuševanje močvirij ob Renu, pa tudi številne nesreče štorkelj na njihovi poti v toplo Afriko (veliko se jih zaplete v žice električne napeljave). Če pa jim je že uspelo priti do Afrike, so te bele lepotice pogosto postale žrtev tamkajšnjih lovcev – zaradi mesa. Tako so se v kraju Hunawihr odločili, da postavijo Center za ponovno oživitev Alzacije s štorkljami. V tem centru tri leta načrtno zadržujejo mlade štorklje in jim tako umirijo selitveni nagon. Trenutno je ta center dom približno 200 štorkljam. To je neke vrste park, ki se razprostira na 12 arih in kjer smo med sprehodom po lepo urejenih potkah opazovali ne samo štorklje, pač pa tudi vidre in bobre v njihovem naravnem okolju.

KOT V PRAVLJICI O JANKU IN METKINaslednje dni smo preživeli v raziskovanju Colmarja in okolice. Del Colmarja se imenuje La Petite Venise (Male Benetke), kjer se lahko popelješ z ladjico po kanalih. Po mestu vozi tudi majhen vlakec, tako da si je mogoče na udoben način ogledati lepote mesta. Mi pa smo se v duhu znanega reka »Na kolo za zdravo telo« odpravili raziskovat okolico Colmarja z vrtenjem pedalov. Očarani nad lepoto alzaških slikovitih mestec in vasic smo se počutili kot v pravljici o Janku in Metki, saj so lepo obnovljene stare hiške žarele v najrazličnejših pastelnih barvah.

V Colmarju smo spali v mladinskem hotelu, kjer smo namesto sobe s štirimi dobili kar sobo s sedmimi posteljami, za isto ceno seveda (zelo ugodno – 28 evrov za sobo/na noč.) Tako se zvečer zaradi velike izbire kar nismo mogli odločiti, kdo bi spal na kateri postelji. Mladinski hotel je zavzemal samo zgornje nadstropje stavbe, spodnji del pa je pripadal – kaj hočeš boljšega – vrtcu. Tako sta Miha in Žiga, ko so otroci odšli domov, imela igrala samo zase!

Na potovanju se pogosto pripetijo kakšni neljubi dogodki in tudi pri nas brez tega žal ni šlo. Nekega jutra nas je v sobi poiskal vodja mladinskega hotela, češ da je prišlo do manjše nezgode, saj je nek Francoz na parkirišču pomotoma »spregledal« naš avto in ga malce – no ja, preoblikoval. Na srečo ni bilo hujšega. Si je pa tistega dne naš »družinski poglavar« nabral kar nekaj izkušenj v izpolnjevanju mednarodnih obrazcev o nezgodah, vsi skupaj pa pri iskanju mehanika, ki bi nam nazaj pritrdil registrsko tablico, saj je le-ta ob neljubem pripetljaju odfrčala z avta. Slabo voljo zaradi izgubljenega dragocenega časa smo pregnali z mislijo, da je pomembno le to, da smo živi in zdravi.

Francoski Kip svobode

Nočni čuvaj je simbol mesteca Turckheim.

Dobrovoljček Miha

Še več dogodivščin z družinskih izletov in popotovanj poiščite v rubriki Izleti in počitnice, samo na Ringaraja.net.

29

ALI STE VEDELI, DA …

… je na Kipu svobode, ki ga je ustvaril slavni Bartholdi iz Colmarja, upodobljen obraz umetnikove mame?

… je alzaška specialiteta kislo zelje ali »šukrut« (fr. choucroute, kar izvira iz nemškega izraza Sauerkraut)? Ponavadi ga postrežejo z raznovrstnimi klobasami, pečeno slanino, šunko – zelo kaloričen in ne posebno zdrav obrok.

… vsako leto v juniju poteka pohod od Pariza do Colmarja, kjer je treba pešačiti približno 530 km. Udeleženci, ki morajo biti v izredno dobri kondiciji, hodijo podnevi in ponoči (z vmesnimi kratkimi postanki) in po približno treh dneh hitre hoje prispejo v Colmar.

… je v Alzaciji rojen Nobelov nagrajenec Albert Schweitzer, zdravnik, ki je svoje plemenito poslanstvo opravljal v ekvatorialni Afriki, kjer je z lastnim sredstvi ustanovil bolnišnico in zdravil predvsem ljudi s spalno boleznijo, ki jo prenaša muha ce-ce?

… je najvišji vrh Alzacije Grand Ballon (velik balon), ki se nahaja v pogorju Vogezi in je visok 1.424 m? V bližini je tudi malce nižji Petit Ballon (majhen balon). Oba sta dobila ime po svoji zaobljeni obliki.

