RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE S ČASOM V …Jedro informacijskega sistema KOPA predstavlja...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Marko POPIČ

RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE

S ČASOM V PROIZVODNEM PODJETJU

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa

Strojništvo

Maribor, avgust 2016

-I-

RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE

S ČASOM V PROIZVODNEM PODJETJU

Diplomsko delo

Študent: Marko POPIČ

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program

Strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER

Somentor: doc. dr. Marjan LEBER

Maribor, avgust 2016

-III-

I Z J A V A

Podpisani Marko POPIČ, izjavljam, da:

je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

da je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli

izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

da so rezultati korektno navedeni,

da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter

Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in

elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor,_____________________ Podpis: ________________________

-IV-

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Borut

Buchmeistru in somentorju doc. dr. Marjan Leberju za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svoji družini za podporo.

-V-

RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE S ČASOM V

PROIZVODNEM PODJETJU

Ključne besede: spremljanje proizvodnje, proizvodni proces, čas izdelave, računalniška

podpora, delovna dokumentacija

UDK: 004:658.51(043.2)

POVZETEK

Gospodarjenje s časom je eden bistvenih elementov produktivnosti proizvodnega podjetja.

Današnje razmere na trgu ne dopuščajo, da bi resna proizvodnja delovala brez sprotnih

podatkov. Pravočasne informacije iz proizvodnje so eden od temeljev za ohranjanje

konkurenčnosti, ustvarjanje zaupanja vrednega poslovnega partnerstva med dobaviteljem in

kupcem ter za samo upravljanje proizvodnje.

Podjetje Kopa d.d. je za podporo interaktivnemu spremljanju in vodenju proizvodnje izdelalo

prilagodljiv sistem UTRIP.PRO, ki po uvedbi nudi boljši nadzor nad dogajanjem v proizvodnih

procesih. Program omogoča, da se lahko v proizvodnih procesih beležijo časi prisotnosti

delavcev na delovnem centru in operaciji. Evidentirajo se izdelane količine, izmet, napake in

zastoji. Analitični modul programa pa omogoča dobro analizo zajetih podatkov.

-VI-

COMPUTER SUPPORTED TIME MANAGEMENT IN A

MANUFACTURING COMPANY

Key words: production monitoring, production process, manufacturing time, computer

support, working documents

UDK: 004:658.51(043.2)

ABSTRACT

Time management is one of the essential elements of productivity of the manufacturing

companies. Today's market situation does not allow them to operate without serious production

line data. Accurate information from the production is among the foundations for maintaining

competitiveness, creating a trustworthy business partnership between the supplier and the

purchaser and for production management.

In order to support interactive monitoring and management of production, Company Kopa d.d.

has produced UTRIP.PRO, which offers better control over the production processes. The

program enables recording the times of the presence of workers at the work centre and

operation in production processes. The quantity produced, scrap, errors and delays are

recorded. Analytical module of the program enables a thorough analysis of the acquired data.

-VII-

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev področja in opis problematike .................................................................. 1

1.2 Namen in cilji diplome ................................................................................................ 1

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. 2

1.4 Metode dela .................................................................................................................. 2

2 PODJETJE KOPA D.D. .................................................................................................. 3

3 CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE ................................................................. 7

3.1 Splošno o ERP rešitvah ................................................................................................ 7

3.2 Ponudniki ERP rešitev ................................................................................................. 8

3.3 Kopa ERP .................................................................................................................... 9

3.3.1 Tehnične značilnosti Kopa ERP ......................................................................... 11

4 PROGRAMSKA REŠITEV UTRIP.PRO ................................................................... 12

4.1 Zajem in zbiranje podatkov o realizaciji .................................................................... 13

4.2 Klasična oblika zajemanja podatkov v proizvodnji ................................................... 13

4.3 Avtomatizacija zajemanja podatkov v proizvodnji ................................................... 14

4.4 Registracija dogodkov v proizvodnji ......................................................................... 16

4.5 Uporabniški vmesniki ................................................................................................ 19

4.5.1 Uporabniški vmesnik za zajem podatkov ........................................................... 19

4.5.2 Uporabniški vmesnik za spremljanje in urejanje evidentiranih podatkov .......... 22

5 ANALIZA ZAJETIH PODATKOV ............................................................................. 24

5.1 Orodje za izdelavo analitičnih poročil ....................................................................... 24

5.2 Splošne analize .......................................................................................................... 24

5.2.1 Analiza po delavcih ............................................................................................ 24

5.2.2 Analiza po delovnih listih - operacijah ............................................................... 25

5.2.3 Posebne analize................................................................................................... 26

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 29

7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .......................................................................... 30

-VIII-

UPORABLJENE KRATICE

ERP Enterprise Resource Planning

MRP Material Requirements Planning

MRP II Manufacturing Resource Planning

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problematike

Nove zahteve na področju poslovne programske opreme narekujejo oblikovanje prilagodljivih

informacijskih rešitev, ki preko sodobnih tehnologij podpirajo tesno integracijo poslovnih

procesov ter njihovo stalno izboljševanje.

