Projekt USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV

PROJEKTNI TIMI ZA KURIKULARNE POVEZAVE, 12 skupina15. oktober 2009, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana

Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

VPELJEVANJE KURIKULARNIH POVEZAV NA RAVEN ŠOLE

KOT CELOTE

Kurikularne povezave: Prehojena pot

Datum in kraj Program / Vsebine

3. in 4. marec 2009, LJoz.12. In 13. marec, LJ

Različni vidiki medpredmetnega povezovanja (integrativni kurikul – medpredmetne povezave)

Osmislitev – sistem in pojmi – načrtovanje na makro ravni – načrtovanje na mikro ravni

18. maj 2009, LJ Načrtovanje kurikularne povezave

Izvedbeni načrt kurikularne povezave (primer: Strokovna ekskurzija)

13. oktober 2009, Rušeoz.15. oktober, LJ

Makro načrtovanje: Vpeljevanje integrativnega kurikula na šolo kot celoto

Temeljni pristopi: koncentrično širjenje in poglabljanje vsebin, odpreglednega k podrobnemu, od razumevanja k ravnanju in ukrepanju

kurikularne povezave

od posamične

povezave k

kurikulu

integrativnemu

Kaj pa je tu novega !?

• Dvoreznost izkušnje – “Mi vse to že delamo!”

• Od besed k dejanjem – “Primeri, primeri, ne pa teorija!”

INTEGRATIVNI KURIKUL

?

? AN SLO MAT

BIO

NE

KEM

GEOFIZ

ZG ŠVZ

GL LUMINF

FIL

SOCPS

SLO

MAT

AN NE

KEM

GEOŠVZ

ZGFIZ

BIO

ZG

SOC

PS

FIL

GL

INF

?

Kurikul, osredinjen na predmete

LUM

INTEGRATIVNI KURIKUL

Kako zares poglobljeno razumemo povezave oz. interakcije med predmeti?

Kaj jih usmerja? Od kod prihajajo “pobuda”?

INTEGRATIVNI KURIKUL DA ALI NE?

pravico do “dodane vrednosti”,

ki jo prinaša integrativni

kurikul, imajo vsi dijaki

in zato obveznost

vsi učitelji oz. šola kot celota

• SMERNICE ZA RAZVOJ GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV

• POSODOBNLJENI UČNI NAČRTI

• normativna rešitev v zvezi s timskim poučevanjem – obveznost šole za namensko porabo sredstev (Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov)

STROKOVNO-ETIČNO VPRAŠANJE

FORMALNO-PRAVNO VPRAŠANJE

Nič se ne zgodi samo po sebi ali problem frontalne vpeljave “čez

noč” !? Razširiti je smiselno le

tisto, kar se je preverjeno izkazalo za dobro, zato je treba ugotoviti kakovost izkušenj oz. izkušnje evalvirati.

Za ugotavljanje (in merjenje) kakovosti potrebujemo kriterije (Kaj je dobro?)

in merila (V kolikšni meri

je dobro?)

KP kot obveznost? (prisila odpor)

Postopnost, sistematičnost, načrtnost

Projektni tim za KP kot vpeljevalec sprememb

Vse novo terja sprva več časa; da racionaliziramo porabo časa, je nujno …

vzpostaviti učinkovit sistem “izmenjave izkušenj” diseminacija (“enkrat ni nobenkrat”; scripta manent)

Vpeljava medpredmetnih in kurikularnih povezav na šolo kot

celoto• Zaporedje korakov

smotrne in uspešne vpeljave:1. uzavestitev 2. osmislitev3. razumevanje4. usposobitev 5. sprejem 6. vpeljava

• Preden lahko ugotovimo, kakšen sistem medpredmetnih in kurikularnih povezav bo učinkovit za vso šolo, moramo poiskati odgovor na vprašanje, kaj je dobra (ena) medpredmetna oz. kurikularna povezava.

Vprašanje za vsako šolo:

Kako bomo to nalogo čim bolje opravili?

1. Kako boste ugotavljali (in merili?) kakovost (načrtovanja in izvajanja) medpredmetnih in kurikularnih povezav na šoli?