… je v Marksteinu, v Vogezih, naš nekdanji smučarski as Bojan Križaj pred več kot 20 leti zmagal v slalomu?

… Alzacija ni znana le kot vinorodna pokrajina, ampak je znana tudi po pivu Kronenbourg? Poskusiti pa velja tudi nenavadno rdeče pivo.

MESTNI NOČNI ČUVAJ – KOT V SREDNJEM VEKUPosebno presenečenje nas je čakalo v Turckheimu, saj je to edino alzaško mestece, kjer se je ohranila posebna srednjeveška tradicija. Vsak večer ob 22. uri mestne ulice obhodi nočni čuvaj, oblečen v srednjeveška oblačila. Ustavi se na vsakem vogalu ulice in skozi starinski rog glasno zakliče stari rek, ki še najbolj spominja na naš »Varuj ogenj, varuj luč, hišo naj zaklene ključ!« ter zaželi vsem v ulici lahko noč. Po francosko seveda. Pri tem nosi v eni roki helebardo, v drugi pa laterno. Delo nočnega čuvaja, ki je bil včasih nekaj vsakdanjega v evropskih mestih in vaseh, je bilo prižiganje in ugašanje mestnih svetilk ter v nočnem času čuvanje mesta. Dandanes nočni čuvaj med obhodom po mestu ne prižiga mestnih svetilk, temveč prepeva stare alzaške pesmi, pri čemer se mu spontano pridružijo mnogi mimoidoči.

Po nekaj dneh smo se, polni lepih vtisov, poslovili od Alzacije. In ponovno prišli do zaključka, da je na potovanju v družbi otrok sicer potrebno več prilagajanja, a je z dobro voljo in malo potrpežljivosti vse mogoče.

Hiša s kolesarskim pridihom

Male Benetke

Pravljične hiške v Colmarju

Zavetišče štorkelj

30

Iz narave v naše domove in želodčkeP r o j e k t v s k u p i n i U s t v a r j a l č k o vbesedilo in fotografije: vzgojiteljica Mirjam Tavčar, Vrtec pri OŠ Žiri

S pomočnico sva se v začetku šolskega leta 2009/2010 odločili, da bova v skupini izvajali celoletni projekt IZ NARAVE V NAŠE DOMOVE IN ŽELODČKE. Raziskave dokazujejo, da je učenje otroka mnogo učinkovitejše, če otrok sprejema informacije preko različnih čutil – vonja, okusa, tipa. Imamo srečo, da živimo v neokrnjenem okolju, kjer nas obdaja narava, da lahko na dosegu rok spoznavamo različne življenjske prostore – travnik, gozd, rečni breg in zato sva izkoristili okoliščine, v katerih živimo, in zasnovali projekt. Glavni cilj projekta je bilo izkušenjsko, veččutno učenje. Določili sva okvirno izvedbo, ki pa se je spreminjala glede na odziv in zanimanje otrok.

Prednosti sva našli tudi v dejstvu, da se nahajamo v dislociranem oddelku, kjer imamo lastno kuhinjo, ki smo jo pridno uporabljali za najrazličnejše dejavnosti. Delo je večkrat potekalo v manjših skupinah zaradi lažjega poteka in organizacije.

Jesen v naraviV mesecu septembru smo pričeli raziskovati bližnjo in daljno okolico vrtca. Odkrivali smo, kaj vse se skriva v naravi. S pomočjo ustrezne literature, ki smo si jo izposodili v knjižnici, smo poskušali delček narave tudi okusiti in jo prenesti v naše igralnice in domove. V knjižnici smo si izposodili knjige o zdravilnih zeliščih ter si jih najprej ogledali in prebrali, v kakšen namen lahko uporabljamo določeno rastlino. Otroci so na tak način spoznali že kar nekaj rastlin. Opremljeni z literaturo, s košarami za nabiranje in škarjami za rezanje smo se odpravili na jesenski travnik. Otroci so s primerjavo sličic v knjigi z rastlino na travniku prišli do različnih ugotovitev, kot na primer: ∑ na travniku ni vseh rastlin, ki jih najdemo v knjigi,∑ nekatere rastline najdemo samo v določenem letnem času,∑ sta si rastlini lahko zelo podobni, vendar se razlikujeta v vonju,∑ imata rastlini lahko skoraj enako steblo in cvet, vendar drugačne liste,∑ … Vse te ugotovitve smo nanizali ob opazovanju rmana in primerjavi z drugimi rastlinami. V knjigi smo prebrali, da je primeren za zimsko kuhanje čaja, saj pomaga tudi pri trebušnih težavah, katere so v vrtcu precej pogoste. Rman ima zdravilne učinke in zdravi prehladna obolenja, uporabljamo pa ga tudi za blaženje vnetij. Ko smo ugotovili, da gre za pravo rastlino, smo cvetove odrezali s škarjami in jih zložili v košaro. Odnesli smo jih v igralnico in pripravili primeren prostor za sušenje. Vsak otrok je odrezal eno rastlino rmana skupaj s steblom, kar smo uporabili za izdelavo herbarija.