KOPA ERP pomaga optimalno organizirati in obvladovati proizvodni in poslovni proces in je

idealna rešitev za srednja in velika podjetja.

Sistem KOPA ERP z modulom Proizvodnja omogoča proizvodnim podjetjem, da ohranijo

fleksibilnost in sposobnost hitrega reagiranja na specifične zahteve kupcev, kar je velikokrat

njihova konkurenčna prednost.

Z namenom boljšega obvladovanja ključnih proizvodnih procesov je Kopa razvila sistem

Utrip.Pro kot programsko rešitev za nadzor in optimizacijo elementov proizvodnega procesa v

realnem času.

1.2 Namen in cilji diplome

Pri izdelavi diplomskega dela bom predstavil funkcionalnosti aplikacije Utrip.Pro, ki

proizvodnim podjetjem omogoča interaktivne podatke o trenutnem stanju na delovnih centrih

oz. proizvodni liniji. Z računalniško podporo določeni oz. spremljani časi procesov in stanje

strojev so natančnejši, hitreje določeni in hkrati zanesljivejši.

Kopa na osnovi teh podatkov ustvarja informacije z dodano vrednostjo, ki delavcem za stroji,

vodjem v proizvodnji in v ostalih oddelkih omogočajo izboljšanje vseh postopkov in procesov

v povezavi s proizvodnjo.


- 2 -

1.3 Predpostavke in omejitve

Za proizvodna podjetja je ključno, da pravočasno in učinkovito odreagirajo na informacije iz

proizvodnje.

Predpostavljam, da programske rešitve avtomatskega zajemanja podatkov o dogajanju v

proizvodnji omogočajo podlago za pravilne odločitve, ki povečajo pretočnost proizvodnje.

V diplomski nalogi se bom omejil le na programsko rešitev Utrip.Pro podjetja Kopa d.d.

1.4 Metode dela

V prvem delu diplomske naloge bom uporabil deskriptivno metodo s študijem domače in tuje

literature.

V drugem delu bom prikazal uporabnost programske opreme Kopa Utrip.Pro


- 3 -

2 PODJETJE KOPA D.D.

KOPA računalniški inženiring, d.d. je že več kot 35 let med vodilnimi pri uvajanju celovitih

rešitev informacijskih sistemov v slovenska proizvodna podjetja.

V KOPI je zaposleno 60 strokovnjakov s področja informacijske tehnologije, ki so uspešno

postavili ali prenovili informacijske sisteme v mnogih velikih in srednje velikih slovenskih

podjetjih.

Jedro informacijskega sistema KOPA predstavlja popolnoma integrirana aplikativna

programska rešitev KOPA ERP za področje poslovnega vodenja in spremljanja proizvodnje, ki

je v celoti zasnovana na ORACLE relacijski tehnologiji. Poleg tega KOPA zagotavlja ustrezne

rešitve na področju strojne in mrežne opreme ter seveda tudi vso licenčno programsko opremo.

Izdelali smo vrsto rešitev za posamezne gospodarske panoge.

Z uporabo novih tehnologij dodatno razvijamo posamezne rešitve za obvladovanje kakovosti,

spremljanje potnih nalogov, elektronsko izmenjavo dokumentov, registracijo delovnega časa,

CRM point, spremljanje projektov itd.

Naše izkušnje izhajajo iz petintridesetletnega dela in iz več kot sto postavljenih informacijskih

sistemov za različna podjetja.

Začetki segajo že v leto 1978, ko je bila KOPA še organizacijski del Slovenijales Tovarne meril

Slovenj Gradec n.sol.o, in se je v to proizvodnjo vključila kot član skupine, ki je pričela z

uvajanjem računalniške tehnologije pri nas. Danes smo samostojno podjetje z 61 redno

zaposlenimi, ki v sodobno opremljenih proizvodno-poslovnih prostorih, v sodelovanju z

mnogimi tujimi in domačimi podjetji, nudi svojim uporabnikom najnovejše dosežke s področja

računalništva.

Pričeli smo z videoterminali KOPA 700, KOPA 1000, nadaljevali z inteligentnimi terminali in

oktobra leta 1982 na sejmu Interbiro v Zagrebu predstavili prvi domač mikroračunalnik KOPA

2500.

Vzporedno z inteligentnimi terminali smo leta 1981 pričeli z razvojem in izdelavo programske

opreme za integrirano obdelavo računovodskega podsistema.

Že leta 1984 smo zapisali, da je naša dolgoročna usmeritev v proizvodnji na ključ, ki vsebuje

organizacijske, programske in strojne rešitve za informacijske sisteme delovnih organizacij.


- 4 -

Tako smo na področju strojne in programske računalniške opreme ves čas sledili razvoju

računalniške in informacijske tehnologije v svetu in v domače okolje uvajali najbolj primerne

rešitve za naše uporabnike.

Pri tem smo vseskozi sodelovali z znanimi proizvajalci računalniške opreme.