2. Kako boste ugotavljali kakovost vašega šolskega načrta vpeljave integrativnega kurikula?

Izhajati moramo iz kriterijev kakovosti za eno povezavo, preden si jih zastavimo za vse povezave na vsej šoli oz. za šolski sistem medpredmetnih in kurikularnih povezav.

Priprava na vpeljavo integrativnega kurikula

NA RAVNI ŠOLE:

1. Strateška – POSTOPNOST– procesnost– razvojnost

2. Operativna (= organizacijska)

NA RAVNI UČITELJEV oz. TIMOV UČITELJEV:

1. Psihološka

2. Didaktična

NUJNI POGOJI

Na ravni šole kot celote: Prepričanje v SMISELNOST na vseh ravneh, od vodstva šole do posameznega učitelja

ORGANIZACIJSKE (z)možnosti:

Fleksibilna organizacija učnega procesaUstrezna organizacija dela (reinterpretacija organizacije delovnega časa)Prostorske zmožnosti

KADROVSKE (z)možnost

Nezavedno izoliran

Zavedno izoliran

Zavedno sodelovalen

NEZAVEDNO SODELOVALEN

“SODELOVALNA” ZMOŽNOST

• Pripravljenost na sodelovanje in timsko delo (→ reinterpretacija avtonomije)

• Znanje /Zmožnosti za sodelovalno (zlasti timsko) poučevanje (→ pripravljenost na usposabljanje)

• Pripravljenost na spremembe (→ odreči se določenemu učnemu cilju v določenem času, brez jeze/nejevolje /občutka prikrajšanosti pristati na spremembe v organizaciji delovnega časa itd.)

• Soglasje o ciljih in pričakovanih rezultatih kurikularnih povezav

• Prožnost in pripravljenost na nekaj tveganja

Kaj terja integrativni kurikul od učiteljev? ?!

Postopna vpeljava kurikularnih povezav

učitelj z znanjem in izkušnjami kot šolski multiplikator

vodja projektnega tima za KP

PROJEKTNI TIM ZA (medpredmetne in) KURIKULARNE POVEZAVE

Vloga in naloge PT-KP?

• spiritus movens: spodbujanje ?

in• spiritus agens:

izvajanje ??

Razmerje do drugih nosilcev razvoja?

• PT-KP in ŠRT?• PT-KP in ravnatelj

(vodstvo šole)?

PROJEKTNI TIM ZA (medpredmetne in) KURIKULARNE POVEZAVE

• Spodbujanje:– informiranje– ozaveščanje– osmišljanje– motiviranje– usposabljanje:

• organizacija in vodenje delavnic

• kolegialno učenje• usmerjanje

samoizobraževanja

• Izvajanje:– izvajanje MP in KP

• vsi člani dejavno vključijo MO in KP v svoje delo)

– izvajanje vzorčnih ur• odprte ure za kolege -

kolegialne hospitacije, ki imajo svoj “protokol”: priprava na opazovanje, opazovalni listi, poopazovalna refleksija in pogovor …

Vpeljava KP na šolo: Naloge in nosilci

Naloga Nosilci

Oblikovanje predloga za vpeljavo KP na raven šole

Projektni tim KP

Odločitev o predlogu in morebitna dograditev

ŠRT in ravnatelj

Informiranje kolektiva Projektni tim KP ŠRT in ravnatelj

Vodenje razprave v kolektivu Projektni tim KP ŠRT in ravnatelj

Povabilo k sodelovanju Projektni tim KP

Načrtovanje vpeljave KP in oblikovanje načrta uvedbe

Projektni tim KP ŠRT in ravnatelj

Odločitev o predlogu in vključitev v program razvoja šole letni delovni načrt

Vodstvo šole – ravnatelj

…

KLJUČNA VPRAŠANJAza projektni tim, ravnatelja,

kolektiv …• V čem je “dodana

vrednost” integrativnega kurikula?

• Kakšno obogatitev tradicionalnega pouka prinašajo medpredmetne in kurikularne povezave?

kurikularne povezave

preden začnemo

(navezava novega na

staro?)