Spoznavali smo tudi sadjeJesen je tudi čas, ko po sadovnjakih leži polno zrelih sadežev. Ugotovili smo, da bi to sadje lahko pobrali in ga posušili v igralnici. Z bližnjim kmetom smo se dogovorili, da nam je odstopil del pridelka, potem pa smo jabolka in hruške narezali na manjše

Sem vzgojiteljica v Vrtcu pri OŠ Žiri. Letos sem drugič v skupini 4-letnikov. Otroci so razigrani, ustvarjalni in vsak na svoj način uresničuje svoje razvojne potrebe. Med drugim tudi potrebo po raziskovanju, odkrivanju novih, drugačnih stvari.

Mmmm, že sedaj tako lepo diši, kaj bo šele, ko bo kuhano.

Vzgojitelji in učitelji!»Dobra praksa« je nova rubrika, v kateri bomo objavljali vaše strokovne članke o vzgojnih pristopih, aktivnostih, ki jih izvajate v vaši skupini ali razredu, posebnih tehnikah, ki jih preizkušate, oz. dobrih praksah, za katere ste zaslužni vzgojitelji v vrtcih in učitelji v šolah. Želimo razširiti dober glas o aktivnih vzgojiteljih in učiteljih, predvsem pa navdihniti tiste, ki potrebujejo zagon, ali pa preprosto izkazati pohvalo tistim, ki ste že del dobre prakse.

Vabimo vas, da nam pišete na iskrice@ringaraja.net, da se dogovorimo za temo članka, ob objavi članka pa boste prejeli potrdilo o objavi v reviji, ki ga lahko uporabite v postopku napredovanja v naziv.

Vljudno vabljeni k sodelovanju

UrednicaAnja Pelan

Dobra praksa32

koščke in jih pripravili za sušenje. Tudi sadje, ki nam je ostalo od dopoldanske malice, smo shranili na tak način. Ob prihajajočem novem letu in praznikih pa smo nekaj koščkov sadja skupaj z voščilnico podarili svojim staršem in na enak način pogostili prijatelje iz vrtca. Skuhali smo tudi kompot in vanj dodali ustrezne dišave in začimbe.

Tudi starši, babice in dedki so imeli možnost, da se nam na naših sprehodih in raziskovanjih pridružijo. Vedno so bili dobrodošli tudi njihovi predlogi, veseli smo bili, če so nam zaupali kakšno skrivnost o uporabi zelišč, star preizkušen recept, …

Zimske in praznične aktivnostiPrišla je zima in pokrajino je pokrila debela snežna odeja. Odločili smo se, da bomo poskušali iz pomaranč in jabolk skuhati marmelado. V knjižnici smo poiskali kuharsko knjigo z recepti za pripravo marmelade. Pripravili smo sestavine in pričeli z delom. Otroci so:∑ narezali sadje,∑ ga zložili v lonec,∑ dodali vodo, sladkor, začimbe,∑ mešali sestavine,∑ kuhano marmelado nadevali v pripravljene kozarčke, ∑ kozarčke zaprli in opremili s slikovnim gradivom.

Pred novoletnimi prazniki smo posušili koščke pomaranč in iz čebeljega voska izdelali svečke (zvijanje trakov v obliki tulca). Vsako svečke smo nato pritrdili na košček pomaranče.

Prišla je pomladVsi smo se že veselili pomladi, ko nas je narava spet povabila medse. Lapuh je ena prvih rastlin, ki nas je presenetila zgodaj spomladi. V košaro smo nabrali rumene cvetove in jih v vrtcu posušili. Ugotovili smo, da se lapuh v ljudskem zdravilstvu pogosto uporablja proti boleznim dihalnih poti, še zlasti proti kašlju in bronhitisu. Čajni poparek pripravimo iz cvetnih koškov, lahko pa tudi listov.

Ker pa se v bližnji okolici vrtca nahaja smrekov gozd, smo na mladih smrečicah opazili mlade vršičke. Otroci so povedali, da tudi njihovi starši in stari starši naredijo doma sirup iz vršičkov, ki pomaga proti kašlju. Učinkovine vršičkov delujejo protibakterijsko in spodbujajo izkašljevanje sluzi pri prehladnih obolenjih. S skupino večkrat obiščemo travnike v okolici vrtca. Opazili smo, da so travniki polni marjetic. Ali so koristne? V roke smo vzeli knjigo o zdravilnih rastlinah, ki nam je ponudila pravi odgovor. Marjetice se uporabljajo proti vnetju sluznic ter pri kožnih in jetrnih obolenjih. Mlade liste in cvetove lahko uporabimo kot dodatek spomladanskim zeliščnim solatam.