V obdobju delovanja smo doživeli kar nekaj statusnih sprememb. Z novembrom leta 1989 smo

se, kot TOZD KOPA, računalniški inženiring n.sol.o., izločili iz delovne organizacije

Slovenijales Tovarna meril Slovenj Gradec n.sol.o in se v skladu z obstoječo zakonodajo

organizirali v družbeno podjetje KOPA računalniški inženiring p.o. V aprilu leta 1996 smo se

vpisali v register kot delniška družba.

Osnovna usmeritev delniške družbe KOPA računalniški inženiring d.d. je kompleten inženiring

računalniško podprtih informacijskih sistemov in uporaba najnovejših dosežkov računalniške

tehnologije na področju strojne opreme, sistemske programske opreme in razvoja aplikativne

programske opreme. Ponudimo lahko naslednje rešitve na ključ, ki zajemajo vse faze uvajanja

računalniško podprtih informacijskih sistemov, od idejnega projekta do končne realizacije:

razvoj in proizvodnja strojne opreme,

načrtovanje in realizacija heterogenih računalniških mrež,

periferno opremo,

svetovanje pri nakupu strojne opreme,

snovanje, razvoj in proizvodnja aplikativnih programskih proizvodov.


- 5 -

Pomembnejši mejniki v zgodovini Kope:

Preglednica 2.1: Mejniki v zgodovini Kope

1978 Ustanovitev delovne enote KOPA videoterminali v TOZD-u PLASTIKA v

DO SLOVENIJALES - TMSG; KOPA 700 – videoterminal.

1979 Predstavitev TMSG - KOPA terminali na sejmu Interbiro - Informatika v

Zagrebu s KOPA 1000 - videoterminalom nove generacije.

1980 Uvedba inteligentnih terminalov KOPA 1500; Začetek izdelovanja

aplikativne programske opreme - tesna povezava z DELTA računalniškimi

sistemi.

1981 KOPA računalniški sistemi - prvi pravi sistemi s štirimi delovnimi mesti,

tiskalniki in delujočo aplikacijo - prodor na jugoslovanski trg - posel z

Jugopetrolom. Uvedba modemov v prodajnem programu in pričetek dela na

komunikacijah.

1982 Razvoj mikroračunalnika KOPA 2500 v sodelovanju z IJS - predstavitev

prvega domačega mikroračunalnika na Interbiroju v Zagrebu. Hkrati poteka

intenzivno delo na razvoju APL - računovodski podsistem.

1984 Na trgu predstavimo KOPO 3500 z novim procesorjem, večjo zmogljivostjo

in tudi polepšano.

1986 6. junija otvoritev in selitev v nove proizvodne poslovne prostore. Intenzivno

delamo na razvoju na Q-Busu in pripravljamo nov mikroračunalnik na osnovi

VAX procesorja, ter na izdelavi poslovnega in proizvodnega programskega

paketa.

1987 Uvedemo podatkovno bazo ORACLE in orodja IV generacije - razvijamo

aplikacije v bazi ORACLE, konec junija prevzamemo generalno zastopstvo

za celotno področje Jugoslavije.

1988 S kombinacijo HW - KOPA 4500 in bazo ORACLE osvajamo YU trg

1990 Uvedemo UNIX DB sisteme firme WYSE, na sejmu Elektronika v Ljubljani

predstavimo celo družino UNIX sistemov vključno s PC-ji. V tem letu

začnemo sodelovati s Pivovarno Laško (kompletno HW, SW, APL,

komunikacije). Začnemo tudi s programi trgovinskega poslovanja in blagajne.


- 6 -

1992 Splošna recesija gospodarstva Slovenije, popolna prekinitev sodelovanja s

Hrvaškimi podjetji. Kljub temu ohranjamo "image" zanesljivega partnerja v

izgradnji računalniško podprtih informacijskih sistemov.

1993- 1998 S prodajo celovitih informacijskih sistemov pridobimo trideset partnerjev s

področja cele Slovenije.

1997 Pričnemo razvoj nove generacije programske opreme v grafičnem okolju

ORACLA.

2001 Uvedemo tri nivojsko arhitekturo.

2006 Podpora brezpapirnemu poslovanju e-KOPA. Produkcijska verzija v 10g.

Kopa največji domači ponudnik ERP rešitev (vir:IDC).

2008 Kopa prva v Sloveniji, ki ima svoj ERP v produkciji na bazi 11g. 30 letnica

poslovanja.

2009 KOPA ERP aplikacije v verziji 11g. Uvedba dinamičnih prevodov in prevod

v poljski jezik.

2014 Reorganizacija družbe na več manjših samostojnih oddelkov v smislu lažjega

doseganja razvojno trženjskih ciljev.

Slika 2.1: Mikroračunalniki Kopa [1]


- 7 -

3 CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE

Živimo v času, v katerem smo priča nenehnim in hitrim spremembam, tako v sami organizaciji

kot tudi v okolju, v katerem se organizacija nahaja. Te spremembe so vse bolj nepredvidljive.