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

celovite = kroskurikularne

SPREJETI: VERJETI ALI RAZUMETI?ENOPREDMETNEmonodisciplinarne

VEČPREDMETNEpluridisciplinarne

število predmetov

EN predmetVEČ predmetov =

več kot eden = DVA; več kot dva = TRIJE, ŠTIRJE …, VSI

INTRAdisciplinarneznotrajpredmetne

MULTIdisciplinarnemnogopredmetne

RAZNOpredmetne?

INTERdisciplinarnemedpredmetne

narava povezanosti narava povezanosti / interakcije med njimi

dva, več ali vse izvajalce istega predmeta v dveh, več ali vseh oddelkih na šoli

povezuje isti/enak učni cilj, dejavnost,

pristop …(višja kakovost učnega procesa, razbremenitev

učiteljev itd.)

SKUPNI cilj, dejavnost, pristop …, ki predmete povezuje

OD ZUNAJ(vsak predmet ga lahko

doseže sam, vendar ne tako dobro, tj. ne s tako dobrimi

učnimi rezultati dijakov)

SKUPNI, že integrirani učni cilj, ki

predmete povezuje OD ZNOTRAJ

(noben predmet ga ne more doseči sam, ker je cilj preveč kompleksen)

BESEDE, BESEDE, BESEDE …

• Sprememba terminologije - smisel in smoter novih poimenovanj?

• Sopomensko poimenovanje - pleonazem ali bolj občutljivo niansiranje pomenskih razlik?

– npr. medpredmetne in kurikularne povezave

– prim. cilji in pričakovani učni dosežki– prim. sodelovalno in timsko poučevanje

Besede, besede, besede: REFLEKSIJA

?Kaj so medpredmetne povezave?

Kaj so kurikularne povezave?

Kaj jih druži, kaj ločuje?

V čem so si podobne, v čem različne?

Medpredmetne vs. kurikularne povezave

Medpredmetne povezave

• izhajajo iz predmetov, ki v medsebojnih povezavah iščejo višjo kakovost doseganja predmetnih ciljev

,,

KURIKULARNE POVEZAVE

• izhajajo iz kurikularnih ciljev, so temeljni kurikularni princip, ki že v izhodišču zadeva kurikul kot celoto

+ + +

+...

Medpredmetne vs. kurikularne povezave

Medpredmetne povezave

mnogopomenskost - ohlapnost poimenovanja

znotrajpredmetne povezave???

večpredmetne povezave:• dvopredmetne povezave:

• vsebinski + veščinski predmet• vsebinski + vsebinski predmet

• mnogopredmetne povezave - t.i. projektni dnevi/tedni

KURIKULARNE POVEZAVE

npr. ključna kompetenca kot povezovalni element

• sporazumevanje v tujih jezikih (kot kroskurikularni cilj):– več kot le občasne

skupne ure,

npr. sistematična uporaba tujejezične literature pri vseh predmetih (avtentična raba jezika!!)

idr.

Sporazumevanje v TJ kot kroskurikularna kompetenca

(Materinščina in)TUJI JEZIKI

• V vsebino usmerjeno učenje tujih jezikov

Nejezikovni predmeti

• Jezikovno ozaveščeno učenje nejezikovnih oz. vsebinskih predmetov

npr. razvijanje strokovne pismenosti v materinščini in tujih jezikih (več sodelovanja zunaj pouka kot pri pouku!)

kurikularne povezave

pomembni

poudarki

1. izmenjava idej2. diskusijske skupine3. medsebojna

opazovanja4. skupne učne

dejavnosti5. izmenjave učiteljev6. timsko poučevanje:

– timsko poučevanje tipa B

Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj.

Japonski pregovor

SODELOVALNO POUČEVANJE

►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je

SKUPNO NAČRTOVANJE.

FazeVrste

NAČRTO-VANJE Izvajanje Vrednotenje

refleksija–evalvacija

Sodelovalno poučevanje Timsko poučevanje B Timsko poučevanje A

SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE

FAZE KURIKULARNE POVEZAVE

• NAČRTOVANJE (Kdor ne uspe načrtovati, načrtuje neuspeh.)– Okoliščine in pogoji načrtovanja ( določitev izvedbenih

dimenzij/parametrov kurikularne povezave)– Kaj vsebuje načrt ( zgradba in sestavni deli načrta)– Kdo načrtuje ( pobude in odločitve?)– Kdaj načrtujemo ( koliko vnaprej? kaj vnaprej, kaj lahko

sproti?)