Poletje nam je prineslo osvežitevČrni bezeg pa je bila naša zadnja rastlina. Cvetove smo čakali vse do sredine junija. Omamno dišeči cvetovi so nas kar vabili. Precej otrok je vedelo, da lahko iz cvetov naredimo osvežilno pijačo, ki nas odžeja v vročih dneh. V literaturi smo prebrali, da bezgovi cvetovi vsebujejo eterično olje, flavonoide in čreslovine. Bezgovi cvetovi v obliki čaja pospešijo potenje pri prehladnih boleznih s povišano telesno temperaturo.

Vse zdravilne rastline, ki smo jih v tem letu nabrali, smo pravilno posušili in izdelali herbarij. Naše dejavnosti v okviru projekta smo predstavili v manjši knjižici, dodali pa smo tudi navodila za starše, kako pripraviti marmelado, regratov sirup, rmanov čaj … Nastala je lična knjižica, ki bo ostala lep in trajen spomin na spoznavanje narave in uporabe njenih darov.Otroci so domov odnesli tudi posušeno čajno mešanico v vrečicah iz blaga, s katero bodo ob prehladnih obolenjih poskrbeli za svoje najbližje.

Nauk zgodbePoskušali smo uporabljati vsa čutila. Otroci so stvari tipali, vohali, okušali, vizualno spoznavali. S tem smo dosegli cilj veččutnega, izkušenjskega učenja. Kot skupina vrtca sodelujemo v projektu LEADER, projektu agencije Sora, ki združuje otroke v vrtcih in šolah. Projekt je zasnovan na dediščini, ki nam jo ponuja narava.

Menim, da nam je izvedba projekta v celoti uspela. Tudi odziv s strani staršev je bil pozitiven. Podobnih projektov, ki se večinoma dogajajo v naravi, si želiva tudi vnaprej in vsekakor se bova trudili v tej smeri.

Takole so izgledala naša novoletna darila.

Za dolgo zimo sušimo jabolka in hruške.

Nabiramo lapuh.Preveriti moram, ali je res lapuh.

Kar pod smrekami smo v steklene kozarce naložili plast vršičkov in plast sladkorja, pa spet vršičke in sladkor. Skoraj do vrha.

33

Tudi letos nam je uspelo oditi na morje in se krasno imeti v mali vasici na obali, kjer je malo turistov. Pravzaprav je vasica tako majhna, da veliko turistov niti ne premore. Ima malo trgovin, pravzaprav eno samo, za katero naš prestolonaslednik pravi, da je manjša od njegove sobe. Tam imamo prijazne sosede ribiče, ki so nam pokazali, da osliči sploh niso kvadratne ribe, ki se jih izključno cvre v olju. Včasih nam dovolijo celo vleči male ribice iz ribiške mreže. Potem smrdimo po ribah. Smo kar velikokrat v tej vasici in smo postali že skoraj udomačeni. Skupaj sedimo z domačini in se jezimo na turiste, ki ne znajo parkirati, porabijo preveč pitne vode in ne ločujejo smeti.Glavna ideja naših počitnic je, da ne delamo ničesar. Najpomembnejše je, da je vsak dan enak prejšnjemu, razlika je le v naslovnici knjige, ki gre z nami na plažo. Po koncu takih počitnic si človek želi nazaj v službo. Najboljši del našega poletja pa je, da sva z mojo drago cel dan z otrokoma. To je seveda tudi najbolj naporen del našega poletja. Skupaj se zbujamo, skupaj jemo, skupaj gremo na plažo, skupaj se vrnemo. Letos sem najinemu dveletniku tudi vsak dan nesebično pomagal odspati opoldansko spanje. In to obe uri! Na počitnicah gremo zvečer tudi skupaj spat, a to le navidezno, saj otroka prelisičiva, da sladko zaspita, midva pa se potem usedeva v toplo poletno noč in s prijatelji, ki se ukvarjajo z istimi dejavnostmi in so tudi ravno pospravili svoj podmladek, klepetava do zgodnjih jutranjih ur, ko nas