Po drugi strani pa dinamika sprememb dviguje raven potreb po konkurenčnosti organizacije,

pa tudi po pospešitvi pretoka podatkov znotraj organizacije in z njenim okoljem. Spremembe

okolja vodstvom organizacij narekujejo potrebo po sprotnih informacijah, izhajajočih iz

najrazličnejših virov. Tako v vse večjem številu organizacij prevladuje ugotovitev, da je

potrebno podatke obravnavati in za njih skrbeti ravno tako kot za vse ostale dejavnike

poslovanja [2].

Poslovni informacijski sistemi se ukvarjajo s pretvarjanjem podatkov o poslovnih procesih in

stanjih v informacije, ki so potrebne pri odločanju o poslovanju [3].

3.1 Splošno o ERP rešitvah

ERP je angleška kratica za Enterprise Resource Planning. Kratico je leta 1990 prvo uporabilo

podjetje Gartner Group, kot koncept, ki opisuje naslednjo generacijo proizvodnih IS, ki

vključuje planiranje vseh proizvodnih virov (MRP II). Rešitev ERP vključuje arhitekturo

odjemalec/strežnik, grafični vmesnik in je prepletena z različnimi sistemi. Poleg standardne

funkcionalnosti omogoča tudi zagotavljanje kakovosti, urejeno poročanje itd. Tehnologija

uporabljena v rešitvah ERP, daje uporabnikom programsko in strojno neodvisnost, omogoča pa

tudi enostavno pot do nadgradenj. Ključ do uspešne uporabe rešitve ERP je prilagoditev rešitve

ERP [4].

Integriran informacijski sistem je nastal kot nadaljevanje sistemov, usmerjenih najprej v

načrtovanje materialnih potreb proizvodnje (MRP - Material Requirements Planning), ki se

pojavi po letu 1965, in pozneje po letu 1975, celovitega obvladovanja vseh virov procesa

proizvajanja v podjetju (MRP II - Manufacturing Resource Planning. ERP je torej nadgradnja

MRP II-sistemov in predstavlja celovito (uporabniško) rešitev informatizacije poslovanja

podjetja [5].

Koncept ERP izhaja iz potrebe po celovitem upravljanju z vsemi viri in njihove uporabe v

celotni organizaciji. Glavni cilj je povezati vse oddelke in enote (tudi, če so med njimi velike

geografske razdalje) podjetja oziroma njegove poslovne procese z enim samim računalniškim

sistemom, s centralno bazo podatkov [5].


- 8 -

Rešitve ERP združujejo naslednje poslovne procese: proizvodnjo, proces naročanja, upravljanje

osnovnih sredstev in skladišč, prejem in plačevanje računov, glavno knjigo in plače.

Slika 3.1: Celovita programska rešitev [5]

3.2 Ponudniki ERP rešitev

Če so proizvodna podjetja še pred nedavnim razmišljala, ali bi informatiko za proizvodno

dejavnost zaradi nekaterih posebnosti razvijala sama ali rešitev kupila na trgu, je sedaj jasno,

da se v večini primerov splača samo zadnje. Vsi uveljavljeni ponudniki rešitev ERP podpirajo

vse funkcije, kar si jih je mogoče zamisliti, saj se na svoji poti srečujejo z zelo različnimi izzivi

in implementacijami. Tako imajo ERP rešitve podprto vsaj 90 odstotkov funkcij ne glede na

dejavnost, v kateri deluje naročnik. Ponudniki so ugotovili, da s standardnimi rešitvami »out of

the box« ne morejo več tako dobro zaslužiti, zato se predvsem ozirajo k prodaji aplikativnih

prilagoditev na ključ [6].

Veliko slovenskih proizvodnih podjetij še vedno uporablja domače ERP rešitve. Večina njih

je zrasla prav z domačimi rešitvami, šele nato pa prešla na enega od tuji ponudnikov ERP

rešitev. V zelo malo primerih je prehod izboljšal poslovanje podjetja. Po navadi je podjetje za

nišne rešitve ohranilo obstoječe slovenske rešitve. Takšen model se pojavlja še naprej:

standardni procesi so podprti s tujim informacijskim sistemom, ki je nekajkrat dražji kot

konkurenčni slovenski proizvod, osnovna dejavnost, predvsem v proizvodnih podjetjih, pa je

podprta z domačim znanjem.


- 9 -

Preglednica 3.1: Domači ponudniki ERP rešitev

Podjetje Rešitev ERP Spletna stran

Kopa Kopa ERP www.kopa.si

Datalab Pantheon http://www.datalab.si

Perftech Perftech.Largo www.perftech.si

SAOP iCenter http://www.saop.si

Comtron TRONInterCenter http://www.comtron.si

Preglednica 3.2: Tuji ponudniki ERP rešitev

Podjetje Rešitev ERP Spletna stran

SAP SAP R/3 www.sap.com

Microsoft Microsoft Dynamics www.microsoft.com

Oracle PeopleSoft www.oracle.com

Oracle Oracle E-business Suite www.oracle.com

Infor (Baan) Infor Ln http://www.infor.com

3.3 Kopa ERP

Programski paket Kopa ERP predstavlja skupek sodobnih rešitev s področja računovodsko

finančnega poslovanja in vodenja poslovnih procesov.