• IZVAJANJE– in spremljanje izvajanja (kot osnova za evalvacijo) –

sistematično opazovanje in zbiranje podatkov o procesih in “produktih” (tj. materialnih in nematerialnih rezultatih)

• EVALVACIJA (kot osnova za prenos v nadaljnjo prakso)– Ocena učnih dosežkov/rezultatov– Ocena izvedbe in, posledično, izvedljivosti/kakovosti načrta

IZVEDBENE DIMENZIJE/PARAMETRI

KURIKULARNE POVEZAVE1. Izbor krovnega cilja kurikularne povezave ( sito

smiselnosti, povezovalni elementi, integrativni kontinuum - bistveno vprašanje)

2. Določitev morfoloških značilnosti kurikularne povezave ( sistem oz. morfologija kurikularnih povezav)

3. Določitev nosilnega predmeta/predmetov

4. Izbor sodelujočih predmetov in določitev njihovih vlog (poudarjena, podporna)

5. Določitev obsega in načina izvajanja kurikularne povezave (število oddelkov + število učiteljev, “urnik-i”)

IZDELAVA NAČRTA

Preveritev ciljev kurikularnih povezav

SITO SMISELNOSTI

1. Dosegljivost cilja na predmetni ravni: – Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega predmeta

NE MORE DOSEČI SAM 2. Kakovost učnih rezultatov na predmetni

ravni: – Cilji, ki jih učitelj sam NE MORE DOSEČI TAKO

DOBRO (celovito, poglobljeno ipd.)3. Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave:

– “Ekonomičnost” vloženega dela?– Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

KAJ BOM RAJE NAREDIL/-a SKUPAJ S KOLEGICO oz.

KOLEGOM?

SITO SMISELNOSTI

“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

Osmislitev medpredmetnega sodelovanja in timskega poučevanja

Kakovost kurikularnih povezav: Bistvene vs. naključne (dobre)

lastnosti

SITO SMISELNOSTI

• Pomembna zahteva - in hkrati omejitev - je spoštovanje integritete posameznih disciplin ter ohranjanje in vzdrževanje ustreznega ravnovesja med njimi,

• predvsem pa morajo kurikularne povezave – biti skladne z učnimi cilji kurikula in predmetov oz.

s PRIČAKOVANIMI UČNIMI REZULTATI in/oz. nacionalnimi STANDARDI ZNANJA in

– vključevati VSE KORAKE UČENJA IN VSE FAZE UČNEGA PROCESA (vključno z ugotavljanjem doseganja ciljev - s preverjanjem in ocenjevanjem učnih rezultatov) ter

– prenosljive v nove učne situacije (na druge dijake in učitelje).

“Inflacija” ciljev kurikularnih povezav?

• KAR NAČRTUJEMO, TO TUDI SPREMLJAMO IN EVALVIRAMO!

• Primarni cilji in pričakovani učni rezultati kurikularnih povezav:– Vse primarne pričakovane učne rezultate je treba

spremljati in ugotavljati, tiste, ki jih je mogoče, pa – po preverjanju - tudi oceniti.

• Sekundarni cilji in dodatni/naključni oz. kolateralni dosežki kurikularnih povezav ?

TEMELJNI ELEMENTI NAČRTA KURIKULARNE POVEZAVE

• Cilj-i– Pričakovani učni dosežki/rezultati

• Dokazi(la) o učnih dosežkih/rezultatih

• Pot do cilja:– Potek oz. izvedbena navodila in priporočila

za posamezne faze učnega procesa vključno z ugotavljanjem učnih rezultatov)• Dejavnosti

EVALVACIJA: Ocena/Poročilo o ugotovljenih učnih rezultatih in …

Ocena izvedljivosti kurikularne povezave

Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)• dejavnosti (npr. branje, pisanje …) • didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje,

projektni pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje

kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills)

• posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)

• (makro)konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

INTEGRATIVNI KONTINUUM

POVEZOVANJE 1. integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz.

konceptov2. integracija s pomočjo skupnih dejavnosti,

metod in postopkov3. integracija s pomočjo skupnega problemskega

(ključnega, bistvenega) vprašanja4. integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in

v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij NAVEZOVANJE

Tradicionalni pristop k izvajanju kurikula: ločeni predmeti – izolirano poučevanje