besedilo in fotografija: Družinski fantPOLETJE

domačini, ki hodijo v službo, spodijo spat. Da pa otrokom zaradi številnih obrokov, spanja in igre ni preveč dolgčas, si starši izmišljujemo igre. Namesto da bi se zavalil v visečo mrežo in ne odmaknil pogleda od napete knjige ali mične Čehinje na obali, skačem po obali, pripravljam športne igre, rišem s prstnimi barvami, čeprav na njih jasno piše, da so za otroke, ustvarjam iz gline in plastelina, lepim kamenčke na razglednice in slikam z vodenimi barvicami. Najbolj pa uživam, ko starši pripravimo lov za zakladom. Lov za zakladom je posebna športna disciplina, ki je izjemno zanimiva za pet- do devetletnike. Ti so že bistro iznajdljivi in predstavljajo pravi izziv. Nekega dne sva se še z enim podobnim očkom Mitjem usedla skupaj in v pičli uri naštudirala načrt za najtežji lov za zakladom na svetu. In v naslednjih dveh urah so naši in sosedovi mladi upi tekali gor in dol po plaži z malimi papirnatimi navodili v rokah in iskali naslednje sporočilo, ki bi jih pripeljalo bližje zakladu. Kopali so po peščeni obali, šteli betonske stopnice, iskali križce (narisane z rdečim lakom za nohte) na skalnatih ogradah, z eno in pol dolžine dolge vrvi so poiskali sporočilo, skrito v razpoki skale, iskali steklen kozarec za vlaganje s sporočilom, ki je dobro skrit v morju čakal na malega potapljača, da ga bo potegnil na suho. Našli so posamezne črke, s katerimi so z malo miselne telovadbe sestavili besedi, ki sta pomagali najti zaklad … Najin šestletnik je bil letos odlično

pospravljen, saj je imel ves čas okoli sebe vrstnike. Z mojo drago sva ga nekaj časa intenzivno učila plavati, vendar so se najine metode izkazale za precej nebogljene. Ko sem bil jaz že utrujen od počasnega napredka in sem izmučen obležal od psihičnega in fizičnega napora v senci figovih dreves in z izjemno zabavno knjigo v naročju, se je v enem dnevu kar sam vsega naučil. Zdaj sem pa res prepričan, da je svoje športne gene dobil od svoje prelepe matere. Moje športne DNK kisline so namreč precej počasne. Tako je mali lump cele dneve preživljal v morju, čeprav smo še leto poprej naokoli skakali s posebnimi očesnimi brisačami. Tako smo poimenovali brisače, s katerimi smo brisali oči ubogega mladeniča, če mu je nevarna morska voda pljusknila bližje kot 10 centimetrov od nosa. Letos pa se je potapljal in skakal v vodo kot za stavo. Na betonskih stopnicah si je intenzivno praskal noge – če je bilo le možno, čim večkrat po istem delu kolena.Najin dveletnik je papiga in sledi svetlemu (in včasih manj svetlemu) zgledu svojega starejšega brata. Tako si je tudi on opraskal kolena in skakal je v vodo, pri čemer so mu oči zalile ogromne količine vode, ampak očesne brisače ni potreboval. Še eno poletje je minilo. Otroci so večji. Bilo je spet zabavno. Me pa malo skrbi, če bomo tak tempo zdržali tudi v prihodnjih letih. Še posebno, ker bosta po današnjih trendih otroka še vsaj naslednjih 30 let doma pri nama.

Poletja so prijetna. Ker so topla, morska in brez odvečnih oblek. Z dvojnimi kratkimi hlačami in s štirimi majicami na mesec. Z zagorelimi bosimi nogami in uživanjem z družino 24 ur na dan.

Družinski fant34

Več o akciji LINOV KOLEDAR LETNIH ČASOV na www.ringaraja.net/lino.

Pričenjamo z novo akcijo LINO KOLEDAR LETNIH ČASOV, ki bo trajala vse do konca leta 2010. Želimo si, da se otroci iz širne Slovenije pohvalite z dobrimi navadami, aktivnostmi in ustvarjalnostjo, poleg tega pa si Lino želi novih idej za preživljanje prostih dni.

Sodelujete lahko prav vsi, mali in veliki iz vrtcev in prve triade osnovnih šol.

Linova želja je, da v vaši skupini ali razredu ustvarite LINO KOLEDAR LETNIH ČASOV, vsak mesec od septembra do decembra na drugo

temo. Na koledar boste narisali, napisali, nalepili ali na kakšen drug način opisali,

kako skupaj z vzgojitelji, učitelji in družino preživljate različne letne čase.

Prvi je na vrsti koledar »POMLAD IN POLETJE«, na katerega narišite in napišite vse o tem, kako ste preživljali pomlad in poletje, tako doma kot v vrtcu ali šoli. Kaj ste v teh letnih časih opazovali, česa ste se naučili, kaj ste jedli, kaj prepevali, kje ste bili, kako ste se oblačili in še in še. Tako boste LINU dali ogromno idej za preživljanje dni in osvajanje novih dobrih navad.