Slika 3.2: Kopa ERP [1]

http://www.kopa.si/

http://www.datalab.si/

http://www.perftech.si/

http://www.saop.si/

http://www.comtron.si/

http://www.sap.com/

http://www.microsoft.com/

http://www.oracle.com/

http://www.oracle.com/

http://www.infor.com/


- 10 -

Rešitev je namenjena za srednja in velika podjetja. ERP rešitev je prilagojena slovenski

zakonodajo in standardom. Poleg slovenske različice so na voljo še hrvaška, srbska in poljska

različica. Osnovno vodilo aplikacij je, da se vsak podatek zajema samo enkrat na mestu

nastanka in je takoj na razpolago vsem ostalim uporabnikom informacijskega sistema.

Poleg programskega paketa Kopa ERP je Kopa razvila še vrsto nišnih rešitev, ki so bodisi

integrirane v programski paket ERP, oziroma so zasnovane kot neodvisne programske rešitve:

Projekta prodaja,

Elektronske pogodbe,

CRM Point,

KOPA Odip,

KOPA HRM,

UTRIP.Pro.

Moduli, ki jih najdemo v ERP rešitvi, so:

Slika 3.3: Kopa ERP moduli [1]


- 11 -

3.3.1 Tehnične značilnosti Kopa ERP

Kopa ERP je rešitev, ki je zgrajena po konceptu odjemalec - strežnik. Arhitektura rešitve je tri

nivojska, kar pomeni, da v arhitekturo spadajo odjemalec, strežnik programske opreme in

strežnik podatkovne baze.

KOPA pri izgradnji in uvajanju svojih storitev uporablja najsodobnejšo programsko opremo

podjetja Oracle.

Slika 3.4: Tri nivojska arhitektura [1]


- 12 -

4 PROGRAMSKA REŠITEV UTRIP.PRO

Utrip.Pro monitoring je modularna rešitev, ki se prek parametrizacije hitro prilagaja

posebnostim proizvodnega procesa ter spremembam pri poslovanju. Splošna rešitev ima tudi

več prilagoditev glede na vrsto proizvodnje.

Uporabniku prijazen grafični vmesnik na terminalu z zaslonom na dotik zaposlenim omogoča

na preprost in nadzorovan način izbiro delovnega listka in vrste dela ter vnašanje napak in

zastojev. Informacijsko okno se uporabniku prilagodi ob prijavi, kar pomeni, da delavci, vodje

skupin, kontrolorji ter vzdrževalci dostopajo samo do tistih informacij, nalog in aktivnosti, za

do katerih imajo pravice oziroma zadolžitve.

Prednost takšnega pristopa je več. Delavci se ne obremenjujejo z informacijami in dejavnostmi,

za katere niso pooblaščeni, poleg tega pa tudi ne morejo narediti napake, na primer, da bi kaj

po pomoti knjižili. Poleg tega se vnosi podatkov izvajajo neposredno na delovnem centru, kar

skrajšuje čas za zajem in obdelavo informacij, po drugi strani pa zagotavlja sočasne podatke in

zanesljiv revizijski pregled dogajanja v proizvodnji vse do ravni posameznega delovnega

centra, delavca in delovnega naloga.

Rešitev pomaga pri dvigu produktivnosti ob enakih zmogljivostih in stalnih stroških. Uporaba

programa omogoča:

Transparentnost proizvodnje:

Program zapisuje dogajanje v proizvodnji v realnem času in na osnovi podatkov zagotavlja

obveščanje v primeru incidentov ter analize delovanja proizvodnje vse do ravni posameznega

stroja in delavca.

Konkurenčna prednost:

Interaktivni podatki in analize produktivnosti po linijah, strojih, izmenah in posameznih

delavcih omogočajo optimizacijo normativov, zmanjšanje zahtev po naložbah v dodatne

proizvodne zmogljivosti in zmanjšanje potreb po kooperaciji, nadurah ter prazničnem delu.

Obvladovanje kakovosti:

Spremljanje parametrov delovanja strojev v povezavi s podatki o izmetu in zajemom podatkov

preko terminalov hitro odkrijemo vzroke za neustrezno kakovost glede na stroj, izmeno in

posameznega delavca.


- 13 -

4.1 Zajem in zbiranje podatkov o realizaciji

Današnje razmere na trgu ne dopuščajo, da bi resna proizvodnja delovala brez sprotnih

podatkov. Prav tako proizvodna podjetja nimajo niti časa niti denarja, da bi si lahko privoščila

nihanja v kakovosti, zamude pri dobavah ali neučinkovite procese. Preveliki časovni zamiki, ki

so predvsem posledica ročnega vnašanja podatkov o opravljenem delu in drugih dogodkih,

podjetjem povzročajo vrsto težav: nepopolne informacije o izgotovljenosti naročil, nezmožnost

natančnega načrtovanja proizvodnje, slabe informacije za kalkulacije, počasna odzivnost na

anomalije v proizvodnji in podobno.