Jeffrey W. Bloom, 2004

Predmetno oz. izolirano

poučevanje

TRADICIONALNI KURIKUL

razumevanje/znanje je fragmentirano in

minimalno povezano znotraj predmetov

linearne divergentne kurikularne oz. učne poti

Vsebinski/tematski in/oz. procesni pristop k povezovanju predmetov oz. integraciji kurikula

Jeffrey W. Bloom, 2004

Medpredmetno povezovanje

OBOGATENI (tradicionalni)

KURIKUL

linearne presečne kurikularne oz. učne poti

razumevanje/znanje je fragmentirano in

minimalno povezano znotraj predmetov in

med predmeti oz. disciplinami

Konceptualni pristop k integraciji kurikula:

povezovanje na konceptualni ravni, ki izhaja iz skupnega problema oz. problemskega vprašanja

Jeffrey W. Bloom, 2004

Kurikularne povezave

INTEGRATIVNI KURIKUL

razumevanje/znanje je povezano znotraj predmetov in med predmeti

krožne in vijačne/helične konvergentne kurikularne oz. učne poti

• Bo potekala vse leto, en mesec, en teden, en dan?• Koliko oddelkov bo vključenih? Koliko učiteljev?• Koliko in kako lahko posežemo v običajno organizacijo

pouka (fleksibilnost pri izbiri izvedbenih oblik in oblikovanju urnika – projektni dnevi oz. tedni, interaktivno timsko poučevanje ipd.)?

• Prostorske možnosti (kaj na šoli, kaj zunaj nje)?

KAKO OBSEŽNA JE KURIKULARNA POVEZAVA?

Izhajajoč iz ciljev (skupnih in posamičnih) …

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

• Vloga predmeta (nosilna,

poudarjena, podporna)?• Povezovalni element

(“vsebina – veščina – vrednota”)?• Raven povezovanja (intra,

multi-, inter-, disciplinarna)?

• Obseg povezanosti (vertikalna ali horizontalna, delna ali celovita = kroskurikularna povezava)?

• Nosilec (= koordinator) KP?

• Načrtovanje KP (izbira oblike sodelovanja - komunikacija med učitelji)?

• Časovna razmerja (zaporednost in/oz. vzporednost ciljev posameznih

predmetov) in mejniki (terminus post quem, terminus ante quem)?

• Vrsta in oblika timskega poučevanja (rotacijsko ali interaktivno …)?

KURIKULARNA POVEZAVA

Sodelovalno poučevanje

Vloga predmeta “Vstopi” predmetov?

nosilna

• induktivni (iz konkretnega, npr,. dijakove izkušnje) k splošnemu (konceptom pravilom) ali deduktivni princip (iz splošnega, npr. konceptov, pojmov, sistema h konkretnemu, npr uporabi, izkušnji)?• sinhroni ali diahroni pristop?• ?

poudarjena• multidisciplinarna ali interdisciplinarna povezanost/izvedba?

podporna• senzibilizacija ali poglabljanje (npr. tuji jezik za razvijanje strokovne pismenosti) • multidisciplinarna ali interdisciplinarna povezanost/izvedba?

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

Način izvedbe Nujni minimalni dogovor

multidisciplinarna izvedba

1. časovna zaporedja2. časovni mejniki

interdisciplinarna izvedba

1. časovna zaporedja2. časovni mejniki3. vrste in oblike timskega

poučevanja:• rotacijsko (RTP)• interaktivno (ITP - skupna ali ločena izvedba)

4. organizacija pouka:•enoje timske ure•dvojne timske ure•projektni dan (ITP , RTP)•projektni teden (ITP, RTP)

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

Načrtovanje kurikularnih povezav: DELAVNICA

1. Ocenite kakovost načrtovanja in izvajanja gimnazijskega kurikula na vaši šoli z vidika povezanosti med predmeti oz. disciplinami.

2. Ocenite, kakšne izboljšave lahko uveljavite še v letošnjem šolskem letu.

3. Ocenite, kakšne izboljšave lahko uveljavite v naslednjem šolskem letu, in opišite, kako se boste tega lotili.