Koledarje »POMLAD IN POLETJE« nam pošljite najkasneje

do 25. septembra na naslov Danu d.o.o., Ringaraja,

Knezov Štradon 94, 1000 Ljubljana. Izmed vseh prispelih

koledarjev bomo izžrebali dva vrtca/šoli, ki ju bo Lino razveselil

s svojim obiskom.

Nagrajenci in nagrajeni plakati bodo objavljeni v oktobrski številki revije. Takrat tudi poiščite novo nalogo Linovega koledarja letnih časov.

POMLAD

POLETJE

JESEN

ZIMA

Lino koledar 35

Ciciban čevlji - za igro, šolo in potepBogati in elegantni materiali, geometrični vzorci, nežni barvni odtenki, ki ustvarjajo pravljično igriv svet, ter udobje in varnost so Cicibanovi trendi letošnje jesensko-zimske kolekcije. Tehnologija in umetnost sta tudi tokrat stopili z roko v roki in ustvarili pestro paleto modne otroške obutve, v kateri boste prav vsi starši našli primerne čeveljčke za svojega malčka — takšne, ki bodo poskrbeli, da bo nogica ostala suha in topla ves dan, tudi med sprehodi v dežju ali snegu. Bleščeči materiali, nežni vzorci in pastelne barve krasijo letošnje škorenjčke, gležnjarje ter tople športne copate, namenjene malim gospodičnam, ki želijo tudi v sivih dneh izstopati ter v vrhunsko izdelanih čevljih slediti modnim trendom. Trpežen podplat, funkcionalno zapenjanje ter odporni in topli materiali pa bodo navdušili še tako aktivne navihančke, ki ne počivajo niti v najslabšem vremenu. In ker si tudi odrasle noge zaslužijo udobje in toplino, je tudi jesensko-zimska kolekcija The next zelo pestra. V letošnji sezoni je zapovedana obutev, narejena iz bleščečih materialov, modni in mladostni športni copati ter škornji, primerni za vsako priložnost.Ciciban – ker sledimo željam otrok in staršev.

www.ciciban.info

pripravlja: Uredništvo

Moj otrok noče jestiKnjiga MOJ OTROK NOČE JESTI, priznanega pediatra

Carlosa Gonzáleza, je neprecenljiv priročnik za vse starše, ki se soočajo s problemom otroka, ki noče jesti. Obravnava vso možno paleto vsakdanjih situacij

in težav, pokaže, da problema ne smemo dramatizirati, in staršem ponuja jasne nasvete in rešitve. Predvsem pa pomiri tiste, ki so

resnično zaskrbljeni, ker njihov otrok ne jé dovolj.

Sodelujte tudi v nagradni igri na spletnem portalu

www.Ringaraja.net, kjer se lahko potegujete za privlačno

nagrado v vrednosti 200 €.

Več na www.ringaraja.net.

Fotografiranje otrokFotografiranje otrok sodi med najbolj razširjene motive sodobnega časa.

Posnetki pa pogosto niso uspešni, kajti svet, v katerem živijo otroci, je zelo pisan in raznolik, pa tudi nenavaden in samosvoj. Tako kot svet fotografije.

15. in 18. septembra bo v organizaciji Palladia in STA Ljubljana potekala delavnica Kreativno fotografiranje otrok – kako z osnovnimi fotografskimi

veščinami bistveno izboljšamo posnetke svojih otrok.

Več informacij na www.staljubljana.com in 01/439 16 90.

Ustvarjalnica Muce CopatariceNamenjena je otrokom od treh let naprej, pri čemer je bistvo dejavnostiodkrivanje otrokovih talentov in usmerjanje na področja, kjer jihbo najbolje izkoristil. Otroci bodo spoznali zakonitosti ustvarjanjana področju plesa, glasbe, likovnih tehnik, literature, lutkovnegaustvarjanja ter gledališča in filma. Pedagog uporablja pristope, kiso značilni za določeno umetnostno zvrst in pri otroku neposrednorazvija ustvarjalnost ter vrednotenje in občutljivost za umetniška dela.Na ta način otrok pridobi izkušnje preko vodene dejavnosti, ki mu kasneje pomagajo pri učenju, memoriranju,logičnem sklepanju, govornih ingibalnim dejavnostih, pa tudi pri čustvovanju. Urice bodo potekale enkrat tedensko po 60 minut, v različnih skupinah.Več na: www.pionirski-dom.si

IGROTEKAV Mestni knjižnici Ljubljana, v enoti dr. France Škerl za Bežigradom, poleg knjig, filmov in CD-plošč izposojajo brezplačno tudi igrače. Že skoraj 20 let lahko tam najdete igrače vseh vrst – od konstrukcijskih, motoričnih, družabnih, izobraževalnih pa do senzoričnih in ustvarjalnih igrač za otroke, mladostnike in odrasle. Več kot 2.600 različnih igrač si lahko izposodite brezplačno, pogoj je le to, da ste vpisani v knjižnico.