4.2 Klasična oblika zajemanja podatkov v proizvodnji

V klasičnih ročnih sistemih se podatki ročno zapisujejo na papirno delovno dokumentacijo in

vračajo v mape, v katerih je bila razdeljena. Pogosto ima mapa za vrnjeno dokumentacijo ,

poseben predal, tako da je enostavno vidno napredovanje delovnega naloga. Ob zaključku

delovnega naloga se kopije delovnih listov, zahtevnic za material in izmetnih listkov pošljejo v

službo obratovnega knjigovodstva, ki ugotovi stroške delovnega naloga, zahtevnice in

oddajnice služba materialnega knjigovodstva, kopije delovnih listov pa služba za obračun plač

[3].

Slika 4.1: Razpis in spremljanje - klasika [1]


- 14 -

4.3 Avtomatizacija zajemanja podatkov v proizvodnji

V sodobnih sistemih nadzora in vodenja proizvodnje težimo k avtomatizaciji zajemanja

podatkov. Upravljanje proizvodnje poteka v realnem času. Izmenjava informacij med pripravo

dela in delovnimi mesti poteka brez časovnega zamika.

Slika 4.2: Avtomatizacija zajema podatkov [1]

V ta namen je potrebno zagotoviti potrebno strojno opremo in urejenost podatkov v tehnologiji.

Za uvedbo programa Utrip.Pro, mora imeti podjetje sestavnice in delovne postopke, iz katerih

tvori planske dokumenta ali vsaj delovne naloge.

V programski rešitvi Utrip.Pro uporabljamo način identifikacije s črtno kodo GS1-128, ki se

izpiše na planskih dokumentih, kot so izdajnica, delovni list, spremnica, delovni nalog itd.

Slika 4.3: Delovni list [1]


- 15 -

Delavci imajo osebno številko v zapisu črtne kode natisnjeno na osebni kartici.

Slika 4.4: Primer črtne kode GS1-128 [1]

Potrebna strojna oprema za uporabo programa Utrip.Pro je odvisna od pogojev proizvodnega

okolja. Pri manj obremenjenih proizvodnih pogojih je za delovno postajo dovolj osebni

računalnik z monitorjem na dotik, ki ima dostop do interneta in čitalec črtne kode.

Slika 4.5: Delovna postaja - osebni računalnik [1]

V bolj obremenjenih proizvodnih pogojih je potrebno izbrati za delovno postajo industrijski

računalnik, ki dosega stopnjo zaščite IP65, kar pomeni, da je odporen proti prahu in zaščiten

pred nizkotlačnimi curki vode.

Slika 4.6: Delovna postaja - industrijski računalnik [1]


- 16 -

Prednost terminalov v primerjavi z ročnim vnosom podatkov je kar nekaj: zajemanje in

procesiranje podatkov je ažurno; ker je mogoče nekatere vnaprej znane in nespremenljive

podatke (npr. identifikacijo delovnega naloga, lansirano količino itd.) na različne načine (črtna

koda, optično berljiv zapis, magnetni zapis) priklicati iz pomnilnika, je potrebno vnašati manj

podatkov [3].

Za prenos podatkov iz strojev preko krmilnikov (štetje izdelanih kosov) uporabljamo partnersko

rešitev podjetja Artes d.o.o., ki uporablja krmilnike Beckhoff BC9000 in BC9050.

Štetje kosov, ki jih je stroj izdelal, se zajema z industrijskim krmilnikom z Ethernet

komunikacijo preko vhoda digitalnega vhodnega modula v proizvodnji. Na strežniku SCADA

sistem direktno zajema stanja iz krmilnika, namenska aplikacija iz SCADA sistema zapisuje

podatke o številu izdelanih kosov v SQL bazo.

Slika 4.7: Zajem podatkov preko krmilnika [1]

4.4 Registracija dogodkov v proizvodnji

V realnem času, torej takoj po dogodku, v programu registriramo naslednje dogodke:

prihod delavca v službo,

odhod delavca iz službe,

službeni odhod delavca,

privatni izhod delavca,

prijava delavca na stroj,

začetek priprave delovnega stroja,

zaključek priprave delovnega stroja,

začetek dela na operaciji,

zaključek dela na operaciji,

vnos količine dobrih kosov,


- 17 -

vnos količine slabih kosov in vzrok za njih,

prijava/odjava zastoja na stroju in njegov vzrok:

o okvara stroja,

o okvara orodja,

o ni materiala,

o material ne ustreza,

o malica,

o odsotnost operaterja.


- 18 -

Slika 4.8: Diagram poteka spremljanja [1]


- 19 -

4.5 Uporabniški vmesniki

4.5.1 Uporabniški vmesnik za zajem podatkov

Uporabniški vmesnik za registracijo in zajem podatkov je glavna forma, ki je nameščena na

delovnih postajah. Preko nje lahko s pomočjo zunanjih perifernih enot (tipkovnica, čitalec črtne

kode, zaslon na dotik) in krmilnikov na strojih zajemamo vse dogodke, ki se beležijo v

proizvodnih podjetjih. V večini primerov se zajem podatkov vrši preko črtne kode.