Več informacij na 01 534 99 85.

foto

: Izt

ok B

onči

naPr

omoc

ijsko

spo

roči

loPr

omoc

ijsko

spo

roči

lo

Cik Cak36

Berem, bereš, beremo

Mi se z vlakom peljemoMarjan Perger

Slikanica, ki združuje petnajst slovenskih otroških ljudskih izštevank. Ob prebiranju izštevank se srečujejo videči, slabovidni in slepi otroci, pa tudi odrasli. Druženje razvija socialne veščine, spodbuja pa tudi razumevanje drugačnosti. S tem vsi udeleženci negujejo strpnost in spoštovanje. Knjiga odpira pogled na minule čase, na igre otrok, ki so bile zelo drugačne od današnjih. S tem vrača pomen otroškemu ljudskemu izročilu, ki je v času računalniških iger precej zapostavljeno.

V knjižici je vsaka izštevanka zapisana tudi v Braillovi pisavi in je tako namenjena vsem otrokom, tudi slepim in slabovidnim.

Informacije na misezvlakompeljemo@gmail.com

SVEZ

E !

Za otroke kuhajmo zdravoEmilija Pavlič

Edini učbenik o prehrani otrok od najnežnejše dobe do odraslosti, ki upošteva vsa načela zdrave in v Sloveniji tradicionalne prehrane. Ponuja tudi pestro sestavljene jedilnike za šole, vrtce in dom, saj je avtorica popolnoma spremenila način prehranjevanja malčkov v semedelskem vrtcu, kjer je kar 25 let ustvarjala. V knjigi boste našli jedilnike za petdeset tednov, za pet dni v tednu in za tri obroke na dan. Dober tek!

Knjiga je uvrščena med 18 najboljših kuharskih knjig na svetu v dveh kategorijah, in sicer Otroci in družina (11. mesto) in Zdrava prehrana (13. mesto).

www.emilijapavlic.si

pripravlja: Uredništvo

Drejček in trije marsovčkiVid PečjakZaložba Mladinska knjiga

Miš, Maš in Šaš so trije Marsovčki. Maš je drugi Marsovček po velikosti in hodi v drugi razred, kjer mu najbolj od vseh predmetov gre računstvo. Glavo ima večjo od največje makedonske lubenice, telo pa ni mnogo širše od steklenice za kokto. Tanke roke s tremi prsti mu rasejo iz glave, tam kjer bi morala biti ušesa. Namesto nosu ima samo dve luknji sredi obraza. Oblečen je v otroške žabe in prepasan s kravato.

Najbolj znana slovenska znanstvenofantastična zgodba pripoveduje o Drejčkovih skrivnih obiskovalcih in potovanju z letečo cigaro na daljni planet, kjer nikoli ne tepejo otrok in kjer so vojne prepovedane.

www.emka.si

SE V

EDNO

NAJ

LEPS

A ...

1001 pravljicaLila PrapZaložba Mladinska knjiga

1001 pravljica ni namenjena klasičnemu branju po vrsti od prve do zadnje strani, ampak od mladih bralcev zahteva nekoliko več truda. Na dnu vsake strani sta namreč zapisani vprašanji, ob katerih lahko otroci izbirajo, kako se bo zgodba nadaljevala! Prebrana zgodba je torej odvisna od posameznikove radovednosti in njegovih odločitev – najbolj radovedni otroci bodo v knjigi našli mnogo, morda celo tisoč in eno pravljico. Potovanje po prepletenih poteh pravljičnega labirinta pa bo vsakemu od njih prineslo obilo zabave.

Zbirka prinaša kratka, igriva, večinoma pesniška besedila, namenjena najmlajšim otrokom, ki šele okušajo jezik in besede. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi ilustracijami.

www.emka.siZA

KRAT

KOCA

SENJ

E

Možgančki se predstavimo!Gunther Moll, Ralph Dawirs, Senja NiesckenMettis bukvarna

»Živjo! Začetek je strašno pomemben. Mogoče si zdaj mislite: hoho, kaj pa bi rad tako zgodaj, saj pride šele čez devet mesecev. Prosim, ne počnite mi tega. Saj sem vendar že tu. Kaj še zmeraj mislite, da pridem na svet šele z rojstvom?«

Knjiga »Možgančki se predstavimo!« na zabaven in poljuden način poda obširen vpogled v razvoj otroških možganov. Besedo prepusti kar njim samim, torej možgančkom.