Prijava prihoda na delo in odhoda iz dela

Skozi zavihek Prih./Odh. evidentiramo prihod/odhod delavca v službo. Delavec izbere vrsto

prihoda in se evidentira na čitalcu črtne kode preko črtne kode delavca.

Slika 4.9: Uporabniški vmesnik - prihodi/odhodi [1]

Prijava stroškovnega mesta - delovnega centra

Skozi zavihek Str.mesta delavec prijavi prihod na delovni center preko črtne kode delovnega

centra. Delovni center prijavljamo tudi skozi zavihek Operacije, ob prijavi delovnega lista.


- 20 -

Slika 4.10: Uporabniški vmesnik - stroškovno mesto [1]

Prijava operacije

Skozi zavihek Operacije delavec prijavi operacijo preko črtne kode natisnjene na delovnem

listu. Evidentiramo še izdelano količino in vrsto dela (priprava stroja, redno delo, dodatno delo).

Črtna koda vsebuje šifro delovnega lista, ki na formo dodatno pokaže podatke iz baze, ki so

enoznačno povezani s tem delovnim listom. (planska količina, izdelana količina itd.) Operacije

se zaključujejo s prijavo nove operacije.

Slika 4.11: Uporabniški vmesnik - operacije [1]


- 21 -

Prijava napake

Skozi zavihek Napake delavec prijavi, glede na šifrant napak, vrsto napake, eventualno vnese

količino in opombo glede na prijavljeno operacijo.

Slika 4.12: Uporabniški vmesnik - napake [1]

Prijava zastoja

Skozi zavihek Zastoji prijavljamo vse vrste zastojev, ki nastanejo v proizvodnem procesu.

Slika 4.13: Uporabniški vmesnik - zastoji [1]


- 22 -

4.5.2 Uporabniški vmesnik za spremljanje in urejanje evidentiranih podatkov

Uporabniška vmesnika uporabljajo predvsem mojstri, ki na tak način brezpapirno spremljajo

dogodke v proizvodnji.

Forma za urejanje oseb

V formi za urejanje oseb mojster preko filtra v glavi forme spremlja in popravlja evidentirane

podatke. Dodatno vnaša dogodke, kot so bolniške, dopusti, nadure.

Slika 4.14: Uporabniški vmesnik - urejanje delavcev [1]

Forma za urejanje delovnih listov

V formi za urejanje delovnih listov mojster filtra v glavi forme spremlja in popravlja

evidentirane podatke. Ob tem ima na voljo dodatne podatke za vsak evidentiran delovni list:

naročilo kupca,

vsoto opravljenih ur,

normativ,

planirano količino,

izdelano količino,

izmet.


- 23 -

Slika 4.15: Uporabniški vmesnik - urejanje delovnih listov [1]


- 24 -

5 ANALIZA ZAJETIH PODATKOV

Analiza ugotavlja vzroke odstopanj, ki so bila izmerjena v sistemu nadzora in kontrole.

Odstopanja dejanskih vrednosti od predpostavljenih (planiranih) vrednosti so lahko:

posledica sistemskih napak,

posledica sprememb poti skozi proizvodni proces.

Za uspešnost proizvodnega procesa je pogoj ažurna sprotna kontrola dogajanj v proizvodnem

procesu in seveda takojšnja analiza. Zakasnela analiza je manj pomembna (in včasih celo

škodljiva), saj je največkrat zamujena in se na osnovi njenih rezultatov lahko odločamo za

napačne ukrepe odločanja [5].

Izkoristek delovnega časa je eden od bistvenih elementov produktivnosti proizvodnega

podjetja.

Analize programa Utrip.Pro lahko razdelimo na 2 sklopa:

splošne analize (delavci, zastoji, operacije itd.),

posebne analize (Paret-ov diagram).

5.1 Orodje za izdelavo analitičnih poročil

Glede na veliko količino zajetih podatkov v fazi nadzora proizvodnje je zelo pomembna

predstavitev le-teh skozi analitična orodja.

Za analizo podatkov podjetje Kopa uporablja Oracle orodje za izdelavo analiz Oracle

Application Express (Apex). Apex je orodje za razvoj programske opreme, ki deluje na

podatkovni bazi Oracle. Lahko se uporablja za razvoj spletnih aplikacij, ki se izvajajo v večini

spletnih brskalnikov.

5.2 Splošne analize

5.2.1 Analiza po delavcih

V realnem času nam analiza prikaže prisotnost delavca po vrsti dogodka (redno delo, privatna

odsotnost, službena odsotnost itd.) po delovnih centrih in vrstah delovnih dni (redno delo

dopoldan, redno delo popoldan itd.). Podatki o evidenci prisotnosti so osnova za obračun plač.


- 25 -

Slika 5.1: Analiza po delavcih [1]

Za dano obdobje lahko grafično prikažemo deleže ur po vrsti dogodka.