Priporočamo vam to raziskovalno potovanje od spočetja do vstopa v šolo.

www.mettis-bukvarna.si

ZA N

OSEC

NICE

IN S

TARS

E

PODARJAMO VAM 25-odstotni POPUST

za nakup knjig v spletni knjigarni Mettis!

Geslo za nakup s popustom je »ISKRICE«, uveljavite pa ga lahko pri naročilu

katerekoli knjige po telefonu (01 620 77 21, 040 242 502) ali pa

geslo pošljite na e-naslov info@mettis-bukvarna.si

MI SE Z VLAKOM PELJEMO

SLOVENSKE OTROŠKE LJUDSKE IZŠTEVANKEZBRAL IN UREDIL MARJAN PERGER

37

POBARVAJ TOLIKO PREDMETOV, KOLIKOR KAŽE ŠTEVILO NA LEVI.

NAVODILO:

OTROK UTRJUJE ZNANJE ŠTETJA DO 5 IN NATANČNO BARVANJE.

CILJ:

LINO IŠČE PARE. S ČRTO POVEŽI ENAKE SLIČICE, TISTE BREZ PARA PA OBKROŽI.

REŠITVE NAM POŠLJI DO 25. SEPTEMBRA.

LINO BO IZŽREBAL 30 LINO TATOOJEV.

POBARVAJ TOLIKO PREDMETOV, KOLIKOR KAŽE ŠTEVILO NA LEVI.

POVEJ, KOLIKO JE URA. POD URO ZAPIŠI ČAS, KI GA KAŽE.ČE ČASA ŠE NE ZNAŠ PREBRATI, POBARVAJ VSAKO URO Z DRUGO BARVO.

NAVODILO:

OTROK VADI PREPOZNAVANJE PRAVILNEGA ČASA IN PISANJE ŠTEVIL.

CILJ:

NAVODILO:

OTROK SLEDI ČRTKANI LINIJI, ZATO SI KREPI MOTORIČNE SPRETNOSTI, HKRATI PA JE TO PRVI KORAK K UČENJU PISANJA ČRK.

CILJ:POMAGAJ ŠOLARJEM IZ ŠOLE DO DOMA. SLEDI ČRTKANI LINIJI.NAJPREJ S SVINČNIKOM RIŠI PO ČRTKANI LINIJI, NATO SPODAJ SAMOSTOJNO NARIŠI ENAKO POT.

OTROK KREPI MISELNE IN MOTORIČNE SPRETNOSTI.

CILJ:

RAČKE IŠČEJO SVOJE DVOJČICE. POZORNO POGLEJ RAČKE IN POVEŽI TISTE, KI SO ENAKE.

NAVODILO:

NAVODILO:

NAVODILO:

OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

CILJ:

POBARVAJ BELA POLJA TAKO, DA SE BARVA V VRSTICI IN STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

CILJ:

OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE IN UTRJUJE RAČUNANJE.

PRAZNA POLJA IZPOLNI TAKO, DA SE V VSAKI VRSTICI IN STOLPCU PONOVI ŠTEVILO LE ENKRAT.

—V—O

—TO— —U— DO——R

NAVODILO:

OTROK KREPI BESEDNI ZAKLAD IN VADI PISAVO.

CILJ:UGOTOVI, KAJ PREDSTAVLJAJO SLIČICE IN ZAPIŠI MANJKAJOČE ČRKE.

K—R—A

A—T—BU—

—VE—E

NAVODILO:

OTROK VADI ZAPOREDJE ŠTEVILK IN ČRK.

CILJ:POVEŽI PIKE OD 1 DO 10 IN ČRKE OD A DO G V PRAVILNEM ZAPOREDJU. SLIKO POBARVAJ V JESENSKIH BARVAH.

VEČ NALOGIC ZA KREPITEV MOŽGANČKOV ALI SKUPINSKO ZABAVO DOMA, V VRTCU ALI ŠOLI. POIŠČITE NA www.ringaraja.net/otroski_koticek.

NAVODILO:

OTROK KREPI SPOSOBNOSTI POZORNEGA OPAZOVANJA.

CILJ:

NA PRVI POGLED STA DREVESI ENAKI, VENDAR SE RAZLIKUJETA V PETIH PODROBNOSTIH. POIŠČI IN OBKROŽI JIH. NA KONCU PREŠTEJ VSA JABOLKA IN VPIŠI ŠTEVILO V SPODNJI KVADRATEK.

JABOLK JE:

NAVODILO:

OTROK KREPI SPOSOBNOSTI POZORNEGA OPAZOVANJA.

CILJ:LE DVE RAČKI STA POPOLNOMA ENAKI. NAJDI JU IN JU OBKROŽI.

MOJE IME JE:NAVODILO:

ZA SPOMIN NA POČITNICE

POBARVAJ RAZGLEDNICO.