Slika 5.2: Grafični prikaz podatkov evidentiranih ur po vrsti dogodka [1]

5.2.2 Analiza po delovnih listih - operacijah

Na podlagi evidentiranih operacij lahko analiziramo:

za vsako operacijo primerjamo opravljene ure glede na normativ,

primerjava časov prisotnosti delavca na izdelku, programu glede na razpoložljivi čas,

spremljanje realizacije po operacijah, delovnih nalogih,

spremljanje glede na izdelek,

spremljanje po izmenah (uspešnost),

spremljanje po napakah.


- 26 -

Slika 5.3: Analiza po operacijah [1]

Slika 5.4: Primerjava časov prisotnost delavca na izdelku, programu glede na razpoložljivi čas

[1]

5.2.3 Posebne analize

Diagram ABC (Paretova porazdelitev) je grafična analitična metoda, ki nam omogoča, da na

nazoren način, koliko vsak od pripadnikov ene množice podatkov (prikazanega na abscisni osi)

sodeluje pri ustvarjanju opazovane karakteristične veličine (prikazane na ordinatni osi).

Spodnji primer je prikazan glede na vpliv napak [7].


- 27 -

Primer zajema podatkov v proizvodnji po vrstah napak glede na stroj.

Grafični prikaz količinskega vpliva napak v Pareto-vem diagramu.

Slika 5.5: Količinski vpliv napak [1]


- 28 -

Glede na Paret-ovo pravilo lahko vidimo, da je 80 % tehnoloških in dimenzijskih napak. To

pomeni, da se moramo osredotočiti na ti dve napaki, saj predstavljata največjo možnost za

izboljševanje proizvodnje.


- 29 -

6 ZAKLJUČEK

Čas je edina dobrina, ki ga je nemogoče nadomestiti, zato je gospodarjenje s časom ena od

ključnih nalog v proizvodnih podjetjih. Raziskava trga je pokazala povpraševanje proizvodnih

podjetij po avtomatizaciji in nadzoru dogodkov v proizvodnji. Temu pripomore tudi padec cen

strojne opreme. Tako se vedno več podjetij odloča za informatizacijo proizvodnih procesov z

namenom podrobnega vpogleda v delovanje proizvodnje. Glavni cilj uvedbe monitoringa v

proizvodnji je izvedba proizvodnega procesa s čim manj motnjami in stroški.

Podjetje Kopa je prisotno s svojimi informacijskimi rešitvami v proizvodnih podjetjih že skoraj

35 let. Na podlagi teh izkušenj je Kopa razvila samostojno programsko rešitev nadzora

proizvodnje Utrip.Pro, ki sem jo opisal v diplomski nalogi.

Uporabniku prijazen grafični vmesnik na terminalu z zaslonom na dotik zaposlenim omogoča

na preprost in nadzorovan način izbiro delovnega listka in vrste dela ter vnašanje napak in

zastojev. Poleg tega se vnosi podatkov izvajajo neposredno na delovnem centru, kar skrajšuje

čas za zajem in obdelavo informacij, po drugi strani pa zagotavlja sočasne podatke in zanesljiv

revizijski pregled dogajanja v proizvodnji vse do ravni posameznega delovnega centra, delavca

in delovnega naloga.

S tem, ko so sistemi med sabo povezani do take mere, da se vsak dogodek takoj odrazi v

poslovnem sistemu, se odzivni časi v proizvodnji in do kupca, zmanjšajo na minimum. Ta

odzivnost omogoča vitkost in prilagodljivost in posledično tudi skladnost z industrijo 4.0.


- 30 -

7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Kopa d.d., „Podjetje Kopa d.d.,“ [Elektronski]. Available: http://www.kopa.si. [Datum

dostopa 1 8 2016].

[2] B. Poštrak, „Težavnost uvedbe ERP projekta na primeru Rolls Royce,“ 2008.

[Elektronski]. Available: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/postrak3198.pdf. [Datum

dostopa 5 8 2016].

[3] T. Ljubič, Planiranje in vodenje proizvodnje, Kranj: Moderna organizacija, 2000.

[4] S. Sternad, „Analiza vplivov uporabe celovitih informacijskih rešitev na obnašanje

uporabnikov,“ 2011. [Elektronski]. Available: http://www.cek.ef.uni-

lj.si/doktor/sternad.pdf. [Datum dostopa 10 8 2016].

[5] A. Kovačič in V. Bosilj Vukšić, Management poslovnih procesov: prenova in

informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri, Ljubljana: GV Založba, 2005.

[6] J. Žorž, „IKT Informator,“ Časnik Finance d.o.o., [Elektronski]. Available:

http://beta.finance.si/files/2013-09-26/oglasna-priloga.pdf. [Datum dostopa 10 8 2016].

[7] A. Polajnar, B. Buchmeister in M. Leber, Proizvodni menedžment, Maribor: Fakulteta za

strojništvo Maribor, 2001.

[8] A. Kovačič, Prenova in informatizacija delovnih procesov, Ljubljana: Visoka upravna šola,

2002.

RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE S ČASOM V …Jedro informacijskega sistema KOPA predstavlja...

Documents

Transcript of RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE S ČASOM V …Jedro informacijskega sistema KOPA predstavlja...